List Tečaj LIV. w i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Io ubij ani 21. februvarija 1896. mú&tiká^tefeďiutuiMfcdufed^ttí^^ g Kranjskem in Goriškem. V Istri bode pa voljen Slovenec 4k : Politiški oddelek. ali pa Hrvat. Na Koroškem zmaga Nemec, v Trstu pa Italijan. Povse zadovoljiti nov volilni red Slovencev ne Volilna reforma. more. Tako ima Kranjska premalo poslancev. Če sta se Dalmaciji dala dva poslanca v novi kuriji, zakaj bi se soboto se je sešel državni zbor in grof Badeni Kranjski in Koroški ne privoščila dva poslanca. Štajerska mu je předložil načrt volilne reforme. Ta načrt je iz- nima niti trikrat toliko prebivalcev, kakor Kranjska, pa delal sedanji minister za Galicijo dr. Rittner. Potem na- voli 4 poslance. Ko bi Koroška volila dva poslanca in črtu osnuje se jedna nova kurija, v kateri bodo volili vsi bi volilni okraji bili ugodno razdeljeni, bi morda tudi dosedanji volilci, potem pa tudi drugi 24letni moški dr- Slovenci dobili jeden mandat. žavljani, kateri nimajo volilne pravice. Izvzeti od volilne Gotovo to tudi ni, ko so se kmetski posli izključili pravice bodo posli v ožjem pomenu besede, ker nekda od volilne pravice. Nam se ne zdi opravičeno, da se M nimajo tište samostojnosti, ki je potrebna za izvrševanje hlapcem ne da volilna pravica. V Nemčiji in Franciji vo volilne pravice. Nadalje seveda tudi tišti ne bodo mogli lijo tudi hlapci, pa vendar še nismo slišali, da zaradi voliti i ki so vsled kazenske obsodbe zgubili politične tega bilo kje prišlo do kake revolucije. Tudi odnošajev pravice, dokler ne prenehajo nasledki kazni. novi kuriji se bode volilo 72 poslancev in sicer mej hlapci in gospodarji volilna pravica nikjer ne moti Da ravno v Avstriji bili hlapci tako nevarni javnemu voli Češka 18, Galicija 15, Dolenja Avstrija 9, Moravska redu, se nam pač povsem neverojetno zdi. Štajerska Tirolska in Gorenja Avstrija po Šle zija, Bukovina in Dalmacija po 2, Trst z okolico, Goriška, Da novi volilni red ne more zadovoljiti Slovencev pač vidno iz tega, da koroški Slovenci še nadalje osta- y Istra, Kranjska, Koroška, Solnograška in Predarelska po nejo nezastopani v državnem zboru. Mnogobrojne krivice 1 poslanca. novi kuriji se bode navadno volilo po volilnih možeh. tistih deželah, kjer starega volilnega reda se bodo še nadalje ohranile. Na Češkem, Moravském in v Šleziji bodo se volilni bode to sklenil deželni okraji baje precej razdelili po narodnostih in bodo ondu zbor, se bode volilo naravnost poslanca. Dunaj, Praga in v novi kuriji voljeni največ Slovani Trst volijo pa direktno, ker v teh volilnih okrajih ne Število volilcev kurije bode znašalo 5,333.581 voli noben kmetski volilec. Direktno se bode volilo tudi Dosedaj je bilo za državni zbor 1,732.257 volilcev. v graškem, brnskem in levovskem volilnem okrajů. V te Ste vilo volilcev se torej pomnoži nad 3 milijone. okraje je uvrščenih nekaj kmetskih volilcev, večino pa Nadalje nam je pa še moramo omeniti, da bode imajo mestni volilci. Jz povedanega je vidno, da v novi v novi kuriji volilo 76.000 volilcev jednega poslanca, kuriji volijo mnogi mestni volilci po volilnih možeh ? ki dočim voli v skupini fidejkomisnih veleposestnikov na volijo v mestni kuriji direktno, na drugi strani bodo pa Češkem že devet volilcev jednega poslanca. Novi volilni nekateri kmetje direkno volili, ki dosedaj v kuriji kmetskih občin volijo po volilnih možeh. Volitve volilnih mož se bodo vršile po občinah, volilni možje bodo pa volili poslance v posebno določenih volilnih krajih. red nostij torej jako umetno skovan in nima niti tistih pred- » kot jih je imel Taaffejev volilni načrt. Skoval se za silo, ker vlada ve, da s sedanjim parlamentom kakšne boljše volilne pravice ni mogoče dognati. Prav Slovenci bodemo v novi kuriji dobili tri ali štiri lahko se pripeti, da tudi ta načrt propade, ker je v par-poslance. Na Štajerskem bode v dolenještajerskem volilnem lamentu več strank, ki ne marajo nobene volilne reforme. okraju voljen Slovenec, potem bodo Slovenci zmagali na tem smemo šteti nemške liberalce in mnogo nemških 12 konservativeev. Pa tudi dunajski protisemitje niso za raz- _ ft ^ širjenje volilne pravice, kakor so jasno pokazali pri raz-pravi v dolenjeavstrijskem deželnem zboru, ker dobro vedo, da razen nekaterih dunajskih malih obrtnikov, no-beden ne bo mnogo dal na njih zabavljanje proti židom. Za kakšno resneje delo pa niso. Slovenci in volilna reforma. Hrvatsko-slovenski klub liloe sklenil, da drugače ne reforme, da se poprej glasuje za vladno predlogo vořeši jo predlogi glede razde- Če litve okrájev na Štajerskem in Koroškem. Ta stvar je velike važnosti. Ko bi se volilni okraji pravično razdelili, Slovenci gotovo dobimo na Koroškem jednega poslanca, a morda še celo dva. Na Štajerskem bi pa zmagali v celjski mestni skuše bode Badenijev načrt volilne reforme vsprejel, Piûi' ako se uvrsfce v mestno skupino tudi tišti, kateri sedaj vsprejel se ne bode zaradi tega, ker je dober ali slab, ampak jedino zaradi tega, ker se mnogi poslanci boje, da sicer pride do obširnejše volilne reforme, in morda eelo utegnil Taaflejev načrt vstati iz groba, pred katerim se prav mnrgi kar križajo, kakor pred peklenščkom. volijo s kmetskimi občinami. Nemci se bodo seveda hudo upirali. Grof Badeni pa mora nam ustreČi, ako je zares pra vičnost njegovo geslo. Vlada bode pa najbrž pri glasovanju o volilni reformi potřebovala slovenskih glasov. Volilna reforma se je jedva predložila, že se de- lajo težave vladi Liberalna stranka preti da brezpogoj zanjo ne bode glasovala. Liberalci zahtevajo, da se pred n Politični pregled. Primorski list" piše o naši katoliški stranki , na Kranjskem to le, kar mi prinašamo brez komentara : Se bo storil odločilni korak? Doslednost je res lepa reč Doslednost je isto, kar značajnost. Vsaki kmet, tudi če ima še tako malo pameti pod streho, razume, da kar je resnica danes, ostane resnica tudi jutri in na vse veke ; da kar je kršćansko in pošteno v Ljubljani, je krščansko in pošteno tudi na Dunaju, in kar je v Ljubljani judovsko in liberalno, je tudi na Dunaju ravno tako judovsko in liberalno. O dosiednosti se izražajo bolj učeni ljudje tako le : Kdor je rekel ,,a U mora reči tudi „b", kdor hoče vzrok, mora h oteti tudi posledice. Mi se oziramo posebno tje na Kranjsko, v Ljubljano, ker od tem bije srčna žila po slovenskih pokrajinah. Pred tremi leti in toliko meseci se je slov. kat shodu slovesno izrekel ,,a Poslanec tam na Klun je s krepko, Kristus ovo besedo, presekal vse vezi, znale katoliškega moža kakorkoli vezati z Judi in liberalci : „Kedor ni z menoj, ta je zoper mene, in kedor ne zbira, ta razstresa". Gospod Povše, predsednik, je govoril o kmetijskem vprašanju. Nikdar nam ne bodo izginile iz spomina njegove isede : „Žal, da nam je 19. stoletje napredka in svobodě přineslo tudi v našo mogočno Avstrijo ta duh kapitalizma in duh talmudov (judovski) stoji pri tkalnem stroju, da iz nitk kr- ščanstva ubogemu ljudstvu naredi mrtvaško ogrinjalo !" „A" se je tedaj izrekel. Pa tudi ,,b 4' smo uže slišali. Osnovali so možje katoliškega shoda na Kranjskem ljudsko katoliŠko stranko ; krepko odbijajo podle napade liberalcev na prevzvi-šenega škofa in na duhovne; krepko se potegujejo v deželnem zbcru za koristi zatiranega kmeta ; možato povzdigujejo glas zoper Juda, se hoče polastiti gorenjskih planin . . . Tako se govorilo, in tako se delà doma na Slovenskem Oni, so izrekli ,,a u krepko izrekajo tudi ,.b". Pa rekli smo tako se delà doma, na Slovenskem kako pa na Dunaju ? Se bo enkrat tudi tam zaslišal iz sloven skih ust zaželeni „b" do- sledne katoliške, ljudske, protijudovske politike? Te dni se vrnejo katoliški slovenski poslanci iz dež. zborov v drž. zbor. Vrnejo se iz ljutega boja z duševno požidovljenimi, slov. liberalci. Doma izganjajo duha kapitalizma in duha talmudovega, bodo na Dunaju zopet se zdržavali glasovanja ali celo glaso- vali nasproti, ko bo treba braniti tište hrabre junake, z volilno reformo reši davčna reforma Pri tem se morajo peta karjem toliko ponižati davki da zgube volilno pravico v mestni ali kmetski kurij tem bi bila zopet liberalcem v mnogih mestih večina zagotovlj Toda to še ni vse. Da se pozneje ne razširi volilna pravica v mestni ali kmetski ku riji, liberalci zahtev naj se zakonito določi, da se to sme zgoditi jedino z dvetretjiosko večino. Začela se je ista kome dij kot se je šila za koalicijske vlade v pododseku za volilno reformo ministerstvu. zpodmaknila tla Windischgrátzovemu pravljí da so Naučni budget. i o učněm budgetu tali stari V državnem zboru se sedaj raz-Nemški liberalci so zopet pokazali, protniki Slovanov. Štajerski poslanec Lorber se je zopet izpodtikal nad celjsko dvojezično gimnazijo Rekel je, da ne glasuje za proračun, dokler se celjska po- stavka ne izloči. Po Demel ie pa podtikal se nad poljsko gimnazijo v Tešinu, ki baje moti narodni mir v de želi. češki poslanec Samanek je naglašal, da Nemci povsod ovirajo napredek Slovanov. Priporočal je, naj se tehnika v se kot nemška s štipendijami Nadalje je ta poslanec za-hteval, naj se osnuje vseučilišče na Moravském. Slovenski poslanec dr. Gregorec je pa zahteval, naj se na graškem vse- Brnu poslovan', ker je sedaj slabo obiskana in šola vzdržuje že učilišču uvedejo tuii slovenska predavanj Jako dobro je pa okrcal Lorberja zaradi ke dvojezične gimnazij Odpoved carinske pogodbe Čudno časi se menjajo Liberalci so dosedaj bili najboljši prijatelji Ogrov in so zagovarjali dosedanjo pogodbo z Ogersko V soboto smo pa v zboru videli vso drug državnem o d j BBBBBBBBBBB1 pravočasno pogodba z Ogersko podpo Grof Khuenbur e zjedinjene levice, je stavil nujni predlog, naj se odpoví Govorilo je več govornikov bolj fino mahali po Madjarih dru Nekateri so bolj odločno, nikdo se ni oglasil, da bi jih bil zagov nistar Glanz je pa izjavil. da bode pogodba se goto Trgovski mi od povedala ako se ta čas kaj novo ugodnejše vspreje ne sklene. Madjarom to Khuenburgov predlog se je jedno gotovo ne bode po volji. Dosedaj so le mislili, da Avstrijci se mi Ogerske. šalijo našo di a sedaj so se pa že lahko prepričali, da se politiko resno upreti pretiranim zahtevam Narodni Listy opozarjajo, da bi po novi volilni re- dr. Luegerjem na čelu, kateri so se zavezali, da rešijo kr- formi čehi pridobili samo 16, Slovenci pa samo 5 glasov. ščansko ljudstvo od duha kapitalizma in od duha talmudovega? Nemški nacijonalci jih pa pridobe 12. V novi zbornici bi bilo Doma švigajo stiele nad domače liberalce — bodo na Du- torej 213 Nemcev in smo 160 Slovanov. Če se pa vpelje naju vedno še branili liberalce in jude, bodo vedno še tirali občna volilna pravica, bi pa v zbornici bilo 240 Slovanov in kot zavezniki verskih mlačnežev in liberalcev koalicijsko poli- 145 Nemcev. To bi bila jedina pravična volilna reforma in tiko? Doma se poganjajo za versko vzgojo. za versko solo, za to se moramo Slovenci poganjati. Glede Slovencev je za krščansko politiko bodo na Dunaju vedno le molčali, češki list preoptimističen . Dobili bi mi k vučjemu štiri man- ko bi morali govoriti proti brezverski vzgoji, proti liberalni date Tržaški mandat bi dobili Italijani, srednieštajerskega pa šoli, bodo na Dunaju podpirali judovsko - poljsko politiko? tudi ne dobimo. Češki list pa ve povedati, da se davčna re- Doma se zove njih stranka katoliško ljudska stranka na Dunaju katoliško ljuiski stranki hrbet obraćali ? ! bodo forma reši še le po volilni reformi. Tako hoče vlada. e ]e zares tako, bodo pa konservativci morali že pri volilni reformi 73 gledati, da se vsprejmejo take določbe, da sedaDji petakarji ne terimi so tudi trije častniki čet sultanove palače. Pač se mora zgube sedanje volilne pravice. Če se to ne zgodi, ; se bodo po- sultan vamega čutiti, ko vidi, da mu še njegova telesna straža kazale težave pri davčni reformi. Nova poljska stranka. ni zvesta. V Galiciji se snuje nova Kuba. Položaj na Kubi je nespremenjen. Sicer pri- poljska stranka. Ta stranka bode imela podoben program in hajajo od ontod uradna poročila, da Spanjci zmagujejo, vendar organizacijo kakor češka realistična stranka. Ne ve se pa; če tem poroČilom ni verjeti. Bivši španski poveljnik na Kubi bode nova poljska stranka mogla dobiti kak vpliv. Mogoče je Martinez Campos se je izrekel, da Kuba mora svojo upravo pa tudi, da vse kaka poljska intriga, s katero hočejo dobiti. Seveda španjski državniki se ne morejo sprijazniti s to škodovati kmetski stranki, katera je poljskim plemenitašem in idejo, ker hočejo še nadalje izkoriščati sedaj že do cela izcr-pa vladi jako nepovoljna. Imeli smo že tudi poljsko demo- pano Kubo. Hočejo po vsi si i, da kratično stranko, ki je pa Kuba plačala Spaniji na videz kazala svoj demokra-. vojne stroške. Če bi jih mogla, bi bilo dobro, če jih ne more, ti zem, v resnici je pa podpirala poljsko šlahto. Ko ob vo- je druga. Sploh se pa vstaši dobro upirajo in zgodi se prav litvah bil najugodnejši čas za delovanje, je pa glava te stranke, lahko, da bo prišlo do tega, da bi Spanjci še radi dovolili Lewako^ski odšel v Ameriko Zato pa mi v novo stranko ni- Kubi samoupravo pod španskim pokroviteljstvom,, pa bo pre- pozno in bodo Kubanciv se popolnoma otresli španjske nad- Potem naj pa Spanija gleda za milijone, katere je po- vi ade. mamo še nobenega zaupanja. Dobro bi seveda bilo, ko bi se na Poljsfcem osnovala kaka moČna svobodoljubna stranka, da bi Poljak i vedno ne podpirali reakcije v Avstriji. Iz Rusije smo dobili od pozLavatelja tamošnjih razmer vojske uravnala, ko bi bila le malo bolj svobodoljubna. trošila za vojsko, dočim bi bila lahko kubanske razmere brez tale dopis : Y Grodnu, Kovnu in drugih pograničnih mestih Afrika. Dasi laški listi prepevajo slavo zmagoviti razmetavajo in razklejajo se poslednje dni skrivaj proklamacije, laški vojski v Afriki, vendar v resnici stvar vse drugače stoji. ki pozivljajo poljski narod k vstaji proti Rusiji in obetajo Italijani so zopet morali drugo trdnjavo zapustiti. Sovražnik pomoč od .,od zuna] u Poljsko ruske oblasti gledajo na to po- jih obkoljuje od vseh strani pride do odloČilnega boja, ne čenjanje skoz prste, kajti več ko gotovo je. da razprostiralci vemo komu bo boljše šla, kajti nasprotnik je dobro oborožen. teh puntarskih plakatov niso ruski Poljaki. Raznesel se je, Ravno minoli čas je zopet ena francoska ladija dovela Abe- morda dovolj opravič^ni sluh, da mauifest o koronaciji misli sincem več orožja. To seveda jezi Italijane, a ne morejo si dati nekai pravic Poljakom, katere so se jim zdaj v spomin pomagati. Italijanski ministerski svet je sicer sklenil vojsko 1863. 1. krajšale To bi seveda ruske Poljake, kolikor jih je nadaljevati, dokler ne bo ugonoben sovražnik, toda kdo ve, ce nezadovoljnih, približalo Rusiji. Obča zadovoljnost na ruskem bo to šio, oziroma, koliko časa bo šio. Zadnjega groša vendar Poljskem pa ni na roke avstrijskej politiki, t. j. avstri skim ne more Italija dati za Afriko, ko ima vendar doma sto potreb. Poljakom, kateri rabijo ruske Poljake za svoje namene, in Vzhodna Azija. V Soeulu v prestolnem mestu na ruske oblasti na Poljskem seveda so prepričane, da puntarski Koreji je nastal res upor. Vstaši so napali vlado in umorili plakati gredo iz Galicije. Nadejati se je, da, ako bode ruska ministerskega predsednika in sedem uradnikov. Kralj in pre- vlada tudi zanaprei zanicljivo gledala na te nove dokaze pri- stolonaslednik sta ubežala ruskému poslaniku v varstvo. jateljstva sosedov, Poljaki dobodo od koronacije, kar jim je Ruski vojaki obkolili so rusko poslaniško palačo in jo Čuvajo. bilo namenjeno. Ako pa ne dobodo, imajo se zahvaliti svojim V Soeul odpotovali so tudi oddelki angleške, ameriške in fran- avstrijskim rojakom, se na vse kriplje prizadevajo, da se coske mornarice, da varujejo ondi svoje interese. poddrži nezadovoljnost ruskih Poljakov. Saj vse laži o Rusiji, trosijo oni,« ne pa naši Poljaki. V ruskih časnikih o teh plakati h ne pišejo, menda ne pušča cenzura ; tako ima vlada pravilne nazore o njej. Jaz pa vem od nekega znanca, služi v Kovnu svetnikom deželne sodnije in ki je sam videl in čital te plakate. Bolgarija. — Pozornost vse Evrope obrnjena je zadnji Čas na Bolgarijo, kjer se je minole dni izvršil pomenljiv čin, da je prestolonaslednik princ Boris prestopil k pr^voslavju in je s tem Bolgarija storila prvi pogoj za sprijaznienje z Rusijo. Slovesnemu prekrŠčenju {.risostvovali so po svoj:h zastopnikih razun Rusije še Francoska, Turcija, Srbija m Grška. Knez Ferdinand odpotuje kmalu v Petrograd, da se zahvali osobno carju, ker je prevzel kumstvo njegovemu sinu Mej ' bolgarskim narodom je veliko veselje nad završenem Činom. Narodno sobranje je dovolilo princu Borisu pet mili- .. m' -m. « fllu* _ mm ^ __« jonov, se plodonosno nalože, dokler ne bode polnoleten. spravi mej Bolgarijo in Rusijo pišejo listi raznovrstno. Vendar je pa posneti iz vseh poročil, da le tišti listi pišejo, da sprava ne bo popolna, so bili proti popravoslavljenju <9 : $ Ôbrtnija. WÊ^^ÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊIÊËÊÊÊÊÊÊÊÊIÊÊÊÊÊÊÊIÊÊÊÊË\mi\\mlÊÊt% Regulacijski načrt za Ljubljano. II. Regulacijski načrt ozira se zlasti na bodoče razšir- # 9 i jenje predmestja Gradišće in sicer ob levi in desni strani Tržaške ceste, kjer utegnejo nastati hiše z malimi cene-nimi stanovanji ; tudi za vrtove bode svet tam ugoden in utegne torej razviti vrtnarstvo v onem delà mesta. Mej novo Tržaško cesto in tirom južne železnice ob juž- nem koncu Levstikovih ulic projektován na svetu kranjske stavbinske družbe večji trg. Na desnem bregu Ljubljanice važna je zlasti regu Borisa. V Rusiji mnogo drže na pravoslavno vero in verjetno iacija Špitalskih ulic, katere se imajo napraviti ravne in je, da jim je sedanji pravoslavni Boris dosti ljubši kot prej Mej velevlastmi vrše se pogovori glede priznanja Kobar-žana knezom bolgarskim. Poroča se, da so ga veČinoma vse velesile priznale. v ze 16 metrov široke tako, da se bode s Francovega mostu že lahko videl krasni vodnjak poleg mestne hiše. so Bankir Georgev je daroval 800.000 glasju s Špitalskimi ulicami treba bode svojedobno šir-jega mostu, kar se bode lahko zgodilo, ker se bode vsled frankov za ustanovitev bolgarskega vseučilišča. Turcija. ljiva poročila. Mej ljudstvom vre in nezadovoljnost je velika mej všemi sloji ljudstva, mej kristjani in mohamedanci. Vse hoče preustrojo države. Minole dni so zopet prišli v Carigradu na sled zaroti, ki se je zadala nalogo odstraniti sedanjega sultana in ga nadomestiti z drugim. Zaprli so dvanajst oseb, mej ka- bregu Ljubljanice uravnava nabrežja in sicer od Gruber ~ * Iz Turci je še vedno ne prihajajo pomir- osuševanja barja in uravnave Ljubljanice moral svojedobno pođreti sedanji zidani most ter napraviti železen most, ki ne bode oviral odtoka Ljubljanice. Kakor na levem, projektovana je tudi na desnem jevega prekopa do Živinozdravniških ulic. Za nabrežje ob Prulah, ki bode široko od 18—37 m ter imelo smer proti Obrtnij ske raznoterosti. i Premogov prah. Skušnja uč, da je mnogo nesreč v dolenjskemu kolodvoru, merodajna bode fronta Sirnikove premogovnikih Če se ta prah užge, nastane grozna eksplozija, hiše in vogal posestva prof. Ziakowskega. Smer Sv. Ja- posebno če so še vnetljivi pliai v jami. koba nabrežja (širina 9—22 m) bode pravokotno na Tru- Premogov prah se barjeve ulice, katere se imajo razširiti na 26 metrov ob meji Virantovega vrta. Francovo nabrežje imelo bode ši- vname le ob mocném plamenu, posebno ob plamenu, ki nastane pri razstreljevanju skal. Ob plamenu svetilnic se ta prah navadno ne vname. Nesreće v premogovnikih bi se povsem odpravile,, ko WJKĚĚĚĚĚJK^J^JJKKJ^ s k o r se opustilo razstreljevanje po premo o nno 12 m ter bode paralelno z uravnano Ljubljanico. govnikih To je vsekako težavno v premogovnikih s trdim ka Šolski drevored razširil se bode pri Francovem tako, da bode vogal pri Kresiji mostu 12-20 m oddaljen od sedanjega obrežja zidu; sicer pa bode za smer merodajna fronta semenišča in kot Mahrové hiše. Poljanski nasip imel bo širino od 12 do 38 metrov; nabrežje ob Grubar-jevem překopu od domobranske vojašnice do klavnice dobi 12 m širine. Florijanske ulice in Karlovska cesta, obe v sedanji dolžini, razširita se na 12 metrov. Od št. Jakobskega trga do Zvonarskih ulic projektovaná je nova 12 m široka ulica, isto tako od Zvonarskih ulic do Grubarjevega prekopa paralelno z nabrežjem ob Prulah ; mej tem obrežjem in Karlovsko cesto projektované so tri ceste srednja kot nadaljevanje Opekarske ceste. Zatiške ulice se imajo preložiti tako, da bode za smer merodajen vogal redut-nega poslopja. Lingerjeve ulice razširijo se na 12 w, mej licealnim poslopjem in tako imenovano glavno stražnico pa se otvori nova 14 m široka cesta od Valvazorjevega trga do šolskega drevoreda. Mej Streliškimi ulicami, Gruberjevo in Poljansko cesto projektované so tri vzdolžne in štiri prečne ceste in sicer poslednje ob meji Eisljevega in Schreierjevega posestva i ob otroški bolnici, ob vzhodni meji Dečmano vega posestva in mej Lichtenthurnovo sirotišnico in Marijanom Tudi vzhodno od Gruberjeve ceste projektovanih je nekoliko novih cest, isto tako tudi onkraj tiru južne železnice na levi strani Dunajské ceste. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se bode prostor za novo jezuvitsko cerkev določil najbrže na Poljanskem trgu, kamor bi vsekako bolj spadala, nego li na prostor nasproti otroški bolnici, kakor je bilo prej projektovvno. menjem. Mnogo se pa doseže že. če se premogov prah vec krat odpravlja iz jame in ne rabita za razstreljevanje razstrelila dajo mocno plame, kakor črni smodnik. ........................................ « ■ Kmetijstvo. Deželni odbor štajerski in nova lovska postava. (Konec.) krajih tedaj, v katerih je zajec škodljiv, ga sme lovski najemnik vse leto streljati, drugim pa, katerim delà škodo že kjerkoli, se velikodušno in milostno dovo-ljuje, da ga smejo, ako se jim ljubi, loviti v zanjke streljati pa ga Bog ne daj ! Najbolje bode pač kazalo, da si posestniki omislijo take zanjke, kakoršne imajo konjederci, kadar lovijo pse, ter potem tako oboroženi narede kar v čelem okrajů gonjo na zajče i mogoče i da jih tako polove ali jih pa vsaj preženo v drugi okraj, kjer niso več škodljivi. To bode gotovo prav veselo in kratkočasno in stavimo, da vsaj nekaj najhujših pože-ruhov kar od strahu pocepa! Te gonje pa se mora ude- ležiti vsakateri, ker drugače mu ni pomagati » kajti za škodo, katero mu naredi zajec, tudi po novi lovski po stavi ne dobi nobenega povračila. Člověk se tem določilom skoraj smejal, ako bi stvar ne bila tako resna. Glas štajerskih sadjarjev, ki so že leta in leta prosili pomoči proti zajcu, se je popolnoma prezrl in udušil. Sadna drevesa pri tej visoki go- spodi nimajo nobene vrednosti; kakor dozdaj, tako se tudi še zanaprej izročujejo brez vse milosti oštrim zajčjim Enketa, ki je bila sklicana v presojo regulacijskega zobom. Ako je tedaj sadjarstvo brez pomena in brez načrta, bavila se je tudi s premestitvijo pokopališča, ki vrednosti, zakaj pa se vsako leto tisoče in tisoče goldi- bode prej ali slej neizogibna, ker bode okolo sedanjega narjev žrtvuje sa sadjerejsko šolo v Mariboru in Grotten pokopališča nastal delavski del mesta. Enketa izrekla je doifu, katere mora plaćati ljudstvo? Tudi je čisto nepo nujno željo za premestitev pokopališča v zdoljnji del trebno, da se na deželne stroške nastavljajo sadjerejski Udmata in Sela, vendar se pri regulacijskem náčrtu pre- potovalni učitelji. mestitev pokopališča še ni vzela v pošte v, ker se najbrže Zato se pa tudi ni prav nič čuditi, ako le-ti učitelji ne bode mogla izvršiti v bližnji prihodnjosti ; v to svrho pri svojih predavanjih dostikrat nimajo skoro nič poslu- 4 treba bode še dolgotrajnih obravnav. V predstoječih vrsticah naveli smo glavne točke regulacijskega načrta, ki bode občinstvu kmalu pristopen, ker ga bode mestni magistrat dal litografičnn pomnožiti in ga bode potem dobiti potom knjigotržtva. šalcev. Kako se pa naj vendar kmet navzame in navduši za stvar, in bodi si, da je še tako koristna, ako ve, da mu lahko za)ec brez vse odškodnine v eni noči uniči delo in trud od večih let ? Zajcu se naj tudi še zanaprej prizanaša na škodo kmetijstva, in na škodo narodnega blagostanja. In vse to najbolj radi tistih, ki pri lovu iščejo zabave in kratkočasja, le tem na ljubo je deželni odbor izdelal ta izborni načrt nove lovske postave. Za- bava, kratkočasje nekaternikov je tedaj pri teh gospodih ± 75 več vredno, nego koristi celega prebivalstva v deželi. Čez nekaj dni Pukalo/ zopet sreča svojega stotnika Prepričani smo tudi popolnoma, da pri sestavi tega za- in sicer ravno na Krakovském predmestju. Ko se še ni kona nikakor ni odločevala najemnina od lova, ki je proti približal stotniku na deset korakov, se je ustavil po vo- ogromni škodi, katero vsako leto divjačina naredi i itak jaški se obrnil glavo k stotniku in jecljajoč rekel jeden ? prava malenkost, komaj vredna, da se jemlje v poštev. ne da bi bil z očmi spremljal stotnika. Radovedni smo pa res, kaj poreko k temu deželni zbor, Junker ! spremljajte me z očmi, zakričal je stotnik kadar pride obravnava, radovedni smo zlasti, na katero nad Pukalovom. stališče se bodo postavili poslanci nemških kmetskih Velite dva, gospod stotnik. Brez razdelitve me občin. Naših slov. poslancev sicer ni v dež. zboru, pa kaj bi tudi tudi, vsaj bi proti visoki nemški gospodi prav nič ne opravili. Ako se ta zakon sprejme brez vsake spremembe, potem bodo kmetje vedeli, komu so zaupali niso učili. Dva rekel je stotnik, in Pukalov je začel obračati glavo, govoreč dvaaaaa. Drugi dan učili so Pukalova brez razdelitve, to svoje koristi, kajti v marsičem nego so bili dosihmal. bodo celo na slabšem, moral neprostáno obračati glavo z jedne strani nB drugo in govoriti jeden, potem pa dvaaaaa. Kakor smo rekli, je kmetijstvo štajersko pričako- V . w Pukalov se ni poboljšal, Tretji pot srečal je stot valo, da se bode zajec po novem zakonu proglasil kot nika zopet na Krakovském predmestju. Sedaj se je po-škodljiva žival, kot največji sovražnik sadjarstva in vi- stavil in vedno obračal glavo z strani v stran in štel narstva, katerega torej imej vsak pravico na svoji zemlji jeden dvaaaaa, jeden dvaaaaa, jeden dvaaaaa. Okolu njega Temu mora pritegniti vsak, kateremu je kaj za se je zbrala tolpa zijalcev, ki so se smejali in krohotali. ubiti. napredek kmetijstva, vsak odkritosrčen domoljub želi 1 Strogi stotnik je pa pljunil v stran in šel svojo pot > da se poviša blagostanje in davkoplačilna moč v deželi. rekši sam pri sebi: Tišti pa, ki prav iz malenkostnih ozirov vsega tega ne želi, ni nihče drugi, kakor dež. odbor štajerski, kar prav šaljivec. Vidim, ž njim ničesa ne opraviš i nepriden jasno priča od njega izdelan načrt nove lovske postave Přišedši v vojašnico je odredil, naj nehajo Pukalova Kmetijske raznoterosti. učiti pozdravljanja in ukazal, naj mu dajo za cei teden počitka, naj delà kar hoče. Čistost mlečnih posod je velike važnosti, posebno v ce se mleko razpošilja. čistih posodah se mleko veliko manj Nekoč je Pukalov v konditoriji pil kavo in kadil iz spridi. Zato naj se, ko so se rabile, umijejo z gorko vodo, pipe. Zraven njega je na divanu sedel neki Nemec, ki kateri se pridene nekaj sode ali pepelja, nato se pa še iz- tudi pil kavo in kadil. Pukalov začel je ž njim jako za-nimiv govor v nemščini. Mej gorečim pripovedovanjem, plaknejo z mrzlo vodo. Potem se denejo posode na kak zračen prostor, tako, da voda Čisto iz njih odteče in se posuši. Predno se posode rabijo, izplaknejo se zopet s cisto mrzlo vodo. Panjevi brez matice navadno prezimijo v velikem nemiru. Velikokrat čebele v tacih panjih za grižo poginejo. Tak v svoj palec govoreč : ach, mein Gott ! panj panj pa vznemirja tudi panjeve v obližju. Zato naj se tak naj nima mej drugimi panjevi, ttmveč se prenese v drugi prostor. je kakor nevede začel z njegovim kazalcem popravljati pepel v svoji pipi. Nemec je lahko zakričal, začel pihati Pukalov se je opravičeval in izvračal vso krivdo na svojo strašno razstresenost. ' » Poučni in zabavni del. & Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) VI. Nekdaj je šla stotnija, pri kateri je služil Pukalov na glavno stražo. S stotnijo šel je jeden stotnijskih po veljnikov, ki je bil znan po svoji neizrecni skoposti. Pu kalov piegovoril narednika, da so njega vzeli s stotnijo in ga odločili za pošiljanja. Čez jedno uro, ko so prišli na stražo, je stotnik želei imeti kavo in je poklical vojaka odločenega za pošiljanje. Přišel je Pukalov. Nekdaj Junak in žrtva anekdotov. (Dalje.) sreča Pukalov svojega stotnika na Kra- kovském predmestju, to je v najbolj mnogoljudni ulici Prosim, junker! rekel je stotnik. Moram poslati po kavo in zatorej blagovolite poslati k meni ka-kega vojaka. Oprostite, gospod stotnik. Jaz sem odločen za varšavski. Stotniku se zdelo ? da ga je junker nerodno pošiljanje, in dovolíte mi torej točno izpolniti svoje dolž pozdravil, zato ga je že tukaj dobro ozmerjal in přišedši nosti, iti vam po kavo in po vse, kar bodete potřebovali v vojašnico, je naročil, da ga morajo učiti, kako se je No î dobro ; samo seboj vojaka vzemite. Tukaj treba postaviti, potem pa kako se mora spremljati z očmi. je zlat. Prinesite nam kave z žemljami. Pukalov je šel v bližnjo kavarno in čez nekaj časa Začeli so ga učiti. Po cele ure so ga učili jedno in isto. Vežbovalec je veleval jeden in Pukalov se je postavil in se je vrnil nesoč v vsaki roki košarico. Postavši jo na obrnil glavo na stran in zakričal jeden, potem so vele- tla » začel najprej iz jedne košare jemati lončke s kavo vali dva in Pukalov počasi oběsil glavo na levo ali in smetano^ potem pa žemlje. Ko že več lončkov po narobe in počasi rekel dvaaaaa. stavil > rekel mu stotnik ; 76 Dovolj » Pukalov i Dovolj. Kam tako veliko? Mi šel je svojo pot vesel, da se smo trije stotnikom sta namreč na glavno stražo kosil, kakor še nikdar poprej zastonj tako dobro na- (Dalje sledi.) šla še dva častnika.) Pukalov je pa še nadalje iz pi košare jemal lončke in ko jo že polna lončkov. izpraznil, je bila Moj Bog, koliko pa, rekel je stotnik z obupnim glasom. Kaj pa bodemo s to kavo? To še ni vse, rekel je Pukalov in začel je raz-kladati iz druge košarice, v kateri je bilo ravno toliko lončkov in žemelj, kakor v prvi. Dolgo skopi stotnik ni mogel brez velike žalosti in bridkosti spomniti se tega ultrakavinega dne in svojega zlata, zginivšega v cvetu let, a dobro bi bilo, ko bil vsaj šel za šam- panjec. A je za kavo. Nekoč sreča Pukalov na ulici nekega postarnega €-1 Novice. T posl. logi z Lljublj; \ dr. T Deželni zbor kranjski. petnajsti seji dne 10. februvarij t imenom upravnega odseka o vládni poroča pred- načrtom stavbinskega reda za deželno stolno mesto Posl. dr. Maj poudarja, da sta in 10 glede razlastitve specijalni debati i pra stavil pomankljiva in pravi, da bo v preini predloge Dež sednik ugovarja predgovorniku, poudarj da sta jasni. gospoda s kislim obrazom in predpotopno, jako obnošeno odborom potrdi in 10 predsednik baron načrt predloži deželni Posl. V podrobni razprav zahteva . pred-določbi deželni o O. odstavek, naj se regulacijsk vladi, Luckm da ga dogovorno z deželnim pritrj ternu in předla obleko. Pukalov se je ustavil, pogledal bistro neznanega gospoda, po tem se je pa nakrat oklenil ga okrog vratu in ga jel poljubovati govoreč: Vendar sem zopet srečal vas, svojega rešitelja, naj se to zgodi. Poročevalec dr. Tav čar se izreče sicer za odsekov predlog, vendar se mu zdi dostavek primeren. Predlog posl. posl. cele) Luckmana dr. Maj ar oi Posl. dr. Maj se na to sprejme Pri se na predio g premene neke besede (svet mesto par govori razlaga ekspropri svojega dobrotnika! Koliko let sem že vas iskal povsod, acijsko postopanje, nasvetuje premembe k temu § in predlag a nikjer vas nisem mogel najti. naposled je vendar nai se čanje in 10. zopet odkažeta odseku v pretres in poro o stavijenih zreka proti temu predlogu přišel blaženi dan v življenju mojem! Naposled vendar vas vidim in morem pred vami izliti čustva svojega h va-ležnega srca. Milostljivi gospod ! Vi se gotovo motite in imate in lahko se sporazume etih Dež posl predsednik baron Gfrasselli ga podpi se Poro čevalec dr. Tavčar odločno zagovarja po odseku priporoČena Tudi drugod imajo taka določila o razlastitveni pravici Stv je nevarno zavlačevati tudi mene za koga druzega — rekel je gospod, katerega Pukalov objemal in prizadeval se je osvoboditi njegovih objemov. zato ker se mestu mudi za stavbeni red, a se lahko pripeti da zakon ne bo potrjen, če se ne sprejme odsekov predlog Pri glasovanju se sprejme dr. Maj predlog Pri nasvetuj dež predsednik baton H na] določilo. da se Kako! Vi me ne poznate ? Jaz sem pa spoznal Smejo zidati štirinadstropne hiše zavrže in naj se sprejme svojega rešitelja mej tisoči ljudmi. Ste li pozabili kako ste mi rešili življenje: Pred šestimi leti kopal sem se v Vislu proti Saski Kempi odnesla na globoko in nakrat me je deroča voda mesto in jel toniti in gotovo bil utonil, ko bi ne bilo vas. Se ne spomnite, da ste vládni predlog, da se smejo zidati le trinadstropne hiše. Posl Grasselli podpi ladni predlog H rib priporoča odsekov predlog za štirinadstropne hiše Se so govorili za trinadstropne hiše dež. predsednik baron H posl Luck m in G predlaga naj se določi, da se smejo trinadstropne hiše zidati Poročevalec dr. Tavč odločno tedaj stali na bregu, in videč mene v nevarnosti, skočili zagovarja odsekov predlog za štirinadstropne hiše. Ta predio • * i • i i« •___ TT O Pr i __^ 1 l____~ g î ste v vodo, ne da bi se bili slekli, in me ven přivlekli in potem pa zginili, ne da bi bil mogel vam se zahvaliti. se pri gl tudi sprejme 1 predlaga posl. baron Sedaj pa nočete tega priznati v svoji skromnosti Wuizbach premembo glede naprave trotoirjev v tem smislu da naj mesto napravlja iste pred novimi hišami, ne pa po ar u go sestniki. Dež predsednik baron in posl. Hrib dr. Tavčar se gorko potegne za odsekov predlog. Pri vanju se odkloni predlagana posl Wurzbach-a prememba in se odobri predlog upravnega odseka Ostali paragrafi stavbě nega reda, katerega o priliki v celoti objavimo, se na to Sicer se pa nadejam, da dovolite, da vas pogostim z od- varjata odločno posl. baronu Wurzbachu Tudi poročevalec ličnim kosilom pri Zdarboru. Pojdimo tja. Sedaj je čas za kosilo. Mož, katerega je Pukalov imel za rešitelja, je šel njim brez obotavljanja, ko se mu je obetalo dobro kosilo v jedni najboljših varšavskih gostilen. Kosilo in pijača bila sta izvrstna. Pukalov ga je slavno pogostil, častil ga in bil nenavadno prijazen ž njim. je Pu- brez ugovora odobre Sej V č posl se se na to pretrga pričela ob uri, poroča Hribar o glavni bilanci mestnega loterijskega posojila ljubljanskega in predlaga naj se poročilo finančnega odseka Ko se je kosilo končalo, in so^gostje vstali izza mize, kalov vzel kapo, in to je tudi storil njegov gost, zahva odobri, čemur se pritrdi Posl dr Zitnik poroča v prošnjah raznih občin glede podpor za nove šolske zgradbe in za popravo šolskih poslopij in predlaga naj se dovolijo ljujoč se za pogostenje. Ko sta se približala k vratom, nastopne podpore: Za šolsko zgradbo v Fari pri Vasi 400 je Pukalov odprl vrata in predno domišljeni rešitelj mogel spregovoriti kako besedo, ga je Pukalov pahnil skozi vrata in zaloputnil za njim. Presenećeni gost na 500 Gori 200 v Kočevj 1000 v Mozeljnu 350, v TržiČu na Dobrav pri Zaspem 150 v Koprivniku 200 na Dovjem 300, v Lešah 200, v Ovsišu 500, v Kibnem 150 postal nekaj na Bledu 200 v Beli Peči 00 v Mengšu 400 v trenotkov na jednem mestu in potem pa dencah 150, v Čepljah 150, na Dol. Podgori 200 Dalj Ra-naj rekel sam s seboj : Musi bye' fihal (mora biti blažen) in se za šolo v Sodražici letos izplača že lani dovoljena podpora SOO gld. Za šolo v Starem Kotu se dovoli 400 gld na račun prihodnjega leta, ker letos še ne bodo pnčeli zgradbe. Dalje se dovoli kr. Sol. svetu v Motniku za poprave 50 gld., :za šol. zgradbo na Razdrtem 200 gld. za popravo sol. po-slopja v Žužemberku 300 gld. na račun prihodnjega leta, ako okr. šol. oblastvo priporoči to podporo. Prošnja kr. šol. sveta pri Sv. Trojici v brdském sodném okrajů se odkloni z ozirom na to, da je dež. zbor dovolil že 1300 gld. Prošnja obe. .zastopa v Čmem Vrhu v ljubljanski okolici se odstopi dež. -odboru, da v prihodnjem. letu nasvetuje primerno podporo. Predlogu finančnega odseka se pritrdi. — Posl. dr. Papež poroča o uvrstitvi obČinske ceste, ki se pri Prelogu od okrajne ceste Vir-Dol-Litija odcepi in drži čez Domžale na državno cesto do štika pri h. št 24, v Rodici s Kamnik-Domžale. Št. jakobsko okrajno cesto z na njej se nahajaječim čez Bistrico držeČim mostom med okrajne ceste in predlaga, naj se cesta uvrsti mej okrajne ceste, deželni odbor se pa pooblašČa, da za napravo mostu dovoli primerno podporo. Predlogu se pritrdi. — lsti poslanec poroča o prcšnji obcin Dob in Krtina, da bi deželni tehnik pregledal novo cestno progo od Krtině čez Dob, do državne ceste pri Viru. Prošnja se izroci deželnemu odboru. — Posl. Kalan poroča imenom upravnega odseka glede prenaredbe mej selske občine Moste in mesta Ljubljana. Poročevalec predlaga, naj se sprejme dotični zakon, po katerem se več v davčni občini vodmatski ležečih in k selski občini Moste spadajočih parcelnih številk izloči iz selske obline Moste ter pri piše davčni občini št. petersko predmestje mestne občine Ljubljana. Posl. Povše predlaga resolucijo, po kateri naj se za prizadete posestnike izposluje glede hišnona-jemninskega, oziroma hišno-razrednega davka neko prehodno stanje za dobo 15 ali 20 let. Resoluciji glede užitninskega davka in prostega uvaževanja pridelkov čez mitnico je posl. Povše umaknil, ko je dež predsednik baron Hein izjavil, da se inkorporirani del ne bo přiklopil užitninskemu ozemlju ljub-l;anskemu in je prosta vožnja poljeddskih pridelkov Čez mitnico itak po zakonu določena. Tudi posl. Grasselli je po-udarjal, da se užitninski davek ne bo pobiral in je vožnja gospodarskih pridelkov prosta. Dotični zakon se na to sprejme, istotako tudi resolucija posl. Povšeta. — Sedaj sledi tajna :seja. (Zadnjo sejo prihodnjič.) — Volitev v notranjskih in gorenjskih mestih. V torek bode v gorenjskih in notranjskih mestih volitev za .državni zbor. Narodna stranka je postavila za kandidata gosp. kurata Antona Koblarja. Ta mož ima vse potrebne sposobnosti za dižavnega poslanca. Pokazal je že večkrat, da je zvest slovenski rodoljub, kremenit in neupogljiv značaj. Tacih mož je pa nam posebno treba sedaj na Dunaju, ko tu i i pri druzih narodih vedno bolj nastopajo odločne stranke. Položaj je sedaj :tak, da se le z odločnostjo da kaj doseči. Gospod Koblar je pa tudi temeljito izobražen in zatorej moramo pričakovati, da bode povse dostojno zastopal naš narod v zbornici poslancev. Kdo bode njegov nasprotni kandidat, ne vemo. Govori se celo, .da nasprotniki ne postavijo svojega kandidata. To pa ne iz-ključuje, da bi kdo ne kandidoval na svojo roko, katerega bi -pa nasprotniki podpirali Pa Če bi tudi g. Koblar ne imel no- benega protikandidata, je dolžúost volilcev, da vsi pridejo na volišče, da se tako pokaže moč stranke same. Poslanec po tem odlocneje lahko postopa, s čim z več glasovi je voljen, ker se tem bžje skličuje na to, da je narod za njim Mnogošte-vilna udeležitev pri volitvi bi tudi za v bodoče imela dober -vpliv za narodno stranko. Zato pa gorenjski in notranjski narodni volilci v torek vsi pridite na voliš5e in dajte svoje gla-tsove g. Antonu Koblarju. — Volilni shod skličuje deželni poslanec gosp. Ivan Hribar za nedeljo dne 23. februvarija t 1. v telovadno dvorano ^Narodnega domau. Gosp. poslanec bo poročal o svojem delo-wanju v minolom zasedanju deželnega zbora. — «Glasbena Matica» na Dunaju. Pevski zbor „Glasbene Matice" namerava v drugi polovici meseca marcija t. 1. napraviti izlet na Dunaj in ondi prirediti dva velika koncerta v korist dunajskim ubožcem in to v zahvalo pre-stolnici dunajski za znatne denarne prispevke, s katerimi je priskočila na pomoč ljubljanskemu prebivalstvu ob potresni katastrofi. Mestni zbor ljubljanski je v svoji sinočni seji sprejel nujni predlog, v katerem se z veseljem pozdravlja namero pevskega zbora „Glasbene Matice" in se mestnemu županu naroča. da takaj obvesti o tej nakani mestno pred-stojništvo prestolnice Dunajské. — Vrhniška železnica. Železnično ministerstvo je ugodno rešilo vlogo deželnega odbora kranjskega glede gradnje železnice, ki naj bi se pri Brezovici odcepila od južne železnice in vodila na Vrhniko, vsled česar je gradnja te železnice zagotovljena in se bo že letos pričela. — Deželnega odbora uradi premestili so se minole dni deloma v deželno hišo na Turjaškem trgu št. 3, deloma pa v Pongračevo hišo, ki je nasproti deželni hiši. — Paralelni razred na utrakvistični gimnaziji v Celju otvoril se je dne 19. februvariia, — torej s pričetkom dru-zega polletja. — Kranjska industrijska družba je imela dne 15. t. m. dobro obiskan izredni občni zbor. Od 5400 dělnic, jih je bilo 5062 zastopanih. Občni zbor se ni konečno izrekel za ustanovitev plavžev v Trstu temveč je pooblastil upravni odbor, da na podlagi doseženih olajšav ali v Trstu ustanovi plavže oziroma če se mu primerno vidi iste drugod ustanovi. Delniško glavnico je zbor sklenil od 2,700.000 gld. povišati na 5,000 000 gld. — Novo kapelo v Jožefinum, zavodu za onemogle in brezposeine ženske so slovesno blagoslovili dne 13. t. m. — Za kmetske sinove, ki so vojaki je dovolilo vojno ministerstvo neko olajšavo. Odredilo je namreč, da je one vojake, ki so dovršili kako kmetijsko šolo ter mislijo gospodariti na svojem posestvu, oziroma na posestvu svojih sta-rišev, poslati na trajni dopust že po dovršenem drugem vo-jaškem letu. — Nova meščanska bolnica v Ljubljani. Na mestu podrte kresije v Špitalskih ulicah namerava mesto zgraditi lepo trinadstropno poslopje. V ta namen se je razpisal natečaj za napravo načrtov. Nacrte je vložiti do 15. aprila t. 1. Kot nagradi za dva najboljša načrta sta se določila zneska 2000 in 1200 kron. — Nova iznajdba. Tukajšnji zasebni uradnik g. Iv. Vdovič izumil je novo vrs'o železniČnih šin, s katerimi se odstranijo vsaki dosedanji šunki in vsakteri ropot pri prehodu voznih koles z ene šine na drugo. Ako se iznajdba tudi praktično oponese, bo ista velikega pomena za železnice. — Okrajnim šolskim nadzornikom za krški in li-tijski okraj je imenovan nadučitelj v Metliki gosp. Andr Šest, ki je dobil kot nadučitelj odpust in se kut nadzornik nastani v Krškem — Knežji dvorec v Gosposkih ulicah v Ljubljani bodo baje tudi pođrli. Obsežno stavbišce hočejo po tem na drobno prodati. — Cena viržink se je glasom ukaza finančnega ministerstva s 15. februvarijem zopet znižala na 5 kr. — Nakup konj za c. in kr. vojsko se bo vršil dne 5. marcija t. 1. v Št. Jarneju na Dolenjskem. — Umri je v Škofji Loki dne 15. t. m. g Blaž Mohar, bivši loški župan, deželni poslanec in svetnik trgovske in obrtniške zbornice. N. v m. p. — Mrtvega našli so dne 16. t m. v hlevu gostilni-čarice Julijane Furjan v Kurji vasi nekega 801etnpga berača. Zdravnik je konstatoval, da je starec preminol vsled oslabelosti. — v starosti 99 let je umrla te dni v tukajsnji hi-ralnici sv. Jožefa gostačinja M. Nahtigai iz Polja pri Vodicah. — Požar uničil je dne 17. t. m. dvěma gospodar-jema v Želimljah pod Ljubljano vsa poslopja. Pogorelca sta bila za-le neznatne svote zavarovana, dočim znaša škoda nad 6000 gld Zažgali so otroci, igrajoči se z ognjem. Ti ne- srečni otroci ! — Ubil se je dne 11. febr. pri kopanju ledu v Spodnji Idriji 11 letni Frančišek Kogelj. Priletel mu je kos ledu tako nesrecno v glavo, da ga je ubilo. — Zaljubljenca zaprli. Te dni sta na Dunaju šivilja Eoza Oberndorfer in njen ljubček Marka Hofer najela stanovanje pri neki postrežnici. Prvi dan sta pa pokazala, kaj znata. Ko njiju gospodinje ni bilo doma, sta vlomila v neki predalnik in ukrala 3 zadolžnice kreditnoga zavoda in potem jo pobeg-nila. Policija je oba že dobila. Pokazalo se je, da ima ta parček še več drugih tatvin na vesti. — Stekle lisice. Iz več krajev prihajajo novice o steklih lisicah. V Guttensteinu je stekla lisica napala štiri ljudi. Sodi se, da je uzrok, da toliko lisic steče, slab strup katerega nastavljajo lisicam. Strup jih ne umori, temveč le oboli. — Razpor zaradi reklamnih znamk. Mej nemškim državnim poštnim uradom in pa ogerski m trgovskim minister-stvom je zanimiv razpor. Ogri so napravili posebne pismene znamke, s katerimi delajo reklamo za svojo razstavo. Nemški poštni urad je pa temu ugovarjal in zapretil, da se pisma s emi poštnimi znamkami ne bodo vozila po nemških postah V — Izsiljenje. Čuden slučaj izsiljenja se je obravnaval te dni pred sodišcem v Rheinu. Pred dobrim letom je bila jednemu prebivalcu v Silleryju ukralena vreča. Tatu so kmalu izvedeli. Okradenec mu je pretil, da ga ovadi, ako ne da 100 gld. za dobrodelne namene. Tat tega ni hotel storiti in je stvar naznanil državnemu pravdništvu, ki je okradenca to-žilo zaradi izsiljenja. Sodišče ga je tudi obsodilo v jeden mesec ječe in na 100 gld. globe. —■ Velik zapravljivec zaprt. V Berolinu je poslednje tedne živel neki huzarski častnik izven službe, ki je močno % ■ zapravljal denar. Posebno je veliko plačeval za pet dam nekega tamošnjega gledališča.' Ž njimi je v kratkem zapravil nad 10.000 gld. Imel je lepo stanovanje, z omenjenimi damami hodil po najboljših gostilnah, napravil posebno lep voz, da se je ž njimi vozil, kupoval jim lepe obleke, broše in drugi nakit. Kmalu se je pa izvedelo, da je vec trgovcev opeharil in so ga zaprli. — Marije Terezije tolarji. Ker ima Italija vojno v Afriki, se potřebuje več Marije Terezije tolarjev nego po navadi. V tamošnjih krajih. ljudje ne vzamejo druzega denarja. letos so že na Dunaju 600.000 tacih tolarjev izkovali. — Požigalci v Berolinu.. Zadnji čas so silno pogosti požari v Berolinu. Slednji dan kje gori. Ljudje so v velikém strahu. Vsi sodijo, da kdo požiga. Policija požigalcev ne more za slediti. — Napad na ječo. V Eislebenu je iz ječe pobegnil neki tat in z dinamitno patrono poskusil razrušiti ječo, da osvobodi svojo ljubico. To se mu ni posrečilo. Le nekoliko šip se je zdrobilo. Ubeglega tatu to tudi že zopet zaprli. — Pismena tajnost v nevarnosti. V uredništvu francoskega časopisa poskusali so fotografovati z Rotgenovo svetlobo. Poskusi se pa niso hoteli popolnoma posreči glede fotografiranja človeških kostij. Pri tem so pa prišli na sled, da se da fotografirati vsebina zaprtega pisma. Najfinejša pi-sava se na fotografiji dobro pozna. če je to resnično, bode odslej pismena tajnost v veliki nevarnosti. — Zgorelo gledališče. V noči od nedelje na pone-deljek je zgorelo veliko mestno gledališče v Kiev u. Ogenj je* nastal po popoldanski predstavi v neki garderobi in se je hitro razširil. Kmalu je gorelo celo gledališče. Vzlic požrto-valnemu delovanju gasilcev in vojakov ni bilo moči ognja pogasiti. Gledališče je pogorelo do tal. Ogenj je uničil vse dekoracije, bogato garderobo, celo knjižnico in vse instrumente. Da je nastal ogenj mej predstavo, bi se bila primeriia grozna katastrofe, ker v gledališča ni bilo izhodov za silo. — Nesreća na železnici. Na kolodvoru v Fleurunu v Belgiji sta vkupe trčila dva vlaka. 28 potnikov je bilo po-škodovanih. — Velik požar je bil v Troyevi tovarni za perilo pri Novem Jorku. Delavke so skakale skozi okna petega nadstropja. Več se jih je pa pobilo. Trideset se jih pogreša in so najbrž zgorele. — Mokre roke pri telefonu. V Berolinu je neka uradnica pri telefonu otrpnela po vsem životu in ne more več opravljati službe. Uzrok je to, da je z mokrimi rokami prije-mala telefonski aparat in je elektrika jej udarila v telo. — Obsojen nadravnatelj ministerskih pomožnihr-uradov. V Budimpešti obsodili so na 2 leti zaradi uradnega izneverjenja nadravnatelja pomožaih uradov v finanČnem ministerstvu, ki je jako mnogo poneveril. — Židovski sleparji. V Budimpešti se govori mnogo o tem, da je vec odličnih oseb ovadilo sodišču Abelesa in njega soprogo zaradi goljufije. Preiskava je dognala, da sta Ábeles in njegova soproga tudi na Dunaju zakřivila še trideset go-ljufij. Ta dva in tast Jejteles so na Duaaju se bavili z ode-ruštvom. Žrtve so bili mladoletni sinovi bogatih starišev. Ko je Ábeles videl, da na Dunaju ni več varno zanj, je bežal v Budimp^što, kjer je svoj posel nadaljeval. Razširil je pa no-vico, da je šel v Ameriko. Kje je pa sedaj Jejteles, se pa ne ve. — Grozna eksplodija. Grozna razstrelba naravnega plina v Red Key v Ameriki je uničila továrno Ohio & Indiano-polis Comp. Dne 21. januvarija ob 7. uri zvečer streslo se je mesto, . mislil si, da ga hoče Herkules stresti s svojega hrbta. Cbit je jeden rncž in 4 smrtno ranjeni. Dve sosedni hiši sta bile pcpolnoma uničeni. Strojevodja bil je na mestu usmrčen in njegovo telo je bilo vpepeljjno v pričo sto in sto gledalcev. Skoda se ceni na 100.000 in na drugih poslopjih približno na 10.000 dolarjev. — Lepa dedščina. Otroci umrlega ameriškega že-lezniškega magnata Jay Goulda ne bodo stradali in pomanj^ kanja trpeli ako ne bodo denar „z oběmi rokami" proč metali. Po poročilu sodnijsko imenovanoga osbrbnika znaša skupna vrednost podvržena davščini 73,224.547 dolarjev, tej svoti so že odračunani stroški in še dolg George Gouldu za njegovo „delovanje" 86,000.000 dolarjev. Dediči tega ogro-mnega premoženja so: George J. Gould 9,077.194 dolarjev. Edwin Gould 9,215.723 dolariev, Helena Gould 9 358,437 dolarjev. Ana Gould sedaj grofica Castellane 9,712,218 dol. Frank Gould 9,817.585 dol. in Howart Gould 9,519.296 dolarjev. Te svote so v trustu, katerega oskrbuje George, Edwin, Howard in Helena Gould, ter morajo dohodke odda-jati drugim dedičim. Izvan tega pripada še vsakemu šestero otrok od 2 do 3 milijone dolarjev. Loterijske srećke. V Linču dne 15. febr. t. 1.: 63, 40, 70, 86, 53. V Trstu dne 15. febr. t. 1.: 33, 40, 56, 31, 50. V Pragi dne 19. febr. t. 1.: 22, 75, 17, 39, 85. ^^^ —»..i « • • • • Svoji svojim! Tržne cene. V Ljubljani dne 15. febr. 1896. Pšenica gld. kr., kr,, Kolesarji pozor! rŽ gld. 750 kr., ječmen gld. 6'3u kr., oves gld. Najnovejša pnevmatična kolesa sè ajda gld. 7*40 kr., proso gld. 6*30 kr., turšica gld. 5 50 kr , zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi pripravami, proda-jajo se zdaj po 110 in 120 gld.*) ko- mad pri dobro znani in pošteni domači tvrdki: eča gld. 12 kr., grah gld. 12*— kr., fižol gld. 12* kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) TRST zaloga koles. trg velike vojašnice, TRST 02) \ / Krasni uzorci poši zastonj poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor bilo, dobe krojači nefrankovane. Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zelo močna, lepa, lehká in trpežna. Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi naučili voziti. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro- djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolesa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike, prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. — Vsa zgoraj omenjena kolesa prodajajo se jedino le proti gotovemu plačilu. Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno: Jakob Štrukelj, Sv. Ivan, št. 624, pri Trstu. Kolesarji pozor *) Znižale so se cene k o 1 e s o m radi h in kih pogodeb s to varnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovščino, predpisano uradniške uniforme, brambe, telovadce, livreje, sukno prevlake za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega veterance, požarne biljarde in igralne mize, tirolskega lodna gospe in gospode niških cenah in v takih izbirah. ne zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal prvotnih tovar-20k ratna konkurenca dame cene cunje > najmodnejših barvah, periîno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY Brnu (središče avstrijske suknene trgovine). Največja zaloga sukna v vrednosti % m i lij ona goldinarjev Pošilja povzetji. Svarilo ! Agentj vredno blago pari i am krošnarji radi prodajajo svoje malo imenom ,,Stikarofsky takim okom pride, javim blaga tem ljudem sploh svojega prodajam • i C. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in domaco porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja oglji-kove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. ' Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali i da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca «enako dobro, peneče in čisto ohrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj (20 lbin ehtschin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. I • • W I • m • • • • ....... .... • P •> K* . • •• • " » .. • a . ■ • Priznalno pismo : j Vašim aparatom za pivo sem popolnoma zadovoljen, kaiti pivo je čedalje bolje ohranjeno in okusno. Primerno nizka cena in jako pripravni aparat brez vsake najmanjše sitnosti me primora Vam vso zahvalo izreći in Vam zagbtovim, da bodem vsacemu istega najtopljeje priporočal. Kam nik, dne 11. januvarija 1896. spoštovanjem (6) Josip Kenđa 80 \ f. ){neipPova gladna zdrava družinska se izđeluje v Kathreinerjevih varnah ter ima podoben kakor prava bobova kava. ta sladna kava Poleg v ze pred drugimi takimi izdelki. drugih pređnostnij potem okusu odlikuje Kathreinerjeva zrnih m se mesto cikorije kavi se 0} ki kupee h' ne more so so taki kavini nadomestki dostikrat ? uradne preiskave z razni mi začetka se vzame ena tretjina Katlireinerjeve in dve tretjini prave zneje pa vsake polovico. Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki kot zdrava redilna • • pijaca v javnih zavodih. kakor i družinah. Dobra je pa tudi »cista« î to brez je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna Vsaka vestna gospodinja m m ati 7 je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo Le na to naj vsak pazi da ne bo goljufan najokusnejša najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto prirođen rabi velikim pridom drugih mesajo zmletih tvarin kterih prepričati dokazale pritiklinami popačeni. mnogo cenejša. Kathreiner- obrajtana stotisočerih primesi bobove vsak prijatelj s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele vidi, zavoje z varnostno známko, kakor se ter z imenom tu na strani ■ a \ti> I , •15 Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. (4) Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.