VSEBINA: Jubilejna kmetijska razstava v Ljubljani. — Naročila na modro galico. — Strokovna, izobrazba temelj go^_ spodarstva. — Našim kmetovalcem. — Kompost. — Kdaj je hlevski gnoj podorati? — Skrbimo za varstvo ptic v sadov-" njakih. - - Važnost ribjega olja za domače živali. — Pitanje prašičev. — Najboljša raca-jajeariea. '—'' Kako pridemo do uspešne prodaje čajnega masla. — Jalovost krav in spolni katar. — Sirarska anketa na Jesenicah. — Vprašanja-in odgovori. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. -- Kmetijske novice* — Dopisi, r— Družbene vesti, " Kn.ii--' ževnost. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. < štev. 4. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaia 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Liku za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viliem Rohrman. V Ljubljani, 29. februarja 1928. Leto XLV. Jubilejna kmetijska razstava v v Ljubljani. Kmetijska družba je že lani dovršila 160. leto svojega obstoja in delovanja ter je ta dogodek želela proslaviti s primerno jubilejno kmetijsko razstavo. O tem je že sklepal družbeni redni občni zbor dne 16. decembra 1926. Priprave za to prireditev so se že začele in bile v največjem razmahu, ko so nastale razmere, ki so lani preprečile izvedbo tega- načrta. Glavni odbor Kmetijske družbe je zato sklenil prirediti v letu 1927. le navadno kmetijsko razstavo z bolj trgovskim značajem, medtem ko se je jubilejna kmetijska razstava preložila na letošnje leto 1928. PredkratkPm se je sestal pripravljalni odbor, ki ji je določil smernice in izvolil odseke za posamezne panoge. Jubilejno kmetijsko razstavo priredi Kmetijska družba v zvezi z upravo Ljubljanskega velesejma, ki bo sama od svoje strani v obilni meri pripomogla, da bo izpadla čim sijajnejše. Ker ima ta namen pokazati svetu, kako daleč smo v Sloveniji z našim kmetijstvom je dolžnost vseh kmetovalcev, predvsem pa družbenih udov, da prispevajo k njej s svojimi pridelki alii drugimi važnimi kmetijskimi predmeti. Najbolj so pa poklicane podružnice, da zbirajo razstavni material in ga pravočasno dostavijo- družbi. Odbor bo hvaležen za vsak umesten nasvet in za vsak tostvaren prispevek. Razstava se bo vršila od t.—tO. septembra t, 1. Podroben načrt zanjo bo priobčen v eni prihodnjih številk ..Kmetovalca". Podružnice in člane pa vabimo, da se že sedaj začnejo pripravljati, da bodo čim častneie zastopane na tej družbeni proslavi. Odbor za jubilejno kmetijsko razstavo. Naročila na modro galico. Opozarjamo vinogradnike, da si najkesneje do !5. marca t. 1. pri svojih podružnicah naročijo potrebno količino modre galice. Bati se je namreč, da je bo letos primanjkovalo'. Cena neocarinjeni modri galici bo za vagonskc dobave v Ljubljani po 7 Din kg, v vrečah po 100 kg iz skladišča Ljubljana ali Maribor po 7.50 Din, pri prodaji na drobno po 8 Din kg. Carina maša Din 1.32 za kg. Družba je zaprosila za carine prost uvoz. , . Podružnice dobijo brezplačno nabiralne pole, če se zanje priglasijo. Za vsak kg je zahtevati po 1 Din od kg kot predplačilo. Naročila in predplačila sprejemata razen podružnic tudi Kmetijska družba v Ljubljani! in njeno skladišče v Mariboru, Meljska cesta 12. Kmetijska družba za Slovenijo. Strokovna izobrazba — temelj gospodarstva. Ako se ozremo nekoliko po svetu, vidimo, da vsi stanovi tekmujejo med seboj glede boljše izobrazbe in glede boljšega izhajanja. Ako drugi stanovi toliko žrtvujejo za svojo stanovsko izobrazbo dasi imajo le enovrstno delo vse svoje življenje, koliko več bi morali žrtvovati kmetje in se učiti, ker smo .tudi tvorničarji in trgovci na svoji grudi. Ako pogledamo v tvornico za eno ali drugo stroko, vidimo. da proizvaja vedno le eno vrsto blaga, n. pr. sukno, železne izdelke i. t. d. Ako pogledamo trgovca ali obrtnika, vidimo ravno isto, dočiin se. kmetje pečamo z raznovrstnimi panogami. Eden in drugi izmed navedenih se je pa svoje obrti temeljito učil. Kaj na mi kmetje? Koliko, je še danes kmetov po naši širni domovini, ki niti, nojma nimajo ,o naivaž-nej?ih hranilnih snoveh ki jih potrebujejo,naše živali in rastline. Ali nima. tudi kmet veliko najrazličnejših strojev, ki proizvafaio razne oridelke? , Ali ni naša živina podobna strojem? Ali niso sadna drevesa in trte. četudi nn videz mrtve, ali niso naše njive in travniki v svojem delovanju nodnbni stn>i>m? Sploh, kamor stopiš, dragi, stanovski tovariš, novsod s';' nri stroju in sicer najvažnejšem. kn>- r'h 'mamo na svetu. Mi ne proizvajajo »-nmio ngčj ctroii vso zemebske drbnne, kar1 si iih nnib^lt i-a7vfliorii želodeek nožoli? Kakor se .trudijo t, ;v-i;irj-irfi da imajo najboljše stroje v svojih tvor- Našim kmetovalcem T Našim poljedelcem! Kdor ni še poskrbel za potrebna semena lin gnojila, naj to nemudoma stori. Domača semena je očistiti in odbrati, da dobimo*'najboljše blago za setev. Pred setvijo je semena proti boleznim zavarovati s poprašenjem ozir. namakanjem. Deteljna in travna semena je že sedaj naročiti, da ne bo prepozno. Semenski krompir je prebrati in hraniti na hladnem prostoru, da se zadržuje razvoj klic. Sploh je skrbeti* da se kleti za korenstvo zadostno zračijo in hladijo. Pri letošnji zimi, ki je že dlje časa brez snega, se utegne pojaviti tu in tam škoda vsled zmrzline. take njive bo treba povaljati1, kakor hitro se bodo zadostno osušile. Sedanje vreme je posebno ugodno za trebljenje kamnitih njiv in travniških prostorov, za popravljanje potov itd. Našim živinorejcem! Pomanjkanje zadostne in dosti tečne krme je največja hiba naše živinoreje. Skrbite za močno gnojenje travnikov, dete!$šč in sploh krmskih rastlin. Če ni domačih gnojil pomaerajte si z umetnimi gnojili. Naši travniki po suhih legah so r>oP. Poznam nekega kmetovalca, ki se je potoir, strokovnega časopisi? in knjig toliko izobrazil, da mu zadostuje za vsakdanje gospodarstvo. Po- sebno važno nalogo tvorijo naše kmet. podružnice, ki bi lahko veliko storile v tem oziru. Tisto strankarsko nasprotje naj b:r prenehalo in vsi na delo za procvit našega kmetijstva. Bodimo že tudi kmetje enkrat toliko zavedni, da, kadar se gre za gospodarski blagor vseh smo vsi eno, četudi drugače nismo vsi enega mišljenja. Strokovna izobrazba, skupna samopomoč, delo in varčnost so nam poroki za boljšo bodočnost. Franc Vide, Žvabovo. Kompost. Dandanes, ko postaja zemlja na snoveh, katere ji odvzamemo vsako leto s pridelki, čimdalje bolj izčrpana, zadcbivajo razna gnojila čimdalje večjo vrednost. Srečni so pač kraji, koder še dandanes rodil zemlja, ne da bi ji gnojili! Pri nas tega že davno ni, temveč se ravna pridelek naših njiv točno po hranilnih snoveh katere damo zemlji z gnojem. Za kmetovalca so najvažnejša domača gnojila. Z njimi spravljamo v zemljo tudi organske-humozne tvarine, ki jih zemlja v mnogih slučajih krvavo potrebuje. — Pod domačimi gnojil1;1 razumemo poleg hlevskega gnoja, gnojnice in straniščnega gnoja, tudi kompost ali mešanec ki ga žal po naših vaseh veliko premalo cenimo in poznamo. To gnojilo zasluži, da bi ne smelo- biti nobene domačije brez njega. Koliko denarja se izda danes za razna umetna gnojila, za to ceneno, izvrstno gnojilo ki ga pridelu- jemo lahko sami, pa ne lazodevarno nobenega zmisia. Na vsaki kmetiji se nabere tekom leta raznih tvarin in odpadkov te vseli panog gospodarskega obrata. Večkrat sksoro gospodar ne ve, kam z njimi. In ravno ti odpauki so podlaga in važen sestavni del našemu kompostu, tako: razni rastlinska) ostanki, ama, pleve, tropine, pepel, živalski odpadki, kakor kri, dlake, kosti itd. V bližini tvornic je uobiti včasih poceni razne odpadke, kakor odpadke predilnic, pokvarjene tropine pivovarn, oljarn itd. Bistveni del komposta je dalje zemlja, ki je tem boljša, čim bolj je humozna ali črna. Zemlja nekako veže razkrajajoče se organske tvarine v kompostu ter mu služi ob straneh in po vrhu kupa kot nekaka odeja. V ta namen je dobra zemlja iz ribnikov, mlak, jarkov itd. Iz take zemlje je odstraniti morebitno kamenje, da ne pride na kompost. Važno vlogo igrajo dalje snovi, ki pospešujejo raizkrajevanje tvarin. To je važno, ker si želimo, da bodi kompost čimprej goden. V to nam izvrstno služita gnojnica in apno (živo apno, omet itd.), ki obogatita kompost obenem tudi na hranilnih snoveh. Sploh pa: čim boljše tvarine smo spravili na kompost, tem boljši in izdatnejši bo. Kompost napravimo na zavetnem, senčnem prostoru na kupu, ki je poljubno dolg, do IV2 m, visok, ter spodaj kake 3 m širok. Vrh mu napravimo jam-čast, da se lažje zbira deževnica ali da pozneje lahko napajamo kompost z gnojnico ali straniščni-kom. — Tvarine za kompost se po potrebi sesekajo ali zdrobe. Vlagajo jih plastoma in enakomerno, tako da pride najprej plast zemlje, nanjo plast rastlinskih odpadkov itd., vmes pa raztrosimo apno, pepel itd. Cez kake tri mesece prekopljemo ali preložimo kompost, in sicer navpično odzgoraj navzdol. Tako se posamezne plasti dobro pomešajo: Tako prekopavanje komposta naj sledi vsakih par mesecev, dokler ni kompost goden za uporabo. Važno je, da med tem kompost ne ostane suh ter da ga po potrebi zalivamo. Kompost nam služi kot izvrstno gnojilo v kmetijstvu. Z uspehom ga uporabljamo na travniku, na vrtu in vinogradu. Izborno se obnese zlasti na ope-šanih travnikih in pašnikih. Poslužuje se ga vsakdo rad, kdor kaj sadi ali presaja. Pred uporabo je kompost presejati, premalo razkrojene tvarine uporabimo za napravo novega komposta. — Potrebna množina komposta se ravna po njegovi kakovosti. Cim boljši je, tem manj ga potrebujemo za gnojenje in obratno. Kompost navozimo v kupčke ter ga takoj enakomerno raztrosimo. — r. Kdaj je hlevski gnoj podorati? Dunajski kmetijski list (Wiener landw. Zeitung) prinaša izpod peresa g. dr. H. Kallbrunerja naslednje zanimivo in poučno poročilo: Danske poizkusne postaje so napravile zadnja leta mnogo poizkusov v svrho ugotovitve, kdaj je hlevski gnoj podorati in kolikšna je izguba oz. škoda, ako pustimo gnoj dalj časa neraztrošenega na polju. Poizkusi, izvedeni pri najrazličnejših sadežih, so vsi jasno pokazali, da učinkuje hlevski gnoj najbolje, ako ga takoj po spravljanju na njivo raztrosimo in takoj podorjemo. Izgube, ki nastanejo vsled prepoznega podoravanja, so že četrti dan tako velike, da je učinek tega gnojenja manjši, kakor učinek polovične množine gnoja, ako tega le takoj podorjemo. Iz naslednjih poizkusov je posebno jasno videti, kolikšna je važnost takojšnjega podoravanja hlevskega gnoja. I. Poizkus pri ovsu: Parcela Pridelek na 1 ha v met. stotih: 1. Negnojeno.............27.8 2. Pognojeno z 200 q hlevskega gnoja, takoj podorano.............35.7 3. Pognojeno z 200 q hlevskega gnoja, po 6. urah podorano..........34.4 4. Pognojeno z 200 q hlevskega gnoja, po 1 dnevu podorano . . ........33.6 5. Pognojeno z 200 q hlevskega gnoja, po 4 dneh podorano..........30.5 6. Pognojeno s 100 q hlevskega gnoja, takoj pcdorano.............31.3 II. Poizkus pri pesi: Parcela Pridelek na i ha v met. stotih: 1. Negnojeno............. 597 2. Pognojeno s 400 q hlevskega gnoja, takoj podorano . ............787 3. Pognojeno s 400 q hlevskega gnoja, po 6 urah podorano..........772 4. Pognojeno s 400 q hlevskega gnoja, po enem dnevu podorano........... 738 5. Pognojeno s 400 q hlevskega gnoja, po 4 dneh podorano..........688 6. Pognojeno z 200 q hlevskega gnoja, takoj podorano.............696 V vseh navedenih primerih nam padejo tudi v oči visoki pridelki pri posameznih sadežih. V Sloveniji ne dosežemo v splošnem vsled pomanjkljivega obdelovanja zemlje, kolobarjenja itd. niti polovico tako visokih pridelkov. Vsi gorenji primeri pa govore za to, da je hlevski gnoj na njivi takoj raztrositi in takoj podorati. F. Wernig. Skrbimo za varstvo ptic v sadovnjakih. Naši sadovnjaki postajajo vedno bolj nekam dolgočasni in zapuščeni. Ne sliši se več onega petja, kakor svoječasno, ko je bilo še veliko starega drevja okoli naših domov. S starim drevjem, ki se je posekalo, so izginili tudi ptički od nas. Ni več dupelj, ne zavetišč, kjer so našle te koristne ptice svoje zavetje. Tudi trnjevega grmičevja je vedno manj, ker se je ilztrebilo, tako da so morale ptice-pevke oditi v gozdove. Ne gre se pri tem samo za petje in ljubezen do ptic-pevk, temveč gre se za vprašanje zatiranja raznega mrčesa, nevarnih sadnih škodljivcev, katerih je v naših sadovnjakih vedno več. Resnica je, da so ptice-pevke najvažnejše zatiralke raznih škodljivcev. Ze pred dvajsetimi leti je opisal v lepem članku nadučitelj v pok. g. Lunaček v »Predavanjih" 1. 1908. kako privabimo ptice-pevke z valilnicami' v sadovnjaku. Glavne misli je posnel po znanem lju- r bitelju ptic v. Berlepschu, ki se je vse življenje bavil s tem vprašanjem. Pogrevam te ideje in jih hočem podati nakratko: Najvažnejša vrsta valilnice je oblika, ki je namenjena za najmanjše ptice duplarje, kakor: za čopkasto, dolgorepo, močvirno in gozdno senico, za plezavčke, detlje, brgleze, vrtoglavke, črne mušjake in vrtne rdečerepke. Vhod valilnice je okrogel. Premer znaša komaj 32 mm. Za velike senice in srednjepisane žolne, škorce je valilnica, ki ima 46 mm veliko luknjo. Za večje žolne, dalje za smrdokavre, čuke in druge male sove, imajo pa valilnice 60 do 85 mm velike luknje. Za pastirice, sive mušjake in rdečerepke pa si napravljajo nekateri valilnice, ki imajo štirioglate in razmeroma velike vhode. Vprašanje je sedaj, kakšna naj bo valilnica. GLw.o je, da je napravljena tako, kakor si jo te pti-c same napravijo v naravi. Štirioglate hišice, iz krajnikov zbite, niso ničvredne, ker takih ptičjih bivališč v naravi ni. Valilnica naj bo napravljena iz popolno suhega lesa, ki je bil posekan v pozni jeseni (sicer razpoka) iz enega kosa, ki se ga mora držati lub. Notranjost naj bo točen posnetek naravnih gnezd (glej podobi1 10. in 11.), vhod okrogel, not.anji prostor podoben steklenici ali svetilkinemu cilindru, spodaj zaokroženo in neravno dno, ker vsi duplarji ležejo jajca na gola tla gnezda. Tri v krogu zarezani robovi pod vhodom služijo kot opora za plezanje v in iz gnezdišča. Stene so vsaj 3 do 6 cm debele, imeti morajo močno dno, tako da vnanji ropot ptic ne plaši. Na dno gnezda se potrosi malo prsti in žaganja. Iz podobe 13. je posneti, kako je razobešati valilnice v pozni jeseni, da jih duplarji zasedajo. Zadnji čas za to delo je mesec marc. Nikdar ne smemo valilnic razobešati na posamezno stoječa drevesa, temveč le v sadovnjake. Pripomnimo, da bo Kmetijska družba v kratkem naročila tako valilnico, ki bo služila za vzor. Fr. K. Važnost ribjega olja za domače živali. Ribje olje (nem. Lebertran) je že dolgo znano dobro sredstvo za odvračanje in zdravljenje angleške bollezni (rachitis) pri otrocih in sploh pri mladini!. V zadnjem času so začeli rabiti to sredstev tudi v živinoreji kot redilno in zdravilno sredstvo za mlade živali vseh vrst. Uspehi, ki so jih dosegli s tem oljem, so tako ugodni1, da se je to sredstvo priljubilo že po raznih državah, po Nemčiji, na Angleškem, Holandskem itd., in da je treba z njim seznaniti tudi najširše kroge naših kmetovalcev, Ribje olje dobivajo iz jeter ribe „polenovke", ki žiVi v ogromnih množicah in v raznih sovrstah v severnih delih Atlantskega morja. Izločujejo to olje iz jeter s pomočjo gorke vode ali pa sopare, nato ga pa še očistijo od raznih primesi. Očiščeno jetrno olje je zlatorumene barve in brez posebnega duha in okusa. Za 100 kg olja porabijo do '4000 jeter. Tako dobljeno ribje olje je mastno olje, ki vsebuje poleg raznih tolščnih kislin in glicerina tudi nekoliko važnega joda, broma, fosfora in za življe- Visokost valilnic naj bo najmanj 2 m, običajno pa 4 do 5 m. Za sove, itd. pa tudi) višje do 10 m visoko. Gnezda je obešati navpično ali nekoliko naprej ne nazaj nagnjeno, obrnjeno proti jugozapadu, da voda ne zateka v notranjost. Gnezda se ne smejo majati, naj bodo čvrsto pritrjena, bodisi z žeblji ali vijaki, nikdar pa ne z žico. Dobro je, da so tudi zasenčena. Na vsakih 20 korakov v sadovnjaku bi morala biti nastavljena taka valilnica, potem bi naši sadovnjaki zopet oživeli, zlasti če bi pticam-pevkam pokladali pozimi tndi krmo. Pod. 12. Umetna valilnica od zunaj; visoka je 25 do 45 cm, široka 15 do 20 cm. Stene so 3 do 6 cm debele; še debelejše je dno. Pod. 13. Dve valilnici, pribiti na drevo.' pri a je valilnica nepravilno nagnjena nazaj, pri b pa pravilno naprej. Pod. 10. Naravna valil- Pod. 11. Umetno nare-nica ptice žolne, v pre- jena valilnica v prerezu, rezu. nje ter dober počut važne , vitamine". Njegova re-dilna vrednost je velika, ker je lahko prebavno in prehaja hitro v kri1. To sredstvo je pa tudi zdravilno, ker pospešuje zdrav in krepak razvoj telesa in ozdravlja slabokrvnost in bolehnost. To olje se prodaja tudi že pri nas, in sicer pod imenom »Težakovo olje" (glej zadaj inserat). To ime ima po svojem proizvajalcu in v izogib kaki konkurenci. Težakovo olje je priznano dobro in je preizkušeno na zagrebški visoki šoli. Uspehi, ki so se z njim dosegli, so ugodni in ga zaraditega lahko priporočamo, zlasti pri slabotnih mladih živalih. Danes se priporoča to olje za vse vrste domačih živali. Najbolj znani so pa pri nas dosedaj uspehi, ki so se dosegli pri prašičereji in ki so vsi prav ugodno iztekli. Več o tem prihodnjič. Težakovo olje dajemo živalim v količinah po 10 in 20 gramov ali po eno do dve navadni žlici, na tudi manj. Skraja ga pričnemo pokladati po malem; živali se nanj hitro privadijo. Olje primeSa-vamo drugi krmi zlasti mešani krmi (rezanici) in zobanju. Težakovo olje se prodaja v ročkah do 5 kg in stane 1 kg 25 Din, cela ročka torej 125 Din. R. Pitanje prašičev. (Dalje in konec.) V polovici oktobra, ko imamo vse pridelke spravljene, lahko določimo stalne odmerke krme za II. obdobje pitanja, to je doba tvorbe masti. V prvi dobi se je mehčalo mišičje, ki je postalo sočnato, bogato na beljakovinah in se je poleg tega začela tvoriti mast. To tvorbo masti pospešujemo v 6—12 tednu pitanja s tem, da začnemo tako na pol opitanega prašiča krmiti le 3 krat na dan, torej ga z zeleno krmo ne nadlegujemo več. Odmerek krme izpremenimo in pokladamo okroglo : 6 kg pese in korenja, 4 kg krompirja in IV2 kg krmilne moke ozir. koruznega zdroba. V tem obdobju dajemo bolj gosto krmo in pijačo nadomestimo s svežo vodo. Tekom 10—12 tedna se prašič najbolj redi in znaša prirastek 0.50—0.75 kg dnevno, tako da tehta po 12 tednih pitanja 150—160 kg. Naši kmetovalci prodajajo največ prašičev po prvem pitanju, to je v teži 100—120 kg, ker jih vsled pomanjkanja krme ne morejo dalje rediti. Taki prašiči se prodajo kot šunkarji. Le one za dom namenjene prašiče redimo še dalje kakor je bilo za drugo obdobje spredaj opisano. Zato se pri nas na kmetih redkokdaj vidijo posebno težki in prav debeli prašiči. Tam, kjer hočemo doseči posebno težke prašiče. ki bi nam dalil obilo fine masti orehovega okusa, jih še nadalje pitamo do Dopolnega opitanja. To III. obdobje traja še 4—6 tednov, kar se ravna po lastnostih posameznih živali. V tej dobi mora mast izgubiti ka'- največ vode, da postane trda in še bolj debela. Tak prašič, težak 150—160 kg, mora dobivati: 8 kg krompirja, 4 kg pese in korenja, 2V2—3 kg ječmenovega (2 kg) in koruznega zdro^ ba (1 kg). Pri takem krmljenju je hrana bolj žgancem podobna in ne sme preveč obtežiti in napenjati želodca. Na žfvinsko sol 2—3 dkg in klajno apno :li ribjo moko ne smemo pozabiti. V zadnji dobi se priporoča pokladati Težakovo ribje olje, ki v tem času ugodno vpliva. V tej dobi bo imel prašič tako debelo očrevje in s salom porastli želodec, da težko deluje in zato je paziti, kako prašič je. Da ne bo žejen, mu je dajati dovolj sveže vode po vsakem krmljenju za pijačo. Ako opazimo, da prašič ne poje svoje por-cije trikrat na dan, ga začnemo krmiti le dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, in sicer v ravno taki količini kakor pri trikratnem krmljenju. Na ta način dosežemo da bo prašič težak 200 kg in da bo plast masti dosegla na vihru debelost 12—14 cm, kakor jo kažejo nekateri sremskil prašiči in mongolica-svinje v Vojvodini. Poleg pravilnega Pn točnega krmljenja je nujno potrebno, da je v ltlevu hlad in mir, snaga pa v koritih in kočah. Čim bolj se prašič zdebeli, tem manj potrebuje nastilja zato na mora imeti suho ležišče. Iz svoje prakse na Češkem vem, da so se hlevi po vsakem krmljenju zaklenili da ni1 mogel nihče prašičev vznemirili. Pit prašič zaspi, živčevie se pomiri. d»ha1n počasneje delujejo, obtok krvi se zmanfa in telesno okisičenje se zmanjša na najmanjšo me-o vsled česar se v podkožnem pletivu nakopičeni ogljikovi vodani pretvarjajo v mast, ki je cilj vsakega pitanja. Zmerno topli hlevi (12—15° C) vplivajo na hitrejšo telesno presnovo in na tvorbo telesne toplote. K temu pripomorejo v prvi vrsti ogljikovi vodani (škrob in sladkor) ker se izpreminjajo v tolščobne kisline, ki so predpogoj za tvorbo masti. Iz vsega povedanega sledi: 1. Skrbimo za utajene in dobro razvite prašiče (peršutnike); 2. peršutnike krmimo petkrat na dan z bolj vodeno krmo; 3. v svinjakih zaprte peršutnike začnimo rediti polagoma ž bolj tečno in kuhano hrano; 4. v drugi dobi pitanja krmimo trikrat na dan, v glavnem s korenjstvom in koruznim zdrobom; 5. v tretji dobi je pokladati manj vodenega korenjstva, zato pa več krompirja; za oblodo je jemati več ječmena in krmilne moke, manj koruze in vse mora biti dobro zmleto, da dobimo bolj okusno mast in meso. Krmo pokladamo trikrat na dan, končno pa le po 2 krat. Pri1 takem postopanju se nam ne bo treba bati neuspehov in neprilik pri prebavi hrane. Mislim, da sem s tem člankom ustregel onim kmetovalcem, ki se zanimajo za pitanje prašičev. ilK'- Najboljša raca-jajčarica. Raca kot jajčarica ni na glasu. Na leto znese navadno 70 do 80 jajc. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja smo pa prišli tudi pri racah do boljših jajčaric, in sicer z »indijskimi tekalkami", ko-jih kri je danes primešana že tu in tam po deželi tudi našim domačim racam. Indijske tekalke še odlikujejo po svojil pokončni hoji in bolj lahkim in vitkim životom. Prav dobre tekalke zneso na leto tudi po 180 jajc. V zadnjem času je pa nastala s križanjem indijskih tekalk z rouensko iin divjo raco nova pasma, tako imenovana , Khaki-Campbell-raca (zgovori keki-kembel-raca), ki se odlikuje z izredno nesno-stjo. Kakor se glase poročila iz holandskih krajev, kjer je ta pasma nastala, znese ta raca 230 do 260 jajc na leto, pa tudi več, torej toliko kakor kokoši najbolj slovečih pasem. Khaki-Campbell-raca nosi dvojno ime. , Khaki" pomeni tisto svetlorjavo barvo obleke, ki jo nosijo po vročih (tropskih) krajih. „CampbeU" se pa piše žena angleškega pastorja, ki je vzgojila to pasmo. Pod. 14. Khaki-Campbell-raca. ...... Khaki-Campbell-raca (pod. 14.) je po svoji vna-njosti bolj podobna navadni in divji raci kakor pa indijskim tekalkam. To je pasma zase, ki je lepe, skladne oblike in vitke rasti, tako da se ji pozna žlahtna kri na prvi pogled. Samec se nosi bolj po koncu kakor samica, je daljšega života in manj širokih prs. Glava je bolj drobna, lepo oblikovana z nizkim čelom. Kljun je srednje dolg in dobro razvit. Vrat je srednje dolg, bolj tenek in lepo razvit. Noge so toliko visoke, da leži život od tal. Hoja je okretna, bolj tekanju podobna kakor zibanju (ra-canju). Životna barva je rjava, po glavi temnejša, po perutih svetlejša in spominja močno na divje race. Kljun je zelenkastorumen noge pa oranžnorumene. Samica je bolj enotno-srnaste barve, ki se včasih iz-preminja na svetlejšo rjavo-rumeno barvo. Khaki-Campbell-raca potrebuje za pridno ne-senje ugodnih pogojev, • obilne hrane in nekoliko vede za plavanje. Dobra jajčarica potrebuje na dan poleg nekoliko kuhinjskih odpadkov 65 gramov žitnega zrnja (turščice in ječmena) in 65 gramov mešane klaje (v glavnem pšen. otrobov, pomešanih z zdrobom ječmena, taščice in ovsa ter ribje moke). Dosedanji poskusi so dognali, da je ta raca najbolj nešna, če ima poleg travne paše le nekaj vode na razpolago. Zadostuje tudi kak majhen bajer ali bazen. Če živil samo na vodi, se nesnost lahko zmanjša, ker se porabi preveč hranilnih snovi za vzdrževanje telesne toplote. To pasmo redi pri nas sedaj g. Henrik Franzl na Prulah v Ljubljani, ki je dal na razpolago tudi kliše za podobo, ki jo prinašamo danes na ogled. __________R. Kako pridemo do uspešne prodaje čajnega masla. Čajno maslo ima danes svojo veljavo in vrednost doma in v vnanji trgovini. Prit nas bi ga lahko veliko več imeli in prodali, tudi v druge kraje, ako bi ga izdelovali v brezhibni kakovosti in v zadostni količini. Lahko bi ga izvažali v vnanje dežele, ako bi bilo vse naše proizvajanje bolje organizirano. Ni zadosti, da ima posamezen posestnik dober posnemalnik. To je šele en pogoj na poti do čajnega masla, ki naj bo sposobno za trgovino. Tudi če imamo maslo doma na drobno prodajati, ni s posne-malnikom še vse storjeno. Danes zahtevamo od čajnega masla veliko več kakor to, da je bila smetana posneta s posnemalnikom. Treba je pravilnega nadaljnjega ravnanja s smetano. Smetana mora biti enako stara in dan za dnevom enako zorjena, da dobimo enakomerno blago. Treba je pravilnega pinjenja in gnetenja, da bo maslc odgovarjalo vsem zahtevam današnje trgovine. Tega pa manjka v rokah posameznih posestnikov, ki imajo posnemalnik, drugih pogojev pa ne. Dobro čajno maslo, sposobno za vnanjo trgovino, smemo pričakovati le od dobro urejenih mlekarn oziroma maslarn, ki jih moramo združenim potom ustanavljati in urejati. In tu naletimo na glavno oviro. Našim ljudem manjka volje ih denarja za snovanje takih mlekarn & za skupno oddajo svojega mleka, dasi je to edina rešitev, če si hočemo v pripravnih krajih pomagati do večjih dohodkov iz mlekarstva. Brez organizacije ni napredka! Ta nezavednost in nezaupnost, ki jo gojimo med seboj in do vseh tistih, ki bi nam radi pomagali do boljših dohodkov, mora prenehati! In prenehala bo, če se bomo resno poglobili v vsa ta vprašanja in ne bomo teh stvari tako površno jemali, kakor smo vajeni. Saj imamo že lepe zglede zadružnega delovanja prav v mlekarstvu ne le po drugih deželah, temveč tudi1 doma. Pri nas gredo vsako leto velike vrednosti v izgubo, ker storimo še vedno veliko premalo za zboljšanje svojega mlekarstva. Pri tem pa ne trpe sam'o dohodki1 cd mleka, ampak trpi vsa naša živinoreja, ker ji ne moremo dati tega, kar bi potrebovala za svoj napredek. Ob slabih in polovičarskih dohodkih trpi' pa tudi vse drugo gospodarstvo! Kakor hitro, si bomo v prikladnih razmerah segli v roko za skunno in složno delovanje in bomo z združenimi močmi prisnevai'1 k potrebnim sredstvom, bomo prišli tudi pn nas do potrebnih pogojev za izdelovanje in za uspešno oddajo čajnega masla R. Jalovost krav in spolni katar. Naša živinoreja utrpi ogromno gospodarsko škodo vsled kužne spolne bolezni, ki jo nakratko imenujemo spolni katar, a jo poznamo tudi pod označbami: kužni izpuščaj na spolovilih govedi ali kužni katar sramnice. Ta 'bolezen se je pri nas že zelo. razpasla. Čeravno bolezen ni opasna za življenje živinčeta in zaraditega povzročeno škodo posamezni gospodar lažje pretrpi, ji moramo1 vendar posvečati vso našo pozornost, ker se skupna gospodarska škoda vsled razširjenosti bolezni nabere do bajne višine. Izguba na teletih in mleku je zaraditega tako občutna, ker se bolezen zelo lahko prenese cd ene okužene živali na ostalo govejo plemensko živino v hlevu, zlasti na mlajšo. Seveda povzročajo jalovost krav še druge bolezni in nepravilnosti spolovil, a v večini primerov, če se krava ali1 telica redno poja in se ne ubreji, je tej neprfliki vzrok spolni katar. Zato je važno za vsakega živinorejca, da pravočasno spozna to bolezen, nje znake in da ve, kako se treba ravnati, da se je obvarujemo in kako jo zdravimo. Spolni katar se najpogosteje prenaša pri plemenitvi od okuženega bika na kravo in seveda tudi narobe. Zamore se pa prenesti tudi posredno z izmečki bolnih živali, ki okužijo hlev, krmo, steljo, hlevsko orodje, roke, obuvalo in obleko oseb, zaposlenih v takem hlevu, na drugo še zdravo rogato živino. Bolezen lahko traja 6 mesecev in še več in ustavlja skoraj vedno začasno, v posameznih primerih tudi trajno jalovost. Spolni katar povzročajo, kakor druge kužne bolezni, nevidne klice iz vrste „streptokokov". Bolezen ne povzroča na živalih zelo očitnih znakov, tako da je marsikateri gospodar dolgo niti ne opazi v svojem hlevu. Okužena živina ostane je-šča, ne dobi vroeihe in je navadno ves čas obolenja navidezno zdrava in vesela. Pač pa lahko pri pazljivejšem opazovanju vidimo, da obolele živali bolj pogostoma puščajo vodo, da postanejo nenadoma nemirne, stopicajo z nogami, otepajo z repom in krivijo hrbet. Iz plodnice (sramnice) se spočetka cedi1 malo sluzaste prozorne tvarine; ta izcedek se polagoma izloča v večji množini, postane gnojasto rumenkast, zleplja dlako okoli plodnice in se suši v rjavkaste kraste. Ako razklenemo plod-nico, vidimo v početku bolezni, da je sluznica ži-vordeča, malo otekla (odebeljena) svetlikasta in nagubana. Nadalje zapazimo na njej male, kot proso velike, temnordeče mozoljčke. ki so na gosto posejani posebno okoli jezička. Ti znaki vnetja ostanejo neizpremenjeni kake 3—4 tedne, na kar se pričnejo polagoma izgubljati. Mozoljčki zbledijo, postanejo prozorno sivkastorumenkasti, sluznica ni več otečena, nje barva postane rumenkastobleda, izcedek preneha. V taki obliki postanejo znaki še cele tedne in mesece, dokler se bolezen ne ozdravi. Bikov se ta bolezen ne prime tako rada kot krav in četudi bik zboli, je obolenje lažje, toda bik bolezen prenaša na krave. Na obolelem biku opazimo, da postane nevesel. pogosto- pušča vodo in zelo nerad zaskakuje. Žila je živordeča in boleča, včasih opaz:'mo na njej in na sluznici kože, ki jo obdaja, take mozoljčke kot pri kravah. Iz odprtine se izceja sluznato-gnojna tekočina, ki se suši na dlaki in jo zleplja. V splošnem se lahko opazuje, da značaj bolezni pri posameznih živalih ni vedno enak. Najhujtste zboli mlada živiha. telice in teleta, ker je njih sluznica sprejemljivejša in nežnejša kot pri starih kravah. Kakor pa ni vsak primer jalovosti posledica opisanega kužnega mozoljčastega izpuščaja, tako tudi ni vsak izpuščaj na sramnfci znak kužnega spolnega katarja. Tako povzročajo jalovost krav in telic tudi obolenja in nepravilnosti na ostalih delih spolnih organov, na drugi strani pa se izpahnejo mozoljčki na sramnfci tudi vsled kemičnih in toplotnih (termičnih) dražljajev sluzokožne sramnice, kakor n. pr. vsled p onesnaženja sramnične sluzo-kože po blatu, ali vsled prevelike toplote v hlevu i. t. d. Istotako povzroča jalovost tudi takozvani kužni splav ali kužno zvrženje, to je okužba s ta-koizvanim Bangovim bacilom. Dostikrat niti zaznati ne moremo, da se gre za kužni splav, zlasti če z vrže krava v prvih tednih po zaskočitvi in se nahaja na paši. V takem primeru pridemo do rezultata s preiskavo krvi, kar nam bo oskrbel novo ustanovljeni veterinarski bakterijološki zavod v Ljubljani. Gotovo pa je, da povzroča v največ primerih pogosto pojanje, težko ubrejanje in jalovost krav gori opisani spolni katar. Zato moramo skrbeti, da to kugo zatiramo z vsemi znanimi sredstvi, da se obvarujemo škode. Pri tem .moramo imeti tri glavne stvari na vidu: varovati svojo živino pred okuženjem, paziti, da ne raznašamo bolezni na drugo živino in končno skrb za takojšnjo, energično, temeljito in vztrajno zdravljenje bolezni. Svojo vino varujemo pred okuženjem s tem, da vodimo svoje krave samo k takim bikom, za katere smo se prepričali, da niso bolni, od nosno, da ni zaskočil nobene bolne krave, kajti bik zamore prenesti tudf bolezen, čenrav ni sam obolel. Sumljivi biki in vse krave, ki jih je le ta v tednu pred pregledom zaskočil bi se morali po strokovnjaku od časa do časa pregledati, zlasti v krajih in v času. ko ta bolezen vlada. Ker je pa obstoječi živalski kužni zakon v tem pogledu nekoliko pomanjkljiv in. ne predvideva obveznosti prijave bolezni, preiskave .obolelih živali po uradnem strokovnjaku ter obveznosti zdravljenja, bi bilo potrebno, da sežejo, živinorejci no samopomoč; ter prisilijo bikor.ejce. k neriodičnim pregledom plemenskih bikov, na drugi strani pa-naj se lastniki obolele živine obrnejo do bližnjega Živinozdravnika, ki jim bo gotovo dal brezplačno potrebne nasvete in preskrbel učinkovita zdravila. . F, K. žzdr. Sirarska anketa na Jesenicah. V nedeljo, 19. t. m. se je vršila na Jesenicah sirarska anketa, ki jo je sklicala Kmetijska družba za odpravo krize v sirarstvu. Ankete so se udeležili zastopniki 22 mlekarskih Uri sirarskih zadrug ter družbeni predsednik Ivo Sancin, ravnatelj inž. Lah, oblastni kmet. referent Černe, sreski kmet. ref. Sustič, strok, učitelj inž. Absec, zbornični tajnik dr. Pretner, ravnatelj Trček, ravnatelj dr. Basaj in ravnatelj inž. Šabec. O prvi točki sporeda Današnja kriza v mlekarstvu in kako ji odpomoči" je podal1 potrebna pojasnila inž. Šabec, ravnatelj mlekarske šole v Škofji Loki. Kriza je nastala vsled nadprodukcije mleka doma in v inozemstvu. Zaraditega je izostal izvoz mleka in mlečnih izdelkov. Na inozemski trg ne moremo z našim blagom, ker je predrago. Tudi kvaliteta ne odgovarja inozemcem. Potrebna je najprej koncentracija mlečne trgovine, izboljšanje kakovosti sira in inasla, povzdiga konsuma mleka in mlečnih izdelkov v državi ter zakonita omejitev krošnjarenja s temi izdelki. Večji del obravnave na anketi je zavzelo drugo vprašanje , o osredotočenju trgovine s sirom". Trgovsko stran tega vprašanja je temeljito obdelal ravnatelj Obersne, ki je poudarjal našo desorgani-zacijo pri vnovčevanju sira, naše višje cene nasproti inozemstvu ter manj zadovoljivo kakovost našega izdelka. Priporočal je centralizacijo širne trgovine v notranjosti kakortudi pri izvozu. Ustanoviti bi bilo prodajno zadrugo, ki bi naj delovala samo proti proviziji ne pa na lasten račun. Taka poslovalnica naj bi bila v Ljubljani ter bi posredovala prodajo sira ali samostojno, alil naslonjena na kako že obstoječo korporacijo. Razentega bi bilo še ustanoviti poseben fond za pospeševanje izvoza sira. Danes imamo v Sloveniji okrog 20 vagonov sira, ki leži pri sirarskih zadrugah in čaka kupca. Organizatorično plat centralizacije širne trgovine je obravnaval ravnatelj Trček, ki je poudarjal tudi potrebo po centralizaciji produkcije. Naše male mlekarne in sirarne delujejo z visoko režijo, ki izdatno podraži blago in zmanjša njegovo vrednost. Pri podelanju do ,500 litrov mleka ima mlekarna 15 do 20% režijskih stroškov, kar znatno vpliva na ceno mleka, ki jo mlekarne plačujejo udom. Okrog 70% mlekarn in zadrug v Sloveniji dobiva p~emalo mleka, da bi mogle z dobičkom širiti. Za-raditega je nujno potrebno združiti več mlekarskih zadrug, da se na ta način zmanjšajo stroški in izdelek poceni. Po teh dveh referatih se je vnela debata, iz katere je sledilo, da so vsi zastopniki mlekarskih in sirarskih zadrug za ustanovitev centralne poslovalnice v Ljubljani. Kot tretjo točko ankete je g. Mencinger obravnaval ustanovitev osrednje zorilne kleti v Bohinjski Bistrici, kamor naj bi dajalo svoj sir v zo-ritev vseh 11 bohinjskih sirarn. Poudarjal je predvsem j)ogreškc bohinjskih sirarjev, ki se nočejo naučiti oravilnega sirarstva. ki premalo oazijo na svr>i izdelek. Zorilna klet bi stala okrog 200.000 Din. Ta izdatek bil se na znatno zmanjšal, ker bi Bohinjci sami mnogo prispevali z delom, s stavbnim materialom in vožnjo. Po daljši ob^vnavi o tem predmetu in o drugih merah za rešitev mlekarske in sirarske krize so bile soglasno sprejete te-le resolucije: 1. Na sftarski anketi zbrani zastopniki mlekarskih in sirarskih zadrug so uverjeni. da je v -'druženi samopomoči iskati glavno sredstvo za od-rvrpvo sedanje mlekarske in sirarske krize in poživljajo v ta namen vse prizadete mlekarske organizacije da se v obrambo svojih gospodarskih inf^esov tesno združijo v skupno osrednjo organizacijo. 2. Zbrani zborovalci uvidevajo nujno potrebo, da se pospešuje produkcija sira. kakortudi njegova prodaja s centralizacijo v to potrebnih poslov in da se v ta namen osnuje v Ljubljani osrednje vodstvo za organizacijo produkcije kakortudi za posredovanje širne trgovine. Ta osrednja poslovalnica naj v svojih rokah združuje širno trgovino vseh sirarskih in mlekarskih organizacij v deželi. 3. Zbrani zborovalci soglasno priznavajo, da je treba za povzdigo bohinjskega sirarstva za vse prizadete sirarske organizacije moderno opremljene osrednje kleti v Bohinjski Bistrici s potrebnimi prostori za kipenje in gojenje sira pod vodstvom poklicnega strokovnjaka. Ker je pri sedanji gospodarski krizi sirarskim producentom mogoče prispevati največ le z dajatvami in delom, manj pa z denarjem, poživljajo zborovalci centralno vlado v ljubljanski oblastni odbor, da s primernimi podporami, oziroma s cenenim kreditom pripomoreta k izvedbi nujno prepotrebnega projekta. 4. Zbrani! zborovalci nujno priporočajo vsem merodajnim činiteljem, da se zavzamejo za to, da dobimo čimprej zakon, ki naj zaščiti promet in trgovino z mlekom in mesnimi izdelki. Začasno se naj1 pa odpomore današnjim neurejenim razmeram v prometu z mlekom in mlečnimi izdelki na ta način, da se primerno strogo vzvajata obrtni zakon kakortudi nadzorstvo nad žitvili. Za izvedbo resolucije pod 2. se je izvolil pripravljalni odbor iz teh-le zastopnikov glavnih mlekarskih organizacij s sedežem v Ljubljani: dr. Ivan Basaj, ravnatelj Zadružne zveze; Franc Terček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug; Franc Černe, oblastni kmetijski! referent in predsednik Osrednjih mlekarn; Ivan Obersne, ravnatelj Osrednjih mlekarn; Anton Rožet, revizor Zveze slovenskih zadrug; inž. Rado Lah, ravnatelj Kmetijske družbe. Z izvedbo resolucije 3. se je pooblastila Osrednja bohinjska siraska zadruga v Bohinjski Bistrici. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 11. Želim sedaj pognojiti ozimno žito povrhu z umetnimi gnojili. Ali je bolje raztrositi gnoj po snegu ali pozneje? Ali je za tako gnojenje primerno gnojilo „Nitro-foskal iz Ruš" ali kako drugo gnojilo? Kako gnojim spomladi ozimnemu žitu? (K. R. v Š.) Odgovor: Ozimna žita je spomladi pognojiti po vrhu le s takimi gnojili, ki se hitro raztapljajo in takoj učinkujejo. V ta namen je najprikladnejši čilski soliter, ki se ga potrosi koncem februarja po 100 kg na 1 oral ozimine. Nitrofoskal je mešano gnojilo, ki ga je treba pri uporabi podorati in ni prikladno za trošenje povrhu rastlin. L. Vprašanje 12. Je-li pri gnojenju hmelja trositi umetna gnojila po vsej njivi ali pa samo okrog sadik, ko se obrežejo? Ali je v ta namen prikladen nitrofoskal in koliko se ga vzame na rastlino? Kako gnojim hmelju? (K. R. v Š.) Odgovor: Pri gnojenju hmelja z umetnimi gnojili je najbolje, da raztrosimo gnoj okoli vsake rastline posebej, toda tako, da ne sme priti gnoj v dotiko s štorom. Umetna gnojila so namreč jedke snovi, ki bi ga osmodile. Večino gnojil, kakor so apneni dušik, kalijeva sol, Tomasova žlindra ali super-fosfat pa tudi mešano gnojilo nitrofoskal trosimo zgodaj spomladi pred obrezovanjem in obdelovanjem, pri čemer jih spravimo v zemljo. Za poznejše gnojenje, ko hmelj že raste, m sicer do junija meseca, jemljemo pa le čilski soliter, ki izredno pospešuje rast in razvoj hmeljnih rastlin. Sicer pa Vam svetujemo, da prečkate članek „Gnojenje hmelja" v 21. in 22. štev. „Kmetovalca" iz leta 1927. L. Vprašanje 13. Je-li sme -posestnik obdržati zase dihurja, ki ga je vjel na svojem posestvu, ali ga mora oddati zakupniku lovišča? Čegav je dihur? (I. B. v Z.) Odgovor: Dihur spada med lovne živali, ki ne uživajo posebnega varstva po lovskem zakonu, zato jih sme vsakdo pobijati in pokončevati, in sicer v vsakem letnem času. Toda te živali ostanejo last lovskega upravičenca, kateremu jih je treba izročiti. Če se tega ne stori, se zapade kazni zaradi prestopka vsled lovske tatvine. Če ste torej na svojem posestvu vjeli dihurja, ga morate izročiti lovskemu upravičencu, drugače ste kaznivi. L. Vprašanje 14. Ker se sadi mnogo sadnega drevja na travnikih in njivah, bi rad vedel, kako daleč od meje se sme saditi. Koliko od meje sosednjega zemljišča (njive, travnika) se sme saditi sadno drevje ali živa meja? (F. Z. v S.) Odgovor: Določenega zakonitega predpisa za to ni. Za ozemlje bivše Kranjske prihaja v poštev deželni zakon z dne 21. februarja 1912, štev. 11., o pogozdovanju poljedelskih parcel, ki mejijo s tujimi poljedelskimi zemljišči. Ta zakon velja le za pogozdovanje, torej za sajenje gozdnega drevja, vendar bi se ga dalo uporabljati zmiselno tudi za druge nasade. Vsekakor pa lahko ogroženec zahteva po § 364. obč. drž. zak., da se ga obvaruje škodljivih vplivov zaradi zasenčenja, če bi mu isto povzročalo bistveno škodo, ki mora presegati z ozirom na krajevne razmere običajno mero, kar je seveda dokazati potom izvedencev. Po mojem mnenju bo to lahko dokazati vse tam, kjer hoče sosed zasaditi dosedaj gol in odprt svet (njive, travnike), s tako visokimi kulturami (sadnim drevjem, hmeljem), kakršnih doslej ni bilo tamkaj. Po § 1305. obč. pa ima dalje ogroženec pravico zahtevati odškodnino in take ukrepe, da bo v bodoče obvarovan škode (n. pr. primerno širok prazen pas). Dvomljiva je stvar tam, kjer gre le za par dreves, ki mečejo sence preko meje. Tu je odvisno vse od dejanskega položaja in dokazov. Pomniti je tudi, da ima vsak sosed po § 422. obč. drž, zak. pravico iztrebiti korenine sosedovega drevesa iz svoje zemlje in odrezati ali sicer uporabljati veje, ki vise preko meje nad njegov svet. Dr. Spiller - Muys. Vprašanje 15. Zraven moje njive je sosed posadil hmelj in nakolil z debelimi smrekovimi kolji tako blizu, da ne morem do kraja, t. j. do mejnika njive orati, kar sem doslej vedno lahko storil. Ali sme sosed do meje saditi hmelj? (J. G. v L.) Odgovor: Samo z raeloga, da ne morete orati do meje, ne morete braniti sosedu saditi hmelja do meje. Pač pa, če so podani pogoji, lahko oporekate saditi z razloga, da Vam dela hmelj škodo vsled zasenčenja. V tem oziru prečitajte odgovor na vprašanje 14. „Koliko od meje sosednjega zemljišča se' sme saditi sadno drevje ali živa meja?" Dr. Spiller - Muys. Vprašanje 16. Ob velikih nalivih minulega leta se je vdrla iz sosedovega gozda na moj travnik velika množina zemlje z drevjem vred. Sedaj sem jaz posekal drevje, moj sosed ga je pa speljal domov. Ali je sosed ali jaz upravičen vzeti drva? Ali je dolžan on ali jaz poravnati zemljo na mojem travniku? Kdo je lastnik naplavljene zemlje in drevja na njej? (F. B. v H.) Odgovor: Ker gre očividno za vremensko katastrofo (vis major), ne zadeva gozdnega lastnika nikaka krivda. On ima pravico do drv, ki jih pa mora seveda v doglednem času odstraniti. .Drva so njegova last. Sosed ima le pravico zahtevati, da jih odstrani. Tudi zemljo sme gozdni lastnik vzeti nazaj, seveda v najkrajšem času, ne pa več tedaj, če jo pre-rase trava. Dr. Spiller - Muys. Vprašanje 17. Moja pšenica je posejana na močno gnojni zemlji, zato se bojim, da mi bo polegla. Kako preprečim po-leganje pšenice? (i. V. na St. V.) Odgovor: Pšenica, ki je bila gosto posejana in se je močno obrasla, se obvaruje pred poleganjem s tem, da se jo spomladi pobrana in po potrebi tudi obžanje. Branati je pše-nično setev šele tedaj, ko se je zemlja spomladi dobro posušila, vendar pa še ni začela poganjati. Nikdar pa ne ob zmrzli zemlji. Po brananju jo je povaljati, da se posamezni grmi pritisnejo k zemlji. Če vidimo pozneje, da navzlic brananju močno poganja, jo obžanjemo, s čemer nekoliko zaustavimo rast. Ce tako ravnamo s pšenico, nam ne bo polegla. V krajih, kjer imajo ovce, z uspehom popasejo pšenico, da se preveč ne razbohoti. L. KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK. Dva enodnevna sadjarska tečaja v Mariboru. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bosta vršila v ponedeljek, 5. marca tečaj za precepljenje sadnega drevja, v torek 6. marca pa tečaj za sajenje in oskrbovanje sadnega drevja. Pouk bo brezplačen ter bo trajal vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. popoldne. Vsakdo se lahko udeleži teh tečajev. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najkesneje do 3. marca ravnateljstvu srednje vinarske in sadjarske šole. GOSPODARSKE STVARI. Zborovanje mlekarskih zadrug. V nedeljo, 12. t. m. se je vršilo v Ljubljani v hotelu „Union" zborovanje vseh mlekarskih zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi. Na tem sestanku se je predvsem razpravljalo o krizi mlekarstva. Zaradi nastale nadprodukcije so cene mlečnim izdelkom, zlasti siru, že toliko padle, da prodajajo danes sirarne sir po svoji lastni produkcijski ceni. Sklenilo se je, da naj vodi trgovino z mlečnimi izdelki le centrala, ki bi poskrbela za izvoz mlečnih izdelkov, doma v tuzemstvu pa vzdržala cene na primerni višini. Zastopniki mlekarskih zadrug so naprosili in naročili vodstvu Osrednjih mlekarn v Ljubljani, da izdela načrt za skupno prodajo vse mlečne. produkcije. Sejm za kožuhovino se je vršil na velesejmskem prostoru 23. in 24. januarja. Obisk je bil zelo velik. Prišli so kupci kož s Hrvatskega, iz Srbije, Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in Anglije. Kupovalo se je tudi za ameriške tvrdke. Prvi dan se je dopoldne prodajalo in kupovalo na drobno, popoldne se je pričela pa dražba, ki je prinesla veliko ugodnejše cene. Blago je bilo v obče boljše kakor lansko leto in bilo ga je tudi več. Na dražbi je bilo 339 lo-zov (partij), kojih vsak je vseboval večje število sortiranih kož. Za zgled navedemo nekaj doseženih cen za sledeče kože: Lisice, poljske od 240 Din do 430 Din; lisice gorske od 350 Din do 560 Din; kune belice od 1000 Dn do 1180' Din; kune zlatice od 1300 Din do 1735 Din; vidre od 600 Din do 720 Din; divje mačke od 60 Din do 70 Din; divji zajci 21 Din. Prihodnji sejm za kože se vrši 20. marca 1928. Kože se že sprejemajo v prodajo v velesejmski pisarni, kamor se jih zamore tudi poslati. Iz južne Srbije. Prejeli, smo dopis od novoosnovane ustanove „Narodno Privrede" v Skoplju, Kej Vojvode Putnika, katero podjetje priporoča naseljevanje v Makedonijo, kjer se goji poleg običajnih poljskih pridelkov tudi prvovrstni tobak, bombaž, riž, itd. Zaradi izseljevanja Turkov^domačinov, se tamkaj dobi namreč zemlja zelo poceni. Tudi v naravnem bogastvu prednjači Južna Srbija pired drugimi pokrajinami na?e države; tamkaj kopljejo železo, zlato itd. Ta podjetja so žal izključno v rokah tujcev, kajti naši ljudje se ne brigajo za to bogato, pokrajino. Kdor hoče kaj poizvedeti o Makedoniji, naj se obrne prej za nasvet na zgoraj, navedeno društvo. Opozarjamo pa vse one, ki se hočejo naseliti v Južni Srbiji, da se prej dobro pouče o vseh tamkajšnjih razmerah, da ne nasedejo, kajti mnogo naših ljudi je vzelo že tam žalosten konec. KMETIJSKE NOVICE. Vinarske ankete na Dolenjskem. Kmetijska družba priredi po glavnih krajih vinorodne Dolenjske sestanke vinogradnikov, na katerih se ima razpravljati o trtnem sortimentu, ki bi bil po dosedanjih izkušnjah najbolj prikladen za posamezna vinska pogorja. V ponedeljek, na Jožefovo, 19. marca se vrši prva taka anketa v Krškem, v nedeljo, 25. marca pa v Brežicah. Živinorejsko zborovanje se vrši v kamniškem okraju, in sicer 4. marca t. 1. na Brdu. Sklicuje ga živinorejski odsek okrajne blagajne za sodni okraj Brdo. Živinorejci se vabijo k obilni udeležbi. Enako zborovanje se je vršilo tudi v Kamniku, 26. februarja. „Naše gorice", glasilo Vinarskega društva v Mariboru. 2. številka. Urednik A. Žmavc. Tokrat je izšlo glasilo na 4 tiskovnih polah, kar utemeljuje urednik popolnoma pravilno s tem, da imata zdaj pozimi dovolj časa pisatelj in bralec. Članki so prav primerno izbrani, tudi več slik krasi to številko. Posebno opozarjamo na članke: „Šmarnica in nje precepljetije na stalnem mestu", „Vlečljivost", „lzkušnje o uporabi žveplenoapnene brozge, nosprasena itd." i. dr. „Naše gorice" so naprednemu vinogradniku neobhodno potreben časopis, ki ga naj nihče ne zamudi naročiti, kdor ga še nima. Prospekt z vsemi pogoji pošlje na zahtevo upravništvo „Naših goric" na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. DOPISI. Iz Dol. Lendave. Uspeh, dosežen s superiosfatom pri ajdi. Veleposestvo v Dolnji Lendavi je po dolgem času vendar dobilo za upravitelje prave agronome, ki so že v letošnjem letu pokazali v precejšnji meri svoje praktične sposobnosti pri vseli kulturah kmetijstva. Zelo lep uspeh pa je dosegla uprava pri ajdi. Neko zelo zapuščeno zemljišče v izmeri 10 oralov, katero niso hoteli bližnji zemlje res potrebni kmetovalci vzeti v najem, so posejali lansko jesen z ržjo brez vsakega gnojenja. To rž je uničila slana ravno v cvetju. Pokosili so jo takoj na to in pridelek obrnili za pokrmljenje. Nato so njivo preorali in potrosili na oral po 150 kg superfosfata. Pozneje se je posejala ajda, ki je izredno lepo uspela. Prepričal sem se o uspehu zunaj na zemljišču v žitnici ter zabeležil rezultat, ki kaže sledeče: Pridelek ajde na 10 oralih je znašal 113.44 q. Seime je skoro vse prvovrstno, tako da ga je 103.30 q I. vrste, ostalo pa II. in III. vrste. Ako preračunamo sedaj še izdatek za superfosfat, vidimo, da se je dosegel prav zadovoljiv uspeh. Pavlica. DRUŽBENE VESTI. Vzorci umetnih gnojil za osnovne šole. Kmetijska družba je sestavila vzorce umetnih gnojil v steklenicah z ličnimi napisi, ki so prav prikladni za osnovne šole. Na ta način hoče pripomoči učiteljem, da nazorno pokažejo učencem, kako izgledajo razna umetna gnojila. Vsaka zbirka vsebuje 12 steklenic z umetn. gnojili. Družba jih nudi šolam v nabavo po ceni, ki krije samo izdatke za steklenice in zamašek ter poštnino. Zbirka, stane v Ljubljani 50 Din, po pošti pa 70 Din. KNJIŽEVNOST. Radnje oko vina. Spisala M. Bobanovic in O. Ivon-Bilič v Splitu. Knjiga je napisana v hrvatskem jeziku od dveh odličnih strokovnjakov, kletarskih nadzornikov. Razpravlja dovolj obširno in nazorno vsa praktična dela v kletarstvu, razentega tudi uporabo ostankov pri kletarstvu, kakor napravo petijota, kuhanje žganja, izdelovanje kisa. Razpravlja napravo belih in črnih vin, opola, šampanjca kakor tudi o izdelovanju konjaka. Knjiga je velike važnosti za južne kraje, kjer je kletarstvo še na nizki stopnji in ker je ta knjiga prva te stroke. Opozarjam naše vinarske strokovnjake in vinske trgovce, posebno trgovce z dalmatinskimi vini na to knjigo in jim toplo priporočam, da si jo nabavijo. Iz te knjige se bodo namreč lahko poučili o napravi, sestavi in o ravnanju z dalmatinskmi vini. Knjiga vsebuje 207 strani, je opremljena z mnogimi slikami, stane 45 Din ter jo je naročiti pri pisateljih. V. K. URADNE VESTI VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo SPORED: L Točke 1.—6. po i 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Gornji Logatec, v nedeljo, 1. aprila 1928. ob enajstih dopoldne v šoli; Iška Loka, v nedeljo, 18. marca 1928. ob dveh popoldne pri načelniku v Mateni; Otave-Sv. Vid, v nedeljo, 1. aprila 1928. ob dveh popoldne v gostilni Josipa Zalarja; Preska, v nedeljo, 18. marca 1928. ob sedmih zjutraj (po prvi sv. maši) v „Društvenem domu"; Sv. Anton v Slov. goricah, na praznik, 19. marca 1928. ob osmih zjutraj v posojilničnih prostorih; Sinkov turn, na praznik, 25. marca 1928. ob devetih dopoldne pri I. Ravnikarju; Tacen, v nedeljo, 18. marca 1928. ob petih popoldne pri načelniku; za Tuhinjsko dolino, v nedeljo, 18. marca 1928. ob treh popoldne pri Antonu Kožlakarju, Buč pri Šmartnem. Tržne cene. Ljubljana im V «rc = 11 CS « \ ) proso...........1 . S I koruza (nova, sušena).....1 » 1 ajda............1 . — | fižol, ribničan........1 . = fižol, prepeličar.......1 . l krompir..........1 , sladko seno.......1 p kislo seno........1 » •lama..........1 . Voli I.......žive teže 1 kg .11....... . . 1 . .ni....... . . i . Krave, klobasarice ... . 1 , (Prigon v Ljublj. 119, v Marib. 711 glav.) Teleta.......žive teže 1 kg (Prigon v Ljubi]. v Marib. 6 glav.) 6—8 tednov stari komad 3—4 mesece stari . . , 5—7 mesecev stari .... . debel.......žive teže 1 kg debel......mrtve . 1 . (Prigon v Ljublj. 60, v Marib. 120 glav.) piščanec......komad kokoš .......komad mleko.........1 lit smetana........1 . čajno maslo.......1 kg surovo maBlo......1 w bohinjski sir.......1 » sirček..........1 , jajce.........komad trda drva........1 m8 mehka drva .....1 _ 395 - do 405'— 320'— do 350'-330 - do 340'— 300"— do 315-260' do 300'-295'- do 300'-275'- do 285'-425'— do —•— 525'— do —'— 125'- do -•-80 - do —•— 60'- do —•— 50'— do —■— 8-- do —•— 7'— do —•-6*50 do —•— 3'— do 4 — 10'- do 11'— Maribor —•— do 375'-—•— do 350'— —do 300'-—•- do 300'— 300'- do 400'--•- do 300 -275'— do 3U0'— 300.- do 500'-—•— do • —•— 100'- do 125'— 65'- do 80'-—•— do —•— 40 - do 8 - do 7'25 do 6'75 do 4 25 do 50-8'50 7'75 7'-4'50 ■•— do —•— PA t: o 200'— do 300' - 280' - do 300' - —•— do —■— 3-0'— do 450'- —•— do —*— 480'— do 550'— —do —•— 10'— do 12'50 -•— do —'— 16'— do 17*— —•— do _._ 20*— do 35'- 25'- do 40'- 35'— do 45'- 2'50 do 3"- 2'50 do 3'- —'— do —.— 10'— do 12'— 50'- do 60- 50'- do 60'- 40'— do 44'— 36 - do 40'- 28'- do 32"— —•— do —'— 8 — do 10'— 8'— do 10'- 1-— do 1-75 1'— do 1-50 150'- do —•— 140'- do 150'- 60 - do 75"- 105'.- do 115'- Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nlka nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren MIh. Rožanec. i Cllshi soliter I IIIIM ■■!—!!■ —........... ■! V\ je najboljše dušf-čnato gnojilo, ki izredno hitro učinkuje na raščo rastlin. Posebno prikladno je za ozimine, ki~so letos*precej slabo prezimile. Čilski solitep dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani in v njenem skladišču v Mariboru, Meljska cesta 12. Potrebna navodila o uporabi daje Poddeiegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Turjaški trg 3. vinogradniki! Za pomladansko gnojenje vinskih trt imajo večje količino zmletih R I C I N O V i H T R O P I N, na zalogi. Ricihove tropine so|,za trte najpriporcčljivejše gnojilo. Za vsako trto se rabi '/2 kg tropin, katere je za-grebsti ob trti 5 cm globoko v zemljo. Strokovnjaki so dognali, da tako gnojenje preprečuje razne trtne bolezni (Oidium), posebno pa varuje trte pred mrčesom. 100 kg ricinovih tropin je enako vredno kot 1500 kg gnoja Dokler traja zaloga oddajemo tropine po Din 90 — za 100 kg z vrečo vred, franko postaja Ljubljana, proti povzetju. Naroči se lahko vsaka množina od 50 kg dalje pri tovarni kranjskege lanenega olja in firneža HROVAT & KOMP. LJUBLJANA, Vegova ulica 6. Vabilo na XXIII. redni občni zbor „Kmetijskega društva za ptujski okraj, vknjižene zadruge z o. z. v Ptuju", ki se vrši na Jožefovo, dne 19. marca 1928 ob 10. uri dopoldan v prostorih Posojilnice v Narodnem domu v Ptuju. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze ter ukrepi vsled istega. 2. Citanje zapisnika o lanskem obenem zboru. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1927. 5. Volitev treh udov načelstva. 6. Slučajnosti. NACELSTVO. Pozop čebelapji! Vse čebelarsko orodje, panje, umetno sa-tovje, wRičove" tiskalnice za umetno satovje, stroje za trčenje medu, semena medu bogatih rastlin dobavlja: jugoslovanska Čebelarska Industrija Novi Vrbas (Vojvodina) Pošt. pred: št. 5. Cenik pošljem brezplačno ! Slabo prebavo želodca, zaprtje telesa, napihovanje, slabotno delovanje črev, hemeroide (zlato žilo), povapnenje žil, izpuščaje itd. ozdravikri-čistilni ..Planlnka" zdravilni čaj. Zahtevajte v lekarnah izrecno ,,Planlnka" čaj. Vsak paket je plombiran in nosi napis Lekarna BAHOVEC, Ljubljana (Kongresni trg) ker ga samo ta lekarna izdeluje. Samo taki paketi so pristni. Cena Din 20-. Zahtevajte brezplačno poučno knjižico. 8 KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTOHAŽA VSA TISKARSKA IN LIT0GRAFICNA DELA V ENI ALI VEČ BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUŽNE TISKOVINE ITD KONKURENČNE CENE! 1BLUSNIKD HflSL LllUli), BREG 10-1Z. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno ,,MASTIN" ki pospešuje rast odebelitev in oma»titev domače, posebno klavne ilvlno Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; o škat. 46 Din, 10 ška 80 Din. Lekarna THHKOCZV Ljubljana, Mestni trg V (Zrdven Rotovža.) Za krmljenje Zahirane, oslabele in rahitične živine je najboljše sredstvo TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO ki je v te namene preizkušeno, koristnim priznano in priporočeno od najvišje inštance „BujiatriSke klinike veterinarskog fakulteta in Zavoda za živlnogojstvo na Kr, svsučilištu SHS. u Zagrebu s protokolom Br. 75. od dne 14. junija 1927. To olje dobavlja edino tvrdka M. TEŽAK, Zagreb GunduliCeva ulica frroj 13 ki pošilja na zahtevo navodila o uporabi tega olja vsakomur brezplačno. ARBORIN €€ najboljše sredstvo za pokončavanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listne uši i, t. d) se dobi pri sledečih prodajalcih: LJUBLJANA: Chemotechna, Mestni trg 10 (proizvajalec). LJUBLJANA: Kmetijska družba, Turjaški trg 3 MARIBOR: Kmetijska družba, Meljska cesta 12. NOVOMESTO: Podružnica Kmetijske družbe. BREŽICE: Zveva podružnic kmet, družbe za Brež. okraj. CELJE: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta. KAMNIK: Anton Lap, vrtnar. KOČEVJE: Podružnica Kmetijske družbe. KRŠKO: Ivanuš Edvard., LAŠKO: Podružnica sadjarskega društva. LJUTOMER: Martin SHvar, Ormožka cesta. MOKRONOG: Šircelj Srečko. ORMOŽ: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek. PTUJ: Brezovnik Franc, nasproti samostana. PTUJ: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga. SEVNICA: Škerl Josip. SLOV. BISTRICA: Podružnica sadjarskega društva. ŠOŠTANJ: Ivan Senica. KRANJ: Berjak Franc. Navodila za uporabo dobite pri vseh prodajalcih brezplačno. najboljše „Jaz moram „Thiirpir - u (tirpil) izdati Skozi osem let se mi ni posrečilo z zimsko krmo niti eno tele obdržati, letošnjo zimo so vsa teleta preživela, ker sem jim od rojstva dajal po eno krogljico na dan". C. Samostanska uprava C. nThurpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah. „Thurpil" obvaruje teleta pred drisko. Edina tovarna : Cl. Lageman, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica štev. 8. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neom. zav. KaSo poštne firajilniee št. 14257 dom" Telefon 2.847 p Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) hI. Step. 1, pritličij Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v teko-5em računu pod najugodnejšem! pogoji. Obrestuje vloge naf^O/ brez od-knjižice ** '0 povedi čistih. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.—12.W in od 3.-4. V4 Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije. Najboljši pripomoček zs vsafeega kmetovalca je gobčni odpiroč Jkspres" s katerim vsak živino-,^^ rejec lahko sint od-^' v strani brez nevarnosti in posebnega znanja pri živalih stvari, ki so obtičale v požiralniku, zlasti proti napenjanju živi* ne, za vlivanje zdravil in za operacije v gobcu in v požiralniku pri govedi in konjih. Jftspres" ne sme pri nobenemu živinorejcu manjfeati. Mnogo priznanj in odobreni, kakor od živinozd. visoke šole v Zagrebu in na Dunaju, kakor tudi od merodajnih oseb poljedelstva in tehnike, pričajo o dobrem glasu gobčnega odpirača „Ekspres". Glavno zastopstvo : TOMAŽ OBERWALDER, Zgor. Domžale 29 (Slovenija). (V zalogi jih ima: Kmetijska družba v Ljubljani). Gospodarili Gnojite se HPNEnim DušiKom najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TVORlilGD ZH DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo „NlTRO-FOSKAL - RUŠE" katero sestoj^ iz apnenega dušika superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. Dronesničarslia zadruga v flarfarjih, pošta Škofia Loka ima na prodaj več tisoč visokode-belnih sadnih drevesc. JABLANE: Baumanova reneta, Šampanjska reneta, Pisani kardinal, Jakob L6bel, Damasonov kosmač, Bobovec in razne druge žlahtne vrste. HRUŠKE: Moštnice, Tepke, Ru-menke in druge žlahtne vrste. CENE JABLANAM I. vrste Din 10, II. Din 8, III. Din 5. - CENE HRUŠKAM I, vrste Din 12 II. Din 10. — Cene veljajo z ovojnino vred franko kolodvor Škofja Loka. Manj od 30 drevesc ne razpošiljamo. Kmetovalci gnojite s Kalijevo soljo na en hektar (t3/4 orala) s sledečimi količinami 40°/0 Kalijeve soli: Pri žitih in travnikih: 100—150 kg (50—75 kg na oral). Pri krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200—300 kg (100—150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in socivju: 250—350 kg, (125—200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40°/0 kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim dušikom je edino sredstvo za dosego najvišjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. Že mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo. Agrikulturno kemični urad Zagreb, Trg. N. br. 4/h ki, deluje po nalogu znanega nemškega »Kali slndikat«-a, Vam da vedno brezplačna vsa potrebna pojasnila in brošure od vseh vrst umetnih gnoji). Hofherr - Schrantz - Clayton - Shuttleworth za katere je v Sloveniji Kmetijska družba prevzela vodstvo poslov. Univerzalni jekleni plugi: UP5 — z samovodom- črtalom, plužno s premično osjo, z rezervnim jeklenim lemežem, za globočino 16 cm; teža 71 kg Din 825.—. UP6 — isto, za globočino 16 cm; teža 74 kg, Din 870.—. UP7 — isto kot pri UP6, za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 960.—. UPS — isto, lahek, za globočino 13—16 cm; teža 62.5 kg, Din 640.—. UPG — isto, Din 650.—. UPR — isto, Din 650.—. D6MN —• isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg, Din 910.—. Brane: MES5 — železne, njivske, dvodelne, Din 735.—. MES6 — železne, njivske, tridelne, Din 1100.—. MES7 — težke, tridelne. Din 1165.—. Št. 19 — 65 kg, železne, njivske, tridelne, Din 695.—. F1 — verižne, travniške, 198 cm široke, teža 95 kg, Din 1595.—. Planeti: Št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpreinenljiva, teža okoli 40 kg, Din 740.—. Št. 18 — ročni, Din 170.—. Slamoreznice: Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašnjaku, Din 3260.—. Št. 72 — ustjem 8", s klinjami na zamašnjaku, Din 2250.—. JEK — s klinjami na bobnu, Din 1240.—. .IE — s klinjami na bobnu, Din 1485.—. CEJ za pogon z motorjem ali vitlom, Din 4440.—. Reporeznice: C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči, Din 615.—. ■ DF z noži na bobnu, Din 815.—-. Robkači: RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1175.—. RRN — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1255.—. Stroji za napravo zdroba: Št. 3 — z obojestransko narebrenimi inlev. ploščami, debelost zdroba se da uravnati, Din 585.—. Št. 5. — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati, Din 1925.—. Žitočistilniki: Št. 8 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti. Din 2650.—. Št. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti. Din 3700.—. Vitlji (gepelni): G — za 2 konja, Din 7790.—. Z — za 1 konja. Din 4950.—. Posnemalniki: „01ympic" P1 za 80 1 na uro, Din 1270.—. „01ympic" P2 za 120 1 na uro, Din 1640.—. Pinje: „01ympic" št. 1, za 5 1 Din 620.—. „01ympic" št. 2, za 10 i, Din 750.—. . „01ympic" št. 3, za 15 1, Din 1225.—. Odbilo na II. redni občni zbor j zadruge „KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM" reg. zadr. z neom. zav., v Ljubljani, ki se bo vršil v sredo, 2x. marca 1928 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeve (Sodna) ulica št. 1, pritličje. DNEVNI RED: 1.) poročilo načelstva, 2.) poročilo nadzorstva, 8.) Odobritev računskega zaključka za 1. 1927, 4.) Razdelitev dobička, 5.) vo-liter enega člana načelstva, 6) volitev nadzorstva, 7.) poročilo o izvršeni reviziji, 8.) predlogi zadružnikov. PRIPOMBA: 1.) Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov. 2.) Računski zaključek in predlogi ter poročilo nadzorstva so osem dni pred občnim zborom razpoloženi v zadružni pisarni članom na vpogled. LJUBLJANA, dne 24. februarja 1928. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani. Dr. Drago Maručič 1. r. Jože Černe 1. r. « O a o C/J O! O i- ž -13 C J rt : E > 5 5 2 r. u rt o ; £ >V : o « ! s»Ni o ■Ji C V) - ^S rt CL E ^ O O > u « K > i -rt 1 "Strt - > - h 7- rt rt.S ■ « S S rt "S C ^ a > P rt rt 33 « £ a rt ' »n rt ■> >a rt = s Z M a» b CU a CS > jI'? , il- . - o o rt >-ZzsO. -4> ~ •J rt c n = » a ^ i-. 3 ~3 o ^ - - O i .2 —- L. rt g o o- š C>u ! ' rt ' , rt 1 o — « » D Q>0 rt O rt -J.* - Ji M £ H O (U iZ £3 C ■Ji O £ O ej* s M O O rt m > " .S >"> rt t- O M rt o N - p p >2 c ^.grt.c rt •r J ° rt ; ac t o _ rt t£, a g --1 •- — .ii - iS ^ = M - J*J C S!*-saal o a> c , v- o O i C -a j ~ i a. " \ o rt « i -a a" > a> o •• rt rt £ _?< i, < ; O a ■ «j= i c. S T..'Sčrtgc - U.-3 O : c. v- t/> ^ > rt K c rt w S rt > c ~ ^ —. Cfl o > rt C -j —i >o o 2 O rt £ N oO E-* . jtf rt .S „ rt _ ^ - O > rt — rt r. -J) U < f— 3 S— = : r C « rt -r ^ ; 3 o •" - F o HI • 2 ~ >o Wl t, o < -O rt rt C 1 o___o c n £ a -0 o s p 'S 3; _ OCL p C rt D- o.' C C ? rt rt u 2 O) o O t^ ^ o M . t: ^ ^ HI« " O C JZ