Štev. 6. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 7. februara 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., V Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb [nar.] poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 ., popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v » Poslanom« 2‘50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od %. do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izobrazba dühá. Vsaki človek, šteri šče stopati z nap-redkom človečanstva, ne sme pozabiti, da je človek tüdi dühovno i ne samo telovno bitje. Zato pa ma tüdi dvojne potrebčine, düševne i telovne.Düševne potrebčine so poleg vere tüdi Izobrazba razuma i vzgoja vole. Telovne potrebčine so tiste, štere potrebüjemo da si obvarjemo zdravje i živlenje. Oboje pa je med sebov tesno zdrüženo. Či edno plat človeka, na priliko izobrazibo v nemar püščamo, pri tom navadno trpi tüdi drügi del. Ka bi hasnilo nekomi velko imanje, či ga ne bi znao obdelavati, ali kakši hasek, bi meo Pijanec iz svojega bogastva, či nema prave vzgoje pa zapije vse, ka ma. Verstveno dobrobiti kakšega naroda korenini navadno v njegovoj düševnoj izobrazbi. Toisto vala tüdi za nas Slovence na tom kraji Müre. Očivesno je, da je verstveni položaj našega lüdstva préci slab. To nam' kaže žalostna istina, da mora na stotine naši lüdi délát v Slavonijo i na imanja v drüge kraje. Kaže nam pa tüdi to, da se je na jezere naši ljüdi odselilo v Ameriko. Posebno žalostno znamenje naše verstvene krize pa je, da majo že po nešterni krajej tak razmerjene njive, ka že skoro po svojem nedo mogli voziti. Ka je vzrok tomi verstvenomi propadanji? Več je vzrokov, eden ne zadnji med njimi pa je to, da smo se premalo brigali za dobro krščansko izobrazbo. Kriva tomi je prvejšnja madjarska šola. Ne da se tajiti, da so mele madjarske šole preci dobri Strani. Posebno lepo i pravično je bilo to, da So si na takzvani verski šolaj Starišje sami zbirali vučitela. S tem je bila starišom priznana pravica, da Si sami zvolijo tiste, šteri naj vzgajajo njihovo deco. Dobro lastivnost tej šol je bila tüdi ta, da so vučitelje ne bili zagriženi strankarje. Tüdi v drügom pogledi bi ešče šlo, pa za madjare ne za Slovence. Deca se je toti navčila pisati i računati, ne pa je mela tistoga, da bi svojo izobrazbo nadaljavala zvün Šole. Kriv je bio madjarski učni jezik. Kniga i drügo dobro čtenje je za samo izobrazbo neobhodno potrebno. Naša mladina pa knjig ne mogla čteti; madjarski je ne razmela, slovenski je pa ne čtela, ár se je navčila samo madjarski pravopis. Posledica je tomi je bila to, da se je le redki kmetski mladenec šo dale včit, naj že v šole ali rokodelstva. Zato so uredniška, vučitelska mesta, trgovski i z večine tüdi rokodelski stan dobili v roke tühinci, naša mladina pa je morala v Slavonijo, ar ji je doma preveč bilo. Kda so se pa zoženili, so pa šle njive narazno. Pa tüdi mladina, ki je doma ostala, se je ne brigala za knjige. Pri nešterni hišaj so toti meli mohorske knjige, pa tej drüžin je bilo malo. Istina, da je naš polodelavec v obdelovanji pola i živinoreje dosta naprej, kak po Vnogi krajej v Jugoslaviji, vendar bi se ešče v tom pogledi lejko mogokaj zbogšalo. Menkanje čtenja je biIo tüdi krivo, da so se pri nas tak mladi ženili, mladenci dostakrat v 20., mladenke pa v 17. leti. Mladina, štera je ne zaposlena pri knigaj i štera nema dobre drüščine, nema dela v krščanski drüštvaj, takša mladina naravno, da več misli na Ženitev. Iz tej negodni zakonov pa je prihajalo dosta siromaštva i betegov. Krščanski na-men pa je, naj mladina v nedužnosti dorasla v zrele mladence, v zrele mladenke, šteri bi dobro vzgojeni, dobro izobraženi i preskrbleni s tem, ka je potrebno za bodoči zakon stopili v zakonski stan. Le takši zakonski bi bili zmožni vzgojiti zdrave, naobražene potomce in jim tak pomagati za njihovo dobrobiti. »Kalendari Srca Jezušovoga", "Marijin list" posebno pa "Novine" so v tom poglédi začele gladiti pot. Nevstrašeno so povedale istino od politike v našoj državi. S tem so pripomogle našemi ljüdstvi do spoznanja politični strank, do politične vzgoje. I to je ne malo. delo. Vnogi že znajo i to ravno iz »Novin", da je naše verstveno dobrobiti v vnogočem odvisno od političnoga položaja. Državni potroši, štere zdaj ravno nametavlejo, so nam nepobiten dokaz za to. Od političnoga položaja je odvisno kakšo dačo bo naš človek plačüvao. Politične položaje pa stvarjajo naj vadno Volilci, gda si zvolijo svoje zastopnike. Zato je potrebno, da se vsaki člo- vek briga dnes za politične dogodke v državi. Zato morajo „Novine“ priti v vsako drüžino. Novine so pa tüdi najfalejši list. Drügi so vsi dragši, na priliko »Mörska krajína", štero tiskajo v istoj tiskarni, je preci menša, ma božnejši papir kak se lehko vsaki osvedoči, košta pa, dobro si zapomnite 60 Dinarov na leto, ,,Novine“ pa na sküpni naslov samo 25 Dinarov. Potom pa še Vrednik „ Mörske krajine" vsikdar javče da nede gor plačüvao. Ljüdstvo, ka praviš k tem cenam? Ali je upravičeno Novine ne naročiti zavolo naročnine ? Šteri človek neve ceniti dobre stvari,’ Šteromi se Škoda vidi vsakše pare, ki jo naj da za svojo izobrazbo, takši zaman čaka zbogšanja svojega položaja. V vsakšoj hiši naše Slov. krajine naj bo poleg, krüha dobro čtenje, posebno "Novine", štere do v naprej ne samo politični, nego tüdi izobraževalni prijateo našega ljüdstva. Država ali osebne koristi. Pašič se bojüje. Prle je samo migao z očmi i vse je postalo mirno; vsi so poslüšali i se njemi pokorili. Večkrat se dogodilo, da je bila Polovica ali še vekši del radikalne stranke drügoga mišlenja kak Pašič i njegovi bližji pristaši, a gda je on povedao, dá je tak i ne inači, so njemi vsi pritrdili, čeravno so bili osvedočeni, da je inači. Pašič je bio samovoli gospodar nad svojov strankov. Časi so se spremenili. Pašič je prestopo osemdeseto leto i poslanci vidijo i dobro čütijo, da ' več ne tak močen. I to jim davle batrivnost, da postajajo vsigdar bole glasai, da mrmrajo, če tüdi zapovidava očka Pašič »deca mir.« Dogodki v radikalnoj stranki očivesno zahtevajo, da Pašič zapüsti svoje mesto i ga prepusti mlajšim, močnejšim rokam. Toga pa ne zahtevajo Zmagovalec Jernej. VI. (iz polščine R. J.) Jernej se je z ništernimi drügimi napoto gledat bolnike i ranjene. Edni ležijo v zaprtih vagonih, drügi pa zavolo pomenjkanja prostora v odprtih. Te je vsaki lehko vido. Na prvi pogled je Jernej bio ves prestrašen. — Hodi, hodi Vojtek! — kriči trepetajoč — poglej, kak so je Francozi naklestili! Kakša groza obdaja človeka ! Bledi, zmantráni obrazi; ništerni čarni od smodnika ali bolečin, polijani s krvjov. Na veselo kričanje lüdstva odgovarjajo samo z ječanjom. Edni Preklinjajo vojno, Francoze i Nemce. Posüšena i zgorena vüsta zmerom prosijo vodo; oči gledajo kak zmešane. Tü i tam se vidi bledi obraz vmerajočega, obraz, šteri je včasi miren z modrimi lisami okoli oči, včasi ga pa potegne krč i tedaj pogled prestrašeni, zobje stisnjeni. Jernej zdaj ob prvim v svojem živlenji vidi krvava znamenja vojske. V njegovoj glavi nastane znova zmešnjava; kak omamleni gleda i stoji v gnječi, vüsta pa drží odprta; sinjavajo ga na vse strani, žandar ga vdere s puškinim kopitom v zatanik. Z očmi išče Vojteka. Gda ga zapazi njemi pravi . — Oj, za božo volo, Vojtek ! — Tebi se ravno tak zgodi, — Jezuš, Marija ! Tak se lüdje kolejo ! Či pa kmet buje kmeta, ga žandarje odpelajo na sodnijo i ga ostro kaznüjejo. — No, zdaj je pa tisti več vreden, ki več lüdi vmori. Ti bedak, si mislo ka boš zdaj ravno tak s prahom strelao, kak doma, gda si bio v vojašnici ? Tü se je pokozao razloček med ednim i drügim strelanjom. Naš Jernej je za mlada bio vojak, kesnej je hodo na vaje i strelao: znao je, ka je vojna zato, da se kolejo pa itak zdaj, gda je zaglédao krv ranjencov i drüge nesreče, njemi je postalo tak tesno pri srci, ka so se njemi kolena šibila. Znova se njemi je obüdilo spoštovenje do Francozov, štero je zgübo ha poti iz' Deutza v Kohn. Na slednjoj postaji so prvič zagledali francozke vjetnike. Okoli njih je stopilo neštevilno vojakov i lüdi, ki so gizdavo gledali na nje, toda ešče brezi sovraštva. Jernej bi tüdi rad vido te Francoze. Z lakti si je de-, lao pot, dokeč se je ne prežno skoz gnječo. Pogleda na voz i se začüdi. Na vozi so bili napani máli, zamazani, stradajoči francozki vojaki, vsi razčesani kak nakvašene ribe v lagvi. Mnogi so vtegüvali roke skozi okna za malimi dari štere so jim ludje davali, gda so straže to' dovolile. Jernej videvši te Francoze, je meo zraven 2 NOVINE 7. februara 1926. samo razmere v radikalnoj stranki nego tüdi državne politične razmere. Naše politično živlenje zavolo Pašičove počasnosti zastanjüje, vlada manjari, parlament nema dela, nego ide z ednih počitnic na drüge. Pašič vseedno neide. Kelko starejši i slabejši je, tem bole krčevito se drži svojega mesta. Bole naj ido vsi, samo da on ostane. Istinsko so šli. Šli so: Protič, Petrovič, naj-zadnji je bio prometni minister Radojevič. Zakaj je morao iti? Mogoče zato, ar ne delao dobro? Taki v začetki je zbüdo dosta prahű eden njegov odlok. A to mogoče niti v najmenšoj meri ne bilo na škodo državi, ar so protesterali samo nešterni radikali. Sledkar se je zapleo v prepir z poštnim (radičevskim) ministrom. To njemi je Pa šič gotovo odpüsto, ar je znano, da radičovcov nema preveč rad. Nazadnje je prišlo pitanje »Brodarskoga sindikata«. Pašič je pravo, naj bo tak« a minister je odgovoro, da ne bo tak nego inači. To je Pašiča razčemerilo i ne mirüvno prle, gda je Radojevič zapüsto svoje mesto Iti je morao samo zato, ar je vüpao nasprotüvali Pašiči. S tem svojim nastopom je Pašič pokazao, da ljüdi, šteri njemi nasprotüjejo ne trpi i jih ne püsti na mesti, če tüdi se pri tom jasno vidi, da ga ne vodi skrb za napredek v državnom političnom življenji nego njegove osebne koristi NEDELA. Drüga predpostna ali šestdesetnica. Evangelij sv. Lukača v 8. poglávji od 4. do 15. vrste. .Šteri so poleg poti, so tisti, ki poslüšajo; potom pride hüdi düh i vzeme reč iz njihovoga srca, da ne bi Vervali i se zveličali." V denešnjem evangeliji nás Jezuš v prelepoj priliki šteri so Vzroki, da Vnogi lüdje ne verjejo, ali pa je njihova vera mlačna. Glavni vzrok pa je brez dvojbe gizdost. Gizdáv človek, pa naj je že vučeni ali ne, Ze zato nemre vervati od Boga nazveščeni navukov, ar se štima za jako modroga. Žalosten vzgled te istine nam kažejo farizeji med židovski ljudstvom. Bili so vučeni v sv. pismi i v Vnogi verski šegaj i navadaj, štere so s časom vpelali pri božoj slüžbi Posebno so vnogo dali na šege. Molili so navadno na križopotji, da bi je ja vsaki vido, što mimo ide; nosili so na prsaj tablica, napisano z deseterimi božimi zapovedmi, naj vidijo drügi, kak so njim , pri srci bože zapovedi. Ta gizdost njim je branila, da bi sprijali Jezusove navuke. Ar je grajao njihovo gizdost, so ga mantrali i križali i preprečili, da je le malo židovov sprijalo krščansko vero. Ne smemo pa tüdi pozabiti, da je vera milost boža. Milosti pa Bog gizdavim ne deli, kak to pravi sv. Peter: ,,Poniznim Bog milost deli, gizdavim pa se postavla" (l. Petr. 2, 2.) Za milosti, tűdi za milost svete vere, je potrebno Boga prositi. Molitev pa je samo te prava pa zdačna, či molimo ponižno. Kak pa naj gizdavec kaj prosi, či pa misli, da ma vsega zadosta da sam vse premore? Vnogi lüdje mislijo, da je dnesdén za to telko brezverska, ar so lüdje vučeni. Ne, pač pa zato, ar so gizdavi. Katoliška cerkev lehko pokaže vnogo vučenjakov v vseh časaj, tüdi dnesdén, ki pa so pri svojoj vučenosti ostali zato verni, ar so bili ponizni. GLASI. Murska Sobota. 3. t. meseca so najšli v grofovskom püngradi mrtvo dete. Komisija je ugotovila da je dete porojeno predčasno v 6. meseci. Što je njegova mati, neve dozdaj nihče. Mera za vse ednaka. Pitamo merodajne oblasti ali majo nešterni oštarjášje, posebno v M. Soboti, več i inačiše pravice kak drügi, da držijo v svoji prostoraj brez zadevnoga dovolenja mužiko i se pri nji pleše kesno v noč. Dognalo se je celo, da nešterni hotelirje pri poslovilni in svečanosti prilikaj nemajo niti dovolenje za' prekoračanje policajsko vüre. Prosimo red po predpisaj. Slovenska Krajina. Škrlatica so širi v Nedelici i sosedni ves-nicaj. Ljudje mislijo, da so to navadni bleki pa ne resan, to je škrlatica, štera ma navadno nevarne Posledice. Ljüdje naj taki zdravniki; naznanijo, či gde opažno te poprijeti beteg, naj se držijo zdravnikovi navodil, posebno pa naj ne prestopijo zastraženi krajov. Podpora za škodo po toči. Na posredovanje g. poslanca Klekl* a je ministrstvo za kmetijstvo nakazalo 10 jezero Din. podpore, štero so razdelili med 10 po toči najbole oškodüva-ni občin. Občni zbor podružnice invalidov i vojni sirot se je vršo v nedelo 31. minočega meseca v M. Soboti. Obiskao ga je tüdi delegat izvršilnoga odbora invalidskoga društva v Ljubljani. Čiravno je Udeležba za volo božnoga vremena ne bila velka, vendar pa so se vršili tembole živi razgo vori. Se zna, da so invalidov nájveč govorili od invalidskoga zakona, ki loči invalide v dva tabora, na prečane, ki nekaj malo dobijo i neprečane, posebno oficire, Šteri dobijo vekši deo. Obsodili so invalidi takzvano ,,Belo roko", štera je pre- prečila edino za invalide pravično osnovani zakon ministra Behmena v Davidovičovoj vladi. Posebno krivična je določba, s šterov je vzeto v Prekmurji invalidnina i dodatek tistim invalidom, ki so dobili po agrarnoj reformi zemlo Čirávno, ka so to dobili ne kak invalidi, nego kak državlani. Reducirani invalidov je skoro 4% od celoga broja. Med njimi so tüdi takši, ki so 100 procenti invalidi brez obe nogi i roke. Vsi invalidi v Prekmurji, ki so najbole zapüščeni med vsemi v Sloveniji majo edino zágovorni«, v svojoj organizaciji', štere zasluga je, da so se popravite pomote in nerednosti pri dobivali dozdajšnje inva-lidnine. Za predsednika je bio zvoljeni tov. Düh Štefan, za tajnika pa Titan Franc iz Kroga. — Pisarna je začasno v Paflekovoj hiši poleg špitala. Uradne vüre so po nedelaj i svétkaj od 9 pa do 12. Bližnji pa lehko pridejo na tajnikov dom v Krog. Darüvall so na Martinišče iz Srednje Bistrice. Štimec Jurij 100, Kreslin Iv. 90, Cigan Iv. 40, Klajderman Št. 5, Balažič Martin 30, Ivko Ana 50, Gaber Mihalje Vučko Iv, 10, Hren Iv. 20, Hren Verona 20, Skledar Mihal 10, Kohek Katá 10, Kreslin Martin 10, Godina Marko 10, Vučko Martin 5, Tibaud Št. 10, Vučko Martin 20 Sabo Jožef 13, Tratnjek Marko 20, Tratnjek Parna 30, Görek Marija 20, Bohnec Marija 30, Mesarič Katá 10, Ivko Ana 10, Kohek Jožef 20, Bohnec Martin 4, Bohnec Marija 30, Klajdérman. Št. 10, Klajderman Ana 10, Hren Martin 20, Krampač Št. 10, Kreslin Marija 10, Vučko Ana 20, Cipot Martin 10, Žabot Jožef 10, Vučko Anton 10, Horvat Martin 10, Horvát Ana 10, Godina Vinci 5, Vučko Jožef 10, Markoja Martin 10, Antolin Ana Vagner Treza 10. To so dali pri' nabiranji? Vsešerom smo vidili velko skrb za naše Martinišče. Zavolo pomenkanja penez so vsi obečali, ka Ovo ešče radi dajo, gda de kaj bouši cajt. Za vse Bog plati. Postaja v Dokležovji. - Proba železniških vag. Narodni poslanec g. Jožef Klekl so se že Predlani i lani zavzemali za postajo v Dokležovji. Ne samo, ka so osebno hodili večkrat v toj zadevi na ministrstvo, nego so i pismeno urgerali hitro rešitev te stvari. Pod brojom 42,038/25 od 2./I. 26. so od g. železniškoga ministra dobili sledeči odgovor, železniško ravnateljstvo bo v najkrajšem časi predložilo generalnoj direkciji železnic za odobrenje predlog za otvaranje postaje v Dokležovji šteri stoji iz pero-na, napisne table iz Sprejemanje potnikov na železnički voz, Ravno pod tem brojom so dobili g, narodni poslane odgovor od g. ministra gledoč na njihovo brigo za probanje železničk.h vag na progi M. Sobota—Hodoš. V odgovori se glasi, da se te vage zdaj probajo v Ljubljani, i da bodo do konca februara sprobane. Država. Kelko kovani dinarov si dužen sprejeti? Delegacija ministrstva financ v Ljubljani glasi, da je vsaki dužen sprejeti pri plačili na-ednok po dva kovaniva dinara do 250, po 1 dinar do 200, po pol dinara tüdi do 200 falatov. Čüdna vernost ciganice svojemi moži. V novom Sadi je bila te dneve zaprta ciganica Rozika Hajdu. Pred njov je bio zaprti tűdi njeni mož, šteri ga pa so ravno tisti den püstili, kda so njo zaprli Najšli so jo v temnici obešeno, poleg pa pismo, v šterom pravi, da se je zato skončala, ar je njeni mož bio spűščeni iz voze pa ga je ne mogla viditi. Najstarejši človek lotmerško fare je bio Franc Grnjak, ki je prebivao pri rodbinaj Tibaot, štere rodbine so pred leti küpile marof pri Lotmerki i njim pravijo "Prekmurska republika". Bio je star 96 let. Pred kratkim pa je od starosti i oslablenja vmro. Odstavleni vseučeliški Profesorje. Svojčas je Prebičevič odstavo dva vseučeliškiva profesora, Šteriva nesta bila njegovoga političnoga mišlenja, i je nastavo namesto teva devet drügi svoji privržencov. V odgovor je pa Zdajšnji minister odstavo vsej devet Pribičevičovi profesorov. Za toga volo se bije med Radičom i Prebičevičom močen boj po novinaj. popolnoma inačiše mišlenje od njih, kak njemi je Vojtek pravo. Zdaj je znova postao batrivne-ši. Okoli se obrne, či je tam gde Vojtek. Te je stao poleg njega. - Ka sina pravo? — pita Jernej: - to so komarje! Či ednoga vdarila po glavi, se štirje vtégnejo. Glad jih je zmantrao odgovori ravno tak začüdeni Vojtek. — Kakši jezik pa govorijo? — Se razmi, da ne Poljski, kak mi. Pomirjeni s tem odgovorom, je šeo Jernej dale mimo vozov. — Strašno so zdelani ! — je djao, da je prišeo mimo vseh tistih francozkih vjetnikov, ki so slüžili na, fronti. Na zadnjih vagonih so sedeli zuavi. Tej so dali Jerneji več misliti. Sideli so v pokritih vagonih, zato je ne bilo mogoče spoznati, či je vsaki tak močen kak dva ali trije navadni lüdje. Skozi oken so se vidile samo duge brade, čemerni, bojeviti i čarni obrazi z grozno bliščečimi očmi. Bili so starovični.*) — Tej so pa strašni — je šepefao, kak či bi se bojao, da bi ga čüli i razmili. — Tistih, ki so se ne dali zgrabiti, si pa ešče ne vido — je pravo Vojtek. — Ej, idi z Bogom! — Boš že vido. *) Francozi majo eden tao Afrike v svojoj oblasti. Vojaki s teh krajov so bili to, kak tüdi v zadnjoj vojski. Gda sta se nagladala zuavov, sta šla dale. Pri zadnjem vozi je Jernej odskočo, kak či bi ga što smekno. — Pomagajte, lüdje boži pomagajte ! Vodprtom okni je varao temen, skoro ča- ren. obraz Algirca, z obrnjenov očesnov beli-nov. Mogeo je ranjeni biti, ar se njemi je obraz grdo obračao od bolečine. — No, kaj pa je ? — pita Vojtek. — To je peklenšček, ne vojak, .,. Bog, bodi milostliv meni grešniki ! — Viš ga, kakše zobe ma! — Eh, naj ga gleda ... jaz ga ne bom gledao. Jernej vtihne za nekaj časa, potem pa pita: — Vojtek ! — Kaj bi rad? — Ka misliš, ne bi pomagalo, či bi križ napravo na njega ? — To je pogan, oni pa ne poznajo naše svete vere. V tom hipi je bilo dano. znamenje, naj stopijo nazaj na vlak. Malo potem se je začeo vlak gibati naprej. Je že temno postalo, pa je ešče Jernej vsikdar vido pred očmi čaren obraz divjega Algirca in tiste njegove strašne poglede. Iz vsega toga, ka je zdaj pognebinski vojak čüto v sebi, nikak ne bi mogli sklepati na njegovo pridoče činenje. (Dale.) 7. februara 1926. N O V I N E 3 Svet. Smrt najznamenitejšega kardinala v novom časi. 23. minočega meseca je v Malinesu na Belgijskom vmro Desire Marcier, kardinal i primaš belgijski. Star je bio 75 let. Njegovo živlenje je jako bogato najznamenitejšega dela. Najple je bio profesor bogoslovja in je Spisao dosta znanstveni knig. Imenüjejo ga „svetlost v bogo-slovnom i modroslovnom znanstvi". Sledkar je postao püšpek, kardinal i primaš Belgije. Pravoga junaka pa se je pokazao v svetovnoj vojni. Čeravno sta se Nemčija i Belgija pogodili, da se Belgija v vojno med Nemci ! Francozi nede vmešava, či Nemci püstijo Belgijo pri miri, vendar je nemška vojska Belgijo taki v začetki svetovne vojne zasedla i nečloveško ravnala s prebivalci. Kardinal Marcier se je postavo za pravice svojega naroda i nesmileno bičao vsako krivico, čiravno je pri tom morao dosta pretrpeti. Celi svet je gledao v njem vučenjaka, branitela kat. Materecerkvi i junaka svojega naroda. Zato pa se je pri njegovoj smrti tüdi ves svet v žalosti strsno. Domača politika. Med nametavanjom državni potrošov je večina ministrov niti ne bila v Belgradi, ka se skoro nindri ne zgodi, kde se s temi potroši šče resno i pošteno vertivati. Zdaj so prišli zvün finančnoga ministra vsi v Belgrad, celo Pašič. 20. minočega meseca je začela delati državna skupščina. Sprejeli so zakon od rabe državni ladij na morji i vodinaj, zdaj pa se začnejo razprave od državni potrošov, šteri do praj jako vroči. Čakajo tüdi da se pri potrošaj zrüši zveza med Radičom i Pašičom. Stojadino-vič, naš finančni minister se še izda müdi v Ameriki prí vrejüvanji naši dugov. Pravijo, da Amerikanci ne poznajo nikšega smilenja z na šov državov. Minister je proso, naj dovolijo našoj državi iste vugodnosti, kak so je dali Italiji, pa ta prošnja je bila zavrnjena. Ne čüdo či naši delegati pripravlajo bogate večerje na državni račun, što de še popüstlivi nasproti našoj državi. Radič bi rad páli šo v opozicijo i si že pripravla pot. K tomi stopaji ga silijo njegovi lastni Volilci, ki na debelo zapüščajo stranko, štera je zatajila svoj prvejšnji program i se vdinjala na slepo radikalom, Glasi iz katoličanskoga sveta. Katoličanstvo je nekaj občestvenoga i se trüdi zdrüžiti kotrige Materecerkvi v kem tesnejše zvezo. Zato pa od časa do časa zbira po katoliški shodaj ali cerkveni kongresaj katoličane celoga sveta, kde se določijo vodila za krščansko živlenje tak v zasebnom, kak tüdi v javnom živlenji. Letos ' de svetila kat, Maticerkev mednarodni svetovni evharistični kongres v Čikagi v Ameriki, kama se je odselilo v zadnji letaj tüdi dosta naši Slovencov. Čikaga leži na bregi Michiganskoga jezera i je po svojoj velikosti štrti najvékši varaš na sveti. V varaši samom i v njegovoj okolici cvete lepo krščansko živlenje tüdi v javnosti, zato je vüpanje, da de to najlepši kongres med vsemi evharističDimi kongresi, ki so se dozdáj vršili. Gostov čakajo okoli 2 miljoni. Deset dni prvle pa pride 3 jezero dühovnikov spovedavat. 25 odborov vodi nezmerne priprave. Pri slovesnoj meši na vojaškom poli de spevalo pedeset jezer šolske dece. Kak skrbijo čikaški katoličanje za verske šole nam kaže to, da sta v njihovoj püšpekiji dve katoličanskivi vseučelišči. Nova nadškofova cerkev v Beogradi. Po ujedinjenji je vsigdar več katoličanov Belgradi. To so uradniki, poslanci, trgovci pa tüdi slüžečke dekle i hlapci. Povnožitev Slovencov v Belgradi je rodila potrebo za ustanovitev nove nadškofije. Zdaj bodo začeli zidati cerkev, za Štero zbira nadpüšpek Rodič prostovolne dare ! V te namen je hodila tüdi g. Ana Hristič na tühinsko i je praj tam dosta dárov nabrala. Oltar na ladji. Težko je mešüvati na ladji ar se ta zible i je nevarnost, da bi se kelih pre-vrgao. Nekša nemška drüžba za Prevažanje med Bremenom i Amerikov pa je dala napraviti v prostornoj sobi na ladji potrdjeni oltar. V oltari je podoba Marije morske zvezde i svétoga Rafaela Patrona potnikov. Tü mešüjejo duhovniki, ki potüjejo. Prí meši je vsaki den telko lüdi, ka niti prostoro nemajo. Popofniki so z veseljom pozdravili to spametne napravo. Veseli se je pa tüdi drüžba, štere je ladja, ár popotniki radi potüjejo na takšoj ladji, kde svojim verskim dužoostim tüdi lehko zadostijo. Pomenkanje dühovnikov je posebno velko v misijonski krajej i tudi v Ameriki. Da bi pomenkanje pomenšali, se je püšpek Boyle v Pittsburgi poslüžo prav posebne pomoči. Naročo je vernikom naj opravlajo za risale devetdnevna naj dühovniki majo predge od zvišenoga dühovniškoga pozvanja. Posebno pa naj bi med devet-dnevnicov govorili od toga deci v farni šolaj, v štere hodi vsa deca katoliški starišov. Na konci tej pobožnosti pa je pozvao püšpek naj se v pismi oglasijo vsi dečki pa dekličke, šteri čütijo količkaj pozvanja, veselja za dühovniški ali redovniški stan. Priglasilo se jih je iz cele püšpekije do sedem jezero. Pri püšpekiji so nastavili posebnoga mešnika za to, da vodi dopišüvaoje s tov mladinov. Za božič jih je bilo samo že pet jezer, ár od svojega prvešnjega nakanenja lehko odstopi. Vseedno pa jih ešče od tej pet jezer telko ostane, da bo püšpekija mela zadosta dühovnikov. To je pa resan po amerikanskom. Prekmurski; dijak. Naša gimnázija. Kar nenadoma pride iz Belgrada odlok, da se morata VI. in VII. razred gimnazije v Murski Soboti ukiniti. Nastane veliko razburjenje med jaki. V soboto 17. oktobra so bili zadnjič v šoli. Toda našim vrlim dijakom vseeno ni upadel Pogum. Takoj se začno posvetovali, kam bi šli. Večina se jih odloči za Ljubljano. Ti dnevi so jim bili najbolj veseli, ker so bili takorekoč brez vse skrbi. Toda vseeno se je bilo težko ločiti od naše gimnazije, kjer so imeli poznane profesore in vsak dijak jim je bil prijazen. Zapüstiti so morali poslopje, v katerem so nekateri trgali hlače že. celih osem šolskih let (meščansko šolo pred pre-vratom). Vsak kotiček v tem poslopju jim je bil znan i prijazen, in sicer to tem bolj, ker so bili nekateri vsak dan pri zidanju te stavbe. Toda odlok je odlok, morali so vse to zapüstiti. Prišel je četrtek 22. oktober in odhiteli so proti Ptuju, Mariboru, Celju, a večina pa proti Ljubljani. Marsikateremu so silile solze v oči, ko je zapuš-čal naše lepo Prekmurje, in Sicer iz same ljubezni do našega milega kraja. Toda naši vzorni dijak! so nesli naše Prekmurje v svojih srcih seboj. Veliko večjo srčno bol pa so še občütila, ko so prišli v tuja, neprijazna mesta. Mislim, da so to še najbolj očutili. dijak, ki so prišli v Ljubljano, in Sicer radi tega, ker je največje mesto. Ljudje so drveli mimo njih, ne da bi se kdo zanje zmenil. Nikogar niso poznati, razen gospoda Bajleca in. Törnara, ki sta jih počakala na kolodvoru. Na Posredovanje gospoda Bajleca, jim je začasno orlovska podzveza odstopila v — Ljudskem do-mu — dve sobi s posteljami. Toda nesti vse stvari do tega stanovanja je bilo preveč. Vpraša' jo komisijonara, koliko bi zahteval, da bi odpeljal prtljago do — Ljudskega doma. — Dva kovača mí daste, pravi. Dijaki mu dajo še enega kovača povrh in Prtljaga je bila kmalu na svojem mestu. — Skoraj popolnoma so pa obupali naši dijakij ko jih niso sprejeli na tretji gimnaziji, kamor so nameravali iti. Zatekli so se pod okrilje gospoda univ. profesora Dr. Slaviča, ki so jim v vseh oziríh radi Šli drage volje na roko. Ko dijakov tudi na Posredovanje gospoda Dr. Slaviča niso sprejeli, so se podali pod njihovim vodstvom na drugo gimnazijo, kjer so bili sprejeti, V torek 27. oktobra so šli prvič v šolo, in Sicer z neka-kim strahom. Dijaštvo jih je sprejelo nad vse prijazno. Toda mislite, da so jih sedaj gospod Dr. Slavič zapustili ? Nikakor ne ! Preskrbeli so jim še stanovanje in hrano. Te dobrote ne bodo naši dijaki gospodu univ. profesoru nikoli pozabili. Dva meseca je že preteklo odkar so naši dijaki v Ljubljani a še vseeno se čütijo tüjce in gotovo se nikoli ne bodo počütili tako domače, kakor so se na naši gimnaziji. Zato hrepenijo njih srca domov na rodna tla, toda najbrž zaman. Šesto-šolci so prišli hvala Bogu že nazaj na našo gimnazijo, a up sedrnošolcev je najbrž zarnanj. Globoko v srcih naših dijakov pa ostanejo tudi iména dotičnih mož, ki jedo naš prekmurski krűh, čeprav niso Prekmurci, in ki so očitno delovali proti naši prekmurski gimnaziji, in Sicer so ti brezvero proti naši šoli zato, ker se bojijo, da bi izšli iz nje mladeniči, ki ne bi pihati v njihov rog. Toda vse zaman. Naši dijaki ostanejo pošteni, verni, če bodo študirali tu ali kje drugje in nihče jih ne spravi v brezverne, katoliški veri nevarne mreže. — j — Pošta upravništva. Narodni poslanec g. Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Žerdin Vince. Žižki. Pod brojom K. 136. 18. I. 1626. sem dobo sledeči odgovor od g. vojnoga ministra: a) Nesi dobo vojničke isprave, ar si bio na dopüsti, kda si odslüžo svoj rok i med tem časom je prišo drügi komandant, ki je spred oči zgübo tvoj dokument; b) pod brojom Pov. 2355 je pa. 24. art. p. že izdelao 31. dec. 1925. .tvojo, izpravo (pa če sije ne ešče dobo, jo te dni dobiš); c) kriv je pr! celoj stvari komandant baterije;, ki je pozvani ‘ze pri divizijskoj oblasti na odgovornost. Franca Bukovca vojaka mati. Kobilje. Od g. Vojnoga ministra sem pod C. br. 11140. 13. t 1926 te odgovor dobo, naj vaš sin lastnoročno napiše prošnjo za pomilostitev. Dajte prošnjo napraviti doma, jo pošljite sini ki jo mora podpisati, dente gor za 25 Din. štemplne i te jo naj on prek da vojnoj oblasti, Tak ga hitrej dobite z voze domo. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 250 Din., ,, „ žita 175 „ „ „ ovsa 175 „ ,, „ kukorice 160 „ 2. Živina. govenska f * teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D. 20 Din. v Ljubljani „ 16—18 D. 14 D. 20 Din. 3. Krma Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D. Zagrebečka borza, dne 4. februara 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 55*45 Schiling D 7-90 Čeho-Slov. krona, t K D 1*66 20 kronski zlat D 205'— Francoski frank, 1 frank D 2’— Madjar. K. 100 (nova em.) D 0 075 Švic. fran., fr. D 10‘85 Talijanske lire, 1 lira D 225 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9,1525. Mali oglasi. K ODAJI JE nova hiša s štirimi sobami, kühnjov, špeizom i 5 plügov zemle (štera je vsa vküper) pri Sv. Jeleni poleg Čakovca. Ceno zvedite pri Andriji Žinič, Sv. Jelena pri Čakovcu. Mladoženci ! Snehe ! Za naküpivanje Vsefele obleča i Spodnjega gvanta pa Vam priporoča staroznana trgovina FRANC SERŠEN v LJUTOMERU pri cerkvi. Tam najdete najvekšo zalogo Vsefele blaga od najfalejše do najfinejše vrste po zvűnredno nizkoj ceni i je popunoma nemogoče, da bi takše blago indri dobili falej, ali pa konči po istoj ceni. Posebno pa si lehko snehe zaberejo Vsefele blago za svoje bale. Osvedočite se, ne bo Vam Žao ! Sprejmem vrloga mladenca, ki ima volo v stopiti za Vajenca k mizarskemi majstri JOŽEFI FENOS, Cankova. 4 NOVIN E 7. februara 1926. Pozor! Čujte Šujstri! Eden sploj malo nücani SINGER mašin na taco, z šterim se tüdi lehko krpa, je po fal ceni k odaji za volo smrti. Vsaki den se lehko küpi na Gorici pri DURIČ IVANA dovici. T R G O V I N A se izda v najem i to v Dobrovniki, dozdajšnji zadružni lokal, na tri leta februara 14. Pozvedava se lejko v OBČINSKOJ HIŠI. Ki nájveč da tisti jo dobi ! ! ! Slovenska banka d. d podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolare in zlate peneze Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. K prodaji je v Mariboru poleg varaškega parka eno lepo posestvo, ki meri 5 oralov njiv in travnika in 2 orala -vinograda. Na posestvi stoji zidana hiša z dvemi szobami in gospodarsko poslopje .Čelo posestvo je zelo poceni samo 120.000 Din. (Stodvajstijezero dinarjev). Natančne informacije da : A. Bačič v ZAMOSTJU (Hidvég) pri D. Lendavi. Podpirajte "NOVINE"! novozgrajena gostilna leta 1923. v trgu Gor. Radgona. 12 novo opremljenih sob za tüjce, 2 opremljena lokala za gostilno, lokal za trgovino in skladišče, kuhinja! kamra, v vseh sobah električna razsvet Ijava, ledenica, klet za vino, klet za zelenjavo, pralnica, soba za hišnika, huta, 4 svinjaki, vrt za zelenjavo. Gostilna je na najprometnejšem kraju 3 minute od kolodvora, v trgu je Sodnija, davkarija, pošta, carinarnicaj pogranična policija, finančna kontrola, meroizkušni urad glavna zaloga tobaka, orožništvo, farna cerkev in bolniška blagajna za zavarovanje delavcev. Cena 9100 dolarje. Polovica lahko ostane v knižena. Vse natančno se izve pri MATIJA KOLER, Gornja Radgona, Jugoslavija. v Črensovcih r. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svétek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din najviše pa po 9 1/2%. Vlog stanje je ze nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine" pri 1. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igra-čami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath, cerkvi ino pošte. Pintarje ! Pozor ! K odaji so Sühe doge za menše i vekše lagve po jako fal ceni pri Gosp. FRANC KOFJAČ-i ključavničarji v Murski Soboti. Amerikanci pazite! Oda se zavolo preselitve krasno posestvo kak slika kaže, vse novo zidano, doma veliki sadni ino zelenjadni ograček pa 12 plügov dobre zemlje. Oda: Rud. Horvatič pri Sv. Križi pri Ljutomeri. Odgovorni Vrednik. JERIČ IVAN, kaplan v Ljutomeri. Tisk. PREKMURSKA TISKARNA v Murski Soboti,