JUBILEJA KEMIČNE IN PROTEKTORJA
Na dan obletnice Kemlfne tovarne Moste (KTM) 19. novembra se je do-poldne sestal delavski svet na slavnostni seji, popoldne pa je bila v klubu dele-gatov svečana proslava. Na njej so med kultumim programom podelili dolgo-letnim zashižnim člahom kolektiva jubilejne nagrade in priznanja, hkrati pa todi priznaDja Sportnikom — udeležencem letošnjih iportnih iger.
Kolektiv je počastil jubilej i delovnimi uspehi in z ureditvijo okoKce svoje to-vanie.
70 LET KEMIČNE TOVARNE MOSTE
Leta 1907 je začela delovati to-varna, ki so v njej po Bayerjevem po-stopku pridobivali iz boksita alumi-nijev hidroksid. Iz njega so proizva-jali glinico kot polizdelek za alumi-nij, Al-sulfat za papirno industrijo in čiščenje vode ter K-Al-galun (stipso) za usnjarsko industrijo.
V prvih desetletjih svojega delo-Vanja se je tovarna vključevala v za-dovoljevanje trga in v tehnične izboljšave, a bila v interesu tujih ka-pitalistov tudi poskusni zajček za ra-zvoj velike nemške industrije glinice.
Med okupacijo KTM ni redno obratovala. Vzrok je pač bil delno v pomanjkanju surovin, predvsem pa v odjjioru svobodoljubnih delavcev proti okupatorju in domačim izkoriš-devalcem. Že jeseni 1.1941 so ilegalci minirali parno turbino, naslednjega leta pa naprave v vakuum kuhinji. V NOB se je vključilo mnogo delavcev
KTM in 25 jih je v boju za svobodo izgubilo življenje.
Delavska zavest pa je bila visoka že prej. Vse od 1. 1910 so se delavci KTM vključevali v napredno delav-sko gibanje in med žrtvami demon-stradj na Zaloški cesti 1. 1920 je bil ubit tudi njihov delavec Jakob Černe.
Ob osvoboditvi je tovarna postala splošna družbena lastnina. Zaradi pomanjkanja surovin, porušenih prometnih zvez, še neurejenih trgov-skih odnosov s tujino in drugih po sledic vojne tovarna ni mogla takoj začeti obratovati.
Prve količine Al-hidrata so bile proizvedene . v začetku decembra 1946, rotacijska peč pa se je prvič za-vrtela v marcu 1947; to je omogočilo proizvodnjo prvih ton glinice. Istega leta v juniju je stekla tudi proizvod-< nja Na-bikromata, važne surovine za usnjarsko industrijo. S proizvodnjo Al-hidrata in drugih spojin na osnovi
tega proizvoda (glinica, Al-sulfat, stipsa) ter Na-bikromata se je to-varna konec leta 1947, ko je bil spre-jet prvi petletni plan, vključila v plansko gospodarstvo in s tem pri-spevala svoj delež k nadaljnji gradnji naše industrije.
Po letu 1950, ko je KTM prešla v upravljanje delavcev, je zaživela v novem poletu. Obnovljeni so bili ob-jekti, zamenjane ali popravljene so bile poškodovane strojne naprave in instalacije. Kljub vloženim sred-stvom in naporom delovnega kolek-tiva pa so proizvodne kapacitete Al-hidrata zaostajale za potrebami po tem proizvodu. Maksimalna možna proizvodnja Al-hidrata je bila leta 1959 16.600 ton, a za popolno izkoriščanje drugih kapacitet bi bila potrebna proizvodnja vsaj 26.400 ton.
Potreb,na bi bila obsežna rekon-strukcija in modernizacija obrata za proizvodnjo Al-hidrata, a predvi-dena je bila tudi razširitev proizvod-nje Al-hidrata v Kidričevem in mo-dirnizacija tovarne glinice v Lozov-cu. Zato se je 1.1959 kolektiv odločil, da bo razpoložljiva sredstva vložil v gradnjo novega obrata za proizvod-njo polyamidnih vlaken.
Yulon so pričeli graditi aprila 1. 1964 iq julija 1966 je proizvodnja
stekla. Po začetnih težavah, ki jih je kolektiv reševal tudi s podrobnim sa-nacijskim programom, se je Yulon odcepil in se pripojil k Jugotekstilu. K temu se je kmalu pripojila tudi KTM.
Tovarna je postopno ustavljala proizvodnjo Al-hidrata, razpolož-Ijiva sredstva pa usmerjala v rekon-strukcijo obrata za proizvodnjo su-šenega Al-hidrata in predvsem Al-sulfata.
Leta 1972 sta se združila KTM in Protektors programom, ki je obsegal modernizacijo proizvodnje Al-sulfa-ta, razširitev proizvodnje gumenih tehničnih izdelkov in protektiranje avtomobilskih plaščev. Ta program ni bil povezan z razvojem Jugotek-stila in KTM — Protektor se je 1. 1974 pripojil k delovni organizaciji SAVA Kranj, ki je omogočala dol-goročno uresničevanje razvojnega programa.
30 LET PROTEKTORJA
Leta 1947 je bilo ustanovljeno po-djetje za protektiranje avtomobil-skih plaščev Protektor. Čez 15 let se je združilo z obrtno delavnico Vul-kan, v kateri so proizvajali gumene tehnične izdelke, s skupnim imenom Protektor-Vulkan.
Leta 1972 se je to podjetje zdru-
žilo s KTM in čez dve leti s SAVO Kranj.
Razvojne perspektive
KTM Protektor je trenutno STOZD v okviru delovne organiza-cije SAVA Kranj s tremi TOZD in skupnimi službami. Po novem za-konu o združenem delu pa predvide-vajo delovno organizacijo v okviru SOZD SAVA Kranj v enaki orga-niziianosti.
TOZD Protektiranje ima velike možnosti  nadaljnjega razvoja, saj
uporablja za svojo proizvodnjo kot osnovno surovino že izrabljene av-tomobilske plašče. S tem prihranja težke devize za nakup reprodukcij-skega materiala. Zbiranje rabljenih avtoraobilskih  plaščev  pa   pomeni
tudi velik prispevek k skrbi za čisto okolje v vsej naši državi.
Proizvodnja v TOZD GTI (gu-meni tehnični izdelki) že sedaj naraš-ča. Usmerjena je v proizvodnjo sti-skanih gumenih tehničnih izdelkov in izdelkov iz penaste gume; prav zad-nji imajo vso perspektivo tudi v pri-hodnje.
TOZD Al-sulfat je že sedaj v Ju-goslaviji največji proizvajalec Al-sulfata za potrebe papirne industrije. Oskrbuje vso slovensko papirno in-dustrijo, skoraj 50% svoje proi-zvodnje pa izvaža na konvertibilno področje. Kot bazična industrija ima tudi ta TOZD vse možnosti za na-daljnji razvoj.
XXX
Že dosedanji, predvsem pa na-daljnji razvoj je rezultat vedno več-jega vključevanja neposrednih proi-zvajalcev v razvoj podjetja. Od prev-zema tovarne v upravljanje delavcev in od ustanovitve prvega delavskega sveta 1.1950 se tudi samoupravljanje nenehno razvija. Medtem ko so sprva imeli važno vlogo samoupravni organi, prihaja kasneje vse bolj do odločanja celotnega kolektiva. Vedno več je samoupravljavcev, kj se aktivno vključujejo v razprave in odločanje, vedno širše pa je tudi po-dročje, o katerem kolektiv razpravlja in sprejema odločitve.
Načrti so obsežni, a volja kolekti-va, da jih uresniči, zagotav^a nadalj-n jo vsest ransko rast KTM — Protek-torja.