241. Številka. Ljubljana, v Četrtek 21. oktobra 1897. XXX. leto. khaja vsak dan sve«er, ieimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman tu avstro-npersko dežele za vbb leto 15 pld., za pol letu 8 pM., za četrt leta I gld., za jeden "1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto lil n'd., za fetrt leta 3 gM, HO kr. za jeden mesec 1 gld. 10 ki*. £a pofiiljauje na dom računa se po lu kr, na mesec, po 30 kr. za ćttit leta. — Za tuje dežele toliko ve?, kolikor poštnina anala. Za oznanila plačuje M od fitiristopnti petit-vrste po ♦> kr., fe se oznanilo jedesakral t,ikta, po 5 kr , te kp riVakrat, in po 4 kr., se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se De vračajo. — U r e il n i £ t v o in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnittvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, nznauiht, t. j. vse administrativne stvari. Sodne razmere na slov. Štajerskem. —n. S Štajerskega, 20. oktobra. II. V zadnjem svojem članka navedli Brno II i-granten slučaj iz civilne prakse, iz kojega je potrpežljivi bralec razvidel, kaka krivica se godi, če sodni uradnik ne mne jezika. Opisali smo slačaj, ki kaže, kako se izpodkopuje prostemu ljudstvu »poštovanje do — prisege. Nikar se ne varajmo sami glede škodljivih nasledkov takih slučajev! Prosto, neuko ljudstvo rado generalizuje ; rado sklepa deduktivnira in induktivnim potom in si potem ureja svoje ravnanje in negovanje. Nemški odvetnik je dosegel, da je njegova stranka smela in mogla jedno in isto prisego dvakrat priseči in sicer vsakokrat drugače. To si moramo zapomniti. Državni pravdnik, ki je potem imel stvar v rokah in linea eriminalt, ni dvignil obtožbe radi krive prisege in tako počiva sedaj vsa zadeva v aktih. „ Odslej za-naprej bomo hodili k nemškim odvetnikom, saj se tu več doseže, mož ima večje pravice in mi imamo tudi večjo prostost pri priseganju. Beseda ni konj ; mislimo si pa -ahko pri priseganju kar si hočemo". — Kdo naj zameri prostaku, če iz navedenega slučaja tako sklepa? Tako pa pride dokazni pripomoček prisege ob ves kredit; ljudstvo se demoraliznje in pači in to se ne da preprečiti niti s prižnice niti izpovednice. Hudi nasledki takega postopanja so neizogibni. Prisega ni več sveto dejanje, nego navadna stvar, kar opazujejo najbolje odvetniki, ki svoj posel vestno opravljajo. V prejšnjih časih se je mnogokrat pripetilo, da je stranka, kateri je bila pridržana prisega, sem ter tja po opominu na nasledke krive prisege ven-der izjavila: ne, tega ne prisežem, rajši izgubim pravdo. Dandanes takih slučajev skoro ni. Vsaka stranka sili k prisegi in če pri informaciji razložiš kaki stranki, da bo bržkone njenemu nasprotniku dana prisega, dobiš dostikrat ta le odgovor: tedaj pa rajši pustite, nasprotnik itak priseže tudi neresnico in jaz še plačam potem stroške. Take opazke so dandanes običajne in svedo-čijo neko moralično propalost in gnjilobo. Često- krat se si ši tudi glede zapora in ječe tako govoriti. „Kaj pa zato, če grem v „arest", Haj je. za ljudi in ne za pse" — tako smo slišali opetovano modrovati obiskovalce kazenskega sodišča, človeku se kar gabi ob takem čutstvovanju; a razumljivo je, da je nastalo, ker kazenska pravica prime dostikrat nedolžnega v bvojo pest, ki tega ne zasluži, ker se dotični gospod sodnik ni popel toliko visoko, da bi razumel duha jezika, in sicer duha pismenega jezika, kakor tudi duha narečja. Duh je ono kar oživlja, pravi sv. pismo. Vzemimo n. pr. sledeči slučaj, ki se nanaša na nežni s ol : Soseda A reče v nekem prepiru svoji nasprotnici Đ: „č r n a bal* žica, mastna n as t n jača". Ta se čuti žaljeno in vloži ovadbo ra*l? žaljenja časti z besedami. (§ 496 k. z.) Pri glavni razpravi A ni bila zastopana : obravnavo je vodil mladi sodnik, ki svojo pomanjkljivo znanje jezika skuša nadomestiti s tem, da jako strogo postopa in ne trpi dolgih opravičevanj. Ker sta dve priči omenjeni besedi potrdili, obsodi dotični sodnik ob-toženko A po § 496 k. z. na 18 ur zapor«, poostrenega s postom, trdim ležiščem in temnico. V nagibih razsodbe pa imenovani gospod niti ne obrazloži, zri kaj da smatra omenjeni besedi za psovki v smislu £ 498 k. z. Obsojenka nastopi kazen in jo tudi prestane. Ako denemo omenjeni besedi na jezikovno tehtnico in motrimo njuni pomen, bi zamogla jedino beseda „mastnjača" pod gotovimi pogoji kaj razžaljivega pomeniti. „Mastnjača" pomeni ali mastno osebo ali pa tako, ki ima z mastjo kaj opraviti. Pridevek „ mastna" v tem slučaju ne iz-premeni pomena, ker se taka tavtolog'ja v sloven skrin narečju večkrat nahaja. Kar se pa tiče izraza „balažiea", se mora opomniti, da je bilo obtožiteljičnej hiši vulgarno ime: „Balaževiu. Zi „Balaževe" klicala jih je cela občina in jih imenujejo še sedaj, ne da bi bilo v tem izrazu količkaj razžaljivega. „B.dažua" torej po slovnici in narečju ne pomenja ničesar druzega, nego Žensko iz Balaževe hiše Obtožiteljiea ima menda črne lase in temen teint, toraj izraz „črn' ne znači ničesar nenavadnega ali zaničljivega. In vendar je bila nasprotnica kaznovana radi teh izrazov po § 496 k. z. Druge hiše in rodbine imajo ime: Markovi ali Petkovi. Markovica ali Potkovica ne znači ničesar druzega, nego M; rkovo ali Petkovo gospodinjo ali njeno hčer, če je o mladi govor. To je res nekaj abnormalnega, kaznovati koga radi tega, ker imenuje soseda po domačem ali vulgarnem imenu! To je unicum! Po prestani kazni ni preostajalo druzega, npgo stvar javiti generalni prokuraturi na Dunaj, če se njej no bi račilo vložiti pritožbe ničnosti na najvišjo sodišče v obrambo zakona. Toda generalna prokuratura je izjavila, da „ne najde zadostnega povoda za svoje poslovanje". Ne moremo niti tega konstatovati, ali se je dotič-nemu, slovenščino nezmožnemu uradniku naročilo ali namignilo, da naj bolj previdno iu bolj natančno postopa pri obravnavah radi verbalnih deliktov. Gotovo je gola krivica, kaznovati koga radi tega, če rabi domače ali vulgarno ime. Taki pri-stavki nimajo razžaljivega pomena. To sledi najbolj iz tega, da se v navadnem govoru sploh ne rabi mej ljudstvom drugo ime, kakor domače. Ako vprafaš tega ali on*ga, kako se njegov sosed piče, ti bo navadno povedal domača ali hi^no ime. Na Štajerskem pa imamo sodnike, ki taka imena subsumirajo pod 496 k. z. Ali se smemo potem čuditi, da kazen, radi tacega izraza prisojena in presta na, nima nobenega učinka? Ali nas zr.-more prosenetiti vedno se razširjajoči indiferen-tizem napram sodnim kaznim ? V živem spominu nam je še velik symposion nemško molečih sodnih uradnikov, ki se je vršil pred nekaterimi leti v Celju v slovo g. dr. Adal-berta Gertscherja, ki je bil takrat imenovan višjim državnim pravnikom v Trstu. Povabljen je bil cvet nernčurskih Celjanov in vsi okrajni sodniki iz spodnjega Štajerja. Vso je bilo zidane, pa tudi nemško narodne, volje in slavljenec sam je zavihtel sulico svojega govora proti slovenski gimnaziji v Celju, katera se je baš takrat pokazala na obzorju. Podrejeni sodniki so mu kar za stavo ploskali in klečeplazili za stavo pred njim. Jeden je, menda že LISTJE K. Š a h - m a t. (Novela. — Spisal Iv. N. Vrtnik.) IL (Dalja.) A de nekdo je ta dan težko skrival solzs od strašne jeze in žalosti. Bda je soproga lekaraičarja Piimica, kakih trideset let stara, vitkostasa blondinka. Gospa Slavka je dolgo slovela sa najlepšo, najljnbeznivejšo in najzabatnejšo damo v G. Povsod je igrala prvo ulogo. Aranžirala je večkrat veselice, pisane venčke, izlete. Možkih src si je vedela kar na trnme pridobiti; zato jej ženstvo ni bilo nič kaj naklonjeno. — Tudi je imela malo da ne vsak te den drago dragoceno, po najnovejši modi nkrojeno toaleto, ter bila tako rekoč poosebljeni modni journal. Da tiči radi njene lehkomiselnoeti soprog globoko v dolgovih, za to se ni zmenila niti malo . . . Nad deset let je mogočno vladala; a prišla je druga, mlajša, lepša, bolj premetena, prišla je Ana in izvila je brez vsakih težkoč gospe j Slavki žezlo iz rok. — Zaman jo ves trud, vsi boji, vse solze . . . Begata Hr&starica je etala trdno, ona je bila samo-iladarion . . . Sicer se gespej Pritničevi niso izneverili v e i čeetilct, a njih število se ja čim dalje bi. krčilo, in to spoznanje jej je izv*b>lo marsikatero solzo iz lepega rujavega cčssa. Prav za danes si je naročila iz Pariza krasno svilnato, sivo, 8 pristnim zlatom vezeno krilo, tckrgar bit z a&miljenja. „Kača!" jo aikala Primičevka ; B kogar se o v rje, oe i i p' s 11 ga več! . . . Io prav danes, ko som se namenila očarati — njega !' . . . Divje je zrla vie a vis, kjer je sedel poleg Aue nadperočnik Randlj. Zamtn se je trudi Slavkin naj boljši prijatelj, poročnik Adolf Stadler, da bi lektr-narico kolikor mogeče dobro zabaval, . . ostala je čmerna. Sicer pa je bilo pri Hraatarjevib vse najboljše volje . . . Zlasti ko so začeli praznit« slek'tHce sam* pacjca, tedaj je postalo vse glasno. Celo Tončka in M; ni s'a pozabili zon* kaj časa svoje važne uloge opazovanja; razposajeno sta se sseja'i droumnire devtipera predrznih častnikov . . . Naicnlj srečen mej vsemi pa je bil meada Hrastar Laskanje cd vseh ftranij ga je navdajalo s ponorom; samozavestno je bodil tem in t;a ter se ozira! po seprogi, katera je bi'a zvezda vse družbe, kakor eo mu trdili gostje in kar se je tudi njemu samemu zdelo. — Postalo js že precej pozno. Nekateri so šli v gorenio prosicre, kjer sa biie pripravljene sobe za kadilce, kartače, . . . v veliki dvorani pa je stal glasovir, polog njega pclna polica raznih skladb; na steni eta viseli git*ra in gosli, na mali mizici v dragem kota r. a so stale citro . . . »Kamor vam drago, kamor vam drtgo !■ je govorila ljubeznivo gospodinja. „£dim, da naredite, prav kakor bi bili doma. — .Vidva torej res žc odhajata?" ee je obrnila rotem obžaloffje h Kosa in E«i. BAli eo vse prošnje zaman ? Rada hi vaju zare? še nakaj časa ob-drl ;. si bi." rrPrelubojriva ele, milostiva! A bojim ee, da se mi Emica ne preh!t*.i ?n preveč utrudi. nekam dobre volja, se celo drznil izustiti gorostas-nost, do je bil Alalbert Gertscher tisti, ki je znal aodno osobje v pravem duhu vzgojevati. Par let poprej slavil je isti mož prednika Heinricherja kot „Zierde der Gerechtigkeit". Po vsej pravici se je očitalo temu govorniku, da, če je bilo potreba dr. Gertscherja, da pride in vzgojuje sodne uradnike, pač ni razvidno, kaj je delal .kinč pravice", Hein-richer, z uradniki. Omenjeni slavnostni govornik menda ni pr> mislil, kaj je govoril. Mi pravimo in trdimo : In vino veritas. Der Wein ettindet nichts, er schvvitzt nur aus. Povdarjati pa moramo, da tudi dr. Gertacher-jeva vzgoja ni kaj prida, kajti če sodni pristav ne ume pomena djmačib priimkov, če ne pozna pomena končnice —ek, —ica, kar mora vsak gimna-zijalec znati, je to dokaz slabe, pokvarjene vzgoje. Ne spominjali bi se tega famoznega Gertscherje-vega banketa, da se nam tako rekoč ne vsiljuje sam od sebe dogoiek, ki se je vršil samo par let pred tem banketom, dogodek, ki ga moramo tukaj Tfpored staviti, ker govorimo o sodnb razmerah. Od pičlega števila slovenskih sodnih uradnikov bdi so v teku jeluega leta suspendirani trije, jeden c. kr. sodnik in dva sodna pristava, reči smemo skoraj tretjina vseh takratnih slovenskih sodndi uradnikov. Pri jednem izmej teh treh je očividao pri -manjkalo pravega gradiva, ki bi bilo v stauu mu tilnik zlomiti. Kako pregreho iznajde torej servilna duše, da ga ugonobi! Dotičnik je bil naročnik „Slovenskoga Naroda" ki je včasih — i u to zasluženo — potipal \Va-s rja po prstih. Ker je bil v službenem kraju menda on jedini naročnik ttga lista, ga poprosi ne manj skromen kot pošten slovenski krčmar, naj mu odda list, kadar ga sam prebere, na razpolaganje — seveda brezplačno — da ga bode on, krčmar, sam čital in tudi slučajno kak drug gost. Dotični sodni pristav ujjodi tej prošnji nič hudega alnteč. Pa kaj se zgodi? To dejanje se mu je štelo za službeni pregrešek, ker je s tem skušal razširjati slabo mnenje o svojem predsedniku VVaserju. Kdo se ne smeje? Vprašamo samo, koliko nemških uradnikov bi morala gnf Ltadeni in grof Gleispach v disciplinarno preiskavo deti ali suspendirati, če bi se nemlo za n« drago vračevalc in če bi vsak, ki je naročnik opozicijskega hsta, ki neugodao o teh dveh ministrih piše, ali ki tak list brezplačno izposo uje, zakrivil službeno pregreho? Qaod licet lovi, non licet bovi. No, da pa se tej zlobnoati ali neumnosti postavi krona na glavo, je bil \Vaser celo sam predsednik pri dotični disciplinarni preiskavi, pri kateri se je ta „crimen laesae majestatis Waseri" obravnaval. Kaj pa pravi § 07 k. z. ? Kaj poreče k takemu postopanju načelo: Nemo judex in pro pria causa; nihče naj ne bo sodnik v lastni zadevi ?! Ali ni s tem dokazano, da je bil VVaaer — poštenjak vseh poštenjakov ? Gorje tistemu nesrečnika, ki bi se bd osmelil takrat, ko je še ta „kiuč pravice" predsedo.al graškemu nadsodišču, grešiti zoper načelo: nemo judex in propria causa! Oa sam, Waser, pa je to načelo pri navedeni priliki z nogami teptal. Ali ee je potem takem čuditi, če njegovi epigoni obsojajo prosto ljudstvo radi uporab1 jevanja stoletja in stoletja starih domačih ali vulgarnih priimkov ? Zajedno pa konštatujemo, da g. dr. Adal-bert Gertscher nima posebnega povoda, biti ponosen nad uspehi svoje vzgoje valne metode. Treba je, da pride na površje drug vzgojitelj I Krekova »stanovska organizacija". (Dopis. Konec.) Naš kršS. socijalni reformator govori dalje o avtonomiji stanov. Prvič hoče naš aocijaliet is apo jedincav" note stanove ,po potrebi Ijadetva* delati in drugič hoče napraviti te prej avtonomne, predno ho.'e govoriti o narodnostnih prizadevanjih ter o avtonomnem slovenskem naroda. Kakor dokazano, eo stanovi že dolgo ta in avtononijo so, kolikor je je brez kvara državnega živ'jenja rrožao doseči, gospodujoči etanovi že do segli, mej temi največ birarhija naše cerkve. (Vsa-m. m avtonomijo, kakor se drugače vzeti ne more, kot partipiciranje kakega stanu pri vladanja države ) Mm stanovi v mtnjšem merila gospodajo-čimi je m š srednji etan precej naroden, duhoven-stvo tud , mesa narodova je tudi, kolikor e« je iets ie izbniilo. Ali mar hočemo čakati a narodnimi težnjami, da se naš ti lejkomie naroden postane in kmet po večini? To bi utegnilo milo predolgo trajati. Pa mcž se moti, ko misli, da etan se le tedaj kaj velja, ko je poetal avtonomen, to je, če to besedo sccijologično vzamem, deležnik državne oblasti. Kateri narod bo z razvijanjem narodnostnega boja tako dolgo čakal?! In narod je tudi aoc jalaz eku pina, je tadi družba. Ta dražba ima tudi svoje boje za obstanek ter sa svojo veljavo v državi. Paralelno s tem bojem hodijo bcji posameznih s'a-nov kacega nareda, in e tem je obema pomagano. Da bi jeden teh bojev stagniral, ko drogi na bo-hsVu stoj jo, se tedaj ne more več zahtevati, kakor hitro je večja socijaloa dražba, aarod, ie sačela boj z drngim narodom, ali ga že dlje časa vodi. Tadi v tekem boja gre sa gospodarska vprašanja in če se tak boj ustavi, dobimo ono mrtvilo srednjega veka ta Slovenskem, ki je nal narod decimiralo. Prvo, kar kak stan sl.ori, je, da s* združi, trdno zveze. Tadi narod, kot soc jalna dražba mora to storiti. To je zakon organizacije. Gospodujoči na rodi bedo to zjedinjenje kakor dolgo mogoče zabraniti hoteli, ali alažbajoči bo vedno iskal v sjedinjenju večje moči. To z.edmjenje ne more tedaj tako dclgo čakati, da se vsi etanovi kacega naroda prej popolnoma razvijejo. Torej je nezmieel, de bi z narodnostnim bojem tako dolgo čakali, dokler eenaš kmetski in delaveki etan ne ojačita, dokler gmotno ne obogatita. Seveda, ti stanovi jed notnih narodov bodo tadi našim pnboJli nekaj, ali vse drugače se bo dajalo, če narod tadi na bojišta stoji. Narod pride drogr.ee labko e svrjo narodno stjo popolnoma ii tira, če je ne izgubi. On ima svoje boje za eksistenco, kot večja socijaloa dražba in vsak« socijalna družba zamre, če se ne bojuje. (Poglej eredeji vek glede Slovencev!) Ta naš krlč. eocijalist je tedaj prav čuden patron. Vse hoče na novo napraviti ia ko vee is-gotovi, še le dovoli, da ae narodnostno vprašanja kultivira. V jednem, k večjem« v dveh letih bo vse v red spravil. Delavec bo imel doati kruha za ee in za tvojo družino in oaigorjeaa mu bo bodočnost ; kmet naš bo imel vsak dan jnho in meso in svojih 40 oralov zemlje trdao obvarovanih proH vsaki ekseknciji. Sami fllejkomisi bodo nase kmetije v tem času po »tale! Gospodje imajo prepričanje, da je njihov dobo venski etan vsemu koe. čideii se sicer ne gode več, ali oni hočejo Še naravne eakone vsega razvoja na glavo postaviti. In »Slovenec" v stem članka prave, da eo to smiraj bili nazori in s ter m -ljenja njegova stranke! Lahko tedaj razumemo narodno mlačnoet teh mol. .Tega pač vi posvetnjaki ne razumete! Mi duhovni etojimo na višjem mestu in i našo vedo vidimo dalje." Prav lep razgled je to I V našem narodu že obstoječi etanovi se morajo (dnhovenskega stmn ni meriti z jednakim vatlom) popolnoma ignorirati in celo novi ee morajo napraviti is srazkrojenih pojedinčev6, dalje so morajo ti bogati napraviti in ko se je to zgodilo, se gre se le nad sovražne moči v državi, na večje dražbe v njej goepodajoče, na večje narode. Trdnjava pade v par orah in potem Ae le Slovenec labko praznuje narodne svečanosti. Tedaj še la pride Čas za narodnostna vprašanja 1 Škoda, d« nimamo slikarja, ki bi iz Krekovega navedenga Članka napravil sliko; veliki čudeži bi se zamagli pokazati. Taki so tedaj naši krši socijalisti. Nimajo pojma o tem, kako so se razvijali etaaovi in kako narodi in kako ee razvijajo eedaj. Zaradi tega smemo mirno gledati, ko se ideje naših krftč. so-cijalistov propagirajo. Nai delavec in kmet bosta iste tako malo razumela, kakor mi dragi ia češ kar človek ne razume, to je — Blažsv žegen. Pa jedca zamore prosti narod le razumeti, da namreč de zdaj ni treba narodnostni ga vprašanja kultivirati, ne še, ali ne več biti narodnim. To bi utegnilo naroda škodovati. A morda t idi ne. Narod bo kmalu spo* znal, da v tem leži le težnja, da se vse zaobljubi stana kat. birarhije, duhovenstva ia o tem ve ia dolgo, da je trduo zve zao z gospoduj oči mi stanovi v državi, in on je proletarijatski narod, sam bo pravo pot nadel in vrgel ta kršč. socijalizam, kakor mu gre pri veznih vratih ven na prosto, da se t* m strezni in morebiti dobi pametnejše nazore in pojme o stanovih in narodih in o njihovem življenju. Res, potrebno je, da dobijo naši krščanski socijalisti v svojo dražbo nekaj juristov. Jaridtenja je veda o življenskih razmerah Ta pomore spoznavati Življenje stanov in narodov. Jnrist potegne na zemljo te teologe, ki zdaj preveč na zvezde glodajo. Tako dobimo pametnejše razprave izpod peres naših krščanskih socialistov. Zgodovinarja jim pa bo tadi treba, in sicer posvetnega, ki zgodovino človeške evropejske dražbe ne gleda s stališča, po kojem je birarhije katoliške cerkve sradišče vse zgodovine, glavna stvar pa zgodovina papežev in življenje svetnikov in avetaic. Naravoslovce pa bo tudi treba dobiti v to dražbo Leoniro — (darvinista, ker druzega pametnega zdaj ni dobit1) —» ki bo Aiana in Evi dal pravo mesto. Po'om bo morebiti bolj te šlo s sestavljen jem kaoega sistema krščanskega socijalizma, in potem ee bo morebiti člankarilo razumljivo, ne tako v nerazumljivih dik-tatib, kakor v gori navedenem a Slo vence vem" č'aaku. Goepodje imajo dosti proetega časz. Ko maso sber6 ob G. ari zjutraj, lahko sedejo h knjigam in lahko postanejo nekateri izmej njih dobri sjcijo-logični pisatelji. Zmezili bodo tadi s tem peresa poevetnih ljudij, in tako nastane lahko pri nas Slovencih, ki soao doslej glodali le na že precej oglodanih kosteh .vere* in „narodnosti*, ne da bi vedeli, kake fankeje imajo te dve prikazai v razvoja človeške dražbe — nekaj socijalno vede, ki bo dosti koristi donašala in ki bo tudi zanimiva, saj je duševna brana, ki jo je slovenski narod doslej dobival, bila večiaoma presneto revna. Strinjam se torej z drom. Krekom v tem, da moramo Slovenci socijalno politikovati; to smo sicer zmiraj MT Dalj« v prilogi. „liie, Aoa", se je oglasila taUi Ena; — saaj veš, da moram pamti nase" . . . — tSeve*, 8evć, duSica!" je odgovorila Ane. — .Saj sama sebi sadoatujeta; srečna sta". ,,Da, srečna sva!*" sta izpragovorda oba hirata. Klanjem se, milostiva l-i aLahko noč, Ana !" — .Labko noč! P. e ti ta ms kmalu zopet, srečneža; izredno me bo veselilo!* K as in Kos sta bila ž« zdavna na prostem, ko je Ana še stala na razsvetljenem hodnika. ,Da, srečna sta I . . . L.nbav le vender ni — pena? . . . Kdo vel?" ... — Mej tem pa so v dvorani mos;cirali, peli, pili, kadili in kartah, kar se je kateremu ljubilo .... Nekaj j;h je ostalo še na vrtu, kjer so pri mesečnem svitu :u elavčevem petji tožili drog drugemu svoje bolesti. .Slavka, SUvka, ti me ne ljubiš več!" je zdi- horal poročnik Stadler lekarnarici. bjNj govorite takih neamnobtij!■ ■ ga je za vrnila kratko in csorno Primičevka. A roke mu ni ootuguila, katero ji je etiak&l. „L,ubim vas!" je šepetal Mar ci gigerleko oblečeni odvetaiški konc p jant S.rrazij Š.igič . . . .Brez as ne mtrem živeti!" — M.i-ica je že pozabile naddavkarja. Breavoljna se je dala Šeigiču za vdikim rožnim grmom po ljnbljati. .Neumni starec II as'ar ! J« li s!ep ka li," je eikala Tončka evojemo spremljevalcu Gorencn. .Vedno z Randijem skupaj tičita. Fej taki ženski!" ..Preostro sodite"", je ugovarjal adjnnkt. „.Kar je naravnega ni grdo, pravijo naturalisti. Ia kaj naj bo naravnejše od tega, da je mladi ženi lep, mlad mož ljubši od kilavega pleše gtavca ! ? Hi! ha!"" .Privoščila bi ji, da izve Hrastar njene ko-keterije ter jo požene", ee je togotila ekspedito-rica. Gorenc se je hudobno režal. V aalonu pa je sedela pri glasovirju mlade, nežnovzraela gospa, bledegs obraza, velikih modrih očij in bajnih plavih las. Lepa ni bila soproga do* k terja Valenčiča; a kadar so nje H ji, dolgi prsti začeli zbirati po tipkah, tedaj se jej je zasvetilo globoko oko in lice se jej je porulečilo. Ob zvoku njene godbe ee je polastilo skoro vsakega hrepenenje, kateremu ni vedel imena. Gospa Olge j i bila prava umetnica. Igrala je znano arijo iz opere .Mi gnon" : .Poznaš zemljo, c trona kjer cvete?' . . . (Dalje prib.) storili, ker vse politiziranje je ravno rzimotrivanje socijalnih razmer, ali storiti moramo to na podlagi vsestranskih vtd in znanosti, kakor jih sedanji prstkov alci ačija Skoraj vse je makulstara, kar se je prsd sto leti ali tndi 50 leti o naravi in človeški zgodovini učilo. — Do zdaj smo politi kovali „le t je v en dan", nismo imeli pravih kažipotov. Storili smo, kar smo, tudi prav, ker gnala nas je naravna moč, ki v vsakem razvoja človeških dražb na socijalne drnžbeaike apljiva, ali hitrejše, izdatnejše bomo delali, ako vemo meje, mej katerimi moramo delati. Dr. Krek pravi v navedenem članka, da hočejo krščanski socijalisti naši dražbi resničao ko ristiti. Oni ji hočejo pripraviti kruh, potem avto nomnoet stanov in potem „zjedinjeno Slovenijo". Dokazal sem, da tako, kakor si to ti možje mislijo, ne more iti. Vsako socijalno dslo mora na danih tleh delati in pri nas na že danih stanovih. Le tako delo ima kak smisel. Pomagati bojem Btanov in posebno službujočim stanom v njihovih bojih z gospodnjočimi, to se da storiti. Ta imamo veliko službujoče kmetsko prebivaletvo in maso delavcev. V vsakem boja velja eoeržija. Lačen človek ima te lastnosti, siti manj. Naš delavec to eneržijo ie ksže, kmet še ne. Pa jo bo že dobil, slabe gospodarske razmere ga bodo že tega poguma naučile. Vi, gospodje duhovni, pomagate lahko, da naš kmet hitrejše to eneržijo dobi, saj živite v njegovi naj bljižni soseski. Iztrgajte mu pred vsem ono ponižnost iz njegovega življenja, ki ga je toliko grdila v srednjem veka in ga še hujše grdi v zdajšnjem emikanejšem časa. Pogamao naj nastopa, naj ne vidi v vsakem uradnika cesarja in naj tudi ne vidi v vas samih bogov. Razložite mu njegovo velikansko vrednost v človeški dražbi in recite mu, naj sam svoje možgane rabi tudi tam, kjer nastopa in posebno v boju za moč svojega stana. Recite mu, da je lačen bil, ko so ee drugi stanovi mastili, zanpijte mu na ušesa, da je krvavel na vseh bojiščih gospodajočih etanov in — da je od ■jih ia to bil izkoriščan. Recite mu, da je do zdaj stradal, zraven pa najtežje dela v človeški družbi opravljal in to v korist drazih; recite ma, da mora svoje zdrave ljudi dragim stanovom dati, ker prepolna miza nekatere stanova slabi, in da Bog ničesar ne da, če ee človek, stan ne potrudi sam. Kaj lepo bi bilo, zko bi se v aSlovencu" ali „Domoljubu" kaj tscega bralo, ali slišalo doli 8 prižnic. Kaze, kakor »trpi, voljno nosi, tam na onem sveta pojdeš ti k polni mizi" in kar je tej frazi podobnih, ne spadajo v sistem, ki bije na prsa: mi smo mi, avtonomno hočemo napraviti maso na šega ljudstva! _ S. K. Državni zbor. £b Na Dunaju, 20. cktobra. Badenijevemu minieterstvu je zadnje dni opetovano psi mrtvaški zvonec in nekateri desničarji so se že veselili, dn odstopi nnad strankami stoječe ministarstvo" in da pride na krmilo minister stvo, v katerem bo naučni portfelj imel v lokah baron Dipanli ali kak njegov somišljenik, a vse te nadeje so se razkadile v nič. Badeni ostane in celo desnico je ujel v nastavljeno jej past. Is vrst desničarjev čule so se zadnji čas jako pogumne beeede. Zdaj se je oglasil ta, zdaj oni desničar in sveSano zatrjeval, da njegova stranka ne bo in ne bo glasovala za nagodbeni provizorij, ako Bideni ne ugodi njenim najnujnejšim zahtevam, ker bi sicer dotična stranka postala vladna stranka sans phrsse. Tacih ia jednacih besed čalo se je mnogo. Stranke eo tudi formulovale najnujnejša postulate, toda — Badeni se sa te postulate niti zmenil ni. Dogovarjal se Je z desnico pač glede na Čina, kako udašiti obstrukoijo, katera dela njemu veliko preglavice, toda, ko so prišli na razpravo postulati, js vzel klobuk in odšel, V torek je priobčil „Fremdenblatt" članek, v katerem je dokazoval, da je dolžnost večine, odo brit i nagodbeni provizorij, češ, ta gre za „državni interes" in ko je to isto Bideni povedal tudi desnici, so je ta — takoj udala. Desnica bode brezpogojno glasovsla za nagodbeni provizorij — to je ves uspeh dolgotrajnih pogajanj; sedla je Badeniju zopet jedenkrat na limanice, dala se je ugnati, ker je „Premda nblatt" grozil, da izgubi sa vselej svoj upliv. Te grožnje, katerim ee trezen motrile c položaje samo smeje, kakor puhli frazi o „državnom interesa", so vzele desničarjem ves pogum. Ne ču- dimo se temo! Gineral Bam-bnm ni imel nikdar nič pogama in jo vedao samo renomiral V očigled tema pač ni nikake važnosti, kaj se govori v parlamenta, kake barke 'se uganjajo tam. Ssj js vse samo komedija, čim prej se jej naredi konec, toliko bolje, in če vzame ilodej ves parlament, ne bo nihče za njim tožil. Parlamentarne razmere se dajo samo na jeden način sanirati: z uvođenjem splošne volilne pravice. V današnji seji so desničarji prosili ob struk -cijoniete tzkorekoč za odpuščanje. Ugodili so zahtevi obetrakcijonistov. Ko je predsednik Kathrein v daljšem govora lepo prosil opozicijo, naj miruje, in je opravičeval Abrahamovicz svoje postopanje v zadnji seji, ugodilo je predsedstvo tisti zahtevi o po-sicije, radi katero so v včerajšnji seji nastali škandali. Hsrold namreč ni smel takoj govoriti, ampak najprej so prišli na vrsto tisti govorniki, kateri so se za besedo oglasili že včeraj pred Herolđom, a je niso dobili. Opozicija je torej dosegla triamf, iskazalo se je, da se s škandalom da vse doseči, kar kdo hoče, desnica pa je blamirana. Posl. Hofmann-Wellenhof js predlagal, naj se določi, dz bodo obravnave legitimacij skega odseka javne in je zahteval, naj se o njegovem predloga glasuje imenoma. Zbornica jo ta predlog odklonila. Za formalen predlog ss je oglasil posl. Ja-rosievvicz in pojasnjuj''; naeilstva, ki so se godila pri izvolitvi posl. Bogdanewicza, zahteval, naj legiti maci jeki odsek o tej volitvi javno razpravlja, katerega predloga pa predsednik ni dal na razpravo. Jako ostro je govoril posl. Winkowski o gali-ških volitvah ia predlagal, naj ee o njegovi izvo litvi javno razpravlja in legitimacijeki odsak v 14 dneh poroča o vseh izvolitvah, proti katerim so bili podani protesti. Posl. dr. Strsnakv je rekel, da ne ve, če je vse to resnično, kar se govori o galidkih volit vab, ve pa, da je državno sodišče že izreklo sodbo o izvolitvi jednoga najglasnejših poslancev, celjskega zastopnika dr. Pommerja, čigar izvolitev je priznalo za nezakonito in neveljavno, če se ima torej kdo bati javnosti legitimacijekega odseka, je to član levice. Govornik je predlagal, naj odsek tekom še stih tednov poroča o prolostiranih volitvah, kateri predlog je zbornica vzprejala. Na vrsto so potem prišli škandali v zadnji seji. Tiirk js tožil, da mu je Krambbols šiloma iztrgal iz rok desko, s katero je razbijal in je zahteval, naj se Krumbholza za to izreče graja. Rese I se je pritoževal, da se sloge pretepajo čim se poslancem preveč približujejo, prav kakor da bi hoteli napraviti mir. NipoBled js zbornica mogla nadaljevati razpravo o obtožbi ministerstva. Govoril je samo dr. Herold, potem pa je bil v »prejet predlog, da es zaključi debata. Po izvolitvi generalnih govornikov je v imeni laških poelsncev Ma If atti predlagal prestop na dnevni red, potem pa sta dr. Sy Iv es ter in M a n t h ner govorila kot generalna govornika. Opozicija je seveda na vse možne načine skušala razpravavo zavleči in res je prišlo Šele pozno zvečer do glasovanja. Zbornica je vzprejela Herold o v predlog, naj se preko predloga, obtožiti minister-skega predsednika, prestopi na dnevni red, e 161 proti 141 glasom. Na vrsto so potem prišle interpelacije. Berks je interpeliral radi zgradbe nekih cest, lic r i ca radi predloga, bojkotovati na Dunaju živeče Cehe, kateri predlog je bil stavljen v dunajskem obč. svetu, Karlo u pa je podal samoetojen predlog glede premembe državnozborskega volilnega reda za Štajersko. Prihodnja seja bo jut ri. V IJiibajmnl, 21. oktobra. Nagodbeni provizorij in Badenijevi nameni. V nekem ogerskem oposicijonalnem lista je bila te dni vest, da ste se grof Badeni in baron Bat tfy domenila, da se dožene avstrijski nagodbeni provizorij, če treba, nsredbenim potom brez parlamenta. Ogerski vladni ,Nemaet" je to vest demen-toval, toda „Bndaposter Tigblatt" ponavlja isto vest še odločnejše, češ, navzlic cficijoznim komentarom znane pripombe ogerske provizorne predloge, navzlic izjavam nekaterih politikov v finančnem odseka, verujejo prav dobro poučeni politiki avstrijsko desnice, da hoče Badeni nagodbeni provizorij vpeljati naredbenim potom, ter da ma je k tema namenu Banffv pritrdil. Isti časopis tadi poroča mnenje nekega neimenovanega cdličnjska, da hoče dunajska vlada, če traba, dognati provizorij izveaparlamen-tarno. Vlada je jako nervozna ter noče čakati, da se obatrnkcija utrudi. Zato je prav mogoče, da bo Badeni parlament zopet zaključil, pa dognal provizorij s naredbo. Badeni bi vladal najrajši absolutistično. Doslej v parlamentu provizorij sa Isto dnij še ni zasiguran, zato je položaj tudi konstitucijo-nalno opasen. Poročevalca omenjenega liste se je izrazil tadi češki poslanec dr. S t r a a s k y jako skeptično glede provizorija, češ, da ne pride provizorij niti do prvega čitanja, ako bode obstrukcija apretnejša in vstrajnejša od predsedstva. Sicer pa se zdi Stranskema dobrodošlo, ako sedanji državni zbor razpade. Tadi zatisemitje hočejo delati provizoriju hudo oposicijo. Kako naj se uduši obstrukcija? nWiener Allg. Ztg." rezko prijema večino, da ne stori ni« česar, da bi se ndušila obstrukcija. Sramotni prizori, ki bo ee vršili v parlamenta v sredo po polnoči, imenaje „W. Allg. Ztg." znak kronične bolezni, ki se je lotila notranjosti parlamentarizma. Stranke v zbornici mislijo na vee, eamo na državo in na parlament n e. Obstrukcija zavira državna opravil« z dejanskimi napadi, večina pa z brezdeljem. Zato je parlament v nevarnost«, da postane — odveč. Ako naj se parlament vzdrži, ako večina noče, da ga r bitrukcija ubije, morajo stranke desnice Žrtvovati se, da se vrie* dolge, cele dni trajajoče seje, ker le s tem se obstrukcija utrudi. Poslanci večine naj sv odpovedo zabavam v kavarnah, gledališčih ia dra-gcd ter naj pokažejo največje potrpljenje in največja vstrsjnost; potem ubije obstrukcija sama sebe. Ako pa tega poslanci nočejo, prenehati se mora vse. „W. Allg Ztg." je v zvezi z vlado in bržčas so ta izražene želje vladnega izvora. Ministerska kriza v Srbiji. Kakor se je pričakovalo, tako ee je zgodilo. S i m i e* je podal demisijo vsega kabineta, ko je prišel v Beligrad s kraljem Aleksandrom tudi bivši kralj Milan. O vzroku demisije, katero je kralj tzkoj sprejel, poročajo listi različno. Zatrjuje se, da ni Si mi o več užival kralje« vega zaupanja. Krivi so bili nevspehi Simičeve zunanje politike, fiasko, kateri js napravil Simfč s svojo namero, ustvariti balkansko zvezo, slasti pa izid porotne obravnave v Cacaku proti rzdikalnamn kmetskemu voditelju Tajeiču, kateremu bo priče dokazale, da je kriv umora učitelja Brackoviča, in kateri je hotel podkupiti celo vodjo hajdukov Brzica, da bi umoril kralja Aleksandra. Tajsiča so radikalni porotniki navzlic vsemu tema oprostili. To dejstvo je ispodkopalo kralju vse zaupanje do radikalne stranke, iz katere je poklicni večino ministerstva. Pri poslednji avdijenci Sirnica pa se je očitno pokazalo nasprotje mej kraljevimi in Simičevimi nazori glede notranje politike. Kralj je želel, naj ss porabi sedanji mir za to, da se Srbija ekonomsko in tinancijaluo reorganizuje ter naj se pri budgetu varti, Sim d pa je hotel, naj se loti sobranje Čim preje izpremembe ustave. Novo ministerstvo bo bržčas liberalno. Sestavi js ali bivši minister notranjih del R i b a r a c zli pa carigrajski poslanik dr. G jo r-g j e v i d. Grško turška mirovna pogajanja. V Carigradu imajo sedaj seje pooblaščenci turške in grške vlade. Porto zastopa minister zunanjih del, Tewfik-paša, Grčijo pa knez Maurocordato in Stephan. Te mirovne seje imsjo sicsr omejeno nalogo, vendar bo preteklo še precej časa, predno izvrši komisija vse delo, ki se tiče točke 3. in 4. preliminarne pogodbe. Dognati ee morajo še nekatera pravna vprašanja sa Grčijo, določiti treba način zamenjave vojnih ujetnikov, amnestijo, odškodnino privatnikov ter vpeljati zopet redni poštni in brzojavni promet. Fiaan-cijalno vprašanje dožene mejnzrodna kontrolna komisija v Atenah, določitev meje doženo vojaški atašeji velevlasti, vprašanje rzdi povratka tasalskih beguncev pa reši posebna komisija, ki se sestavi v Lamiji. Mnogo je torej še dela, da se povrne v? Grčijo stari red. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. oktobra. — (Izstop poal Sukljeja iz „ Slovansko krščansko narodne zveze.u) „Sudac. Post" prijavlja odgovor posl. Sukljeja na njen članek, v katerem je govorila o njegovem izstopu iz „Slovensko krščansko narodno zveze". Posl. Šuklje pravi, da sedaj šs ne more ugoditi želji „Siiistr. Post", naj bi pojasnil vzroka svojega iistops, da pa to stori konec tekočega nasedanja, ko stopi pred svoja volilce z namenom, govoriti popolnoma odkrito in is sodbe volilce v izvajati brezpogojno vse konse-kvence. Nadalje zavrača poel. Suklje v tem dopisa trditev, kakor da je bil vzrok izstopa ta, da je v nekem nevsžaem ozira dragih mislij glede uredbo celjskega gimnazijskega vprašanja, kakor njegovi tovariši, češ, to je toliko manj vzrok izstopa, ker je szpressis verbis izjavil, da se bode v proračunskem odseka v vseh političnih vprašanjih ravnal po sklepu večine klubovih tovarišev in jih za mnenje vprašal, se predno pride dotična stvar v odseku na razpravo. Končno stigmatisaje posl. Suklje , Slo vence vo" očitanje, da je v kluba vedno zastopal interese vlade kot navadno obrekovznje in pravi, da je tako v minolem kakor v tekočem zasedanja vlado opetovano ostro kritikoval, oposarjal na nspake vladne politike in natančno formnloval pogoje, pod katerimi bi smeli klubovi člani podpirati Badeaijev eistem. Z ozirom na to, pravi posl. Šsklje, izvira .Slovencev" napad na njegovo parlamentarno poštenje ali is popolnega nepoznanja dejstev ali iz — hudobnosti. — (Osobna vest) Gimnazijski soplent gosp. Fran Ilešić je bil promoviran te dni na graškem vseučilišču doktorjem modroslovjz. Čestitamo ! — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo predstavo L' Arrongeove veseloigre .Doktor H 1 a ž i č", v kateri debatira gdč. Hilbertovs. Fotografije gdč. Hilbertove so razstavljene v izložbi g. Šešarka. — V soboto se bode predstavljala Scbillerjeva .Marija S t n s r t". — ,T r a v i a t a" pride na oder v petek, dne 29. t. m. — (Slepeo o barvah.) Včerajšnja „Laibache rica" pripoveduje, da se dobi v Ljubljani 50 kg kislega zelja za 7 gld., 25 kg pa za 3 gld. 50 kr. Vemo, da bi bili naši zeljarji sila veseli, če bi bilo to res. „Laibacheričnemu" poročevalca bili bi leti gotovo hvaležni, ča bi jim vedel koga imenovati, ki bi hotel veaj za 100 kg kislega zelja s sodom vred dati 7 gld.! „Laibacberica" pravi tadi, da se naše zelje izvzža celo do Amerike. Nam to ni znano, pač pa to lehko ve uradni list, ker njegovi pokrovitelji pridejo več v dotiko z ubogimi izseljenci, ki morebiti kot spomin na domovino vzamejo soboj kako kilo — kislega zelja! — (Glas iz občinstva) Piše se nnm: Obe. svet je sicer odcbril cestno policijski red, toda biciklisti še vedno nimajo številk. Predsinočnim dirjali eo razni biciklisti k požara ia pri tej priliki podrli več oseb, jedai celo obleko raztrgsli. Kdsj bo že konec tema poaoinemu dirjanju? — (Iz ljubljanske okolioe) nam pišejo: Sinoči smo slišali streljati izpod grada (O-ttrorrha) in ee popraševali: Kaj pač to pomeni ? Morda nžigajo stare mine v tamošnjih kamenolomih? Ali izvedeli Brno. da eo streljali zaradi neke .presrečne* volitve, ki bi bila prej vredna „joka in stoka", čemur je pritrjevalo tadi solzeo nebo z gromovitim žaganjem za stare grehe. — („Slovensko bralno društvo" v Litiji) priredi v nedsljo dne 24. oktobra t. 1. v prostorih g. J. Oblaka v Litiji veselico s petjem in drama tično predstavo. Predstavljali se bodeti vesoloigri „Medved snubač" in „Igra pike", in sicer po članih slovenskega gledališča pod vodstvom g. režieerjz Inessanna. Vstopnina: Sadeži I. in Ii. vrste 1 gld. 20 kr, III. in IV. vrste 1 gld., V. in VI. vrste 80 kr., VIL in VIII. viste 60 kr., IX vrste 40 kr. •Stojišča 30 kr. Vstopnice se dobivajo pri blagajnika g. Karola Preželja in dne 24. oktobra zvečer od pola 7. are naprej pri blagajnici. Čisti dohodek se cbrne za draštveno opravo. Preplače sa hvaležno eprejemajo. — (Iz Zagorja na Notranjskem) ss nam piše: Včeraj ob 4. nn popolndoe je nastala hsda nevihta in začela je padati toča. Padala je celo aro. Ponekod je ležala na tri palce debelo. Videlo se je, da je v Knežaku nastal ogenj, najbrž od strele, a gasilci u h i mogli tje. — („Zagorski Sokol") priredi dae 24. oktobra t. 1. v prostorih gospe Medvedove veselico. Razpored: 1) Hijdrib: „Jadransko morje", poje meški zbor. 2.) Hartl: .Večerna", poje kvartet. 3.) „Štovan". 4) Veseloigra: „Uitra". 5) Klaič: .Svračanje*, poje kvartet. G) Ipavec: „Danici", poje meški zbor. 7.) Zaje: .Slovenec i Hrvat", poje moški zbor. 8 ) Presta zabava. Začetek ob 8. ari zvečer. Ustopnina 20 kr. za osebo, 1 krono za rodbino. — (Vsled strahu umrl) je te dni petletni Jožef Bevčič iz Jauna. Neki fantič nabniskal je večjega psa na Bevčiča. Ta je bežal kacih 50 korakov daleč, potem pa padel in obležal na mesta — mrtev. — (Samomor.) V Celji se je 19. t. m. v ondotni domobranski vojašnici ustrelil domobranec E ca i I Schlumpf, Uzrok samomoru ni znan. — (Kdo postane goriški nadškof?) .Patria dei Friuli1 javlja da jo goriškim nadškofom baje določen prost Jordan, svojecasni dri. poslanec furlanskih kmečkih občin. Lahi niso zadovoljni z Jordanom; pravijo, da je vladi preveč pokoren in Slovsncnm preveč naklonjen. Slovenci bi se seveda tadi ne mogli sprijazniti s Jordanom. Mož je Lah, a na mesto goriškega nadškofe sodi samo rojen ia svojemu narodu udnn Slovenec. — (Primorske razmere) Pri okrajnem glavarstva v Kopra se je oglasile te dni deputacija štirih mož iz pomjaneke občine ia hotela okrajnemu glavarju vročiti pritožno proti imenovanji sedanjega upravnega odbore pomjaneke občine in proti sestavi reklamacijske in vohlee komisije. Pritožba je jako obsežna in navaja vse polno jako — čudaih rečij zlasti proti odločilnima možema v upravnem odbora, Gagnasu ia Bartolichu. L. 1892. je bilo aamest-aištvo primorano, raspuititi občinski zsstop pomjan-ski, ker je taisti Uugnsz s svojim •lepsrjenjem pri volitvi provzročil resnih nemirov v občini. Na roko ma je šel takrat poštar in občinski tajnik Bartolich. Ts dva okrajno kompromitovana moža sta sedsj imenovana članoma upravnega odbore in reklamacijske oziroma volilne komisije ia imata celo večino na svoji strani. Proti temu imenovanja je hotela rečene deputacija vložiti pritožbo, toda okr. glavar S:hsffmhauer je ni hotel vsprejeti in je deputacijo epodil, češ, nsj gre kamor hoče. Tako se postopa v časa, ko slovsnski poslanci sklepajo, ds bodo glasovah is osirov na .državni interes" za nagodbeni provizorij in ko glasujejo proti predlogom, naj se obtoži mioisterstvo! To je naravna ironije. S takimi uradniki se psč govori samo na WoIiov način, nič drugače. — (Razpisane službe) Za Živinozdravaiška mesta na slov. Štajerskem, o katerih razpisu smo poročali včeraj, je vložiti prošnje do konca oktobra t. 1. * (Glagolitski rokopis,) ki je bil doslej neznan, so našli, kakor poročajo „Iansbrucker Nich-richtsn", v zakladnici romarske cerkve Mariastein na Tirolskem. Rokopis datuje baje iz I. 1057 ter ima val ko »radaost * (Mož in ženska v jedni osebi) Tekoči teden ss je kazala na dunajski medicinski fakulti ženske dolgih las in s bnjno črno brado. Oblečene je bila v možko obleko ter šteje 33 let. V svojih mladostnih letih je bila v nekem samostana v šoli, a morala ga je ostaviti, ker se js razširila govorica, da je — deček. Pred desetimi leti pa se je poročila, a se je kmnlu zopet od evojiga moža ločila. Sidaj popotnje ter si s tem služi kruh, da se kaže po različoih medicinskih fakaltab. * (Goreči vreloi nafte) Iz Bdenja na Ra-8kem, kjer js največja industrija petroleja, poročajo, da es je v njegovi bližini vžgal vrelec kamenega olja (nafte). Ogenj se je hitra razširjal tako, da je a daj že vsa dolina v plamenu. Štirje vrelci nafte, 23 izvrtanih lakeoj, iz katerih je tekla naf a, več skladišč in hiš je aničenib. Škoda je velikanska. * (Emir afganistanski) dela nabiralcem in kupčevalcem poštnih zn,mk veliko skrbi j Skoro vsako leto izdaja namreč novo znamke, da imajo potem etarejše tem večjo veljvvo, za katere dobi premeteni Emir lepe svote Nedavno je zapovedal, ds mora imeti vsaka pokrajina ter celo vsako glavno mesto svoje in sicer živobojne znamke, tel da mora vsak poštar porabljene msrke 8 pisem odtrgati in v K bal poslati, katere potem Emir v Indijo prav drago proda. * (Shocking!) Karijozen boj divja sedaj maj angleškimi in emenkanskimi časopisi; gre se namreč za to, ali so angleške ali amerikanske dame bolje — umite! Angleški listi trdijo, da ne prekaša pla volasib hčera Albiona v čistosti nobeno ženstvo na sveta. Toda Amerikanci so dokazali potom ko pališčnih statistik Bledeče; ii ia Amirikank* se koplje 2—3krat vsaki mesec, Francozinja se koplje jedenkrat na mesec, Angležkinia pa — sbockingl — le dvakrat na — — leto. Ergo eo Anerikanke najbolj umite I Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo bv Cirila ia Metoda: G. Ivan Ev. Sire, gostilaičar v Kranja 6 kron, v dar danih v gostilni „CjfHče" na Šmarjetni gori. — Žveli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — Knjige družbe sv. Mohorja so se že začele razpošiljati. Vsak družbama dobi tudi letos za člansrino 1 gl. šestero knjig, namreč: Zgodbe sv. p i b m a. (IV ) Slovencem priredil in razložil dr. Fr. L a m p e Molitvenik: S v. Rožni vene o. Spisal dr. J -s. \V a I t e r. Bolgarija in Srbija. Opisal profesor A. Bezenšek. Temu snopiču je mej tekstom pridejanih več slik in zemljevidov. Poljedeljstvo. (I) Spisal Viljem Ko h rman Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. J. Milo v r š a i k. (Slovenske večernice 50 zvezek.) K o « led ar sa l 1898. — O knjigah prijavimo daljše poročilo. — Iz luči in teme. Zložil E G a a g I. Na 102 straneh je zbral narodni nčitelj E. Gangl 62 svojih najboljših pesnic, deloma novih, deloma ponatisnjenih. Pesni je tiskal in založil Rud. M i lio. Daljša ooena nam js obljubljena. — .Slovanski Svet" prinaša v št. 13. to le veebino: O tostranski slovanski politiki. — Iz drž. zbora. — Dipaulijev predlog o narodnostnem in jezikovnem vprašanja. — Sastanek. (Pesem Sr. Zindla.) — Veeea. (Peeem Kovalevekega.) — Počajevska lavra. (Sp. Bož Tvorcov.) — Rusija in sahodui Slovani. — Sloveaeki dijaki v prošloeti. — Kopitarjevi pa Vukovi ostanki. — Žensko na avstrijskih vseučiliščih. — Raske drobtinice. — Drobtine. — Razgled po slovanskem sveta. — Književnost. — Vabilo na naročbo. — .Izvestja muzejskega društva za Kranjsko". Vsebine 4. eeštka: 1. I. Vrbovec: Gorski zakon in gorske pravde. 2. Dr. Fr. Kos: Iz domsče zgodovine. 3. Dr. Fr. Kos: Loško gospostvo I. 1630 Mali zapiski. 1. —r.: Zgodovina župnij ia zvonovi v dekeniji Radolica. 2. I. K.: Važna češka knjiga. 2. Ivan Kunšič: Očenaš za Francose. Dunaj 21. oktobra. Tudi v današnji seji trati zbornica čas z glasovanjem po imenih. Obstrukcijonisti pripovedujejo, da bodo danes predlagali šestnajst glasovanj po imenih. Dunaj 21. oktobra. Mej današnjo sejo se je konstituirala »Svobodna združitev", katero je ustanovil posl. Š u k 1 j e. Pristopili so jej srbski posl. E a 1 j a k, demokrata dr. K r o n a w e 11 e r in Straucher, radikalna Malorusa O k u n o v s k i in T a -n a č k o v i č , dalje češki radikalec dr. V a -š a t v, Poljak Stefanowicz, in maloruski poslanec iz Bukovine \V o 1 a n. Čeh S * a m e k in Srb dr. K v e k v i ć se še nista izjavila. »Svobodna združitev" se je ustanovila v namen, da bi klubovi člani mogli dobiti zastopnike v raznih odsekih. Dunaj 21. oktobra. Položaj je še vedno jako kritičen. Odloči se šele v soboto, kateri dan se vrne cesar iz Budimpešte. Določeno je bilo, da ostane cesar do torka na Ogerskem, a prav kritične razmere v parlamentu so prouzročile, da se vrne že v soboto. Dunaj 21. oktobra. Drž. sodišče je odbilo pritožbo občinskega sveta tržaškega proti namestniški oziroma ministerski naredbi, s katero je bilo uničeno v obč. svetu sklenjeno razveljavljenje Nabergojevega mandata. Budimpešta 21. oktobra. Poslanska zbornica je odobrila nagodbeni provizorij. Narodno-gospodar8ke stvari. — Za male obrtnike. Opozarjamo na razglasilo c. kr. domobranekega ministerstva v urad nem listu „L^ibncher Zsitung" s dne 15. oktobra 1897 štev. 236, zadevajoče preskrbovanje vojaške obleke in oprave za c. kr. deželno brauabo po malih obrtnikih. — Zagotovitev kruha in ovsa. Vsled zagotovitve kruua in o^sa za leto 1898 vrŠ9 ss ponudbene obravnave v preskrb o valnih magacinih v Gradcu dno 29. oktobra, v Mariboru 3. novembra in v Odlovcu 26. oktobra t. I. Dotični zakupni razglas pogleda se lahko tudi v pisarni trgovska in obrtniške zbornica v Ljubljani. — Državne železnioe. Na progi Plzen Turth i. \V. ležeča postajica V o 11 m a n se imenuje od 1. oktobra t I. CeSks - Kubice Vollman"! — Pri ko 29 0 proge Trebiče Prerov ležeča postajica R atice je po zimi, od 1. oktobra do 30. aprila na-nas:ednjeg« Iti, zaprta. — Z otvoritvijo prog Deronn-Dašnik oziroma Ghodorov Podivvsokie stopi v veljavo IV. dodatek reglementaraim določbam in tarifom za osebni, prtljažni in ekspresni promet in prevažanje psov na lokalnih progah drž. železnic z dti.' 1. avgusta 1896. Izvodi tega dodatka se dobivajo po 5 kr. pri ravnateljstvih drž. žebznic, tudi posredovanjem postajnih uradov. — Na progi Olomuc • Jiigerndorf - Opava ležeča postaja Bransdorf, katera je bila doslej odprta samo za osebni, prtljažni in brzoprtljažni promet, bo od 1. novembra t. 1. neomejeno odprta za ves promet. — Postajica Neu-dorf, na progi Dunaj Heb, katera je bil* doslej odprta samo za ošabni in prtljažni promet, bo je 15. oktobra t. 1. odprla tudi za brzoprtij »žni promet. — Dnć 15. oktobra si je otvorila poetajica Wieliczka ležeča pri km 8142 proge Krakov Lvov na zapadnem konci postaje Bierzanov, koder se začne pro^a v WieIieczko. Ta p: stajica ima samo namen, biti zavetišče prestopajočemu občiostvu, a je zapita za ves obrat. Pri njej ee ustavljajo samo vlaki št. 11, 15 in 18, kateri imajo zvezo z vlaki ki prihajajo iz Wieliczke ali vozijo tja. Kako s« njiva najbolje z zelenjem gnoji? Ni j« zemlje, katera bi se vapefino gnojila i zelenjem, ako ae ji n* dov-la nadomestila sokov, katere ji odtezajo zaporedne letve. Samo do&ec je izvzet, ker tega dovažajo njivi raatnine iz zraka. A skrbeti treba za obogatenje tal s fosforjevo kialino, a kalijem ;n vapnom. Umestno je, da se denejo te redilne snovi že leto prej v zemljo, v kateri hočemo a vspehom gojili kakorsnokoli zeleaognojne rastline. Že jeaeni treba zagnojiti oralo zemlje z 2 —3 stoti Tomaževe moke in a 3—5 stoti kajnita. V naalednji spomladi je možno potem sejati zelenognojne rastline ali pa poleti, ne Eiredno po žetvi pobrati mej Btrnisčem ostale pridelke, o i« prej ni gnojilo z minerali jam i, mora se zelenognojnim rastlinam gnojiti neposredno. Poskusi prof. VVagnetja kažejo, da najbolje vatreza direktno kalifosfatno gnojenje. Na ta način jo pridelal Wagner n. pr. triarat več graha in fižola. Treba je toraj sedaj po letvah raztrositi omenjena gnojila, prevleči njivo ter jo posejati. A hiteti truba, zakaj vsak dan julija in avgusta pospeši zelenognojenje rastline bolj, kakor cel teden v poznejšem času. Tržne cene v Ljubljani dne* 20. oktobra 1897. j e\. kr Plenice, htl.......in 50 m .......|| 8 - Ječmen, „...... 6 80 Ofes, „......I 6 M Ajda, „......,1 8 Proso, „...... 7 Koruza. „...... 6 Krompir, „ ...... | 2 Leča, „......13 Grah, ,......llSt Fižol, n......10 Maslo, kgr.. . . | Maat, , ... Čpeh, friaen, „ . . . II Špeh, povojen, kgr, Surovo maslo, , Jajce, jedno .... Mleko, liter .... Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kostrunovo i 9 1' I § illlCC.......... Golob.......... Seno, 100 kilo .... Slama, „ ..... Drva trda, 4 □metr. 0 mehka, 4 □ , kr. — 7( — 82 — 3 1 — 10 _ 84 — 80 |L_ B4 — 80 ! — 66 — 17 70 ! i 60 7 — 4 80 Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Oktober 1 čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v "C Vetrovi Nebo Pndarioa v mm. v 24 urah 20. 9, zvečer 737 6 100 »1. jag oblačno 21. ■ 7. zjutraj 2. popol. 737 3 7386 84 M hI. svzh. sr. ssvzhod oblačno dež 7-6 Srednje včerajšnja temperatura 11-4», ca 17° nad normalom. — Včeraj zvečer od »/,4, do 7. ure nevihta, dež in močan severozahodni veter. dne 21. oktobra 1897. Skopni državni dolg v notah..... 102 gld. Skupni državni dolg v arebra .... 102 , Avstrijska zlata renta....... 123 „ Avstrijska kronska renta 4°/«..... 101 „ Ogerska zlata renta 48/o....... 121 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 a Avstro-ogerske bančne delnice .... 951 „ KrediLne delnice........ . 349 , Lordon vista........... 119 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 20 mark............ 11 , 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci.....» . . 45 „ C. kr. cekini........... 5 „ Dne 20. oktobra 1897. 4 ■ državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 160 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 190 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . i 128 „ Zemlj. obč. avatr. 4»///, zlsti zast. listi . 98 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ Ljubljanske srečke......... 22 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 24 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 162 „ Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 421 „ Papirnati rubelj.......... 1, 10 kr. Ift n 10 . 60 , 65 , 65 , 60 , 65 . 77'/, , 7* , 53 „ 10 - 66 : — kr. 20 t 60 " 25 „ 50 . 50 „ 25 „ 27»/4: Vsakovrstne vozove kočije, poštne vozove, bagrle izdeluje po naročilu (1402 — 6) Fran Srwa, kolar, Vir pri Domžalah. Stanovanje na Vrtači a 3 sobami v III. nadstropji oililn ae m 1. ne-vena brone. — Več se izve pri Filipa Sapančiču, Rimska cesta it. 16. (1570—4) (109) Ljudevit Borovnik (41) S puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S se priporoča v izdelovanje vsakovratnlla paAek 2 za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- • nim jamstvom. Tndi predel u )e stare samokresnice, S vzprejema vsakovrstna popravilu in jih točno in S dobro izvrfiuje. Vse puSke so na c. kr. preskuSevalnici # in od mene preskuSene. — Ilcatrovanl ceniki zastonj. s^nonsna ekspedicija J^udolf Jrfosse Telefon 266+ ĐlLTlCt]1» Scilcrstattc 2 @z-nan ifa voafte vzotc oc vz^pzc/cm-fjc/o po ioti/l iz-vizttifi cc/ta/i, uafzoz, v npzavtiiotvifi caoniftov oamtfi iti rjt/J. focno za z-ijfaSa/c. - cPz* vce- t tioczcijofii/l tiazočififi oc čovof/njc itajviofi zaSat. oPtcvčazfti otzoofiov, /ta ta/cai it$. itd. Szczpfačno iti Stez otiooftov. ®ziai ticftti ttacifi z»a oz-tta-ttifa oc tačcvoS/tio Sotiavfjajo. Št. 1545 Razglas. (-1643-2) Dne 4. novembra t. 1. dopoludne ob lO. uri vršila se bo v pisarni mestnega županstva v Škofji Loki minuendo licitacija za oddajo stavbe novega lesenega mostu eez Soro pri Krennerjevi tovarni. Skupno delo proračunjeno j« na 4860 gld, 41 kr. in mora biti dogotovljeno do 1. septembra 1898. Za stavbo potrebno lomljeno kamnje ima podjetnik brezplačno na razpolago v mestnem kamnolomu. Oddala se bodo tudi pozamezna dela. Vsak ponudnik mora položiti 10°L proračunjpne cene kot varščino in sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe do pričetka dražbe. OfVrtu priložena mora biti varščina in kolek 50 kr. ter mora biti rečeno v njem, da se ponudnik vsem pogojam brez pridržka podvrže. Pogoji, proračun iu načrt leže v uradnih urah v občinski pisarni vsakemu na pregled. Mestno županstvo v Škofji Loki dne 6. oktobra 1897. Moravska R. A. SIMEKAL Moravska c. kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijkih strojev priporoča vsake vrste brizgalnic in cevi ter kmetijske stroje ■ po najnižji ceni tudi na obroke. Podružnica: R.. A. Smekal v Zagrebu. Slavna tvrka R. A. Smekal, podružnica Zagreb. Vsa čast Vam! uapravil sem due 5. septembra t. 1. vajo in sem povabil sosedna druStva in nnSa bisgalna jo dvoma vodo dajala tako, da niti shajati nista mogli. V K. Vas bodem toplo priporočal, kar sem že jedenkrat storil. Sledi Vani tudi potrdilo iu zahvala od odbora požarno hrambe. Koroška Bela vOorenjsko), dne 13. septembra l8i)V. (1600—4j A. Potočnik m. p. 3T©d d.rž:a.TT33.e žolosr^io© od 1. oktobra 1897. ILjjTjLloljsiriet — Tr"biž. 7 06 11'"' 4^2 12J« iz Ljubljane (juž. kol.) v 5*3 112" 467 9011 708 713 UBa H67 T 410 I2g 18g IZ J Ljufiljana (drž. kol.) J 17. V 55 1117 lin 464 4«o Bol h™ 721 41» 12» i 1 Vižmarje....... > 5J2 1106 V1 Bg 73B ion 431 I2g r," 430 8g 443 12« B« I0u 417 BM 8oa 124:i 460 ]'-- 43 ion 402 807 124* 501 lg Sv. Jost (postajal.) . 4- 10" 362 8ai I02 5»" i« Poduart-Kropa . . . 4" lOit 8J7 108 531 ig Otoče (postajal.). . . 4™ 1008 33:1 83» l'2(l 533 lg Radovljica (postajal.) 4~ 950 331 732 861 J31 5<3 12 Ltsce-Hled...... 4u ii |<) 31& 903 1- ;» ' lg Zerovuica...... :i™ 939 2r,r' 701; 9>2 162 2m Javornik....... Jesenice ....... 8« «130 L'1" »ti 201 •-'H 8« 921 2 ■' 9fla 21» 2g Dovje......... su 90« 21H 8« IO00 10<3 2U 6« 70I •j n 82 \ Kranjska Gora . . . Kadeče-Dela Peč . . 1 1 S" 8:11 166 112 5&1 10«' 307 7H 8» v Trbiž......... IZ 9m 830 1,« f)35 I_ij-u.lDl jstna. — Straža. 716 731 21« 740 236 766 240 8°7 253 «28 313 8«a 330 91a 367 920 405 ,sT7 Bl8 gS8 «J.T2 ;iTTI Orosuplja..... Predole (postajal.) Cuiperk ...... Dobre Polje . . . . Velike LaSiče . . . Ortehek...... Hdtnica....... Srednja Vas . . . . Kočevje...... v A B*> 004 B« 5~ 125 lio 101 12*o 1284 121r' 1161 11*8 11X0 X_ijui.Toljarj.a- — _ECsir_ariil_:. 793 206 7S6 218 7.77 739 231 7u7 800 24i 7E 808 2&»> 737 818 300 jjtt 833 306 763 837 BI« 8~ HJ36 1U~ UMI 1J« 11« 111« U« 11« lijnldjanc (drž. kcd.) v Tavčarjevdvor(post.) A. Ornuče (postajal.) Trzin ......... Domlale...... Jarše-Mengis .... Homec, (postajal.) . . Kamnik.......Iz 11o 8*a 11 5-J? (J38 1051 BM 10:n r~ G«» I0*t BM BgJ 1(111 fll6 5»"* 1(1". 508 f»5S 963 456 G16 12"' 6*0 iz Ljubljane (juž. žel.) v 819 232 g« G37 109 6« H Ljubljano (dol. žel.) > v gOrt 2ai (538 121 6g 762 2ou 8 " fi46 12» 7 g Škofljica....... 745 169 h" 700 145 7g Žmarje-Sap..... 781 14* TE • 725 O08 T- 721 133 7:iš 73» 02 4 7;''' 2;ilna (postajal.) . . fi40 103 751 2*3 8j| G3i> 12'-i gH • «05 8»« Bg Zatiolna....... Št. Viil pri Zatičini(p.) Gi* 12« • hI 4 8g 603 11 ■■■ 6J1 830 335 8« Radohova \ras .... B*2 U51 gTT 835 351 št. Lorenc n, K. p.z. p. Bg 11« '■II • 8« 404 9" Velika Loka..... Bg 1 L« r~ 86» 4311 bS 1107 931 531 9« > f Mirna Peč......| 10** 519 94 s 95a f>44 6oo 10~ 368 4 iS ion 950 930 450 4 ia 64_> 1015 6i_ 85* 417 10« 9« 427 bR 7 M 717 7~ g™ »;77 56» f>3J 53* ose 977 !" ' 910 900 «40 • So vozi lo ob nedeljah in praznikih do konca oktobra. Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (6_U do 56») označeu je s tem, da bo podčrtane stovilke minut. C. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo. Oddelek 13., št, 1667 iz L 1897. Državno (ekupno) vojno ministerstvo namerava osigurati potom b p 1 o š n e konkurence predmete, označene v priloženem seznamu, in zaradi tega poživlja, da se v pošiljajo pismene ponudbe. Ponudniki imajo se po naslednjem ravnati : I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogerske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost in usposobljenost je brezdvojbena. Na tvrdke, ki so že člani vojnih zalagalnih konsorcijev, se pri tej konkurenci ne bode oziralo. Ponujene stvari morajo vsekako biti izdelane v tuzemstvu iz tu-zemBkega materijala. Pri podjetnikih dežel ogerske krone morajo se predmeti, kf se imajo preskrbeti in materijal zanje — poslednji v toliko, v kolikor se more dobiti v potrebni množini in kakovosti in po jednakih ali po nižjih cenah, kakor zunaj Ogerske — izdelati v onih deželah samih. II. I', .m nI n 1 ki. ki niso de znani državnemu vojnemu ministerstvu, imajo 8 spričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost. V to, da napravijo taka spričevala, poklicani so: 1. glede tvrJk, protokolovanih v trgovskem registru: trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme etablirane. 2. gledo onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišču: politične oblasti I. instancije, v katerih okolišu je bivališče ponudnikovo. Spričevala, ko jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo premo državnemu (skupnemu) vojnemu ministerstvu. Ponudniki morajo torej za napravo tacega dokumenta pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve stopinje) in v prošnji morajo točno navesti i 1. Ime in priimek (besedilo tvrdke); 2. Obrtno stroko in bivališče; 3. Za izvršitev obranave poklicano vojaško oblastvo (v predležečem slučaju državno [skupno] vojno ministerstvo); 4. Dan obravnave in 5. Količino in kakovost predmetov, katere mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi. III. Ponudba omejuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino ali le na kakeršen si bodi del. IV. Vsi predmeti morejo se zalagati po pečatenih vzorcih, ki so na ogled razpoloženi pri monturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gradcu in Kaiser Ebersdorfu, katerih kakovost se ima smatrati za najmanjšim) tega, kar ee zahteva. Take vrste, od kojih je normiranih več velikostij, in od kojih potrebščina v priloženem seznamu ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, morajo se zalagati po predpisanih razmerah velikostno-vrstnega odstotka. Ponudniki hlač iz tkane bombaževine imajo s ponudbo vred predložiti uzorcev takih hlač v dveh velikostnih vrstah. Prva velikostna vrsta imej dolžino 112 cm, a druga dolžino 104 an. Dotični vzorci morajo na zavitku imeti jasno zapisano ime pošiljal ca in namen pošiljat ve. Podjetniku je prosto, obrniti se na imenovane monturno-upravne zavode, da mu proti plačilu prepuste vzorce (izvzemši hlače iz tkane bombaževine), ki so pooblaščeni, zahtevane vzorce proti plačilu podjetnikom izročiti. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za ta vzorce, obsežno je poleg cen, katere prav za prav stane njih naprava, tudi 15% stranskih troškov, ki jih ima vojaška uprava. V. Oddaja ima se izvršiti vsaj do konca septembra 1898. L v štirih jednakih obrokih tako, da se izroči po jedna četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1898. 1. Vložke iz trsovine za telečnjake in za nabojne tornistre je pa oddati vselej po tretjini do konca februvarja, aprila in junija 1898, one za tornistre za spise in za orodje pa v celoti do konca februvarja 1898. Vojna uprava si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventnvelno pomanjšati ali pa eventuvelno za polovico naročene oddajne množine povišati. Tako povišanje naročila se tudi lahko zgodi mej letom 1898. kakor si bodi in v tem poslednjem slučaju je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu. Za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo. VI. Ponudbe imajo se napraviti po formu I ar ju, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero ee hoče oddajati, množino in nazvanje ponujanih predmetov, cena povedana v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje. Ko bi se vojna upravi ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne troške in nevarnost odpošiljatev v drugo ali tudi več monturno-upravnih zavodov preskrbeti. Zalagateljem more se pa sicer dovoliti, da oddaje predmete, katerih zalaganje so dobili, v monturno skladišče, ki je najbližje njih etablisementu, da se ondu pregledajo in potem na njih troške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturno upravne zavode. Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna zalagališča, ki preidejo po vizitaciji, pri kateri se ni pokazalo nič pomanjkljivega, v last vojaškega erarja, dovoljeno je zalagateljem olajšilo vojaškega tarifa povračilnim potom, ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od strani monturnih zalagališč daje potrdilo, da je pošiljatev prešla v last vojaškega erarja. VII. Če pa več ponudnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. Da se zavezujejo solidarično jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev; 2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalni zadevi občevati z vojno upravo. Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati svoj značaj in bivališče, ime in priimek. VIII. Za zagotovljenje ponudbe je vložiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vrednosti, ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki vojaški blagajnici (plaČevalnici). Varščina ima se vložiti v gotovini ali vrednostnih papirjih, pripravnih za vlaganje kavcije. IX. V ponudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine). Depozitni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačevalnica), o vloženi varščini je tudi hkratu z zapečateno ponudbo, vender v posebnem zapečatenem kuvertu (po obrazcu navedenem na koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu ministerstvu. Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo dati vkupaj v jeden kuvert, temveč se morajo posebej, pa vender istočasno doposlati. Zastran vlaganja varščine imajo se ponudniki pravočasno — ne pa šele poslednje dni, predno preteče obrok za vlaganje ponudeb — obrniti na dotično vojaško blagajnico (plačevalnico). X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministerstvu, biti opremljene e v točki II. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice, oziroma politične oblasti, o prošnji za izpostavi j enje spričevala o eolidnosti in zalagalni zmožnosti, in depozitni listi, o polaganji vadija, ki se morajo hkratu pa vender posebej vpoelati, morajo neposredno in vhaj do 22. novembra 1897. leta ob 12. uri dopoludne doiti pri vložnem zapisniku državnega (vkupnega) vojnega ministerstva. XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancijah, pri monturno-upravnih zavodih, navedenih v točki IX., pri trgovinskih in obrtnih zbornicah avstro-ogerake države, pri trgovskem muzeju v Budimpešti in pri ogerskem deželnem industrijalnem društvu v Budimpešti. XII. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah: 1. Da so zalagalno in pogodbene pogoje pregledali in tudi raznmeli in da se jim popolnoma podvržejo; 2. da so vzorce razpisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz kojega so narejeni in o načinn, kako so narejeni, se natančno poučili. XIII. Ako ima ponudba v številkah in v pismenkah različne cene navedene, veljajo v pismenkah navedene cene. Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo pa šele od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje naznanilo državno (skupno) vojno ministerstvo, da je njegovo ponudbo veprejelo. Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 862. obč. drž. zak. in v členih 318 in 310 avstrijskega in §§ 314. in 315. ogerskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za vsprejetje obljube njegove. XIV. Vojna uprava si pridržuje neomejeni izbor mej posameznimi ponudniki. Če bi se kaka ponudba ne vsprejela v vnem obsegu, temveč le z restrin-govanjem ponujene množine in cene, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem (skupnem) vojnem ministerstvu vložiti pismeno izjavo, če vsprejme spremembo svoje ponudbe ali ne. Ce se nasprotnik v petih dnevih ali nič ali pa le nedoločeno izjavi, ee bode smatralo, da vsprejme mod ti kovano odobrenje ponudbe. Ce bi se pa od v kaki ponudbi skupno obseženih ponudkov vsprejel le jeden ali drugi, to takoj veže ponudnika. XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma vzprejele ali tudi po njih potrjen j u spremenile, nanje odpadajočo varščino dopolniti do zneska desetodstotne kavcije in skleniti pogodbo, katere jed-nema izvodu se na stroške ponudnikove pritisne kolek po lestvici. Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe, četudi se je pozval, tedaj nado-mestuje pogodbo z vsem, deloma vsprejeta ali z njegovim pritrjenjem spremenjena ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajočim k temu razglasu. Na ponudbe predstojećim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno vložene ali na brzojavno stavljene ponudbe se ne bode oziralo. Na Dunaj i, dne 4. oktobra 1897. M kr. kolek. Formular za ponudbo. Na c. in kr, državno (skupno) vojno ministerstvo. I*0111lCll>0/. Jaz N. N., stanujoč v...................... izjavljam s tem, da hočem po pogodbi oddajati nižje navedene predmete c. in kr. mon- turnemu skladišča v.....v spodaj navedenih množinah po pridejanih cenah in obrokih. Množina Nazvanje Cena Odajni obrok za v številkah v pismenih ponujanih predmetov gld. |kr. gld. |kr. komadov jeden kom ad - lU\ / marca ^ V/ a I maja t V o y \ /co '/J o 1 julija I« Vi/ l septembru j garnitur jedno garnituro itd. itd. itd. Jaz potrjnjem: 1. da sera ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, ki jih je izdalo državno (skupno) vojno miniBterstvo pod oddelkom 13., fit. Itib7 iz 1. 1897. in jih tudi razumol ter se jim popolnoma podvržen ; nadalje 2. da sem vzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in bo natančno poučil, ia katerega materijala in kako bo narejeni. Za natančno izpolnitev svoje obljnbo jamčim s petodstotno varščino.....gld. obstoječo iz.......(gotovine, vrednostnih papirjev, listin), ki odgovarja zalagalni vrednosti .... gld, . . kr.,{|katera se je, kakor potrjuje v posebnem kuvertu hkratu doposlani depozitni list, vplačala pri vojaški blagajnici (vplačevalnici) v...... Priložen je uradni odlok o profinji za pridobitov spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. N........dne....... 1897. (Lastnoročni podpis [ime in priimek] ponudnika.) Formular za kuvert ponudbe. Na c. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo Ponudba I. I. za zalaganje oblačilnih in opravnia potrebščin vsled razglasa oddelek 13., fit. 1G67 iz 1. 1897. n« IHniajii. Formular za kuvert za varščino. Na c. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo Depozitni list o.....gld. . . kr. (gotovine, vrednostnih papirjev, listin) k ponudbi I. I. glede zalaganja oblačilnih in opravilnih potrebščin po razglasa oddelka 13. fitev. 16G7 iz 1. 189G. na Dunaju* Seznam predmetov, kateri se imajo zagotoviti. Množ ina I Nazvanje Cene so ponuditi za 70 1260 390 110 810 400 21640 3450 6810 510 190 230 340 60 130 690 720 260 140 610 670 120 1130 920 470 1400 1000 1220 700 300 200 300 19600 3500 184( li)90( 2G7< 6500 4500 1700 600 36000 920 3200 700 30500 2000 4800 140 4850 80 2100 20 3500 7770 680700 264300 633500 2G2400 182200 75400 87500 7500 62700 7800 28300 31900 199800 100 33600 39400 5200 6900 330 12700 10800 10940 50 2270 7080 4f)70 6130 6400 36300 51200 2200 350 1800 17600 garnitur komadov T) parov n komadov parov komadov N parov metrov garnitur R D komadov metrov n » komadov kožušnili poklad za dragonske kožuhe kožušnib ovratnikov in rokavnih obšivov za dragonske kožuhe ..... kožušnib. ovratnikov in rokavnih obšivov za kožušne nlanke...... tožuamh poklad za kožušne ulanke kožušnib. okrajkov za atile \ v hožah kožušnib poklad „ „ / sestavljene adjustovanih čak za pešce, brez traku, orla in rože........ adjustovanih klohukov za lovce, brez traku, glavne vrvice, emblema in brez peresnega čopa..... fesov s kiticami........ fesov brez kitic........ cesarsko rumenih temno zelenih iroftčevo rudečih temno modrih svetlo modrih irošcevo rudečih elih temno modrih svetlo modr h pepeluo sivih ulanskih čak z Iuskinastimi trakovi brez orla, hrez čopa iz konjske žime adjust. hus. čak brez orla, brez rože, brez topa iz konjske žime in brez verv. okrasa čelad z Iuskinastimi trakovi i dragonce / podčastnike za dragonske čelade za ulanske čapke in orli za obrobkov obodčevih grebenskih pokrovov grebenskih sin or'ov stranskih vilic adjustovanih luskin, trakov orlov brez številke adjustovanih luskin, trakov obodćevih obrobkov verižic za žimnate orlov za infanterijske čake „ brez številke za čake poljske artilerije „ s številko za huzarske čake rož za infaLtnrijske čake , „ husarske čake .... številk ali pismenk iz pakfong« . oklepnih verižic z ievovimi glavami emblemov za lov&ke klobuke s številko H n r, n * Orlom držalcev za naboje...... topniških mernib počastil .... konjiških strelnih počastil .... kovinskih delavskih odličil .... zaponk za pasove ....... mesingastih kapselnov z legitimacijskimi listi črnih rudečih črnih rudečih črnih rudečih n § 1 z rožami za topništvo ~ >N J z rožami za ulance 9 1 i? >N ) > O fi\ ipk "S/ ►o garnituro gumb iz kovine peresnih čopov za lovske klobuke naskočnih trakov z zaponkami k čakam za pešce ......... velikih malih velikih malih velikih malih velikih malih velikih malih rumen bi črnih 1 rumenih / menih 1 lih / gladkih rumenih gladkih belih rumenih gumb iz kovine s Številkami rumenih gumb izukovine za ulance belih gumb iz kovina za ulance oliv iz kovine za husarake atile ovratnic brez sukničev usnjenih rokovio........ volnenih rokovic z dvonitkovim obšivom port za čake narednikov..... „ „ „ korporalov..... narednikih distiukcijskih portic iz svile z na puščam........ naredniskih distinkcijskih port 30 ■ garnituro 620 n n 5G300 B komad meter n 19000 a n komad 24600 garnitur 40800 n 90 ji 370 m n 1400 komadov n Nazvanje Cene so ponuditi za nepoko-sterjenih travnozelenih strelskih počastil temnozelenih krmilarskib počastij rožic za atile......... pramov za kožušne ulanke..... vrvičnih okraskov za husarske čake vrvic za klobuke lovcev..... modrosivih petelj za plašče .... rujavih petelj za plašče...... portepee-jev za peštvo za konjico z usnjatimi obrobki atremenov žval brez podbradic in kaveljev podbradic brez kaveljev desno-{stranskih podbradičnih levo- / kaveljev kleštic hlevnih pndvodcev brez podpon česal brez ročnih jermenov .... vodnih raajolk')........ kuhal nega posodja a 2 moža brez po-krovne čaše za peštvo1) .... kuhalnega posodja a 2 moža za konjico1) čaš s pokrovi h kuhalni posodi infant J) jedilnih skledic s pokrovom1) .... četnih svetilk z nos. zagvozdo k 8mm puš. rp. četnih svetilk z nosilnim obvodom . kup za kavne porcije ...... adjustovanih alnminjastih bobnov z vijaki brez kičkov...... obkovanih bohenskih kičkov .... kož obročev iz mesinga strun dvojnih tulov iz mesinga za kičke kompanijskih signalnih rogov z ustnikom batalijonsk h „ * a ■ ustnikov za signalne rogove pičnih vrvij......... ročnih okril za repetirke .... motvoznih pasov za tornister z naboj nosilnih pasov za kuhinjsko posodje po 5 mož......... binceljev.......... veder za napajanje...... okovanih konjskih količev .... konjskih krtač brez ročnih jermenov sedlinega sedalnega usnja v surovih govejih kožah izrisanega I 1 sedpl z jeklenimi | 2 kobalji s trdnimi stranicami 3 4 5 sprednjih fi««™* kabfJ«v nelak.) za sedla s trdnimi strani- zadnjih cami in sicer za sedla sprednjih ^ srednjih M4 velike vrste (nt. lakiranih desnih levih desnih levih sprednjih zadnjih l.in2. 3. 4. in 5. 1 ni 2 3.4 5. velikosti kobaljev k sedlu s premičnimi stranicami vlačnih trakov za škornje in čižme . železnih žebljev za podplate novovrstnih podkovic z žeblji , črnolakov. v rt ilmh f manjih I za telečak zaponk s tmjem{ večjih ] Vz. 1888. črnolakovanih štirioglatih obročkov za infanterijske patronjake črnolakovanih obročkov i za tornister črnolakov. dvojnih gumb {nosiloVz. 1 868 obešalnih kljuk k sabljinemu pasu za moštvo jahalnih baterij črnolak. natezalnih škrbcev) za tornistre nadomest. zmetnih kaveljev/ za naboje vlačni \ijak< i k natezalnemu plošč z vijačnico l skrbcu tomistra kopit * za naboje pokositerjenih igel k telečakom . . dragonakih ostrog z vijaki .... husarskih ostrog z vijaki .... ^ ) kap 5 kapucnih sukenj jopičev z rokavi eo zimskih hlač brez železja I „ 9 z žflezjem žepnh robcev iz modre tiskane bomba-ževine za jetnike iz sivo me-lirane ha line za jetnike jopičev gat j'drugo velikosti z tkane bom (druga polovica po baževine j po 1. in 2. veli-I konti . . . . telet, tornistru vz. 1888 . VHtavki iz ) fiabojnernu tornistru trsovine9) ki tornistru za pisavo . ] k tornistru za orodje podčastuičkih listnic..... komad n ducat komad garnituro ■ komad par komad par komad a meter komad komad meter komad par komad par * komad garnituro komad ') Predno se pokoBitrijo, pregledajo bo v etablisementu izdelovalca od organov dotičnih m u nt urni h zalagal i sc. ») Dosedanji privilegij sa ta predmet je zdaj prenehal. T Cena je razvidna na vsakem komadu. J. S. BENEDIKT, Ljubljana, Stari trg. (1608-! VKiircJmotii se 2 dijaka ali 2 deklici i* boljše hiše na titanovnuje In lirano. Več se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". Trgovski pomočnik izurjen v trgovini z železnim in Špecerijskim blagom, ieli nastopiti službo. — Ponudbe pod naslovom: Pomoćnik" upravništvu »Slovenskega Naroda". (1502—3) PozorTflunajsti Slo«! Gavro Mežner krojai, Dunaj, IX-, Waringerstrasss 26 priporoča rodoljubnim Slovencem svoj modni salon za gospode. (1553- 3) S spoSto\anjem udani Udano podpisani usojam si tem potom naznaniti, da sem zapričel T7" Trstu sjBuicijsU in komisijski pel. Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedem točno in ceno Naročene komisije skrbel bodem da izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Vzprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago. Tudi se bodem pečal z razproda van jem zunanjih rnznih pridelkov na tržaškem tržišču. Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam (1564—4) odličnim spoštovanjem udani Josip Štolra trgovec in špediter v Trstu, vin Vttlillrlvo štev. 11. Notarski kandidat ali tudi Itonclpijcilt vzprejme ee takoi v ces. kralj, notarsko pisarno v Zatičini Majlmo pritlično stanovanje s poleg stoječo delavnloo in iapo ter velikim dvoriti ni m prostorom takoj ali aa po znojil termin da v najem. (1590—^ Povpraša naj ae Nanike nlloe It. 4- pri lastniku Strugalnica dobro ohranjena, na kateri se lahko st ruži jo 12 široke deske, dalje dva stroja-žerca (Fressmaschinen) (1577-4) se prodajo proti primerni ceni. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". priporoča Narodna Tiskarna, K Vsem Svetim! Slavnemn občinstvu priporočam svojo veliko zalogo vencev, križev, grobnih šopkov in drugih grobnih dekoracij iz umetnih cvetic. Vezanja iz svežih cvetk se ukusno in hitro izdelujejo. Opozarjam p. n. občinstvo tudi na svojo veliko lzber trakov za vence, svežih in prepariranih palm slednje sveže popolnoma nadoraestujejo. Naznanjam ob jednem tudi, da bodem svojo vrtnarijo v Gradlidl • 15. novembrom opustil in prosim za cenjena naročila v svojo sedanjo prodajalnloo v Šelenburgovih ulicah, poleg nove pošte. S spoštovanjem J.Wicler (1609—1) trgovina a cvetlicami In vrtnarstvo. Andree-jeva zrakoplovna vožnja; na severni tečaj. S Predstavlja se v velikanskem (ieo7—i) J p^r Koloroskopu. j Genijevo čarobno-prikazensko in specijalitetno gledišče vrestavracijskem vrtu ' Amliteatrulna M. Favai-a pri državni železnici \r Šiški. Danes, v četrtek, 21. oktobra: dne Benaac ijonalno I Prvikrat! < mi l»iib!in-l orij^ntalska čarohija. ali r Čudeži Mohameda pred 10O0 leti. Na IVrietkn predstave: Orof Azallo v razvalinah Kaleatroftklh. Velika pantomima s prikaznimi in duhovi. Zadetek ob 8. nrl zvečer. K tej jako zanimivi predstavi vatii 1 ajuljudneje (1597—3) L. Geni, rtmUlj. L. Luser-jev obliž za turiste. Veliko prisnalnih pisem |e na u^-lod v avni razpušiljalnici Schwenk-a lekarna Heldling-DunoJ. -van, , i'i niivra nu<. ni in vei u znamko in podpis, torej naj ho pa?.: vredno penaredt*. I'ni't> n v Cjnbl\nni: J. Uavr, Blai letšohuger. U. pLTrakoesy,O.PIoooli»L< Grečel; v Itn Golfove in S. pl. Sladovi«, P. ILiik* ; V Kevmnlka J Močnik-, v Oloift A. IitfKer, W. Tburiiiwalil, J. Hirnba-0h< • ; v Rrecnh A. Aich-infir; v Trga (na Koroškem) C. Mennor; v K«*l|ttku F Scbolz, J. ti. Btadler: v i.l)rui Q, B. Pontoni; v UolfM-birgn A. Qntb ; v Krta- uji K Bavnik; v iu C. E. Andrienj v Itlrijl Josip Warto; v Ktt«Eovl|Icl A. Roblok; v < osji K. Gelaj v tfr-notnima: F. Haika. Aleksander Kuttler „pri belem ^ križa" ei ti soj a naznanjati, da je prevzel trgovino od gospoda Anton Mlinerič-a in sedaj z mnogovrstnim lepim blagom za moške in ženske obleke popolnoma na novo založil. Zagotovlja tudi, da se bode kar je mogoče potrudil vsakomur z lepim, dobrim blagom po najnižji ceni solidno in pošteno postreči. Na obilni obisk in ogled lepe zaloge uljudno vabi z velespoštovanjem (1687—2) Kuttler (prej A. Mlinerič.) Koncesijoniran po ve., c. kr. mitiisterstvn z odredbo z dne 7. maja 1894, št. 5373. Severno-nemški Men BBSkt "jflfcs "^-Ec Brzoparnlike vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobot«h. Iz Southamptona ozir. Cher-bourga ob srcdab in nedeljah. Iz Genovo oziroma Noapolja via Gibraltar 2-3krat mesečno Lloyd v Bremenu. Bremen -Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Iztočna Azija. _v Kino. |v V Bremen - Avstralija. | japan. Bremen-Juž. Amerika. V Montevideo. V Bnonoa Alres. Baltlmoro. Prekomorska voinia v Newyork 7—8 dnij. V Adelaido, Melbourne, (1077—26) Sydney. [Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard Ta.vca.r- Jsdajatelj in odgovorni Urednik ; Jou.-ji u ili. Itantnina in tisk .Narodne Tiskarne".