Štev. 76. Velja po poŠti: M celo leto naprej K 26'— 41 pol leta „ „ 13 — četrt leta „ „ 6 50 ii cn mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: n* celo leto naprej K 20' — ■ta pol leta „ „ 1®'~ ta ietrt leta „ „ 5'— «i en mesec „ „ 170 f« poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo I« Kopitarjevih ulicah H. 2 (vhod !ca ---dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi »e ««■ vraJajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev,, 74. o LiDhilanl, v četrtek, dne 4. aprila mr Leto XXXV. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)! za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za rfež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stan? enostopna garmondvrsta A 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprej-tma narofnino, inseratc In reklamacije. (JpravniSkega telefona ?tev. 180. Suetovnopolitiške m socialno-politiško zadevo Francoske m Anjieške. (Maroko. — »Kvadrupelalianca«. — Francosko ministrstvo proti socialistlškim zvezam ljudskošolsk.h učitelev. — Angleški socialisti-škii minister John Burrrs proti svojim bivšim tovarišem. — Njegova sodba o socialno-demokraških listih.) O francoskih zadevah vam zasedaj nimamo mnogo poročati, razun tega, da je »Figa-ro« iz Montagninijevega dnevnika objavil mnogo senzačnih podrobnosti, ki kompromi-tujejo mnogo francoskih politikov, med njimi tudi častitega gospoda Clemenccaua. Ker jc pa stvar še čisto nerazjasnjena in je mnogo vesti docela izkrivljenih, je treba čakati točnih pojasnil in izjav. Mnogo več se sedaj tukaj govori o naših svetovnopolitiških akcijah, s katerimi je v najtesnejši zvezi Angleška. Francoska je torej zasedla maroško obmejno mesto Udžo blizu alžirske meje. Brezdvomno je to storila upravičeno, kajti umor zdravnika Mouchampa zahteva zadoščenja. Drugače je, če pustimo na stran zgolj diplomatsko stališče ter ga razmotrivamo iz obče-človeškega. Tu naj opozorimo na to, kar pišejo ob priliki zasedenja Udže španski listi, ki so kar se tiče poznavanja značaja maroškega prebivalstva avtoritete. »El Ejercito Espannol« piše, da umor zdravnika Mouchampa ne znači, da bi bih v nevarnosti vsi Evropejci v Maroku. Ze dvajset let deluje v Maroku španska vojaška komisija, ki izdeluje zemljevide in proučuje ozemlje, toda nikoli se še nobenemu članu tc komisije ni ničesar hudega zgodilo. Maročam sovražijo zgolj Francoze, ki so zelo ošabni in žalijo maroški narod v njegovih najsvetejših čuvstvih. Siccr pa ie umor zdravnika Mauchampa za Francosko zelo pripraven povod, zasesti Udžo in Tazzo, kar je že od nekdaj v načrtu Francije, ki iz-kuša prodirati iz Alžira v Maroko. Tega so se te dni spominjali posebno španski listi. Udža bi bila namreč kmalu postala točka, ob kateri bi se bila lahko razbila zveza romanskih držav z Angleško, o kateri tako sladko sanja kralj Edvard angleški. Španci kar na mah niso bili zadovoljni z zasedenjem Udže od strani Francozov; Še veliko bolj so godrnjali, kot Nemci, ki sicer Francozom nobenega grižljeja uc privoščijo. »Heraldo« je pisal, da ima Francoska ravnotako kakor Španska na maroški meji zgolj pravico zabranjevati utiholapljanje orožja in ureditev carinskih zadev; zasesti maroških mest tudi nc sme; tudi v tem slučaju ne, ako se gre za iztirjatev odškodnine ali za zadoščenje. »El Liberal« je odločno in jasno pisal, da bodo morali Francozi Udžo, katero so zasedli z dvema bataljonoma zuavov, enim bataljonom tiraljerjev, dvema švadro-noma spahijev m dvema baterijama, kmalu zopet zapustiti, kajti algeziraška pogodba ne trpi, da bi Francozi tako dolgo ostali v Udži, dokler ne dobijo zadoščen a. Zadoščenje bodo namreč po naše povedano spričo maroških razmer dobil ob svetem Nikoli. To nas vse spominja na nemške časmške Klasove. Francijo podpira namreč pri maroški akciji v prvi vrsti Angleška bogve iz kakšnih »plemenitih« namenov o angleško-francoski svetovni politiki pa zadnje dni neprenehoma pišejo glasila i/ nemškega cesarstva. Odnekdaj pa tu v Parizu pazijo poklicani krogi na odmeve iz Bcrollna. Te dni so pisale na primer »Berhner Ncueste Nachrich-ten«, da se med Angleško, Rusijo, Francosko in Japonsko ne bo sklenila »četvorna alianca«, da-si so razmere med temi velevlastimi sila prijateljske. No tu vemo, da se taka alianca formalno ni sklenila in v dogledneni času morda tudi ne bo sklenila, v resnici pa obstoji. Kdor pazljivo čita angleške liste, o tem ne more dvomiti. Tudi uči zgodovina, da se e Angleška vedno pridruževala drugim državam in sklepala aliance, kadar ie premoč kake države na kopnem prestopila »normato«. Tako jc sedaj z Nemčijo in proti nji kuje zdaj Anglež zvite naklepe. Krasno ie označila angleško politiko »Dic Post«. Izvaja nekako sledeče: 7. Japonsko sc jc Angleška združila, da si ohrani vzhodnoazijski trg in najde protiutež proti ruskemu prodiranju; ko .ie to do-Hgla, je obvarovala svojo Indijo pred Rusi tako, da se je z njimi spoprijateljila v Perziji, ob- enem pa je spravila na svojo stran afganskega emirja, da drže Ruse stran od indijske meje. S Kitajsko se je domenila glede na Tibet, s Francosko pa glede na Maroko - seveda zaino zato, da kontrolira francosko kolonialno politiko v Afriki. Zveza z Japonsko ji konečno pomaga proti Severni Ameriki. XXX V socialnopolitiškem oziru se na Francoskem stvari razvijajo dalje v stari smeri. Ve-dm štrajki in konflikti kopljejo sedanjemu ministrstvu, v katerem sedita dva socialnode-mokraška ministra, zgodnji grob. Zadušilo se bo v lastni nedoslednosti. Sedaj preti generalni štrajk francoskih pomorščakov, v kratkem pa utegnejo stavkati učitelji državne svobodne šole, ker ministri ne trpijo, da bi bili ljtidskošolski učitelji člani socialistovskih sindikatov. Čudna .ic ta. Kako moreta v takem ministrstvu nadalje še sedeti rdečkarja Briand in Viviani, je popolnoma neumljivo. Naj obenem poročam, kako se je nedavno zagovarjal v parlamentu v neki socialnopohtiški zadevi član angleškega ministrstva John Burns, ki je bil predno je bil minister, navadni delavec. John Burnsa, prejšnjega delavca in sedanjega ministra, njegovi prejšnji tovariši zelo sovražijo, ker ie baje zatajil svoja delavska načela. Pri tem ie le to res, da John Burns, odkar je minister, ni več radikalni socialistični komunist m noče državnega denarja razdeliti med postopače in lenuhe. Tako se godi vsem socialnim demokratom, kadar postanejo ministri. John Burns pa je praktičen človek, ki za blagor delavstva res veliko stori, kar pa njegovim prejšnjim socialističnim tovarišem v angleškem parlamentu ni povsem všeč. Preteklo sredo ie Burnsa napadel v zbornici poslanec Keir Hardie in sicer zato, ker John Burns za brezposelne delavce ni porabil vseh 200.000 funtov šterlingov. ki so mu bili za ta namen dani na razpolago, ampak je 90.000 funtov od tega denarja prihranil državni blagajni. John Burns je med burnim odobravanjem skoro cele zbornice odgovoril, da jc dal j>odpore tistim, o katerih se .ie natančno prepričal, da so brez lastne krivde brez dela, lenuhov in postopačev pa on ne bo podpiral. Zato e prihranil preostanek 90.000 funtov za davkoplačevalce, ki so žrtvovali za podporo brezposelnim delavcem 200.000 funtov. John Burns se je izvrstno odrezal, socialnodemo-kraška stranka pa se je z njim docela sprla. Hudo so mu zamerili, ker je kot bivši socialni demokrat v zbornici nekemu poslancu, ki ga ie napadel, dejal: »Vi berete socialnodemokraška glasila bolj, kakor je za vaše zdravje priporočljivo.« Krasno sodi o socialnodemokraških listih socialist! SENZACIONALNE VESTI »FICiARA« O M O N T A G NINIJ E VIH LISTINAH. Clemenceau. — Američanska daina. — Avstrijski poslanik Khevenhiiller. »Figaro« je začel objavljati Montagnini-ieve listine. Francozi imajo sedaj dosti dela in zabave, kajti te senzacije bodo še dolgo požirali. Seveda je vse vesti sprejeti z rezervo, dasi je težko misliti, da bi bilo vse izmišljeno. Liberalni listi trdi.io, da je Vatikan provzročil objavo listin, da prehiti vlado. Glasom teh listin je kompromitiran tudi Mon-tagnini, za katerega jim pa v Ritmi baie ni posebno žal. Listine dokazujejo bojda sledeče: Montagnini je pisal zelo skrbno dnevnik, kjer je zaznamoval iu si zapisal vse, tudi privatne pogovore z diplomati iu politiki. Baie je hotel konzervativni poslanec, bogati Pioti, podkupiti sedanjega ministrskega predsednika Clemenceaufct, da bi se izjavil proti separacijski postavi. Nadalje je Clemenceau hotel poslati patra Charmettanta v Rim. da bi se pogajal /. Vatikanom v imenu Clemcnceati-jevem, tudi neko anieričansko damo da jc nameraval poslati li kardinalu državnemu tajniku z istini nalogom. \ Vatikanu pa dame niso sprejeli. Iz listin je tudi razvidno, da ie avstrijski poslanik grof Khevenhiiller že dolgo pred hišno preiskavo svaril Montagninija, naj spravi svoie listine ua varno, ker jih utegne vlada zapleniti. Montagnini jc seznanioval skrbno vse pogovore z angleškimi diplomati, li so mu povedali marsikaj zanimivega, hden je dejal, da je Francija nesrečna, ker ima take ministre, drugi pa je svaril Vatikan, naj ne zaupa preveč nemškemu cesarju Viljemu, ki je zagrizen hiteranec. Pariz, 3. aprila. Ministrski predsednik Clemenceau je poslal »Figaru« pismo, kjer izjavlja, da se nikoli ni nameraval pogajati z Vatikanom. Resnica je le ta, da ga je Piou leta 1905 povabil k nekemu dineju, katerega se je udeležila tudi neka američanska dama. Piou je s tem hotel pokazati Montagniniju in Vatikanu, da ima on zveze s Clcnienceaujem in da ga on more pridobiti zase. O cerkveni politiki se Clemenceau s Pioujem nikoli ni menil. Početje Pioujevo, ki je hotel speljati za nos vatikanske kroge, kar se mu pa ni posrečilo. ie sleparsko in dokazuje, s kako nizkotnimi sredstvi branijo konzervativni nacio-nalistiški poslanci cerkev. NAGODBENO VPRAŠANJE. B u d i m p e š ta, 3. aprila. Prihodnji teden se najbrž zopet prično nagodbena pogajanja na čisto novi podlagi: na podlagi desetletne trgovinske pogodbe. Težkoče so tudi na tej podlagi velike. Sporazumljenje bo posebno težko v sledečih vprašanjih: Konverzija ogrskega rentnega bloka , železniško vprašanje. tarifi, dalmatinsko vprašanje (železnica skozi Liko) in živinozdravniške zadeve. B u d i m p cš ta, 3. aprila. 4. t. m. se vrši ministrski svet. Košutovo glasilo piše, da se bodo posvetovali o tem, kaj naj se sklene v nagodbenem vprašanju do leta 1917. ka ti drugo je vse popolnoma nejasno. NOTRANJE ZADEVE OGRSKE. Budimpešta, 3. aprila. Neodvisna stranka namerava izključiti poslanca Uraya, ker jc na nekem shodu izjavil, da bi Ludovik Košut, ako bi bil še živ, svojemu sinu Francu, ki je sedaj minister, vrgel stol v glavo, če bi videl, kako sin zatajuje načela neodvisne stranke. 4. t. m. se zopet prične zasedanje parlamenta in sicer se bodo posvetovali o uredbi plač učiteljev na zasebnih šolah. Zastopniki nemažarskih narodnosti bodo ob-štruirali, toda obštriikcija ne bode mogla ob-štruirati delj kot mesec. Ministrstvo noče odobriti pravil deželne zveze rudniških delavcev. SESTANEK MED AVSTRIJSKIM iN NEMŠKIM CESARJEM. R i m, 3. aprila. Dobro informirani »Gi-ornale d' Italia« poroča, da se je sicer opustila namera, da bi ccsar Viljem obiskal avstrijskega cesarja na Dunaju ob priliki odkritja Elizabetinega spomenika, sestanek se pa bo vršil pozneje. Namen sestanku bo izboljšati razmerje med Avstrijo in Italijo. STRATEGIŠKE ŽELEZNIŠKE PRIPRAVE ITALIJE. R i m. 2. aprila. Za strategiške železniške zveze se bo izdalo 300 milijonov lir, do leta 1911 pa se bo izdalo 610 milijonov lir. Proga Bassano-Tczze na severnovzhodni meji je že skoro docela dodelana, kmalu si začne graditi železnica Belluno-Toblah. Sedaj delajo posebno na to, da sc izvedeta v strategiškem oziru najbolj važni progi Mestre-Piove-Adria - Portomaggiorc in Poggio - Pusco -Castelfraiico-Veneto-Conegliano. HAŠKA MIROVNA KONFERENCA. Splošno razoroženje. R i m , 3. aprila. Uradni »Tribuni« poročajo iz Pcterburga, da jc ondotni angleški poslanik ruski vladi žc predložil načrt glede na splošno razoroženie vseh velesil, katerega predloži na haaški konferenci angleška vlada. Peterburg. 3. marca. Angleška \ la-da ie oficialno ihi svojem zastopniku izročila ruski vladi, ki ima pri haški mirovni konferenci predsedstvo, konkretni predlog glede na splošno razoroženje. To vprašanje naj proučuje posebna komisija, katere se pa ne bodo smeli udeležiti \oiaški strokovnjaki. Velevlasti naj bi se potom pogodb obvezale, da bodo v gotovem roku zmanjšale svoje vojaštvo, ustavile vojaška naročila, zgradbo brodovij itd. Seveda ta predlog Angleške s tem ni še uvrščen v program haške mirovne konference, treba bo glede tega pogajanj med Rusijo in Angleško ter med Rusijo in ostalimi velevlastimi. Predlog angleške vlade zna provzročiti hude konflikte, zlasti zato. ker jc Nngleška predložila razoroženje kliub temu, da e Bii lov najb«lj delal proti temu predlogu, zlasti pri svojem sestanku s 1'ittonijem. P c t c r h u r g, 3. aprila. Petcrburški hr-zoja\ni urad poroča, da ie ruska vlada svoiim zastopnikom poslala noto na vse velevlasti glede na liaško mirovno konferenco. \ noti jc objavljeno, .da Angleška, scvcriiomneriške Združene države in Španska želijo, da se pri mirovni konferenci obravnava o splošnem razoroženju. Ruska vlada je naprosila nizozemsko vlado, naj konferenco skliče 15. junija t. I. BOLOVV IN T1TTON1. Rim, 3. aprila. Minister za zunanje zadeve, Tittoni. je po svojem sestanku z nemškim državnim kancelarjem Biilovom o sestanku najprej poročal kralju, potem pa dolgo konferiral z ruskim in avstrijskim poslanikom, nakar se jc zopet vršilo posvetovanje s kra-l'cm Viktorjem. R i m , 3. aprila. Vsi listi se bavijo s sestankom Biilova in Tittonija v Rapallu. Ofi-cielna »Tribuna« pravi, da jc sestanek nova garancija za evropski mir, drugače pa piše o sestanku precej rezervirano; »N. W. Tag-biatt« misli, da jc Biilow pridobil Italijo za to, da se na mednarodni mirovni konferenci v Haagu nc bo zavzela za angleški predlog glede na splošno razoroženje, »Mon-tagsblatt« vidi v tem sestanku oživljeno tro-zvezo proti angleški svetovni politiki, ki je Italijane zapredla v svoje mreže, listi iz Nemčije pa pišejo o sestanku zelo nakratko. DELAVSKO IN UČITELJSKO GIBANJE NA FRANCOSKEM. (Kongres socialistov. - Uporni učitelji.) Lyon, 2. aprila. Narodni kongres francoske socialistične stranke .ic sklenil resolucijo, kjer označuje generalni štrajk za nevarno sredstvo, povdarja internacionalizacijo delavstva, obsoja vojsko, priporoča razoroženje, obsoja, pa protidomovinsko in protivojaško gibanje, ki ne pripoznava napadenemu braniti se. 1. t. m. se je shod zaključil ter sklenilo sledeče: Boj pjoti privilegijem kapitalistov do popolne izpremembe kapitalistiške lasti v socialno; mednarodni sporazum ter skupno nastopanje delavstva, osvojitev javne oblasti in avtonomija notranje socialistične organizacije za vsako narodnost. Konečno so se izrekli še za splošno volivno pravico žensk. Pariz, 3. aprila. 4. t. m . se bode v izredni seji ministrskega sveta sklenilo ostro postopati proti tistim učiteljem, ki so se združili z sociahiorevohicionarnim delavskim sindikatom. Vojno ministrstvo je odredilo, da naj se vse pripravi za odhod vojaštva v Pariz, ako bi izbruhnili nemiri. RUMUNIJA. H u naj. 3. aprila. »Politischc Korre-spoudenz« poroča iz Bukarešta, da so se kmetje na Rimumskem že pomirili. Preiskav .• so dognale, da so kmete ščuvali anarhisti, zlasti bivši ruski pomorščaki od »Potcm-kina«. Bukarešt. 3. aprila. Tukajšnji finančni krogi izjavljajo, da položaj ni tako obupen, kakor ga slikajo inozemski listi. Škoda znaša 40 milijonov frankov. Delavci na poljih že de-iajo in žetev obeta biti dobra. Na borzi so se ■kurzi dvignili; po celi deželi je mir. RUSIJA. Umor policaja. - Duma. Moskva, 3. aprila. Včeraj popoidne sta si' neki mlad gospod m gospa peljala v elegantnem vozu mimo nekega policaja. Gospod je iz voza ustrelil šestkrat na policaja, ki se jc mrtev zgrudil na tla. Mladenič je ušel', »damo« so pa prijeli. Baje jc ta ženska gim-nazistka. .Pet e r b u r g , 3. aprila. V dumi je predložil finančni minister Kokovcev proračun. — Ostro presoja proračun bivši minister Kutt-ler, sedaj poslanec iz stranke kadetov Finančni minister odgovarja. PRETILNO PISMO CARJEVI RODBINI. Berolin, 3. aprila. »Beri. Ztg.« poroča sledeče: Ko so pred štirinajstimi dnevi v Carskem selu slekli malo hčerko carievo latiano. so našli pod krilcem z zaponko pritrjeno pismo, naslovljeno na carico. V pismu sc preti carju, da ga bo umorila neka ženska, ce ne bo odpravil takoj voinih sodišč in po-tmlostil vseh politiških kaznjencev. POLOŽAJ V MAROKU. langer, 3. aprila. Maročani so ubili nekega domačina, ki ie pomagal francoskemu u./enirju (lemilu pri triangulaciji. Paša v Ma-saganu je dal porušiti observatorij na hiši Gcntilovi. \ Marakešu ie položaj zelo slab Evropejci ne tipajo prestopiti praga svojih hiš Uollvnl bo]. (Hribar proti Kregarju.) Hribar proti Kregarju! Od včeraj sem je to postalo resnica. Ljudski kandidat Kregar ima splošne s.mpa-tije na svoji strani, in njegov jasni program za povzdigo doslej teptanih ljudskih slojev vsakdo odobrava. Ko so ljubi anski volivci dovolj okusili korist liberalnega zastopstva na dr. Tavčarjevem poslanstvu, so s pravim veseljem sprejeli Kregarjevo kandidaturo, ker vedo, da more samo tisti uspešno zastopati ljubljanske interese, kdor dela v slogi z ostalimi poslanci Slovenske Ljudske Stranke. In Kregar je tak mož, da bo cela stranka stala za njim. Ko bi bilo Hribarju res kaj za korist ljubljanskega mesta, bi bil moral toplo priporočiti Kregarjevo kandidaturo, ki je v sedanjih razmerah najsrečnejša. Ali ni Hribar spoznal, da so pristaši S. L. S. na Dunaju imeli tudi smisel za ljubljansko mesto, med tem, ko liberalci niti zaradi potresnega posojila niso storili svoje dolžnosti? Niti z eno besedo niso libcralci koristili Ljubljani na Dunaju. Po Kregarjevi izvolitvi dobi Ljubljana prvič moža. ki bo uspešno govoril za Ljub-1 ano in bo imel za sabo tudi močan klub. Cemu torej kandidira Hribar proti Kregarju? Kedaj je Kregar to zaslužil? Ali je to spodobno za ljubljanskega župana? Kako more Hribar kot župan zagovarjati pred ljubljanskim meščanstvom, da mestu v škodo kot kandidat buržoazijske stranke nastopa proti kandidatu, katerega izvolitev bo po soglasni sodbi pristašev vseh strank mestu v dolgo zaželjeno korist? Hribarjeva izvolitev bi bila prava nova potresna katastrofa za Ljubljano. Kajti Hribar je kot načelnik narodno-napredne stranke soodgovoren za vse tiste brezmejno podle napade, s katerimi so slovenski liberalci blatili v državnem zboru slovenske poslance. Član te stranke ne more sedeti nikdar v istem klubu s poštenimi poslanci Slovenske Ljudske Stranke, ki so čist ohranili svoj prapor. Hribar bi bil prisiljen iskati zavetišče pod tujo streho. Liberalci se toiažijo, da bi Hribar prišel v mladočeški klub. A kdor pozna razmerje, ki je vladalo v prošlem zasedanju med Mlado-čehi in »Slovansko zvezo«, bo razumel, da bodo Mladočehi rajši pustili Hribarja na cedilu, nego da bi se zamerili vsem jugoslovanskim poslancem. Cemu torej. Hribar sili v boj proti Kregarju? Lastna razsodnost mu mora povedati, da s tem dela zoper zdravo pamet. Zato se nam pa tudi zdi, da tiči tu zadaj intriga izvestne klike, tiste klike, ki je pokopala Tavčarja, ki ie z lažmi o nekih kompromisih slepila javnost in ki zdaj izigrava Hribarja. Ta klika ima čisto zasebne samo-pridne namene, in po dolgem obotavljanju se je Hribar vdal. ker so mu nastavili nož na prsi. Oni dobro vedo, kje je Hribar občutljiv in ranljiv! ln tam so ga prijeli. In tako vidimo zdaj pred sabo žalostno figuro kandidata, v katerega prsih se up in strah borita tako, da ni zmožen nobenega moškega sklepa in jasne misli. Bi kandidiral, pa sc boji pasti; ne bi kandidiral, ker se boji, da mu tačas liubljan-skih dohodkov drugi ne odje, pa vendar mora kandidirati, ker ga njegovi prijazni rablji potiskajo s priliznjenimi besedami na politično giljotino. Zato sc je branil z vsemi štirimi do zadnjega, računal je na vse načine, kaka bi bila njegova bilanca v vsakem slučaju, in vedno je prišel do sklepa, da je bolj ugodno za njegove finance, da pusti. Zdaj so pa naredili tudi ž njim kratek proces: Ivan, v pesteh te imamo — moraš! Kajti klika pridobi v obeh slučajih, ali Hribar zmaga ali pade. Cc primerjamo to mešetarjenje s prejšnjimi časi, ko je še dr. Tavčar vodil narodno-napredno stranko, moramo konstatirati veliko dekadenco. Kajti dr. Tavčar je vselej vsaj odkrito in odločno nastopil, to pa, kar zdaj počno, kaže, da manjka med njimi vsakaterega političnega talenta. Zato ie pa Hribarjeva protikandidatu ra ponesrečena stvar. Kandidat mora biti odločen mož z jasnim čelom, ne sme se pa obnašati tako, kakor kmečka nevesta'. In kdo bo volil »graščaka« Hribarja? To je »Narod« sam že povedal: Buržoazijska stranka! Ne meščanstvo, ne obrtniki, rokodelci in trgovci, nc delavstvo, ampak tista frakarska klika, ki sc imenuje buržoazijska stranka. Tudi socialna demokracija je na več shodih izjavila, da ie bilo Trillerjevo govorjenje o kompromisu čista laž kdo bo torej volil buržoazijca graščaka Hribarja? Ali morda uradništvo, ki ve, da mu tak žalosten poslanec ne bi niti naimanjc koristil? Kre-garjev protikandidat ima torej žalostno bodočnost, če sodimo po preteklosti njegove kandidature! Kregar res ni zaslužil takega protikandidata! (S. L. S. v ljubljanskem kolodvorskem okraju.) Predvčerajšnjim zvečer je sklical ljubljanski kandidat S . L. S. Ivan Kregar volivni shod v »Rokodelskem domu«, Gostilni-ški sobi sta bili nabito polni. Več volivcev jc odšlo, ker niso dobili prostora. Shod otvori dr. Pegan, ki naglaša, da sc hočemo danes razgovarjati o dogodkih včerajšnjega dne. Zato bo treba nekaj krepkih besedi. Podeli besedo ljubljanskemu kandidatu S. L. S. Ivanu Kregarju, ki izvaja: Lc še nekaj tednov nas loči. ko bomo korakali na volišče. S. L. S. je kot pridna in delavna stranka izmed prvih postavila svoje kandidate. Volivci, boj bo hud. V prvi vrsti se bomo udarili s socialno demokracijo. Libcralci naj postavijo katerega koli kandidata, ako stori vsak pristaš S. L. S. svojo dolžnost, zmagamo tudi v Ljubljani. (Tako je!) S. L. S. je bila v zadnjem državno-zborskem zasedanju ena najpridnejših strank. Kako pridni so pa bili liberalni državnozbor-ski poslanci, mi pa itak ni treba razlagati, ker je to splošno znano. Kako sc sodi o izidu državnozborskih volitev v Ljubljani? Ni dolgo, ko sem se razgovarjal z nekim liberalcem. Vprašal sem ga. kako sodi o položaju v Ljubljani. Pripovedoval mi jc, da imajo liberalci 3000, S. L. S. 1500 in socialni demokratje 500 do 000 volivcev. Ko sem ga vprašal, zakaj pa da sklepajo liberalci ie dva meseca kompromis s socialno demokracijo, mi pa ni vedel odgovoriti. (Veselost.) Narobe mi je pa pripovedoval ravno oni dan neki socialni demokrat, ki je rekel, da bo dobil Kristan 3000, Hribar pa šc 300 glasov ne. Tako računajo z gotovostjo na zmago nasprotniki S. L. S. v Ljubljani. Mi pa pravimo: 14. maja bomo videli, kdo sc bo smejal zadnji. Dne 14. maja vsi pristaši S. L. S. na volišče za S. L. S. Ne gre sc za mojo osebo, gre se za stranko. Program S. L. S. Vam je znan. Bilo bi preveč, da bi ga Vam obrazlagal. V prvi vrsti se gre za starostno zavarovanje. Ce reši prihodnji državni zbor edino to točko, storil bo veliko delo. Na socialno-demokratičnem shodu v »Mestnem domu« sc je pečal neki pisatelj z mojo osebo, češ, da sem klerikalec. Naj pove lc eno samo dejstvo, da sem kdaj agitiral za duhovsko nadoblast. V trg. in obrtni zbornici sem vedno stavil predloge. Vsi moji predlogi so imeli le namen, da se izboljša položaj obrtništvu in delavstvu. Spominja na svoj predlog, naj se izjavi zbornica za starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. Vstal je pa ljubljanski župan Ivan Hribar in govoril proti. (Medklici: »Banka Slavija seveda!«) Zbornica jc odklonila ta predlog. Gosposka zbornica je bila pametnejša, kakor večina ljubljanske trgovske in obrtne zbornice in je odobrila postavo o zavarovanju zasebnih uradnikov. Tisti pisatelj je napravil tudi »vic«, da če odprem suknjo, pa skoči far vun. To ui nič kaj duhovitega .Pametnejše bi bilo. da bi bil tudi tisti Cankar kaj povedal o svojem gospodarskem programu. A o tem je molčal, ker najbrže sam ne vč o kakem gospodarskem programu ničesar. Glavno, kar je, da se uresniči naš gospodarski program in da pride ljudstvo do tega, kar želi. Socialna demokracija trdi, da ima najboljši gospodarski program .Čudno pa je to. da nc govore na njihovih shodih druge stvari, kakor o škofih, papežih, duhovnikih in klerikalcih. Socialni demokratje pravijo, da. jc vera zasebna stvar. Zakaj pa »Rdeči Prapor« v družbi s »Slovenskim Narodom« ščuva proti okrašenju Viča in Gline ob priliki, ko se jc imel blagosloviti temeljni kamen nove viško-glinške cerkve?! Socialni demokratje terorizirajo z vsemi silami delavstvo, ki ne trobi v njihov rog. Konečno poživlja zborovalce. naj izjavijo svoje želje in zahteve. (Živahno odobravanje.) — Dr. Pegan: O naših shodih se je že pisalo v »Slov. Narodu«. Privoščimo jim to veselje. Sai pišejo že, če gre kak klerikalec na stranišče. Zadnjič sva bila z dr. Krekom v gledališču in »Narod« je napisal o tem celih petdeset vrst. Naš sedanji namen ni, da sklicujemo velike shode. Prirejamo manjše shode, da se razgovarjamo o podrobnih vprašanjih, ki nas zanimajo. Liberalci ne prirejajo shodov. Saj tisti njihovi sestanki pri »Roži« se pač nikakor nc morejo imenovati shodi. Naša dolžnost pa je, da danes najodločneje protestiramo proti izreku tistega salon-socia-lista Kristana, ki jc rekel včeraj na shodu v »Mestnem domu«, da bodo vsi Slovenci po-crkali v petdesetih letih. Najstrožje obsojamo to izdajalsko zvezo. (Burno pritrjevanje.) Vnela se jc nato živahna razprava, ki so se je udeležili gg. Karol Pollak, Cerar, Golobič, Ivan Jakopič, Finžgar, Dostal, Štefe in drugi. Kregar ie končno naglašal. da hoče za slučaj izvolitve storiti glede na osebno posredovanje vse, kar bo le mogel. Posredovati hoče za obrtnike glede na razne državne dobave, odločno hoče tudi zastopati delavske in druge zahteve. Njega ne more nihče odsloviti, on je samostojen, zato se bo lahko odločno potegoval za koristi svojih volivcev. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi dr. Pegan zborovanje, ki jc trajalo poltretjo uro. (Shod na Prežgan jem.) O tem sc nam poroča: Dne I. aprila vršil sc jc volivni shod Slovenske Ljudske Stranke na Prcžganjem ob 3. popoldan. Volivcev in poslušavccv bilo jc nad 300 iz Prežganja. Štange. Janč in Javora in cele občine Trebeljevo. Predstavil seje kandidat gosp. vodja Fr. Povše volivcem. Sklicatcij shoda g. domači župnik predstavi g. Povšeta, predlaga za predsednika g. župana Gale, ki sc z vzklikom voli. G. Povše v uro trajajočem govoru razvija v poljudnih in navdušenih besedah svoj program, zlasti povdarja, da jc treba razbremeniti kmečke dolgove in ustanoviti starostno zavarovanje. G. svetnik M. Saie priporoča kandidata, ki ga |X)zna od mladih nog, istotako g. župan. Navzoči volivci so bili silno navdušeni in izjavili, da bodo 14. maja prišli vsi na volišče. (Liberalna nesramnost. — Pozor na reklamacije.) Liberalna nesramnost je dosegla vrhunec v »Narodovi« dnevni vesti o volivnem imeniku občine Trnovo na Notranjskem. Dotični lažnik pravi, da ie 500 (reci petsto) nevolivcev vpisanih. Zares, taka laž jc naravnost nekaj gorostasnega. Za danes le poživljamo vsakega liberalca, da pride prav sigurno si ogledat volivni imenik, da se bode sam osebno prepričal o teh lažeh. Slabo pa je za liberalne »neodvisnike«, da manevrirajo s takimi »lumparijami«. Mi le komaj čakamo dne 14. maja, takrat bodete videli liberalci, koliko zaupanja imate šc med ljudstvom. Odklen-kalo ie vam docela tudi v ilirsko-bistriškem okraju. To si le zapomnite dobro, in nikar si ne domnevajte, da živite še v onih časih, ko sc jc strahovalo ljudstvo radi dolgov ob volitvah. Ker se pa opozarja glede volivnih imenikov tudi občin Sturije, Št. Vid in Starega trga v dotični notici, zato izvira ta laž bržkone iz enega vira, kjer poznajo volivne imenike. Tu pa je »Narod« hotel s svojo lažjo o trnovski občini le opozoriti liberalna županstva, naj tako delajo in vpisujejo nevolivce. Pozor somišljeniki! (Shod na Tlnjskem) na Velikonočni ponedeljek se ic sijajno obncsel. Okoli 500 oseb je pozorno poslušalo izvajanja kandidata dr. Korošca. G. kandidat je osvetlil tudi laži o »zvišani« duhovniški plači. Ni res. kakor lažejo [K> okraju pristaši Narodne stranke in socialni demokrati, da se je duhovnikom zvišala plača vsega skupaj za 9 milijonov kron, ampak resnica je, da vsega skupaj za vso avstrijsko duhovščino samo za 4 milijone 800.000 kron. Povišanje pa dobijo le tisti ka-pelani, ki nimajo višjih rednili dohodkov nego 300 gld., in isti župniki, ki nimajo več nego 600 gld. rednih dohodkov. Duhovniki na bogatih župnijah, škofje itd. ne dobijo vinarja več. To je torej pravična razdelitev in noben trezen človek ne more temu ugovarjati, ako se v resnici potrebnemu tudi kaj dd. To zvišanje pa je tako urejeno, da dobijo vsako peto leto potrebni kaplani in župniki 50 gld. več. To zvišanje vsako peto leto se bo zgodilo samo osemkrat. Drugi stanovi so mnogo boljše plačani, n. pr. učitelj, ki je stalno nameščen, dobi takoj 600 gld., kapelan mora služiti 30 let, da po novi »zvišani« plači pride do te višine. Vsak pisar v mestu ima tudi boljšo plačo. Pripomniti je nadalje treba, da sc vsled te »zvišane« plače ne bo davek niti za cn krajcar povišal. Država je svoječasno oropala cerkev premoženja v denarju in posestvu, zato se tudi ne bo dovolilo, da bi moralo ljudstvo z novimi davki plačevati cerkvi. Povejte vsakemu, da je lažnik, kdor pravi, da sc je vsled duhovniških plač le za en krajcar zvišal davek. G. kandidat jc razvijal še potem med glasnim odobravanjem program Kmečke zveze, na kojem kandidira. Zborovalci so navdušeno sprejeli kandidaturo. G. predsednik Zof iz Šmarja je spodbujal volivce. da se dne 14. maja polnoštevilno udeležijo volitve! (Volitve na Koroškem.) Velikonočni ponedeljek je bil v Volšperku shod krščansko-socialne stranke, katerega se je udeležilo okoli 1000 volivcev in davkoplačevalcev iz cele la-vantinske doline. Za kandidata v državni zbor so postavili urednika »Karntner Tag-blatta« gosp. Konrad Walcherja. Pri shodu so tudi obsojali delovanje nemške nacionalne stranke, katera je tudi vzrok, da so Slovenci in Nemci na Koroškem združeni v en voliven okraj, tako namreč v lavantinski dolini in Zgornjem Koroškem. Radi tega se je tudi stranka v mešanih volivnih okrajih vsled kandidature pobotala s Slovenci, da bodo vsi enega kandidata volili. Ta stranka je v nekaterih okrajih postavila že definitivno svoje kandidate in sicer v špitalskem okraju deželnega poslanca Josip Krampla, v šentvidskem okraju posestnika Josip Kassla in za lavan-tinsko dolino prej imenovanega \Valcherja. (Volivni imenik občine trboveljske) ie na ogled. Vseh volivcev je vpisanih 2541. Od teh jih voli v stari šoli 873, na Vodah 923, v Hrastniku 746. Cas za reklanicije je do 13. t. m. Naši somišljeniki si lahko ogledajo volivni imenik tudi v kaplaniji. V nedeljo popoldan bo po zaupnem shodu volivcev skupen razgovor o imeniku. Zato se naj vsak povabljenec shoda gotovo udeleži. (Apel grofa Sternberga na svoie volivce.) Grof Sternberg je izdal na svoje volivce zanimiv oklic. Najprej hudo bere levite Mlado-čehom. ki so hoteli vpreči češki narod pred voz nekaterih praških advokatov, profesorjev in štreberjev. Proti temu strankarskemu fanatizmu sc je vzdignila stanovska organizacija: agrarci, h katerim se prišteva tudi Sternberg, obrtniki in nacionalnosocialni delavci. Najprej sc bodo te organizacije morale boriti proti nepošteni politiki Kramara in Stranskega, ki navidez delata opozicijo proti vladi, v resnici pa ji hlapčujeta. Ce to dosežemo, treba da sestavimo večino iz čeških agrarcev, obrtnikov, nacionalnih socialcev, Slovanov, nemških krščanskih socialcev in konzervativcev. <\ko sc to zgodi pravi Sternberg tudi dvora, katerega sovražim, ne bom več napadal in delal v prvi vrsti v prid novi večini. S pomočjo tc majoritete (80 Poljakov, 80 Cehov, 40 Jugoslovanov in 100 krščanskih socialcev) bo treba preosnovati ministrstvo. Poljedelski minister naj bo češki agrarec, ali Zdarsky, ali Prašek, ali pa Zazvorka. Justični minister je lahko Mlado-čeh dr. Začek ali pa dr. Slama. Železniško in naučilo ministrstvo bi se moralo prepustiti nemškim krščanskim socialccm, Jugoslovani pa bi morali imeti svojega ministra-rojaka. Na ta način bi lahko ukrotili nemške napred-njake, socialdemokrate, Rusine in Italijane in utegne se zgoditi, da se da še sedanji cesar kronati s krono svetega Vaclava. (V spljetskein okraju) v Dalmaciji kandidira dr. Joža Smodlaka. »Dan« jc sestavil citate iz njegovega lista »Svoboda«, iz katerih dokazuje, da stoji dr. Smodlaka čisto na stališču framasonstva, ter ga poživlja, da te nazore javno prekliče, drugače mora vsakdo, ki jc še kristjan, delati proi njemu. (Češka katoliška stranka) nastopa prvič s samostojnimi kandidati, in sicer jc postavila 15 kandidatov: V Pragi tri, dalje v Kraljevem gradcu. Mclniku, Nachodu, Oriovem Kostclu. Smichovu, Rokicanih. Selčanih, Litomišlu, Taboru, Vlašimii, Pelkriniu, Budjejovicah. Med kandidati sta znana: Dr. Rudolf Horskv ii urednik »Ceha« Vaclav Myslivec. (Volivno gibanje na Dunaju.) Število volivcev na Dunaju za sedanje državnozborske volitve je znašalo pred I. aprilom 362.378. Sedaj pa ic vloženih 38.411 reklamacij. Dnevne nouice. + Prevzvišeni gospod knezoškof se jc odpeljal danes na kanonično vizitacijo in bir-movanje v kranjski dekaniji. + Podzveza vipavskih izobraževalnih društev jc imela na velikonočni ponedeljek svoj redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Izobraževalno društvo v Podragi priredi na belo nedeljo ob 4. popoldan veselico z vsporedom: »Oljki,« zložil Simon Gregor- čič. deklamacija — »Čevljar,« veseloigra v treh dejanjih, priredil Ivan Štrukelj. -I- Ušlo je zopet enkrat Andreju Gaber-ščeku, ko je na zadniem socialnodemokratič-nem shodu v »Trgovskem domu« dejal, hoteč se prikupiti socialistom, da ni iskati rešitve našemu narodu v kmetskem stanu. Mi smo si to dobro zapomnili in priobčili, da goriški slovenski kmet izvč, kako misli o njem vodja »prave stranke« kmečkih oderuhov. Da to Gabrščeku nekako sitno hodi. verujemo radi. Rad bi utajil in proglaša to za »Kremžarjeve laži«, obenem po strani hujskajoč proti uredniku Kremžarju. Pa vsa jeza nič ne pomagal Kar smo pisali, pri tem ostanemo, pa če Gabršček še toliko piše o »plačilu«. Skrbeli bomo, da plačilo dobi on, pa kmalu! + Sedmina po t č. g. Jerneju Zupančiču bode v sredo, t. j. 10. t. m., ob pol 10. uri dopoldne v litijski cerkvi. + Preložitev puljskega trgovskega pristanišča. Trgovsko pristanišče v Pulju mislijo. kakor smo že včeraj poročali, prestaviti v kraj Medulin, da napravijo prostor za vojno pristanišče, ki je s časom postalo pretesno. Pristanišče v Medulinu bi Avstriji koristilo tudi v trgovskem oziru, ker bi lahko uspešno konkuriralo z Reko. Pulj sam bi bil zgolj vojno pristanišče in bi ga utrdili po istem načinu kakor je bil utrjen Port Artur. + Za povzdigo Dalmacije. Klici naših poslancev, nai se vlada začne ozirati bolj na južne dežele, niso bili brez uspeha. Prve sadove čuti zdaj Dalmacija. Ministrski predsednik Beck je izrazil željo, da hoče med sebi neposredno dodeljenimi uradniki imeti vedno tuA enega Dalmatinca. V to službo pride R. Culič iz Splita. Ministrstvo notranjih poslov je razposlalo navodila za zgradbo novih cest. Poljedelsko ministrstvo je začelo nekaj meliorač-nih del. Minister Dcršata pride v Dalmacijo zaradi železniških zgradb. Kmalu se začne z železnico Aržano-lmotski-Metkovič in z odlomkom Spljet-Trogir. Trgovska šola v Spljetu pride v državno upravo, trgovski šoli se osnujeta v Zadru in Dubrovniku. V Spljetu se zgradi realka, v Dubrovniku nova gimnazija, pripravnica v Arbanasih se poveča. Za šolske troške ie deželni zaklad že dobil 150.000 drž. doneska. Nas veseli ta novi kurz pri vladi in le želimo, da bi tudi slovenski kraji bili deležni napredka juga. + Rak ozdravljiv? Tržaški listi poročajo, da je zdravnik dr. Bendoni v Dubrovniku ozdravil brez operacije s posebnim zdravilom že v 11 slučajih raka, ki ni preveč zastaran in se pojavlja na površini kože (epitelioma). Dr. Bendoni dozdaj ni uspehov svojega zdravljenja raztrobil po svetu, sedaj pa hoče objaviti svoje zdravilno sredstvo. — Novi predsednik deželnega kulturnega sveta za Istro. Na izpraznjeno mesto predsednika deželnega kulturnega sveta za Istro je c. kr. ministrstvo za poljedeljstvo imenovalo člana deželnega odbora v Poreču, Avguština Tomasi. Po smrti deželnega glavarja in predsednika deželnega kulturnega sveta Campitel-lija, je bila vlada imenovala predsednikom deželnega kulturnega sveta dra. Jurija markiza Polesinija. Istrski Hrvatje so bili s tem imenovanjem kolikor toliko zadovoljni, ker je g. Polesinija. Istrski Hrvatje so bili s tem ime-zmeren in konciljanten Italijan. Ali g. Polesini se jc iz neznanih vzrokov zahvalil na tej časti in deželni kulturni svet ie ostal dalje časa brez predsednika. Sedaj ie pa predsednikom imenovan g. A. Tomasi, mal posestnik v Motovilim. G. Tomasi se ni doslej v ničemur izkazal kakor vzoren gospodar, pač pa se je mnogokrat pokazal kakor hud narodni nasprotnik Hrvatov. On ne zna hrvatskega jezika, a kakor predsednik deželnega kulturnega sveta bi moral biti popolnoma vešč hrvatskemu jeziku. Ogleduh Bartmann pred sodiščem. — L. 1903 je stal bivši avstrijski nadporočnik Pavel Bartmann, dobroznan Blejcem, pred dunajskim deželnim sodiščem, ker je takratnemu šefu avstriiskega generalnega štaba fzm. grofu Becku grozil, da odkrije važne vojaške tajnosti tujim državam. Bartmann je takrat dobil za to 4'/s leta težke ječe. Dne 10. aprila bo Bartmann zopet stal pred sodiščem, to pot pa v Lipskem, kjer ga dolže, da je v službi francoskega generalnega štaba med nemškimi vojaškim vajami poizkušal pridobiti si vojaške skrivnosti, katere je res dobil. Občinstvo pri fotografu. V kratkem izide brošura z gorenjim naslovom, ki obsega kratko navodilo o važnosti oblačila in obnašanja pri fotografiranju itd. Brošurico izda g. A. Jerkič, lastnik odlikovanega fotografskega ateljeja v Gorici v Gosposki ulici. — Podporno društvo za slovenske vlso-košolce na Dunaju je dobilo od nižjeavstrij-skega cesarskega namestništva 2500 K podpore. Nemški listi se radi te podpore, ki bo vsa ostala v Nižji Avstriji, postavljajo jeze na glavo. — - Umri je na Bledu gospod Jožef Man-delc, star 97 let. — Dva speča medveda jc z lopato ubil 251ctni Vujo Gluinac iz Lipovega polja na Hrvaškem. — O svobodni ljubezni ie v Spljetu predavala neka socialistinja na tako nesramen način, da so jo navzoči moški izžvižgali in ie potem prosila javno oproščenja, da ie tako »svobodno« govorila. — Pod skrbstvo je postavljen rudar i/. Idrije Janez Vehar. — Sneg v aprilu. V noči na 2. t. m. je v litijski savski dolini snežilo. Pohotnež. Vsled ovadbe neke Alojzije Delacoste v Trstu so tam zaprli čevljarja Antona Rcicha, doma iz Ljubljane, ker je hotel posiliti neko 12-letno deklico. — Poizkušal se je ustreliti v Trstu vojak Hrovat od 12. stotnije 87. pešpolka. Namero so ponoči opazili tovariši in mu iztrgali puško iz rok. — Prihodnji škof diakovskl. Iz Osjeka javljaj« »Pester Lloydu«, da ima sedaj največ nade za izpraznjeno djakovsko Škofijsko sto-lico nečak hrvatskega bana dr. Hugo Mihalo-vič. Zanj sta papež in ban. Za časa svojih študij v Rimu je živel v tesnem prijateljstvu i Mery del Valom, sedanjim kardinalom in državnim tajnikom, in ta ga je posebno priporočil papežu. Verojetno je torej, da bo on imenovan škofom. — Dliakonat ie podelil na veliko soboto dopoldne goriški knezonadškof sledečim bo-goslovcem: Ivanu Kenda, Jožefu Vodopivcu, Ivajiu Rigotti in Ernstu (lapulin. Prvi trije so prejeli mašniško posvečenje na veliknoč-ni iKinedeljek ob pol uri v goriški stolnici, zadnji pa vsled mladoletnosti pozneje. Gospod Ivan Kenda poje novo mašo na belo nedeljo v Tolminu, g. Jožef Vodopivec pa v Dornbergu tudi na belo nedeljo. Iz Domžal. V ponedeljek, dne 1. t. m. so aretirali domžalski orožniki Ano vdovo Kleinlercher radi tega. ker je posekala na orožniškem vrtu v Domžalah vse vrtnice, kakor tudi zaradi poskušene goljufije in vlačugarstva. — V nedeljo sta šla iz Trzina proti Domžalam domžalski krojač Janko Gostič in bivši mesarski pomočnik Janez Skok, sedaj hlapec pri gosp. Antonu Skoku v Domžalah. Med potjo sta sc nekaj sporekla, nakar je Janez Skok vrgel Gostiča ob tla. potegnil nož iz žepa in Gostiča na roki močno poškodoval. — Šakali v Dalmaciji. Na polotoku Pc-Iješac v Dalmaciji so sc pokazali šakali in siccr v toliki množini, da so postali nevarni že čredam. Divji petelin in kokoši so napravili zadnje tri mesece pri mladih jelkah, borovcih in smrekah v žirovskih in v gozdih okolu Pra-protnega brda ter Petkovca na Notranjskem znatno škodo. Kmetje-posestniki odločno zahtevajo. da se lovski zakon za Kranjsko v varstvo njih interesov radikalno spremeni. — Popotni brevir je pozabil neki gospod v gorenjskem vlaku. Dobi ga v našein uredništvu. Občni zbor radovljiške podružnice »Slov. planinskega društva« bode na Belo nedeljo, t. j. 7. aprila 1907 ob 3. uri popoldne na Ikih. Bistrici v prostorih gosp. Mencingerja. Vspored: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev dveh pregledovalcev računov, 5. Volitev novega odbora, 6. Nasveti in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Ogenj. Dne 30. marca je v Klcču, fare Planina pri Črnomlju dvema posestnikoma ogenj vse pokončal in jti v veliko revščino pahnil. — Umrl je v Trstu bivši državni poslanec tržaške trgovske in obrtne zbornice, 80-letni cesarski svetnik Karol pl. Stalitz-Vabri-sano. Pripadal je stari konservativni stranki. Prestavljen je iz Pulja v Trst policijski komisar Karol Mitter. Pravijo, da je namestništvo s tem ugodilo laški gospodovavni stranki. — Umrl je v Trstu 67-letni klepar Jožef Kttšel. — Samoumor. Antonija Puzziger, 56ictna žena, se je v Trstu vrgla v vodnjak v ulici ddla Tesa. Vzrok samoumoru jc baje neozdravljiva bolezen. — S 16. leti se je hotel utopiti! V Trstu se je vrgel v morje 16-letni brivski pomočnik Karol Vilačič. Finančni stražniki so ga rešili. Samomorilec je izjavil, da ga je gnala v smrt nesrečna — ljubezen. — Tudi razglednice se podraže. 17 velikih zavodov v Nemčiji in Avstriji se je zavezalo svoje umetniške razglednice podražiti za 6 do 7 odstotkov. Aretirani cigan. V Trstu so aretirali cigana Franca Hudoroviča iz Postojne, ker je nekemu drugemu ciganu ukradel kobilo, vredno 300 kron. — Novice iz Amerike. Umrl je v Bivva-biku 491etni Valentin Kumprej, doma iz savin-ske doline. Svoj čas je bil zastavonoša »Sokola« v Mozirju. — Z britvijo vrat prerezal si je v Conemaughu Fran Rovan. Med operacijo, ki se je posrečila, jc popeval. V Trebnjem se je naselil kot krojač K. Ferdo Gestrin. Priporočamo ga prav toplo svojim somišljenikom kot dobrega obrtnika, zlasti zato, ker so hoteli ljubljanski socialni demokratje uničiti eksistenco g. Gestrinu samo zato, ker je pristaš S. L. S. — Hoteli v Dalmaciji'. Sestavila se je delniška družba, ki namerava zidati hotele po Dalmaciji, in sicer v Robu, Trogiru, Korčuli, Kotoru, Freegnovem in sanatorij na otoku Mljetu. Družba se ie obrnila do vlade za moralno in materielno podporo. Vlada predloži to prošnjo novemu odboru za povzdigo Dalmacije. Ministrski predsednik Beck je tudi obljubil, da bo podpiral potrebe Boke Kotor-ske,_ Štajerske nouice. š Jeremijada. Zadnja »Marburgcrca« tarna, da šc ni za predstavo, ki sc vrši v sredo, dne 3. t. ni., v prid »SUdmarke«, razprodanih skoraj nič sedežev in lož. Igrali bodo nemški visokošolei. Da niso pametni ljudje radovedni gledati tc razsekanc obraze in njih ošabno obnašanje, se nikakor ne čudimo. š Graško vseučilišče jc štelo v zimskem tečaju letošnjega šolskega leta 2074 slušateljev in slušateljic, in siccr 81 bogoslovcev, 899 Pravnikov, 380 medicincev in 714 modroslov-cev. Vštetih je tudi 61 farmacevtov. Slušateljic ie bilo 234. š Ponesrečna tatvina. Na Veliki četrtek ie vzel neznan uzmovič iz delavnice ključavničarja g. Rebeka v Celju prccej vetrihov, nato pa sc je skril na dvorišču g. Dirnber-Kerja na (iraški cesti v nek star zaboj, da bi niogel ponoči v trgovini izvršiti tatvino. Pa ni imel sreče. Našli so ga v zaboju in ko so ga vprašali, zakaj se ie t je skril, je dejal, da se je s stariši spri in hotel radi tega v zaboju prenočiti. Nato lo je pobrisal. Šele potem so našli v zaboju veliko vetrihov, katere je uzmovič tamkaj pustil. Kakor je dognala policija, sc imenuje ta uzmovič J. Mašera iz Št. Petra v M. d. Bil je navzlic svojim 20 letom že dvakrat radi tatvine kaznovan. Ljubljanske nouice. lj Liberalni generalštab, hočemo reči: eksekutivni odbor napredne stranke je imel včeraj dolgo posvetovanje v zadevi državno-zborskega kandidata za Ljubljano, ki bo Hribar. V nedeljo se vrši nek shodek v zadevi kandidatov za občinski svet. posebej šc zaradi socialnodemokratičnega kandidata Et-bina Kristana. Stranka bo mesto njega postavila druzega moža. Cham in kontrolor Trstenjak letata kar med uradnimi urami okolu. Vsi ugibajo, pa vsi. so zmedeni. Ljubljančanje se sramujejo te bankerotne stranke, kateri je dr. Triller hotel prolongirati »Wechsel«, potem je pa pustil jo, da je padla v »konkurz«, 011 jo je pa popihal v Nico! lj Morilec bolgarskega ministrskega predsednika leta 1906 v Ljubljani? Bolgarski »Den« je 2. t. m. poročal, da jc morilec bolgarskega ministerskega predsednika Petrova nevarni goljuf, ki se je svojčas v Evropi in Ameriki s ponarejenimi potnimi listi predstavljal za ruskega princa. Sedaj pa objavlja dunajska policija sledeče: 26. oktobra 1906 je v Ljubljani v hotelu »Južni kolodvor« bival tri dni mlad, 30-letni človek, ki je trdil, da je ruski nadporočnik Nikolaj Aleksandrovič Petrov, sin nekega v Peterburgu vpokojenega generala, in da je bil v bitki pri Mukdenu. Po treh dneh je izginil, ne da bi plačal račun. Bil je eleganten in govoril nemško, francosko, rusko in Italijansko. Iz Sofije se o tem poroča: Tu mislijo, da se je »Den« zmotil in zamenjal morilca bolgarskega ministrskega predsednika z goljufom istega imena, ki je nastopal nekaj časa po vsej Fvropi, pri nas pa posebno v Ljubljani, Gradcu in Opatiji. lj Zabavni večer priredi »Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani v nedeljo, dne 7. aprila 1907, ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu, Koinenskega ulice 12. Vspored: 1. Mladini, zbor; 2. Adrijansko morje, zbor; 3. Don Manuel. igra s petjem v treh dejanjih. 4. Nabito brez svinca, šaloigra v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži od I. do III. vrste po 40 kr., od IV. do VI. po 30 kr., od VII. do X. ix) 20 kr. Stojišča po 10 kr. lj Ljubljanski občinski svet za uradništvo. Včeraj je bil sprejet v ljubljanskem občinskem svetu samostalni predlog občinskega svetnika g. Mayerja, naj se uvrsti ljubljansko državno uradništvo v II. aktivitetni razred. Stoji, da jc ta sklep umesten. Resnica ie pa tudi, da so prišli v ljubljanskem občinskem svetu precej pozno nanj. Ljubljanski občinski svet bi bit moral nastopiti takoj, ko sc je za to velevažno zahtevo domačega uradništva nastopilo v dunajski postavodajalni zbornici. To bi bil moral storiti. Saj sc jc vedno na-glašalo od v ljubljanski občini zdaj vladajoče stranke, češ, da zastopa koristi uradništva. Nočemo prav nič sumničiti. Samo to pribije-mo: 1. Nastop ljubljanskega občinskega sveta je pozen. 2. Ljubljanski občinski svet ni takoj nastopil za ljubljansko uradništvo, in ni podpiral predlog v državnem zboru. 3. Za ljubljansko uradništvo niso storili bivši slovenski liberalni državni poslanci v odločilnem trenutku v postavodajalni dunajski zbornici ničesar, da bi prišlo tako kot uradništvo v tujih manjših mestih v II. razred. 4. Ni znano, da je nastopil bivši slovenski liberalni državni poslanec dr. Tavčar za to perečo uradniško zahtevo, ki jc upravičena že radi tega, da Ljubljana ni zapostavljena za drugimi zelo manjšimi kraji. Ij Zancek hud na elektriko. Med včerajšnjo sejo ljubljanskega občinskega sveta je pregorela smolka. Zato jc ugasnil precejšnji del električnih žarnic v dvorani. Prezidijal-nega slugo ljubljanskega župana je to hudo ujezilo. Tekel je vun in se pričel tako kregati na to poredno elektriko, da so ga morali svariti občinski svetniki s pst, pst Zancek, nakar je Zancek lc še potihoma zabavljal čez smolko in elektriko. Zvesti Zancek se je pa pomiril šele potem, ko ic uredil mož, ki to zna, nagajivo elektriko in so čez nekaj četrt ur zopet zažarelc vse žarnice. Ij Tridesetletnica ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje. Ob tej priliki priredi vodstvo pod pokroviteljstvom blagorodne soproge gospoda deželnega predsednika kranjskega, gospe Karoline Šchwarz in s sodelovanjem družbe gospa in gospodov dne 7. t. m. slavnost, ki se lxi pričela s sveto mašo, po kateri se bodo gostje zbrali v gorenjih prostorih starega strelišča, kjer bodo govori, dckla-macije in petje. Potem bodo dijaki in vsakdanji gosti pogoščeni, obenem pa lx) igrala godba c. in kr. pešpolka št. 27. Dne 13. t. m. pa se vrši drugi del nameravane slavnosti, namreč zabavni večer v hotelu »Union«, če-gar čisti dobiček je namenjen v korist društva. Obširnejše poročilo sledi. l.i 25 let — čuval Ljubljano. Danes obhaja mestni požarni čuvaj na Gradu g. Blaž Svetel petindvajsetietnico svojega službovanja, (i. Blaž Svetel je skozi petindvajset let neprenehoma po dnevi in ponoči kljub pičli plači zvesto čuval belo Ljubljano. Zato mu v imenu ljubljanskega občinstva izrekamo prisrčno zahvalo. Naj ga Bog živi šc mnogo let! Zastopnike mesta Ljubljane pa opozarjamo, nai sc primerno spomnijo tega zvestega čuvaja ob 29-Ietnici njegovega zvestega službovanja. Je pač škandal za ljubljanski magistrat, da ima mož. ki Ljubljano noč in dan vestno čuva, na mesec 30 goldinarjev plače! li Odlikovanje. Vrhovni dvornik Njega c. kr. Apostolskega Veličanstva jc podelil tukaj- šnjemu lekarnarju Gabrijelu Piccoli naslov dvornega založnika. lj Tujci v Ljubljani. Meseca marca t. I. je došlo v Ljubljano 3888 tujcev (607 več kot prejšnji mesec, in 172 več kot meseca marca lanskega leta.) Od teh se jih je nastanilo v hotelu: »Union« 660, pri »Slonu« 653, pri »Ma-liču« 360, »Lloyd« 280, »Iltnja« 183, pri »Južnem kolodvoru« 151, pri »Bavarskem dvoru« 121, »Štrukelj« 114, pri »Avstrijskem cesarju« 107, »Grajzer« 97, v ostalih gostilnah in prenočiščih 1162. Ij Pomlad je tu! Predsinočnjem je letela čez naše mesto jata divjih gosti in rac. Ij Nov most se gradi poleg kopališča v Koleziji, ker se je zadnjič polomil, ko je peljal črezenj neki vojak dva konja. Ko pride s konjema na sredo mostu, se most prelomi in vsi trije padejo v neprijetno mrzlo kopel. En konj si je nekoliko kože odtrgnil, druge nesreče pa ni bilo. Ij Umrla je Marija Boc, posestnikova soproga v Velikih čolnarskih ulicah št. 6. lj Prememba posesti. G. Repič, sodarski mojster, je kupil hišo od posestnice Terezije Fajdiga na Emonski cesti št. 31 za 4.000 gld. Ij Projekcijski večer priredi danes zvečer ob pol 8. uri znani fotograf g. Rožun iz Litije v »Mestnem domu«. Kazal bo s skioptikonom najlepše naravne krasote naše dežele, osobito prirodne lepote naše gorenjske Švice. Po predstavi predava tajnik »Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem« g. dr. Marn o razvoju, koristi in pospeševanju tujskega prometa. Obisk tega zabavno-poučnega večera toplo priporočamo. lj V skladišču državne železnice je usluž-ben kot poduradnik nek takozvani »grof Sar-delca«, ki je strasten liberalec in »Narodov« poročevalec, in se prav rad baha, da mu je sorški Brce obljubil mesto občinskega svetnika v Ljubljani. Ta mož čuti v sebi strast, da sedaj o volitvah govori iz »Naroda« pobrane neresnice o S. L. S., posebno pa o nje voditelju, dr. Šusteršiču, o katerem pravi, da ga bo trdo prijel za besedo, ker sc o Brcetu na zadnjem velikem manifestačnem shodu ni dovolj častitljivo izrekel. Svojim delavcem pa naravnost prepoveduje pohajati na naše shode. Za danes zvečer pa baje zbira socialnodemokraške delavce z namenom, da razbije želez-ničarski shod, na katerem sc bo predstavil g. Kregar. Svetujemo mu, da naj ne stori tega, ker sicer bo mesto v občinskem svetu, sedel na Zabjeku. Tudi sicer opozarjamo delavstvo nanj, da naj nanj pazi in nam sporoči vse, kar trosi okolu ta človek. Skrbeli bomo za to, da se bo seznanil z novo postavo o volivni svobodi. — Ij Pevski zbor »Glasbene Matice« ima sledeče dni razdeljene skušnje in je sicer danes 4. aprila skušnia prvega zbora pri fugi, t. j. prvi sopran, prvi alt. prvi tenor in prvi bas; v soboto, 6. aprila ie pa skušnja drugega zbora: drugi sopran, drugi alt, drugi tenor in drugi bas. V ponedeljek, 8. aprila je skupna skušnja. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer v »Glasbeni Matici«. Ij Glasbeni Matici ie poslala posojilnica v Brežicah podpore 30 K. Ij Aretovala je včeraj mestna policija 24-letncga že predkaznovanega hlapca Ivana Po-tokarja iz Trebel evega, ker je prodajal po Poljanski cesti nove, rjave ženske čižme. Potokar pravi, da ie obutev našel v obližju šent-peterske vojašnice. Kdor iih pogreša, nai se oglasi pri policiji. Ij Tatvini. Predvčerajšnjem je bilo ukradeno trgovskemu potniku g. Ljudoviku Spitzu iz veže na Starem trgu št. 20 kolo. Kolo je staro in je vredno 30 K. — Na postaji v Št. Petru jc bila ukradena dne 1. t. m. nekemu gospodu iz žepa zlata ura z verižico, vredna 300 K. Ij Detomor. Predvčerajšnjem so našli med grobljami v Fužinah utopljeno dete, ki je moralo biti že celi mesec v vodi. Nečloveško mater zasledujejo. Ij Nočni boji. V noči od ponedeljka na torek sta v »Zeleni jami« zabodla dva Laha pred neko hišo kurjača Josipa Jankoviča in ga tako ranila, da so ga morali spraviti z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. V neki gostilni v Trnovem je bil nek gost tako priljubljen, da so ga morali postaviti pod kap. Ko so ga »metali ven«, jih jc gost dobil baje precej, povrhu se mu je pa še razbila priljubljena pipa. Z bodalom je ponoči sunil na sv. Petra cesti neki vojak nekega čevljarja v glavo. Ko so ga na osrednji stražnici obvezali, je šel čevljar sam domov. Na H radeckega cesti se ie v nedeljo zvečer lotil delavec Ivan Mavec delavca Antona Pengova z odprtim nožem in ga tako ranil, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Istotako sc je izkazal včeraj ponoči na Poljanski ccsti neki delavec s tem, da jc ranil z nožem nekega vojaka na levi roki, druzega pa na obrazu tako, da so ga morali oddati v garnizijsko bolnišnico. — V Šiški so nekega topničarja v neki gostilni smrtnonevarno pifctcpli. Topničarja so prepeljali v garniziisko bolnišnico. Ij Panorama-Kostnorama. Eno izmed naj-razkosnejših svetovnih mest je vsekakor francoska stolica Pariz. Pa tudi v nobenem mestu šc ni teklo toliko krvi kot ondi. Ker si gotovo želi vsak videti to mesto, naj gre v Panoramo - Kosmorattio, kar ga stane iako malo, pa bode videl krasne palače, živahno vrvenje, lepe cerkve, parke, nasade itd. Slike so posebno natančne iu lepe. KoroSKe nouice.__ k Slovenske pridige v Celovcu. Iz Celovca se nam poroča: Pretekli teden dne 25.. 26. in 27. marca t. I. zvečer smo imeli slovenske pridige v cerkvi sv. Duha za delavce in delavke, ki so bile jako dobro obiskane. Prvi dan je pridigoval č. g. Er. Sniodej, provizor v Titnenici, drudi dan č. g. kanonik v Gospi Sveti Fr. Čukala, tretji dan pa č. g. konzu-lent dr. L. Ehrlich. Petje je oskrbel mešani zbor delavskega društva pod spretnim vodstvom č. g. prefekta Jak. Rozmana. Hvala prisrčna vsem, ki so pripomogli, da smo se tako lepo pripravili na Veliko noč! Celovške kulturonosce je sicer jezilo, kajti naznanilo, ki je bilo na cerkvenih vratih nabito, so v pol uri raztrgali. k Duhovniška vest. Za dušnega pastirja velikega števila Slovencev in Hrvatov, ki delajo tunel v Malniei, pride č. g. Ciril Goričan ord. cap. Telefonsko In brzojauno poročila. TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR. Trst, 4. aprila. Na dnevnem redu zadnje seje tržaškega dežel, zbora je med drugim tudi resolucija, naj bo kopersko učiteljišče zgolj Italijansko in resolucija glede na ustanovitev italijanske univerze v Trstu. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V TRSTU. Trst, 4. aprila. Legitimaejjske listine bo izdelalo In volivcem razposlalo za letošnje državnozborske volitve namestništvo, ne pa kakor doslej magistrat. STAVKA KROJACEV NA DUNAJU. Dunaj, 4. aprila. Stavka krojačev oblek za gospode bo kmalu končana. Nekaj krojaških pomočnikov danes že dela. AVSTRIJA. ITALIJA IN NEMČIJA. Dunaj, 4. aprila. »W. AUg. Zeitung« poroča iz zanesljivega vira, da se bo avstrijski minister za zunanje zadeve baron Aeren-thal inaja meseca podal v Berolin, da se sestane z Biilovvom, potem pa odpotuje v Rim. VOLIVNO GIBANJE NA TRIDENTSKEM. T r i d e n t, 4. aprila. Laški liberalci kandidirajo v Valsuganl tržaškega učitelja Van-zetla v okolici trldentski pa dr. tAndrei» Bazoni. PASIVNA REZISTENCA NA JUŽNI ŽELEZNICI NA OGRSKEM. Budimpešta, 4, aprila. Na vseh ogrskih progah Južne železnice je izbruhnila pasivna rezistenca. Vlaki imajo po večurne zamude. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 4. aprila. Po velikonočnih praznikih ie danes ogrski državni zbor pričel zopet delovati. Poljedelski minister ie predložil predloge za državne poljedelske delavske hiše. Zbornica je razpravljala o predlogi glede plač nedržavnih učiteljev. Ko je član ljudske stranke Molnar govoril proti, zaklical je neki obiskovalec gakrije: Vun z narodnostnimi zastopniki, vsi so šuftl in so pripravni za ječo! Predsednik je izgnal kričača po slugi Iz dvorane. Ko so dognali krlčačevo identiteto, so ga Izpustili. UPOR NA RUMUNSKEM. Bukarešt, 4. aprila. Po celi deželi ie inir. Izvršenih je več važnih aretacii. Černovlce, 4. aprila. V Plainescu je oblast zaprla 34 bivših pomorščakov upornega ruskega »Potemklna«. v Bošteranlju pa 36. Odvedli so jih v bukareške zapore. ŠVICARJI PROTI AVSTRIJI. B e r n, 4. aprila. Vlada kontona Grau-biindena ie zelo razburjena, ker ie Avstrija zgradila vojašnico v dolini Mtinster-Tanfers v bližini meie. Graubiindčanl mislijo, da se hoče Avstrija polagoma polastiti galerije Offenburške. GENERALNI ŠTRAJK NA FRANCOSKEM? Pariz, 4. aprila. Delavci prete z generalnim štrajkom. Na delavski borzi se bodo danes posvetovali o generalnem štrajku. /V L Hiti stavkajo vsi klesarjl. v Candryju vsi delavci v pivovarnah. Vojaštvo je konslgnirano. V Pariz je došlo mnogo čet. USODNA ZNAMENJA NA RUSKEM. Peterburg. 4. aprila. »Rječ« meni. da je bil Durnovo zato poklican k carju, da se dollb&i dan. kedai nai se razpusti duma. — Duhovnik Petrov je Iziavll, da Ima listine, ki dokazujejo, da bo reakcionarna »Zveza pravih ruskih ljudi« letošnje romanje v Jeruzalem porabila za to, da proglasi križarsko vojsko proti Judom in ruski Inteligenci. Vojsko bo proglasila »Ruskaja Znainia«. RUSKA DUMA. Peterburg, 4. aprila. V osem sekcij proračunskega odseka ni izvoljen noben pristaš levice. Šest predsednikov je kadetov. Peterburg, 4. aprila. Municipijalna delegacija v Peterburgu se je zahvalila Stoly-pinu za njegov odločni odgovor v dumi. Rožne stuori. Vulkan v sredini Budimpešte? Hrvaški listi poročajo: Na budimpeštanskem Bloks-bergu že dolgo časa opazujejo, da so pričeli ondi izvirati topli vrelci. Sodijo, da je to že pred več stotin let ugasli vulkan, o katerem ni izključeno, da bi sedaj pričel bruhati. Odgovornost za to vest prepuščamo hrvaškim listom. Propadla hranilnica. V Stcinmangcrju je napravila konkurz mestna hranilnica. Dolgov ic 600.000 kron. Hranilnico ie ustanovil po raznih umazarijah znani ogrski poslanec Udvary. Doktorski naslov za časnikarje. Penn-syIvanijsko vseučilišče je ponudilo trem londonskim časnikarjem naslov doktorja leposlovja. Baje ie eden ponudbo hvaležno odklonil. Velika železniška nesreča. Na kašavski železnici je zadel osebni vlak z ameriškimi izseljenci v tovorni vlak. Ubiti so bili 3, ranjenih pa 28 potnikov. Tako se poroča uradno. Železniško ravnateljstvo pa poroča, da jc bil Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev - »A I _ A_ š n tT J. ■ ■ Bi ■ B m m m m mm mm ■■ a __ — ^^^^ _ __w Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno Stev. telefona 210. 2469 350-39 iiiarcii o ■ vo v sodcih in wfrki en i c a h. ubit pri nesreči en delavec m ena delavka, dva potnika sta bila nevarno. 14 potnikov in dva vlakovodja pa lahko ranjena. Nesreča v rudniku. V rudniku »Preussen I.« pri Essenu ob Ruri se je ubilo 7 mož. Svojo mater ln samega sebe usmrtil je v Krakovu vseučiliščmk Lancky. Operirani slon. Ameriški časopisi poročajo. da se je v njujorškem coologiškem vrtu tamošnjemu slonu zadri v nogo trn. To je opazil njegov strežaj in hotel trn odstraniti z nožem. Ker ga pa je pregloboko zastavil, je slon svo ega čijvaja prijel z rilcem in ga postavil v kot svoje kletke. Toda strežaj ni odnehal in je nadaljeval svoje delo. Ko je prišel slon do trna, je porinil svojega zdravnika v stran in potegnil trn sam iz rane. Spomenik iznajditelju telefona, Aleksandru (irahamu ličilu, nameravajo postaviti v Brautfordu, kjer jc napravil osnovne študije za svojo iznajdbo. Izvanredna operacija sc je izvršila v Filadelfiji. Neka žena je imela tako malo krvi, da je bila vsled tega v smrtni nevarnosti. Zdravniki so prišli do prepričanja, da io je mogoče rešiti le, ako jej dodajo človeške krvi. Njen soprog je bil takoj pripravljen, da mu odvzamejo kri in jo dajo njegovi soprogi. Obema so odprli na rokah žile in jih zvezali tako, da je mogla kri teči iz roke moža v roko njegove soproge, ki je bila s tem rešena smrti. Mož je sicer oslabljen, toda ne v smrt-nej nevarnosti. Strašna nesreča. V Odesi, so priredili v dvorani hotela St. Peterburg dobrodelno predstavo, pri kateri so sodelovali tudi otroci. V idili »Snežinke« pa so se nakrat vneli vatini kosmiči, ^ katerimi so predstavljali snežinke. Ker so bili otroci vsi pokriti ž njimi, so bili seveda tudi oni hipoma vsi v ognju. Občinstva se je polastilo nepopisno razburjenje in strah, da je bilo vse zmešano in so prepozno začeli gasiti. 9 otrok je vsled opeklin umrlo, 20 jih je hudo opečenih. Nekaj mater je ob pogledu na njihove otroke zblaznelo. Kralj Alfonz — zdrav. Rimska »Tribuna« in »(ikmiale d' Italia« poročata, da sta se pri španskem poslaniku v Rimu obvestila o zdravju španskega kralja Alfonza. Poslanik je izjavil, da je kralj popolnoma zdrav in da se sedaj nahaja v Madridu, odkoder odpotuje dne 6. aprila v Kartageno, kjer se sestane z angleškim kraljem. Z učenca sprejme Orostav Dolenec, svečan in lectac Ljubljana. 732 3-2 A F- M- NETSGHEK H M 0 0 g. kp. dvojni H a K b" 5f 1 dobivatelj 00 ^ A ..PRI VELIKI TOVARNI" 1 I Resljeva cesta 3 LJUBLJANA S«. Petra cesta 37 1 ii**i * ii * u**ii iTfl.r L "i Za prisrčne dokaze sočutja povodom smrti naše ljubljene st proge, oziroma matere, tašče i stare matere, gospe fVvgusfe Biahna priporoča svojo J ti uelihansKo zalogo spomladanske konfekcije h ^ gospode, dame, dečke in deklice. j|| Najnižje cene. Postrežba solidna. Jj 566 m A. LUKIČ, poslovodkinja. J mu. eiMZ^M*-»»- i ^ .mt.J&Mk?*'*ji.-« mmmmmmmmmmmmmmmmmmm >$<---—--f ' —L—L-&( — m V '. V V f < V.V ,< 'v 1 «> ,\>. ■/-.>• '/Av v-> 3 V>.\ >V> v-i>7-i> S V.V Nw. > V. A /> .\y> Y'.\ '.v V.V(.V < ............................ t>.v.y--.. vi:*.■ .v. v.\> .v.•/■-.■ ■ v- "- < v.v. sv/.------------- . J> .NV> >V ' V''"< V.\-) (; v: mm^mmm « Najvišje od ikovanje na mednarodni raz- ^ ♦ stavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče). ♦ l Alrna baron. Yeczay ♦ v Gradcu pravi: ♦ ^ izredno uspešen in ubornega 4 okusa je « ♦ ♦ ♦ železnato fiiaoj lekarja FICCOLI*ja v Ljubljani. Polliterska steklenica K 2- ,4 polliterske steklenice za Ljubljano K 7 20, po posti z 2'Hb zavojriino vred K 7 80. II b Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. Panorama Kosmoraiiia i v Ljubljani .Dvorni trg štev, 3, pod „Narodno kavarao". Električna razsvetljava. Od 3Lmarca do vštevši 6. aprila 1901: ariz c. kr. pri«. (prej banka L C Luckmann) v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9 = delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrske, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, vaSut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanj^ke kavcije, prav tako tudi službene k#vcijein vadije za udeleibo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne »apirje ter oskrbuje njih uprava in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžreban« vrednostne papirju pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-kos*to, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovano razpolagali potom čeka a vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za mkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—1 I m f m v mrnm^mM^mmmimmm: Občinski svet ljubljanski. L j ubij a n a, 3. marca 1907. Predseduje g. župan Hribar, ki naznani: Dne 10. aprila t. 1. se vrši na Dunaju posvetovanje glede na prezidavo ljubljanskega kolodvora. Konference se udeleži župan s stavbenim svetnikom Duffejem in občinski svetnik dr. Triller. XXX Ravnatelj obč. svetnik Dimnik poroča za šolski odsek. Odobri se poročilo o porabi dotacij na cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški šoli za leto 1906, ki izkaznic 191 K 30 vin. prebitka. Društvo »Mladika« ustanovi v sedanjih prostorih »Mestne višje dekliške šole« ženski internat. Prosi, naj bi prepustila občina »Mladiki« opravo v sedanji ravnateljevi sobi in pa harmonij. To sc dovoli, s pogojem, da ostane oprava in harmonij last občine in mora skrbeti »Mladika«, da se ohrani vse v dobrem stanju. Učitelji »Višje dekliške šole« Orožen, dr. Ilešič in Macher prosijo, naj bi se jim zvišale nagrade v pedagoškem tečaju za vsako tedensko šolsko uro od 100 na 200 kron. Poučevanje je jako naporno. Oojenk je 23, ki skoraj same vzdržujejo tečaj. Poročevalec predlaga, naj se poviša nagrada v smislu prošnje. Občinski svetnik Prosenc: Višja dekliška šola nalaga občini velika bremena. Bil sem že pred tremi leti proti povišanju. Začetkoma je stala šola 11.000 gld., danes pa že stane 29.000 K. Veliko breme ic to za občino. Država in dežela prinašata za šolo še vedno enake vsote. Pred tremi leti sem žc predlagal, naj bi se obrnilo do države in dežele. Zal, da sc v tem oziru ni storilo do danes ničesar. (Podžupan dr. Bleivveis se nervozno in glasno smeja.) Vsako leto imamo kak povišek. V proračunu za leto 1889 je bilo postavljenih za šolo 351.000 kron, zdaj jc že 750.018 kron. To je več mala vsota 400.000 kron. Izjavlja, da z ozirom na denarno stanje občine ne more glasovati za predlog. Predlaga pa, naj se stavita peticiji na državni in deželni zbor glede na zvišanje prispevkov šoli. Zupan Hribar: Ker sc očita, da sc ni ničesar zgodilo glede na zvišanje prispevka, izjavljam, da se je odposlala že taka prošnja na vlado. Zdaj se je obljubilo na neobvezni način, da se državni prispevek izredno poviša, ko sc osnuje šest razredov in bo zavod popolni li-cej^ A danes pošiljati prošnjo na JftfSHiiT bor bi bilo brezuspešno. Saj jc znano, kako stoje razmere v deželnem zboru. Gospod predgovornik .ic navajal številke. A če se govori o stroških, sc morajo navajati tudi zavo-dovi dohodki. Kakih 10.000 kron znašajo vsi prispevki občine zavodu. Ravnatelj občinski svetnik Senekovič: Niti ne. Ministrstvo je dovolilo 3000 in ne 2000 kronski prispevek. Zupan: Iz tega se vidi. kako neutemeljene so dostikrat govorice, ki se širijo o občinskem gospodarstvu. Poročevalčev predlog obvelja. Učitelju Albertu Siču na »Višji dekliški šoli« se prizna III. petletnica v znesku 180 K. Občinski svet tudi sklene, da je zadostil učitelj A. Sič potrebam glede na kvalifikacijo za pouk v knjigovodstvu. Končno obvelja^ tudi predlog občinskega svetnika ravnatelja Šubi-ca. naj bi se stvari o petletnicah osobja na tei šoli ne razpravljale v občinskih sejah. Nc razpravljajo se tudi glede na magistratne uslužbence, ko izplačevanje petletnic nakaže magistrat. Glede na predlog občinskega svetnika K. Meglica o ustanovitvi posebnega kuratorija za trgovske tečaje na cesarja Franca Jožefa 1. mestni višji dekliški šoli, sc ustreže v toliko, da se izvoli tudi v kuratorij šole zastopnik trgovskega stanu. Občinski svetnik Meglič: Ko sem stavil svoj predlog, sem imel le namen. da sc dvigne ugled šole in da bi zadobili učitelji več trgovskega duha. Zavračam izrečno mnenje, da bi bil imel namen pavšalno sumničiti učiteljstvo. Glede na dopis »Trgovske in obrtne zbornice« o prispevku ljubljanske občine za trgovsko akademijo, ki se namerava ustanoviti, se sklene: Občina prispeva ob ustanovitvi enkratni prispevek 25.000 K va ob ustanovitivi enkratni prispevek 2500 K 1200 K, drugo leto 1600 K. tretje leto 2000 K, četrto leto in nadalje, ko bo zavod popolen, pa vsako leto 4000 kron. X X X O dopisu ravnateljstva državne železnice na Dunaju v zadevi izdaje reklamnih knjižic poroča občinski svetnik Svetck. Da se dvigne promet tujcev, nameravajo izdati reklamne knjižice, ki naj bi bile izdelane umetniško, brez inseratov. Izdalo bi se osem zvezkov v nemščini, francoščini, angleščini, italijanščini in ruščini. Železniški ravnatelji sodijo, da naj bi prispevali za izdajo teh reklamnih knjižic tudi interesenti: mesta, dežele in posamezni kraji. Sklene sc: Nameravano podjetje je jako važno in se dovoli v ta namen 100 kron. ako se priobči tudi slika Ljubljane z besedilom, ki ga sestavi magistrat. Občinski svetnik Svetck poroča nadalje o županovem dopisu, da bi se v spomin umrlega meščana Jana V. Lcgota razpisali dve nagradi za dva najboljša mladinska spisa. V ta namen jc že naloženih 200 kron. Občinski svet naj pa dovoli 300 kron. Obvelja. XXX O računskem zaključku »Mestne hranilnice ljubljanske« za sedemnajsto upravno dobo od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1906 poroča občinski svetnik ravnatelj Senekovič. Iz njegovega poročila navajamo sledeče: Pretekli dve leti so sc ponavljali na denarnem trgu slični pojavi, kakršnih je bilo opazovati v poslednjih letih prejšnjega stoletja. Občutno pomanjkanje denarja, zviševanj« »brtetnoga merila pri bančnih zavodih in padanje cen vrednostnih papirjev — vse to je vplivalo kolikor toliko tudi na poslovanje, zlasti pa ua končni uspeh naše hranilnice leta 1906. Nizki kurz, ki so ga imeli koncem imenovanega leta tudi najboljši papirji, se je pojavil tudi pri vrednostnih listinah hranilni-čnega upravnega imetja in splošnega rezervnega zaklada in za hranilnico zopet neugodna kurzna razlika v skupnem znesku K 17.554:40. Pokritje tc kurzne razlike, ki je seveda le začasna iu se bode izravnala takoj, čim nastopijo ugodneje razmere za kupčijo z vrednostnimi papirji, se je vzelo iz obeh posebnih kurznili rezervnih zakladov, koiih prvi sc zato zmanjša za K 14.421, drugi pa za K 3.133-40, tako da znašata ta dva zaklada koncem leta 1906 skupno šc K 66.784-56, t. j. 2-5% kurzne vrednosti vseh hranilničnih papirjev. Delno nadomestilo za navedeno kurzno izgubo pa ie že dobila naša hranilnica v ugodnejšem obre-stovanju pri bankah in drugih denarnih zavodih naloženega denarja. Ker se je pokrila kurzna izguba, kakor rečeno iz zato določenih rezervnih zakladov, izkazuje upravno imetje za leto 1906 čistega dobička K 71.317-92, splošni rezervni zaklad pa K 27.027-38; skupaj znaša K 98.345:30. Od dobička upravnega imetja se je delni znesek K 5.000 dodal posebni hipotečni rezervi, ki jc na ta način narasla na K 10.000; ostanek v znesku K 66.317-92 pripada pa splošnemu rezervnemu zakladu, ki na rase s tem in s svojim donosom na kron 766.614 18. kar daje pokritja za 3;27% vseli hranilnih vlog. Na gibanje hranilnih vlog pa začetkom tega poročila omenjene okoliščine niso skoro nič vplivale; zakaj, dočim so presegale prejšnje leto vloge dvige le za kron 590.450-28, presegajo jih letos za K 781.884 60 vin. in so z nevzdignjenimi, h glavnici pripisanimi obrestmi vred narasle že na kron 23,439.367-63. Novih hranilnih knjižic se je tekom leta 1906 izdalo 4.139 (t. j. največ do sedai v enem letu izdanih knjižic). Popolnoma izplačalo pa sc jc 3.027 vlog. Število v prometu sc nahajajočih vložnih knjižic se je potemtakem preteklo leto pomnožilo za 1.112 in naraslo na 20.753. Povprečna vrednost ene vloge znaša koncem leta 1906 K 1.129-44, — K 19-61 več nego je znašala koncem prejšnjega leta. Hipotečnih posojil se .ie prošlo leto dovolilo 488 strankam v znesku K 3,697.905-91, 38 prošenj za skupni znesek K 200.760:— pa se je zaradi nezadostnega pokritja odklonilo. Začetkom poslovnega leta smo imeli 5.670 hipotek v znesku K 13,262.928:43, koncem leta jih obstoji 5.727 v znesku K 14,744.905-65, kar znaša 62-9% hranilnih vlog. Na enega dolžnika pride povprečno K 2.574-63, za kron 2.35-49 več nego koncem prejšnjega leta. Občinska in deželna posojila, kojih je začetkom leta 1906 bilo 129 v znesku K 3,967.981 "73, so sc med letom pomnožila po številu za 11 in za znesek K 300.319:40, tako, da jih je koncem leta 1906 140 v znesku K 4,268.301 ;13, kar daje pokritja za 18:2% hranilnih vlog. Tudi posojila, izplačana proti zastavi vrednostnih listin, so nekoliko napredovala. Od K 14.576 so se zvišala na K 20.464; istotako se je stanje meničnih posojil zvišalo od kron 217.714 na K 305.190, torej za K 87.476. Vsa razpoložljiva denarna sredstva so znašala koncem leta 1906 K 4.872.335 30, t. j. 20-8% hranilnih vlog. Denarno gibanje vobče je bilo prošlo leto dosti živahneje, nego v kateremkoli prejšnjih let. Skupnega denarnega prometa ie bilo namreč leta 1906 K 32,379.908-28 in je torej isti v primeri ,s prometom prejšnjega leta, znašajočim K 29,631.001-49, večji za K 2,748.906-79. Vse v upravo naše hranilnice spadajoče premoženje jc naraslo do konca leta ua K 24,393.988 22. Odbivši od te vsote vse hranilnične obveznosti (pasiva), znašajoče K 23,545.842-75, dobimo čisto, hranilnici lastno imetje v znesku K 848.145-47, ki presega imetie prejšnjega leta, znašajoče K 766.686-97, za K 81.458-50. To jc skupni končni uspeli vsega hranilničnega poslovanja v sedemnajsti upravni dobi. Hranilnično vodstvo je tekom leta po svojili članih opetovano pregledovalo poslovne knjige, skoutrovalo blagajne ter našlo vselej v njih shranjene listine iu gotovino v popolnem soglasju z vknjižbo v glavnih in pomožnih knjigah. Posebno temeljita in natančna revizija vsega hranilničnega poslovanja pa sc je izvršila povodom letnega računskega zaključka. Upravni odbor jc imel prošlo leto 15 sej, ravnateljstvo pa 47. Vložili Zapisnik izkazuje 8.115 eksh. številk. — Namesto obolelega odbornika, gospoda dr. Josipa Stareta, je bil izvoljen v upravni odbor posestnik in občinski svetnik, gospod Karol Meglič. Med letom so se tudi zdatno zvišale plače uradništvu. Sklene se: Računski zaključek za I. 1906 se z zadovoljstvom odobri. Upravnemu odboru in njegovemu predsedniku g. Frančišku Kollniannu in uradništvu se izreče zadovoljstvo. XXX Po nasvetu magistratovem sc sklene, oziroma naknadno odobri, da sc skrči število izvoščekov ponoči na južnem kolodvoru na 6 in stopi novi tiirnus v veljavo i. t. m. Poroča občinski svetnik dr. Oražen. Točka o pretiarcdbi tarifa za izvoščeke se obravnava v eni prihodnjih sej. XXX O delovanju »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v IV. četrtletju 1906 poroča podžupan dr. vitez Bleivveis. Društvo je posredovalo pri štirih požarih, v 137 slučajih je poslovala rešilna postaja. XXX Na podžupanov predlog se sklene, da se ljubljanska mestna občina nc udeleži finan-covania »Ribarskc družbe Adriia«. XXX O uporabi dotacii na c. kr. višji realki za leto 1906 poroča obč. svetnik pl. Trnkoczy. Račun izkazuje 1395 K 33 vin. nedostatka, ki ga ravnateljstvo ne utemeljuje in tudi ne prosi, naj sc primanjkljaj poravna. Sklene se: Občinski svet ne more potrditi računa ter se odtegne v proračunu 697 K 66 hin. na račun primanjkljaja. Za prihodnjič je realčni ravnatelj osebno odgovoren za vsako prekoračenje nakazane dotacije. Dež. odbor se naproša, da se pridruži sklepom obč. sveta. Obč. svetnik Lenče: Usojam si vprašati, koliko je pa pravzaprav dolžna občina, da prispeva za realko iji kakšna je pravzaprav stvar s to realko. Zupan: Za kurjavo in razsvetljavo se porabi dotacija. Ravnatelj nam ne podaja nikakega podrobnega obračuna in le poroča, koliko sc ie porabilo. Odkloni se zopetna vloga c. kr. deželnega sodišča za odpis pristojbine za večjo porabo vode. Poroča dr. vitez Blei\veis Tr-steniški. Občinski svetnik g. Karol Mayer poroča o svojem satnostalnem predlogu, da se mestna občina zavzame za uvrstitev Ljubljane v II. razred pri odmeri dejalnostnih priklad c. kr. državnim uradnikom. Izvaja: Vlada je regulirala plače vsem državnim uradnikom enako. Dejalnostnc priklade je pa porazdelila v IV. razrede. Ljubljana je uvrščena v III, razred, med mesta ki imajo od 10.000—'40.000 prebivalcev. Pričakovali smo od vlade, da uvrsti ljubljansko uradništvo v II. razred. Pred leti smo že to prosili uradniki na shodu in smo vložili prošnje zato. Vlada se je pa držala ljudskega štetja iz I. 1906. Lahko se pa trdi, da ima Ljubljana zdaj s Šiško, Glin-cami, Rožno dolino in Vodmatom 47.000 prebivalcev. mesto samo pa tudi nad 39.000 prebivalcev. Ti kraji se morajo prištevati mestu, ker so glede na dobavo živil navezani na ljubljanski trg. Draginja v Ljubljani jc jako občutljiva. Živimo v popotresni dobi. Od nas se izvažajo življenske potrebščine v obmorske kraje v Pulj, Gorico itd., kar množi draginjo. Izmed vseh mest, ki imajo vžitninski davek, je edino Ljubljana v III. razredu, vsa druga mesta so v I. ali pa II. razredu. Beljak je uvrščen v III. razred, dasi ni imel ob zadnjem ljudskem štetju nad 10.000 prebivalcev. Tudi Inomost ni imel nad 40.000 prebivalcev. Vsota pri uvrščenju ljubljanskega uradništva bi znašala 160.000 kron na leto. Denar bi pa ostal v Ljubljani. Predlaga sklicevaje sc na obrazložena dejstva, nai občinski svet sklene prošnjo glede na uvrstitev Ljubljane v II. razred z ozirom na plače dejalnostnc (aktivitetne) doklade državnih uradnikov. Obvelia. Zupan zaključi javno sejo. Zanimivo predaoanje. lj O življenju v Vatikanu je predaval v torek dr. L. Lampe v »Slov. kršč. socialni zvezi«. Ker ravno sedaj agitirajo socialni demokratje z »11.000 papeževimi cimri«, je res zanimivo, si ogledati papeževo domovanje. Vatikan, če tudi ne šteje 11.000 sob, je vendar največja palača sveta; nastala je v raznih dobah, kakor je ravno potreba zahtevala. A od vse velikanske zgradbe rabi papež zase samo čisto majhen del: velika večina je izpreme-njena v muzej, ki je odprt vsemu svetu. Predavatelj je vodil potem poslušavce skozi vatikanske umetniške in znanstvene zbirke. Muzej rimskih in grških umetnin .ie prvi in največji te vrste na svetu. Papeži niso pustili pokončati stare poganske umetnosti, ker so vkljub vsem njenim zmotam vendar častili v njej to, kar je res lepega ustvarila. Vse pa, kar jc klasični stari vek ustvaril najumet-ne.išcga, so papeži zbrali v krasnih prostorih ter tako jjodali svetu visoko šolo klasične umetnosti. Nasproti je ogromna vatikanska knjižnica v krasnih dvoranah. Pod njo prirejajo zda.i novo galerijo slik, ki bo dolga 128 m, ker ni več prostora za slike v starih prostorih. Nekdanji papeži so dali svoje stanovanje poslikati od prvih umetnikov vseli časov, ki so jih vzeli v svojo službo in jih podpirali. Tako so nastale Rafaelove stance in Sikstova kapela z Michelangelovimi freskami. A ko se je spoznala neprecenljiva umetniška vrednost teh slik, jih papeži niso hoteli imeti samo zase: izselili so se iz tistega dela Vatikana in danes vsakdo brezplačno pride lahko gledat vsak dan tc umetnine, i ako je Vatikan najdragocenejši umetniški muzej sveta, a odprt je celemu svetu, da ga vživa. Velevažen za zgodovinsko znanost ie papežev arhiv. Leon XIII. ga je prvi učenjakom odprl, in iz njega je dobil L. Pastor tvarino za svoje epohalno delo: Zgodovina papežev. To jc vzbudilo veliko pozornost v učenem svetil, kajti katera vladarska rodbiiia se upa danes odpreti svoj tajni arhiv ter pustiti, da se iz njega svobodno objavljajo razni doslej neznani dogodki? Kai takega more edino le papež. Ko ic Leon XIII. umrl, so bili zgodovinarji radovedni, ali bo novi papež tudi teh nazorov. Deputaciji zgodovinarjev jc odgovoril Pij X.: »Preiskujte svobodno, a vestno zgodovino papežev! Ce pišete resnico, ste apostoli resnice.« Predavatelj je potem opisal privatno stanovanje papeževo. Za velike sprejeme ima Sveti oče velike dvorane, zase pa jako enostavno stanovanje brez posebnega komforta. Leon XIII. je stanoval v treh majhnih sobah, poleg katerih je nastanil v večji dvorani svojo priročno knjižnico. Sedanji papež si je pa to knjižnico izbral tudi za svojo delavnico, v kateri prebije skoraj celi dan, obdan od knjig in listin. Oprava je: dve veliki mizi, omare s knjigami, in stoli; luksusa prav nobenega. Tukaj Sveti oče tudi sprejema osebe, ki pridejo k privatni avdienci. Predavatelj je omenil še več zanimivosti iz notranje uprav« vatikanske. — Prihodnji torek predava g. L. Lenart: O ruski revoluciji. Predavatelj se je pred kratkim vrnil iz Poljske, kjer je imel priložnost, spoznati bližje ruske razmere. Znanstuo In umetnost. Cerkev na Golem. (Oltar, prižnica, novi križev pot.) Pravi vžitek za prijatelja prirode je, čc {stojiš pozimi solnčnega dne pri golski cerkvi. Pred teboj kakor na dlani vse Karavanke in Julijske Alpe zametene, zasnežene in prosevaioče iz snega čudovito rahlo modrino, kakor bi si jo izposodile z jasnega neba. V podnožju se pa leskeče barje — tiho morje, iz katerega se v ozadju dviga Ljubljana, kakor bi rastle slovenske Benetke izza lagun. Neverjetno je, da tako redkokdaj zaide ljubljanski turist na to krasno razgledno točko! Toda popotniku nc nudi samo razgled resničnega užitka. Ttidi njegov umetniški vžitek bo velik, čc se potrudi v cerkev. Takoj pri vstopu uganeš, da bogati, veliki oltar ni bil prvotno namenjen za to cerkev. Vse ozadje prezbiterija zaslanja mogočen nastavek oltarja, umetniško dovršen v treznem ro-koko-slogu. Na njem ni kljub ogromnosti nič one moreče teže baročnega sloga, pa tudi ne izkrivljenega, bahaškega igračkanja, v katero je zašel ta slog, dokler ga ni preporodih francoska umetniška gracijoznost. Nad menzo v ozadju — nad tabernakljem — stojijo štirje veliki cerkveni učeniki: Ambrož, Avguštin, Hijeronim in Gregor. Res pravi stebri cerkvene učenosti, ki jo je umetnik vpodobil v telesno gigantičnost, kateri je pa vdihnil izredno lahkoto v kretnjah, da je izrazil prožnost duha teh velikih mož. Pravi, nikdar do sita nagledani vžitek ti pa nudijo številni angeli in putti na oltarju. Ce se zamisliš v obrazke, strmiš nad duhovitostjo, pobožnost-jo in naivnostjo, kakor jo je vdihnil umetnik tem glavicam. Če ogleduješ geste — nekatere zelo drzne, ne nagledaš se nikdar te dovršene anatomije. Kako čokaste, leseno-nerod-ne figure gledamo često po oltarjih novejše dobe. Ali tu ti je vse eterično, da se ti zdi, kakor bi prhutali v zraku, ali da se vsak trenotek dvignejo in odbeže — v svojo domovino. In kljub temu nič nenaravnega, vse trezno, vse harmonično. Zdi sc ti, če bi upog-nil lc en prst angelu drugače, ubil si njegovo lepoto. Sredino oltarja pa krasi mojstrsko delo Marijino oznanjenje, izpod Mencingerjevega čopiča. Slika nosi letnico 1756. Naj reče kdo, kar hoče, pred tako sliko zaželimo nehote: Pridite sedanji mojstri se tu učit! — Unicum v cerkvi jc pa leča. Gotovo je delo istega nepoznanega mojstra, kakor oltar. Leča sloni na plečih titana, katerega mišičevje kipi v razkošju sile, ki je v njegovem telesu. Boki prižnice so vloženi s tremi reliefi. Največji kaže Pavla pred Festom in Bereniko. stranska dva predočujeta spreobrnjenje svetega Pavla iu krst stotnika Kornelija po svetem Petru. Ob teli reliefih, rezanih v les in prevlečenih r belo snovjo, da posnemajo marmor, se spomniš reliefov na steni lorctajiske hišice. Zadnji čas .ie, da sc fotografirajo. Zakaj mušičave luknjice kažejo, da glojc ob tei umetnini zob časa. Streho opirata dva angela, na vrhu pa sedi prerok Ezehiel v ekstazi. In sedaj se še čudite, koliko je to delo stalo golsko faro! Oltar in leča sta bila izdelana v kostanjeviškem samostanu za ondotno cerkev. Bržkone so bili umetniki menihi sami. Po sekularizaciji samostana ie bil oltar in prižnica določen za neko cerkev na Dolenjskem. Ker je bila pa premajhna ,so oboje kupili na Golem — in sicer oltar za 100 gld., Icco pa za 35 gld. — Na tiho nedeljo je pa dobila golska cerkev ob vestni skrbi župnika Kunauerja — lep okras na stene — novi križev pot. Izvršil je to zimo umetno delo aka-demični slikar L. Grilc. Znan in slovit je umetnik v Slovencih, posebno občudovan kot iz-boren portretist. Pravično moramo priznati, da je uprav ta stran njegove umetnosti, ki daje tudi temu delu umetniško lice. Slike so verne kopije znanega Fiirichovega križevega pota. Ali uprav kopiranje zavede mnogega, da delo ni več umetno, ampak rokodelstvo. Tega se je pa Grilc strogo izogibal. Fizijognomija, zlasti Zveličarjcva, je izvedena v vseh scenah s tako globoko čutečo dušo, da je v njej istinito življenje, vdahnjeno trpljenje, udanost in hrepenenje po križu. Pri drugih osebah jc opaziti marsikako potezo, katero je zarisal in ne v škodo originalu. Barve so pogojene vseskozi, inkarnat na križu visečega Zveličarja naravnost preseneti. Morda bi se glede anatomije pri par aktih zasledila trohica zarisanega — ali pri 168 osebah, ki so naslikane v najrazličnejših pozicijah, ni težko prekriti-čticititi očesu izslediti majhno hibo. Vsesplošno se mora delo hvaliti in umetnik priporočati vsakemu, ki želi za cerkev zares umetniškega dela. G. Grilcu častitamo! — Okviri so pa zadnje Rovškovo delo. Preprosta laška renaisanca. Sami zase ljubko izdelani. Toda omenjati moramo, da bi bilo zelo umestno, ko bi sc bila ornamentika posnela po altarju. Ka-• ko lepe motive bi lahko dobil za konstrukcijo okvirov! Sploh bi sc moralo pri tem strogo paziti, da se obdrži v cerkvi enoten slog. Tako je tudi pri golski cerkvi neki slikar uporabil gotiško ornanicntiko, ki zelo moti ob rt koko-altarju. F. S. F. * Jugoslovanska akademija je imenovala za dopisujočega člana dr. L. Pastorja, znanega pisatelja knjige »Zgodovina papežev od konca srednjega veka.« Dr. Pastor prebiva zdaj z rodbino stalno v Rimu, kjer nadaljuje svoje zgodovinske preiskave. * Matica Dalmatinska ima za bodoče leto na razpolago 3000 K. Izdala bo »Izabrane naredile pripovedke«, za katere jc profesor Ku-šar napisal uvod in razlago. Na novo se izda »Narodna pjesmarica«. f|E-| UI&ITI nnil^DA ZORU £ERIH PTVOVJIVfEM ZALEG In LAft« 0KLI_NI9I%A UIiU&DA Tite v Ljubljani, tcid it^ = * Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ..... ~ Zaloga v Ipadaji iiiki, telefona «t«f. 187. ——— «■ Poslano.) Odgovor Pavlu Velkavrliu in Alojziju Kocnuirju glede društvenega denarja .bratovščine sv. Jožefa. Vašemu trdilu, ;ine železnica..... 49 75 150-75 Državne žclcmice..... 664-25 665-25 Avstr. ogrske banfne delnica 1770 1778-75 Avstr. kroditna banke .... ^77-75 681 75 Odrske „ ■ „ .... 778-50 779 50 Zivnostenske ,, . . 243 £0 244 60 Premogokop v Aiostu (Brili) . 728 - 735 Alpins>ke montan ... 6"6'25 60 -25 Praške žel, indr. družbe 267C - 2580- Kima-Mur4nyi..... h62- - r 53- - Trbovljske premog, druiba 273 — 277-- Avstr. oroine tovr druib* 42 - 546-- Češka ulailkoraif družba 142— 148— Talit«, C kr cekin 9 6 1916 tO franki ..... i9 145 19-lš' 30 marke . . , 23'f.O 23 53 Siverelgns ... . J4 15 2422 Vtarks . . . 11T 85 118 05 Laški bankovci 95 60 96-7b ftubljl ... ... 2-5 1 2-52|| dolarji . . ... * 64 5— \l novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami. V vili je vpeljan vodovod, zraven se nahaja (udi lep vrt. Več se poizve v gostilni pri Pavšiču v Zg. Šiški ali pa pri gosp. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40. 3 722 3—3 Stavbni odbor za zgradbo „Narodne šole" v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo, ali pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do 10. aprila 1907. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj označenega dne (izven 30. in 31. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v Št. Jakobu v Rožu. Posamezna dela z materijalom vred so proračunjena: 1. zidarska dela na............ 56.886 — K 2. tesarska dela na............. 11.778 45 „ 3. kleparska dela na............ 1.233 60 „ 4. mizarska, ključavničarska in steklarska dela na . . 20.928 30 „ 5. lončarska dela na.......... . . 2.276'— „ skupaj . . 93.102-35 K Stavbni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji brez ozira na visočino vposlanih ponudeb. Št. Jakob v Rožu 20. marca 1907. Za stavbni odbor: Matej Ražun, župnik. FRAN ŠUŠTAR, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vsakovrstnih vencev, šopkov Itd. točno po naročilu in po najnižji ceni. Dalje priporoča svojo bogato zalogo vrtnio in raznih drugih cvetlic, kakor tudi najrazličnejše 709 2—2 zelenjave. Najboljše in najmodernejše J KLOBUKE / v vseh oblikah in najbogatejši izberi po 1-20 gl. in višje Ljubljani pri Klobuki se sprejemajo v popravo. 480 5 Največji vspeh nove dobe! je sloviti 0?miPM Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duha perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2218 10—11 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ ,, 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z miloin. Na debelo pri L. Niniosu na Dunaju, I. Molkerbastei 3. Velecenjenim gospodom hotcljerjem in gostilničarjem si usojam naznaniti, da imam v zalogi 692 3-3 ledenike za sodčke in steklenice in okrogle mize za vrte. = Obenem sc priporočam za vsa stavbeno-mizarska dela, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo in najnižje cene. Velespoštovanjem Simon Praprotllik, mizarski mojster, M : Ljubljana, Jenkove ulice štev. 7. ew Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev aaoaa vseh tesarskih del, kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 440 11 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. Zajuterkovalnica. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Mestnem trgu St 17, v hiši gospoda H. Kenda vino- in pivofoč združen s prodajo delikatesnih jedil. Točil bodem eamo priznano pristna vina iz najDolj slovečih vinskih goric; rudeče po 72 v, rumeno 80, najfmeji cviček po 96, rizling 96 v, črn teran 1 04 K, pelinkovec- (Wermuth) vino 2 K in razna de-sertna vina, kakor tudi posebno priljubljeno in priznano Reininghausovo marčno pivo v sodcih in steklenicah. Na željo cenjenih odjemalcev se postreže s pivom v steklenicah tudi na dom. Zagotavljam točno in solidno postrežbo ob primernih cenah. Za obili obisk in naklonjenost se najvljudneje priporoča z velespoštovanjem FRAN REMIC, 710 3-2 gostilni&ar, Mestni trg 17. Podružnica s v Spljetu. s Delniška glavnica t i i K 2.000.000. i i LjuHljansliu kreditno banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem korza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kuiantnojevize v Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'2° aiklh lirah. s v Celovca, s i Rezervni fond i i i s i K 200.000. i i i