Poštnina plačana v gotovini
CENA 20 (Mn
URADNI LIST
LJUDSKE BEPUBLJKE SLOVENIJE
Leio iX
V LJUBLJANI dne 24. decembra 1953
Številka 44
VSEBINA:
142.	Uredba o ustanovitvi In delu šole Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS.
143.	Uredba o uporabi zemljišč za gradbene namene.
144.	Odločba o zavarovanju Krope.
145.	Statut Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije. Odloki ljudskih odborov:
501.	Odlok o načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov ter o nadzorstvu nad pridelovanjem trsnega in sadnega materiala in prometom z njim v okraju Gorica.
502.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 8 v okraju Krško.
503.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer.
504.	Odlok o drugi spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer.
505.	Odlok o tretji spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer.
506.	Odlok o spremembah odloka o skladu za kreditiranje investicij po družbenem planu okraja Maribor okolica.
507.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 13. volilni enoti okraja Maribor okolica.
508.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Murska Sobota.
509.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 24. volilni enoti okraja Postojna.
510.	Odlok o predpisu turistične takse na območju mesta Bleda.
511.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občini Slivnica.
512.	Navodilo GDJ2 za izdajanje legitimacij za uporabo popustov v železniškem, rečnem in pomorskem prometu pri potovanju na letni dopust v letu 1954.
142.
Na podlagi 1. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS
UREDBO
o ustanovitvi in delu šole Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS
1.	člen
Pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS v Ljubljani se ustanovi za strokovno izobrazbo uslužbencev notranje uprave šola, ki se imenuje »Šola Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS« (v nadaljnjem besedilu »šola«).
Šola je pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom državnega sekretarja za notranje zadeve LRS.
2.	člen
Šola ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna dohodkov in izdatkov Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS.
3.	člen
Šolo vodi direktor, imenuje ga sekretar za notranje zadeve LRS.
4.	člen
Šola ima dva letnika:
a)	oddelek za splošno strokovno izobrazbo,
b)	oddelek za strokovno izobrazbo članov Ljudske milice.
Državni sekretar za notranje zadeve LRS lahko ustanovi v okviru šole še tečaje za posebno strokovno izobrazbo uslužbencev notranje uprave.
5.	člen
Pouk na oddelku za splošno strokovno izobrazbo traja praviloma eno leto.
Pouk na oddelku za splošno strokovno izobrazbo Ljudske milice traja praviloma šest mesecev.
6.	člen
Pogoj za sprejem na oddelek za splošno strokovno izobrazbo je dovršena nižja srednja šola ali njej
enaka šola in najmanj enoletna praksa v notranji upravi.
Pogoj za sprejem na oddelek za strokovno izobrazbo članov Ljudske milice je sprejemni izpit.
7.	člen
Z uspehom dovršeno šolanje na oddelku za splošno strokovno izobrazbo ustreza izobrazbi šestih razredov splošne srednje izobraževalne šole po odločbi predsednika Sveta za znanost in kulturo FLRJ o stopnji šol in tečajev (Uradni list FLRJ, št. 18/52, t. III-B-10).
Z uspehom dovršeno šolanje na oddelku za strokovno izobrazbo članov Ljudske milice je pogoj za dosego naziva miličnika po dovršitvi triletne pripravniške dobe miličnika-pnipravnika.
8.	člen
Za čas šolanja uslužbensko razmerje ne preneha.
Gojenci obdrže za čas šolanja pravico do prejemkov, ki so jih dobivali do vstopa v šolo, izvzemši pravico do položajnega dodatka.
9.	člen
Natančnejše predpise o organizaciji in o delu šole kakor tudi učni program oddelkov in tečajev izda državni sekretar za notranje zadeve LRS.
10.	člen
Odločba o ustanovitvi nižje šole Ministrstva za notranje zadeve LRS v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 31/52) se razveljavi.
11.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U-72/53
Ljubljana, dne 15. decembra 1955.
Predsednik Izvršnega sveta:
Miha Marinko I. r.
143.
Na podlagi 2. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
o uporabi zemljišč za gradbene namene
V ^ ^ '	1. člen
Da bi se zavarovale splošne družbene koristi, se smejo zemljišča uporabljati za gradbene namene samo ob pogojih te uredbe.
2.	člen
Ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami določijo s svojimi odloki, katera zemljišča se smejo uporabiti za splošne gradbene namene, katera se smejo uporabiti za gradbene namene samo ob posebnih pogojih, katera se praviloma ne smejo uporabljati za gradbene namene in katera zemljišča so zavarovana zemljišča.
Pri tem se morajo držati ljudski odbori načel te uredbe.
3.	člen
Za zemljišča, ki se smejo uporabiti za splošne gradbene namene, smejo biti razglašena samo taka zemljišča, za katera po načelih te uredbe uporaba za gradbene namene ni omejena ali pa je sploh prepovedana.
4.	člen
Za splošne gradbene namene se ne smejo uporabiti taka zemljišča, ki se dajo bolj smotrno uporabiti ali ki so potrebna za poljedelstvo ali za narodno gospodarstvo sploh, za zdravstvo ali za narodno obrambo, zemljišča, na katerih po posebnih predpisih ni dovoljeno graditi, zemljišča, na katerih bi bila graditev komunalnih naprav zvezana s nesorazmernimi stroški, in zemljišča v takih krajih, kjer so naravni ali drugi pogoji škodljivi za ljudsko zdravje.
5.	člen
Za zemljšča, ki se smejo uporabiti za gradbene namene samo ob določenih pogojih, se razglasijo taka zemljišča, ki so predvidena za posebne gradbene namene, in taka zemljišča, ki naj se zazidajo po posebnem gradbenem redu. Taka zemljišča se smejo uporabiti samo za take namene, za katere so predvidena oziroma se smejo zazidati samo po posebnem gradbenem redu.
6.	člen
Druga zemljišča se ne smejo uporabljati za gradbene namene. Samo izjemoma v posameznih primerih lahko Državni sekretariat za gospodarstvo LRS dovoli uporabo posameznih takih zemljišč za gradbene namene; pri tem lahko določi posebne pogoje za uporabo takega zemljišča.
7.	člen
Ljudski odbori iz 2. člena lahko s svojimi odloki tudi določijo zemljišča, za katera se niti izjemoma ne sme dovoliti uporaba za gradbene namene (zavarovana zemljišča). Za zavarovana zemljišča se smejo razglasiti zemljišča, pri katerih narekuje potreba, da še zaradi prirodnoznanštvenih, turističnih, kulturnozgodovinskih in drugih podobnih razlogov ohrani njihov sedanji izgled.
Na takih zemljiščih so dovoljene samo take gradnje, ki so potrebne za njihovo vzdrževanje ali zavarovanje.
8.	člen
Ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami imenujejo komisijo za pripravo predlogov odlokov po 2. členu te uredbe. Za predsednika komisije imenuje ljudski odbor svojega odbornika.
9.	člen
Dokler ljudski odbori ne bodo izdelali odlokov po 2. členu te uredbe, se ne sme izdati gradbeno dovoljenje, dokler komisija iz 8. člena te uredbe ne da načelnega dovoljenja, da se sme uporabiti zemljišče za določeno gradnjo.
Ce je bilo gradbeno dovoljenje že izdano pred uveljavitvijo te uredbe, se gradnja ne sme začeti, dokler komisija iz 8. člena ne da načelnega dovoljenja za uporabo zemljišča po poprejšnjem odstavku.
Dovoljenje izda komisija na prošnjo stranke, ki želi graditi. Pri izdaji dovoljenja se mora držati komisija načel, postavljenih v 2. členu te uredbe.
Zoper odločbo komisije, s katero odkloni izdajo dovoljenja, je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na Djržavni sekretariat za gospodarstvo LRS.	"	\
10.	člen
Gradbeni objekti, ki žtr stojijo na zemljiščih, ki bodo razglašena za zazidljiva pod posebnimi pogoji ali za nezazidljiva, se smejo prezidavati in obnavljati samo ob pogojih, ob katerih so na takih zemljiščih dovoljene nove gradnje.
Gradbeni objekti, ki že stojijo na zemljiščih, ki bodo razglašena za zavarovana, se ne smejo prezidavati ali obnavljati.
Na obstoječih gradbenih objektih na zemljiščih, omenjenih v 1. in 2. odstavku tega člena, se pa smejo izvrševati redna vzdrževalna dela.
11.	člen
Državni sekretar za gospodarstvo LRS nadzoruje izvajanje te uredbe in izda navodila za njeno izvajanje.
12.	člen
Ta uredba velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS*.
St. U-73/53
Ljubljana, dne 15. decembra 1953.
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
144.
Na podlagi 1. in 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, štev. 23-137/48) izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z Izvršnim svetom Ljudske skupščine LRS
ODLOG BO o zavarovanju Krope
1
Kraj Kropa v okraju Radovljica se zaradi svojih urbanističnih, arhitekturnih, gospodarsko in socialno-zgodovinskih, narodopisnih ter domačijskih značilnosti zavaruje kot kulturni spomenik.
2
V zavarovanem kraju je brez poprejšnjega dovoljenja občinskega ljudskega odbora Kropa, izdanega v sporazumu z Zavodom za spomeniško varstvo LRS, prepovedana vsaka sprememba krajevnega lica.

Za spremembo krajevnega lica se štetejo zlasti gradba novih poslopij, komunikacij, ograj, škarp, zasajanje novih meja, urejanje hudournikov, prezidave, nadzidave, dozidave ter druge zunanje adaptacije, rušenje zgradb in sprememba notranjosti tistih zgradb, ki jih bo kot posebno pomembne določil Zavod za spomeniško varstvo LRS.
3
VT zavarovanem kraju so lastniki oziroma upravni organi dolžni vzdrževati nepremičnine na svoje stroške.
4
Varstvo za kulturni spomenik razglašenega kraja se po prednjih predpisih izroča občinskemu ljudskemu odboru Kropa, ki ga izvaja po Muzejskem odboru v Kropi.
Vrhovno varstvo in splošno nadzorstvo pa ima Zavod za spomeniško varstvo LRS.
5
Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18. členu zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih
znamenitosti v LRS z dne 21. V. 1948 (Uradni list LRS, št. 23-137/48) v zvezi s 1. členom pod V. zakona o uskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku z dne 15. VI. 1951 (Ur. list LRS, št. 21-110/51.)
6
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. II 2387/2
Ljubljana, dne 29. oktobra 1953.
Predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS:
Dr. Anton Melik 1. r.
S to odločbo se strinja Izvršni svet LRS Predsednik Izvršnega sveta LS LRS:
Miha Marinko 1. r
145.
Na podlagi 3. člena uredbe o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in o začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 3-'342/52) je skupščina Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije na I. zasedanju dne 25. oktobra 1953 v Ljubljani sprejela tale
STATUT
Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	j člen
Zavod se imenuje Zavod za socialno zavarovanje LR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod); njegov sedež je v Ljubljani.
Delovno področje zavoda obsega območje LR Slovenije.
Štampiljka zavoda je okrogla z napisom imena zavoda v krogu in imenom sedeža zavoda v sredini.
2.	člen
Naloga zavoda je vodenje splošne politike socialnega zavarovanja in izvajanje te službe na območju LR Slovenije v obsegu, ki ga določajo posebni zvezni in republiški predpisi.
3.	člen
Zavod je samoupravna javna ustanova, je pravna oseba in more pridobivati pravice ter prevzemati obveznosti. Zavod je nosilec republiških skladov za socialno zavarovanje.
4.	člen
Zavod upravljajo zavarovanci po svojih zastopnikih v samoupravnih organih.
Samoupravni organi so:
1.	skupščina,
2.	upravni odbor,
3.	nadzorni odbor.
. IT. SKUPŠČINA ZAVODA
5.	člen
Skupščina je najvišji samoupravni organ zavoda. Sestavljajo jo zastopniki iavarovancev, ki jih za do-
bo 2 let izvolijo izmed sebe člani skupščin okrajnih zavodov.
Skupščina zavoda predstavlja zavarovance vseh okrajnih in mestnih zavodov za socialno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: okrajni zavodi). Sklepi skupščine so obvezni za zavarovance in vse organe republiškega in okrajnih zavodov.
6.	člen
V skupščino zavoda volijo okrajni zavodi po enega zastopnika na vsakih izpolnjenih 4000 zavarovancev, vendar voli vsak okrajni zavod najmanj dva zastopnika.
Za zavarovance štejejo: zaposleni delavci in uslužbenci, uživalci oskrbnine za začasno nezaposlenost, uživalci osebnih pokojnin, družinske upoko-jenke-vdove ter s posebnimi pogodbami v zavarovanje vključeni pripadniki prostih poklicev, če je s pogodbo dogovorjeno polno zavarovanje.
7.	člen
Zasedanja skupščine so redna ali izredna.
Na redno zasedanje se skliče skupščina po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Na izredno zasedanje se skupščina skliče, če to z navedbo razlogov pismeno zahteva najmanj Vs članov skupščine ali nadzorni odbor.
Novo izvoljene člane skupščine skliče k prvemu zasedanju predsednik prejšnje skupščine tako, da je zasedanje najpozneje v 30 dneh po končanih volitvah članov skupščine pri vseh okrajnih zavodih.
Skupščino sklicuje na zasedanje predsednik skupščine v sporazumu z upravnim odborom. Če ni predsednika oziroma namestnikov, sklicuje zasedanja upravni odbor.
Skupščina mora biti sklicana na izredno zasedanje najpozneje v 30 dneh po prejemu pismene zahteve najmanj Vs članov skupščine ali nadzornega odbora.
Skupščina se skliče najmanj 14 dni pred dnevom zasedanja s pismenimi vabili in navedbo dnevnega reda; dnevni red sestavi predsednik skupščine skupaj z upravnim odborom.
Ce je na dnevnem redu tudi sprememba statuta, mora biti z vabilom sporočena članom tudi bistvena vsebina sprememb.
8.	člen
Na prvem zasedanju si skupščina izvoli stalnega predsednika in dva namestnika. Na vsakem zasedanji* si skupščina določi potrebno število zapisnikarjev in vsaj dva preglednika zapisnika ter verifikacijsko komisijo 3 članov, ki ugotavlja sklepčnost skupščine.
9.	člen
Skupščina je sklepčna, če je navzočih vsaj polovica članov. Skupščina more sklepati o sprejemu ali spremembi statuta samo, če je na zasedanju navzočih najmanj Va članov. Če skupščina ni sklepčna, se vnovič skliče k zasedanju v najmanj 14 dneh. Pri ponovnem sklicanju je skupščina sklepčna in odloča o vseh zadevah ne glede na število navzočih članov.
Skupščina sklepa z navadno večino, o sprejemu ali spremembi statuta pa z 2/s večino navzočih članov.
O zasedanju skupščine se piše zapisnik; zapisnik podpišejo: predsednik skupščine, zapisnikarji in pregledniki zapisnika.
10.	člen
Glasovanje v skupščini je javno, razen če skupščina z navadno večino sklene, da bo glasovanje tajno.
11.	člen
V izključno pristojnost skupščine spadajo tele zadeve:
1.	sprejem in sprememba statuta;
2.	vodenje in usmerjanje splošne politike socialnega zavarovanja na vsem območju LRS;
3.	izvolitev upravnega in nadzornega odbora, dopolnitev upravnega in nadzornega odbora ali zamenjava posameznih članov;
4.	sklepanje o delu upravnega ter nadzornega odbora na podlagi njunih poročil;
5.	sklepanje o razrešnici upravnemu ali nadzornemu odboru po preteku njune delovne dobe;
6.	sklepanje o rednem in morebitnem dodatnem proračunu, končnem računu ter o porabi ali naložbi morebitnih presežkov ali prihrankov;
7.	sklepanje o ustanovitvi posebnih skladov, kolikor niso ustanovljeni s posebnimi zveznimi ali republiškimi predpisi, ter o uporabi njihovih sredstev;
8.	sklepanje o pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin;
9.	postavitev in razrešitev direktorja;
10.	sklepanje o predpisih glede službenega razmerja uslužbencev zavoda, kolikor le-to ni urejeno s posebnimi predpisi;
11.	sklepanje o sistemizaciji delovnih mest;
12.	sklepanje o odškodnini članom skupščine, upravnega in nadzornega odbora za izdatke in zamudo časa, zvezane s sejami ali zasedanji, in o morebitnih povračilih za njihovo delo v zavodu;
13.	sklepanje o pooblastitvi upravnega odbora, stalnih ali začasnih komisij za izvršitev določenih nalog, ki sicer spadajo v pristojnost skupščine;
14.	sklepanje o razrešitvi in sprejem odpovedi posameznih članov skupščine;
15.	sklepanje o zaključitvi dela skupščine po preteku njene delovne dobe, o morebitnem predčasnem razpustu skupščine ter razpisu izrednih volitev zastopnikov skupščin okrajnih zavodov.
12.	člen
Za opravljanje nalog, naštetih v 7., 8., 10. in 11. točki 11. člena, sme skupščina pooblastiti tudi upravni odbor ali posebej za to postavljene komisije;’
13.	člen
Za izvršitev sklepov skupščine skrbita upravni odbor in direktor zavoda, kolikor skupščina za posamezne primere ne sklene drugače.
14.	člen
Volitve članov upravnega in nadzornega odbora so tajne, volitve članov raznih komisij in direktorja pa tajne ali javne, kakor sklene skupščina. Skupščina odloči, ali se kandidati predlagajo neposredno ali po kandidacijski komisiji.
15.	člen
Ce član skupščine ne opravlja svojih nalog ali če s svojim delom ali vedenjem očitno škoduje koristim zavarovancev ali zavoda ali če s svojim delom ali vedenjem škoduje koristim ali ugledu skupnosti, ga sme skupščina razrešiti bodisi na predlog skupščine prizadetega okrajnega zavoda ali pa iz lastne pobude, potem ko je zaslišala skupščino prizadetega okrajnega zavoda.
Skupščina odloča o razrešitvi tudi takrat, če se član sam odpove ali prosi za razrešitev.
16.	člen
Mandat članov skupščine preneha sam po sebi:
a)	s smrtjo;
b)	z izgubo splošne volilne pravice;
c)	s prenehanjem članstva v socialnem zavarovanju;
č) z nepogojno obsodbo na kazen zapora ali na kakšno strožjo kazen;
d)	z odvzemom članstva v skupščini okrajnega zavoda;
e)	z odpoklicem po skupščini okrajnega zavoda.
17.	člen
V primeru prenehanja članstva v skupščini iz razlogov, navedenih v 15. in 16. členu tega statuta, izvoli prizadeta skupščina okrajnega zavoda na svojem prvem prihodnjem zasedanju novega zastopnika.
III.	UPRAVNI ODBOR
18.	člen
Upravni odbor šteje 7 članov.
Upravni odbor se mora zbrati na prvo sejo v 8 dneh po izvolitvi.
Prvo sejo skliče predsednik prejšnjega upravnega odbora. Na prvo sejo se vabijo tudi vsi člani prejšnjega upravnega in nadzornega odbora.
Upravni odbor izvoli na prvi seji predsednika in njegovega namestnika.
rejšnji upravni odjor izroči novemu odboru delo in mu očrta glavne tekoče probleme.
19.	člen
Upravni odbor opravlja svoje funkcije še tudi po razpustu skupščine vse do izvolitve novega upravnega odbora.
Mandat posameznih članov upravnega odbora preneha avtomatično s prenehanjem članstva v skupščini, razen tega pa tudi z razrešitvijo po skupščini.
20.	člen
V pristojnost upravnega odbora spada:
1.	odločanje o vseh dajatvah zavarovancem, kolikor le-to spada na prvi ali drugi stopnj-' v njegovo pristojnost;
2.	usmerjanje tekočega dela v zavodu;
3.	pripravljanje predlogov in poročil za skupščino zavoda in državne ali razne družbene organe;
4.	sklepanje o virmanih med posameznimi proračunskimi partijami;
5.	sklepanje o prevzemu pogodbenih obveznosti, če presegajo 100.000 din;
6.	imenovanje članov raznih zdravstvenih in in-validsko-pokojninskih komisij, kolikor to ne spada v pristojnost okrajnih zavodov;
7.	presojanje, ali so sklepi oziroma odločbe okrajnih zavodov zaikoniti;
8.	nameščanje, premeščanje in odpuščanje uslužbencev zavoda ter urejanje njihovega službenega razmerja;
9.	imenovanje članov disciplinskega sodišča za uslužbence in članov personalne komisije;
10.	sklepanje o zadevah, ki mu jih iz svoje pristojnosti z izrečnim sklepom prepusti skupščina;
11.	sklepanje o vseh zadevah, ki po statutu ali drugih predpisih ne spadajo v pristojnost drugih organov zavoda.
21.	člen
Upravni odbor sme odločati tudi o zadevah, ki po statutu spadajo v pristojnost skupščine, če bi odlaganje odločitve moglo povzročiti škodo zavarovancem, zavodu ali skupnosti, sklicanje skupščine pa ni mogoče v potrebnem času. Take sklepe mora upravni odbor predložiti skupščini v potrditev na prvem prihodnjem zasedanju.
22.	člen
Upravni odbor sme sklepanje in odločanje o zadevah iz 1., 2. in 3. točke 20. člena v celoti ali deloma, za trajno ali začasno prenesti v pristojnost posebnih komisij, ki jih postavi v ta namen, ali v direktorjevo pristojnost. V te komisije smejo biti imenovani tudi drugi člani skupščine, vendar mora biti najmanj en član teh komisij imenovan izmed članov upravnega odbora.
Prav tako sme upravni odbor prenesti zadeve iz
8.	točke 20. člena na direktorja zavoda, kolikor ne gre za vodilne uslužbence zavoda.
23.	člen
Upravni odbor odloča o vseh zadevah na sejah; seje sklicuje predsednik upravnega odbora po potrebi.
O sejah upravnega odbora se obvestijo tudi člani nadzornega odbora, ki imajo posvetovalni glas.
Sej upravnega odbora se obvezno udeležuje direktor zavoda, po potrebi pa tudi strokovni in upravni uslužbenci, ki jih on določi.
Upravni odbor je sklepčen, če so navzoči vsaj štirje člani.
24.	člen
Sej upravnega odbora se smejo na predsednikovo povabilo udeležiti tudi druge osebe.
O sejah upravnega odbora se piše zapisnik; podpišeta ga predsednik in zapisnikar. En izvod zapisnika dobi tudi nadzorni odbor.
25.	člen
Člani upravnega odbora so uradne osebe in odgovarjajo za vso povzročeno škodo.
Člani upravnega odbora morajo čuvati uradno tajnost.
Za povzročeno škodo ni odgovoren tisti član upravnega odbora, ki je glasoval proti sklepu in ki je o tem takoj pismeno obvestil nadzorni odbor.
26.	člen
Ce član upravnega ali nadzornega odbora ali direktor zavoda sodi, da je sprejeti sklep upravnega odbora nezakonit, sme zahtevati, da se sklep zaradi presoje zakonitosti sporoči Svetu za zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije.
Ce Svet v 30 dneh po obvestitvi ne sporoči svojega mnenja, se sklep izvrši.
IV.	NADZORNI ODBOR
27.	člen
Nadzorni odbor šteje 3 člane,
Nadzorni odbor skrbi za zakonitost dela na zavodu na sploh, še posebej pa za pravilno finančno poslovanje.
Ce nadzorni odbor sodi, da je kak sklep upravnega odbora nezakonit, lahko zahteva, da se sklep pred izvršitvijo sporoči po 26. členu statuta v presojo Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS, oziroma lahko predlaga javnemu pravobranilcu sprožitev upravnega spora, če je bil z odločbo prekršen zakon v korist posameznika, ali pa sproži tudi sam upravni spor zoper tako odločbo.
Nadzorni odbor pregleda delo zavoda, in to posebno v finančnem pogledu najmanj vsako četrtletje enkrat. Po potrebi lahko k tem pregledom pritegne potrebno število zavodov, pa tudi drugih strokovnih uslužbencev.
O pregledu je treba napraviti zapisnik, katerega en izvod se izroči upravnemu odboru. O opravljenih pregledih nadzorni odbor poroča na vsakem zasedanju skupščine.
28.	člen
Nadzorni odbor odloča na sejah in je sklepčen, če sta navzoča vsaj dva člana.
Na prvo sejo se mora nadzorni odbor sestati v 14 dneh po izvolitvi. Prvo sejo skliče predsednik prejšnjega nadzornega odbora.
Na prvi seji izvoli nadzorni odbor predsednika in njegovega namestnika.
Nadzorni odbor piše o svojih sejah zapisnik; zapisnik podpišejo vsi navzoči člani. Zapisnik se mora predložiti upravnemu odboru v 7 dneh po končani seji.
'	29. člen
Funkcija nadzornega odbora traja še tudi po razpustu skupščine vse do dneva zasedanja nove skupščine.
Kar zadeva prenehanja mandata članov nadzornega odbora, je treba primerno uporabljati določbe 19. člena statuta.
Določbe 25. člena veljajo smiselno tudi za člane nadzornega odbora.
V.	DIREKTOR IN USLUŽBENCI ZAVODA
1.	Direktor zavoda
30.	člen
Direktor vodi strokovno in upravno delo po veljavnih predpisih o socialnem zavarovanju, po sta-
tutu m po sklepih ter navodilih skupščine, upravnega in nadzornega odbora.
V	pristojnost direktorja spada zlasti:
1.	da izvršuje sklepe upravnega in nadzornega odbora, sklepe skupščine pa skupaj z upravnim odborom;
2.	da izdaja na podlagi sklepov upravnega odbora odločbe tako o pravicah iz socialnega zavarovanja, kakor tudi druge odločbe;
3.	da pripravlja graiiivo za seje upravnega odbora in stavlja potrebne predloge;
4.	da izdaja naloge za izvajanje proračuna;
5.	da odloča o prevzemu pogodbenih obveznosti do 100.000 din v okviru postavk, potrjenih v proračunu;
6.	da zastopa zavod pred upravnimi organi in sodišči;
7.	da razdeljuje delo med uslužbence zavoda, jim daje potrebna navodila in skrbi za njihovo strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje;
8.	da izreka disciplinske kazni za disciplinske nerednosti uslužbencev;
9.	da podpisuje za zavod vse listine, sklepe ali odločbe, kolikor ni v statutu drugače določeno.
V	listinah in odločbah, ki temelje na sklepih samoupravnih organov, je treba navesti, da so izdane na podlagi zadevnih sklepov.
31.	člen
Za opravljanje zadev iz 30. člena, razen 8. točke, sme direktor pooblastiti tudi uslužbence zavoda.
32.	člen
Direktor je za svoje delo odgovoren skupščini in upravnemu odboru.
Odgovarja za škodo, ki bi nastala zaradi nepravilnega izvrševanja dolžnosti ali prekoračitve pristojnosti, in tudi za škodo, ki bi nastala zaradi nezakonitih sklepov upravnega odbora, če ne zahteva pred njihovo izvršitvijo presoje Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS po 26. členu statuta.
2.	Uslužbenci
33.	člen
Uslužbenci zavoda so za svoje delo • odgovorni direktorju. Njihov starešina je direktor.
Uslužbenci so materialno in kazensko odgovorni za škodo, ki jo povzročijo zavodu ali zavarovancem z nepravilnim izvrševanjem službenih dolžnosti.
34.	člen
Do posebne ureditve statusa uslužbencev socialnega zavarovahja so uslužbenci disciplinsko odgovorni za disciplinske prekrške in nerednosti po predpisih zakona o državnih uslužbencih.
3.	Disciplinsko sodišče za uslužbence
35.	člen
Disciplinsko sodišče sestoji iz 3 članov.
Predsednika in enega člana ter njuna namestnika določi upravni odbor, in sicer enega izmed članov skupščine, enega pa izmed uslužbencev zavoda.
Tretjega člana in njegovega namestnika določi sindikalna organizacija uslužbencev zavoda.
Potrebno število tožilcev imenuje upravni odbor.
36.	člen
Člani disciplinskega sodišča za svoje delo kot sodniki niso odgovorni niti direktorju niti samoupravnim organom zavoda.
VI.	KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. Tudi vse spremembe ali dopolnitve statuta veljajo šele po potrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
Potrjeni statut oziroma njegove spremembe se objavijo v »Uradnem listu LRS«.
Opr. št. 4586/1-53
Ljubljana, dne 25. oktobra 1953.
Predsednik skupščine Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije:
Roman Potočnik 1. r.
Ta statut je bil potrjen z odločbo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS z dne 15. decembra 1953, št. 1197/2-53.
Odloki ljudskih odborov
501.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS,' štev. 19/52) in v zvezi z določbami uredbe o trsnicah in sadnih drevesnicah (Uradni list LRS, št. 2/49) ter točke c) 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji obeh zborov dne 20. novembra 1953 izdal
ODLOK
o načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov ter o nadzorstvu nad pridelovanjem trsnega in sadnega materiala in prometom z njim
1.	člen
V okraju Gorica se smejo vinogradi in sadovnjaki na novo urejati in obnavljati samo na zemljiščih, ki so po sv:;; legi, fizikalnih in pedoloških lastnostih v skladu z izvršeno rajonizacijo določena za
vinograde oziroma sadovnjake. Kjer rajonizacija še ni opravljena, določi vinogradniške in sadjarske položaje svet za gospodarstvo OLO Gorica po skupnem predlogu komisije za izbor in določanje kompleksov za obnovo vinogradov in sadovnjakov in vinarsko-sadjarske postaje v Šempetru pri Gorici.
2.	člen
Obnovo vinogradov in sadovnjakov v goriškem okraju vodi vinarsko-sadjarska postaja v Šempetru pri Gorici, in sicer v skladu s potrjeno vinogradniško in sadjarsko rajonizacijo.
3.	člen
Vsaka gospodarska organizacija (državno posestvo, zadruga), zasebnik ali uživalec zemljišča, ki namerava na novo urediti oziroma obnoviti vinograd ali sadovnjak nad 10 arov površine, mora vsaj tri mesece pred pričetkom del predložiti vinarsko-sad-
jarski postaji v Šempetru idejni načrt oziroma jo mora obvestiti o nameravanih delih in jo zaprositi, da izdela načrt. Zasebniki ali uživalci zemljišč morajo predložiti prijavo oziroma načrt po pristojnih kmetijskih zadrugah.
4.	člen
Vinarsko-sadjarska postaja mora v dveh mesecih po prejemu prijave izdelati načrt zemljišča, na katerem se bodo na novo uredili oziroma obnovili vinogradi ali sadovnjaki, ter ga predložiti okrajnemu ljudskemu odboru, da izda dovoljenje; v dovoljenju je treba v skladu s trsnim in sadnim izborom določiti sorto oziroma vrsto in podlago, ki je za ono lego in zemljo najbolj primerna.
Če vinarsko-sadjarska postaja sprejme že izdelan načrt, ga mora v enem mesecu s svojim mnenjem predložiti okrajnemu ljudskemu odboru, da ga potrdi oziroma zavrne.
5.	člen
V goričkem okraju smejo rigolne ekipe rigolati samo na zemljiščih, za katere je okrajni ljudski odbor po 4. členu tega odloka izdal za to dovoljenje.
6.	člen
Evidenco o izdajanju dovoljenj po že izvršenih obnovitvenih delih vodi vinarsko-sadjarska postaja, kontrolo nad izvajanjem obnove pa svet za gospodarstvo pri OLO Gorica.
7.	člen
Vse drevesnice, trsnice in matičnjak! na območju okraja Gorica, ki izpolnjujejo pogoje za svoj obstoj po predpisih uredbe o trsnicah in sadnih drevesnicah, so pod strokovnim nadzorstvom vinarsko-sadjarske postaje v Šempetru pri Gorici.
Vsi matičnjaki, trsnice in drevesnice, katerih pridelek je namenjen za prodajo, se morajo priglasiti po občinskem ljudskem odboru v dveh mesecih po objavi tega odloka vinarsko-sadjarski postaji.
8.	člen
Vsi matičnjaki morajo biti sortno čisti. Vinarsko-sadjarska postaja ima nalogo, pregledati ter po potrebi odrediti izločanje neprimernih drugovrstnih podlag.
9.	člen
Novi matičnjaki, trsnice in drevesnice se smejo zasaditi le na podlagi dovoljenja, ki ga izda na predlog in po zaslišanju vinarsko-sad jarske postaje okrajni ljudski odbor.
10.	člen
Lastniki trsnic in drevesnic morajo predložiti vinarsko-sadjarski postaji do konca vsakega leta ce-pilni načrt za prihodnje leto. Postaja mora do 1. fe-brurja cepilni načrt potrditi ali spremeniti oziroma zavrniti.
11.	člen
Lastniki trsnic in drevesnic morajo uporabljati cepiče, ki so bili selekcionirani pod nadzorstvom vin a rsko-s a dj a r sk e postaje; ta zagotovi drevesničar-jem in trsničarjem sortnost s pismenim spričevalom.
12.	člen
Stanje trsnic in drevesnic mora pregledati vinar-sko-sadjarska postaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
13.	člen
Po izkopu vinarsko-sadjarska postaja pregleda in potrdi kategorizacijo sortiranih cepljenk in sadnih sadik.
14.	člen
Pridelovalec trsnega materiala ali sadnih sadik mora poleg računa izdati kupcu tudi certifikat o dobavljenem trsnem in sadnem materialu.
V certifikatu mora biti potrjena pristnost sorte in podlage ter podatki o izviru cepiča.
15.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za vinogradnike, •ki vzgajajo za lastne potrebe do 400 cepljenk ali 1 50 sadik sadnega drevja letno.
16.	člen
Zoper odločbe vinarsko-sadjarske postaje, izdane po določbah 8., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka, je dopusten ugovor v 15 dneh na okrajni ljudski odbor Gorica; ta po zaslišanju komisije za izbor in določanje kompleksov za obnovo vinogradov in sadovnjakov o zadevi dokončno odloči.
17.	člen
Kršitelji predpisov 4., 5., 7., 8., 9., 10. 11., 13. in 14. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 dinarjev. Najmanjša kazen znaša 500 dinarjev.
18.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem li-tu LRS«.
Št. 11/2-4329/3-53
Nova Gorica, dne 20. novembra 1953.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r.
502.
Okrajni ljudski odbor v Krškem je na skupni seji obeh zborov dne 27. novembra 1953 na podlagi 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti štev. 8, ki obsega ozemlja na območju občine Bizeljsko: Vitna vas, Dramlje, Stara vas in Gregorce, ker se je Šepetave Ferdo, uslužbenec, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti, odpovedal svojemu mandatu.
Volitve bodo v nedeljo dne 10. januarja 1954.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti štev. 8.
Št. Pov 17562/103
Krško, dne 27. novembra 1953.
Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r.
503.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na 6. skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora dne 19. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953
1.	člen
Dopolnilna sredstva okraja, določena v III. poglavju odloka o družbenem planu okraja za leto 1953,
št. 280/12-53 z dne 16. II. 1953, navedena pod točko 3 b tega poglavja, se spremenijo, in sicer:
»3 b) zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predviden v republiškem družbenem planu kot absolutna obveznost okraja za
od tega zneska se porabi za potrebe delovnih kolektivov 50% v znesku odstanek 50% za potrebe okrajnega ljudskega odbora v znesku
2.	člen
V V. poglavju odloka navedene gospodarske investicije se spremenijo tako, da se pravilno glasi:
»1. Okrajni premogovniki Ljutomer
2.	Zdravilišče Slatina Radenci
3.	Zobna ambulanta, Ljutomer
4.	Les-kurivo, Ljutomer
5.	ŽICA, Ljutomer
6.	regulacija Plitvice
7.	Mestna mizarska delavnica, Ljutomer
8.	Slikoplesk, Ljutomer
3.	člen
Spremembe, navedene v 1. in 2. členu tega odloka, veljajo od 1. januarja t953 dalje.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejmeta oba zbora OLO, uporablja pa se od 1. januarja 1953 dalje.
Št. 5599/27
Ljutomer, dne 19. novembra 1933.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r.
504.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na 6. skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora dne 19. novembra 1933 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in družbenih skladov, določena v VI. poglavju odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953, št. 280/12-53 z dne 16. II. 1953, se spremeni, in sicer:
Stroka 124 — tekstilna industrija:
Industrijsko podjetje »Konfekcija«, Ljutomer od 120 do 110%.
2.	člen
Sprememba stopnje akumulacije in družbenih skladov za industrijsko podjetje »Konfekcija«, Ljutomer velja od 1, januarja 1953.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejmeta oba zbora OLO, uporablja pa se od 1. januarja 1953 dalje.
Št. 5599/25
Ljutomer, dne 19. novembra 1953.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r.
505.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na 6. skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora dne 19. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in družbenih skladov, določena v VI. poglavju odloka o družbenem planu OLO Ljutomer za leto 1953, štev. 280/12 z dne 16. II. 1953, se spremeni, in sicer:
Stroka 127 — živilska industrija:
Slatinsko podjetje Sl. Radenci od 100 na 200%.
2.	člen
Sprememba stopnje akumulacije in družbenih skladov za Slatinsko podjetje Sl. Radenci velja od 1. januarja 1953.
3.	člen
, Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejmeta oba zbora OLO, uporablja pa se od 1. januarja 1953 dalje.
št. 5599/26
Ljutomer, dne 19. novembra 1953.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r.
506.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z 19. členom uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2/53), je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupnem zasedanju obeh zborov dne 29. oktobra 1953 izdal
ODLOK
o spremembah odloka o skladu za kreditiranje investicij po družbenem planu OLO Maribor okolica za leto 1953 1
Drugi člen odloka o skladu za kreditiranje investicij po družbenem planu OLO Maribor okolica za leto 1953, ki je bil sprejet na zasedanju obeh zborov dne 15. VIII. 1953, se spremeni in se glasi:
»Sklad za kreditiranje gospodarskih investicij se ustanovi v višini 21,150.000 din (enaindvajset milijonov sto petdeset tisoč) in se uporablja za objekte, ki so določeni z okrajnim družbenim planom, ali za druge, ki jih določi okrajni ljudski odbor Maribor okolica.
Št. I 6663/53-2
Maribor, dne 29. oktobra 1953.
Predsednik OLO: Stane Škof 1. r.
22.146.000	din
11.073.000	din 11,073.000 din
1,473.000 din
950.000	din
800.000	din
650.000	din
700.000	din 1,000.000 din
300.000	din
200.000	din
507.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembali in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) v zvezi s 123. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na 9. skupnem zasedanju okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 4. 12. 1953 izdal
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1
Razpisujejo se nadomestne volitve v 13. volilni enoti za volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica.
2
Ker je odbornik okrajnega zbora za 13. volilno enoto Leskovec Tone bil izvoljen v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica, se je odpovedal mandatu odbornika okrajnega zbora okrajnega ljudskega odbora.
3
Nadomestne volitve za 13. volilno enoto na območju občine Lenart v Slov. goricah bodo v nedeljo dne 7. februarja 1954.
4
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in v
13.	olilni enoti na krajevno običajni način.
Št. 1-1418/53-5
Maribor, dne 4. decembra 1953.
Predsednik OLO: Stane Škof 1. r.
508.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52 je okrajni ljudskih odbor Murska Sobota na VIII. skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora dne
16.	novembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in sklada, določena v VI, poglavju odloka o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1953, št. I 2927/12-1953 z dne 11. II. 1953 se spremeni, in sicer:
Stroka 124: Tekstilna industrija
Tovarna dežnikov HŠK, Lendava od 200 na 110.
2.	člen
Sprememba stopnje akumulacije in družbenih skladov za Tovarno dežnikov »Heroj Štefan Kovač«, Lendava velja od 1. julija 1953.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem - listu LRS«, uporablja se pa od 1. VIL 1953,
Št. 1-2927/16-53
Murska Sobota, dne 16. novembra 1953.
Predsednik OLO:
Štefan Šabjan 1. r.
509.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) v zvezi z 12. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 28. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
V 24. volilni enoti za volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Postojna se razpišejo nadomestne volitve, ker se je ljudski odbornik Janežič Andrej, izvoljen v tej enoti za odbornika okrajnega zbora, odpovedal mandatu in je okrajni zbor na seji dne 28. novembra 1953 njegovo odpoved sprejel.
24. volilna enota obsega naselji Radohovo vas in Pivko.
II
Volitve bodo v nedeljo, dne 24. januarja 1954.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, in na oglasni deski občine Pivka.
Št. 3482-7/41
Postojna, dne 28. novembra 1953.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
510.
Ljudski odbor mestne občine Bled je na podlagi drugega odstavka 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS, št. 19-90/52) v zvezi s 3. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-188/53) in s pritrditvijo Izvršnega sveta LRS, sprejel na seji dne 17. julija 1953
ODLOK
o predpisu turistične takse na območju mestne občine Bled
1.	člen
Na območju mestne občine Bled se v naseljih Grad, Zagorice, Želeče, Mlino in Rečica, ki so izrazito turističnega pomena, in za Radio dom v Ribnem predpiše turistična taksa.
2.	člen
Turistična taksa znaša v sezoni od 15. junija do 31. avgusta 30 din, v predsezoni od 1. maja do 14. junija in posezoni od 1. do 30. septembra pa 20 din dnevno.
3.	člen
Turistično takso mora plačati vsak gost, ki prenoči v sobah na območju naselij, naštetih v 1. členu tega odloka, za vsako prenočitev posebej, razen gostov, ki so po posebnih predpisih popolnoma ali deloma oproščeni plačila takse.
4.	člen
Turistična taksa se pobira v korist mestne občine Bled in se uporablja za komunalne in turistične graditve ter za dvig in pospeševanje turizma na tem območju.
5.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Bled se pooblašča, da izda odredbo o oprostitvah in olajšavah plačevanja ter natančnejše določbe o obračunavanju in odvajanju turistične takse.
6.	člen
Za pravilno in pravočasno odvajanje oziroma plačevanje turistične takse odgovarja stanodajalec.
7.	člen
Ta odlok velja od 17. julija 1953.
Št. 1-720/1-53
Bled, dne 17. julija 1953.
Predsednik LOMO: Jože Kapus 1. r.
511.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS štev. 31-102/53), je občinski ljudski odbor Slivnica na seji dne 13. decembra 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 1 za vas Kalobje, v kateri je bil izvoljen za odbornika Erjavc Drago, in v III. volilni enoti, ki obsega naselja Trno in Trško gorco, ker je prenehal mandat Brglezu Jakobu, odborniku občinskega odbora,., ki sta bila izvoljena v teh volilnih enotah.
Volitve bodo v nedeljo, dne 27. decembra 1953.
Ta odlok se objavi v sUradnem listu LRS« in na razglasnih deskah Obč. LO v teh volilnih enotah.
livnfca,1 Ine 13. decembra 1933.
Stanko Lesjak 1. r.
512.
NAVODILO
za izdajanje legitimacij za uporabo popustov v železniškem, rečnem in pomorskem prometu pri potovanju na letni dopust v letu 1954
(Objavljeno v Transportni službi, št. 25/53, pod zap. št. 241)
1. točka
Razen oseb, ki so navedene v 1. točki 27. člena PT zv. I uživajo popust pri vožnji za potovanje na letni dopust v letu 1954 še tele osebe:
a)	književniki, likovni umetniki, skladatelji, reproduktivni in filmski umetniki ter člani njihovih ožjih družin;
b)	nosači (železniški in mestni), čistilci obutve in žagarji drv za kurjavo, člani njihovih družin pa nimajo pravice do tega popusta;
c)	člani Zveze združenja pravoslavnih svečenikov FLRJ, člani Zveze združenja katoliškega duhovništva FLRJ, člani Cirilmetodijskega društva na območju LR Slovenije, člani združenja islamskih verskih uslužbencev (Umije) kakor tudi člani njihovih ožjih družin;
č) slušatelji partijskih in višjih partijskih šol pri CK v republikah in CK ZKJ, če so izpolnili delovni staž 11 mesecev (računajoč tudi čas, prebit v tej šoli) kakor tudi člani njihovih ožjih družin;
d)	kot aktivni delavci in uslužbenci po določbah 1. točke 27. člena PT zv. I štejejo tudi tiste osebe, ki so začasno nezaposlene, a jih vodijo v evidenci biroji za posredovanje dela. Te osebe se štejejo, najsi bo da prejemajo 50°/o dotedanjih prejemkov kot materialno pomoč ali pa so preskrbljene in le-te ne prejemajo, kakor da so še dalje v delovnem razmerju ter obdržijo vse pridobljene pravice delavca oziroma uslužbenca.
Legitimacije za te delavce in uslužbence kakor tudi za člane njihovih ožjih družin naročajo biroji za posredovanje dela, vsak na svojem območju, tako, kakor je to določeno za druga podjetja, ustanove in urade. Le legitimacije za potovanje na letni dopust overja pristojni urad za posredovanje dela.
2. točka
Delavci in uslužbenci, ki prestopijo iz podjetja v podjetje, kakor tudi tisti, ki po odslužitvi vojaškega roka v JLA ponovno začnejo delovno razmerje, imajo pravico do popusta pri odhodu na letni dopust, kar pomeni, da je v tem primeru staž za pridobitev popusta pri vožnji vezan s stažem za pridobitev pravice do letnega dopusta, ki mora znašati 11 mesecev.
,	3. točka
Za družinske člane lahko nosilec pravice do popusta pri vožnji dobi popust, ki ga določa to navodilo, s pogojem, da z njim živijo v družinski (hišni) skupnosti. Družinska skupnost obstoji glede na te določbe tudi v tistih primerih, kadar družinski člani iz utemeljenih razlogov ne živijo v istem stanovanju (zaradi ločenega življenja spričo pomanjkanja stanovanja, šolanja, zdravljenja in podobnega).
Če so otroci postali nesposobni za pridobivanje pred dovršenim 18. letom starosti ali, če so na rednem šolanju, pred dovršenim 24. letom starosti, uživajo popust pri vožnji, dokler traja ta nesposobnost.
S sklenitvijo zakona otroci izgubijo popust pri vožnji.
Dokaz, da se otroci redno šolajo, je potrdilo šole.. Ne šteje se pa kot redno šolanje obiskovanje raznih tečajev kot dopolnitev splošne ali strokovne izobrazbe.
Dokaz, da so otroci oziroma starši nesposobni za pridobivanje, je potrdilo pristojnega zdravnika socialnega zavarovanja ali potrdilo katere koli zdravstvene ustanove (ambulante, poliklinike, bolnišnice, klinike).
Dokaz, da nosilec pravice do popusta pri vožnji vzdržuje otroke brez staršev, kakor tudi dokaz, da vzdržuje svoje starše, je potrdilo ljudskih oblasti. Šteje se, da delavec oziroma uslužbenec nosilec pravice do popusta pri vožnji vzdržuje svoje starše, če ti nimajo več kot 1200 din mesečno osebnih dohodkov.
Za očeta, starejšega kakor 65 let, in mater, starejšo od 60 let, ni treba potrdila o nesposobnosti za
pridobivanje, vendar je treba v teh primerih predložiti dokaze o starosti.
Če družinski člani ne živijo v istem stanovanju, je treba dokazati, zakaj ne stanujejo skupaj, da bi se ugotovilo, ali gre za družinsko skupnost.
Pri tistih otrocih, ki se redno šolajo, pa so starejši od 24 let in za katere prejema nosilec pravice do popusta pri vožnji otroški dodatek, je treba upoštevati, da ti otroci nimajo pravice do popusta pri vožnji kot družinski člani, marveč naj se napotijo k uporabi popustov, bi so določeni za študente.
Kot zakonski drug se štejeta glede na to navodilo mož in žena, tako da lahko mož, če je zaposlen, dobi legitimacijo za ženo, kolikor ta že ne uživa popusta pri vožnji na neki drugi podlagi. Prav tako ima tudi žena, ki je v delovnem razmerju in ima pravico do popusta pri vožnji, pravico do popusta pri vožnji za svojega moža, ne glede na njegovo zaposlitev ali zasebni poklic (premoženjsko stanje), kolikor mož že ne uživa popusta pri vožnji na neki drugi podlagi.
Otroci delavcev in uslužbencev uživajo popust pri vožnji kot družinski člani, če izpolnjujejo pogoje, ki so našteti v tem navodilu. Na ta popust ne vpliva tarifski popust, ki ga uporabljajo z dijaškimi objavami K-17. Glede na to bodo lahko otroci delavcev, ki redno obiskujejo šolo, uporabljali oba popusta, ker velja tarifski popust samo v določenem času in na določenih relacijah, popust pri vožnji na letni dopust pa skupno z vsemi družinskimi člani.
4.	točka
Za uporabo popusta se izdajajo z veljavnostjo za koledarsko leto legitimacije K-15.
Izjemoma se lahko do potrošnje za leto 1954 izdajajo tudi legitimacije P-30 in P-31.
Stari obrazec legitimacije K-15, ki je veljal za člane KDZ in člane Zveze odvetniških zbornic, se ne more izdajati za uporabo popusta v letu 1954, marveč morajo ekonomati direkcij za železnice razpoložljive zaloge razveljaviti.
Legitimacije K-15, P-30 in P-31 stanejo 15 dinarjev za kos in jih prodajajo železniške postaje.
5.	točka
Državna, zadružna in zasebna podjetja, ustanove, uradi in družbene organizacije itd. kupijo potrebno število legitimacij za uporabo popusta za letni dopust pri najbližji železniški postaji.
Kupljene legitimacije se morajo izpolniti s črnilom čitljivo in natančno ter s seznamom v trojniku dostaviti železniški postaji v kraju, kjer je podjetje, ustanova, urad itd. aM najbližji železniški postaji v overitev.
V krajih, kjer je več postaj, lahko direkcija za železnice določi eno postajo, da le-ta overja legitimacije; to je treba pred tem objaviti z oglasom ali po tisku.
Seznam mora obsegati tele podatke:
a)	v vzglavju: natančno ime podjetja, ustanove, urada itd., nato mesto, okraj in ljudsko republiko ter številko delo vodnega zapisnika;
b)	zaporedno številko;
c)	priimek, očetovo ime in ime uporabnika.
Pod isto zaporedno številko, toda pod imenom
nosilca pravice do popusta se navedejo imena vseh članov njegove ožje družine, za katere se naročajo legitimacije ter njihovo družinsko razmerje, pri otrocih pa še leta starosti. Za otroke, stare nad 18 let, je treba navesti, ali se redno šolajo.
č) številko legitimacije K-15 (P-30, P-31);
d)	Številko osebne izkaznice uporabnika (to številko je treba vpisati tudi pri družinskih članih, ražen pri otrocih do dovršenega 16. leta).
Na koncu seznama doda voditelj podjetja, ustanove, urada itd. tole klavzulo:
»Do so delavci in uslužbenci, navedeni v tem Seznamu, dejansko zaposleni v tem podjetju (ustanovi, uradu itd.) z rednim stažem najmanj 11 mesecev, da imajo člani njihovih ožjih družin pravico do tega popusta kakor tudi da se legitimacije za naštete osebe v tem letu naročajo prvič, potrjuje: (žig podjetja, ustanove, urada itd. in podpis voditelja).«
Za Upokojence, člane združenja upokojencev kakor tudi za člane njihovih ožjih družin je treba na koncu Seznama dodati tole klavzulo:
»Da so upokojenci, našteti v tem spisku, dejansko člani združenja, da imajo člani njihovih ožjih družin pravico do tega popusta, kakor tudi da se legitimacije za naštete osebe v tem letu naročajo prvič, potrjuje: (žig združenja upokojencev in podpis predsednika).«
Upokojenci, ki niso člani združenja upokojencev, prejmejo legitimacije zase in za člane svojih ožjih družin na prošnjo in s prepisom odločbe o pokojnini, ki jo je treba predložiti postaji v dvojniku skupno z izpolnjenimi legitimacijami K-15 (P-30, P-31) in zadnjim čekom o prejemu pokojnine. Postaja bo pri teh osebah poleg overitve na določenem mestu overila tudi vpisane osebne podatke namesto združenja z žigom in podpisom šefa postaje. Na izvirni odločbi o pokojnini, ki jo je treba prav tako predložiti, bo postaja potrdila izdajo legitimacije K-15 (P-30, P-31) za posamezno leto in' jo vrnila uporabniku.
Pri dostavitvi seznama za overitev legitimacij za vožnjo s popustom morajo družbene organizacije in drugi navesti tudi številko odločbe in ime organa državne uprave, ki je potrdil ustanovitev in delo posamezne organizacije.
Legitimacije za vožnjo s popustom za otroke naroča tisti izmed staršev, ki prejema otroški dodatek. Če starši iz kakršnih koli razlogov ne prejemajo otroškega dodatka, tedaj naroča legitimacije oče, če pa on ni v delovnem razmerju, pa mati.
Za uslužbence in delavce predstavništev FLRJ v inozemstvu bo legitimacije za vožnje s popustom naročil sekretariat za zunanje zadeve pri pristojni direkciji za železnice, namesto številke osebne izkaznice pa bo v legitimacijo vpisana številka potnega lista ali katere druge osebne listine uporabnika s sliko.
6.	točka
Po prejemu izpolnjenih legitimacij in spiskov mora železniška postaja natanko primerjati podatke iz legitimacij s seznamom in ugotoviti, ali imajo vse osebe, za katere so legitimacije naročene, pravico do popusta.
Po končanem pregledu in primerjavi overi šef postaje (namestnik) legitimacijo z žigom in podpisom na določenem mestu; pri tem pripiše pri svojem podpisu tudi datum overitve. Tako je treba overiti tudi vse tri primerke seznamov.
Če se pri pregledu ugotovi, da katera koli od oseb, ki so navedene v seznamu, nima pravice do popusta, je treba v vseh treh primerkih seznama črtati priimek in ime z vsemi drugimi podatki za prizadeto osebo ter legitimacijo vrniti neoverjeno.
Overjene legitimacije s trpjnikom seznamov vrne postaja osebno uslužbencu podjetja, urada, ustanove
itd. Duplikat spiska zadrži postaja, izvirnik pa dostavi občemu oddelku svoje direkcije za železnice najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.
Direkcija za železnice bo po potrebi izvajala kontrolo m primerjavo po dostavljenih seznamih.
Postaje bodo vrnile neoverjene tudi tiste legitimacije, v katerih bosta popravljena priimek in ime uporabnika, kakor tudi legitimacije, v katerih bodo črtani posamezni podatki.
Legitimacij za vožnjo s popustom za pripadnike JLA in člane njihovih ožjih družin ne bodo izdajale železniške postaje, temveč pooblaščeni organi JLA, in sicer samo legitimacije K-15. Te legitimacije bodo opremljene s faksimilom direktorja GDJZ in pečatom.
Legitimacije za vožnjo s popustom za pripadnika Ljudske milice in člane njihovih ožjih družin bo izdajala pristojna direkcija za železnice, vsaka na svojem območju po dosedanjem načinu.
7.	točka
Legitimacija za vožnjo s popustom ni opremljena s sliko uporabnika. Dokaz identitete je osebna izkaznica, izdana od pristojnih oblasti, katere številka je vpisana v legitimaciji, razen za osebe, ki jim po uredbi o osebnih izkaznicah teh ni treba imeti.
Vsakemu uporabniku popusta se izda posebna legitimacija K-15 (P-30, P-31) in jo lahko uporablja samo oseba, ki je v njej označena.
Relacija v odhodu in na povratku, na kateri želi uporabnik užiti popust za letni dopust, se mora vpisati pred overitvijo legitimacije, ki jo opravi voditelj podjetja, ustanove itd. neposredno pred odhodom na letni dopust. Za legitimacije, pri katerih ta overitev ni potrebna (za upokojence in člane njihovih ožjih družin), se mora relacija v odhodu in na povratku vpisati pred začetim potovanjem v odhodu.
Kot relacija se ne more vpisati vožnja, ki bi označevala krožno potovanje, najsi bo v odhodu ali na povratku. S krožnim potovanjem se razume potovanje, pri katerem je namembna postaja manj kot 100 km oddaljena od označene odhodne postaje.
8.	točka
Izgubljena legitimacija se v tekočem letu ne more zamenjati z novo.
Izjemoma lahko direktor GDJ2 odobri zamenjavo izgubljene ali slučajno uničene legitimacije s tem, da se mora izgubljena legitimacija razglasiti za neveljavno v Službenem glasniku GDJŽ. Za oglasne stroške je treba dostaviti 50 din na tekoči račun št. 320-T-175 na naslov Tiskarskega podjetja JŽ v Subotici, na hrbtu čeka pa je treba natančno označiti, za kaj se pošilja denar.
Nova legitimacija se izda na podlagi potrdila, da je bila prejšnja razglašena za neveljavno, in potrdila pristojnega voditelja, da nosilec pravice do popusta le-tega ni izkoristil v teku leta niti svojega letnega dopusta.
9.	točka
Vsakršna zloraba popusta pri vožnji ima za posledico odvzem popusta. Odločbo o tem izda direktor pristojne direkcije za železnice.
Ce se pri pregledu ugotovi, da je legitimacija zlorabljena, se ravna z lastnikom po tarifskih predpisih, legitimacija pa se mu takoj odvzame.
Razen tega ima zloraba za posledico materialno in kazensko odgovornost po veljavnih zakonskih
predpisih, in sicer za uporabnika kakor tudi za voditelje, ki legitimacije overjajo.
10.	točka
Glede višine popusta, overjanja legitimacij, veljavnosti popusta, roka veljavnosti prevoznih izkazov in prekinitev potovanja veljajo za vse uporabnike za letni dopust odredbe 27. člena PT zv. L
Prav tako veljajo tarifske določbe za člane ožje družine.
11.	točka
Potrebne količine legitimacij K-15 (P-30, P-31) naj postaje naročajo pri ekonomatu svojih direkcij za železnice po predpisih pravilnika 181.
Stare obrazce legitimacij K-15 je treba, če jih postaje še imajo, poslati ekonomatu, ki jih bo zamenjal za nove legitimacije K-15.
12.	točka
To navodilo dobi veljavo 1. januarja 1954, ko preneha veljati navodilo GDJŽ št. 28568/52, objavljeno v TS št. 25/52 zap. št. 377 z vsemi spremembami in dopolnitvami, kakor tudi navodila, objavljena v Službenem listu FLRJ, št. 56/51.
Legitimacije P-30, P-31 in K-15, ki so bile izdane v letu 1953 za uporabo popusta za letni dopust iu s katerimi je bilo potovanje v odhodu začeto leta 1953, veljajo za povratek do poteka roka 3 mesecev od dneva overitve v določeni rubriki oziroma od dneva v žigu odhodne postaje v odhodu za upokojence in člane njihovih ožjih družin.
Za potovanje v odhodu, ki ni bilo končano do 31. decembra 1953 ob 24. uri, velja popust tudi v letu 1954 samo v primeru, če je bilo začeto z direktnim prevoznim izkazom. Ce je bilo potovanje začeto s prevoznim izkazom samo za del relacije, ki je navedena v legitimaciji, velja popust samo do namembne postaje, do katere se glasi prevozni izkaz.
Če potovanje ni bilo začeto v odhodu do 31. decembra 1953, se popust za povratek ne more uporabiti.
GDJZ št. 16948/53	Direktor
Glavne direkcije jugoslovanskih železnic:
B. Bogavac 1. r.
K tem navodilom daje Direkcija za železnice v Ljubljani še tale pojasnila:
V Ljubljana in Mariboru bosta izdajali in potrjevali legitimacije samo postaji Ljubljana in Maribor. Podjetja, zavodi, ustanove in uradi morajo pri prvi potrditvi legitimacij predložiti železniški postaji poseben skupni seznam vseh svojih upravičencev in njih družinskih članov. Med letom nastale personalne spremembe morajo podjetja itd. sproti prijavljati železniški postaji za spopolnitev seznama. Legitimacije morajo podjetja itd. predlagati v potrditev vse leto samo pri tisti železniški postaji, ki so ji predložile seznam osebja. Za morebitna pojasnila naj se podjetja itd. obračajo naravnost na železniške postaje, ne pa na direkcijo za železnice. Za izdajo novih navodil prenehajo za leto 1953 veljavna navo-dila, ki so bila objavljena tudi v Uradnem listu LRS, št 37/52.
St. XI/2d-448/53
Ljubljana, dne 22. decembra 1953.
Načelnik občega oddelka Direkcije za železnice, Ljubljana: Milan Zagorc 1. r.
Izdaja »Uradni Ust LRS« v Ljubljani - Naročnina
Direktor In odgovorni urednik: dr Rastko M orilk	tiska -Iskarna «Toneta Tomšiča« — vsi
„„s«	o	.	TT . .J?lnc t^ri ~ Posamezna številka: n din do 8 strani,	vsake nadaljnje 4 strani i din več, pr
oošu	8	OiD	več	-e	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ua, požtM	preda) 338 — Telefon uprave 33-575
Čekovni račun: 601-»T«-157