Izhaja rsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mirau v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo p razna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravnlštvo „]flira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVili. V Celovcu, 9. januarja 1909. Štev. 2. Cenjenim naročnikom! Da bo mogel stari zagovornik koroških Slovencev, „Mir“, uspevati, pošljite 'zaostalo naročnino! Slab narodnjak, ki dolguje listu naročnino po več let, namesto da bi ga podpiral. Listu cene ni mogoče znižati. Papir in tisek sta draga. Kdor ne more plačati naenkrat cele naročnine, naj jo plača polletno ali četrtletno, in to je dandanes vsakemu, tudi najrevnejšemu delavcu mogoče. Kako delajo nasprotniki za svoje časopisje! Upravništvo Čemu so „bauernferajni“ ? Nemški nacionalci so prilezli s svojo politiko do zadnje stopnice pred prepadom. Zadnje državnozborske volitve so jih prestrašile. Vse ugodnosti so imeli na razpolago, denar, uradnike po deželi, za nje posebej prikrojeno razdelitev volilnih krajev, res prav po njihovem okusu, vse urade, pa so se njihove pozicije gromovito stresle, močno razmajale. V slovenskem volilnem okraju smo vrgli njihov izrodek, nenškutarijo, med staro šaro. V celovško - okoliškem volilnem okraju smo jih pritisnili tako, da so prepustili ta okraj celo socialnim demokratom. In Nagele, oh ta nesrečni kandidat! Kake težave jim dela! In izmislili so si — zvite glavice — nekaj novega, kar jim naj zopet pomaga na noge. Stari „Bauernbund“ je preveč smrdel po nemško-nacionalni politiki, in slovenski kmetje se mu niso hoteli več posedati na lim. Zato so si izmislili drugo obliko, ki naj bi bila zanjka za naše kmete. „Bauernbunde“ so prekrstili v „Bauernver-eine“. Ker nimajo drugih mož, so naprosili znanega potovalnega učitelja Šumija, ki naj bi usta- navljal za nemške nacionalce „bauernvereine“, namesto da bi poučeval slovenske kmeto v slovenskem jeziku, za kar je plačan. Naše politično društvo mu je preskrbelo službo slovenskega potovalnega učitelja za slovenski del na Koroškem, mož pa poučuje po shodih „Bauernvereina“ naše ljudi — politiko, o kmetijstvu pa govori le toliko, kolikor misli s tem pridobiti slovenske kmete za nemško-nacionalno politiko. Izjavljamo na vsa usta, da „bauernferajni“ nimajo namena, kmeta gospodarsko organizirati, ampak jih Šumi ustanavlja le na komando nemških nacionalcev, katerim se je udinil, da bi zlimal vsaj za prihodnje deželnozborske volitve v veli-kovškem okraju in v celovški okolici razpadlo, precej preperelo, gnilo, smrdljivo, nemško-nacionalno politiko, s katero se že ne upajo več med kmete po naših krajih. In gospod Šumi bi bil tako pripraven kandidat za nemškutarsko stranko. On se je na stroške slovenskega potovalnega učitelja za Koroško v gospodarstvu nekoliko izobrazil. S tem gospodarskim programom edino je še mogoče tudi zanaprej kmete vezati na repec nemškonacionalne politike. Kak Seifritz je pri nas na veke političen mrlič, in vsi Doberniki in Metnitzi ga ne bodo več obudili k političnemu življenju. Zato pa je treba vpiti : Kmetje le v bauernferajne ! Vi siromaki, pomagali vam bomo. Le zdrnžimo se v „bauernferajne‘‘ ! Saj „bauernferajni“ niso politična društva in nimajo s politiko prav nič opraviti. Ni res, g. Šumi, iž tako pridigujete? Kaj pa je resnica? Zastopniki teh nepolitičnih ,,bauernvereinov“, seveda sami hudi nemški nacionalci, večni odrešeniki kmeta, so bili od voditeljev nemškonacionalne stranke poklicani 10. grudna 1. 1. v Celovec, da se pomenijo za prihodnje — deželnozborske volitve. Ustanovili so tudi list „Einigkeit“, ki je že lansko leto izhajal, pa je kmalu umrl, in bo sedaj izhajal kot priloga „Bauernzeitunge“, tega skrajno nacionalnega in smrdljivega političnega lista. Seveda bodo ta list v prvi vrsti razširjali v celovški okolici, ki so jo že itak precej okužili. Tako je, g. Šumi. Morete utajiti ? Bečemo, da vam vse skup ničesar ne pomaga. Obesli ste se nemškim nacionalcem na političen frak in pri tem ostanete. Če nacionalci mislijo, da bodo s kakim Šumijem kot ngr'^j varnim orožjem še nadalje slepili kmete ifr^sS* zanaprej zmagovali pri volitvah za deželni zbor, potem se hudo motijo. Sicer pa nimamo ničesar proti temu, če se zibljejo v praznih, brezplodnih sanjah. Morda bodo v njih v Šumijevem okraju s Šumijem vred na veke zaspali, kakor so že v prejšnjem Seifrit-zovem rajonu. Upamo, da jim to pot tudi kmetu sovražni socialni demokratje, njihovi zavezniki, ne bodo mogli več pomagati. Kar je za grob, mora v grob ! Pristaši, zaupnih!, širite „Mir“! Koroške novice. Na Silvestrov večer je priredilo celovško tambnraško društvo „Bisernica“ zabavni večer. Zabavali smo se podoraače in prav imenitno, dokler ni udaril na „berde“ g. Miklavž 12. uro. Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran doktorjem filozofije g. Ivo Pregelj. Tiha kakor smrt sta „Bauernzeitung“ in njena slovenska izdaja „Štajerc“, čeravno je Nagele glasoval za pooblastilni zakon, ki dovoljuje uvoz srbskega mesa v našo državo. Če bi bil kaj takega storil recimo posl. Grafenauer, bi bila lista s tem prenapolnjena, kakor sta bila tedaj, ko "‘e Nagele kandidiral v državni zbor. Hinavska škodljivca kmetov! Občinske naklade celovške mestne občine na razne pijače. Da pomagajo „vzornemu“ občinskemu gospodarstvu na noge, so sklenili celovški občinski očetje pobirati samo na pijače sledeče občinske naklade. Na pivo 2 K 40 vin. za hektoliter. Na likerje in sladke pijače vseh vrst 10 K od hektolitra, od drugih žganih pijač za hektoliter in stopinjo 10 vin. Na privatno vino, umetno in pol-vino, na privatni vinski in sadni mošt in sicer: Na vino, umetno narejeno in pol-vino, na vinski mošt v posodah za hektoliter 6 K; na vino v steklenicah za liter 20 vin.; za sadni mošt za hektoliter 1 K. — Deželna na- Podlistek. Pogled v sosedne dežele. (Potopisne črtice. — Jezernikov.) Y Caribù. Opoldne sva izstopila s tovarišem v Curihu, največjem mestu v Švici. Občudoval sem velikanski kolodvor; vsi vlaki, ki obstanejo v Curihu, so pod streho mogočnega steklenega oboka. Mahnila sva jo kar naravnost po kolodvorski ulici, kam, sama nisva vedela. Pravega zaupanja nisva imela do tega mesta, ker je 80 °/0 prebivalstva protestantskega veroizpovedanja. Sicer sva bila v Curihu civilno oblečena, ker so nama prej tako svetovali. Menila sva, da se bova v civilni obleki med protestanti lažje gibala. Ogledala sva si nekaj izložb, ki pa mene niso posebno zanimale. Prijatelj", nagovorim doktorja, „pelji me vendar v kak pošten hotel, zakaj si sicer študiral; moj želodec se že punta." „Tu mi vse moje študije bore malo pomagajo," mi odgovori prijatelj. „Ne bi rad zašel v gostilno kakega zagrizenega cvinglijanca (protestanta)." „To je ravno, kar tudi mene plaši, sicer bi ti že davno popihal in se grel ob kozarcu švi-carja." Mimo slovite curiške klavnice in prodajal-nice mesa, kjer imajo vsi curiški mesarji svoje mesarije, sva zavila onstran reke Limat, ki deli mesto v dva dela in je odtok curiškega jezera, v prvo gostilno. Gostje so že večinoma odšli. Kazalec je že kazal na polu dve. Vendar sva še dobila nekaj toplega, in jaz sem takoj naročil liter domačega Švicarja ; tirolca, ki ga je hvalila natakarica, nisem maral, češ, da so itak vsa tuja vina ponarejena. Švicarsko vino je najinemu okusu prijalo. Malo rezko vino, približno kakor štajerski bizelčan. Dohtar je cmoknil z jezikom, jaz pa sem se potihem smejal. nDuša1*, ga nagovorim, „le potegni švicarsko kapljico, saj je ne boš dolgo vohal. Veš, lakote in žeje nisem prišel poskušat v Švico." Dohtar se je smejal in menil, da sem po svoji stari navadi malo prešeren. Bila sva oba prav dobre volje. To je natakarici očividno ugajalo. „Velečastita gospoda", nagovori naju, „ali še eno merico ?" Dohtar izbuli oči, zardi malo, jaz ga pa dregnem z nogo pod mizo. „No, pa še en liter, ker je vince tako okusno; njegov buke si moram zapomniti,1* ji odgovorim jaz, zraven pa radovedno pogledam dohtarja. „Nikdar več se ne oblečem civilno," mi začne zatrjevati dohtar; „zdaj je naju spoznala, in to je res sitno. Ce mi že protestanti berejo z obraza, da sem duhoven, potem je res nepotrebno, skrivati kolare v torbo ; menil sem, da se s tem izogneva nepotrebnim neprilikam med protestanti in se tako odtegnem tudi marsikateremu rado- vednemu pogledu, zdaj pa imaš spaka ! Že jutri si nataknem kolare." Mene pa ta dogodek ni prav nič šeniral. Zadovoljno sem se muzal in vprašal natakarico, po čem da je naju spoznala, da sva duhovnika, ker vendar ne nosiva kolarjev. „To ni težko,“ mi odgovori, treba je vaju le pogledati. Kolarjev tudi pri nas ne nosijo gospodje, ampak ovratnik in črno kravato, kakor duhovna gospoda." „Vaši pastorji morda, a midva sva katoliška duhovnika.11 „0 ne, tudi katoliški duhovniki; tudi jaz sem katoličanka.11 To je še mene res razveselilo in razkladati nama je morala verske razmere v Curihu. Pravila je, da so katoličani zelo pobožni, da imajo par cerkev, da gre vsako nedeljo k božji službi, da je bila že na primiciji, in da imajo starega župnika, ki ga vsi ljubijo z otroško ljubeznijo. „V našo cerkev morate pogledati, boste videli, kako je lepa." Pojasnila nama je vse, kar sva hotela o mestu izvedeti. Dohtar je bil prav zadovoljen in ji je dal obilno napitnino. Jaz sem se ji zahvalil za prijaznost in poslovila sva se od dobre Švicarke. Zadela sva na Zwinglijev spomenik s kratkim, latinskim napisom. Zwingli je širil v Švici protestantizem, a se v verskem naziranju z Lutrom ni strinjal. L. 1521. je postal korar pri curiški stolni cerkvi. Kot tak je začel pridigovati proti postu in celibatu, pozneje pa kar naravnost proti zakramentom, proti papežu in sveti maši. L. 1524. se je oženil. Bil je duhovit mož, pa brez prave klada na privatno vino pa znaša v Celovcu 12 vinarjev za liter. Celo na Dunaju, v tako velikem mestu z ogromnimi potrebami znaša davek na vino le 16 vinarjev. Kdor bo pri nas v Celovcu hotel piti svoje vino, bo moral torej plačati, predno ga bo pokusil, samo davka na vino 18 vinarjev za liter. Na Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in v Istri bodo pili letos za isti denar kakor mi več nego dvakrat toliko. Ne bo drugega kazalo, nego da postanemo vsi — absti-nentje. „Napredni“ nemški nacionalci znajo na prav poseben način preganjati alkohol in Celov-čane navajati k treznosti, ki smo jo že zdavna pogrešali. Nalahen potres so občutili 29. grudna 1. 1. v Beljaku. Za rezervne častnike so imenovani : gosp. bančni uradnik Jožef Čad pri ljubljanskem brambovskem polku ter gg. profesor Štefan Podboj in pravnik Rudolf Silan pri 67. pešpolku. Čestitamo ! Celovec. (Uprizoritev igre „Kapelica na gori“.) Tako natlačene dvorane še nismo videli v „Rokodelskem domu“, nego je bila 3. t. m., ko so uprizorili člani slovenskega delavskega društva v Celovcu petdejansko igro „Kapelica na gori1*. V dvorani ni bilo več niti prostorčka in vstopnic je celo zmanjkalo. Največ je bilo ljudi iz mesta, mnogo pa tudi iz dežele. Celo s Črne doli sta prišla dva gosta. Dobro je bila zastopana tudi celovška okolica. Ne rečemo, da se je igralo zavsem dovršeno; od novincev, kakor jih je bila večina igralcev, tudi nihče ne more zahtevati, zlasti, ker so imeli na razpolago oder le za dve vaji. Vendar pa so rešili svoje uloge vsi igralci častno, nekateri, kakor Urh (g. Vajncerl), ki je vzbujal cele salve smeha, vitez Strmški (g. Karner), Vida (gdč. Ida Šteharnik), Veronika (gdč. Rant) in še nekateri drugi, naravnost izvrstno. Igra, ki je še v rokopisu, ni prav noben umotvor, a zanima. Bilo bi jo treba nekoliko predelati. Neutrudno, kakor po navadi, so udarjali tamburaši. Veliko priznanja je žel kvintet, ki je zapel nežno Maškovo „Pri zibelU, krepko Foersterjevo „Zdravico“ in ljubko Ferjančičevo «Sijaj solnčice“ z bariton solo, ki ga je mehko pel g. Matičič. Gostje so vsi zatrjevali, da so se izborno zabavali, in s tem je bil namen tega zabavnega večera tudi dosežen. Vrlo delujočemu delavskemu društvu, središču delavskega gibanja v Celovcu, pa čestitamo k takemu delovanju, ki zasluži vso pohvalo. Št. Jurij pri Celovcu. Umrl je v Opatiji tukajšnji grajščak in baron Franc pl. Reyer v starosti 85 let. Truplo so prepeljali 4. t. m. semkaj in je je ob navzočnosti mil. g. kneza in škofa blagoslovil ob polu štirih popoldne v grajski kapeli mil. gosp. kn. šk. kancelar Janez Vidovič. Žalujoča hči mu bo dala sezidati mavzolej. Rajni je bil mož globokega verskega prepričanja in se je v prejšnjih letih zelo zanimal za koroško politiko, in dasi Nemec po rodu, ni bil Slovencem samo pravičen, ampak celo zelo naklonjen. N. v m. p.! Žrelec pri Celovcu. (Inštalacija.) V nedeljo, dne 10. t. m., bo inštaliran pri nas za župnika č. g. dr. Janko Arnejc. Živio! bogoslovne znanosti. Med Švicarje je vrgel bakljo divjega razkola in nagromadil tako v deželi brezmejno gorja. V Curihu so iz cerkev odstranili vse podobe in sohe in cerkve strahovito opusto-šili. Ker se je po Švici med katoličani kriva vera vedno bolj širila, so napravili katoličani zvezo in je prišlo med obema verskima strankama do krvavega boja, v katerem je pa padel Zwingli in so ostali katoličani zmagoslavni. Nekateri kraji so se zopet povrnili v naročje katoliške cerkve. V celi Švici je sedaj 4T6 °/p katotičanov, protestantov pa 57'8 0/0, v Curihu je katoličanov le 18 °/o- Ogledati sva si hotela stolno cerkev iz enajstega stoletja, ki so si jo pa osvojili protestanti. Vrata pa so bila, kakor pri vseh protestantskih cerkvah, zaprta. Nabito pa je bilo, da je treba plačati vstopnine 20 centimov, za orgelski koncert zvečer pa 1 frank, vstopnice pa se dobivajo v čisto drugi ulici, Bog ve, kje. „Kakor v gledališču," rečem tovarišu, kFse nevoljno obrne in pravi: «Pojdiva dalje!" Prišla sva k drugi cerkvi, misleč, da bo naša. Na vratih nabit listek pa je nama zopet pravil, da smeva za 20 centimov vstopiti. Cerkev je bila odprta, ker je Cerkvenik ravnokar razkazoval nekim damam znamenitosti, ki so — nekoč bile, sedaj jih pa ni več. Tudi nama je pripovedoval, kdaj je prišla cerkev v protestantovske roke, kakšen oltar ali kaka slika je stala na tem in onem kraju itd. Name je naredila prostorna cerkev grozno pust vtis. Vse stene so bile gole in razpraskane, Grabštanj. («Bauernbund"), katerega so pred kratkim prekrstili v «Bauernverein", je imel 20. m. m. v Jadovcah drugo svoje zborovanje, na naketem so govorili trije nemško-naci-onalni učitelji. Vere in narodnosti niso napadali, ker so bili med udeleženci tudi taki, ki bi bili protestirali, in ker taki napadi tudi pri nas ne vlečejo več. Govorili so izključno nemško. Potovalni učitelj Šumi je govoril o zboljšanju pašnikov in o pogodbi s Srbijo in je jako živo narisal parkeljna o jugoslovanskem kraljestvu, češ, da hočejo Srbi (?) potegniti nase celo Bosno in Hercegovino, Hrvate in Slovence, celo tretji del Koroške hočejo imeti, česar mu pa nobeden ni prav verjel. G. učitelj Kropf je govoril o namenu „Bauernvereina“, in g. učitelj Leks je imel nekak «krščanski nauk", v katerem je med drugim tudi povedal, da kmetu nekoliko pobožnosti (frommer Sinn) ne škoduje. Gospodje pač vedo, da v večini naših kmetov ima vera še globoke korenine, in da je^ treba zbog tega previdno postopati. Zabiče pri Grabštanju. (Pogreb.) Tukaj je umrl kmet Martin Privasnik p. d. Šušl. V najlepši moški dobi, v 40. letu, ga je po kratki bolezni pokosila bridka smrt. Lepi pogreb je pričal, da smo ga imeli vsi radi. Rajni zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok. Bodi mu zemljica lahka! Velikovec. (Nova trgovina za delikatese) je že pričela s svojo agenturo. Ponuja namreč najnovejše in čisto «frišne" «artikelne". Samo da se ne drži gesla «Svoji k svojim". Toda temu se ni čuditi, saj ne govorijo in pišejo skoro nikoli resnice. Na en «artikel" smo zadnjič pozabili. Zato se je pa zdelo potrebno agentu omenjene trgovine, nas v noči od zadnje nedelje na pondeljek nanj opozoriti. Neki privrženec «Bauernzeitunge" in «Štajerca" je namreč v omenjeni noči vsadil na prag pred hišo č. g. kanonika J. Dobrovca prelepo dišečo cvetko, gotovo kot znak narodnjaške kulture. Seveda cvetlice in posebno zgoraj omenjene, so pri nas zelo redke, in zato spada tudi to v nemškutarsko trgovino za delikatese. Toda za take «artikelne", ki si jih nemškutarski in nemški «junaki" ne upajo prodajati pri belem dnevu, se pošteni Slovenci prav odločno zahvalimo. Iz velikovške okolice. (Nemci na delu.) Nedavno je krožilo med nemškimi hajlovci po naših podjunskih mestih in trgih vabilo na neki tajni shod, na katerem bi se obravnavalo o «Mass-regeln zum Schutze des Deutschthums im Unter-lande" (o sredstvih v varstvo nemštva na Spodnjem Koroškem). Podpisauo je bilo vabilo od znanih nemških prvakov velikovških in drugih, med njimi tudi od nekega znanega slovenskega sodnika — odpadnika. Res, časi se spreminjajo. Dozdaj so razni nemški koroški poslanci v državnem zboru vedno poudarjali, da na Koroškem Slovencev ni. Zdaj so pa ravno ti in njihovi pristaši spoznali za potrebno, ukreniti kaj v obrambo v naših krajih v nevarnosti nahajajočega se nemštva. Zdaj se je tudi izvedelo, o čem so na zgoraj imenovanem shodu sklepali. Naseliti nameravajo v naši velikovški okolici nemške posestnike. Mise tega pa prav nič ne bojimo. Zakaj, ako se našemu slovenskemu kmetu vsled slabih gospodarskih razmer slabo ker so protestanti uničili na njih slike. Nobenega oltarja nikjer. Zdelo se mi je, kakor bi stal sredi razvalin nekdaj mogočnega, krasnega gradu. Edino, kar je v cerkvi, so leča, stoli in orgle. Cerkveniku sva stisnila v roke nekaj centimov in odšla, ne meneč se za njegove vljudne poklone. Jaz sem bil nad barbarstvom protestantov ogorčen. «Iz take mogočne gotične cerkve pa naredijo ti ljudje prave hleve za turške konje", opomnim prijatelju. Ta je pokimal z glavo, pa ni črhnil besede. Prišla sva tudi v katoliško cerkev, imenovano «Liebfrauenkirche", torej svetišče Matere božje. Krasna bazilika v laško-romanskem slogu. V cerkvi snažnost in vsak pogled razveseli človeško dušo. Tu je klečalo nekaj ljudi. Nisem se mogel prečuditi. Tako lepe cerkve bi pri nas daleč naokoli ne našli. Po mojem okusu je lepša nego mariborska frančiškanska cerkev, ki se mi zdi z zlatom preobložena. Ogledala sva si še druge znamenitosti, ki pa bi morda cenjenih čitateljev ne zanimale. Ob jezeru sva srečala visokoraslega moža, prav ruski tip. Dohtar se obrne k meni in reče : «Oglej si ga, stavim kar hočeš, da je to ruski anarhist, ki jih ni malo v Curihu." Šla sva v restavracijo, da se pokrepčava za odhod. Kratek čas je silil naju naprej. Mohorjani, spominjajte se šentjakobske šole! godi, tedaj bo nemški naseljenec kot tujec še manj mogel shajati. Vsled takega nasilstva se bodo pa nasprotno našemu ljudstvu še prav oči odprle in bo še bolj spoznalo, kakšnega mišljenja so naši posilinemški sosedi v naših mestih in trgih. Mi smo na vse pripravljeni. Ako bodo naši narodni nasprotniki res začeli svoje namene izvrševati, potem ne bomo poznali nobenega ozira več; po vseh naših večjih sodiščih bomo otvorili svoj e z vsem potrebnim blagom opremljene narodne trgovine. Kmalu se bo potem pokazalo, bodo li mogli velikovški in drugi nemški trgovci od došlih nemških naseljencev živeti. Libeliče. (Za pobiranje mitnine) za prevažanje čez Dravo pri Tribeju, občina Libeliče, do 1. grudna 19L3 sta dobila dovoljenje zakonska Andrej in Lena Pušnik. Železna Kapla. (Zborovanje.) Naše izobraževalno društvo je zborovalo na praznik sv. Štefana in so dekleta uprizorila igro «Sv. Cita" tako ginljivo, da so jo hvalili celo nasprotniki. Gosp. provizorju Ulbingu se zahvaljujemo za ves njegov trud, kakor tudi g. organistu Haderlapu in njegovim vrlim pevcem za lepo petje. Prevalje. Tukajšnji restavrater in lesni trgovec g. Fr. Lahovnik je kupil 60 polovnjakov haložana. Ta kapljica je res izborna! Trdnja vas. (Srčna kap) je zadela ofrovo pri Gregorcu Ano Čeber. Štirinajst dni je mrtva ležala v svoji sobici, ne da bi za njo vedeli. Šele v ponedeljek, 4. januarja, so jo našli. Na praznik Sv. Treh Kraljev popoldne je bila v šmaijeti pokopana. N. v m. p.! Y Šmarjeti v Rožu se je ustanovila na Štefanovo nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Na shod je prišlo toliko zavednih mož in mladeničev, da niso imeli vsi prostora v Kra-marjevi gostilni. Glavno družbo je zastopal njen potovalni učitelj g. Ante Beg iz Ljubljane, ki je razložil blage namene naše šolske družbe in nakane nemških društev. Odvetnik dr. Miiller iz Celovca je podal v svojem jedrnatem govoru pregled o vzajemnih ciljih vseh avstrijskih Slovanov, o osamosvojitvi Slovencev na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, ter navduševal na neustrašeni boj za naše jezikovne pravice v šolah, uradih in v vsem javnem življenju. — Y odbor nove podružnice so bili izvoljeni: Simon Černe, predsednik, Janez Ibovnik ml., njegov namestnik, Val. Černe pd. Čopičev, tajnik, Fr. Ogriz pd. Hošnak, njegov namestnik, Ciril Zablačan, blagajnik, Jak. Jaklič, njegov namestnik; od^ borniki so: Jos. Lučovnik, Jos. Zablačan in Luka Bolte, vsi v Šmarjeti. Pregledovalca računov sta Rafael Bernik iz Kočuhe in Luka J ago v c iz Homeliš. — Kmalu bodo imele vse župnije v Spod. Rožu delavne podružnice ter bodo tekmovale med seboj v plemenitem delovanju za našo sveto narodno stvar. Otrovca pri Glinjali. (Ena se tebije želja spolnila.) Minilo je zopet eno leto, delali smo račun, toda nismo še doračunali, posebno slovenski dijaki ne. Le žalibog, da tega tako dolgo nismo spoznali, kajti zabeležiti imamo izgubo, katera se ne da poravnati — šel je eden izmed naših vrst, lahko rečemo, eden najboljših, spremili smo ga k zadnjemu počitku, težkega srca smo gledali za njim, marsikateremu se je zrosilo oko, in s tem bi naj bilo dovolj. Ne! Zakaj naj bi prikrivali domovini gomilo, pod katero spi naš dragi Josip Kirchbaumer, ki je preminil dne 18. grudna minulega leta? Bil je izvrsten, jako nadarjen dijak sedmega razreda na celovški gimnaziji, vsem sošolcem drag tovariš, ponos starišev in naše slovenske domovine, priljubljen povsod, spoštovan od vsakogar. Mlad je bil še sicer, a že zdaj se je dalo soditi, da bo to v nekem času močen steber domovini, a žal, prišlo je drugače. Značilno je, da se je vedno bal, da ne bi bil pokopan na tuji zemlji, in tako se je tudi v krogu tovarišev večkrat izrazil. — Dobil si grob, dragi, nepozabni nam tovariš, na domači grudi, žalibog, preran ti je. Bodi ti slovenska zemlja lahka! Št. Jakob v Rožu. Prejeli smo obvestilo, da naš dopis o «cesarski jubilejni slavnosti" na ondotni utrakvistični šoli, katerega smo objavili v zadnji številki našega lista z dne 2. januarja t. L, ne odgovarja resnici. Res so pri drugi kitici nemške cesarske pesmi zavozili nekoliko v stran, a «z združenimi močmi" so jo končno vendar pripeli do konca. Tudi so pred nemško cesarsko pesmijo peli prvo kitico slovensko. Ker nočemo nikomur delati krivice, to drage volje popravimo, ter prosimo gospode dopisnike, da se naj vedno dobro informirajo, predno kaj poročajo. Mi hočemo vedno le resnico in ničesar več ! Št. Jakob v Rožu. (Smrtna kosa.) Na sveti dan popoldne smo položili k večnemu počitku Matijo Mikula, pd. Frtina, kmeta na Brez-nici. Zadela ga je srčna kap v 60. letu starosti. Rajni je bil mož stare slovenske korenine, do- v penzijon naš Hein, ki strelja še vse druge politične kozle? Na srbski meji. Srbski kmetje so streljali ob srbsko-bosanski meji na avstrijsko orožniško patruljo. Orožniki so takoj odgovorili in ustrelili dva srbska kmeta. Od orožnikov ni padel nobeden. Meje ni prestopila nobena stranka. V mesecu prosincu hočejo baje — vsaj poroča tako neki angleški list iz Belgrada — udreti srbski prostovoljci čez mejo v Bosno in Hercegovino. Vsak mož bo imel dve puški, eno za avstrijske ustaše (?) in pet bomb. Bombe so čisto novega sistema in so velike kakor jajce. Do 80 korakov je mogoče vreči tako bombo, da še zadene. To bi bilo nekaj novega. Dozdaj še v nobeni vojni niso rabili bomb. Če se te vesti uresničijo, potem je vojna med Avstrijo in Srbijo neizogibna. Srbija hoče vojno l Srbska vlada se je do zadnjega časa branila udarjati na bojne strune političnih prenapetnežev, ki sicer gorijo za svoj srbski narod in poslušajo zato bolj srce nego pamet. Zadnje dni pa so padle v skupščini besede ne samo od strani poslancev, ampak tudi od strani vlade, za katere je avstrijski zunanji minister moral zahtevati zadoščenje. Srbski zunanji minister Milovanovič je govoril vkljub temu, da pri Rusiji ni našel zaželjene pomoči, zelo ostro. Za Srbijo in Črno-goro je zahteval popolno samostojnost. Kaj pa je zanj ta samostojnost, so raztolmačili interpelanti v skupščini z vprašanjem, je-li vlada posredovala pri velesilah, kakor želijo prebivalci Bosne in Hercegovine, da dobijo avtonomijo in samostojno upravo pod sultanovo vlado. Izrazil se je tudi, da se mora Avstriji zapreti pot do Egejskega morja in da ne sme biti več balkanska država. Nenavadno ostre so bile besede Milovanovičeve, da je Avstro - Ogrska zasužnjila prebivalstvo dveh srbskih dežel. Taki izrazi pomenijo zlasti v tako napetih razmerah, kakor so zdaj med Srbijo in našo državo, izzivanje na vojno. Glasovi v Avstriji. Milovanovičev govor je našel v avstrijskih vladnih krogih hud odpor. „Fremdenblatt“, s katerim stoji naše ministrstvo za zunanje zadeve v najtesnejši zvezi, je razlagal Milovanovičev govor zelo ostro, naznanil, da se bo moral srbski minister za svoje izraze opravičiti, in je prerokoval, da čaka Srbijo razočaranje in hudi časi. Zadnji torek so prinesli listi že brzojavke z Dunaja, da zahteva avstrijska vlada od srbskega zunanjega ministra, da se opraviči in poda Srbiji ultimatum, zadnje pogoje, in da bo avstrijski poslanik grof Forgach takoj zapustil Belgrad, če se Milovanovič ne opraviči za govor prejšnji petek. Take besede pa pomenijo dandanes napoved vojne. Res se je nato Milovanovič nekako opravičil. Srbski listi za vojno. Srbski listi se zelo zavzemajo za vojno. ^Slovenski Jug“ hudo napada Avstrijo in poživlja ljudi k pripravam na vojno, češ, da bo izbruhnila vojna z Avstrijo, ko se bo začel tajati sneg. „Otačbinail, glasilo protizarotnikov, je pa proti vojni in naravnost zahteva odstop srbskega kralja Petra, če noče odstopiti zlepa, bo pa moral zgrda, in pravi, da tirajo srbski zarotniki domovino v propad. Književnost. Prvi slovenski blok - koledar in zapisnik. Narodna in rodoljubna „Slovanska knjigarna in papirnica'1 g. J. Gorenjca v Trstu (ul. Valdirivo 40) je izdala v svoji zalogi prvi slovenski združeni blok-koledar ia zapisnik, kakršnega potrebo smo že davno čutili. Ta koledar je kaj praktičen: more se ali obesiti, ali postaviti na mizi. Razun tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na koncu razne praktične tablice. Izdelan je koledar solidno in okusno, a tudi glede cene more konkurirati s sličnimi drugonarodnimi iz-danji. G. Gorenjec je namenil darovati 5% brutto skupila za ta koledar naši družbi sv. Cirila in Metoda. Toplo priporočamo to koristno in krasno izdanje. Slovenski blok-koledar se^ more dobiti po vseh slov. knjigarnah. Stane le K 1'20. Prijateljem krasot naše domovine. Z dejanjem in z besedo deluje „Slovensko planinsko društvo" nele v prospeh slovenskega planinstva, ampak v prodiranje zmisla za krasoto prirode sploh, ter v dejansko spoznanje, Pr(PO_ znanje in ščitenje lepote naše domovine, ktjk med širšo slovensko javnostjo in med „Planinskim društvom" posreduje društveno glasilo „P lan in- ski vestnik" že štirinajst let. Z bodočim letom stopi pred naše občinstvo „Planinski vestnik" preurejen, povečan in polepšan; razkazoval bo Slovencem domovinske krasote tudi s slikami, in sicer z umetniškimi prilogami in s podobami v tekstu. — Ker izide prva številka že z novim letom, naj se oglase novi člani „Planinskega društva" (letna članarina K 6'—) pravočasno, da se jim bo moglo postreči s „Planinskim Vestnikom", ki ga dobivajo kot člani zastonj. (Naročnina le na „Vestnik“ znaša K 4-— na leto.) Listu je oskrbljena bogata zabavna in poučna vsebina. Šolske stvari. Za nadučitelja v Mohljičah je imenovan učitelj Jožef Sporn v Globasnici. Za učitelje ozir. učiteljice so imenovani: Ema Češka v Gre-binju, Ivanka Ferjančič v Podkrnosu, Roza Kilzer v Št. Tomažu pri Celovcu, Peter Močnik v Št. Petru na Vašinjah, Liza Rotlimiiller v Železni Kapli, Leonhard Šmidt v Velikovcu. Prestavljena sta nadučitelj Anton Rosch iz Lipe ob Vrbi na Djekše in nadučitelj Ferdinand Črešov-nik iz Djekš v št. Pavel na Žili. Strašen potres v južni Italiji. Ena sama noč — in toliko gorja. En sam sunek podzemeljskih sil, in 85.000 ljudi se je preselilo v večnost; približno ravno toliko ljudi je bilo ranjenih, na tisoče težko ranjenih, da podležejo bolečinam. To je pač žalosten, za Lahe obupen konec leta 1908. Potres na suhem in na morju. V ponedeljek, dne 28. grudna ponoči je razsajal po južni Italiji in na otoku Siciliji strašen potres, ki je dvoje mest, Messino v Siciliji in Reggio di Calabria v južni Italiji, docela uničil, mnogo drugih mest in vasi pa je zrušil deloma ali močno poškodoval. Neka ženska pripoveduje o potresu v Mesini sledeče : „Vsi smo še ležali v posteljah in spali. Naenkrat je začela postelj pokati, stene so se zibale, šipe na oknih so šklepetale, pohištvo je padalo. Skočila sem iz sobe, eden mojih bratov me je nesel po stopnicah doli. Jedva smo prišli na cesto, se je zrušila z gromovitim truščem hiša, ki smo jo bili ravnokar zapustili. Čutili smo, da se nam pod nogami maje zemlja, povsod so se rušile hiše s strašnim pokanjem in truščem. Naenkrat smo slišali strašen pok, gasometer (plino-mer) mestne plinarne se je razpočil. Potem je bilo vse pod vodo. Ljudje so bežali proti luki kakor blazni in glasno vpili; slišali smo klice: „Svet se po- dira!" Padali smo čez podrtine, čez kupe ranjenih in mrtvecev. Ko smo se približali luki, smo se vgreznili do kolen v blato. Kako sem pa prišla potem na ladjo, tega pa sama ne vem." Potres pa ni bil samo na suhem, ampak je razsajal še huje na morju. Sodijo, da se je med Italijo in Sicilijo odprl podmorski vulkan, ki je povzročil velikansko valovje morja. Najprej je odstopilo morje od suhega kakih 300'do 400 metrov, potem pa se je zagnalo z groznim bobnenjem proti obali in poplavilo celi kraj. Nad mesto Mesina so se vzdignili vali do 50 metrov visoko, odnesli cele hiše in porušili še to, kar ni uničil potres na suhem. Hitro po tej povodnji je nastal v Mesini velik požar, ker se je razpočil plinomer. V luki je uničila voda več večjih in manjših ladij, o katerih ni sedaj nobenega sledu. Slično je razsajalo morje ob laški obali. Cel vlak, ki je tekel po progi ob morju je odnesla voda. Mesto Reggio je žalostna podoba razdejanja. Najhuje je trpelo mesto ob morju, pa tudi na višini so hiše zrušene. Jetniki ropajo po Mesini. Jetniki so ušli iz zaporov in so začeli po mestu ropati. Cesar nista uničila potres in moije. kar ni postalo rop ognja, to naj bi oropali revnemu ljudstvu hudodelniki iz jetnišnic. Pridružili so se jim mestni postopači, ki jih zlasti na Laškem nikjer ne primanjkuje. Zlasti so „vzeli na piko" prodajalnice zlatnin in draguljev. To jim je bilo mogoče storiti, ker je vojaštvo povečini mrtvo. V samo eni vojašnici v Mesini je pokopalo zidovje pod sabo 800 vojakov. Ljudje sami 80 se združili in streljali na bando. ' Vlada je nad mestom takoj proglasila preki sod. Blizu 200 hudodelnikov so zaprli. Kakor v Mesini so delali tudi v Reggio. Število žrtev in pomoč. Koliko je mrtvih in ponesrečenih še ni mogoče dognati. Vseh žrtev računajo na približno 200.000, mrtvih 100.000, od teh samo v Mesini fiS.OOO. „Tribuna“ poroča, da je v Reggio kakih 20.000 žrtev, po drugih krajih v provinci, kjer je uničenih 20 mest, pa 7000 žrtev. To so grozne številke. Dan na dan izvlečejo izpod zidovja mrtvece, pa tudi težko ranjene, ki jih prenašajo na ladje, ki jih poneso iz Mesine v laška mesta ob morju, od koder bodo te tisoče in tisoče ranjencev razdelili na razne bolnišnice po Laškem. V okolici Mesine in Reggio so izkopali vojaki globoke jame, v katere pokopujejo mrtvece. Na eno plast mrličev namečejo plast apna, na katero polagajo zopet mrliče. Na vsak tak velik skupni grob bodo postavili tablo z napisom, koliko ljudi je v jami pokopanih. Da bi mrliče agnoscirali, povpraševali, kdo so bili, na to še misliti ni. Pri delu pomagajo prav pridno tudi tuji vojaki. Ruski in angleški mornarji so prišli prvi na pomoč. Tudi druge države so poslale v pomoč svoje ladje. Med prvenci, ki so nudili nesrečnim pomoč, je bil naš presvetli cesar, ki je poslal za reveže 50.000 K. Dunajsko mesto je poslalo 20.000 lir. Papež je daroval 100.000, kraljica - udova Marjeta 20.000 in kolegij kardinalov 20.000 lir. Države in večja mesta se kosajo z darili za ponesrečence, pa vlada še kljub temu zlasti v Mesini še vedno strašno pomanjkanje. Pretresljivi prizori. Dušo in mozeg pretresljive prizore so videli na nesrečnih pozoriščih. Na mesto prestrašenosti je stopil obup. Ljudje so brez obleke, ker kdor se je hotel rešiti, ni imel časa stikati ponoči po obleki. Nekaj dni po katastrofi je nepretrgoma deževalo, da je napol nage ljudi tresel mraz. Raz upale, prestrašene obraze je brati lakoto. Vojaki so morali z nataknjenimi bajoneti deliti kruh, tako so se trgali zanj. Množice, ki so prej iz mesta ubežale, se vračajo v mesto in vpijejo po darilih. Stanovski razloček je popolnoma izginil. Dramatična sopranistinja Pavla Karalek iz Budimpešte, ki je še prejšnji večer pela na gledališču in se je rešila s tem, da je skočila s tretjega nadstropja ter si pri tem zlomila obe roki, je vsa pobita na duhu in telesu jokaje končala svojo povest sledeče: „Vse sem izgubila, in ničesar mi ni ostalo, kakor ta borna odeja, s katero se za silo morem odeniti." V Reggio so izvlekli mrtvega inženirja z otrokom v naročju. Rešil je prej ženo in štiri otroke, ko je šel po petega, ga je zasulo zidovje. V soboto po nesreči so izkopali vojaki z velikimi težavami zasutega majorja do polovico telesa. Ker je napočila noč in niso imeli luči, jih je major prosil, naj ga črez noč pustijo. Drugo jutro so ga potem oprostili. Na novega leta so našli v samo srajco oblečenega otroka, ki je na čudovit način prečepel lačen in zmrzel, na kvadratni meter širokih tleh, ki se niso udrla. Sam laški kralj in kraljica Jelena sta se podala na lice mesta. Kraljica, v kateri polje slovanska kri in ima blago, usmiljeno srce, sama nepretrgoma pomaga in streže ranjencem. Ko je nastal vsled novega potresnega sunka med ranjenci velik strah in so se začeli prerivati, je hotela nanje pomirjevalno vplivati, se zraven poškodovala, baje ne nevarno. Pretresljivo povest je pravila neka gospa Francesca Lauricella, ki je ležala dva dni pod podrtinami svoje hiše in so jo potem rešili. „VTse je bilo", je pripovedovala, „le delo trenotka. Moj mož in jaz sva spala v svoji hiši ob Garibaldijevi cesti. V sosedni sobi so spali najini otroci. Naenkrat je nastal strašen polom in pokanje. Moj mož me je klical, pa mu nisem mogla več odgovoriti. Takoj sem že padla v globočino. Hotela sem vstati, pa mi ni bilo mogoče, ker je ležalo nekaj težkega na meni. Slišala sem le še, kako je zaklical za menoj moj mož prestrašeno: Francesca, Francesca!" Moral je biti od mene le par korakov oddaljen. Potem sem še slišala, da je globoko vzdihnil, na kar je obmolknil. Dva cela dneva sem ležala doli v temi, ne da bi se mogla zgeniti. Zrak je bil nasičen s prahom, da skoraj nisem mogla dihati. Obupano sem zopet odprla oči, pa nisem ničesar videla. Mislila sem si, da sem oslepela in sem Boga goreče prosila, naj mi pošlje smrt. Grozno me je bilo strah, da bi morala še dolgo živeti. Tako sem morala čakati negotove smrti cela dva dneva! Meni se je zdela to cela večnost ! Naenkrat sem slišala trkati. Bili so zamolkli udarci, pa nekje blizu. Kričala sem, kolikor sem mogla, pa nihče me ni slišal. Potem sem slišala udarce na drugi strani in sem zopet vpila. „Kdo je tam?" se mi odglasi nekdo. „Ženska!“ „Le mirno, moja hči", mi zakliče nekdo, pridemo zopet!" In možje so odšli. Dolge ure sem prečakala doli, dokler nisem zopet slišala brega srca in plemenitega značaja. Bil je odbornik slovenske posojilnice do svoje smrti in je dolga leta sem deloval tudi v občinskem odboru. Kako priljubljen da je bil pri vseh, je najlepše pokazal sijajen pogreb, kakršnega že dolgo ni videla naša župnija. Med drugim je spremljal rajnega na poslednji poti odbor slovenske posojilnice, občinski odbor in požarna hramba. Tudi rožeška občina je bila zastopana po svojem vrlem županu Rutarju. Domači cerkveni pevski zbor mu je zapel na grobu ginljivo žalostinko ,.Nad zve-zdami“. — Z rajnim Frtinom je izgubila šentjakobska župnija enega najboljših svojih župlja-nov v vsakem oziru. Svetila mu večna luč! Št. Jakob v Rožu. Na občnem zboru katol. slov. izobraž. društva „Kot“ je govoril govornik krščansko-socialne zveze iz Celovca o razmerju socialne demokracije do kmetskega stanu. Pokazal je v zelo temeljitem in obenem poljudnem govoru, kako se je razvila sedaj tako mogočna socialno-demokratična stranka, in kateri je nje končni smoter. V obraz se prilizuje kmetom, v resnici pa je njihova največja sovražnica. Zato pozor pred ,,rdečimi“. — Domači g. kaplan je poudarjal zlasti veliki pomen čtiva za izobrazbo, ter priporočal dobre knjige in časopise. Za novo društveno leto 1909 je bil izvoljen po večini stari odbor. Med posameznimi točkami je zapelo pevsko društvo ,.Rožica" več mičnih in lepih pesmi. Dal Bog, da bi društvo v novem letu doseglo svoj vzvišeni namen ! Št. Jakob v Rožu. (Popravek.) Ni res, da sem od skušnje odstopil, kakor da bi nič ne bil znal, temveč res je, da vse znam in tudi nemškutarji vejo, da vse napravim brez študiranja. Odstopil sem od skušnje le zaradi tega, ker so bili profesorji drugačnega mnenja kakor jaz in nemškutarji. Drugačnega mnenja pa razun svojega jaz ne trpim, zato sem jim pokazal figo. S spoštovanjem Seneman. Sv. Križ v Beljaku. (Slikarije.) Naša daleč na okoli znana in tudi po krasnem stav-binskem slogu znamenita romarska cerkev je preteklo leto dobila znotraj čisto drugo lice. Mesto surovih sten so se poskrbela nova fina, stavbi primerna okna — podobi sv. cerkvenih varihov, Petra in Pavla pri glavnem oltarju ste mojstrsko delo. Še večje vrednosti in še lepši kras so večinoma nove slikarije. Kar se je moglo starega ohraniti, se je samo ponovilo, dasi je harmonija barv čisto druga. Slike v sprednem delu in štirje evangelisti so novi. Kdor hoče videti nekaj okusnega, naj pride gledat, tako lepo sestavljenih barv ni zlahka kje najti. Nekaj malenkosti se bo dogotovilo v vigredi. To delo je tem znamenitejše, ker je delo slovenskih umetnikov. Mojstrske slike in slogu primerna po-novljenja je delo domačega akad. slikarja Petra Markoviča v Rožeku, okraske je izgotovil g. Buh. Morda izpregovorimo še kaj več o tem delu ob priliki blagoslovljenja. Za danes le to: Kdor ima kaj enakega dela, naj ne hodi na sever ; imamo umetnike doma, za katere bi nas drugi lahko zavidali, a mnogokrat jih ne poznamo. Kdor želi za cerkev ali zase slike, ki v resnici zasluži to ime, naj se obrne na g. P. Markoviča, ki se ne vsiljuje, kakor drugi, a ima zmožnosti, da smo lahko ponosni na svojoga rojaka. Drobolje pri Beljaku. (Pogreb blage žene.) Zadnji dan v letu, a za nas žalosten. Na Silvestrovo smo pokopali Marijo Rajhman p. d. Rupratovo mater, veliko dobrotnico revežev. Rajna je bila vzgled krščanske žene. Mnogo je storila za farno cerkev. Ob procesiji na sv. Rešnjega Telesa dan je vsako leto oskrbela dekletom šopke in vence. Botrca, deloma krstna, deloma birmska, je bila okrog nad 60 osebam. Pogreba so se udeležile tri žalujoče sestre rajne in izredno velika množica ljudi, ki so vsi rajno cenili in ljubili. Kdor jo je poznal, jo je čislal kot izvrstno gospodinjo, ki jo bodo zlasti reveži težko pogrešali. Počivajte v sladkem miru, draga mati, nam ostanete v hvaležnem spominu. Y Sachsenburgu na Zg. Koroškem je opital posestnik Adolf Pi chi er svinjo angleške pasme, ki je tehtala 350 kg. Vsekako lepo spričevalo za gospodinjo! Zahtnajte ..Mir11 po usali gostilnah! Torba za nasprotnike. Taka blamaža! Vrbijani se jezijo, da jih je g. drž. in dež. poslanec Grafenauer v dež. zboru šaljivo imenoval ,,amfibije" (dvoživke). O ravno istih Vrbljanih pa poje Tomaž Košat, skladatelj nemških koroških pesmi, v svoji pesmi : „Am Maria Worther Kirchtag" dobesedno tako-le : „Brunnwirt Franz — luhrt den Tanz — selbst die rMairischen“ — tanzen an „Steirischen", — Yeldner Tost — zaklst kan Mosti — Schaut’s den Kreutzwirtknecht ■— wia der gern rafen mocbt!" itd. Skladatelja Košata so izvolili Vrbijani pred nekaj leti za častnega občana. Ali je beseda „Veldner Tost" tudi kak „Kriech- und Knorpeltier" ali še kaj več ? Nam se zdi, da so hoteli Vrbijani pokazati pred svetom svoje priznanje za Košatove pesmi, pa, o smola! jih niso znali, saj gotovo ne pesmi : ,.Am Maria Worther Kirchtag", sicer bi morebiti bili z imenovanjem za častnega občana „a vengrl vortn". Fuks Dajbl! Blamaža à la „Euer Durchgschaut"! Strašno jih je speklo. Strašno je spekel „Freie Stimmen" naš članek „Konec bujskarij?" Kar besnijo. Da napravi vse naše „jamranje in klici po pomoči le komične učinke", radi verjamemo, ker so našemu jamranju posvetile ,,štimce“ cel komičen uvodnik. Zares komičen list, ki komičnim učinkom posveti celo prvo stran. Pa tudi res ni, kar nam odgovarja ta list. Slovenci ne čutimo toliko, da bi bil bojkot dvorezen nož, kakor Nemci. Saj so trgovci v Celovcu, Velikovcu, Pliberku itd. skoro izključno le Nemci ali nemškutarji. Menda čuti slovenski kmet, če ne nosi denarja nemčurju ? ! Zares, kadar kdo zbesni, mu zmanjka pameti. Ni res, „štimce“ ? Če smo opozorili državnega pravdnika na nepostavnosti hujskanja lista „Freie Stimmen", smo to storili, ker res želimo miru, nepristranskega gospodarskega napredka in razvoja, ker hočemo s poštenimi Nemci v miru živeti, in ker vemo ceniti škodo, ki jo imajo brez potrebe industrijci vsled neprestanega hujskanja „štimc“. Nam se bojkota pač ni treba bati. Da se za vsakim stavkom v „Freie Stimmen" skriva cela porcija hinavščine, dokazuje, ker „Freie Stimmen" niso mogle odgovoriti na naš članek stvarno. Zakaj so svojim čitateljem zamolčale izjavo ministrskega predsednika ? Seveda, sicer bi bil ves uvodnik tudi pri najhujših backih brez učinka ! Nas le veseli, da streljamo tako varno in sigurno, da zadenemo vedno ravno tista mesta, ki najhuje bolijo. Ni ravno slabo spričevalo za naš list. če potem „štimce“ tudi v vsaki številki pišejo : Der „Mir“ in tausend Noten. Fej denunciantstvo ! „Freie Stimmen" so zopet potegnile za svoj najgrši, že zelo obrabljen register. Podlo denun-cirajo slovensko učiteljico gdč. Maro Mikuluš v Mohljičah, o kateri pišejo, „da bo razdrla sadove, ki so jih leta in leta gojili". Aha ! Očitajo ji, da jo pozdravljajo otroci slovenski. To že ni več denunciantstvo, ampak neverjetna nesramnost! Če slovenski otroci pozdravljajo slovenski, se naj zato učiteljico menda kaznuje! Po slavnih vzorcih baje spreminja tudi družinska imena po najnovejšem slovenskem pravopisu. Seveda! Če jih ne pači, kakor jih pačijo nemškutarski učitelji, ki slovenska imena šolarjev pišejo nemški, potem pa jih prav po duhovito neumni logiki „štimc“ spreminja. Če pri poštnem nabiralniku uraduje slovenski, je to povsem njena zasebna zadeva, ki „štimce“ in v šolske oblasti manj briga nego lanski sneg. če rabi, kakor denuncirajo dalje junaško „Freie Stimmen", narodni kolek, je to tudi njena popolnoma zasebna zadeva. Sicer, če bi se postavili na stališče „štimc“, bi moralo biti najmanj tri četrtine nem-škutarskih učiteljev kaznovanih, ker ne rabijo samo kolkov nemškega šulferajna, ampak te kolke tudi širijo. Nam pa še na misel ni kdaj prišlo, kakega učitelja zaradi tega denuncirati. Ali pa menijo „Freie Stimmen", da je nemškutarjem vse dovoljeno, Slovencem pa ničesar? Naj deželni šolski nadzornik le poskusi, postaviti se na tako strankarsko stališče in sploh reagirati na take infamne denuucijacije „Freie Stimmen"! Kdor pospešuje Jir“, dela za narod! Društveno gibanje. Dobrlavas. Naše katol. slov. izobraževalno društvo ima letos svoj tretji letni občni zbor v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne v društvenih prostorih. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Žitaravas. Kat. slov. izobraževalno društvo „Trta“ priredi svoj II. redni občni zbor dne 10. prosinca ob treh popoldne v gostilni pri Mertlnu v Žitarivasi. Poleg navadnega sporeda bo tudi en govor. Po zborovanju prosta zabava, tamburanje in petje. Da ta dan noben rodoljubni Slovenec in Slovenka iz okolice ne ostane doma, ampak pride na shod, želi društveni odbor. Železna Kapla. Društvenike, ki imajo knjige izposojene iz družbene knjižnice že črez dva meseca, prosim, da jih vrnejo. Fr. Prusnik, knjižničar S. K. I. D. Železna Kapla. Slov. katol. izobraževalno društvo za Železno Kaplo in okolico priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob Vs2- uri popoldne po blagoslovu v zgornjih prostorih gostilne Gašper Weitzerja p. d. Bošteja v Železni Kapli svoj I. občni zbor s poročilom o letnem delovanju našega društva. Na sporedu je tudi igra „Sv. Cita" in igra „Pri gospodi" kakor tudi poučen govor. Po zborovanju volitev odbora in se bodo sprejemali tudi novi udje. Vstopnina kakor prvikrat: Za ude: sedeži 40 vin., stojišča 20 vin.; za ne-ude: sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. Udje in sploh vsi prijatelji društva pridite v prav obilnem številu. Na delo! Odbor. Yabilo na gledališko predstavo žaloigre ,.Mlinar in njegova hči", ki se priredi v Kotljah dne 17. prosinca v prostorih g. Antona Lužnika. Začetek ob 2. uri popoldne. Med presledki igra domača godba. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Odbor izobraževalnega društva. Brdo. Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo „Brdo“ priredi v nedeljo, dne 31. januarja 1909, v M. Grafenauerjev! gostilni v Veliki vasi ob 7. uri zvečer igro „Kmet-Herod ali Gorje mu, ki pride dijakom v roke!" K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. „Mir“ je edino glasilo Koroških Slonenceg! Politične vesti. Nemški rogovi na Kranjskem. Predrznost nemških uradnikov je tako velika, da so začeli svoje rožičke že na Kranjsko moleti. Prav zavraten napad na slovensko šolstvo na Kranjskem se jim je ravnokar posrečil. Imenovan je za — novega nemškega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko ljubljanski realčni profesor Belar. Z Belarjem so dobili na Kranjskem tretjega deželnega šolskega nadzornika. Če povemo, da zadostuje vladi za Koroško en sam nadzornik, je za vsakega razumnega človeka jasno, da je tretji deželnošolski nadzornik na Kranjskem popolnoma nepotreben. Potreben je najbrž le za utrditev nemštva, ki gre med našimi brati onstran Karavank v uradih rakovo pot. Saj je Belar hud nacionalec, dasiravno je bil njegov oče značajen Slovenec. To imenovanje je na Kranjskem želo vihar. Od vseh strani je zadonel deželnemu predsedniku Schwarzu glas : „Gospod baron, idite v penzijon!" „Slovenec“ je celo poročal, da nameravajo poslanci „Slov. Lj. Str." vložiti nujni predlog, mereč na to, da se bivša ministra Marchet in Korv-towski zaradi zahrbtne in protipostavne ustanovitve tretjega deželnošolskonadzorniškega mesta v Ljubljani postavita pod ministrsko obtožbo. Belarjevo imenovanje se je namreč izvršilo za hrbtom kranjskega deželnega šolskega sveta. Podobno lumparijo kakor na Kranjskem je naredil Marchet na Koroškem s tem, da je imenoval šolskega nadzornika za velikovški okraj Nemca, v trenotku, ko je odstopil in se mu za ta zahrbtni čin v zbornici ni bilo treba več opra-čevati. „Vaterland“ je prinesel z dne 3. t. m. vest, da bo šel Schwarz v penzijon. Na Schwarzovo mesto pa da bo prišel grof Chorinski. Ne verjamemo, da se bo to zgodilo. Slovenec" je takoj po čudnem imenovanju pisal, da se Chorinskemu želje ne bodo izpolnile, v ,,Mestnem domu" pa je v nedeljo dopoldne zborovala liberalna stranka in je govornik dr. Švigelj izdal parolo, da zahtevajo za kranjskega deželnega predsednika Slovenca. Če vlada prav nič ni po-mišljevala, imenovati za pet odstotkov kranjskih Nemcev posebnega deželnošolskega nadzornika, dasiravno je morala vedeti, da bo zadela na ljut odpor po celi Kranjski deželi, potem je pač njena dolžnost, da imenuje za več nego pol milijona štajerskih in koroških Slovencev posebnega slovenskega deželnošolskega nadzornika. To je naša popolnoma opravičena zahteva, v smislu resolucije na zadnjem občnem zboru političnega društva za koroške Slovence, ki je bila z navdušenjem soglasno sprejata. Vlada naj ne misli, da bomo v zahtevi po svojem šolstvu kdaj utihnili. V časih, ko ji bo najbolj neprijetno, bomo najglasneje klicali, dokler nam ne da pravic. Z velikim veseljem opažamo med kranjskimi brati zadnji čas duha ostre opozicije proti vladi, katera takorekoč nam v posmeh pomaga zabijati nemškemu ljudskemu svetu v osrčju slovenske zemlje kole za vsenemški most do Adrije. Upamo, da slovenski poslanci ne bodo dali vladi več priložnosti, da bi se zanašala na njihovo popustljivost in vsled tega pospeševala res že vsako vsenemško politično maškerado. Mi le vprašamo : Kdaj bo šel glasu. Bil je to meni tuj, nerazumljiv jezik. Slišala sem, kako so odvaljali kamenje. Naenkrat začutim mrzlo sapo in mogla sem vstati. Ruski mornarji z ladje „Makarov“ so me rešili. Na nosilnici so me prenesli na ladjo. Po mojih domačih ni nobenega sledu.“ V soboto po katastrofi so izkopali skoro same mrtvece, živ je še malokdo ostal. Ogenj so pogasili; pomagal ga je ugasiti dež, ki je lil več dni zaporedoma. Ponoči so razsvetljevale bojne ladje raznih držav z metalci luči kraj groze. Od časa do časa so se slišali streli samokresov; policija je streljala na izstradane pse, ki so začeli glodati mrliče. Usoda Mesine. Žalostna je bodočnost stare, lepe Mesine. Nekaj dni še bodo čakali, da še pomagajo živim, ki bi še morda živeli pod zidovjem. Če pa ne bo prav nobenega upanja več, da bi še sploh mogel pod razvalinami kdo živeti, bodo začele bojne ladje ostanke mesta bombardirati, da bodo trupla pokopana pod zidovjem in se ne razširi kuga. Na mestu ponosne Mesine, kjer je bilo prej živahno življenje, bo puščava, kraj groze, velika gromada peska in zidovja, namestu, kjer so se prej sprehajale živahne Sicilijanke in je kričala otročad, bo kraljevala tiho žalost in spomin na brezmejno gorje, kakršnega ni doživel noben kraj, odkar je izbruhnil 1. 79 pred Kristusom potuhnjeni Vezuv in je njegova lava pokrila 100.000 ljudi v zasutih rimskih mestih Her-kulanum in Pompeji. Nnovejše poročilo o potresni katastrofi se glasi: Mesinski nadškof rešen. Mesinski nadškof, ki so ga že šteli med mrtve, je rešen. Sam je pripovedoval sledeče: „V tre-notku katastrofe sem bil v kapeli. Ko sem jo hotel zapustiti, sem zapazil, da so vsi izhodi zagrajeni. Pokleknil sem pred podobo Zveličarjevo in pričakoval v tem položaju vsak trenotek smrt. Tako je minil konec te noči. Tudi ostale dni sem molil, in potem je prišla rešitev4'. Nadškofa so našli pod razvalinami v cerkveni obleki. Ko se je izdal za nadškofa, mu tega rešitelji sprva niso verjeli ter so menili, da je eden mnogoštevilnih nesrečnežev, ki so zblazneli. NeuspevajoCi otroci se hitro zboljšajo, ako uživajo SCOTT-ovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice SCOTT-ove emulzije. je sladka kakor crème in jo radi uživajo in lahko prebavljajo. SCOTT-ovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje. Pristna le s to _______________________:__ znamko — z : "bSovr“ fena iztirili steklenici 2 K 50 vin. sc?avnaniaKa Dobiva se v vseh lekarnah. Kaj je novega po svetu. uro ; toda imel je le zlato verižico, pripeto v žepu s — šivanko. Delavci v Trbovljah škripljejo z zobmi, ko se ga spomnijo. Tak je spodnještajerski krivi — prerok ! (Dalje sledi.) Duhovni pastir. Urejuje Alojzij Stroj. XXVI. letnik. 1909. Celoletna naročnina s prilogama „Društveni govornik" in „Zbirka lepih zgledov" vred znaša 8 K. Gg. duhovniki, podpirajmo slovensko cerkveno govorništvo ! ^Narodni dnevnik", glasilo narodnonapredne stranke na Štajerskem, je začel z novim letom izhajati v Celju. Koledar za kmetovalca 1909 je ravnokar izšel. Ta našim kmetovalcem priljubljena lična in trpežna knjižica obsega tudi letne kratke in poučne članke in tabele o živinoreji, gnojenju, živinozdravništvu, kletarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, o davkih, merjenje lesa, zadružništvu itd. Ta koledar, ki se rabi v umnemu gospodarstvu skoraj vsak dan, je kmetovalcu zelo priporočati. Cena trpežno vezanemu koledarju je K T60 s pošto K 1'80. Zakaj napredujejo socialni demokrati. „Volks\ville“ piše, da ima neki sodrug J. K. v svoji družini šest lačnih kljunov, kljub temu pa je naročen na sedem socialdemokraških listov, za katere žrtvuje na mesec 6 kron, na leto torej 72 kron. Koroški Slovenec, ali te ne bo sram pred tem socialnim demokratom? Marsikateri bi si lahko na eno nedeljo prihranil štiri krone in glavobol v pondeljek, če bi tiste kronice poslal raje kot naročnino za „Mir“. Tedaj bi denar ne bil zavržen, in zabavo bi imel brez glavobola celo leto. 20 milijonov dvignjenih iz „Kranjske hranilnice" ! Od 20. septembra 1. 1. do novega leta je bilo iz „Kranjske hranilnice" dvignjenih 20 milijonov kron. Od tega denarja seje naložilo okroglo 7 milijonov v „Mestni hranilnici ljubljanski", 5 milijonov v „Kmetski posojilnici", 4 milijone v „Ljudski posojilnici", 2 milijona v „Glavni slovenski posojilnici in hranilnici" in pri drugih ljubljanskih zavodih, in 2 milijona pa pri raznih zavodih po deželi. Slovenskim trgovcem in rudniškim interesentom. Bele vrane so med nami, ki se zanimajo za trgovsko stran rudniških in podobnih vprašanj. Ptujci obogate pri nas, ne da bi delali od podjetij, ki dajo domačinu težaku komaj vsakdanjega kruha. Tega ni kriva šele v poslednji vrsti skoro popolna nevednost v teh zadevah, ki jo opazujemo v svojih vrstah. Da bi odpomoglo tem nezdravim razmeram, je naprosilo uredništvo „Trgovskega vestnika" priznanega strokovnjaka na geološkem polju, našega dunajskega rojaka, g. dr. Karola Hinterechnerja, člana c. kr. geološkega državnega zavoda (Dunaj, III/2, Resumovskygasse 23), da napiše za imenovani list spis. ki bi poučil vsakega interesenta o prvih korakih, ki jih ima storiti, predno financuje kako rudniško podjetje in še o tem in onem, kar pride v poštev pri takih vprašanjih. Z ozirom na važnost aviziranega spisa za naš domači kapital, si štejemo v svojo časnikarsko dolžnost opozoriti nanj slovensko javnost. Izhajati prične ta za naše razmere jako pomembni članek meseca januarija 1909 ter bode izhajal skoro celo leto. * Zobobol, • bolečine v križu, glavi, trganje po udih nam je še vedno ozdravil 1' ellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Dvanajsto-rica za poskušnjo 5 K franko. Naročite pri E. V. Fellerju • v Stubici, Elsa trg 67 (Hrvatskoj. Friczi. • Kranjski in goriški deželni zbor sta sklicana na 8. januarja. Interpelacija slov. kluba v seji državnega zbora dne 26. novembra t. 1. na vodjo pravosodnega ministrstva. C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je zaplenilo sledeči članek: „Kaj je »Štajerc«?", ki je izšel v časopisu »Novi Slovenski Štajerc« dne 20. oktobra 1.1. Vprašamo : Ali in kako more Vaša Svetlost opravičiti to zaplembo, ko vendar v članku ni sence znakov pregreška po § 302 k. z. ali kakega drugega pregreška? — Kaj je „Štajerc“? „Štajerc“ je v Ptuju izhajajoč list, znan pod domačim imenom «Lažnivi Kljuke c". — Kdo izdaje «Štajerca"? «Štajerca" izdaje nemško tiskovno društvo v Ptuju, katero vodijo nemški odvetnik dr. Plachki, urednik Linhart ter razni nemški in nemškutarski trgovci in obrtniki v Ptuju. — Kdo urejuje «Štajerca"? Urednik «Štajerca" je neki Karol Linhart, ki je bil najpreje anarhist, potem socialdemokrat, potem odločen Slovenec, potem nemškutar, sedaj pa je postal Nemec — vse za denar. V Trbovljah je živel le od žuljev rudarjev; delavce je 1. 1906 nahujskal v štrajk, potem pa je 33 družin odpuščenih delavcev pustil v nesreči. Bil je mnogokrat kaznovan ; ko je bil nekoč aretiran, hotel mu je stražnik odvzeti zlato Sin ubil očeta in tri sestre. V Mogunciji na Nemškem je umoril sin bivšega državnega in deželnega poslanca Rakeja svojega očeta in tri sestre. Umorjeni Rake je bil priznan govornik in pristaš katoliškega centra. Sina morilca so oddali opazovalnici za umobolne. „Schicht-ovo milo" z jelenovo znamko se razširi hitro po celem perilu, predre celo tkanino in očisti tako kmalu in korenito, ne da bi škodovalo perilu ali rokam; kakor intenzivna je njegova čistilna moč, tako mil je njegov učinek. Spomini na francosko dobo. Ob stoletnici Napoleonove «Ilirije" namerava «Matica Slovenska" izdati «Zbornik" o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen zgodovinski vir pa je ustno sporočilo narodovo, ki se izraža v raznih pripovedkah, anekdotah, pesmih. Zdaj je še najti mnogo blaga te vrste med ljudstvom, a skoro bode izginilo popolnoma. Da otme pozabljivosti ljudske spomine na francoske čase, je sklenila Matica, jim posvetiti posebno knjigo. — Zato nujno prosi svoje člane, da bi blagovolili sodelovati pri nabiranju tega narodnega blaga. Upoštevati je zlasti: Pripovedke o bojih s Francozi, narodne pesmi o Napoleonu in Francozih, pregovore, pisma in zasebne rokopisne podatke, krajevna imena, narodne izraze (morda tudi običaje), ki so franco- skega izvora, na pr. «mer", «fronk", tudi podobe, orodje, knjige in napise iz francoske dobe, skratka vse, kar je še preostalo sledov nekdanjega francoskega vpliva na zgodovinski razvoj našega naroda. — Iz črnomaljskega okraja nam je že došla zbirka takih spominov; treba jo je le še izpopolniti s poročili iz drugih krajev naše domovine. Vsako poročilo bode dobro došlo. Ono gospodo in društva, ki bi hotela prevzeti nabiranje tega gradiva v svojem okraju, prosimo, naj naznanijo svoja imena «Matici Slovenski" v Ljubljani. — Odbor «Mat. Slov.". Prek čez Afriko se vozi z «glavopobilom" od avgusta 1907 nadporočnik Graetz. Moral si je po krajih, kamor prej še ni stopila noga nobenega belokožca, delati pot skozi gosto zarasle gozdove in mostove čez reke. V osmih mesecih je prevozil 3700 milj. Sedaj se pripravlja na vožnjo čez puščavo Kalahari. V Braziliji mobilizirajo in je parlament dovolil v tajni seji za vojne priprave 75 milijonov. Izumrla vas. Ob sibirskem obrežju so našli vas brez žive duše. V hišah so našli ljudi, ki so umrli od lakote in zmrznili. O živilih ni bilo nobenega sledu. Nesrečni ljudje so že bili začeli gristi iz ribjih kož sestavljene hišne strehe. Mrliči, podobni marmornim kipom, so bili od mraza trdi in vsled hudega mraza popolnoma sveži ohranjeni. Kako si lepe Amerikanke pomagajo. V Čikagu je beračila po ulicah mlada, imenitno oblečena ženska pri boljše oblečenih moških. Vsakemu je rekla, da je doma iz Milwaukee in je izgubila denarnico in vozni listek. Amerikanec v takem slučaju ne da nikla, ampak najmanj kvarter, to je nekaj nad eno krono, po navadi celo cel dolar. Če pa zna ženska posebno prikupljivo prositi, dobi od bogatejših tudi deset dolarjev v papirju. Policija pa je storila temu konec. Neki policaj je videl, da je oddala dotična ženska denar mlademu možu. Dognali so, da sta bila dotična novoporočena, ona iz boljše rodovine, on pa je dokončal visoke šole in je bil v državni službi. Poleg precejšnje svote denarja so našli pri mladi ženi bančno knjižico za 2690 dolarjev, o kateri je pripovedovala, da jo je našla na ulici, česar ji pa policija ni verjela, ampak je mladi parček ločila in vtaknila vsakega posebej v luknjo. Za božičnico «Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu 1. 1908 so darovali p. n. gospodje in gospe: (Konec.) Neimenovan dobrotnik v Velikovcu 5. Šimen Karicel.j v Št. Lipšu 2. Tomaž Ovaan, pd. Krhk Nad Dravo 2. Janez Pečarnik, pd. Župnik na Djekšah 4. Jožef Kraut, mlinar na Bistrici nad Pliberkom 1. Rezika Poljančeva v Ško-cijann 1. Marija Ovšan, pd. Krhkinja Nad Dravo 2. Franc Reš, posestnik in trgovec v Drvešivasi pri Pliberku 5. Šimen Sumper, kmet v Ločah pri Rožeku 4. Peter Hutter v Globasnici 2. Peregrin Vunček, črkostavec v Celovca 3. Matija Prosekar, pd. Razaj v Kotmarivasi 3. Andrej Hauptman na Otoku 2. Andrej Hauptman, hišnik ha Otoku 1. Juri Šumah, pd. Fervežar v Mlinskem grabnu 2. Jožef,Švajger, pd. Gorej v Orličivasi 3. Lovro David, cerkovnik v Št Jakobu ob cesti 2. M. Korešnik, kuharica v Velikovcu 1. Tekla Klančnik, hišna v Velikovcu 1. Micika Dobrovc, kuharica v Velikovcu 2. Neimenovan v Velikovcu 5. Uršula Kraut, pd. Poltnica na Bistrici nad Pliberkom 2. — V Črni so darovali: Jožef Jurkas 2, Franc Stopar 2, Neža Mlinar, gostinka 2, Jožef Puc 2, Lekš Piko 1, Peter Kovač 1. Blaž Škof, pd. Melhar na Jezernici 4. Jožef Štangl, mlinar na Olšenici 5. Matija Kranjc, pd. Dinar v Klopicah 5. Valentin Taupe, pd. Fukš v Mlinskem grabnu 2. Mlip Messner, pd. Skrajnik v Mrzli-vodi 5. Neimenovana dobrotnica v Velikovcu 10. Marjeta Tomaž, kramarica v Velikovcu 1. Juri Ravter, pd. Kavan v Klopicah 5. Lucija Pirovc, pd. Žmavcarca na Ricinju 3. Jernej Kapus, gostilničar na Reberci 10. Franc Kogelnik, župan v Tolstem vrhu 3. Matij a,, Kumer, pd. Habernik na Ruštatu 4. Jožefa Podričnik, pd. Štandmanca na Vinogradih 0 40. Jožef Šaler, posestnik v Št. liju 10. Peter Roblek, posestnik na Jezerskem 10. Karol,Mikel, posestnik v Maloščah 4. Neimenovana dobrotnica v Št. Rupertu 4. Neža Polcer, dekla v Velikovcu 3. Leopold Kovač, črevljarski mojster v Velikovcu 2. Valentin Novak, hišni posestnik v Velikovcu 1. Anton Leiler, hišni posestnik v Velikovcu 1. Karol Oraš, posestnik na Jezernici 4. Aleš Gril, pd. Mentel v Vovbrah 5. Neimenovan v Celovcu 5. Peter Povoden v Porečah 2. Kristina Domnik, kuharica v Vogrčah 4. Osobje Mohorjeve tiskarne in knjigoveznice namesto venca na krsto pokojnega tiskarničnega vodje gosp. Vekoslava Legat 38. Marko Karpf, pd. Holcar v Mrzlivodi 2. Marija Podgorc, pd. Majrička na Olšenici 2. Marija Koch, najemnica na gradu Kohlhof pri Velikovcu 2. Katarina Mrak, zasebnica v Velikovcu 2. Jernej Cikulnik, pd. Hbfler v Št. Rupertu 2. Katica Volbank, pd. Hudmastova v Šmartinu 1. Peter Podlesnik, cerkovnik v Št. Rupertu 2. Janez Šumah, posestnik v Sinčivasi 2. Franc Kobentar, posestnik v Št. Jakobu v Rožu 5. Janez Vošpernik, posestnik v Zgornjih Jozercih 10. Roza Greiner, kmečka hči v Globasnici 2. Janez Pučej, pd. Bernik na Djekšah 2. Mladenič Vodlej na Suhem Blatu 1. Florijan Haberl, gostilničar v Grebinjskem Kloštru 2. Micika Zilan, Krevčova hči v Škocijanu 1. Terezija Karpf, pd. Holcarjeva v Mrzlivodi 1. — Pevci in pevke iz Št. Petra pri Grabštanju: Uršula Lužnik 2, Marj. Dobernik 2, Mojcika Frank 1, Žni-cinja 1, Marija Dobernik 0'50, Liza Jezernik 2, Ana Krušic 1, Zofka Šluderman 1, Jakob Kulterer 1. Juri Rutar, župan v Št. Petru pri Grabštanju 1. Ignacij Muri, mlinar na Jezerskem 10. Jožef Srienc, pd. Srienc na Blatu 2. Micika Staré, kmečka hči v Libučah 2. Matija Wutti, pd. Pajoveo na Ločilu 5. Franc ,Haderlap. organist v Železni Kapli 2. Micika Haderlap v Železni Kapli 3. Šlemicova družina v Št. Janžu v Rožu 3. Anica Riedl v Pliberku 2. Micika Skuk v Pliberku 2. Rezika Vidmar v Vogrčah 2. Katarina Smo-linar v Svečah 2. Trgovka Zornik v Velikovcu 2. Neime- novan dobrotnik v Velikovcu 3. Slovensko omizje v Beljaku mesto venca na grob g. Vek. Legata 20. Pri božičnici nabrana vstopnina 83'78. Skupaj 1507 K 68 y. Za »Delavski