Št. 37 / Leto 72 / Celje, 14. september 2017 / šport — Dušan Kosič pravi, da je postal Celjan str. 18 rt v* 0 Tj- = r<"> m СЛ = 0 c- intervju — Stanko Valpatič, aktivist za pravice živali str. 26-27 VEGE gospodarstvo 50. Mos: največji in najboljši str. 4 HORM ANN garažna in vhodna vrata Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak tednik Dom je, kjer se počutimo varne Veseli bomo vašega obiska na sejmu MOS, hala D! Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T.+386 (0)2 48 00 141 Ustvarjamo pozdrave www.matjaz.si • info@matjaz.si matjaž Foto: SHERPA POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENJI ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH <+ 0.30 €). O. O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/iCo^et "рплмс- s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana Tudi v šoli nazaj k mleku in h kruhu gospodarstvo Dobri izdelki se prodajajo sami str4 ŠMARJE PRI JELŠAH Dobri odzivi na šolsko shemo sadja in zelenjave so letos na nekatere šolske ho- Kamnolomu kaže slabo dnike postavili tudi hladilnike z mlekom in jogurti. Z novim šolskim letom pa se odpirajo stare dileme - kako ujeti ravnotežje med tem, da so otroci siti in zado- na prazničnem obisku v voljni, in med tem, da jedo zdravo, uravnoteženo in predvsem spoštljivo? str 1213 str. 28-29 življenjska zgodba Gluhost - preizkušnja, ki te nauči vztrajnosti str. 31 kultura Namesto fotografije so naredili veduto str. 34 zaposlovanje in kariera Preverite prosta delovna mesta! stri? 2 AKTUALNO ZADETKI »Zame je prvo vodilo prepričanje, da ne storiš drugemu tistega, česar ne bi želel zase. Če torej sam ne bi hotel jesti oporečne hrane slabe kakovosti, je seveda tudi drugim ne bom prodal.« Stanko Valpatič, ekološki kmet »Alkohol negativno vpliva na vse organe, najbolj na možgane in jetra, ker imajo ogromno vode, v kateri je alkohol topen.« Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravstva »Pomembno je, da otroci v šoli dobijo možnost poskusiti kaj novega, kaj drugačnega. Tudi to je eno od poslanstev vzgojno-izobraževalne ustanove.« Alja Radanovič, organizatorka prehrane na šoli »Slaščice so v vsakem primeru univerzalni jezik, ki je blizu vsem ljudem. Tudi slaščice so lahko most med kulturami.« Wadie Kidess, lastnik prve trgovine z orientalskimi slaščicami v Celju »Naše moštvo je dobro sestavljeno, upam, da končno tudi za osvojitev tako želenega tretjega mesta v državnem prvenstvu.« Davor Rakanovič, celjski hokejist PETEK / 12 22 10 14 SOBOTA NEDELJA / // 12 18 14 20 o / Poklicni gasilci na prote Če bo treba, bodo tudi stavkali, čeprav si tega ne želijo Kljub večmesečnemu poskusu, da bi vlada uredila plačne anomalije v vrstah poklicnih gasilcev, se to do začetka septembra ni zgodilo. Zato so člani Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije pozvali Ministrstvo RS za obrambo in slovensko vlado, naj nemudoma pristopita k pogajanjem s poklicnimi gasilci, v nasprotnem primeru bodo prisiljeni razmišljati tudi o protestnem shodu pred poslopjem vlade in celo o stavki. Pogajanja so v začetku septembra sicer bila, vendar končni dogovor za pogajalsko mizo ni bil dosežen. Zahteve poklicnih gasilcev Osnovno delovno mesto gasil- se tokrat nanašajo predvsem na izboljšanje njihovega finančnega položaja oziroma na dvig plačnih razredov. »V osnovi zahtevamo izenačitev svojega poklica s poklicem policista. Na to je vlada lani tudi pristala. ca je zdaj uvrščeno v 21. plač-ni razred, zahtevamo pa, da bi bilo po novem uvrščeno v 23. razred,« pravi sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije David Švarc. To bi pomenilo osem odstotkov višje plače. Če pogajanja ne bodo šla v smer, ki si jo želijo gasilci, bo sindikat poklicnih gasilcev o nastalem položaju obvestil in pozval k podpori tudi krovno evropsko sindikalno konfederacijo ter Evropsko zvezo sindikatov javnega sektorja, v okviru katere delujejo tudi sindikati poklicnih gasilcev. Dvig plač »Naše zahteve so, da se sorazmerno uvrstijo v višji plačni razred tudi zaposleni na drugih delovnih mestih v naši dejavnosti za dva plačna Tokrat gre za položaj poklicnih gasilcev. Od tega je odvisen tudi položaj njihovih prostovoljnih kolegov. Med seboj si namreč pomagajo tudi z gasilsko opremo. Pivovarjem podelili certifikate Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu je prejšnji četrtek podelil certifikate nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar. Letos je izobraževanje končala že tretja generacija slušateljev iz vse Slovenije. Certifikat za pivovarja je prejelo 23 oseb, kar pomeni, da je do zdaj skupaj podelil že 51 certifikatov. V inštitutu so se pred štirimi leti začeli odzivati na na porast malih pivovarn in priljubljenosti njihovega piva med potrošniki te pijače, ki po količinski porabi predstavlja tretjo pijačo za vodo in čajem v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih se namreč tudi v Sloveniji vedno bolj razvija področje malega pivovarstva in s tem potreba po izobraževanju zainteresiranih posameznikov. Na drugi strani že približno trideset let ne obstaja formalno srednješolsko izobraževanje s področja pivovarstva. Oboje je vplivalo na pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklic pivovarja v okviru Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Inštitut je v sodelovanju z njim vzpostavil mednarodno veljavno nacionalno poklicno kvalifikacijo pivovar oziroma pivovarka. »Za pridobitev certifikata se odločijo ljudje, ki imajo v lasti manjše ali večje pivovarne. Hkrati je med njimi tudi kar nekaj takšnih, ki načrtujejo vzpostavitev malih pivovarn ali jih pivovarsko področje zanima ter želijo pridobiti dodatna, poglobljena znanja,« pojasnjuje doc. dr. Iztok Jože Košir, vodja oddelka agrokemije in pivovarstva v inštitutu. Program je sestavljen iz teoretičnega dela in praktičnega v laboratoriju IHPS in poskusni pivovarni. V času izobraževanja slušatelji spoznajo celoten pivovarski tehnološki postopek od vrednotenja surovin, varjenja, vretja in zorenja do senzorične ocene končnega proizvoda - piva. Vsako leto certifikat pridobi več kandidatov. Prvo leto jih je bilo 13, letos že 23, med njimi sta bili udi dve ženski. ŠO, foto: TT Na fotografiji je tretja generacija slušateljev, ki so končali izobraževanje za pivovarja. Med njimi je bila letos tudi direktorica inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Martina Zupančič. Podelitve sta se udeležila tudi hmeljarski starešina Anton Rančigaj in princesa Anja Rožič Plazovnik. AKTUALNO 3 stni shod pred vlado? Gasilci sporočajo državi, da imajo dovolj podcenjevanja njihovega položaja. Foto: Arhiv NT (GrupA) razreda, razen dveh delovnih mest, ki bi se dvignili za tri plačne razrede - saj sta ti delovni mesti podvrednoteni že znotraj poklicne gasilske dejavnosti. Gre za delovno mesto vodje gasilske skupine. Ta je bil v zadnjih letih v istem plačnem sistemu kot gasilec inštruktor ali specialist, ki sta v bistvu del ekipe, ki jo vodja vodi. To, če sem sarkastičen, pomeni, da ko je gasilec specialist postal vodja gasilske skupne, ni napredoval za noben plačni razred. Poleg tega delovnega mesta bi po našem predlogu za tri plačne razrede napredoval tudi vodja gasilske izmene 2. S tem bi se razmerja postavila v poštene okvire znotraj gasilstva, a je to eno od poglavij, s katerim se vlada ne strinja,« pojasnjuje Škvarc. Toda čas za epilog dogovorov se izteka. Če končnega dogovora do konca tega tedna ne bo, se bodo gasilci začeli resno pripravljati na protestni shod, morda celo na stavko. »Pretekli torek smo se sestali z ministrico za obrambo in prejeli neke vrste ponudbo za regulacijo delovnih mest, ampak ni šlo za dvig osnovnih plač, kar zahtevamo. Tako da na takšne ponudbe ministrice nismo pristali. Smo se pa dogovorili, da se bomo ta teden sestali s širšo vladno ekipo, predvsem s predstavniki ministrstev za javno upravo in finance. Ne želimo si ne protesta ne stavke, a če druge možnosti ne bo, bodo vladi gasilci s protestom dopoveda-li tisto, kar se za pogajalsko mizo nismo uspeli dogovoriti,« zaključuje Škvarc. Država bo morala gledati drugače Združenje slovenskih poklicnih gasilcev podpira tudi sindikat. Predsednik Miran Korošak je prav tako kot Škvarc jasen: gasilci si zaslužijo boljši položaj, na vladni strani pa manjka le prava volja, ki bi položaj lahko hitro rešila na ustrezen način. »Gre za anomalije, ki so prisotne že od prve uvedbe enotnega plačnega sistema in jih je treba odpraviti. Gasilci smo odprti za sodelovanje in nova pogajanja, zato sindikat podpiramo, saj so člani združenja tudi člani sindikata.« Če bi prišlo tako daleč, da bi gasilci napovedali stavko, Koro-šak miri, da stavka nikoli ne bi bila uperjena proti ljudem. »Stavka ljudem ne bi škodovala, saj bi gasilci opravljali vse delo in intervencije ter delali enako kot zdaj.« Korošak še opozarja, da se bo država morala začeti drugače vesti do gasilcev, predvsem pa bo morala drugače pogledati na ves položaj in predvsem upoštevati, da so gasilci nepogrešljivi. »Tako poklicni kot prostovoljni. Prav je, da pri naših zahtevah v tej zgodbi stopimo skupaj,« pravi Korošak. Če dogovori z vlado ne bodo uspešni, bodo poklicni gasilci na protestni shod povabili tudi prostovoljne gasilce iz vse države kot tudi poklicne gasilce iz industrijskih in letaliških enot ter iz poklicnih jeder prostovoljnih društev. »Naše delo je specifično, ne vemo, kaj nas v službi čaka, v kakšnem stanju se bomo vrnili domov. In vse to, takšen slab položaj poklicnega gasilca, seveda vpliva tudi na razpoloženje med poklicnimi gasilci, saj nenazadnje delaš tudi za denar. Še dobro, da smo znotraj svojih vrst toliko zagnani zaradi svojega poslanstva, da lahko dobro in maksimalno delamo, kljub temu da so plače slabe,« še pravi Korošak. SIMONA ŠOLINIČ Ostro nad nekatere delodajalce Republiška finančna uprava bo v drugi polovici septembra poostreno nadzirala delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Gre za delodajalce, ki pisnih obračunov ne oddajajo. Finančna oprava bo zato opravila po državi na stotine nadzornih postopkov, ki jih bo izvedla s svojimi potujočimi enotami. Kazni za kršitelje znašajo do 30 tisoč evrov in za odgovorno osebo do štiri tisoč evrov. Glede na to, da je neplačevanje prispevkov za socialno varnost opredeljeno kot kaznivo dejanje, je za odgovorno osebo mogoča tudi do triletna zaporna kazen. Gre za kršitve temeljnih pravic delavcev, ki prav tako vplivajo na pravice zaposlenih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Finančna uprava ugotavlja, da prispevajo nadzori, kot jih bo opravila v tem mesecu, k bistveno večjemu številu oddanih REK-obrazcev, to je obračunov prispevkov za socialno varnost. V enem letu se je namreč število kršiteljev znižalo za 15 odstotkov. BJ Občani lahko prijavijo svojega ali drugega delodajalca tudi anonimno po elektronski pošti. To lahko storijo na naslov prijave.fu@gov.si. Pred začetkom študija Konec avgusta oziroma v začetku septembra se je iztekel drugi in hkrati zadnji rok za vpis v dodiplomske in magistrske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter v programe na višjih strokovnih šolah po Sloveniji. Novost je povezana s tem, da tretjega prijavnega roka letos ni več, razen v nekaterih zasebnih visokošolskih zavodih. Za drugi prijavni rok na univerzah in visokošolskih zavodih je bilo razpisanih skupaj 9.058 vpisnih mest, in sicer 6.119 mest za redni študij in 2.939 mest za izredni študij (lani je bilo za drugi prijavni rok razpisanih skupaj 8.433 vpisnih mest), kar je več, kot je mladih, ki so končali srednje šole. Tudi na večini od 49 javnih in zasebnih višjih strokovnih šol v Sloveniji je bilo za drugi rok na voljo še dovolj prostih mest. Tiste kandidate za študij, ki so se prijavili v drugem roku, bo Višješolska prijavna služba s sedežem v Celju do 22. septembra obvestila o tem, ali so bili sprejeti v želen program. Vpisali se bodo lahko do 3. oktobra, saj se prvi teden tega meseca začne novo študijsko leto. Za lažji študij so na voljo nekatere vrste štipendij, med drugim državne, kjer se za dodelitev štipendije upošteva višina mesečnega dohodka na družinskega člana. Študenti morajo vlogo za dodelitev državne štipendije vložiti ta mesec pri pristojnem centru za socialno delo, da bodo ob izpolnjevanju pogojev s 1. oktobrom upravičeni do štipendije. Študenti, ki se potegujejo za Zoisovo štipendijo, imajo čas za oddajo vlog do 6. oktobra, pri čemer morajo biti pozorni na izpolnjevanje pogojev glede ustreznega učnega uspeha in ostalih posebnih dosežkov. TC Za starejše brezposelne subvencija Na področju zaposlovanja je za starejše brezposelne delavce in za delodajalce na voljo nova možnost. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prejšnji teden objavilo javno povabilo za subvencioniranje zaposlitve brezposelnih občanov, ki so stari več kot 55 let. Med iskalci zaposlitve je namreč vedno več starejših, saj se delodajalci zanje manj zanimajo. Poleg tega, da ima občan starostni pogoj, mora biti vsaj en mesec prijavljen v evidenci brezposelnih. Ministrstvo ponuja delodajalcem, ki bodo zaposlili starejšega brezposelnega občana, subvencijo v višini do 13 tisoč evrov. Od tega bo delodajalec prejel 10 tisoč evrov, in sicer potem ko bo imel starejšega delavca zaposlenega dve leti. Še tri tisoč evrov bo prejel v primeru, če bo lahko ta delavec zaposlen dodatnega pol leta. V celoti ponuja država delodajalcem 1,4 milijona evrov. Javno povabilo z naslovom Aktivni do upokojitve je na voljo od včeraj, 13. septembra. Na voljo bo do 13. oktobra oziroma dokler ponujeni denar ne bo porabljen. Prišlo naj bi do 110 novih zaposlitev. BJ 4 GOSPODARSTVO Letos je na Mednarodni sejem obrti in podjetnosti prišlo 1.500 razstavljavcev iz 30 držav. It a ■ V ■ ■ ■ "I I ■ \/ ■ Največji in najboljši Od 12. do 17. septembra na celjskem sejmišču jubilejni Mos -Rekordno število strokovnih prireditev dejal, da po letih socialne, finančne in tudi politične krize slovensko gospodarstvo ponovno diha s polnimi pljuči, kar je mogoče čutiti tudi na Mosu. »Gospodarski kazalci so ugodni, kar potrjujejo tudi razstavljavci, in verjamem, da bo tudi letošnji sejem prinesel veliko novih oblik sodelovanja med našimi in tujimi podjetniki. Vlada bo še naprej na vse načine podpirala tako malo kot srednje gospodarstvo in tudi gospodarstvo v celoti. Še naprej bomo nadaljevali internacionalizacijo našega gospodarstva in v Slovenijo vabili investitorje, ki imajo dobre poslovne ideje ter delovna mesta za naše ljudi,« je še dejal Cerar. Največ zahtev doslej Poleg podpredsednice hrvaške vlade Martine Dalić, celjskega župana Bojana Šrota in izvršnega direktorja družbe Celjski sejem Roberta Otorepca je na odprtju govo- ril tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Poudaril je, da so slovenski obrtniki in mali podjetniki lani prvič presegli prihodke in dobiček, ki so jih imeli pred začetkom krize. »Obrtniki zelo dobro poslujejo tudi letos, čeprav jih pri njihovem delu še vedno ovira veliko težav. Letos smo na vlado naslovili 121 zahtev, kar je največ doslej, in upam, da jih bo uresničila več kot prejšnja leta,« je opozoril Meh. Kot je še dejal, so obrtniki kritični tudi do predlaganih sprememb trga dela in do zdravstvene reforme, med njihovimi vedno bolj perečimi težavami pa je vsekakor tudi pomanjkanje kadrov. »Upali smo, da bo težave vsaj delno uredilo vajeništvo, a nam je v celi Sloveniji uspelo dobiti le 53 vajencev,« je razočaran Meh. Tudi zato ima obrtna zbornica na letošnjem Mosu vajeniško pisarno, JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Potem ko je odprl Mos, je predsednik vlade Miro Cerar s podpredsednico hrvaške vlade Martino Dalić odprl tudi razstavni prostor, kjer se predstavljajo podjetja s Hrvaške. Z njima sta trak prerezala predsednik upravnega odbora družbe Celjski sejem Franc Pangerl in članica odbora Nina Pangerl Ermenc. V Celju se je v torek začel Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos), na katerem letos sodeluje 1.500 razstavljavcev iz tridesetih držav. Največ, približno dve tretjini, jih je iz Slovenije. Mos, ki letos praznuje 50-letnico, je iz obrtnega sejma prerasel v enega največjih poslovnih in sejemskih dogodkov ne le doma, ampak tudi v Evropi. Sejem ima prvič tudi državo partnerico. To je Hrvaška, saj je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in sosednjo državo kljub nekaterim nerešenim političnim vprašanjem zelo pomembno. Hrvaška ima na sejmu po- vitev pripravile še Kitajska, seben razstavni prostor, na katerem se predstavlja 40 hrvaških podjetij. Poleg Hrvaške so skupinsko predsta- Indija, Črna gora, Srbija in Poljska. Letošnji Mos, ki je še bolj kot prejšnja leta jasno ločen na pet vsebinskih sklopov, bo spremljalo več kot 200 strokovnih prireditev, od posvetov do okroglih miz, kar je največ doslej. Največ sta jih pripravila ministrstvo za gospodarstvo in Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije. Gospodarstvo ponovno diha Mednarodni sejem obrti in podjetnosti je odprl predsednik vlade Miro Cerar, ki je Dobri izdelki se prodajajo sami Na Celjskem mednarodnem poslovnem forumu letos o najnovejših trendih na področju prodaje in trženja »Ko sem pred leti ugotovil, koliko denarja gre za reklamo in pospeševanje prodaje, sem v podjetju ukinil oddelek za trženje in ves denar raje namenil razvoju inovativnih izdelkov. Najboljša promocija je namreč dober izdelek, ki se sam hvali. K nam prihajajo mediji z vsega sveta, pišejo o nas brezplačne članke, predstavljajo naša letala in govorijo o naših uspehih,« je udeležencem letošnjega Celjskega mednarodnega poslovnega foruma povedal svetovno znani izdelovalec ultralahkih letal Ivo Boscarol. Drugi poslovni forum, ki so ga v okviru projekta Celje International pripravili Mestna občina Celje, regionalna gospodarska zbornica, območna obrtna zbornica, Razvojna agencija Savinjske regije, Inkubator Savinjske regije, Klub podjetnikov Zla- O svojih izkušnjah na svetovnem trgu so govorili (z leve) Ivo Boscarol, Marjan Rožman, Niko Klanšek in Krešimir Čorić. Na sredini Andreja Cepuš, voditeljica pogovora, ki je kljub pretežno slovenski udeležbi potekal v angleškem jeziku. torog ter družbi Kovintrade in Celjski sejem, je letos privabil blizu sto udeležencev. Večina je bila iz celjske regije, prišlo je tudi nekaj podjetnikov iz Nemčije, Avstrije in s Hrvaške. Bolj mednarodno pisana je bila letos udeležba govorcev. Najnovejše trende in inovativ-ne poti na področjih prodaje, trženja in distribucije, kar je bila rdeča nit letošnjega foruma, so predstavili podjetnica in trenerka govora Angela Go, Damir Yandricek iz londonske marketinške agencije Foresight Factory, lastnik podjetja Profile Media Roger Meili iz Švice in Miroslav Tukarić iz Novartisa. Kljub konkurenci uspešni Poleg Iva Boscarola iz podjetja Pipistrel so prvi dan foruma o svojih poslovnih konceptih in metodah za dostop do novih kupcev, pa tudi o tem, kako povečati ugled blagovne znamke, govorili predstavniki še treh podjetij, ki izdelujejo vozila na električni pogon. Marjan Rož- man iz podjetja Quadrofoil, ki je znano predvsem po plovilih, je povedal, da je njihova zgodba podobna kot v Pipstrelu, saj so s svojimi plovili na električni pogon brez kakšne posebno velike reklame osvojili že skoraj ves svet. Nekoliko težje je hrvaškemu podjetju Rimac, je povedal vodja prodaje Krešimir Čorić, saj deluje na področju avtomobilske industrije, kjer je konkurenca zelo velika. Kljub temu se je s svojimi električnimi avtomobili na mednarodnem trgu uspelo uveljaviti kot resen tekmec ameriškemu Tesli. Niko Klanšek, ki je uspel kot izdelovalec električnih koles in velja za slovenskega »kickstarter guruja«, je poudaril, da ima Slovenija zelo veliko znanja, izdelki, ki jih delajo mladi domači inovativni podjetniki, pa se lažje prodajajo v tujini. Korak naprej Organizatorji so z letošnjim poslovnim forumom zelo zadovoljni, saj so, kot pravijo, v primerjavi z lanskim naredili korak naprej. Ne samo, da je bilo udeležencev več kot lani, tudi tema, ki so jo izbrali, je zelo aktualna, saj so iskali odgovore na vprašanja o prodaji in marketingu, ki sta na svetovnem trgu zelo pomembna. Prepričani so, da so podjetniki iz regiji na forumu dobili prave informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo, ter navezali poslovne stike s tujimi poslovneži. JANJA INTIHAR Foto: GrupA PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 GOSPODARSTVO 5 DL AUA J NA Že prvi dan se je v novi Merkurjevi trgovini v Šentjurju trlo obiskovalcev. Merkur odprl svojo novo franšizo Šentjur dobil sodobno tehnično trgovino - Nova trgovina pod okriljem Skupine Voc Podjetje Eso iz Skupine Voc je prvi imetnik prenovljenih franšiz, ki jih daje družba Merkur trgovina. V Šentjurju je pred dnevi odprlo 1.200 kvadratnih metrov velik trgovski center, ki bo, je prepričan direktor Voca Roman Moškotevc, občutno izboljšala tovrstno ponudbo v kraju. Voc oziroma podjetje Eso je trgovino uredil v stavbi, ki jo je leta 2013 kupil po stečaju Kerosa. Nakup nepremičnine in njena ureditev, ki še ni končana, sta stala malo več kot 1,5 milijona evrov. »Saj veste, da sem po duši trgovec, zato odločitev o pridobitvi franšize za Mekurjevo trgovino ni bila težka,« pravi Roman Moškotevc. »Šentjur ima sicer dobro ponudbo tehničnih izdelkov, a je razpršena, nova sodobna trgovina pa bo na enem mestu združila vse.« Moškotevc o tem, da bi v regiji odprl še več podobnih trgovin, za zdaj ne razmišlja, vendar se, kot je dejal, kakšni novi priložnosti ne bi odpovedal. Nov model poslovanja Merkur trgovina, ki naj bi kmalu dobila nove lastnike, ima v Sloveniji 23 trgovskih centrov in 15 franšiznih trgovin, od tega štiri na širšem celjskem območju. Predsednik uprave Blaž Pesjak je povedal, da gre pri franšizi, kakršno so dali v Šentjurju, za nov model poslovanja, ki so ga razvijali približno leto. Merkurjeve franšizne trgovine bodo tako v prihodnje poleg enotnega videza in široke ponudbe izdelkov kupcem zagotavljale tudi strokovno svetovanje, imetnikom franšize pa podporo pri vodenju tržne dejavnosti in izobraževanju zaposlenih. Blaž Pesjak napoveduje, da bo letos Merkur trgovina zrasla še za 7 odstotkov in ustvarila 220 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Rast dobička naj bi bila še višja. Ob koncu leta naj bi namreč družba imela 7 milijonov evrov čistega dobička, kar je dva milijona evrov več kot lani. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Hotel ostal v domači I ^ ^ j Športni hotel Grand Slam v Rogaški I Сл j LI Slatini kupilo podjetje Gobec Novi lastnik slatinskega hotela Grand Slam je podjetje Gobec, ki se že več kot deset let ukvarja s posredovanjem turističnih aranžmajev, še dlje pa z optično dejavnostjo. Direktorica Nevenka Ma-rinc Gobec pravi, da je bil nakup hotela predvsem dobra poslovna priložnost, saj se želi tudi njihovo podjetje aktivno vključiti v razvoj turizma v Rogaški Slatini. Grand Slam je bil zadnji od hotelov, ki jih je v Rogaški Slatini imel Jože Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Večino hotelov mu je zaradi neplačevanja posojil leta 2013 zaplenila nekdanja Hypo banka, zdaj Ad-diko bank, in jih prodala ruskemu mogotcu Sergeju Kacijevu. Letos je ruskega lastnika dobil še hotel Aleksander. Kacijev se je zanimal tudi za hotel Grand Slam, ki stoji v neposredni bližini ostalih zdraviliških hotelov, zato so bili mnogi prepričani, da bo tudi to turistično nepremičnino kupil kakšen Rus. Presenečenje, ker je ostal v slovenskih rokah, je zato kar precejšnje. Hotel Grand Slam je bil del stečajne mase Pipenbaherjevega podjetja Svit. Stečajnemu upravitelju Boštjanu Jurkošku je hotel uspelo prodati šele v sedmem poskusu, v treh letih dražb in zbiranj ponudb pa je cena zanj s 4,8 milijona evrov padla na 773 tisoč evrov. Še naprej športni hotel Podjetje Gobec je bilo edino, ki se je udeležilo dražbe pred enim mesecem in je kmalu po nakupu tudi poravnalo celotno kupnino. Direktorica Nevenka Marinc Gobec ne želi razkriti, kako je podjetje zagotovilo denar za nakup. Lani je Gobec imel malo manj kot 350 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in 12 tisoč evrov čistega dobička. V podjetju še ne vedo, kdaj bodo Grand Slam ponovno odprli, čeprav kakšna večja vlaganja niso potrebna. V hotelu, ki je bil v celoti obnovljen leta 2009, je 25 dvoposteljnih sob, prilagojenih športnikom, zraven so še notranji bazen ter devet notranjih in zunanjih teniških igrišč. Nevenka Marinc Gobec pravi, da bo Grand Slam najverjetneje še naprej ostal športni hotel, o tem, da bi ga čez čas prodali komu drugemu, pa zaenkrat v podjetju ne razmišljajo. JANJA INTIHAR Cetis ima štiri direktorje V Cetisu že veljajo spremembe, ki so jih lastniki družbe sprejeli na seji skupščine konec avgusta. Podjetje ima zdaj namesto nadzornega sveta in uprave le upravni odbor ter štiri izvršne direktorje. V 5-članskem upravnem odboru so isti ljudje, kot so bili v nadzornem svetu. Štirje člani so iz ljubljanske družbe MSIN, ki je 66-odstotna lastnica Cetisa, svojega predstavnika imajo tudi zaposleni. Upravni odbor se je že sestal na svoji prvi seji in za predsednika izvolil Marka Moharja, ki je sicer direktor družbe MSIN. Upravni odbor je tudi že imenoval izvršne direktorje. To so Roman Žnidarič, ki je Cetis kot predsednik uprave vodil od leta 2010, in dosedanja člana uprave Urban Golob ter Radenko Mijatović. Izvršna direktorica je tudi članica upravnega odbora Tina Bačić, ki v družbi MSIN vodi pravno službo. Vsi izvršni direktorji imajo petletni mandat. JI Nihče noče polovičke Bo stečajna upraviteljica Štormanovo gostišče v Šmarju pri Jelšah prepustila ločitvenemu upniku? Nekdanje Štormanovo gostišče v središču Šmarja pri Jelšah še vedno nima novega lastnika in ga najbrž še nekaj časa ne bo imelo, če stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas, ki vodi osebni stečaj bivšega celjskega gostinca Zvoneta Štormana, sodišče in največji ločitveni upnik KBM Leasing v likvidaciji ne bodo našli primerne rešitve. Eno polovico gostišča namreč prodaja stečajna upraviteljica, eno pa KBM Leasing. Lokal je od oktobra 2014, ko je Štorman šel v stečaj, v najemu imela družba Tidol, vendar ga je konec lanskega aprila, ker ni redno plačevala najemnine, na zahtevo upniškega odbora morala zapustiti. Stečajna upraviteljica je šmarsko gostišče prvič dala na dražbo nekaj mesecev kasneje. Stavbo je prodajala kot celoto, čeprav je bila v stečajni masi le polovica. Druga polovica je bila takrat v lasti Štormanove soproge. Kljub precejšnjemu zanimanju pred dražbo stečajna upraviteljica nepremičnine ni uspela prodati. Takoj po dražbi je Alja Markovič Čas pripravila nov predlog prodaje, ki pa ga je zadržala. V tistem času je namreč potekala tudi izvensodna poravnava med družino Štorman in njenimi upniki, med katerimi je največji KBM Leasing v likvidaciji. Eden od sklepov poravnave je bil tudi, da mora KBM Leasing odkupiti lastniški delež, ki ga je v šmarskem lokalu imela Štor-mana soproga. Z nakupom je KBM Lesing pridobil predkupno pravico tudi na drugi polovici nepremičnine. Edini dražitelj odstopil V začetku septembra je stečajni upraviteljici le uspelo pripraviti novo dražbo, na kateri je izklicna cena za polovico gostinskega lokala in opremo v njem znašala 204 tisoč evrov. Vplačana je bila celo varščina, vendar prodaja ni uspela. Edini dražitelj, šlo naj bi za enega od podjetnikov, ki na dražbah iščejo priložnosti za poceni nakup, je namreč šele na dražbi ugotovil, da je naprodaj le polovica gostišča. Ker ga takšen nakup ni zanimal, je od dražbe odstopil. Alja Markovič Čas je pričakovala, da se bo dražbe udeležil tudi KBM Leasing in odkupil tudi drugo polovico gostišča. Ali bo pripravila novo dražbo, še ne ve, najraje pa bi, pravi, sodišču predlagala prenos tega premoženja na največjega ločitvenega upnika. Osebni stečaj Zvoneta Štormana bi namreč rada čim prej končala, zato je tudi že razpisala dražbo za Štorma- novo gostišče v Šempetru. Vendar je tudi tam zgodba takšna kot v Šmarju pri Jelšah, saj je v stečajni masi le polovica premoženja. Drugi del je še vedno v lasti Štormanov. V KMB Leasingu redkobesedni V KBM Leasingu so na naše vprašanje, kakšne načrte imajo s šmarskim gostiščem, odgovorili le, »da se za način prodaje nepremičnin odločajo v skladu s strategijo in s ciljem čim večjega izkupička«. Glede na to, da tudi sami na svojih spletnih straneh že nekaj časa oglašujejo prodajo svoje polovice gostišča (cena je 185 tisoč evrov), je težko verjeti, da bi kupili še drugo polovico. Tudi eden od njihovih sodelavcev nam je neuradno povedal, da želijo premoženje, ki ga imajo, čim prej prodati in končati likvidacijo lizinške hiše, zato o kakšnih novih nakupih sploh ne razmišljajo. Napoved stečajne upravi-teljice, da bo morda sodišču predlagala prenos polovice gostišča na največjega ločitvenega upnika, to je njih, pa v KBM Leasingu ne želijo komentirati. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Še ena nizkocenov-na trgovina Trgovska veriga Pepco, ki ima več kot tisoč trgovin na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem in v Romuniji, prihaja v Slovenijo. Letos bo odprla prvih pet trgovin, med njimi tudi v celjskem Planetu Tuš. V prvih treh letih namerava nizkocenovna veriga Pepco, ki ima skupaj 11 tisoč zaposlenih, v Sloveniji odpreti 40 trgovin in zaposliti 280 ljudi. Trgovine bo odpirala v mestih z več kot deset tisoč prebivalci. Približno 60 odstotkov prodajnega programa Pepca predstavljajo oblačila, ostalo so oprema za dom, igrače in podobno. Pepco je blagovna znamka podjetja Pepkor, južnoafriške investicijske družbe, ki je bila priključena k Steinhoff International Holdings. Ta kotira na frankfurtski borzi. Celotna skupina trenutno zaposluje 130 tisoč ljudi, trgovine ima v 30 državah in je lastnica več kot 40 trgovinskih blagovnih znamk, med drugim tudi Kike in Emmezete. JI Nova KBM je začela zbirati ponudbe za nakup delnic, ki jih ima v Petrolu, Cinkarni Celje in Termah Olimia. V Petrolu ima 2 odstotka delnic, v cinkarni 2,9 odstotka in v Termah Olimia 20,9 odstotka. Nekdanje Štormanovo gostišče v Šmarju pri Jelšah še vedno čaka novega lastnika. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Kamnolomu kaže slabo, a priprta vrata ostajajo Vprašanje kamnoloma prepuščeno svetnikom na oktobrski seji Veduto Tinskega zaznamujeta dve cerkvici na hribu. Kamnolom je predviden na nasprotni strani doline. ŠMARJE PRI JELŠAH -Glede javno razgrnjenega dokumenta osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) so po pričakovanju imeli največ pripomb krajani Tinskega. Z množično peticijo nasprotujejo umestitvi kamnoloma oziroma peskokopa v državni gozd nad naseljem. Župan je zagotovil, da bo občinska uprava upoštevala zahtevo krajanov in krajevne skupnosti ter bo pobudo po sprejetju stališč do vseh prispelih pripomb izvze-la iz nadaljnjega zakonsko določenega postopka. Nenaklonjenost krajanov je pogasila tudi politično podporo v občinskem svetu, a možnost spremembe namembnosti tega območja še ni izključena. Čeprav je župan Stanko Šket na javni obravnavi dejal, da bo kamnolom izvzel iz osnutka OPN, se je odločil, da bo odločitev o pripombah prepustil občinskemu svetu. Predvidoma bo ta točka umeščena na oktobrsko sejo. »Če je kraj Tinsko proti temu, tudi potencialni investitor ne bo šel z glavo skozi zid. Takšen je dogovor. Mi je pa žal, ker je to edini kakovosten peskokop v občini Šmarje pri Jelšah. V neposredni bližini je tudi ob vodnih zajetjih kar nekaj podobnih peskokopov. Material po teh naših lokalnih cestah vozijo tudi na gradbišča v naši občini. To po eni strani podra-žuje gradnjo in ravno tako uničuje naše ceste, ob čemer sta občina in predvsem kraj Tinsko prikrajšana za dajatve, ki bi jima iz tega naslova pripadale. Sodobna tehnologija peskokopov danes ni več tako moteča za okolje, kot je bila nekoč. Če imamo v mislih vrtanje in miniranje, gre za popolnoma drugo tehnologijo. Ampak če bodo krajani proti, bo na tem območju ostal gozd. Pesek bomo pač vozili od drugod,« je dejal Šket. V podjetju Gramoz-Ap, ki se omenja kot potencialni investitor, dogajanja niso želeli komentirati. Vplivi na okolje menda zanemarljivi Potencialni investitor z vsemi ostalimi soglasji sicer nima težav, čeprav je do dejanske vzpostavitve kamnoloma še dolga pot. V zavodu za gozdove so nam dejali, da je šlo za eno bolj zglednih umeščanj v prostor. Prav tako s kamnolomom v bližini vodnih virov nima težav direktor OKP Rogaška Bojan Pirš. »Pogoji, ki bi jih investitor moral izpolniti, so zahtevni, vendar izve- dljivi. Severna stran Rudnice je sicer pomemben vir vode, vendar sem prepričan, da miniranje na naše vrtine ne bi vplivalo. Ne gre za globoke geološke posege. Kamnolom naj bi bil na približno hektarju površine, za vsako širitev pa bi potreboval nova dovoljenja in ponovno soglasje OKP.« Skupno OPN spreminja namembnost skoraj devetim hektarjem gozda. Kljub temu je ministrstvo za okolje in prostor občini maja letos izdalo odločbo, »da celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna, saj ne gre za načrt s pomembnimi vplivi na okolje«. Da bi bilo treba k umeščanju takšnih objektov v okolje kljub vsemu pristopati z malo več taktnosti in previdnosti, pa je prepričan župan Podčetrtka Peter Mis-ja. »Naša občina ima veliko smolo, ker težki tovornjaki iz kamnolomov v sosednjih občinah uničujejo tudi naše ceste. Da se v prostor umešča še en takšen objekt, sem izvedel s spleta, torej tudi nas ni nihče nič vprašal. V vsakem primeru ne podpiram nobenih posegov v okolje, dokler ni jasnih rezultatov temeljite in neodvisne presoje na okolje in predvsem na vodne vire.« Da je bil postopek umeščanja v prostor sicer legitimen, vendar neroden, se strinja tudi Franc Namurš, ki v občinskem svetu zastopa prav Krajevno skupnost Tinsko. »Pametno bi bilo že na začetku vključiti krajane. Sam bom seveda zastopal njihovo stališče. Mimo tega ne morem.« SAŠKA T. OCVIRK Končno topla voda? CELJE - Letošnja kopalna sezona na letnem kopališču se je končala. V podjetju ZPO Celje, ki upravlja kopališče, so z obiskom zadovoljni. Za naslednjo sezono načrtujejo kar nekaj novosti. Letno kopališče v Celju je obratovalo od 15. junija do 3. septembra. Čeprav za letos še nimajo točnega števila obiskovalcev, upravnik bazena Aleš Jašarović ocenjuje, da je število podobno lanskemu, ko je kopališče obiskalo več kot 23 tisoč obiskovalcev. Vodja projektov pri podjetju ZPO Celje Tatjana Hren je povedala, da načrtujejo prenovo kopališča. Zdaj opravljajo pripravljalna dela. Načrtujejo tudi dela za tesnjenje bazenske školjke, ureditev dovodnih inštalacij, polnjenja in elektroinštalacij. Pripravljajo tudi projekt, ki bo vseboval zamenjavo bazenske keramike, obnovo vseh estrihov, prelivnih robov in odvodnih jaškov. Investitorka prenovitvenih del je Mestna občina Celje v sodelovanju z upraviteljem ZPO Celje. Tatjana Hren je povedala, da bo ZPO v sodelovanju z Energetiko Celje poskrbel tudi za dodatno ogrevanje vode v bazenih. Energetika Celje želi urediti podaljšanje vročevoda, na katerega naj bi se priključila še bližnja osnovna šola in letno kopališče. Investitorka vročevoda je Energetika Celje. Točnega podatka o vrednosti naložbe v ZPO Celje še nimajo. Kot pravi Tatjana Hren, se pripravljajo na razpis za finančna sredstva. Cena za gradbeno-obrtniška dela brez športne opreme bo znašala približno 370 tisoč evrov. Vsa dela naj bi bila končana do začetka naslednje kopalne sezone. KP Radi se družijo CELJE - Gimnazija Celje - Center že šesto leto obeležuje obletnico postavitve stavbe, v kateri domuje šola. Pridi spet po eno 5ko so organizatorji poimenovali letošnje druženje generacij, s katerim bodo proslavili 105-letnico stavbe. Druženja, ki so bila v preteklih letih tudi v mestnem središču, so vselej dobro obiskana in računajo, da bo tako tudi tokrat. Praznovanje se je začelo že v soboto, ko se je več kot sto sedanjih in nekdanjih dijakov, staršev in učiteljev šole udeležilo Teka za 5ko na Savinjskem nabrežju. Veliko druženje generacij bo v petek ob 19. uri, pripravlja ga Društvo GCC, ki povezuje nekdanje dijake in učitelje šole. V šoli bodo različne delavnice in manjše prireditve, celo učilnico iz leta 1912 bodo postavili, na dvorišču šole pa se bodo predstavili glasbeni in vokalni sestavi z gimnazije. Dijaki, profesorji in ostali gostje se bodo lahko po uradnem delu družili še ob glasbi v Celjskem mladinskem centru in obujali spomine na maturantske plese in izlete. Namen projekta ni le povezovanje številnih generacij, ki so v preteklem stoletju obiskovale enega od izobraževalnih programov šole, ampak tudi skrb za promocijo mesta in obujanja življenja v mestnem jedru, pravijo organizatorji. TC Foto: arhiv GCC Letošnja novost v praznovanjih GCC je bil sobotni tek ob Savinji. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za začetek več sodelovanja in več cvetja Melita Bevc po prvih tednih na čelu zavoda za turizem, šport in mladino ŠMARJE PRI JELŠAH - Kot pravi, je svojo kariero gradila najprej na izkušnjah, ki jim je ob delu dodajala še formalno izobrazbo. S področja trgovine in računovodstva je svojo pozornost preusmerila na ljudi. Kot vodja zaposlitvenega centra Jaspis v Celju je veliko delala s tistimi, ki se v življenju srečujejo s posebnimi izzivi. Izziv, ki mu ni mogla reči ne, je bil tudi razpis za vodenje novoustanovljenega zavoda v domači občini. Vzpostavljanje novega zavoda v celoti je zahtevno, a kot pravi sogovornica, ima tudi takšno izhodišče svoje prednosti. »Veseli me, da lahko stvari postavljam od začetka, imam veliko idej in delovnega zagona. Hvaležna sem, da imam možnost sooblikovati domačo občino. Kraj, kjer je že toliko lepega, lahko s skupnimi močni naredimo še bolj privlačen tako za obiskovalce kot domačine.« Ustanovitev novega zavoda je spremljalo kar nekaj zapletov in pomislekov. Bevčeva se zaveda, da so prav zato pričakovanja ljudi velika. »Moja prva naloga bo povezati društva, organizacije, športne klube in posameznike, ki delajo drobne, a pomembne stvari za kraj. Od konca julija sem izvedla že kar nekaj aktivnosti na tem področju in odzivi so zelo dobri. Veliko je pripravljenosti za sodelovanje. Resnično verjamem, da je bila odločitev za usta- »Zelo rada imam naravo in rože. Med prvimi nalogami, ki sem si jih zadala, je, da bi kraj okrasili z več cvetja,« pravi direktorica zavoda za turizem, šport in mladino Melita Bevc. novitev tovrstnega zavoda pravilna.« Kadrovsko se bo zavod v prihodnjih tednih še okrepil. Predvideni sta dve novi delovni mesti, in sicer bo ena oseba zaposlena na področju turizma in druga na področju športa. Dve zaposlitvi bodo prenesli iz občinske uprave. Kot je dejal župan Stanko Šket, glede na prerazporeditve kadrovskih virov nov zavod ne bi smel bistveno bolj obremeniti občinskega proračuna. »Sprva sem imel tudi sam nekaj pomislekov, zdaj pa imam zelo dober občutek in novi direktorici na tem delovnem mestu želim veliko uspeha ter vse dobro.« Nov zavod bo skrbel tudi za košnjo trave, urejanje gredic in čiščenje okolice, po drugi strani bo njegova vloga organizacijska in povezovalna. »Na področju turizma je razvojnih možnosti še veliko, ne samo v Šmarju, ampak na območju celotne občine. S povezovanjem lahko dosežemo večjo prepoznavnost, nekaj primerov dobrih praks imamo tudi v sosednjih občinah.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Če rečem, da prihodnost Šmarja vidim zeleno, bo morda sli-štai izpeto, vendar je resnično. Moja vizija je, da bi se vrnili k naravi, da bi ovrednotili svojo bogato naravno in kulturno dediščino. Šmarje pri Jelšah mora postati privlačna desti-nacija butičnega turizma. Obiskovalcem moramo zagotoviti celostno in kakovostno ponudbo na ravni celotne občine.« Motivacija za urejenost in prijaznost VELENJE - V mestni občini si prizadevajo za čim lepše urejeno mesto. Na zanimiv način letos že drugo leto zapored k temu spodbujajo tudi lokalne trgovce in gostince. Pred dnevi so v Mestni občini Velenje na svoji spletni strani objavili natečaj za najlepše celovito urejen prodajni prostor v mestnem središču. Odbor za marketing se je za potezo odločil predvsem na podlagi dobrega lanskega odziva na natečaj. Natečaj sovpada z mesecem, ko občina praznuje občinski praznik, zato se vrstijo razni dogodki in prireditve. Prav tako je september v Velenju obarvan s pikami. S Pikami in pikami, saj je Pikin festival ena od tematik, ki jo lastniki trgovin in gostinci uporabijo za navdih pri krašenju prostorov in pripravi ponudbe. Tako so lani gostinci stregli brezalkoholne Pikine koktajle, Pike in opice Fickoti so krasile izložbe trgovin. Mesto se je na ta način povezalo v celoto in že na prvi pogled odražalo tisto, kar v Velenje prinaša september. Vsi, ki jih zanima sodelovanje, se lahko prijavijo na natečaj. Komisija, ki jo sestavljajo člani odbora za mestni marketing, bo od 23. do 27. septembra ocenjevala sodelujoče. Pri tem bodo člani komisije upoštevali več dejavnikov, je povedala predsednica odbora za mestni marketing Saša Sevčnikar: »Zanimale nas bodo zunanja izložba, notranja urejenost, prijaznost osebja, iskali pa bomo pestrost, izvirnost in inovativnost ponudbe, pri čemer bomo ocenili celovitost, usklajenost in celostno grafično podobo.« Zmagovalca natečaja bo komisija razglasila 30. septembra na prireditvi Podjetno Velenje. Trije najlepše urejeni prodajni prostori v mestnem središču bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami, ki ne bodo same sebi namen. Organizatorji bodo zmagovalcu ponudili možnost brezplačnega oglaševanja, »jumbo« oglaševanje, predstavitev v lokalnem časopisu in na lokalni televiziji ter oglaševanje na brezplačnih mestnih kolesih Bicy. EP Za predlani negativno mnenje MOZIRJE - Računsko sodišče, ki je pregledalo del predlanskega poslovanja občine, je izdalo negativno mnenje. Pregledalo je njen predlanski proračun, dodatke k plačam zaposlenih, občinska javna naročila, zadolževanje in še kaj. Pisno negativno mnenje je občina prejela v začetku tega tedna. Na področju proračunskih zadev je računsko sodišče ugotovilo, da obrazložitve proračuna bile niso zadostne. Besedilo sprejetega proračuna je bilo finančnemu ministrstvu predloženo prepozno, besedila rebalansa pa mu občina niti ni oddala. Poleg tega ni občina s svojimi petimi uslužbenci, ki so imeli povečan obseg dela, sklenila o tem tudi pisnih dogovorov. Evidence o njihovem delovnem času ni vodila. Računsko sodišče občini med drugim očita tudi, da v dveh primerih od izvajalca ni pridobila garancije za dobro izvedbo del, kar je treba pridobiti od banke ali zavarovalnice. Namesto takšne garancije je pridobila od izvajalcev menično izjavo z bianco menico. Poleg tega je občina predlani oddala javno naročilo v višini 182 tisoč evrov, pri čemer za takšne primere predpisan postopek ni bil izveden. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo tudi, da poročilo o delu nadzornega odbora za leto 2015 ni popolno. Župan Ivo Suhoveršnik je v začetku tega tedna povedal, da so mozirski občini ugotovitve računskega sodišča znane že dlje časa. Junija je bil namreč na računskem sodišču sestanek, kjer so zadeve razčiščevali. »Ugotovljeno je bilo, da se je občinska uprava na vsa sprotna poročila odzvala. Vsa priporočila smo, kolikor je bilo mogoče, takoj upoštevali,« je v začetku tega tedna povedal župan. V luči svojih ugotovitev za leto 2015 je posredovalo računsko sodišče Občini Mozirje, priporočila za izboljšanje njenega poslovanja. BJ Paket NLB Poslovni Start za samo 1 €/mesec. ®NLB Doživljaj narave na jezeru BRASLOVČE - Na Braslovškem jezeru bodo uresničili projekt Doživljaj narave. Okolico bodo dodatno uredili in postavili nekaj opreme. Kot je pojasnil župan Branimir Strojanšek, načrtujejo izdelavo dveh pomolov, ureditev povezave s skakalnim stolpom, ki so ga domačini na Braslovškem jezeru že vajeni, uredili naj bi tudi eko stranišča ter tuše in tako dopolnili trenutno obstoječo gostinsko ponudbo ob jezeru. Občina se je za uresničitev projekta s partnerji - Turističnim društvom Braslovče, zasebnim zavodom Tri jezera in lastnikom objekta na braslovškem jezeru - prijavila na razpis za sofinanciranje, pri čemer je bila uspešna. »Čakamo še na odločbo ministrstva za gospodarstvo, nato pa bomo začeli delati in za prihodnjo kopalno sezono upam, da bo Braslovško jezero takšno, kot si ga vsi želimo,« je o uresničitvi projekta povedal Strojanšek. Vrednost naložbe je ocenjena na 48 tisoč evrov, 85 odstotkov sredstev bo zagotovila lokalna akcijska skupina, preostanek občina. EP www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 8 IZ NAŠIH KRAJEV Letos še več obiskovalcev Muzej gozdarstva, lesarstva in še česa obišče največ šolskih skupin Del zbirk nazarskega muzeja je v zaščitenem Bohačevem toplarju. Del stalne razstave v Bohačevem toplarju. Za zadrečko lončarstvo s središčem v Kokarju je bila značilna Kozolec, ki je začel propadati, je občina pred nekaj leti obnovila. posoda črne barve. NAZARJE - Muzej Vrbo-vec, muzej gozdarstva in lesarstva je glavni pričevalec o gospodarskih dejavnostih, ki sta za Zgornjo Savinjsko dolino od nekdaj posebnega pomena. Gre za javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Nazarje. Občinski svet se je zato na svoji zadnji seji seznanil z njegovo dejavnostjo. Osrednja zbirka nazarskega muzeja je postavljena v gradu Vrbovec. Poleg tega, da skrbi zanjo, skrbi zavod še za muzejsko zbirko Nazarje skozi čas, postavljeno v velikem kozolcu toplarju, in za učno pot Samostanski hrib. Muzej, za katerega je dal pobudo nekdanji župan Ivan Purnat, je lani praznoval 15-letnico ustanovitve. Sedanja direktorica Barbara Šoster Rutar in gozdar Franc Firšt sta gradivo za ureditev stalne razstave zbirala po zgornjesavinjskih kmetijah. V muzeju, ki priča o nekdanjih »olcarjih«, »furmanih«, žagarjih, mizarjih in tesarjih, je med drugim veliko starega orodja in fotografij. Nekdanje življenje z delom drče in s »skor-jevko« ponazarjajo muzejske ambientalne postavitve. V muzeju so tudi makete žage venecijanke, žičnice in splava. Tudi v Bohačevem toplarju, nekoč propadajočem kulturnem spomeniku, ki ga je občina pred leti prenovila, je na ogled marsikaj zanimivega. V tamkajšnji zbirki je med drugim predstavljeno nekoč zelo pomembno za-drečko lončarstvo, najsta-rej še v virih izpričano na Slovenskem. O širjenju stalne muzejske zbirke zaradi prostorske stiske zaenkrat ne razmišljajo. Poleg muzejskih ogledov pripravlja muzej različne prireditve tako za odrasle kot za otroke. Letos sta bili tako v muzeju že dve občasni razstavi - o primorskih beguncih v Nazarjah in razstava lesorezov Danice Korošec. Pred koncem leta bo še vsakoletna razstava fotografij Planinskega društva Nazarje, ki jo je nazadnje pripravilo na temo Umetnost narave v gorskem svetu. Lani je bilo vsega sku- paj kar šest občasnih razstav, med drugim o 15 letih delovanja muzeja. Muzej pripravlja tudi druge dogodke, lani jih je bilo kar petnajst. Največja prireditev je vsakoletna Srednjeveška gostija na gradu Vrbovec, kjer je mogoče videti vse od mečevanja do srednjeveških plesov ter okusiti srednjeveško kulinariko. Letos jeseni bo sledilo več prireditev za najmlajše obiskovalce, od muzejske otroške tombole do Pripovedovalskih dni in Volčjih noči. »Z obiskom smo zadovoljni. Med obiskovalci je največ šolskih skupin in organiziranih skupin odraslih,« je povedala direktorica Barbara Šoster Rutar. Največ obiskovalcev je od aprila do junija ter nato v jesenskem času. Poleti obiskujejo muzej domači in tuji turisti, ki so v tej dolini na dopustu. Lani si je stalno razstavo ogledalo 2.800 obiskovalcev, vseh je bilo približno štiri tisoč. Letos je obiskovalcev še več kot lani. »Uvajamo nove programe doživljajskih vodenj, in sicer v sodelovanju s kulturnim klubom Potovke in z zavodom Poseben dan. Takšno vodenje je s pomočjo likov v kostumih, kar pomeni za obiskovalce še bolj pristno doživetje,« je še povedala direktorica. Muzej je imel lani približno šestdeset tisoč prihodkov in odhodkov. BRANE JERANKO Nova polnilna postaja NAZARJE - V kraju je začela delovati polnilna postaja za električne avtomobile. Na dveh polnilnih mestih je avtomobile z gorivom mogoče napolniti brezplačno. Gre za naložbo v vrednosti približno deset tisoč evrov, od česar je tri tisoč evrov prispeval Eko sklad, ostalo je financirala Občina Nazarje iz svojega proračuna. Polnilna postaja za električne avtomobile je postavljena na parkirišču pri domu kulture. BJ Seja sveta prvič v zgodovini nesklepčna ŠMARJE PRI JELŠAH - V dveh urah pred začetkom 18. redne seje prejšnjo sredo je prisotnost odpovedalo kar deset od 19 svetnikov. Župan je prepričan, da je orkestrirano akcijo vodil nekdanji podžupan David Stupica, da bi sabotiral odločitev o gradnji bazena. Nepričakovan zaplet je namesto tega prinesla točka v zvezi s sofinanciranjem komunalne ureditve industrijske cone Šmarje - zahod. Ta je bila na dnevni red uvrščena naknadno. David Stupica je odgovornost za nesklepčno sejo zavrnil. S telefonskimi sporočili svetnikom in podžupanu je menda želel svetnike še enkrat spodbuditi k razmisleku, ali podpreti gradnjo naravnega ali klasičnega bazena. »Po 20. septembru bi si naravni bazen lahko ogledali tudi v živo. A če je večina za klasično kopališče, to spoštujem.« Zaradi neizvedene seje in nesprejetega sklepa občinskega sveta je bila ogrožena kandidatura občine na razpisu za državno sofinanciranje industrijske cone Šmarje - zahod. Občina bi iz tega naslova lahko pridobila približno 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Še enkrat toliko bi morala zagotoviti sama. Zagato naj bi reševali z dopisno sejo v petek. Iz občinske uprave so dan kasneje sporočili, da se občina na razpis ne bo prijavila, ker bi bil vložek proračunskih sredstev tudi v primeru uspeha na razpisu prevelik. StO Blok ostaja v banki VOJNIK - Leta 2009 zgrajen blok Stara šola še kar sameva. Družba za upravljanje terjatev bank ga še vedno prodaja in obenem načrtuje njegovo obnovo ter prodajo posameznih stanovanj. Tako so nam v preteklih dneh odgovorili iz tako imenovane slabe banke, ki je lastnica bloka od predlani. Lastnica je postala po dolgotrajnem stečajnem postopku družbe Finstar, ki je blok zgradila. Zaradi slabega gospodarjenja z njim bo treba najprej obnoviti uničene inštalacije novogradnje. BJ Prenovili srce Kalobja ŠENTJUR - Občina je pred letošnjim občinskim praznikom in dan pred krajevnim romarskim praznikom na Kalobju slovesno odprla obnovljeno vaško jedro. Celovita obnova je bistveno polepšala videz kraja in izboljšala kakovost življenja v tej hriboviti krajevni skupnosti. Na 380 metrih ceste skozi naselje in še sto metrov proti pokopališču so razširili cesto na pet metrov, uredili javno razsvetljavo, zamenjali vodovod, uredili meteorno in fekalno kanalizacijo, zgradili oziroma obnovili škarpe pod župniščem, pri podružnični šoli in gasilskem domu. Na novo so uredili tudi telekomunikacijsko kanalizacijo in v zemljo položili nadzemni nizkonapetostni električni vod. Postavili so klopce, smetnjake in posadili nekaj dreves. Investicijo, ki je stala skoraj 280 tisoč evrov, je izvedlo podjetje Nizke gradnje Kladnik. Čeprav so slovesnosti ob koncu gradnje v prvi vrsti namenjene proslavljanju, med vrsticami ni bilo mogoče preslišati, da je šlo za enega najzahtevnejših projektov, predvsem zaradi neurejenih lastniških razmerij in bolj ali manj razumnih odškodninskih zahtev. Prav zaradi tega proj ekt ni bil izveden v celoti - cesta mimo znanega gostišča proti -Jakobu ostaja v zelo slabem stanju - in tudi ne v obliki, kot je bil predviden. Velika težava ostaja tudi gradnja čistilne Župnik Peter Orešnik je ob tem dejal, da nima smisla blagoslavljati asfalta in robnikov, če se dobra beseda ne dotakne tudi prebivalcev. »Žal se zdi, da bi se blagoslov včasih prej dotaknil kamna kot ljudi. V času gradnje je bilo izrečenega tudi marsikaj težkega in grobega. Če želimo, da bo kraj lep ne samo po zunanji podobi, si je treba seči v roke, preseči zamere in poiskati dobro v skupnem bivanju. Pa tudi investicije zastaviti tako, da se bodo ljudje počutili vključeno in slišano.« Predsednik Krajevne skupnosti Zdrav-ko Hribernik je bil po napornih mesecih usklajevanja prešerne volje in kot je dejal, se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. »Prepričan sem, da bomo v dobro vseh rešili tudi tiste malenkosti, ki so nam v kraju še ostale.« StO Foto: URŠKA KUKOVIČ IZ NAŠIH KRAJEV 9 Stari grad bo kmalu pomlajen CELJE - Stari grad je zelo zanimiva in razgledna turistična točka, ki ima vsako leto več obiskovalcev. Da bo njegova zunanja podoba še lepša, je Mestna občina Celje letos namenila 150 tisoč evrov za delno obnovo kamnite fasade južnega dela palacija. Obnovitvena dela bodo trajala še vso jesen. V Celju vsako poletje beležijo več turistov, ki si zagotovo ogledajo tudi prepoznavno celjsko točko - Stari grad. Poleti so tam ponovili muzikal Veronika Deseniška in pripravili še dva koncertna dogodka. Da bo grad poleg omenjenih glasbenih dogodkov, razglednega Friderikovega stolpa in Kavarne Veronika ponudil še nekaj več, je od konca avgusta na ogled nova stalna razstava mučilnih naprav Teater groze. Za pestro dogajanje na območju gradu skrbi Zavod Celeia Celje. Prenova gotskega palacija Za še lepšo zunanjo podobo gradu je Mestna občina Celje zagotovila sredstva v višini 150 tisoč evrov. Podjetje Remont bo delno prenovilo gotski palacij. Trenutno izvajajo obnovitvena dela na tretji zu- nanji steni palacija. Istočasno bodo izvedli tudi vzdrževalna dela v okolici, ki vključujejo razširitev in utrditev obstoječe dostopne poti na razgledno ploščad. Navodila za obnovo palacija je dala celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki potek del tudi nadzoruje. Pred sedmimi leti je Mestna občina Celje s pomočjo evropskih sredstev že prenovila Friderikov stolp in dostop do njega ter zgradila objekt, v katerem sta turi-stičnoinformacijski center in kavarna. BGO Foto: SHERPA Okrepili tudi sodelovanje s hrvaškimi kolegi Gasilska zveza Žalec je v soboto praznovala dan gasilcev Gasilske zveze Žalec. Praznovanje je bilo združeno s slavnostno obeležitvijo 90-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje-Topovlje. Aktivnosti so se v soboto vrstile ves dan. Dopoldne so se vodilni člani zveze srečali tudi z župani občin, v katerih Gasilska zveza Žalec deluje. Zato so jih predstavniki občin sprejeli v Braslovčah, na Polzeli in Vranskem, v Žalcu in Taboru. V soboto popoldne je bila v Parižljah na ogled tudi gasilska oprema zveze. Tako so si obiskovalci lahko ogledali, s kakšno opremo in s kakšnimi vozili gasilci skrbijo za varnost in posredujejo na njihovem območju. Ob tej priložnosti so predstavniki žalske gasilske zveze podpisali tudi obnovljeno listino o pobratenju z Gasilsko zvezo Križevci s Hrvaške. Zvezi sta sicer pobrateni že trideset let. »To kaže na dobro sodelovanje in željo, da se ta vez z izme- To soboto bodo kar 120 let obstoja prostovoljnega gasilskega društva praznovali v Velenju. Ob tej priložnosti bodo pripravili slavnostno sejo s podelitvijo priznanj in prevzemom novega mladinskega praporja PGD Velenje v prenovljenih prostorih gasilskega društva. njavo izkušenj tudi nadaljuje,« pravi Edvard Kugler, predsednik žalske gasilske zveze. Na sobotni slovesnosti so svojim članom podelili tudi najvišja gasilska odlikovanja. SŠol Končno nov most čez potok Bolsko VRANSKO - Mineva tri leta od tragične nesreče, v kateri sta na nizko postavljenem mostu čez potok Bolsko na Vranskem življenje izgubila 30-letnik in 17-letnica. Jutri (v petek) naj bi se končno začela gradnja novega mostu, za katerega je občina imela izdelan projekt že leta 2007. Spomnimo, da je bila sprva za gradnjo mostu predvidena nujna prestavitev struge potoka za pol kilometra, kar ni bilo v pristojnosti občine, temveč države. Leta 2015, nekaj mesecev po tragični nesreči, je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) sprejela novo odločitev, in sicer da prestavitev struge ni nujna. Aprila istega leta je občina zaprosila za gradbeno dovoljenje, a nato se je zataknilo. Arso je namreč pristojnosti prenesel na novo direkcijo za vode, kjer so zopet potrebovali več časa za preučitev primera. Lansko jesen so v občini začeli urejati cesto in brežine Bolske proti Centru varne vožnje Vransko, predvidoma ta petek pa bodo začeli še gradnjo mostu. Župan Franc Sušnik pa nad sistemom in potekom pridobivanja gradbenega dovoljenja ostaja zgrožen. Most, ki naj bi bil postavljen predvidoma v šestdesetih dneh, bo zgrajen točno na tistem mestu, kjer je bilo sprva pred desetimi leti odločeno, da most ne sme stati. Vrednost celotne naložbe je 410 tisoč evrov, 170 tisoč je občina dobila iz naslova odprave naravnih nesreč. EP Rock žur z našimi skupinami VOJNIK - Na Frankolovem je bila že štirinajsto leto prireditev Rock žur. V noči rok glasbe je nastopilo pet glasbenih skupin s širšega celjskega območja. Kot glavna se je predstavila celjska skupina Spotless Minds, ki igra avtorsko glasbo in pripravlja novo zgoščenko. Prav tako so nastopile skupine Radio Jam, Diktatorji, Feferoni in InMotion. Prireditev je vsako leto v frankolovskem graščinskem parku, vstopnine zanjo pa ni bilo treba plačati. Na njej se je zbralo približno tristo ljubiteljev rok glasbe. Organizator Mladinsko društvo Frankolovo je imel z vremenom letos srečo. Z njim ima namreč slabe izkušnje, saj je v štirinajstih letih Rock žura marsikdaj deževalo. V preteklih letih so na njem že nastopila nekatera najbolj znana imena slovenske glasbe, med njimi Siddharta, Mi2 in kar dvakrat Nude. BJ, foto: MD Frankolovo Gasilska zveza Žalec združuje skoraj pet tisoč članic in članov v 32 prostovoljnih in enem industrijskem gasilskem društvu. (Foto: GZ Žalec) Letos trije prijavljeni SOLČAVA - Občina Solčava je letos kar dvakrat objavila razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Po prvi objavi je prejela dve prijavi, po ponovljeni še eno. Letos naj bi tako sofinancirala tri male čistilne naprave. Prvi takšen razpis je občina objavila lani in ugodila šestim prijavljenim. Od teh so nato štirje dejansko postavili male čistilne naprave ter zanje prejeli tudi občinska sredstva. Občina Solčava je namenila za sofinanciranje tako letos kot lani po 10 tisoč evrov. Solčavsko je po okoljski plati posebno. Večji del občine je namreč vključen v zaščiteno območje Nature 2000, poleg tega sta tam kar dva krajinska parka. Na razmeroma velikem območju živi le petsto prebivalcev. BJ ШП7Г muzej ovejš zgodovine celje Ina 1ANC [ODRU HERMANOVEM Predstave v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2017/2018 V novi gledališki sezoni vas vabimo, da se pridružite programu Na Hermanovem odru. Na šestih prireditvah, ki se bodo odvijale ob sobotah, ob 10. uri, se bomo srečali z lutkami, igro in glasbo, pozdravil pa nas bo tudi Herman Lisjak. Vabljeni k nakupu abonmaja v Muzejski trgovini. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si 10 KULTURA Simon Dvoršak, Matija Kovač in Gregor Deleja so predstavili novo sezono Hiše kulture Celje. Vas kultura kaj gleda? Predstavitev nove sezone Hiše kulture Celje OB ROBU Poletja ni več, kaj pa kultura? Poletje je čas, ko si tudi zaradi dopusta pogosteje vzamemo čas za obisk kulturnih prireditev. Organizatorji poletne zabave se trudijo v naše kraje pripeljati bolj ali manj znane kulturne obraze. Odjemalci smo z njihovim izborom bolj ali manj zadovoljni. Celjski Zavod Celeia Celje je za letošnje poletje pripravil pester izbor kulturnega dogajanja pod skupnim imenom Poletje v Celju 2017. V knjižici, ki me vedno znova spominja na osnovnošolsko beležko, je bilo mogoče najti vse - od povabil na koncerte ljubiteljske domače kulture do profesionalnih dalmatinskih melosov iz sosednje države. Celjska občinska politika meni, da je poletje čas, ko lahko ljubiteljska kultura za denar, ki ga dobi od svojega financerja, pokaže, kaj je naredila. Večerni poletni sprehodi po mestu so me večkrat zvabili pred Vodni stolp, kjer sem bila deležna odličnih koncertov celjskih umetnikov. Ce bi jih zbrali v dvotedensko poletno festivalsko dogajanje in zraven pripeljali še katerega gosta iz tujine, bi bilo že skoraj popolno. No, a vse se ustavi pri denarju, pravijo. Poglejmo k sosedom. Skoraj v vseh občinskih zavodih, ki pripravljajo poletne prireditve, vedno malce tožijo, da morajo ponuditi prireditve za vse kulturne okuse. Ce je v Celju iz povprečja »štrlel« koncert Danijele in Petra Graša, so morali v Velenju poleg odličnega Marka Hatlaka ponudili še koncert zvezde v odhajanju Tereze Kesovije. V Splošni knjižnici Slovenske Konjice so v Poletnih glasbenih večerih ponudili slovenski vokalni presežek Carmino Slovenico, ki so jo žal zadnji čas odpovedali, a so poleg vrhunskega ansambla morali ponudili še klape, da so imeli napolnjeno Žičko kartuzijo. Ob pregledu poletnega dogajanja v naši okolici je mogoče opaziti podoben način izbire kulturnih prireditev. Ker organizatorji ne morejo zadovoljiti vseh okusov, njihova naloga pri izbiri prireditev ni enostavna. To popolnoma razumem. Žal me pri organizaciji dogodkov moti beseda denar. Žalostno gledam, kako v sodobnem kapitalističnem, neoliberalističnem svetu tudi kultura pada pod težo kapitala. Kultura nikoli ni prinašala dobička, kakovost dogodkov se ni merila po številu prodanih vstopnic, zdaj pa imam občutek, da je »dobra« le še tista kultura, ki prinaša denar. Zavod Hiša kulture Celje, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, je predstavil novo sezono kulturnih prireditev. V njej bo ponudil kar tri abonmaje, eden od njih, ki bo vključeval sveže gledališke produkcije, je novost. Novo sezono so ustvarjalci poimenovali Kultura te gleda, kar je parafraza nekoliko manj lepe fraze. Z njo odpirajo temeljna vprašanja kulture, ki pomeni še veliko več kot samo umetnost, pri čemer bi na te pomene radi opozorili svoje obiskovalce. »Druga vprašanja, ki se nam v povezavi z novo sezono odpirajo, so razmerja med tistimi, ki so na odru, in tistimi, ki so pred njim. V okolju, v katerem delujemo, je namreč pomemben vsak obraz, ki sodeluje v mestnem kulturnem dogajanju, zato smo v svojo programsko knjižico vključili tudi te obraze ter knjižico popestrili z njihovimi pogledi na kulturno dogajanje,« je povedal član programske ekipe Matija Kovač. Nov cikel Ti gledaš Letos so v Hiši kulture Celje ponudili nov abonma, v katerega so vključili sveže gledališke produkcije. Cikel nosi naziv Ti gledaš. Ime bodo vsako sezono spremenili glede na splošno sezonsko tematiko. Večzvrstni cikel, ki so ga člani programske ekipe opredelili kot umetnost v gibanju, ponuja šest zelo raznolikih produkcij - od gledališča do glasbe in filma. »To so zvrsti, ki jih v našem okolju v takšni obliki redkeje vidimo, to so produkcije bolj alternativne narave in dela, ki ostrijo kritično misel,« je dodal Matija Kovač. Cikel je nastal v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol, s Celjskim mladinskim centrom, Plesnim forumom Celje, z Zavodom Celeia Celje in Gimnazijo Celje - Center. Prva prireditev znotraj cikla bo filmska projekcija Obzornik 63 - vlak senc. Sledila bo predstava Nika Škrleca Naj gre vse v n ali kako sem si zapomnil 3.141 decimalk, tretji bo dokumentarni performans Bolj čudno od raja Marka Požlepa in Igorja Feketije, nato bo sledil projekt za odrasle in mladino Ulica norcev. Sledil bo sklop filmov z naslovom Intimni film, ki jih bodo predvajali v Mestnem kinu Metropol. Za zaključek cikla si bo mogoče ogledati še magistrsko produkcijo Zločin in kazen programa Gledališka režija na AGFRT. Vesperae Musicae s širokim naborom koncertov Komorna glasba, ki jo najpogosteje opisujejo kot najčistejšo obliko glasbenega poustvarjanja, bo zastopana v že znanem ciklu Vesperae Musicae, ki ga v zavodu pripravljajo že peto leto. »Tudi letos smo sestavili zelo raznolik program tako po zasedbah kot po izvajanih skladbah. Pri tem smo seveda pazili, da smo k sodelovanju povabili mlade in perspektivne glasbenike, seveda pa tudi že uveljavljene. Letos nismo pozabili na goste iz tujine,« je program predstavil programski vod- ja cikla Simon Dvoršak. Otvoritveni koncert bo 28. septembra z godalnim oktetom mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov. Naslednji koncert bosta v cerkvi sv. Jožefa izvedla trobentar Miklavž Pintar in organist-ka Barbara Mirkac. Novembra bo koncert spet v Narodnem domu v Celju, nastopil bo slovenski kitarski kvintet, decembra se bosta predstavila sopranistka Mojca Bitenc in baritonist Domen Križaj. Novo koledarsko leto bo nadaljevalo gostovanje solistov, zbora in komornega orkestra z Akademije za glasbo, nato bo sledil koncert Godalnega kvinteta Fu-riant iz Nemčije, nato koncert španskega komornega ansambla Ensemble Contrastes in za zaključek cikla koncert priznanega celjskega mladega kitarista Aljaža Cvirna, ki študira in živi v Švici. Pod Celjskim stropom bo nastopil s čelistko Isabel Gehweiler. Cikel sofinancirata ministrstvo za kulturo in Mestna občina Celje. Velika glasba za male otroke Še posebej so v Hiši kulture veseli, da lahko ponudijo abonma za najmlajše, saj se zavedajo, kako pomembno je vzgajati glasbene sladokusce. Cikel Glasbene sobotnice, ki nastaja z Muzejem novejše zgodovine Celje, bo ponudil šest glasbenih prireditev. Letos bodo v Hiši kulture Celje za abonmaje in delovanje namenili 40 tisoč evrov. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA A 4 BARBARA GRADIČ OSET Arpad Šalamon v Pragi postavlja na ogled svoje znane frotaže. (Foto: TK) v X-« V I ■ ■ I ■■ V I ■ Ceski in konjiški umetniki stopili skupaj V praški galeriji Lapidarium je na ogled razstava sodobne češke in slovenske likovne umetnosti z naslovom Together again (Spet skupaj). Razstava je ponovno povezala umetnike dveh držav in pomeni nadaljevanje uspešnega partnerskega sodelovanja med prijateljskima mestoma češke Hranice in Slovenske Konjice. Praško razstavo so s svojimi deli ustvarili štirje Konjičani: kipar Franjo Funkelj - Frenk, slikar in fotograf Milan Lamovec - Didi, svetovno znan grafik in avtor številnih ex-librisov Arpad Šalamon in njegova soproga, slikarka Hedviga Vidmar Šalamon. Njihovo ustvarjanje na razstavi dopolnjujeta dva tuja umetnika: fotograf Milan Kaštovsky in slikar Radovan Langer. Razstavo so omogočili umetniki sami ob podpori Občine Slovenske Konjice in Občine Hranice, javnega zavoda Splošne knjižnice Slovenske Konjice in KD Svoboda osvobaja. BGO KULTURA 11 Enostavnost, humor in neskončno veliko domislic Razstava Pikine ambasadorke Lile Prap v Galeriji Velenje 10 "V V Galeriji Velenje je obiskovalcem na voljo ustvarjalni svet Lile Prap, arhitektke, ki je kreativnost usmerila v likovno in literarno produkcijo za mladino in odrasle. Pred 12 leti je postala Pikina ambasadorka in ob velikem otroškem festivalu je letos nastopil čas, da se celjska umetnica ponovno predstavi v mestu, kjer bo v teh dneh vladavino prevzela drzna Pika. ГД.1 Lila Prap je leta 2005 postala Pikina ambasa dorka in na prevzem tega naziva ima še vedno lepe spomine, saj je bilo to leto, ko je praznovala abrahama in ji je petdeset otrok prineslo vsak po eno rožico. Umetnica, ki le redko pokaže svoja čustva, je takrat ostala brez besed in je bila ganjena do solz. ''".Its ■ ^4 к jf' v II ■ » Svetovno uveljavljena ilustratorka, ki je s svojimi ilustracijami in literarnimi deli prisotna v več kot tridesetih državah po svetu, se v dveh nadstropjih Galerije Velenje predstavlja s pravljicami, z zgodbami in s pesmimi. Največ predstavljenih ilustracij je iz knjige z naslovom Zakaj, s katerimi se je Lila Prap zapisala v zgodovino svetovne knjižne ilustracije. V tem sklopu prevladujejo živalski liki, ki umetnici ostajajo še vedno najljubši motiv. »Živali so različne in jih lahko narišeš na zelo zabaven način. Ljudje smo bolj kot ne enaki,« je kratko odgovorila Lilijana I Praprotnik Zupančič oziroma £ bolj znana kot Lila Prap, ki z jasnostjo, s kratkostjo in z domiselnostjo kraljuje tudi v svojih knjigah. Bralni vložek za odrasle S svojim enostavnim in avtorsko nezamenljivim osebnim «TOP XÄT-1 1 U 11 '!l " 1 1 : 'i i j .i i t J t • Ђ t! ■ 'A'/1 NIM : I izrazom se je Lila priljubila otroškim bralcem. Podobno kot v ilustracijah tudi v zgodbah ohranja razumljivost in hudomušnost. »Otroci šele spoznavajo oblike in če je ilustracija preveč razmazana, jim nič ni jasno. Le kako bi se lahko spoznali na odtenke? Kaj je zatemnitev, jim ni razumljivo. To je enako, kot bi jim razlagal Einsteinove formule.« S svojim načinom ilustriranja in z besednimi skovankami hitro osvoji tudi starejše bralce. »V mojih pesmih je veliko hinavskih stvari. Predstavljam si namreč, da pravljice in pesmice berejo starši otrokom. Malce jim moram popestriti branje, da jim ni dolgčas.« Hudomušne ilustracije Da je Lila Prap slikarka tudi za odrasle, se strinja tudi kustosinja razstave Milena Koren Božiček. »Mislim, da je Lila ilustratorka za mlade in starejše. Mogoče še bolj za odrasle. Njene ilustracije poenostavljenih likov so sicer blizu otrokom, a glede vsebine je zelo blizu odraslim. V njenih delih je veliko hudomušnih, razumljivih ilustracij, v katere moraš globoko pogledati, da dojameš njihovo sporočilo. Ta del je za odrasle. Njene domislice, nesmislice, skovanke so naravnost odlične.« Tokratna razstava v Galeriji Velenje, na kateri so izbrana samo nekatera dela iz obsežnega opusa likovnega in literarnega ustvarjanja Lile Prap, bo na ogled do 30. septembra. Ob razstavi bo ves september tudi pester spremljevalni program. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Kunigunda uspešna Septembra se je končal devetdnevni festival mladih kultur Kunigunda. Kljub spremenljivemu vremenu so organizatorji zadovoljni z obiskom. Predstavnik odnosov z javnostmi Festivala mladih kultur Kunigunda Vid Stropnik je letošnji festival povzel z besedami: »Dokazali smo, da je v Velenju še prostor za alternativo.« Kljub spremenljivemu vremenu so organizatorji zastavljene dogodke izpeljali, nekatere so le prestavili pod streho. Prvi koncertni konec tedna navdušil Kot najuspešnejši del festivala organizatorji ocenjujejo prvi koncertni konec tedna, presenečenje letošnjega festivala pa je bil koncert v jami Huda luknja. Letos prevoz na ta koncert za razliko od leta prej ni bil organiziran, vendar je bil obisk kljub temu zadovoljiv. Koncerti, pripravljeni na nekoliko nenavadnih krajih, so torej za obiskovalce zanimivi, so ugotovili organizatorji. Novost letošnjega festivala Jubilejni, 20. festival je letos prinesel še eno novost, in sicer Kunikon - prvo Fan konvencijo v Velenju. Pod dežnik subkulture so se uvrstili filmi in anime, stripi in mange, video in namizne igre, mitologija in tehnologija. Vid Stropnik je letošnji, prvi Kunikon ocenil kot dober, nekoliko slabo naj bi organi- zatorji izbrali čas dogodka: »Fan konvencija je zaznamovala sredo, 30. avgusta, aktivnosti so trajale cel dan. Udeležba ni navdušila, a predvidevamo, da bi dogodek bolj >živel< med koncem tedna in ne sredi, saj je šlo za celodnevni dogodek na velenjski promenadi.« Stropnik tako ocenjuje, da dogodek še ima prihodnost, a ga bodo morali organizatorji prihodnje leto bolj smiselno uvrstiti. Organizatorji sicer ocenjujejo, da je letošnji festival mladih kultur Kunigunda obiskalo do deset tisoč obiskovalcev. EP PRIPOROCAMO 28. Pikin festival Z zgoraj omenjenim odprtjem razstave ilustracij Lile Prap v Galeriji Velenje so se začeli predfesti-valski dogodki največjega otroškega festivala, ki bo v Velenju med 17. in 23. septembrom. Osrednja tema letošnjega Pikinega festivala, ki ga v Velenju prirejajo že 28 let, bo Pika odkriva podeželje, častna pokroviteljica pa bo Ljoba Jenče. Številne mestne galerije in razstavišča bodo v teh dneh popestrile razstave in postavitve, namenjene najmlajšim pa tudi starejšim obiskovalcem. BGO 12 NAŠA TEMA facebook Novi tednik in Radio Celje Helena Moja hči je sladkorna bolnica. V šoli sem že velikokrat posredovala, a se komaj kaj premakne. Sladkan čaj smo z velikim trudom odstranili lani. Pri vsem ostalem se nič ne spremeni - otroci za malico dobijo pakirane sendviče. Druga skrajnost je, da jim ob 9.30 postrežejo zelenjavno enolončnico. Potem pa se sprašujejo, zakaj toliko hrane zmečejo stran. Nika Nova mlečna shema se mi zdi super. Sploh ker so v njej predvideni samo navadni jogurti, torej brez sladkih in sadnih dodatkov. Sonja Meni je kar žal, da v naši šoli o mleku nisem nič slišala. Samo o sadju. Ana Paula, Brazilka v Sloveniji Prehrana v slovenskih šolah se mi zdi izvrstno urejena. Dobra ideja. Bravo, Slovenija! Brigita Prav se mi zdi, da je zdaj tudi mleko na razpolago. Še vedno je precej otrok, ki jim starši ne morejo plačati kosila. Morda so tudi vozači ali imajo še kakšno dejavnost po pouku. In kot so rekli včasih, če sta kruh in mleko, lakote ni. Zato je še toliko bolj pomembno, da se starši zavzemajo, da imajo otroci na voljo sadje, čaj, mleko in kruh. Na mladih svet stoji. Če je denar za vsako neumnost, naj se najde tudi za to. Hkrati je treba otroke naučiti, kako ravnati s hrano. Naučiti jih je treba tudi, naj si vzamejo le toliko, kot lahko pojedo. Da se zavedajo, da na svetu in v šoli niso sami. Klavdija Šolska prehrana še vedno vsebuje veliko preveč ogljikovih hidratov, bodisi enostavnih sladkorjev ali škroba. Uvajanje mlečne sheme pozdravljam, vendar le v primeru, če mleko ni sterilizirano in homegenizirano, ampak pasterizirano. Še bolje je, če je lokalno. V šolah se večinoma izgovarjajo, da zdrave hrane otroci ne jedo in da gredo velike količine v odpad. Zato jim tudi uresničijo želje. Normalno, da če otroci dobijo na izbiro bel in ajdov kruh, bo belega zmanjkalo, ajdov bo pa ostal. Pa to ni samo težava šol, ampak je še večja v miselnosti staršev. Ti večinoma mislijo, da je dobro, če imajo otroci za malico pico ali nutelo, za kosilo pa dunajski zrezek in pečen krompir s kečapom. Da je to bolje kot zelenjavna enolončnica. Ker je pač pomembno, da se do sitega najedo. Kalorij, ki jih s tem zaužijejo, pa tako ne pokurijo. Rezultati so katastrofalni, saj narašča število otrok, ki so debeli, ki imajo sladkorno bolezen, hiperaktivnost in še in še. Andreja V shemi šolskega sadja, zelenjave in mleka ne pomeni, da je tega v izobilju vsak dan, ampak je enkrat tedensko na voljo učencem poleg redne malice in ostale prehrane, ki jo imajo naročeno. Bernarda V naši šoli sta že nekaj časa otrokom dodatno na voljo sadje in kruh. V avlo ju nastavijo že kar po malici in sta tam, dokler ju na pojedo. Dobijo banane, jabolka, včasih suho sadje in seveda kruh. Starši pa si lahko jedilnike ogledamo že za cel mesec vnaprej. Kruh mle da boš" z močan in Šolsko shemo sadja in zelenjave v tem šolskem letu dopolnjuje še šolska shema mleka - Kako najti ravnotežje med hrano, ki je otrokom všeč, in med zdravo ter uravnoteženo hrano? Šole so po zakonu dolžne zagotavljati kakovostno šolsko prehrano. Upoštevati morajo strokovne smernice, a tudi želje otrok in staršev. Avtonomije in omejitev je ravno dovolj, da nobena slika ni povsem črno-bela. Eno so otroci, ki večinoma pojejo hvalnico enostavnim ogljikovim hidratom in slad- korju, drugo prehrambeni strokovnjaki in zdravniki, ki bijejo plat zvona zaradi vedno slabše telesne kondicije mladih generacij. Vmes so še tisti, ki trdijo, da so otroci lačni, in oni drugi, ki vidijo, kako se mularija obmetava s kruhom in sadjem. Resnica je kot vedno nekje vmes. V lanskem šolskem letu je bilo na malico v šoli prijavljenih 98,3 odstotka vseh osnovnošolcev. 58 odstotkov otrok je v ta namen prejemalo subvencijo. Na kosilo je ob koncu šolskega leta hodilo 77,9 odstotka učencev, tretjini je pri plačilu pomagala država. V tem šolskem letu je začel delovati nov enoten sistem razdeljevanja sadja, zelenjave in mleka v šolah. Tako imenovana šolska shema je nadomestila doseda- ANKETA V šoli je treba o ki jih ne jedo pc Ana Rajh, 2. razred: »Tunin namaz bom danes poskusila. Najraje imam kakavov namaz, za kosilo pa špagete. Vedno poskusim, kar imamo za kosilo. Zelo rada vzamem tudi sadje, ki je za malico. Zelenjave nimam preveč rada. Cvetačo sem poskusila, a je nimam preveč rada. Vse, kar mi kuharica da na krožnik, pojem.« Ožbej Romih, 5. razred: »Tudi če je na mizi nekaj novega zame, poskusim, da vsaj spoznam nov okus. Saj ne morem reči, da ni dobro, če sploh še nisem poskusil. Današnji tunin namaz je nekaj, kar obožujem. Če bo še kaj ostalo, si bom namazal še enkrat. Za kosilo imam posebej rad mesno lazanjo, njoke. Ker sem bolj mesojedec, imam še posebej rad meso. Med odmori si rad vzamem sadje, tudi če je zame kakšen okus prvič. Če mi ni všeč, potem ne poskusim več.« Zoran Tovornik, 9. razred: »Za malico imam najraje namaze, tudi tunin in zelenjavni, mesna lazanja je moje najljubšo kosilo. Vsak dan pogledam, kaj imamo na jedilniku, in četudi mi ni najbolj všeč, si ne prinesem s sabo malice. Zelo rad vzamem sadje med odmorom.« OŠ Planina je že vrsto let vključena v shemo šolskega sadja in zelenjave, letos bo poleg sadja in zelenjave ponujala še mleko. Po izkušnjah učiteljev in po opravljeni anketi bi seveda otroci najraje jedli že znane jedi, a so tudi dokaj dovzetni za sprejemanje novih okusov. Kot je poudarila organizatorka prehrane v omenjeni šoli Alja Radanovič, je vloga vzgojno--izobraževalne ustanove tudi, da sledi smernicam zdrave in uravnotežene prehrane. Učencem v OŠ Planina je dnevno na razpolago različno sadje v času malice. Kar ga ostane, ga lahko dobijo do konca pouka. Manj znano sadje in zelenjavo učencem predstavijo na degustacijskih dnevih enkrat mesečno. »Odziv je bil zelo dober. Na splošno s sadjem nimamo težav, učenci ga radi poskusijo in pojedo. A ponudimo jim še kaj več kot samo banane. Na voljo so jim tudi ringloji, breskve, marelice, slive, fige. Ponavadi do konca dneva pojedo vse sadje, razen ko gre za slabšo kakovost, do česar včasih pride zaradi težav pri dobavi. Sicer pa sadja prej zmanjka, kot da bi ostajalo.« Želje otrok so eno, priporočila drugo Jedilnik je sestavljen tako, da je prehrana čim bolj pe- Dnevno v OŠ Planina pripravijo 90 kosil in 125 malic. Ker se Alja Radanovič zaveda, kako pomembna je pri uvajanju zdrave prehrane šolska kuharica, jo je to posebej pohvalila. »Naša Tunin namaz je »hit« Če bi kuharica na OŠ Planina Mateja Gračnar upoštevala le želje otrok, bi skoraj vsak dan jedli ocvrt krompir, špagete in dunajske zrezke. Z manjšimi zvijačami jim v obrokih ponudi tudi zelenjavo. »Če je skrita, potem je še nekako pojedo. Otroci jedo z očmi in koščki zelenjave jih stra, uravnotežena in zdrava. Organizatorka prehrane je za starše in učence pripravila tudi anketo o šolski prehrani. Izkazalo se je, da med najbolj priljubljeno sadje spadajo jabolka, banane, hruške in grozdje, medtem ko pri zelenjavi prednjačijo zelena solata, korenje, paradižnik in zelje. Najmanj so priljubljeni razni namazi pri malici, med zelenjavo pa pesa, repa, zelje in gobe. Tudi ribe otrokom ne NASA TEMA 13 drav, velik nji shemi šolskega mleka in šolskega sadja ter zelenjave. Gre za razdeljevanje brezplačnega dodatnega obroka sadja in zelenjave oziroma mleka in mlečnih izdelkov otrokom v osnovni šoli ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. V tokratni temi smo preverili, kako je sprejeta med učenci, starši in šolskimi delavci. StO, foto: SHERPA Šolska shema za bolj zdravo prehrano šolarjev Izvedbo sheme pretežno financira EU, nekaj tudi država. Šole se morajo za sodelovanje v shemi prijaviti pri agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja - rok za to šolsko leto se je iztekel pred dnevi. Posamezna šola se je ob prijavi odločila, ali bo otrokom razdeljevala kot dodatni obrok šolsko sadje in zelenjavo ali šolsko mleko ali oboje. Po napovedih naj bi se v shemo vključilo 90 odstotkov šol (več kot 400), kar je veljalo že za dosedanjo uspešno shemo šolskega sadja in zelenjave, medtem ko so bile v shemo šolskega mleka vključenih približno deset šol. Letno so šole v okviru dodatnega obroka delile predvsem sadje, in sicer ga je bilo več kot 500 ton. V okviru izobraževalnih ukrepov so postavile oziroma obnovile 177 šolski vrtov, na kuharskih delavnicah za pripravo jedi iz zelenjave in sadja se je usposobilo 320 šolskih kuharjev iz 250 osnovnih šol ... Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano menijo, da bo podobno uspešna tudi nova shema. V njej je natančno določeno, katere vrste sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov lahko šole ponujajo otrokom. Ti lahko posežejo po svežem sadju in 500 ton dodatnega sadja so šole razdelile v enem letu. 177 šolskih vrtov so zasadili učenci. 320 šolskih kuharjev se je usposabljalo. Več kot 400 šol se je vključilo v šolsko shemo. Dobavitelje izbira vsaka šola sama in pri tem poskuša čim bolj uveljavljati načelo kratkih dobavnih verig. Dobavitelji mleka in mlečnih izdelkov so lahko kmetije ali mlekarne. zelenjavi ter suhem sadju določenih vrst, po kislem zelju in kisli repi. Šole lahko ponudijo mleko in mleko brez laktoze, in sicer vključno z mlečnimi izdelki, kamor spadajo jogurt, kislo mleko, kefir, pinjenec in skuta. Vse omenjeno mora biti brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, arome, sadja, oreškov ali kakava in brez dodane soli ali maščob. Izobraževanje in nadzor Vključene šole morajo narediti plakat o šolski shemi in ga imeti obešenega na vidnem mestu. Voditi morajo ločeno računovodstvo za nabavo izdelkov iz šolske sheme in sodelovati pri vrednotenju sheme. V šoli morajo izvajati spremljevalne izobraževalne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom, z zdravimi prehranjevalnimi navadami, lokalnimi prehranskimi verigami, ekološkim kmetovanjem, s trajnostno pridelavo in preprečevanjem za-vržkov hrane. Šole se bodo konec septembra lahko začele prijavljati v šolsko shemo za naslednje šolsko leto, saj je rok za prijavo že 1. december 2017. TC SAŠKA T. OCVIRK OB ROBU Med zdravo in dobro, med prav in »fajn« Maščobe, svinjska mast, maslo nam bodo zamašili žile, jajca dvigujejo holesterol, dietni izdelki so zdravju prijazni, ... Pravzaprav ne, pomota, ti so zdravju najbolj nevarni. Maščobe in jajca so v redu, rafinirano olje je smrtno nevarno. Sladkor zasvoji huje kot heroin. Gluten v žitu nam uničuje možgane. Mleko je za teleta, noben drug sesalec ga v odrasli dobi ne uživa. Superhrana nas bo rešila, chia semena, goji jagode in morske alge v prahu lahko farmacevtsko industrijo sesujejo do tal. S tako zelo nasprotujočimi informacijami smo danes zasuti na vsakem koraku. Pri najboljši volji človek težko ve, kaj bi si naložil na krožnik, da bi bilo za vse »strokovnjake« prav. Najbolje, da vsi postanemo pranojedci in živimo od zraka in božje milosti. Ko gre za otroke, je ta odgovornost še nekoliko večja. Starši poskušamo pri tem svojo vlogo odigrati najboljše, kar znamo in zmoremo. Da sladkor otrokom res ne dene dobro, nam je bolj ali manj jasno. Pa je vseeno težko izmenjati kakršen koli vljudnostni obisk brez potujočih vrečk sladkarij. Težko je spregledati, katero teto ima otrok najrajši. Tisto, ki deli bombone. In težko je iti mimo dejstva, kdaj otroci v šolski kuhinji osebje gledajo z največjim pričakovanjem, občudovanjem in hvaležnostjo. Ko je na krožniku rogljiček s čokolado, pica ali dunajc s pomfrijem. Še težje je prenašati obraze otrok, ko namrgodeni nazaj prinašajo zelenjavno enolončnico. In sploh nemogoče je ugoditi željam in zahtevam vseh staršev, ki zastopajo interese svojih otrok. Zato je verjetno edina sprejemljiva pot v smeri kmečke pameti naših dedov in babic. Pa kaj potem, če se mulci grdo držijo. Kot bi rekla Vesna V. Godina, če hočeš v življenju vsaj za silo funkcionirati, se moraš naučiti, da so ene stvari »fajn«, druge pa prav. Vsaka družina je svet zase, inštitucije kot take pa v izbiri med »fajn« in prav ne bi smele biti v dvomu. troke seznaniti z jedrni, )qosto »Malce smo zviti. Otroci imajo zelo radi testenine, a jih kombiniramo s polnozrnatimi. V kakšno jed primešamo zelenjavo, ki jo otroci okusijo, a je ne vidijo. Obrok pa je vseeno bolj zdrav. Na jedilnik dajemo tudi jedi, ki na domačih krožnikih morda niso tako pogosto. Pomembno je, da otroci v šoli dobijo možnost, da poskusijo kaj novega oziroma drugačnega. Tudi to je eno od poslanstev vzgojno-izobraževalne ustanove,« pravi Radanovičeva. Vedno več otrok s prekomerno težo Na domačih mizah šolarjev vedno manj toplih kosil na žlico kuharica ima mnogo več rok, kot jih ima v resnici, saj poleg tega, da pripravi vse obroke, tudi poskrbi, da dnevno iz naše kuhinje pridišijo domač kruh, buhteljni ali domače pecivo.« žal odvrnejo.« Tunin namaz je menda »prodajni hit« in tudi zelenjavni otrokom tekne. Kakovov namaz je pa čista zmaga. Otroci so zelo navdušeni nad Matejinimi pekovskimi izdelki, še posebej če zadiši po pecivu. Da pri sadju ne bi bilo preveč odpadkov, ga razreže oziroma razdeli na manjše dele. »Otroke je mogoče navdušiti nad zdravo hrano, le malce bolj se je potrebno potruditi in kaj novega preizkusiti.« dišijo preveč. Med željami in predlogi so se znašli kebap, palačinke, kompot, pica, jajca na oko, topli sendviči, krofi, pečene hrenovke, a tudi lokalne in tradicionalne jedi. Kot pravi Alja Radanovič, pri načrtovanju jedilnikov upošteva načelo pestrosti, hkrati pa nanje uvršča tudi živila in jedi, ki jih imajo otroci radi. »Okusi in želje otrok se le redko skladajo z načeli uravnotežene prehrane, zato je dobro kombiniranje s priporočenimi smernicami še toliko pomembnejše.« Marsikatera novost se mora na jedilnik vrniti večkrat, da jo otroci sprejmejo. »Ponavadi se otroci že na pogled odločijo, da nekaj ni dobro. Pomemben vpliv pri tem, ali je nekaj dobro ali ne, imajo tudi dežurni učitelji in sošolci. Šele čisto na koncu pride na vrsto okuševalec v ustih, ki odloči, ali je otroku nekaj všeč ali ne. Svoje opravi tudi dnevno razpoloženje, ki vlada v šoli.« Fotografije zavržene hrane kot opozorilo Zgolj besede in nadzor za lepše obnašanje pri malici ne zaležejo veliko. Opazila je, da se otroci še najbolj zamislijo, ko vidijo svoj odsev. »Bila sem na izobraževanju, kjer so nam predstavili misel - užitna hrana, ki pristane v odpadkih, je žalitev za človeka in okolje. Pod to napisano mislijo s kuharico fotografirava ostanke hrane. Fotografije visijo nad vozičkom, kamor otroci prinašajo ostanke hrane, pri čemer se morda z enim očesom zazrejo vanje. Na njih so na primer polna vedra napol po-jedene hrane. Ko bodo sami ozavestili, kaj počnejo narobe, bo mnogo lažje.« Vsak si vzame toliko, kot meni, da bo lahko pojedel Pri malici so lani uvedli nov način razdeljevanja. Hrano učenci dobijo v jedilnici na mizah. Pri tem si sami vzamejo polovico, četrtino žemlje ali celo in si jo z namazom sami namažejo na tanko ali na debelo. To se je izkazalo kot zelo dobro pri spoznavanju in po-skušanju zelenjave, saj učenci zaradi občutka suhosti v ustih pogosteje zagrizejo v kakšno papriko ali čebulo, ki se jim ponuja poleg namaza. Za zmanjšanje količine odvržene hrane je pomembna tudi možnost pravočasne odjave obroka, ki je v šoli dobro organizirana. Tudi starši vedno pogosteje uporabljajo različne možnosti pravočasnega sporočanja, da otrok ne bo na malico ali kosilo. Še največ težav so imeli s starši, katerih otroci so imeli subvencionirano prehrano. A prepričani so, da se bo tudi to zaradi ozaveščanja otrok in staršev popravilo že v letošnjem letu. BGO Pediatri v Zdravstvenem domu Velenje ocenjujejo, da je med mladimi vedno več debelosti, kljub temu da se v javnosti bolj kot kadarkoli prej govori o pomenu zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Realnost je namreč nekoliko drugačna. Otroci imajo že na poti v šolo vedno več priložnosti za obisk restavracij s hitro prehrano, popoldneve pa namesto na igriščih preživljajo za računalniki. Prekomerno težo ocenjujemo na podlagi indeksa telesne mase (BMI). Pri normalni teži se vrednosti gibljejo med 20 in 25 BMI. »V naših ambulantah težo otrok redno spremljamo na sistematskih pregledih. Vedno več je takšnih, katerih indeks presega 25, kar pomeni, da imajo prekomerno težo. Izjemo debelih ni veliko,« pojasnjuje pediatrinja Aleksandra Bogdanović, dr. med., iz Zdravstvenega doma Velenje. Na telesno težo otrok imajo največji vpliv družina in njene navade. »Starši so cele dneve v službi. Šolarji danes velik del popoldneva preživijo sami. Lačni otroci najlažje posežejo po čipsu, sladkarijah in gazi-ranih pijačah. Nekoč so za njihova kosila na žlico poskrbeli stari straši. Danes je tega vedno manj. Večgeneracijske družine so bolj kot ne preteklost,« dodaja Bogdanovićeva. Pomemben vzrok za debelost je tudi pomanjkanje fizične aktivnosti. Otroci vedno več časa namreč preživijo za računalnikom. Bureki, kebabi, hamburgerji Pediatrinja je prepričana, da bo v prihodnje treba še večjo vlogo nameniti pojasnjevanju o pomenu zdravega življenjskega sloga, kjer imajo poleg staršev veliko vlogo tudi šole in zdravstveni domovi. V Zdravstvenem domu Velenje imajo ob sistemskih pregledih zdravstveno vzgojo, v sklopu katere zdravstveno osebje otrokom pojasni, kaj sploh je zdravo življenje, o katerem imajo nemalokrat zmotno prepričanje. Bogdanovićeva opozarja, da bahanje s kupljeno karto za fitnes še ne pomeni zdravega življenja, prav tako stradanje ne sodi v zdravo prehranjevanje. »Otroci so danes na spletu >bombardirani< z informacijami o pomenu zdrave prehrane. Na drugi strani je na ulicah vedno več kioskov s hitro prehrano. Vsepovsod so na voljo bureki, kebabi, hamburgerji ... Zato mladi na nek način bijejo večni boj med enim in drugim.« Na tem mestu morajo ključno vlogo odigrati straši. ŠO 14 KRONIKA Alkohol in šolski prevozi: rešitev so alkoholne ključavnice Rešitev je tako zelo preprosta, da bodo šole, občine in podjetja o tem morali začeti razmišljati Pretekli teden je predvsem starše otrok na območju Polzele šokirala novica, da so žalski policisti ustavili poklicnega voznika otrok, ki je vozil vinjen. Voznik, ki je imel v vozilu šest otrok, je napihal kar 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je sorazmerno visoka stopnja alkoholizi-ranosti, še posebej glede na podatek, da so ga ustavili v dopoldanskem času. Dobil je 600 evrov kazni in 8 kazenskih točk, ob tem so mu prepovedali tudi nadaljnjo vožnjo. Gre za voznika manjšega podjetja in ne za večjega avtobusnega prevoznika. Kako bo podjetje ukrepalo zoper njega, ni znano. Obstaja možnost, da bo izgubil delo. Če bi voznik napihal 0,39 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, bi dobil 900 evrov in 16 kazenskih točk, kar pomeni, da je »napihal« ravno toliko, da je dobil nižjo kazen ... Ne glede na to, da veljata za poklicne voznike strožja zakonodaja in ničelna toleranca do alkohola, ker prevažajo otroke, je voznikovo početje - le kršitev. Kaznivo dejanje bi bilo, če bi povzročil prometno nesrečo. Takrat bi ga lahko ovadili zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v prometu. Več otrok v vozilu, kot je dovoljeno Podrobne okoliščine sicer še niso znane, vendar je prisotno vprašanje, koliko alkohola in predvsem kje ga je voznik užival. Če ga je užival dan prej, je moral zaužiti ogromno količino, da mu je naslednji dan alkotest pokazal tako visoko stopnjo. Po stari meri je to 0,8 promila. Če je voznik pil pred vožnjo, je še to toliko večja težava. Na policiji so nad takšnimi kršitvami ogorčeni. Poudarjajo, da resnično niso tako pogoste, vendar je že en primer preveč. Pred leti so podoben primer za volanom šolskega avtobusa odkrili že v jutranjih urah na območju Slovenskih Konjic. Takrat je poklicni voznik peljal otroke na izlet. Po naših podatkih je na Celjskem kar nekaj tudi kršitev, ko vozniki prevažajo otroke s kombiji, pri čemer vozijo več otrok, kot je dovoljeno. Marsikdo ne upošteva niti pravila, da je treba za otroka, ki je manjši od 150 centimetrov, imeti varnostni sedež. To so stvari, ki jih morajo poklicni vozniki upoštevati, a jih vedno ne. Ravno letos je bilo na Vranskem posebno usposabljanje za poklicne voznike, kjer so jim pokazali tudi varno vožnjo in jim predavali o varnosti. Pri tem je vprašanje, koliko se jih je odzvalo - tistih, ki bi takšne tečaje najbolj potrebovali. Rešitev je na dlani Primer vinjenega poklicnega voznika na območju Polzele jasno kaže, da v Sloveniji še vedno sistem ne stori veliko in da ukrepi policije niso vedno dovolj. Država bi namreč lahko v zakonodajo vnesla novost - čeprav danes to sploh ni več novost - ki bi lahko preprečila tovrstne dogodke. Na tržišču že kar nekaj časa obstajajo tako imenovane alkoholne ključavnice. Te vgradijo v vozilo in če alkotest, ki je priložen h ključavnici, poklicnemu vozniku pokaže stopnjo alkoholiziranosti, voznik vozila ne more zagnati. Prav tako ga ne more zagnati, če pred tem ne uporabi alkotesta. Gre za preprosto rešitev velike težave. Nekateri avtobusni prevozniki, takšen primer prihaja z Dolenjske, so to v svojo prakso že vnesli in s tem preprečili, da bi poklicni vozniki vozili pijani. Sicer manipulacije obstajajo -voznik bi se lahko na primer Čas bi že bil - glede na slabo prometno varnost. Težava je le, da nujnosti alkoholnih ključavnic pri šolskih prevozih naša država sploh še ni vnesla v zakonodajo. Samo osveščanje ni dovolj Uvedbo alkoholnih ključavnic ravno za vozila za prevoz otrok je že pred leti predlagala tudi Agencija RS za varnost prometa. »Ravno zato, da se takšne situacije sploh ne bi mogle zgoditi, in tudi zaradi pomembnosti na simbolni ravni, da je vožnja pod vplivom alkohola pri prevozih otrok nedopustna. Žal tega do zdaj pri nas v okviru zakonodaje še nihče ni sistemsko uredil. Ob tem smo tudi že pred leti in tudi lani ter letos podprli preventivne aktivnosti na lokalni ravni, kot je projekt nevladne organizacije Združenje For-tox, ki je izvajala aktivnosti promocije vgradnje alkoholnih ključavnic v šolske avtobuse v občini Ivančna Gorica, in sicer z namestitvijo enajstih alkohol- pred vožnjo dogovoril s kom drugim za uporabo alkotesta in bi nato vseeno sam sedel za volan - vendar je vprašanje, kdo bi si na ta način upal manipulirati s takšno napravo oziroma sodelovati v takšni manipulaciji, ki bi bila ob odkritju kaznivo dejanje. Pri alkoholnih ključavnicah se več kot očitno ustavi pri njihovi nabavi oziroma stroških zanje. Na policiji so povedali, da bi lahko tudi šole in občine pri razpisih za šolske prevoze to možnost vnesle med morebitne pogoje za prijavo oziroma bi se o tem lahko začele dogovarjati. Na to lahko opozorijo tudi starši otrok. Pobegnila, a so ju izsledili Policisti bodo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu in zaradi zapustitve kraja nesreče brez pomoči poškodovanim ovadili moškega, ki je v soboto malo pred 23. uro povzročil prometno nesrečo na Mariborski cesti v Celju. V nesreči so trčila kar štiri osebna vozila, razlog je bilo povzročiteljevo nepravilno prehitevanje. Po nesreči sta povzročitelj in njegov sopotnik s kraja trčenja pobegnila peš, vendar je njuna identiteta policiji že znana. V nesreči sta se dve osebi poškodovali, zato so ju reševalci morali odpeljali v celjsko bolnišnico. Streljal pri sosedih? Zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti si je moški iz Šentjurja, star 88 let prislužil kazensko ovadbo. 88-letnik je v petek dopoldne prišel do stanovanjske hiše, kjer so na terasi sedeli štirje sosedje, in jim zagrozil, da jih bo ustrelil. Prisotni so zbežali v hišo, 88-letnik pa je nato streljal v okna ter vrata stanovanjske hiše. Nato je streljal v osebno vozilo, ki je bilo parkirano ob hiši. Strelec je po dejanju odšel domov, kjer so mu policisti kmalu po dogodku odvzeli prostost, mu zasegli orožje in ga pridržali. Okoliščine streljanja še preiskujejo. Dvakrat »počilo« v eni uri na isti cesti Minuli četrtek nekaj minut po 15. uri se je na cesti Arja vas-Velenje, v naselju Studence v občini Žalec, zgodila čelna prometna nesreča. Reševalci iz Velenja so dvema poškodovanima nudili pomoč na kraju nesreče. Približno uro kasneje se je skoraj na istem kraju zgodila še druga nesreča, v kateri sta prav tako čelno trčili osebni vozili. Na kraju so morali posredovati celjski in velenjski reševalci in gasilci iz Velenja, Žalca in Celja. Tudi v tej nesreči sta se poškodovali dve osebi, ki so ju zaradi poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. Ena oseba naj bi bila v tej nesreči zelo hudo poškodovana. Tudi cesta je bila zaradi odstranjevanja posledic nesreče dlje časa zaprta. Kradel jakne Celjski policisti so pred dnevi ovadili 33-letnika, ki je kradel v enem večjih trgovskih središč v Celju. Zaposleni so pri tatvini dveh pohodniških jaken prijeli moškega iz Velenja. Tega so zadržali do prihoda policistov, ki so ga kasneje ovadili zaradi tatvine. Vdrl v računalniški sistem Celjski kriminalisti preiskujejo sum računalniške kriminalitete. Pretekli teden je namreč neznan storilec vdrl in blokiral računalniški sistem enega od podjetij v Celju. Njegovi serviserji so sicer blokado odpravili. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Zagorelo v steklarni V ponedeljek dopoldne nekaj minut čez 11. uro je zagorelo v proizvodnih prostorih Steklarne Rogaška v Rogaški Slatini. Škode je za sto tisoč evrov. Po prvih podatkih policije naj bi zagorelo pri plinski peči zaradi napake pri plinski napeljavi. V nesreči ni bil nihče poškodovan. So pa preiskovalci po ogledu kraja dogodka izključili tujo krivdo oziroma sum kaznivega dejanja. Požar je sicer izbruhnil pri plinski peči, ki je namenjena predelavi stekla. Ogenj so v nekaj minutah pogasili gasilci iz steklarne iz PGD Rogaška Slatina. SŠol novi tedniki radio celie KRONIKA 15 Policisti v teh dneh, ker smo še vedno na začetku šolskega leta, ravno prevoze otrok v šolo (organiziranih in tudi prevozov, ki jih opravljajo starši) najbolj nadzorujejo. Pretekli teden so tako odkrili več primerov kršitev omejitev hitrosti, a tudi kršitev s področja tehnične urejenosti vozil, s katerimi so organizirano prevažali otroke. Tako so med drugim kaznovali tudi voznika kombiniranega vozila za prevoz otrok, ki je v vozilu prevažal več otrok, kot je imel v vozilu sedežev. Vozilo torej ni izpolnjevalo pogojev za takšen prevoz. Zaradi tehnične neurejenosti vozila so policisti vozilo izločili iz prometa in vozniku izrekli kazen, ukrepali so tudi zoper samostojnega podjetnika in mu izrekli hitri postopek, ki bo končan z izdajo odločbe o prekršku. Ustavili so tudi voznika, ki je na zaznamovanem prehodu za pešce izsiljeval prednost otrokom, ki so bili na poti v šolo. Eden hujših prekrškov, ki prednjači po pogostosti tudi pri poklicnih voznikih, je uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Alkoholna ključavnica. Preprosta zadeva, ki bi preprečila primere vinjenih poklicnih voznikov. nih ključavnic v šolske avtobuse,« pravijo na agenciji. Agencija sicer neposredno ne sodeluje z izvajalci šolskih prevozov, saj so njihovi naročniki občine oziroma šole. Kljub temu agencija izdaja priporočila in informacije glede varnosti otrok v šolskem prevozu. »Tako glede obvezne uporabe varnostnih pasov, otroških sedežev pri manjših otrocih, zahtev in pogojev glede vozila in voznika, ki izvaja prevoz, ter priporo- Ko starši na poti v šolo ali iz nje otroke zaupajo izvajalcem šolskih prevozov, upravičeno pričakujejo, da bodo vozniki strogo upoštevali prometna pravila. Ob vsakem odkritju »primerkov«, kot je bil na Polzeli, je strah, da v praksi ni tako - upravičeno - precejšen. Fotografija je simbolična. (Foto: SHERPA) čil glede preventivnih pregledov in nadzora pred vožnjo. Te informacije smo ob začetku šolskega leta ponovno poslali tudi osnovnim šolam v okviru okrožnice ter občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poleg tega so tudi izpostavljene v okviru usposabljanja učiteljev ter drugih v okviru načrtovanja šolskih poti, kamor spada tudi varnost otrok v šolskih prevozih,« še dodajajo. Šole lahko pokličejo tudi inšpektorje Toda agencija ni organ pregona, kar pomeni, da nima možnosti ukrepanja. »Prav tako o konkretnem primeru nimamo drugih informacij kot iz medijev,« navajajo v agenciji, kar kaže tudi na to, da agencija o tako hudih kršitvah ni nujno vedno uradno obveščena, tudi ne o ukrepih občine ali šole ob zaznanih kršitvah. Čeprav bi bilo tudi to dobrodošlo, da bi uredili v sistemu. »Opozorilo je seveda zelo primerno, da se problematika izpostavi ter da se spodbudi različne pristojne, da predhodno opozorijo in ukrepajo. Obstaja na primer tudi možnost pregleda in nadzora policije oziroma inšpektorja, za katerega zaprosi posamezna šola ali učitelj,« pojasnjujejo. Na policiji opozarjajo tudi na to, da se lahko delodajalec oziroma vodstvo podjetja, ki opravlja šolske prevoze, odloči tudi za uporabo alkotesta pri svojih delavcih. Vprašanje je, koliko jih to tudi res stori. Tudi šole in občine bi lahko v dogovorih o organiziranih šolskih prevozih dale temu več poudarka. Težko je namreč pričakovati, da bosta šola ali občina na podlagi enega primera vinjenega voznika s podjetjem, ki prevoze izvaja, prekinili pogodbo. Odgovornost voznika, ki prevaža otroke, je še toliko večja, zato je po mnenju agencije zelo pomembno, da prevozniki, ki izvajajo prevoze otrok, ter tudi posamezne občine in šole temu namenijo dodatno pozornost. Tako z vidika varnosti vozil, primernosti voznika kot neposrednega spoštovanja predpisov, uporabe varnostnih pasov, hitrosti vožnje in tudi varnosti na postajališčih šolskih avtobusov,« še zaključujejo. SIMONA ŠOLINIČ Nekdanja odvetnica spet v kazenskem postopku Na Okrožnem sodišču v Celju je bil v torek predobrav-navni narok zoper nekdanjo žalsko odvetnico Bredo Kovač. Tokrat ji očitajo, da je zlorabila pooblastilo svoje stranke in v njenem imenu brez njene vednosti vložila tožbo na sodišču. Kovačeva krivde ni priznala, kar pomeni, da se bo zoper njo začel že drugi sodni postopek. Odvetnica Kovačeve Jasmina Gričnik je sodišču podala dokazne predloge, ki naj bi dokazovali, da so očitki neutemeljeni. Hkrati je predlagala zaslišanje dveh izvedenk psihološke stroke, ki sta mnenji izdelali v drugem postopku, ki zoper Kovačevo poteka prav tako na celjskem sodišču. Kot je Gričnikova omenila pred sodnico, naj bi vsaj eno izvedensko mnenje govorilo o procesni nesposobnosti obtožene, kar bo moralo sodišče upoštevati ali ponovno preverjati. Znano je namreč, da Kovačevi v drugem kazenskem postopku očitajo izneverjanje strank, goljufijo in ponarejanje dokumentov, vendar se to sojenje nikakor ne premakne proti izreku obsodilne ali oprostilne sodbe. Sodni postopek se namreč že več let vleče tudi zaradi slabega zdravstvenega stanja obtožene, saj se je Kovačeva za odsotnost na sodišču večkrat opravičila, čeprav je na zadnje obravnave redno hodila. Kovačevi zaradi očitkov v obeh postopkih grozi večletna zaporna kazen. Oškodovanci, ki se bojijo, da zadeva ne bi zastarala, so odvetnico pred leti prijavili, ker so ugotovili, da kot odvetnica zanje ni sprožila postopkov, za katere so jo pooblastili. Med drugim naj bi jih zavajala, da so obravnave preklicane, nakar so stranke same ugotovile, da določenih tožb sploh ni vložila na sodišče. Pri tem naj bi ponaredila celo uradni dokument sodišča. SŠol Do nedelje ostro nad kršitelje Do nedelje bo trajala po vsej Sloveniji akcija nadzora uporabe varnostnega pasu med vožnjo. V tem času bodo policisti preverjali, ali so v vozilu med vožnjo pravilno zavarovani tudi in predvsem otroci. Izvajali bodo tudi nadzor uporabe varnostnih pasov na sprednjih in zadnjih sedežih ter pravilne rabe zadrževalnih sistemov v vseh vrstah motornih vozil. Slogan nacionalne akcije je Vam je že KLIKnilo. Z njo pa želijo ljudem dopovedati, da če bi vsi uporabljali varnostne pasove, bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov manj žrtev v prometnih nesrečah. Čeprav so na zadnjih sedežih varnostni pasovi nekoliko manj učinkoviti, saj zmanjšajo tveganje za hude poškodbe in smrtne žrtve le za četrtino, vseeno predstavljajo precejšnjo razliko, zaradi katere je pripenjanje na zadnjih sedežih prav tako smiselno. Varnostni pas je najbolj učinkovit pri neposrednih trkih od spredaj in pri prevrnitvah. Večina ljudi sicer pozitivno ocenjuje uporabo varnostnih pasov, vendar pogosto, predvsem na vsakodnevnih in krajših vožnjah, podcenjuje tveganje in možne posledice trka. Število ugotovljenih kršitev neuporabe varnostnega pasu se razlikuje glede na starostno skupino kršiteljev. Foto: splet Med vožnjo se največkrat ne pripnejo vozniki, ki so stari od 26 do 35 let. Zato bodo policisti letos več pozornosti pri nadzoru namenili predvsem potnikom na zadnjih sedežih, mladim voznikom ter voznikom tovornih vozil, avtobusov in kombiniranih vozil. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Najem ali nakup tiskalnika? BRdr BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24 3000 Celje TeT 03 4256100 fax: 03 4256124 e-naslov: info@birobit.si www.birobit.si Čeprav živimo v digitalni dobi, ko vedno več podatkov hranimo v oblaku, je tiskalnik še nujno potreben »delavec« v vsaki pisarni. Tiskalna oprema je nepogrešljivo sredstvo v vsakem podjetju. Po ugotovitvah raziskovalne hiše Gartner predstavljajo stroški tiskanja kar 3 odstotke prihodkov podjetja. Ponavadi podjetja stroške tiskanja in kopiranja povezujejo le z investicijo nakupa opreme, pri čemer pa pozabljajo na ostale stroške (potrošni material, rezervni deli, vzdrževanje opreme ...). Ugotovljeno je, da je cena tiskalnika oziroma večopravilne naprave zanemarljiv strošek v primerjavi s stroškom vzdrževanja. Podjetje mora biti osredotočeno predvsem na ceno izpisa. Podjetje Biro bit vaš partner skoraj tri desetletja Če ste v dvomih, kaj je prava izbira za vas, se lahko obrnete na podjetje Biro bit, d. o. o., kjer so specializirani za to področje in bodo znali najti optimalno rešitev. Pri njih lahko pod ugodnimi pogoji kupite ali najamete večopravilne naprave CANON, ki je blagovna znamka visoke kvalitete in dolgoletne tradicije, ali izberete eno od manjših, a priznanih večopra-vilnih naprav blagovne znamke HP. V Biro bitu vam bodo svetovali, odločitev pa je vaša! Canon Zagotavljamo izjemno vrednost V podjetju Biro bit bodo poskrbeli, da boste imeli pisarniški material vedno na zalogi! Pisarniški in potrošni material je pomemben element vsake pisarne, pa naj bo na videz še tako nepomemben. Zaposlenim olajša delo, s čimer skrbi, da delo poteka organizirano ter produktivno. Kljub temu da dandanes tehnologija čedalje bolj prevzema naše vsakdanje življenje, v večini pisarn še vedno porabijo veliko materiala. Izkoristite pestro ponudbo promocijskega in darilnega programa ter zahtevajte svoj katalog in izberite pravo darilo! Registrirajte se na spletni strani b2b.birobit.si ter si zagotovi- te zanesljivo, hitro ter odzivno storitev dobave pisarniškega ter potrošnega materiala ali se oglasite osebno v njihovi trgovini. COlimObi|e (O Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo <0 Na i osebnih in dostavnih vozil (O Ugodni krediti in leasing za vsa vozila (O Možnost menjave staro za novo ali staro za staro Olimobile d.o.o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com BftdS? BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. KAPLJA VAS 46, PREBOLD 03/705-31 -86 INOX DIMNIKI PO NAROČILU IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE www.merzelj.si И01ЛТ UoprauWCA z™f£. ШШШШ ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Šest stvari, ki vam v službi kradejo čas S podpisom pogodbe o zaposlitvi in novim delovnim mestom ne prejmete le rednih prihodkov in novih izkušenj, temveč tudi določene obveznosti, ki jih je na dnevni ravni treba izpolnjevati. Delovno okolje bi moralo biti ustvarjeno za večanje učinkovitosti, a če pogledate globlje, je ravno na tem področju največ manjših motečih dejavnikov, zaradi katerih ste manj produktivni. Takoj ko sedete v miren velik prostor z optimalno temperaturo in mislite, da vas nič več ne more zmotiti pri delu, se začnete zavedati kradljivcev časa, ki vplivajo na uspešnost vašega dela. 1. Nejasne delovne naloge Na začetku vsake nove službe imate v glavi toliko nejasnih misli, da sploh ne veste, kaj vprašati, da bi se skristalizirale. To vodi do stanja, ko je pred vami veliko delovnih nalog, za katere niste prepričani, kako jih dokončati, saj ne poznate niti postopkov niti orodij, ki bi vam pri tem pomagali. Znajdete se v miselnem kaosu, ki ga ne znate očistiti, zato je vaša učinkovitost zmanjšana, kar lahko privede tudi do nezadovoljstva delodajalca, saj pravega razloga za vaš neuspeh ne bo poznal. Ko se znajdete v takšni situaciji, je vaša naloga, da se pogovorite z nadrejenim in s sodelavci ter prosite za pomoč pri delu. Dovolj je, da vam nakažejo začetek poti, saj boste od tam lažje nadaljevali. Čim prej razjasnite vse nejasnosti in dvome, kaj se od vas pričakuje. 2. Slabi zapiski Nič ni narobe, če si zapiske pišete na navaden list papirja, dokler ga ne izgubite, a zanašanje na kratke alineje in »post it« listke privede do nereda tako na delovni mizi kot v glavi. Namesto tega si raje omislite pravi zvezek in svinčnik, ki ju neprestano nosite s seboj. Še bolje je, če si ustvarjate digitalne zapiske, ki jih lahko uredite po mili volji in do njih dostopate kadarkoli, pri čemer tudi nimajo prostorske omejitve. Na takšen način bodo vaši zapisi vedno urejeni in organizirani. 3. Neorganiziran poštni predal V pisarnah so si ponekod omislili izraz »inbox zero«, kar pomeni stre-menje k temu, da je vaša elektronska pošta čim bolj urejena in organizirana. Na začetku se vam morda ne bo zdelo smiselno, a čez čas, ko bo vaš poštni predal poln pomembne pošte in nepomembne navlake, boste vede- li, o čem pišemo. Primerno organizirana elektronska pošta vas bo rešila pred nepotrebno zmedo, še posebej ko boste plavali v delu in boste sproti pozabljali na stvari, ki ste jih že rešili. Vsak dan si zato vzemite trideset minut in se osredotočite na odgovarjanje po e-pošti, arhiviranje sporočil, premikanje v posamezne mape ... 4. Dolgi in nesmiselni sestanki Produktivno delo lahko zlahka zmotijo sestanki, ki od vas zahtevajo, da prekinete tok in se posvetite popolnoma drugim stvarem. Zagotovo ste že bili priča nepomembnim in dolgim sestankom, po katerih se vam je zdelo, da ste izgubili veliko časa, pridobili pa ničesar, zato je pomembno, da vedno stremite h kratkim jutranjim srečanjem, ki jih načrtujte in tudi sledite predvidenim točkam. Včasih so kratki sestanki ob kavi v sosednjem lokalu celo bolj produktivni od organiziranih v sejni sobi, saj ste veliko bolj sproščeni in s tem veliko bolj odprti za nove ideje. Ravno v takšnih okoljih so nevihte možganov najbolj učinkovite. 5. »Strupeno« delovno okolje Za neproduktivno preživljanje delavnika sta lahko kriva tako hrup kot neprijetna tišina. Negativna energija zlahka preusmeri energijo od delovnih nalog in se zaradi nje osredotočite na nepomembne zadeve, k temu pa pripomorejo tudi »strupeni« sodelavci, ki vas »žrejo« na vsakodnevni ravni. Poskusite se odstraniti od vseh stresnih situacij, ki odžirajo vaš čas -če to pomeni opravljanje dela v drugi sobi, to storite, če vam pomagajo slušalke z glasbo, si jih nadenite. 6. Nepotrebni postopki Morda se ne zavedate, a nesmiselni postopki, ki jih je uvedel nadrejeni, hitro privedejo do izgube časa. Če jih opazite, opozorite nanje in argumentirajte, zakaj menite, da so nepotrebni, ter podajte rešitev, za katero menite, da bo smiselna in za zaposlene prijaznejša. Pripravite se na oba odgovora: da in ne. Nadrejeni, ki mu mnenje zaposlenih veliko pomeni, bo upošteval vaše predloge in poskusil spremeniti način dela, tisti, ki mu bo vseeno, pa se za vas ne bo menil. V slednjem primeru je morda čas, da razmislite o zamenjavi delovnega mesta, še posebej če situacija postane nevzdržna. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com @ MojeDelo.com Diplomirani varnostni inženir (Celje) Pričakujemo visokošolsko izobrazbo diplomiranega varnostnega inženirja ali diplomiranega inženirja tehniške varnosti, opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. Zaželeni so strokovni izpit iz varstva pred požarom, aktivno znanje angleškega jezika, sposobnost učinkovitega timskega dela ... Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Posluževalec linije v proizvodnem procesu (Šoštanj) Dela in naloge: opravlja enostavna in manj zahtevna proizvodna dela na sestavljalskih, točkalnih, navijalnih, odrezilnih, preoblikovalnih in ostalih delovnih napravah oziroma strojih ... Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 20. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni razvijalec elektronskih sklopov in naprav - Senior Electronic Hardware Designer (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri industrijska elektronika, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, vsaj 5 let izkušenj pri delu z zahtevnimi mikroprocesorskimi elektronskimi sklopi in napravami, izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja razvoja in raziskav (m/ž) (Celje) Izbrani kandidat bo zadolžen za vodenje sektorja razvoj in raziskave, ki razvija produktno linijo BlueTraker. Zadolžen bo za pregled nad razvojnimi nalogami in projekti ter za doseganje zastavljenih ciljev. Kandidat bo poleg za razvojne naloge odgovoren tudi za vodenje skupine, prenos informacij, koordinacijo dela z drugimi sektorji. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Kozje) Zaposlimo skladiščnika, ki ima opravljen izpit kategorije B in C ter izpit za viličarja. Rajmax, d. o. o., Kozje 63, 3260 Kozje. Prijave zbiramo do 7. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - svetovalec: gradnje, lesni oddelek (Celje) Vaše naloge: ustrežljivost/na-ravnanost na kupce in prilagajanje njihovim potrebam, aktivna prodaja, skrb za blago iz sortimenta in njegovo vzdrževanje, predstavitev blaga iz reklam, ravnanje v skladu s trgovskimi načeli. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - svetovalec: sezona, vrtno orodje (Celje) Vaš profil: IV. stopnja izobrazbe, poklicne izkušnje in znanje s področja navedenih blagovnih skupin, visoka stopnja ustrežljivosti/ naravnanosti na potrebe kupca in izrazit smisel za prodajo, veselje do dela z ljudmi in v timu, poštenost, marljivost, samoiniciativnost. Delovni čas bo neenakomerno porazdeljen. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec svetovalec za oddelek elektro, barve in gospodinjstvo (Celje) Vaše naloge: ustrežljivost/na-ravnanost na kupce in prilagajanje njihovim potrebam, aktivna prodaja, skrb za blago iz sortimenta in njegovo vzdrževanje, predstavitev blaga iz reklam, ravnanje v skladu s trgovskimi načeli. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja trgovine trainee (Slovenija) Ali ste pripravljeni na nov korak v svoji karieri? JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 18. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec na prodajnem mestu (Ravne na Koroškem, Velenje) Ste prodajno naravnani in ciljno usmerjeni? Radi delate z ljudmi in nimate težav s komunikacijo? Vas novosti in spremembe motivirajo ter vam predstavljajo priložnost za uspeh? Ponujamo vam odlično priložnost za osebni razvoj . Vzajemna, d. v. z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Električar (Zreče) Pričakujemo končano poklicno šolo smeri elektromehanik, elektri-kar elektronik, energetski strojnik, poznavanje orodij vitke organizacije (5S, Kaizen, SMED ...), osnovno znanje angleškega jezika, računalniško pismenost (MS Office), komunikacijske sposobnosti, timsko usmerjenost, pripravljenost za delo v treh izmenah. Swatycomet, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Električar specialist (Zreče) Pričakujemo končano srednjo šolo elektro smeri, poznavanje orodij vitke organizacije (5S, Kaizen, SMED ...), osnovno znanje angleškega jezika, računalniško pismenost (MS Office), komunikacijske sposobnosti, timsko usmerjenost, pripravljenost za delo v treh izmenah. Swatycomet, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbi- ramo do 17. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (Golte) Opis: opravljanje vseh natakar-skih in raznih pripravljalnih del, opravljanje del za točilnim pultom, koordinacija del pri čiščenju in vzdrževanju restavracijskih prostorov, prevzem materiala in pijače ... Golte, d. o. o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (primorska, savinjska in dolenjska regija) Za primorsko, dolenjsko in savinjsko reg o iščemo več prodajalcev (m/ž) z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, s spoštljivim odnosom do kupcev in sodelavcev ter z željo po timskem delu. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 22. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pismonoša na območju Novega mesta in Celja Pričakujemo željo in sposobnost dela s strankami, komunikativnost, dobro znanje slovenskega jezika, urejenost, pripravljenost za delo na terenu z različnimi prevoznimi sredstvi ... Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 6. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. @ MojeDelo.com л o ČD DT novi tednik IO OrUn I Št. 37, 14. september 2017 Z dnevom podpisa pogodbe postal Celjan Pogovor z novim trenerjem NK Celje Dušanom Kosičem Štajerski nogometni derbi je bil že v petek (0:0), kajti Mariborčani so včeraj odigrali tekmo lige prvakov. V Ljudskem vrtu se je zbralo »le« 3 tisoč gledalcev, toda še manj jih je bilo na vseh preostalih štirih štadionih skupaj. Če so bili gostitelji zgolj podzavestno že na obračunu z Moskovčani, so bili Celjani osredotočeni na rezultat, njihov trener pa ob premiernem nastopu na dober vtis. Glede Dušana Kosiča smo dobili občutek, da bo na celjski klopi precej časa, saj ima podporo z mnogo strani. V nogometnem Celju so že delovali »ljubljansko govoreči« trenerji Jani Zavrl, Filip Mendaš, Milovan Tarbuk, Slaviša Stojanovič, Miloš Rus. 46-letni Kosič je »otrok« Olimpije, zadnja štiri leta je bil selektor slovenske reprezentance do 17 let. Kdo si vas je zaželel, kdo je vzpostavil stik? Soočenje z vodilnimi možmi kluba je predlagal moj prijatelj, s katerim se poznava 20 let. Začutil sem, da klubu pomagajo sposobni ljudje, uspešni podjetniki. Tudi župan je vse skupaj »požegnal«. Kar sem obljubil, želim čim prej izpeljati na igrišču. V nekaj dneh ste igralcem vcepili samozavest, kar je bilo vidno pri poskusu igre kratkih podaj. Kako ste uspeli? Preden sem se odločil za sodelovanje s Celjem, sem opazil, da ima ekipa določen potencial, in sicer z mladimi nogometaši ob nekaj izkušenih igralcih. Izziva ne bi sprejel, če ne bi verjel v kakovost teh fantov. Povedal sem vsem, da imamo slabosti. Moj namen je torej določene stvari izboljšati z ustreznim »Imeli smo tudi nekaj sreče. Slednja te poboža, če imaš pošten odnos do igre.« načinom treninga. Drugi cilj je postati konkurenčen na mednarodni ravni, ne le v slovenskem merilu. To bomo storili, če nam bo daljše obdobje uspelo ostati skupaj. K prvakom ste odpotovali z belimi dresi in hlačkami, a brez bele zastave. Dva reprezentanta, Janez Pišek in Amadej Brecl, sta se nam priključila dva dni pred tekmo. Ostali so dobro delali deset dni. Dajali smo jim ogromno informacij. Malce zmede je bilo, vse ne gre čez noč. Pristop je bil na visoki ravni, kakovost izvedbe nalog, ki smo si jih zadali, pa ni bila zadovoljiva. V analizi jim bom nazorno predstavil napake, ki nam upočasnjujejo igro. V prvem polčasu sem se mučil ob spremljanju naše igre. V drugem delu je bilo bolje. Dan po tekmi sem na treningu moral nekatere igralce priganjati, nekateri so bili užaljeni, ker niso igrali. Vsakomur od štiriindvajsetih igralcev bomo dali vedeti, da jih potrebujemo, kajti sezona bo dolga. Mnogim vrhunskim ekipam se ni uspelo izogniti porazu v Mariboru. Imeli smo tudi nekaj sreče. Slednja te poboža, če imaš pošten odnos do igre. V določenem obdobju drugega polčasa so se vaši varovanci - med njimi ni bilo kaznovanega Lupete - opogumili in napadli V zadnji tekmi 8. kroga 1. slovenske nogometne lige je Olimpija zmagala v Krškem s 4:2 in je sama na vrhu lestvice. Mariboru so namreč dve točki odščipnili celjski nogometaši. Preostali izidi: Rudar - Aluminij 0:0, Ankaran - Gorica 0:2 in Domžale - Triglav 6:1. domače branilce, »stali ste visoko«, pravijo. Nato se je poškodoval Dare Vršič in odšepal z igrišča. Maribor je imel igralca manj. Zdelo se je, kot da vaši igralci tega niso opazili. Sledil je namreč umik na svojo polovico. Moram biti iskren in priznati, da tudi sam sprva nisem opazil, da imamo številčno prednost. Gledal sem namreč naše fante. Bili so premalo željni gola. Morajo biti bolj samozavestni. Za točko se lahko zahvalimo tudi vratarju Metodu Jurharju. Pogrešal sem pravo agresivnost. Nasprotniku ne moreš odvzeti žoge, če ga le prestrašiš, ampak ga moraš odločno napasti. Nekatere igralce so mučili krči v nogah. Očitno niso sposobni odigrati tekme v visokem ritmu. Gledali ste tekmo Celje - Ankaran in opazili katastrofalno slab obisk, morda še nikoli tako obupen. So zdaj obeti dobri po zgolj eni tekmi? Morda. Obiskovalce moramo zadovoljiti. Videti morajo zmes teka in dobrih potez. Če v kinodvorani naletiš na nezanimiv film, je dolgo več ne obiščeš. Z dnevom podpisa pogodbe sem postal Celjan. Toda pozor. Mi imamo lahko jutri dober obisk, toda če bodo fantje vzeli tekmo kot sprehod, bomo gledalce spet izgubili. Kako se počutite po zamenjavi službe? Zapustil sem relativno varno delovno mesto in sprejel klubski izziv. Ta me je prebudil. Svoje izkušnje želim preliti v igralce. Ustvariti moramo celjsko zgodbo. Za svoje delo sem pošteno plačan, zato nisem prišel »mešetarit«. To trdim. Od fantov bom zahteval največ. Prepričan sem, da ima ekipa kakovost. Pet, šest domačih fantov je obetavnih. Morajo se razviti, da jih bomo kasneje lahko ponudili na tržišču, podobno kot pred leti Benjamina Verbiča. Maribor kupuje igralce od Celja. To nekaj pove. Moji prvi vtisi v Celju so pozitivni. Če se bodo pojavila visoka pričakovanja, jih boste znali zajeziti? V tem trenutku notranjih dogovorov ne smem pojasnjevati. Ne bi imelo smisla obljubljati uvrstitve v evropsko tekmovanje. Po prvi slabi tekmi bi bilo očitkov preveč. Koliko časa potrebujete za vzpostavitev želenega modela igre? Model igre mora biti takšen, da bo prinesel takojšen rezultat. Ne potrebujem enega leta, da bomo igrali po željah. Imamo dobre pogoje za delo. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bili igralci motivirani na vsakem treningu in zakaj se ne bi veselili naslednje tekme. Lahko naštejete nekaj bivših soigralcev, na katere najprej pomislite? Najprej genij Robert Prosinečki. Tovrstne igralce še trenerji včasih težko razumejo. On se je rodil za nogomet, ni se mu ga bilo treba učiti. Njegova igra je bila briljantna. Njemu ob bok ne bom postavil nikogar. Omenil bi sicer še Sebastjana Cimerotiča. Zelo zahtevno ga je bilo zaustaviti. Imel je kakovost za vrh svetovnega nogometa. Uvidel pa sem, da je za uspeh v ospredju značaj igralca. Imel sem izvrstnega nogometaša. Nisem zdržal in sem ga vprašal, zakaj ni treba njemu posebej razlagati. Odvrnil je, da ves čas posluša, kaj govorim drugim. Želimo vam, da boste v Celju do izteka triletne pogodbe. Jo boste podaljšali? To je moj cilj. Uspelo mi bo, če bodo fantje zagnani. V Mariboru se je pet igralcev ustavilo pred končnico tekme. Le preostali so se še borili. Za celjske barve je treba vztrajati do konca! DEAN ŠUSTER, foto: NK CELJE NA KRATKO Takoj popravili domač spodrsljaj Celje, Prešov: Prejšnji teden so se rokometaši Celja Pivovarne Laško predstavili svojim navijačem in v 2. krogu lige Seha doživeli poraz. Boljši je bil Meškov Brest z 29:24, eden izmed tekmecev za uvrstitev na zaključni turnir. Pred gostovanjem na Slovaškem je trener Branko Tamše opozarjal na trdo obrambo Tatrana. V Prešovu so celjski rokometaši sicer dosegli le 26 golov, a so jih zavoljo svoje kakovostne obrambe prejeli le 25 in so se veselili pomembne zmage. Urban Lesjak je zbral 15 obramb, zaustavil je štiri strele iz sedemmetrovk. Žiga Mlakar je dosegel kar devet golov. Enega je dodal David Šampionka »pod nožem« Celje: V torek je bila na operacijski mizi v celjski bolnišnici aktualna olimpijska in evropska prvakinja v judu Tina Trstenjak, tudi svetovna podprvakinja iz Budimpešte. Poškodba noge se ni zacelila, očitno je vnetje tlelo in posledice okužbe so ji morali odstraniti z operacijskim posegom ob goleni. Tam je imela Celjanka oteklino. Strokovnjakom se poraja vprašanje, kako se je sploh Razgor, a v ključnih trenutkih, ko je presenetil domačo obrambo s strelom z razdalje. Napredek v igri so prikazale tudi rokometašice celjskega kluba Z'dežele. V slovenskem superpokalu v Hrpeljah so sicer izgubile s Krimom s 34:21. Šest golov je dosegla Katja Čerenjak, po štiri pa Lara Hrnčič in Ela Kodele. lahko borila, kaj šele, da je zmagala v polfinalu. Njena srebrna medalja s SP ima vsekakor poseben lesk. Včeraj se je vrnila domov, kdaj pa se bo na tatamije, ni znano in trenutno ni pomembno. novi tednik CDODT 1Q Št. 37, 14. september 2017 ŠTORI 19 Sanje so bile kratke V državnem prvenstvu bo cilj HK ECE Celje ponovno tretje mesto Na turnirju za slovenski hokejski pokal so imeli Celjani ponovno težave v svoji dvorani z ekipo iz Zaloga, kot že nič kolikokrat pa so prisilili Jeseničane, da so trepetali. Zato so precej mešani občutki prevevali tudi trenerja Roka Roj-ška. Najprej je bilo treba preskočiti četrtfinalno oviro. S Slavijo ste zaključili prejšnjo sezono, neslavno, in začeli novo. Tokrat je bilo precej bolje, a ru-meno-črni z napisom na dresih Playboy so se trdovratno upirali. Za njihovo zaprto, zelo obrambno igro imamo slab odgovor. Dejstvo je, da je bila tekma enosmerna, le proti njihovemu golu. Razmerje v strelih je bilo 53:16 v našo korist. A smo bili premalo učinkoviti. Po vodstvu s 3:0 bi morali igrati pametneje. Najprej smo prejeli zadetek ob igralcu manj, nato so gostje znižali na 3:2 z golom, ki v praksi ni mogoč. Nismo vas še videli, da bi se tako dolgo zadržali v pogovoru s sodniki. Vas je gol Slavije pred zaključkom druge tretjine zelo razburil? Kaj me ne bi. Do konca tretjine je preostalo 1,1 sekunde. Buli je bil v naši tretjini. Gol je možno doseči le ob takojšnjem strelu, potem ko Rok Rojšek sodnik vrže plošček. Zadetka ni dosegel igralec, ki se je boril v buliju, temveč njegov soigralec. Sodniki so gol po posvetovanju priznali, verjetno prvega takšnega na svetu doslej. Potem smo na srečo strnili svoje vrste in gladko zmagali. Sobotni hokejski večer ste začinili z vodstvom proti aktualnim državnim in pokalnim prvakom Jeseničanom s 3:1. Dogodkov je bilo veliko, kateri je bil ključen? Skoraj celotno drugo tretjino smo odigrali odlično. Ko smo imeli na ledu dva igralca več, smo v napadalni tretjini storili povsem nepotreben prekršek, ki so ga sodniki žal kaznovali z izključitvijo. Čeprav smo povedli s 3:1, je bil naš ritem porušen. Jeseničane bi morali do-tolči še s četrtim golom. Tekma se je pač prelomila. Nihče se vendarle ni nadejal, da bo vaše moštvo imelo kar dva gola prednosti proti nespornim favoritom. Načrtovali smo zelo disciplinirano igro v obrambi. Ko smo preživeli uvodno tretjino, smo z izjemno lepima akcijama razveselili navijače. Jeseničani so odigrali že deset močnih tekem, so v precej boljši igralni kondiciji kot mi in to se jim je obrestovalo. Marsikdo je menil, da je bil nalet Žana Jezovška na vašega vratarja Urbana Avsenika vsaj neodgovoren. Kaj menite vi? To ni bil prekršek. Žan bi obšel vratarja, a ga je vanj potisnil naš branilec. Šlo je za splet nesrečnih okoliščin. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Bo smole konec na SP? Seu d'Urgell: Na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah, ki jo je dobil Peter Kauzer, se Celjan Martin Srabotnik ni uspel uvrstiti v finale. Njegova zgodba ima zanimivo ozadje. Pri drugem Vsi veseli, da je konec Nova Gorica: V finalu atletskega pokala Slovenije so bile Velenjčanke tretje, Celjanke četrte, pri moških Velenje četrto, Kladivar pa osmi. Prvi dan je prvič letos, ob zaključku sezone, nastopila prej poškodovana merjenju vmesnega časa je imel namreč celo drugi najboljši vmesni čas. Pet vratc pred ciljem polfinala se mu je ob močnem zamahu zlomilo veslo. Do cilja je veslal kot kanuist in tudi zgrešil Maja Mihalinec iz velenjskega kluba in se v teku na 100 metrov spustila pod mejo 12 sekund. Celjan Robert Renner je v tretjem poskusu preskočil svojo začetno višino petih metrov in nato ni nadaljeval vratca, za kar je prejel 50 kazenskih sekund, nato še dve ob dodatnem dotiku, a je vseeno zasedel 38. mesto. Čez dva tedna bo nastopil na svetovnem prvenstvu v francoskem Pauju. tekmovanja v skoku s palico. Splošni vtis je bil, da je večina atletov komaj dočakala konec poletne sezone in da je datum finala pokala, ki ga je določila AZS, skrajno neprimeren. (DŠ) DEAN ŠUSTER Srebro Larisi Žagar Slemenšek Tekmovalka Športnega kluba Hyong iz Celja Larisa Žagar Slemenšek je na evropskem prvenstvu za kadete in mladince v kikboksingu (združenje WAKO) v Skopju osvojila srebrno odličje. Starejša kadetinja je v kategoriji do 55 kg (light contact) premagala Slovakinjo Ha-marikovo, Italijanko Tombini in v polfinalu Poljakinjo Popczyk. V finalu je v izenačeni borbi, v kateri je na koncu odločila ena točka, izgubila proti britanski tekmovalki Molly Cooper. Larisina dvojčica Alisa je na Britanko naletela že prej in je osvojila peto mesto. DŠ, foto: KZS Drugič v polfinalu Istanbul: Slovenska košarkarska reprezentanca je v četrtfinalu evropskega prvenstva premagala Latvijo s 103:97. Današnji polfinalni obračun s Španijo se bo začel ob 20.30. OB ROBU Le hokeja ne Na včerajšnji dan pred štiridesetimi leti sva bila z mamo najsrečnejša človeka na svetu. Moj ati se je prebudil iz kome po nenadni blokadi srca. Da je spet bilo, so mu zlomili nekaj reber. Tega vam ne morem povedati, ker me vedno prej zalijejo solze. Zato sem pač zapisal. Za srednjo šolo se nisem odločil sam, on je rekel le: »Gimnazija.« In pri tem je ostalo. Pred 37 leti sem stopil v majhno telovadnico in se po vonju spomnil, da sem v njej že bil. Oče je sodil košarkarske tekme in me često vzel s seboj. Je možno, da bodo gimnazijci šele jutri dobili vadbeni prostor, ki so si ga - tudi zaradi vrhunskih športnikov - že davno zaslužili? »Skoraj vsi pravijo, da lepše dvorane še niso videli,« je na Dvorano Kajuh izjemno ponosen ravnatelj Anton Šepetavc. Jutri bo zbral velik del gimnazijske smetane. Oče me je seznanil z domala vsemi športnimi panogami. Na led pa me je poslal z mamo. Nisem bil navdušen. Na dvorišču smo sicer igrali hokej na asfaltu s teniško žogico. A hokeja na ledu nisem nikoli igral. Rad pa sem hodil na tekme, najbolj so mi v spominu ostala preigravanja Albina Felca. Štirikrat zapored je bilo Celje pred letom 1980 in po njem tretje v tedanji državi. V zadnjih treh letih celjskemu moštvu nikakor ni uspelo biti tretje (tudi zato je prejšnji predsednik Sandi Sendelbah po izteku mandata zapustil klub). Najprej je bil po rednem delu Triglav za las boljši in tekme za tretje mesto ni bilo. Vodstvo HK Celje je - kako ironično -predlagalo osrednji zvezi, naj uvede tekme za tretje mesto. In glej ga, zlomka, Celjani so bili v naslednjih dveh sezonah pred Slavijo, a so obakrat ostali praznih rok na odločilnih tekmah. Zadnji, spomladanski obračun je bil krvav. Dobesedno. Boštjan Kastelic je zapisnik zaključil ponoči, vanj je vnesel 550 kazenskih minut. Začelo se je z grobim udarcem s palico po roki najhitrejšega v celjski ekipi Aljaža Ogrizka. Zdaj le sodnik, lani pa še igralec Slavije, je Ogrizku zlomil roko. 9. aprila sta bila sodnika možakarja, ki sta bivša člana Slavije. Sankcija za umazano potezo ni bila ustrezna. In potem se je začelo ... Pri hokeju so me pretepi vedno motili. Tistega večera so me tudi. A sem razumel gnev gostiteljev, ki so za svojo čast morali poravnati račune. V četrtek so jih tudi s petimi goli v mreži Slavije. Dva dni zatem so tekmo Jeseničanov sodili - štirje sodniki z Gorenjske, pretežno z Jesenic! Glede na to, koliko dvoran in igralcev imamo, smo fenomen. Glede na to pa, kaj počnejo odgovorni, smo hokejski čudež. Ponovno z reprezentanco na olimpijskih igrah. KONCERT » 25-LETNICI TOP-FITa 16.9.2017 ob 22. uri Vstopnice: prodajna mesta Eventim-a in TOP FIT TOPFIT i, E ч*? 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednjeleto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC STROJI PRODAM STISKALaiOU 100 l, mlin z motorjem ir šrotar, 3 priključki, lušči, šrrta, in se-kular prodom. Telefon 041 1752-630. т26 STISKALNICO ta mlin za grozdje, m3lo rabljeno, prodam. Telefon (03) 5472273. 1734 STARO mlatilnico, vevnik in čistilnico za žito prodam. Telefon 031 765-003. 1738 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si TROSILEC hlevskega gnoja Sip tip VTG 27П0, trosilec je v delujočem stanju, prodam. Telefon 03. 730-234.1748 PLANINSKA vas, občina Šentjur. Ugodno prodamo starejšo hišo s hlevom, z zemljiščem (6.000 m2) in gozdom (2.500 m2). Hiša stoji na lepi lokaciji. Elektrika, voda, telefonski priključek in asfalt do objekta. Cena 39.900 EUR. Informacije po telefonu 041 599-185. 1651 HIŠO v Šentjurju, Nova vas, blizu avtobusne in železniška postoje, rt. energetske jzka znict 2015 -31 7jS2U-S7261, prorlam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 166o LAŠKOu Plazovie. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 LaskN), giaje-no med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet mljišče pod stavbo 50 m2, gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 79.900 EUR. Izdelan izksz energijrkih lasttssti stavbe. Telefon 041 708-198. n KUPIM ШШ1 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursu s, Torpedo, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik ni pomemben, kupim. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Prodam hišo, letnik 1985, 112 nO1 stanovanjske površine, a + p + m, v celoti obnovljeno, zemljišče 839 m2, velik vj 200 m oni glavna cesne Celje-, Rogaška Slatina. TelifTn 070 76 9-102. 1561 CELJE, Šentjungert. Prodava delno obnovljeno stanovanjsko hišo z dvoriščem in delno kmetijokim zemljiščem, Šen-tjungert 23, skupaj zemljišča 1.698 m2,130 ip2 stanovanjske in bivalne površine, z gospodarskim objektom. V hiši ОрШјмјВА bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 59.900 EUR. Stavba z izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-162-15315. Telefon 041 708-19 8. n ŠTO°U| Pr ožinska vas. Prodam d elno opremljeno stanovanjsko hišo v Prožinski vasi 52a, 210 m2 uporabne površine, leto izgrŽIVjALIlno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče s stavbo skupaj približno 500 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon. Cena 169.800 EUR. Stavba z indanu energetsko izka-zoi co itavbe št. 2015-1oi--62-24757. TeleSon 041 708-198 . n MN -Si asenoiogonnai jannovidnosti bioterapije! |мlt^|r|I|U|i^ Ш1тШ Gcrtovinskaposojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodkain pokojnine. PE Crtji. ot XtVjDivi2^j^em4- 03/ 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubijaoi. SAMOSTOJNO hišo, K + P + M, dve stanovanji, Dramlje, 2 km od AC, 284 m2, sončna, ograjena parcela, 850 m2, vsi komunalni priključki, prodam. Telefon 041 661-844. p GRADBENO parcelo, 1.450 m2, Dramlje -Razbor, sončna lega, prodam. Telefon 031 317-504. 1754 DOBRNA, Pristova7 Proaam stanovanjrko hišo, orenovljenol z gonpodaiskirn poslopjem in garažoo 7S m2 uporaane bivalne pnvrsine, leto izgradnje 1968, cpntralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišči in zemljišča i stavbk okupaj 1.688 m2. I^tiključki: elektrika, voda, teiefon, ktiNelska TV. Crna 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe št.: 2015-145-162-31372. Telefon 041 708- 198. m STANOVANJE PRODAM TRISOBNO staiovpkje, 69 m2, obnovljeno, Oto! - oelje, (orkdem. Cert oti ogledu. Te.efon 051 840-133. -74in KUPIM PRODAM INVAUDSKO posteljo) z elebričnim pomikom, uprakjanjm z daljircem, zeloo lepo ohranjeno, kot novo, ugodno prodamo. Cena po dogovora Telefon 04l 518-70-1 1658. RAZTEGLJIVO okroglo mizo (lužen hrast) s šštirim o stoli prodamo Te mefon 04r 7831251 1 4iN PRODAM DVA bikca simentalca, težka približno 180 in 240 kg, prodam. Telefon 070 419631. 1652 TELICO, čb, brejo 8 mesece, prodam. Informacije po telefonu 041 864-233. p PSIČKE nemške ovčarke, stare 9 tednov, prodam. Telefon 031 668-123. 1717 BIKCA, starega 5 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 651-362, po 14. uri. 1719 TELICO simentalko, težko 390 kg, primerno za »pripust«, prodam. Telefon 040 558-543. 1720 DVA telička simentalca (bikec in telička), stara 10 dni, prodam. Telefon 070 267032. 1723 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodamo. Telefon 070 693-055. 1722 BIKCA lisaste pasme, starega 7 tednov, prodam. Telefon 5774-775. 1725 BIKCA simentalca, starega 14 dni in teličko limuzin, težko 210 kg, prodam. Telefon 070 250-441. 1572 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 1735 TELICO simentalko, težko 300 kg ali kravo s teličko, prodam. Telefon 031 467360. 1744 KUPIM PRODAM DVOINPOLSOBNO mtanovanje alo msnjšo hišo v (Celju kupim. Telefon 051 229575. 17081 NA Otokm ali v okolic1 kupim enoinpol-ali dvosobno stanovanje. Telemon 031 690-330. 1739 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p celeia- MESTO POD mestom Javno vodstvo Nedelja, 17. september 201« ob 11.00, Knežji dvor. L H Pokrajinski muzej Celje DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za širši Štajerski. Plačiio sakoj + davel. Trlšfon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takij po najvišji dnevni ceni kiasifiZacije + 0,30 EU0 + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telkfTn 431 733-637, (02) 790-1360, 0043 66446-46S80. r слг 11 ,ijm',| / AT'! E: muzej (g>pokmuz-ce.si BELO in črno grozdje prodamo. Telefon 031 237-193. 1677 SORTNO grozdje za vino (rizling, kerner ...) v okolici Vojnika prodam. Telefon 041 794-332. 1699 GROZDJE, belo in rdeče, žlahtno (Dek-manca v okolici Podčetrtka), prodam po dogovoru. Telefon 041 471-910. 1702 RDEČE vino izabela prodam. Telefon 031 747-775. 17 03 GROZDJE modre frankinje in žametne črnin e prodam. Telofon 041 851-411.p GROZDJE, belo, lokacija Socka pri Novi Cerkvi, poodam. Telefon 041 T30-335. 1353 MEŠANO belo grozdjz (rizling. šiponr pi-nok) in oortno grozdje rizitng tes modoo franoinjo in žometno črnino, prodam. Telefon 031 805ј808. 1752 100 kg krompirja (rudolf in sante) prodam. Telefon 031 292-848. 1759 JEDILNI krompir (marabel, desire ali rudolf) in bučnice prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 755-882.1758 BELO in rdeče grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 897-014.1760 лмие živau veune LJUBezNi 4. Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav j KUPIM ЛПТШШ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operaterja MEŠANO belo grozdje prodam. Informacije po telefonu (03) 5804-209, 041 692-681. 1709 KAKOVOSTNO žlahtno belo in rdeče grozdje prodam. Telefon 031 397-497. 1710 KOCKE sena prodam. Telefon 5707-715. 1718 BELO grozdje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 508-297. 1721 V OKOLICI Šmarja prodam mešano belo grozdje in nekaj modre frankinje. Telefon 041 532-565. 1724 1,5 ha silažne koruze prodam. Cena 1.400 EUR na hektar. Telefon 041 672-394. p KROMPIR, bel, jedilni, po 0,35 EUR in fižol v zrnju, po5 EUR/kg, prodam. Telefon 051 204-785. 1728 TRI okrogle slamnate bale prodam. Telefon (03) 579-4085. 1740 GROZDJE jurka in šmarnica in staro vino prodam. Telefon 041 733-288. 1738 GROZDJE jurka, klasično, modro, kupim. Plačam 1 EUR/kg. Ponudniki, kličite številko 041 677-592, Peter. p JABOLKA za »prešanje«, stare sorte, kupim. Telefon 041 432-083. 1702 GROZDJE z brajde in sadje za prešanje kupim. Telefon 031 285-550. 1747 OSTALO PRODAM TELIČKO simentalko, staro 3 mesece in novo, zapakirano nerjavečo alfo prodam. Telefon po 20. uri, 070 992-023. 1645 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko CLIO, 2003, registriran do 6/2018 in suha drva prodam. Telefon 070 777-204. 1654 LESEN sod (130 in 90 l) ter cisterno, 70 l, ugodno prodam. Informacije po telefonu 031 806-456. 1667 JARKICE, rjave, bele, črne (tudi težke), sive, grahaste, suseks, mlade peteline ter enoletne rjave in bele kokoši prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. V prodaji vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne in delno vzrejene piščance. Telefon (03) 700-1446. 1662 MLIN za grozdRe, Ш-ligrsko »prešo« in 170-litrski sod Inox pčodamo. Intorma-cije po kNefonu 031 291-150j 1696 DRVA, kratko žagana, gabes, hrast, m dostavo, prodom. Telefon 040 211-046^ HLODOVINO za drva2 celjsko oimmočje, pzodaoij Telefon 041 472-380. 1711 DESKE in plohe pamjenega oreha in lipe prodam.Telefon 040 211-346. p PREŠ!TE, ročno izdelln4 odeje, 120 x 180 cm, tri kose, po 40 EUR, -.odam. Telefon 03! 2П1-528. 1730 STISKALNIoO oa sadjš, 1001, kovinsico), зпа 70 EU Rr peč Kamin plamenr na d rva, litoželekno, na 70 ElR, 80-banno, malo rabljeno klavirsko harmoniko s Eovč-kom, kot nova, prodom za 2210 EUR. Tdefon 000 263-987. r72o SOD Inox, 2200 in 3001, prodam. Cena 100 in 130 EUR. Telefon 041 382-636. 1733 SOD za sok, 601/10 bar, prodam za 70 EUn. Tolefo n 041 380-666. 1733 DOMAČE pecivn in fiškote vseh vrst in okusov prodam. Telefon 041 642-823. p DOMAČA jajca, rumeno korenje in teličko, ls, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 548-913. L 168 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje, po možnosti upokojenko. Vse ostale informacije po telefonu 5824611 ali 030 252-407. 1700 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si 18203635 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 V SPOMIN dragemu možu, atu, dediju, pradediju in tastu MILANU PRIVSKU Tretje leto je minilo, kar odšel si ti od nas. Vedno te imamo v spominu, kot živel bi zraven nas. Žalujoči vsi tvoji domači Ko oči zapremo, v spominu te uzremo. Nikjer te ni in to boli... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, ata, dedija in tasta IVANA GREBOVŠKA st. iz Galicije, Žalec (1937 - 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna soža-lja ter darovali sveče, cvetje, za svete maše in cerkev. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi Tiho si odšla kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica in teta ANGELA SLUGA iz Sevc 8, Rimske Toplice (20. 4. 1929 - 6. 9. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno so-žalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Rimske Toplice in osebju Doma starejših občanov Laško za kratko tridnevno bivanje. Hvala Društvu upokojencev in Rdečemu križu Rimske Toplice. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem iz Sedraža za odpete žalostinke, za odigrano Tišino ter Komunali Laško za organizacijo in izvedbo pogreba. Žalujoči: sin Andrej z družino Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot. V SPOMIN Mineva deseto leto, kar nas je zapustil JANEZ JURKOŠEK s Pečovja nad Štorami (24. 2. 1939 - 16. 9. 2007) Hvala vsem, ki ga nosite v svojih srcih, nanj ohranjate lep spomin in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Tedenski 11Д1ВИ51И1 OSIR ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO instalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n MIZARJA za izdelavo pohištva in stavbnega pohištva zaposlim. Miran Urbanček, s. p., Dramlje 5, telefon 041 640-588. 1706 RAZNO GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.1691 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346. Sima--les, Majda Bevc, s. p., Zagorje 31, 3262 Lesično. p Poroke Laško Poročili so se: Barbara KASTELIC in Tilen DRA-KSLER, oba iz Marnega, Gordana DEŽELAK in Rok BEZAMOVSKI, oba iz Laho-vega Grabna, Lana MIKLAU-ŽIĆ in Luka DEBELAK, oba iz Breznega. Žalec Poročili so se: Urška DER-ČA iz Šešč pri Preboldu in Andrej ZAKELŠEK iz Zabu-kovice, Silva ŽIBERT in Miha SIMEUNOVIČ iz Zajasovni-ka-del. Mozirje Poročili so se: Tanja VASLE s Polzele in Igor GRO-FELNIK iz Mozirja, Irena VODOVNIK in Miha LESKO-VŠEK, oba iz Mozirja, Petra DERMASTJA in Kristjan VE-LIKANJA, oba iz Šenčurja. Velenje Poročila sta se: Monika IVEŠIĆ in Amel ČIRIĆ, oba iz Velenja. novi tednik rad io ce ie Smrti Laško Umrli so: Miroslav VEBER iz Lahomnega, 77 let, Anton DROBNE iz Laziš, 67 let, Stanislav VEBER iz Celja, 90 let. Žalec Umrli so: Alojzija LESJAK iz Črnega Vrha, 86 let, Ljudmila GRAH iz Šmatevža, 83 let, Jožef LUBEJ iz Šešč pri Preboldu, 89 let. Šentjur Umrla je: Ljudmila KOL-MAN iz Šentjurja, 86 let. Velenje Umrli so: Slavko GLA-SENČNIK iz Šmartnega ob Paki, 78 let, Martin DERMOL iz Šoštanja, 80 let, Angela GUČEK iz Velenja, 93 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre JOŽEFE OBREZ iz Lokavca 47c Rimske Toplice (31. 1. 1923 - 4. 9. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. A naj bo pot še tako lepa, pride trenutek, ko človek priroma do končne postaje. Srce onemi, a večna ljubezen v duši z vso močjo zažari. ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete, botre in prijateljice ANE KOLŠEK iz Laškega (20. 7. 1932 - 3. 9. 2017) se zahvaljujemo Domu starejših Laško za vso oskrbo, župniku Klemnu ter duhovnikoma Domanjku in Ške-tu iz Stuttgarta za opravljeno pogrebno slovesnost, Hvala pevski zasedbi Oljka za čudovito odpete melodije, Petri Šuster za besede slovesa, Marku Mastnaku za odigrano žalostinko in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu! Žalujoči vsi njeni Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija AVGUSTA ESIHA iz Bezenškovega Bukovja 8, Frankolovo (6. 2. 1950 - 28. 8. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje in besede tolažbe. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem. Še posebej hvala sosedom, Janezu za zvonjenje v vaški kapelici, Bernardki za vse molitve in družini Gre-gorc za petje ob slovesu. Hvala patru Branku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, Darji za spoštljive besede slovesa in pogrebni službi Raj. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja. Njegovi najdražji L 169 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. PINK - WHAT ABOUT US (4) 2. THE SCRIPT - RAIN (4) 3. JP COOPER - SHE'S ON MY MIND (3) 4. RUDIMENTAL FEAT. JAMES ARTHUR - SUN COMES UP (6) 5. THIRTY SECONDS TO MARS - WALK ON WATER (2) 6. THE KILLERS - RUN FOR COVER(5) 7. ROD STEWART FEAT. DNCE - DA YA THINK I'M SEXY (1) 8. CHARLIE PUTH - ATTENTION (3) 9. BIEBER JUSTIN & BLOODPOP - FRIENDS (2) 10. PORTUGAL. THE MAN - FEEL IT STILL (1) DOMAČA LESTVICA 1. PLIS - RAJ (REMIX) (3) 2. URSKA MAJDIC - KRESNICA (6) 3. RINA K FEAT. EMKEJ - MARIACHI (5) 4. 2B - DAJ SRCE (2) 5. RAIVEN - ZAŽARIM (STANNY ABRAM & BILBONI REMIX) (1) 6. SHEBY - FURANJE NIKAMOR (4) 7. NIPKE - DEJ SE USTAV (4) 8. MOJCA - POCASI (3) 9. MATJAŽ KUMELJ - NAJ LE TRAJA (2) 10. SAMO SAM - EDINA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MAROON 5 FEAT. SZA - WHAT LOVERS DO U2 - YOU'RE THE BEST THING ABOUT ME (SCI FI SOUL MIX) PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MI2 - PROKLETE VIJOLICE ROBERT JUKIC & NINA STRNAD - PADA DEŽ (MONOM RMX) Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 18. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 19. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 20. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Po slovensko s Katrco 1. Napev: Z veselice na veselico 2. Plus: Rdeča šminka 3. Dravski muzikanti: Žarek sonca 4. Pajdaši: Polka za Andrejo 5. Jurčki: Sad ljubezni Kino CINEPLE Spored od 14. 9. do 20. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Annabelle: Stvarjenje - triler od četrtka so srede: 19.00, 21.20 Barry Seal: Tihotapec - triler od četrtka do srede: 18.20, 20.40 Dunkirk - drama, akcijski od četrtka do srede: 21.15 Jaz, baraba 3 - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 17.30 Jaz, baraba 3 - animirani, komedija, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.40, 19.30 sobota, nedelja,: 14.50, 16.50, 18.40, 19.30 Krij mi hrbet - akcijska komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.10 petek, sobota: 17.50, 20.10, 22.40 Loganovi srečneži - komedija od četrtka do srede: 18.40, 21.00 Spet doma - komedija, romantični četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.20, 20.00 petek: 16.40, 18.20, 20.00, 22.00 sobota: 14.40, 16.40, 18.20, 20.00, 22.00 nedelja: 14.40, 16.40, 18.20, 20.00 Tisto - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.10, 20.50 petek, sobota: 15.30, 18.10, 20.50, 22.30 Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 Voznik - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.20 petek, sobota: 15.30, 20.20, 22.35 ineiro|iol ČETRTEK 20.00 Ledena babica - komična drama PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.00 Košarkar naj bo - mladinski 20.00 Ledena babica - komična drama SREDA 20.00 Kvadrat - komična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Krij mi hrbet - akcijska komedija 18.15 Sova in miška - družinski glasbeni film 20.00 Spet doma - komedija 20.30 Druga stran upanja - komična drama 22.30 Annabelle: Stvarjenje - grozljivka SOBOTA 18.00 Spet doma - komedija 18.30 Sova in miška - družinski glasbeni film 20.00 Krij mi hrbet - akcijska komedija 20.30 Druga stran upanja - komična drama 22.15 Annabelle: Stvarjenje - grozljivka NEDELJA 10.30 Avtomobili 3 - animirana avantura, sinh. 3D 18.00 Krij mi hrbet - akcijska komedija 19.00 Druga stran upanja - komična drama 20.30 Spet doma - komedija PONEDELJEK 17.30 Tisto - grozljivka 20.00 Carrie Pilby - komična drama MOJ KINO ŽALEC SREDA 15.30 Jaz, baraba 3 - animirani, sinh. 17.00 Krij mi hrbet - akcijska komedija 19.00 Spet doma - komedija 21.00 Tisto - grozljivka Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 9. 17.30 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Odprtje treh Pikinih razstav 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Akvareli odprtje razstave Marjana Brezovščka PETEK, 15. 9. 18.00 Mestna plaža Celje Veliki dobrodušni velikan lutkovna predstava v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 19.00 Likovni salon Celje Emilio Moreno odprtje samostojne razstave 19.00 Gimnazija Celje - Center Naših 100+5 veliko druženje generacij GCC s pestrim glasbenim programom 19.00 Celjska kulturnica Sara Polanc: Nočni metulj premiera kratkega igranega filma 19.00 eMCe plac Velenje_ Zemlja, kri, svetloba odprtje razstave Dejana Kralja 19.30 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj abonma Premiera in izven 20.00 Branibor club_ Dušan Tomić - Dule, Marko Žerjal in Marko Džamastagić stand up večer 20.00 AQ galerija Celje_ Objektivno brezobjektivne odprtje fotografske razstave Janeza Pelka 20.00 Velenjska promenada, amfiteater Lara Jankovič koncert SOBOTA, 16. 9. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ RECI: džins design predstavitev knjige in predstavitvena delavnica; vstop prost 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 12.00 U4 Umetniška četrt, Gosposka ulica Celje Zatvoritev festivala z otvoritvijo razstave RECI:3 v treh izložbah Umetniške četrti in zaključnim piknikom v atriju U4 19.00 Celjska kulturnica Kužek in muca lutkovna pravljica za otroke v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri iz Kranja; vstop prost 19.30 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Atrij mestne župnije sv. Danijela Celje Julija Bratec Veleski, harfa; Mateja Ulaga in Inga Ulokina, violina koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena bo koncert v stolni cerkvi NEDELJA, 17. 9. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia, mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Kulturni dom Štore 2. tekmovanje ljudskih godcev 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Izgubljeni sin dramska uprizoritev svetopisemske zgodbe z aktualizacijo v izvedbi gledališke skupine Lilija Laško PONEDELJEK, 18. 9. 17.00 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek in sredo ob istem času 18.00 Cerkev device Marije v Vojniku Andreja Zakonjšek Krt, Primož Krt, Veronika Tadina pevski večer TOREK, 19. 9. 11.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Izdelki centra za varstvo in delo Golovec odprtje razstave s kulturnim programom 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Velenje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Josip Čretnik: pozabljeni šentjurski rodoljub predstavitev knjige Zdenke Plavsteiner SREDA, 20. 9. 10.00 Velenjski grad_ Dan odprtih vrat ob občinskem prazniku za Velenjčane brezplačen ogled muzeja na Velenjskem gradu 17.00 Osrednja knjižnica Celje Celjski 87. pehotni polk: ob 100-letnici bojev za Škabrijel odprtje razstave; avtorja: Janja Jedlovčnik in Srečko Maček 17.00 Velenjski grad Velenjčan sem! odprtje razstave 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Skočite, prekleto skočite! predstavitev knjige spominov pilota sestreljenega letala B-17 med drugo svetovno vojno; knjigo bo predstavil prevajalec Janez Žerovc. Pikin festival NEDELJA, 17. 9. 9.00 Velenjska plaža Pikina Mini avantura družinska rekreacijska pustolovščina za zlato piko 10.00 do 17.00 TRC Jezero Ustvarjalne delavnice -Pika odkriva podeželje 10.00 do 18.30 TRC Jezero Pikin otvoritveni družinski dan 11.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Alenka Kolman glasbeni nastop 12.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Plesna šola Spin plesni nastop 14.00 TRC Jezero - Gozdni oder Glasbena skupina Samson koncert 16.00 TRC Jezero - Kapitanov oder Svečano odprtje festivala prihod Pike na prizorišče in zabava z Aniko Horvat PONEDELJEK, 18. 9. 9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi 9.00 in 15.30 TRC Jezero_ Ustvarjalne delavnice -Pika odkriva podeželje 17.00 TRC Jezero - Gozdni oder Kdor vesele pesmi poje Otroški pevski zbor Glasbene šole Velenje 17.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Kralj zvoncev Mišo Melanšek glasbeni nastop z alpskimi zvonci TOREK, 19. 9. 9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi 9.00 in 15.30 TRC Jezero_ Ustvarjalne delavnice -Pika odkriva podeželje 17.30 TRC Jezero - Kapitanov oder The Takeover glasbeni nastop SREDA, 20. 9. 9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi 9.00 in 15.30 TRC Jezero_ Ustvarjalne delavnice -Pika odkriva podeželje 17.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Brencl banda koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 9. 10.15 Galerija Velenje Jezera v Šaleški dolini skozi čas predavanje Saše Piano 17.00 Galerija Velenje_ Pravljična ura: Zakaj? Družinska urica: primerna za otroke starejše od štirih let PETEK, 15. 9. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev SOBOTA, 16. 9. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 9.00 Osrednja knjižnica Celje cART - sejem unikatnih in ročnih izdelkov 9.00 Šlandrov trg in okoliške ulice Tek po ulicah Žalca 10.00 Mestno središče Celja Dobimo se v mestu -rokodelci knežjega mesta predstavitev delujočih obrtnikov danes že skoraj pozabljeni poklici (klobučar, zlatar...) 10.00 Celjski mladinski center Evropski teden mobilnosti Lov na zaklad za najmlajše - skanje simbolov EU 14.00 do 16.00 Bio park Nivo Žalec Borelioza, prikrita in težka bolezen ter kako se spopasti z njo na naraven način predavanje 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Naravoslovne delavnice s spremljevalnimi ustvarjalnicami 19.00 Celjski mladinski center Evropski teden mobilnosti Pohod na Anski vrh z baklami in ogled drevesne hiše NEDELJA, 17. 9. 9.00 Pred cerkvijo sv. Martina, Šmartno v Rožni dolini Slavnostni dogodek ob sprejemu in posvetitvi dveh novih zvonov 9.00 do 20.00 Pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah 3. pravi čili festival sejemska čili ponudba; kuhanje in degustiranje 14.00 do 19.30 Celjski mladinski center Fenomen Bruno Groening film o življenju in delu Bruna Groeninga; vstop prost 12.00 do 20.00 Pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec Godbe Liboje, skupine Žuže in Ars Groova koncert 15.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Kreativno druženje za otroke in odrasle 16.00 Dom krajanov Galicija Praznik KS Galicija in koncert skupine Veseli Pruhovčani 16.00 Kulturni dom Štore 2. tekmovanje ljudskih godcev PONEDELJEK, 18. 9. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre . NAPOVEDNIK 23 www.posta.si Novi delovni časi Spoštovani uporabniki poštnih storitev, f z 8. oktobrom 2017 bomo spremenili delovne čase pogodbenih pošt, navedenih v nadaljevanju. s s Novi delovni čas pogodbene pošte 3201 Šmartno v Rožni dolini: Novi delovni čas pogodbene pošte 3273 Jurklošter: ponedeljek-četrtek: 8.00-17.00 ponedeljek, torek, sreda, petek: 8.00-14.30 petek: 83Ш» četrtek: 10.00-18.00 sobota: zaprto sobota: 8.00-11.30 I Novi delovni čas pogodbene pošte 3211 Škofja vas: Novi delovni čas pogodbene pošte 3303 Gomilsko: РЦ ponedeljek, torek, sreda, petek: 8.00-12.30 in 14.00-17.00 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-11.00 in 15.00-17.00 četrtek: 8.00-11.30 in 14.00-18.00 sreda: 8.00-11.00 in 16.00-18.00 sobota: 8.00-10.00 sobota: 9.00-11.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3213 Frankolovo: Novi delovni čas pogodbene pošte 3304 Tabor: ponedeljek-petek: 8.00-11.00 in 16.00-18.00 ponedeljek, torek, četrtek: 8.00-10.30 in 13.00-15.00 sobota: 8.00-11.00 sreda: 8.00-10.30 in 15.00-18.00 petek: 8.00-10.30 in 11.00-13.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3221 Teharje: sobota: 8.00-10.00 ponedeljek, torek, sreda, petek: 7.30-17.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3314 Braslovče: četrtek: 7.30-18.00 sobota: 8.00-10.00. ponedeljek, četrtek: 8.00-11.00 in 14.30-18.00 torek, sreda, petek: 8.00-15.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3222 Dramlje: sobota: 9.00-11.00 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-12.00 in 13.00-16.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3326 Topolšica: sreda: 11.00-18.00 sobota: 8.00-11.00 ponedeljek, sreda, petek: 8.00-13.00 torek, četrtek: 8.00-11.00 in 16.00-18.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3224 Dobje pri Planini: sobota: 9.00-11.00 ponedeljek, sreda, četrtek, petek: 8.00-11.00 in 15.00-17.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3335 Solčava: torek: 8.00-11.00, 15.00-18.00 sobota: 8.30-10.30 ponedeljek, torek, četrtek, petek 8.00-11.00 in 15.00-17.00 sreda: 8.00-11.00 in 16.00-18.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3256 Bistrica ob Sotli: sobota: 8.00-11.00 ponedeljek, torek, četrtek: 8.00-10.30 in 11.00-14.30 Novi delovni čas pogodbene pošte 3341 Šmartno ob Dreti: sreda: 11.00-18.00 petek: 8.00-10.30 in 11.00-13.30 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-15.30 sobota: 8.00-10.00 sreda: 9.00-18.00 sobota: 8.00-12.00 Novi delovni čas pogodbene pošte 3261 Lesično: Veselimo se vašega obiska. ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-15.00 sreda: 11.00-18.00 sobota: zaprto ЧЈ POŠTA SLOVENIJE 17.30 Osrednja knjižnica Celje Nekaj izhodišč za izboljšanje odnosov -razmišljanja ob knjigah Vstanimo, v suženjstvo zakleti! in Zmagovita ljubezen gost: p. Karel Gržan; vstop prost TOREK, 19. 9. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Rajska Tajska potopisno predavanje Katarine Jerenec SREDA, 20. 9. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine 19.19 Mestna knjižnica Velenje Umetnost življenja skozi duhovno rast predavanje Maje R. Mravlje 20.00 Užitkarna Beli vol Celje Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31. 12. Osrednja knjižnica Celje: gostujoča razstava Pulj pred prvo svetovno vojno, pripravila jo je Gradska knjižnica i čitaonica v Pulju; do 15. 9. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; razstava Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela; do 17. 9.; Celjska kulturnica: slikarska razstava Mestne vedute Celja članov celjskih likovnikov KPD Svoboda Celje; do 21. 9. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Galebi letijo, ampak ej, ribe tudi! avtorice Mojce Se-kulič Fo; do 30. 9. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na 19. poletnem slikarskem ex-temporu Celjske poletne vedute 2017; do 30. 9. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12. Knjižnica Laško: Pregledna likovna razstava Helene Maček: Helenin svet; do konca septembra v času odprtosti knjižnice. Galerija Velenje: razstava Znakovne podobe ilustratorke in pisateljice Lile Prap, do 30. 9. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Kako je Barbara Celjska delala zlato Celjska cesarica je imela svoj alkimistični laboratorij Barbara Celjska ni bila zgolj vladarica, temveč se je nadvse uspešno ukvarjala z laboratorijskimi poskusi, ki jih danes opisujemo z nič kaj ugledno besedo alkimija. V dvorcu v Samoborju na Hrvaškem si je v kletnih prostorih uredila alkimistič-ni laboratorij. »Alkimistične stvari v tedanjem času niso bile nenavadne, bile so >mainstream< tistega časa. Barbara je bila >asica< svojega časa. Kot vdova oziroma ženska brez moškega je imela določene težave, a marsikatera vdova kraljevega stanu je imela še hujše. Barbara se je dovolj dobro znašla, da si je lahko tudi brez moža privoščila nekaj, čemur bi lahko rekli znanost tedanjega časa. To je alkimija,« je povedal dr. Stanislav Južnič ob predstavitvi svojega zapisa Alkimija celjske cesarice v novi številki revije Zgodovina za vse. Če danes nekoga označimo, da se je ukvarjal z alkimijo, takoj dobi oznako sumljivosti, a v srednjem veku to ni bilo tako sumljivo. V tistem času so se z njo ukvarjali vsi, predavali so jo tudi na univerzah, dokler niso alkimisti začeli delati napak. »Alkimisti so bili vsi vodilni znanstveniki tistega časa. Najpomembnejši, Isaac Newton, je bil zasebno alkimist, a ker je bil poslovno kot nekakšen guverner narodne banke v Londonu, tega ni ravno na glas razglašal,« je razložil Južnič o razširjenosti alkimije tistega časa. Ker je bila Barbara Celjska daleč najbogatejša gospa v tedanji ogrsko-hrvaški kraljevini in je ob deželah, omenjenih v svojem imenu, imela še današnjo Slovaško, Romunijo, dele Avstrije in današnjo prekmursko Slovenijo, si je lahko privoščila marsikaj. V kleti sa-moborskega gradu si je uredila laboratorij in ker je imela denar, je imela tudi asistente. Alkimistični postopki izdelave zlata so bili skrivnostni, ker so alkimisti menili, da lahko njihova znanja, če pridejo v roke nepoznavalcem, postanejo nevarna. Zapisi Barbare Celjske niso ohranjeni, saj vladarici ni bilo treba pisati o svojih dosežkih. Kaj podobnega se za tedanjo družbeno smetano niti ni spodobilo. O njenih laboratorijskih tehnikah so poročali predvsem drugi. Alkimistična ideja Čeprav ima alkimija velikokrat negativen prizvok, Južnič dodaja, da je bila to zna- nost tedanjega časa, iz katere se je razvila kemija. »Iz poskusa, da bi kovinam pomagali, da postanejo žlahtne, je nastala sodobna kemijska znanost. Alkimistov ni zanimalo samo to, kako bi iz kovine dobili zlato, ampak je šlo tudi za svojevrstno filozofijo. Končni rezultat, ki se je imenoval ars magna (veliko delo), je bil ravno toliko laboratorijski kot duhovni. Ideja je bila, da alkimisti kovinam pomagajo se razviti iz nižjega stadija k višjemu. Alkimist je kovinam pomagal, da je bil ta postopek hitrejši. Podobno kot pri sodobni genetiki zelo hitro razvijajo nove vrste zelenjave ali sadja.« Črna kraljica O delu Barbare Celjske je pisal češki alkimist Johannes iz Laaza. Po domače so ga imenovali »Laaz brez zlata«, ker pri pretvarjanju kovin v zlato ni bil ravno uspešen. A ker je imel dobra priporočila, mu je Barbara pokazala nekaj svojih trikov. Bogato opravo laboratorija in poskuse, ki jim je bil priča, je opisal v knjigi, ki je bila »pro- dajna uspešnica«. Zapisal je podatke o poskusih iz živega srebra, bakra, železovih spojin in arzenika. Njuno sodelovanje naj bi se končalo zaradi nedorečene zgodbe. Očital naj bi ji, da s svojimi poskusi goljufa ljudi. To jo je razjezilo in moral je zapustiti njen dvorec. A zaradi Laa-zovih slabih besed je resda kmalu prišla ob dober glas. Še danes se je v Samoborju in bližnjem Zagrebu spominjajo kot črne kraljice. A ne glede na njen okultni sloves so njena znanja rodila mlade in iz spodnještajerskega okolja so kmalu izšli prvovrstni učenjaki. Obsega Barbarinega laboratorija ni mogoče popolnoma opisati, poleg tega niso ohranjeni njegovi ostanki. Čeprav Barbara pri svojem početju ni bila osamljena, so Celjani po besedah Južniča naredili napako, da niso tega prestiža unovčili in v Celju naredili centra učenosti. »Imeli so želje, da bi tukaj naredili škofijo in šolo, a da bi naredili univerzo ni bilo. Lahko bi bila, a je ni. Mogoče so ostali Celjani za razliko od Barbare preveč tekali naokoli in iskali časti. Celjski znanstveniki so se morali izkazati na Dunaju in ne doma.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: arhiv splet Ill )Vr4ZCIO< Tednikovei.nzaodbe St. 37 / Leto 72 / Celje, 14. september 2017 Laščanke in Radečanke pri vrhu str. 36 I \ Foto: SHERPA Nazarski samostan: Sladkosti iz pravljic tisoč zakladnica za vse čase str. 29 in ene noči str. 30 Hokejsko Celje je na pravi poti str. 37 26 INTERVJU »Pojemo preveč mesa. To je vsa filozofija.« S predsednikom Društva za osvoboditev živali Stankom Val-patičem o prehranskih navadah za tretje tisočletje - Nazaj k navadam naših prednikov Mnogim že ob besedi piknik zadišijo če-vapčiči z žara. Ker smo tako pač navajeni in ker je tako od nekdaj bilo. Piknik, ki ga bo prihodnji konec tedna organiziralo Društvo za osvoboditev živali, je drugačen. Še vedno bo dišalo, še vedno se bo dobro jedlo, a na krožnikih ne bo nobene hrane živalskega izvora. S predsednikom društva Stankom Valpatičem smo govorili o tem, da vegetarijanstvo in veganstvo nista več le stvar osebnega prepričanja ali vrednot. Gre za družbeno odgovornost do človeštva nasploh. Na Ponikvo pri Šentjurju se je pred dvajsetimi leti preselil iz Prlekije. Dolgo časa je delo na kmetiji usklajeval s službo. Zadnjih nekaj let se je kmetijski pridelavi in predelavi posvetil v celoti. Filozofijo miroljubnega kmetijstva je prinesel iz Nemčije, a kot pravi, gre za proces in prizadevanje, ki se mu je treba zavezati vsak dan znova. Veliko časa posveti tudi aktivizmu za zaščito živali. Pri tem ubira tako imenovano mehko pot. Ker nasilje rodi nasilje, prisila povzroči odpor, zbujanje krivde pa jezo. Prepričan je, da se lahko spremembe zgodijo samo iz notranjosti vsakega posameznika. Ker vsaka še tako majhna in neopazna gesta šteje. Pikniki in veganstvo gredo za večino ljudi skupaj toliko, kot gresta les in elektrika. Člani vašega združenja zdaj že nekaj let dokazujete, da je lahko tudi drugače. Najprej se moramo vprašati, zakaj je tako. Zakaj smo tako zelo navajeni na neke vzorce in si tako težko predstavljamo, da bi bilo drugače. Situacija in dogodki po svetu bi nas morali prisiliti k razmišljanju. Mesa pojemo preveč. Še generacijo ali dve nazaj so naši predniki jedli meso ob praznikih in še ob kakšnih redkih priložnostih. Takšne porabe mesa kot danes ni bilo nikoli v zgodovini. To vodi v neslutene okoljske spremembe in težave, a o tem mediji skoraj ne poročajo. Politika si zatiska oči, ampak posledice so že tu. Ko gre za zdravo, primerno ali priporočljivo hrano, zelo hitro trčimo ob različna filozofska prepričanja in vrednote. Kako ste vi prišli do svojih? Tu je toliko različic, kot je ljudi. Tudi strokovnjaki se danes ne strinjajo povsem, kaj je zdrava hrana. Zame je pravi tisti način prehranjevanja, ki zagotavlja, da lahko brez težav pre-hranimo vse ljudi na svetu in s tem ne škodimo planetu, sebi ali živalim. Edini sprejemljiv način prehranjevanja, ki to zagotavlja, je prehrana brez živalskega izvora. Če seveda hočemo, da bo Zemlja gostila tudi naše otroke in vnuke. Če pa pri ravnanju z okoljem ne bomo ničesar spremenili, je vprašanje že, kako bomo preživeli mi. Vsaj ti zadnji dogodki bi nas morali strezniti. Segrevanje morja in taljenje ledu imata hude učinke. Orkani, kot jih še ni bilo, močni vetrovi tudi v Evropi, vročinski valovi in dolga sušna obdobja ... Vsega tega nekoč ni bilo in do tega nismo prišli brez vzroka. Malo ljudi se zaveda, da na to vpliva tudi to, kar jemo. Zdrava prehrana je zame tista, ki ne vsebuje živil živalskega izvora, ki je pridelana po načelih miroljubnega kmetijstva, biodinamično ali ekološko. Izhajate s klasične kmetije, kjer so bila vaša prepričanja pred desetletji povsem nesprejemljiva. Res je. Ko sem se doma uprl očetu, da bi sodeloval pri kolinah, je bilo to staršem in sorodnikom zelo težko sprejeti. Bili smo pač klasična živinorejska kmetija, kjer je bil določen način kmetovanja in prehranjevanja edini sprejemljiv. Nenazadnje je bilo to pred tridesetimi leti. Zdaj so se stvari uredile, moj način življenja so sprejeli. Uvideli so, da ni z mano nič narobe, da nikomur ne škodim. Me podpirajo, ker vidijo, da je tako dobro. Če danes človek iz kakršnegakoli razloga ne je mesa, je to pač njegova izbira in jo mnogi spoštujejo. Predvsem med mlajšimi je to nekaj povsem normalnega. Vegetarijanci pogosto pravijo, da prehranjevanje z mesom povzroča agresivnost. Resnici na ljubo pa ravno mnogi vegetarijanci svoja prepričanja širijo precej goreče, da ne rečem agresivno. Res je, nekateri znanstveniki dokazujejo, da v mesu ostaneta strah in agresivnost, ki ju žival doživlja in sprošča na farmah, pri prevozih, v klavnici. Osebno ne podpiram nobene agresivne dejavnosti, tako tudi ne na področju ozaveščanja o zaščiti narave in živali. Kajti iz fizike vemo, da se nobena energija ne izgubi. Kar sejemo, to žanjemo, kar oddajamo, to dobimo nazaj, pa naj gre za posameznika ali skupino. »Da bi bil naš način življenja okoljsko vzdržen, bi morali spet jesti tako, kot so naši predniki. Sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki vsebuje kaše, žita, zelenjavo in sadje. Meso bi lahko bilo na jedilniku ob večjih praznikih in redkih nedeljah. To bi bil dober začetek.« Takšen je zakon vesolja. Vsak lahko to preveri na lastnih izkušnjah. In če se ozremo na sodoben svet - glede na vse pobijanje, vojne, izkoriščanje ljudi, prelivanje krvi, nasilje nad živalmi v vseh oblikah nam je v bistvu še kar dobro. A stvari se slabšajo, težave se stopnjujejo. Vsak ima svobodno voljo in vsak ima pravico izbrati, kaj bo jedel. Bi bilo pa dobro o tem vsaj malo razmisliti. Ker imajo naša dejanja tako vzroke kot posledice. Najin pogovor je namenjen ravno temu, da bi ljudi spodbudila k razmišljanju in zavedanju, da svobodna volja pomeni obenem prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja. Način prehrane je torej tudi stvar osebne odgovornosti. Po drugi strani je lahko vegan tudi nekdo, ki živi samo od čipsa in kokako-le, a to še zdaleč ne pomeni pomeni, da živi zdravo ali družbeno odgovorno. To je res. Lahko smo vegani, ker se nam živali smilijo. A če na drugi strani nimamo pomislekov, ko gre za proizvodnjo orožja, pobijanje in izkoriščanje ljudi, je to le en del. Jaz na to gledam celostno. Ne gre samo za to, da ne bi ubijali živali, treba je imeti pravi odnos tudi do ljudi. Tudi do tistih, ki se prehranjujejo drugače, kot se nam zdi prav. V vsakem primeru smo dolžni poskrbeti za uravnoteženo in zdravo prehrano. Kot vegan bi moral jesti stročnice, kaše, žita, zelenjavo, sadje, semenke in oreške. S tem človek dobi vse hranilne snovi, ki jih telo potrebuje. Vaša kmetije ni samo ekološka, ampak tudi miroljubna. Kaj to pomeni? Naša kmetija je v ekološki kontroli. Imamo certifikat, ki je za mnoge še vedno zagotovilo za kakovost. Zame je prvo vodilo prepričanje, da ne storiš drugemu tistega, česar ne bi želel zase. Če torej sam ne bi hotel jesti oporečne hrane slabe kakovosti, je seveda tudi drugim ne bom prodal. Filozofija miroljubnega kmetovanja pa zapoveduje, naj živimo v miru z vsemi življenjskimi oblikami. To pomeni, da smo na primer v dobrih odnosih in v miru tudi s kmeti v soseščini, ki ne delijo našega prepričanja. Da se trudimo za mir z vsemi ljudmi. Da živimo v spoštovanju z naravo, živalmi, rastlinami, zemljo in minerali. Zadnjič me je prijatelj iz Nemčije ob pripravi dokumentarnega filma opozoril na kepo zemlje. Nič posebnega, dokler je mikroskopsko ne povečamo. Zelo od blizu lahko vidimo, da v resnici kar mrgoli od življenja. Če ga seveda ne ubijemo z gnojili in s kemijo. Takrat življenja ni več. Pomanjkanje hrane v sodobni civilizaciji se nam dogaja tudi zaradi tega, ker ubijamo življenje v rodovitni prsti. Nekaj časa ste usklajevali službo in kmetovanje, zdaj že nekaj let ne več. Samo s kmetijstvom vseeno ni lahko preživeti, o samozadostnosti na kmetijah pa že skoraj ni več govora. Službo geodeta sem pustil, ko smo se na kmetiji začeli bolj posvečati predelavi. Namreč že nekaj let počasi razvijamo vegansko proizvodnjo Vege&dobro. Tako pod našo blagovno znamko Vege&dobro nastajajo razni veganski zeliščni namazi, klobasice, žitni gur-me, ki je lahko tudi nadomestek za meso. Po okusu, da se razumemo. Vedno poudarjam, da mesa ni treba nadomeščati zaradi hranil, ampak zaradi navade in okusa. Predsodke in navade je najtežje zlomiti. Veliko govorite o tem, da je treba živeti v miru tudi z ljudmi, ki razmišljajo drugače. So vas sosedje na začetku čudno gledali? Najbolj se naša kmetija razlikuje zaradi odnosa do živali. Pri nas jih imamo nekaj, ker jim zagotavljamo življenjski prostor, da lahko v miru odživijo svoje življenje. To je simbolična gesta v smislu, da planet ni namenjen zgolj ljudem in našim potrebam. Največ, kar lahko nekemu bitju daš, je, da ga pustiš v miru živeti do njegove smrti. Za te živeli je treba seveda skrbeti in to je mnogim smešno. Zakaj bi hranili živali, od katerih ni koristi? To je tradicionalno razmišljanje, s katerim se pač ne strinjam. Na splošno bo treba živinorejo zmanjševati, če bomo hoteli preživeti. In to je vsa znanost. Že kar dolgo nazaj sva se pogovarjala o ekološkem kmetijstvu in prišla do zaključka - bila sva morda tudi nekoliko narobe razumljena - da ekološka pridelava ni rešitev. Veliko ljudi - tudi nekateri strokovnjaki - dvomi v smiselnost široke ekološke proizvodnje, češ da na ta način ne bi mogli prehraniti sedmih milijard ljudi, kolikor jih zdaj že nosi Zemlja. In to je žal res. Brez dvoma je ekološki način kmetovanja za živali, ljudi in naravo daleč boljši od konvecionalnega. Težava ostajajo naše prehranjevalne navade. Če želimo ekološko nakrmiti 70 do 80 milijard živali, kolikor jih ljudje letno pojedo, to preprosto ne gre. Že zdaj zmanjkuje površin, na katerih zagotavljamo hrano za živali. Sekamo tropske gozdove, uničujemo prst, krademo zemljo revnim državam in hrano od tam vozimo v Evropo za krmo živali. Ker pojemo toliko mesa. V izvornih državah pa ni hrane za ljudi. Torej je rešitev prav ideja miroljubnega kmetijstva, kjer je na prvem mestu pridelovanje direktne in kakovostne hrane za ljudi. Vseeno v Evropi že obstajajo določena mesta, ki so uvedla brezmesni dan. Svetle izjeme torej obstajajo, čeprav so za naše okolje povsem nepredstavljive. INTERVJU 27 « VEGE J> iln.il Ti ješ... KAJ ?! Zaradi slabega vremena je piknik prestavljen na prihodnjo soboto, 23. septembra. i / »Veliko govorimo o prehrambeni varnosti, ampak država za to ne naredi veliko. Milijonske subvencije gredo v glavnem za živinorejsko dejavnost. Na področju zelenjadarstva in sadjarstva se premika zelo počasi. Nekoč so bile kmetije samozadostne, danes pa se tudi mnogi kmetje s sadjem in z zelenjavo zalagajo v trgovskih središčih. Pri nas se trudimo kupovati čim manj. V trgovino gremo torej po sol, olje in še kakšno malenkost.« Tu in tam se res zgodijo svetli primeri. Tudi pred zadnjimi državnozborskimi volitvami smo v društvu navezali stike s tako imenovanimi novimi obrazi v politiki. Razumeli so nas in nam obljubili podporo. Ko so prišli na oblast, je bilo razgovorov konec. Saj razumem. Ko si na oblasti, moraš plesati po drugačnih taktih. Ljudje pa še vedno sanjamo, da bo drugače, ko bodo na oblasti drugi politiki. Ne zavedamo se, da je vseeno, ali so levi, desni ali sredinski. Ko pridejo na oblast so njihovi. Glavno vlogo ima pač kapital. Na globalni ravni smo imeli občutek, da se zavest ljudi izboljšuje. Zdaj imamo na oblasti politike, ki zanikajo globalno segrevanje, krčijo nacionalne parke in podpirajo industrializacijo za vsako ceno. Da svet ne gre v pravo smer, mi je jasno že dolgo. Človeštvo je v zadnjih desetletjih izjemno napredovalo, veliko je novih izumov in naprav, ki so nam zelo olajšale življenje. Ampak vsako stvar lahko uporabimo tako ali drugače. Morali bi si prizadevati, da naše bivanje na Zemlji ne bi povzročalo trpljenja in ne bi obremenjevalo okolja. Rast in razvoj pa sta v nasprotju s tem utemeljena predvsem na izkoriščanju naravnih virov, živali in ljudi. To ne gre v neskončnost. Kot družba in kot posamezniki smo vedno bolj v situaciji, ko žanjemo, kar smo sejali. Če smo sejali smrt, bomo smrt tudi želi. Če smo sejali trpljenje, bomo trpljenje tudi želi. Nekatere novice iz sveta so vedno bolj podobne sodnemu dnevu, a tega še kar ne dojamemo. Kako v Sloveniji spremljate pritiske na nevladne okoljske organizacije v zadnjih dneh? Če se nekdo počuti ogroženo, poskuša svojo vlogo v javnosti pokazati tako, kot njemu ustreza. Na primer igra na karto izgube delovnih mest ali z neresnicami in s podtikanji. To je bilo skozi vso zgodovino zelo učinkovito. Na žalost so ljudje, ki se zavzemajo za skupno dobro, običajno člani nevladnih organizacij in nekih prostovoljnih društev. Davkoplačevalci pa plačujemo poslance, ministre in vlado. A bi se morali prav oni zavzemati za dobro vseh državljanov, živali in narave, tako pa je to na plečih nekaj društev in posameznikov. Pritiski so vedno bili in vedno bodo. V srednjem veku »Otroke vzgajamo preveč sebično. Morali bi jih naučiti, da smo vsi del človeštva. Če bo dobro mojemu bližnjemu, bo dobro tudi meni. To je vsa logika. Če bi otroke naučili tako živeti, bi se izkoriščanje narave, ljudi in živali zelo hitro končalo.« je cerkvena oblast takšne posameznike enostavno vrgla na grmado. Danes so pritiski bolj subtilni, vendar zato še močnejši. Uničevanje planeta je večje kot kadarkoli doslej. Čas, ko bi lahko tok razvoja še učinkovito obrnili, smo že zdavnaj zamudili. Ni slabo biti optimist, vendar smo res že zelo, zelo zašli. Ko gre za zaščito živali, katera področja so po vašem mnenju najbolj problematična? Tu je odgovor jasen. Množična živinoreja in lov. Saj so še druga področja, a to dvoje je najbolj kruto in uničujoče. To je res grozljivo. Z lovci ste si že tradicionalno v laseh. Ima ta dejavnost po vašem mnenju sploh še kakšno vlogo v sodobni družbi? Vse je stvar navade in tradicije. Kmetovanja in prehranjevanja si na primer ne znamo predstavljati brez živinoreje. Enako je tudi z lovom. Ta prepričanja iz generacije v generacijo utrjujejo tisti, ki imajo od tega korist. Verjamem, da lov ni bil prva človekova dejavnosti, ampak da je bil človek najprej nabiralec. Govoriti o lovcih kot zaščitnikih in prijateljih živali je popolna neumnost. Bilo bi prav, da bi to jasno povedali že otrokom. Da bi jim povedali tudi, od kod pride hrana. In ne da jih vzgajamo daleč od resnice, kako pridemo do mesa in kaj za žival pomeni, če jo lovec obstreli. Z vzgojo otrok se vse začne. Lov je že dolgo preteklost, ki prinaša v naravo le škodo, strah in zmedo. O varuhu narave smo že slišali, o varuhu živali precej manj. Je ta ideja sploh uresničljiva? Tudi če bi prišli do takšne inštitucije, je vprašanje, kdo je primeren za takšno vlogo. Varuh živali ne more biti trenutni državni uslužbenec, na primer veterinar ali inšpektor, ki skrbi za primeren način prevozov in ubijanja. To upam, »Samo predstavljajmo si, kakšen bi bil svet, če bi se odpovedali orožju, tekmi moči in vojnam ter se izognili vsemu hudemu, ki ga vse to s seboj prinaša. Kako bi nam lahko bilo lepo, če bi vsak dal svoj prispevek k skupni blaginji in bi zase vzel toliko, kot potrebuje. To se danes zdi neuresničljivo. Ampak ni tako težko, če bi vsak začel pri sebi.« da deluje že zdaj. Varuh živali bi se moral za pravice živali zavzemati v smislu Leonarda da Vincija, ki je že pred pol tisočletja dejal, da bo prišel čas, ko bo treba za uboj živali odgovarjati enako kot za uboj človeka. Pravite, da vsako še tako drobno dejanje šteje. Od kod črpati motivacijo, ko nas v globalnem smislu nič ne podpira v takšnih trditvah? Sam črpam moč in motivacijo iz prepričanja, da je življenje šolanje in prizadevanje za dobrobit celotnega stvarstva. Da je Stvarnik vesolja univerzalni duh, prisoten v vsakem atomu, da nekateri zgodovinski viri zatrjujejo, da je Jezus prišel tudi za živali in naravo ter nam sam povedal veliko ali skoraj vse v nekaj besedah: »Česar ne želiš, da tebi kdo stori, tega ti prvi ne stori drugemu.« In to velja tudi za živali in naravo. Tako ni nobeno dejanje zaman, tudi če se samo en človek ali majhna skupina trudi za boljši jutri. To je kamenček v mozaiku, temelj, na katerem lahko gradimo. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA V uradno najuspešnejši občini Ob občinskem prazniku Nazarij z županom Matejem Pečovnikom Občina Nazarje, ki ima približno2.600 prebivalcev, je močno gospodarsko središče Zgornje Savinjske doline. Po obsežni letošnji raziskavi revij«; Moje finance so Nazarje daleč najuspešnejša občina na celotnem Štajer-skem.Tam torej ljudje najbolje živijo. Še več, Nazarje so se uvrstile na leztvico ket desetea najuspešnejša občina Slovenije. O tem in še marsičem drugem smo se pogovarjali z županom, kijo vodi. Kako komentirate to uvrstitev Nazarij? Ali v vaši občinires talko zel i) dobro živite? Uvratitve smo bili veieli. Upoštevanih je bilo veliko kazalnikov. Mod njimi je bila največja teže na gbspodarski moči, ki jo Nazarje v-ekakor ima. Smo majhna obsito tako po površini kbj po števi-luprebiaalcev, zata so morda rezultati toliko boljši. Zavedati se je tčeba, daimajo Naza-'e urejeno kanalizaciji:) in cestns povezaae,vkraju so pošta, lekarna in zdravstveni dom. Poleg tega imamo glasbeno šolo in brezplamo osnovno šolo, ki je edina leak.na v Sloveniji. Večkrat se ipomnim besed občanke, ki jo srečujem. Po-eedala jn, da mamo jtločnike, kolesaveke poti, javno razsvd-tljavo, zelenje. Njeno mnenje je, da živimo k raju. Kaj je Občina Nazarje od lanskega občinskega praznika postorila, da bi bilo občanom bolje, in kako ste z doseženim zadovoljni? Aktivnosti občine so vsako leto usmerjene v različna področja, saj tako izboljšamo pogoje več občanom. Za našo občino so še vedno prednostne naloge izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture, postavitve javne razsvetljave, aktivnosti za izboljšanje poplavne varnosti in še veliko drugega, kar poskušamo rešiti v čim krajšem času. Pomembno se mi zdi, da se pogovarjamo in zaradi tega težave hitreje odpravljamo. Z dosežki preteklega obdobja sem izredno zadovoljen. Pomembno je, da sledimo svojemu vodilu »občina za občane«. Kje še vidite razvojne priložnosti območja Občine Nazarje? Vsekakor bo občina morala skrbeti za ustvarjanje ugodnih pogojev za gradnjo, in sicer tako za občane kot za podjelnike. Veliko rezerve imemo na pedrooju tuviz-ma. Poleg lape naravp mamo grad, samostan jn še Iter nekaj drugih objektov, ki so vredni ogleda. S poeezova-njem celotne žloline in celovitim trženjem je turizem dejavnost, ki ji bomo morali Župan Naziiij Mčtej Pečovnilr Prostava neb občinskem praznrku Nazarij bo v ponedeljek št8. septombma, ob 18. uri. Prireditev, kri bo v domu kulture, bo v zmamenjupodmtietve občmtkih priznanj. Ppipravljajo jo občina, glasb ena m osnovna šola. v prihodnosti posvetiti več časa in esergije. Kaj ocenjujete kot največji dosežek in kaj kot: najve-hjo težavo Občine Nazarje, ki jo je treba še rešiti? Težko se je opredeliti, kaj ocenjujem kot največji dosežek. V zadovoljstvo mi je rešitev vsake težave, ki jo ima posamezen občan ali skupina občanov. To ni odvisno od višine sredstev, ki jih za rešitev težave potrebujemo. Drugače bi rekel, da je gradnja krožišča - ki je vključevala popolno prenovo ceste skozi občinsko središče - vsekakor za Nazarje, za njihov videz in prometno varnost zelo pomembna. Glede težav bi izpostavil dve, ki nista vezani samo na našo občino. To sta obnova vodovodnega omrežja in gradnja prizidka k zdravstvenemu domu. Po letih nazadovanja Slovenije zaradi gospodarske krize država ponovno napreduje. Kako se to pozna pri vas? Izboljšanje se kaže v tem, da se podjetja dodatno razvijajo, gradijo nove in širijo obstoječe poslovne prostore. Ljudje imajo zaposlitev in zaradi tega čutijo večjo varnost. Zaradi tega se odločajo za nakup stanovanj, Iliš in zemlpč za gradnj o. Občina to izboljšarje občuti tako, da plačuje nižje sneske sa zVravsteeno zavarovanje za brezpopelne občane. Plaouje približno 20 odstobkov manj eamesec kot v preteklih letih. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Leto rekordov inširitve Zlato Zidarnu V BSH Hišnih aparatih d. o. o. Nazarje, ki so v lasti skupine BSH, bomo letos izdelaliveč kot osem milijonov malih gospodinjskih aparatov. Letos se nam obeta visoka rast, pričakujemo rekordno proizvodnjo, tudi po zaslužku pričakujemo več kot 20-od-stotno rast. Da bomo lahko izdelali takšno količi- j no aparatov, smo v prvih osmih mesecih zaposlili približno 250 sodelavcev. Tako nas je trenutno več kot 1.500. Naša tovarna, ki je največja v Evropi za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, se bo do prihodnjega leta razširila na 30 tisoč kvadratnih metrov površin. Vložili smo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za poslovno-lo-gistični center, ki bo kar nasproti sedanje stavbe BSH. Konec gra- r =4R v dnje napovedujemo za sredino prihodnjega leta. Poleg tega smo s predstavnikoma podjetij Pfeifer in Melavc kot investitorjema podpisali pogodbo o gradnji dveh novih poslovno-logističnih centrov. Njuna gradnja bo potekala na območju nekdanjega Glina in Elkroja. Gotova bosta že letošnje leto. Nove naložbe bodo omogočile širitev BSH in razvoj tovarne na tem mestu. Ponosn i smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju svoje občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo io življenje. Zavedamo sej povezanosti in soodvi sno-sti z okoljem, v katerem delujemo. Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo obobčinskem prazniku. Matija Petrin, Wolfram von Ohain, Boštjan Gorjup Vodstvo BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Najvišje letošnje priznanje nazarske občine, zlati grb, bo prejel vsestranski Jože Zidarn iz Šmartnega ob Dreti, ki je dejaven na različnih področjih. Prejel ga bo za svoje prizadevanje za povezovanje krajanov. Med drugim si prizadeva tudi za ohranjanje kulturne dediščine, še zlasti iz časa drugje szetovne vzjne, prizadeven je tudi na gasilskem področju. Nenazadnje ga krajani prepoznavajo po govorili med zadnjim slovesom od pokojnikov. Enega od treh srebrnih grbovbo prejel Anton Bastl, ki je prav tako iz Šmartnega ob Dreti. Prejel ga bo za dolgoletnodelo v gasilstvu in kraju. Zorica Štrucl gabe dobila za delo v različnih društvih in Anica Bider za svoj prispevek k projektu brezplačne šole. Bronastigrb bo prejela skupinaLipa,kijosestavljajo ljudske pevke iz Šmartnega. Prejela ga bo ob 10-letnici ohranjanja ljudskih pesmi. Nova energetska pisarn a V domu kulture bo začela delovati enetgetska svetovtlna pisarna, ki bo na vojoobčanom in pravnim osebam Zgornje SavinjLhe doline. Odpeta bo vsak četrOek od i7. des 18. ure, in siaer po predhodni najaai v tajništvo nazarske občine. Slovesno odprtja pisarne bo jutri, 15. eepaeobra. G re zadel širšega projekta, ki ga izvaja kko sklad - Slovenski bkoljskijavni sklad, in sicer p okviru meažj Ensvet čvetovanje je brezplačno. Občani bodo tako na primer prejelj neodvisne nasvn-te o različnih izoiadjah, zamenjavi ogrecalnega sistcema, sistemih prezračevanja, zunanjim atavbnsm pohi-tvu in podobnem. V Nazarjah jim bo kotenergeteski svetovalec svetoval Rsenc Šporn. Energetske pisarne že delujejo v Celju,Velenju, Žalcu, Šmsi tnem ob Paki, Vejniku, Laškem, Slovenvkih Konjicah Rogaški Sktini in Podčetrtku. Strokovnjaki mssže soetu.ijo tudi po elektronski pošti na naslovu ensvet@ekosklad.si. Njihovi nasveti so na voljo tudi na brezplačni telefonski številki 080 1š 69. UJ NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Spominsko obeležje v spomin na patra Kerubina Tuška, ki se iz taborišča Dachau ni vrnil. Nacisti so frančiškane iz Nazarij izgnali. I Zakladnica za vse čase Nazarski frančiškanski samostan kot kulturna in duhovna zakladnica - V izjemnem samostanu sta trenutno le dva redovnika Nazarjam daje že stoletja močan pečat tamkajšnji samostan. Pomemben ni le po verski plati, ampak v najširšem smislu. Med drugim je dolga leta skrbel za tamkajšnje osnovno šolstvo, pomembno je bilo tudi medicinsko znanje redovnikov. Ti so med drugim ustvarili izjemno bogato samostansko knjižnico. V njej so kar dva izvoda Dalmatinove Biblije, Trubarjev prevod evangelijev in še marsikaj. Danes je nazarski frančiškanski samostan v znamenju Doma duhovnih vaj, stare knjižnice, ki je odprta za napovedane skupine, vode- nja župnije in duhovne oskrbe sosednjega samostana sester klaris. »Ljudem smo blizu. Obstajajo različne oblike, kako se jim približamo,« je o nazarskih frančiškanih povedal gvardijan samostana, pater Andrej Pollak, ki je odraščal v Ljubljani. »Kar 167 let smo bili šolniki, od časa Marije Terezije smo pravzaprav v Nazarjah učili le frančiškani. Naši bratje so bili tudi kirurgi, ki svojega dela niso zaračunavali, zato so bili dobrodošli,« je o delu preteklosti povedal predstojnik samostana. Nacisti so jih izgnali »Na prvem mestu je bila seveda duhovna oskrba romarjev, saj je to romarski kraj. Pozneje je nastala župnija,« je poudaril pater Andrej. Romarji so nekoč še bolj kot danes, cenili nazarsko loretsko kapelo. Nazarski frančiškani so prevzeli njeno upravljanje daljnega leta 1633. Kot je povedal pater Andrej, je prišlo do postavitve loretske kapele po zaobljubi ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je ozdravel, potem ko je bil že na smrtni postelji. Na steni samostanske knjižnice visi originalna cesarska listina o potrditvi škofovske listine o ustanovitvi nazarskega frančiškanskega samostana. Samostan je druga svetovna vojna zelo hudo prizadela. Nacisti so redovnike iz njega izgnali na Hrvaško. Patra Kerubina Tuška so celo odpeljali v taborišče Dachau, od koder se ni več vrnil. Pred samostanom je v njegov spomin postavljeno spominsko obeležje. Po partizanskem miniranju leta 1944 je bila večina stavbe samostana porušena. Po drugi svetovni vojni je bil v Nazarjah dolgo časa le en sam frančiškanski redovnik. Pozneje je bil del porušenega samostana obnovljen. Na duhovne vaje Med verniki so Nazarje danes zelo prepoznavne po Domu duhovnih vaj. Njegovi začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. začetek je bil že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Duhovnost je sčasoma privabljala vedno več obisko- valcev. Od lanskega avgusta do letošnjega se je udeležilo duhovnih vaj približno petsto udeležencev. Največ jih je ob koncih tedna, nekateri ostanejo tudi čez teden. V domu je zanje 56 ležišč. Duhovne vaje so za skupine zakoncev, duhovnikov, birmancev, pr-voobhajancev, za biblične in še druge skupine. »Za nas je dom duhovnih vaj obogatitev. Vse te skupine kažejo na raznolikost ter na to, kako kristjan živi in katere teme so zanj pomembne,« je o skupinah povedal gvardijan. »To je svojevrstno pričevanje ter tudi obogatitev za naš kraj. Ljudje opažajo, da se tukaj nekaj dogaja, in nam priskočijo na pomoč,« je o Nazarčanih in okoličanih povedal pater Andrej. Posamezni okoličani na primer pomagajo pri peki peciva ali pri čiščenju velikega samostana. V izjemno knjižnico Še več kot udeležencev duhovnih vaj, je turistov. Izjemno frančiškansko knjižnico in loretsko kapelo je tako od lanskega avgusta obiskalo približno devetsto obiskovalcev, med njimi kar nekaj tujcev ter veliko osnovnošolcev. »Vsak samostan ima tudi svojo knjižnico in te knjižnice so lahko bolj ali manj znamenite. Pomagajo tako pri ohranjanju duhovne kondicije kot tudi kulture,« je povedal pater Andrej. Že v srednjem veku je nekdo zapisal, da je samostan brez knjižnice kot trdnjava brez orožja. V starem delu nazarske knjižnice se je do danes, kljub vojni vihri ohranilo približno dva tisoč knjig, ki so bile izdane do 19. stoletja. Nekaj knjig, med katerimi so celo rokopisi iz 11. in 12. stoletja so v Nazarje prinesli frančiškani, del jih je samostanu leta 1752 daroval šolski inšpektor Ludvik Umek. V enem od obeh na-zarskih izvodov Dalmatinove Biblije iz leta 1584 je ohranjen celo uvodni del. »Škof Tomaž Hren je v Rimu pridobil dovoljenje, da Dalmatinovo Biblijo lahko uporablja, vendar mora odstraniti njen uvod. Ta je bil protestantski in je poudarjal reformirano teologijo,« je o dragocenosti povedal gvardi-jan. Knjige nazarske knjižnice nimajo le verskih vsebin, ampak tudi drugačne, od zgodovinske do pravne in medicinske. V Nazarjah skrbno hranijo celo Luthrov prevod celotne Biblije v nemščino, celotno izdajo del sv. Avguština iz 16. stoletja, zbrana dela Francisa Bacona Verulamske-ga in še bi lahko naštevali. Za naše kraje so zelo pomembne tudi stare šolske knjige, iz katerih so se v starih časih učili nazarski šolarji. »Vse to priča, da so frančiškani zrli v ta svet zelo široko,« je pokomentiral dela samostanske knjižnice gvardijan. O tem pričajo tudi podatki o delovanju nekdanje samostanske lekarne, prvič omenjene že leta 1695. Leta 1776 je celjski gubernij dovolil javno lekarniško delovanje nazarskega samostana. Najbolj znan je bil pater Sala-mon Lipold iz Mozirja, znan po Salamonovem obližu in Salomonovem življenjskem eliksirju. Kot kirurg je smel med drugim v Mozirju poskrbeti za francoske ranjence. Dva redovnika Za vse omenjeno v današnjem nazarskem samostanu v bistvu skrbita le dva človeka, frančiškana. Nekoč je bilo v tem samostanu precej redovnikov, do konca letošnjega marca so bili še trije. Potem ko je pater Mirko Silvester letos v 91. letu umrl, sta v samostanu ostala le še mlada patra Andrej in Tomaž Pinter, ki ima v sosednjem samostanu klaris svojo sestro. Patra sta doma iz dveh največjih slovenskih mest, eden skoraj iz središča Ljubljane in drugi iz središča Maribora. Andrej je, preden se je pridružil frančiškanom, živel na območju med pivovarno, Delovo tiskarno ter novo džamijo. »V naši župniji Bežigrad so bili tudi frančiškani, ponavadi trije ali štirje. Imel sem priložnost spremljati, kako živijo. V srednji šoli sem se zato začel spraševati, če je to tudi zame,« je o svoji življenjski poti povedal pater Andrej. Dokončno se je odločil po nekih duhovnih vajah. Po posvetitvi v duhovnika je bil po tri leta kaplan v Šiški in na Viču, od lanskega avgusta je v Nazarjah. »Tu se dobro počutim. Ljudje so dobri, pripravljeni so pomagati in z njimi se dobro razumem. Tudi narava je zelo lepa, zelo všeč so mi sončni zahodi,« je povedal o svoji, poudarjeni frančiškanski značilnosti občudovanju stvarstva. V duhu svojega ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega. BRANE JERANKO Prizor iz samostanske knjižnice Andrej, gvardijan frančiškanskega samostana. Nazarska knjižnica hrani celo originalni rožni venec Antona Martina Slomška. 30 REPORTAŽA Sladkosti iz pravljic tisoč in ene noči Po izvirnih receptih iz Sirije odslej v Celju tudi orientalske 1 v v • slascice »Sladkor se na toplem ne obnaša najbolje. Škatlo lahko spravite tudi v hladilnik, če peciva ne boste kar takoj pojedli. Ampak povedati vam moram, da s tem skoraj nihče nima težav,« je nasmejan gostitelj razlagal gostom v polni trgovinici, ki je le malo pred tem prvič odprla svoja vrata. Arabska slaščičarna sredi Celja seveda ni čisto takšna kot tista v Damasku. Da s Šeherezado poletiš na popotovanje v skrivnosti tisoč in ene noči, ni dovolj, da odpreš le vrata vanjo. Čarovnija se zgodi, ko odpreš vijolično škatlo sladkih presenečenj. Orientalske sladice so nam še najbližje v bošnjaški ali turški različici. A kot pravi Wadie Kidess, so prave arabske slaščice iz Damaska precej drugačne. Drobno pecivo na takšen ali drugačen način združuje tanko listnato testo, veliko sladkorja, medu, oreškov, predvsem pistacij, in datljev. »Takšnih slaščic v Sloveniji doslej ni bilo mogoče kupiti. Morda na Dunaju ali nekaj malega v Zagrebu. A Wadie Kidess (desno)s poslovnim partnerjem načrtuje pohod sladke lila ponudbe še to pride po daljših poteh in je zato manj sveže. Kadarkoli sem potoval v Damask, sem nazaj obvezno prinesel nekaj kilogramov sladkarij. Vsi jih obožujejo. Pod svojo blagovno znamko pa sem izbral tiste vrste, ki so jim bile najbolj všeč.« Občutek za posel je za sogovornika tako naraven, kot je sladkor v baklavi. Zato o dolgoročnem uspehu novorojene znamke Lailac sploh ne dvomi. Okus po domu ali daljnih potovanjih Wadie in njegova družina živita razpeta med Slovenijo in Sirijo. Kot pravi, so družinski člani doma v obeh deželah in poskušajo združevati najboljše obeh svetov. Njegov oče, ki je Palestinec, je zdravnik in duhovnik. Mama je Jordanka. Oče je medicino študiral v Zagrebu, kot okulist se je kasneje zaposlil v Celju. Sladka pregreha v vijolični škatli sicer ni poceni, ampak Wadie pravi, da s kakovostjo ni želel delati kompromisov. »Za izdelavo peciva v veliki embalaži je treba imeti kar pol kilograma pistacij, ki niso poceni. Smo pa tudi za študente in dijake pripravili male škatlice z dvema koščkoma peciva za malo več kot evro. Nabava dobrih sestavin je trenutno največji izziv, ampak mislim, da nam bo uspelo.« Wadie je bil rojen v Sloveniji, mladost je preživel v Siriji. Njegova žena iz Slovenije je po rodu Srbkinja, imata tri otroke. Wadiejev oče je Palestinec, mama je Jordanka. Kot pravi, je svet majhen in odprt, Celje pa bo zanj vedno posebno mesto. Zato je svojo linijo slaščic v svet poslal prav iz mesta ob Savinji. »Veliko potujem in povsod se naučim kaj novega. Arabske slaščice so všeč tudi Evropejcem, arabskim družinam pa prinašajo košček doma in tradicije. V Sloveniji je približno dvesto arabskih družin. Slaščice so v vsakem primeru univerzalni jezik, ki je blizu vsem ljudem. Tudi slaščice so lahko most med kulturami.« Wadie se je rodil v knežjem mestu, a se je kmalu po njegovem rojstvu družina preselila nazaj v Sirijo. Tam je končal študij gradbeništva in se pri 23 letih z bratom vrnil v Slovenijo. »Jezika sva se najprej tri mesece učila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, jaz kasneje še v vojski, ki sem jo služil v Sloveniji. Sem namreč dvojni državljan. Potem sem znanje dopolnjeval na vsakem koraku. Tudi na cesti in na gradbiščih. Tam sem mimogrede pobral še precej srbohrvaščine,« se zasmeje Wadie. V času, ko je nostrificiral diplomo, je delal kot računalniški programer. Kasneje se je zaposlil v gradbeništvu in ustanovil podjetje za gradbeni nadzor. Pridobil je licenco za sodnega tolmača iz arabščine. V Zagrebu je študiral poslovne vede (MBA), mimogrede pa je s kolegom še odprl trgovino z gradbenim materialom. Ideja, da bi Sloveniji približal tudi sladke okuse svoje sirske domovine, je zorela počasi, vendar odločno. Arabski slaščičarski mojster na Poljskem Sprva je Wadie upal, da bo primernega poslovnega partnerja za izdelavo originalnih slaščic našel v Turčiji, a stvari niso šle v pravo smer. Trgovanje izven Evropske unije je prinašalo še celo vrsto dodatnih zapletov. »Potem sem na Dunaju odkril sirskega mojstra, ki tradicionalne sladice izdeluje na Poljskem. V nekaj tednih sva si segla v roke. To se je izkazalo za izvrstno rešitev. Sladice so še vedno originalne, vendar v skladu z evropskimi direktivami.« Wadie se sicer spozna na veliko področij, živilska stroka pa je bila zanj nekaj novega. Tudi zato so prve škatle peciva na trgovske police prišle šele po letu in pol učenja, iskanja »Potica je v redu, ampak mogoče tega okusa nismo najbolj navajeni. Meni je najljubša slovenska sladica >kremšnita<. Ali morda krof.« možnosti in načinov izvedbe. »Ko se lotiš tako zahtevnega projekta, je treba misliti na tisoč in eno malenkost. Najprej smo želeli škatle zapreti, ker pistacija na svetlobi potemni, potem smo morali najti zadovoljiv kompromis, ker bomo prodajno mrežo širili tudi v sodelovanju z večjimi trgovskimi verigami.« In tudi za povprečnega sladokusca je vsebina precej bolj vabljiva, če lahko pokuka v notranjost. V prihodnje bodo Lailac slaščice ponudili tudi drugod po Evropi, najprej v Nemčiji in na Švedskem. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA ŽIVLJENJSKA ZGODBA 31 1 VT » Jk4; l Gluhost - preizkušnja, ki te nauči vztrajnosti Družina Peperko-Jekič dokazuje, da svet gluhosti ni svet tišine, ampak svet ljubezni in uspeha Aleš Peperko in Jurij Šmid (zadaj) in Vanja Jekič ter Deja in Daša Peperko. Na fotografiji manjka triletni Alvin. Čeprav malček sliši brez težav, nekaj kretenj slovenskega znakovnega jezika že zelo dobro obvlada. »Pred dvajsetimi leti gluhost v družbi, med ljudmi, ni bila tako sprejeta. Na ulicah so čudno gledali, ko smo se gluhi pogovarjali s kretnjami rok, toda slovenski znakovni jezik je naš materni jezik, saj se z njim gluhi sporazumevamo. Danes ljudje to dojemajo drugače,« pravi Aleš Peperko, predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje. Gluh je od svojega drugega leta, ko so ga zaradi obolenja z ošpicami zdravili z zdravili, ki so danes prepovedana. Zapleti so prinesli popolno gluhost. Njegovi hčeri, 21-letna Deja in 24-letna Daša, sta prav tako gluhi, gluha je tudi njegova zdajšnja partnerka Vanja Jekić, s katero ima triletnega sina Alvina, ki težav s sluhom nima. Zgodba družine je lahko navdih za vse gluhe, predvsem za mlade, ki so soočeni z odločitvijo, ali in kako se nadalje izobraževati. Aleševa 24-letna hči Daša je namreč zaključila študij na Fakulteti za zdravstvene vede Novo mesto, čaka jo le zagovor diplome. Po končanem študiju bo dobila naziv diplomirana medicinska sestra. Je ena redkih gluhih oseb v Sloveniji s končanim študijem, pri čemer ne skriva želje, da bi izobraževanje še nadaljevala. A njena pot do tu ni bila lahka. Z družino Peperko, čeprav skoraj vsi obvladajo branje z ustnic, smo se pogovarjali s pomočjo tolmač-ke za slovenski znakovni jezik Gabi Jurkošek. Bravo! Njena moč in vztrajnost sta tlakovali pot številnim gluhim mladim, ki si želijo visoko izobrazbo, a jih morda ovire pri tem ustavijo. Daše niso. Po srednji zdravstveni šoli vpis na fakulteto ni bil enostaven. Prišlo je do zapletov, saj so na zdravstveni fakulteti - kjer bi morali glede na stroko do tega imeti pravzaprav največ posluha - videli njeno gluhost kot oviro pri komunikaciji in študiju. Svetovali so ji, naj ne študira in naj si raje poišče zaposlitev. Toda Daša je bila odločena. Vpis na fakulteto in ureditev tolmača med študijem, ki ji po zakonodaji tudi pripada, je dosegla po pravni poti -na sodišču. Danes ji manjka samo diploma, ocene pa je imela izredno dobre. In če bi bila družba sposobna dojeti Dašino prednost, potem bi se tudi fakulteta iz njene zgodbe morala naučiti veliko, predvsem to, da ima vsak pravico do izobrazbe in do dela, ki ga veseli. Daša pravi, da se zaveda, da na vseh oddelkih - če bo delala v bolnišnici - dela ne bo mogla opravljati, toda primeri iz njene prakse kažejo, kako izjemno pomembna je lahko pri delu z bolniki. Zdravniki je niso razumeli, ona je Med opravljanjem prakse na nevrološkem oddelku v eni od bolnišnic je prišlo do primera, ki bi v medicini lahko spremenil tudi pogled na delo z bolniki. »Gospa, ki jo je zadela možganska kap, ni mogla govoriti in se premikati. Videli smo, da nekaj želi, vendar je ne zdravniki ne drugo medicinsko osebje niso razumeli. Sama sem po njenih očeh in na podlagi podrobnega opazovanja obraza ugotovila, da želi samo piti. In ko sem ji dala kozarec vode, se je gospa razjokala,« pravi Daša. Pri tem se kaže, da imajo gluhi razvite druge čute, možnost razpoznavanja drobnih znakov nebesedne telesne komunikacije, zato bi bili pri razumevanju oseb z gibalnimi omejitvami, nezmožnostjo govora ali pri onemoglih starejših ključnega pomena Slovenski znakovni jezik je za gluhe materni jezik. Kot jezik za slišeče je tudi znakovni jezik »živ«, kar pomeni, da se spreminja. Tako danes mladi gluhi uporabljajo že sodobnejše kretnje kot starejši, mladi danes tudi bolj obvladajo kretnje z eno roko, medtem ko starejši gluhi »kretajo« z obema rokama. pri pomoči, rehabilitaciji ali sporazumevanju. Gluhi policisti Tudi Dašin oče se tega zaveda, vendar ga kljub temu skrbi, da Daša službe ne bi dobila. »Bolnišnice se izogibajo zaposlitvi gluhih. V tujini s tem ni težav, medtem ko v Sloveniji vlada še vedno stereotip. V preteklosti so gluhi hitreje dobili zaposlitev, danes ni tako. Gluhe sicer zaposlujejo v invalidskih podjetjih, drugod se izgovarjajo, da je težava komunikacija. Poglejte tujino. V Mehiki na primer zaposlujejo gluhe policiste, ker se zavedajo, da gluh človek bolje opazuje okolico in lahko bere z ustnic. Poznam človeka, gluhega farmacevta, ki je v Avstriji takoj dobil službo in je danes priznan strokovnjak. V Sloveniji pa je skoraj povsod izgovor - ~ ^ Зч.---- Daša predstavlja za gluhe in naglušne v Sloveniji izjemno veliko prelomnico. Ker je po sodni poti - po zapletih s fakulteto, kjer so ji študij odsvetovali in ji dejali, naj se raje zaposli - dokazala, da premika meje slovenske zaplankane ozkoglednosti. Dokazala je, da lahko kot gluha diplomira. V njenih besedah ali bolje rečeno kretnjah ni kančka dvoma v to, da ne bi uspela v svoji poslovni karieri! težja komunikacija,« dodaja Peperko. Tudi Daša s svojim partnerjem Jurijem Šmidom, ki je prav tako gluh, razmišlja o karieri v tujini, a odločitev še ni dokončno sprejeta. Aleševa druga hči, Deja, se za študij ni odločila. Pridobila je izobrazbo medijskega tehnika in danes v okviru javnih del pridno dela v celjskem društvu gluhih. »Študij me nikoli ni privlačil,« pove z nasmeškom. V tujini bi dobili možnosti! Pogovor z družino Peper-ko je rojeval ideje, kaj vse bi lahko gluhi počeli in kako bi lahko država s pridom pozitivno izkoristila njihovo znanje in predvsem čute. Vanja, Aleševa zdajšnja partnerka, s katero imata triletnega Alvi-na, zelo dobro bere z ustnic. In to tako izvrstno, da se je - čeprav je gluha od rojstva -slovenskega znakovnega jezika (kretenj) naučila šele v zadnjih sedmih letih, odkar je z Alešem. Od otroštva je živela s slišečimi starši, glu- Aleš Peperko je tudi predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje. V društvu si že vrsto let prizadevajo za boljši status gluhih in naglušnih v državi in za pomoč vsem svojim članom, ki znotraj društva sodelujejo v različnih aktivnostih. Peperko je znan tudi po tem, da dobro »vrže«. Zelo uspešen je namreč v kegljanju in tudi z mednarodnih tekmovanj domov redno prinaša medalje in priznanja. hih prijateljev ni imela veliko in vrline branja z ustnic se je naučila z leti. Ko se je pogovarjala z nami, nas je popolnoma vse razumela. Toda to, da se človek nauči tega, je prava umetnost. Za tem so leta in leta življenjskih izkušenj, samoiniciativnega izobraževanja in branja knjig, iz katerih se je učila besed in njihovih pomenov. Samo predstavljate si, koliko truda bi morali vložiti v to, da bi razumeli, kaj vam sogovornik govori, če ga ne bi slišali. Še več! Treba je vedeti, da morajo ljudje, ki so gluhi od rojstva, dojeti, kako se beseda pravilno izgovori, medtem ko jo slišeči lahko slišijo, preden se naučijo pravilne izgovorjave. Vanja je znanje branja z ustnic tesno povezala z branjem telesnih gibov in obrazne mimike človeka. V tujini so takšni profili ljudi, kot je sama, sprejeti v najelitnejše vrste policije in preiskovalcev pri preiskovanju najtežjih kaznivih dejanj. V Sloveniji pa smo še daleč od tega! SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Vsako tretjo soboto v septembru svet obeležuje dan gluhih. Mednarodni dan gluhih je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru, z njim pa želi Zveza gluhih in naglušnih Slovenije opozoriti javnost na nevidno invalidnost - gluhoto - in kulturo gluhih. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Čeprav se gluhi srečujejo v svojem življenju s socialno in senzorno ovi-ranostjo v vsakodnevnem življenju, izobraževanju ali na delovnem mestu, je javnost še vedno premalo seznanjena z njihovimi težavami. novi tednik 32 KULINARIKA EVINA ^ KUH'NA Ce »zapaše« nekaj toplega Veselkina Ribe - takšne in drugačne Za ribjo juho sem najprej potrebovala najbolj očitno sestavino - ribe, ki s seboj prinašajo najmanj priljubljen del priprave jedi, to je čiščenje. Za Veselkino juho sem uporabila več različnih rib, špare, ušate, kneze, salpe, pirke, ciplje in ugorja. Namig: za najboljši okus naj juha nastane iz plavih (ribe odprtega morja) in belih (ribe priobalnega pasu in morskega dna) rib. Plave ribe sicer vsebujejo veliko vitamina D, medtem ko je meso belih rib bolj sladko, bolj polnega okusa. Ribe in olivno oje - tudi v ju hi Kot se za morsko hrano spodobi, tudi ribje juhe ni brez olivnega olja. Na segretem olju sem popražila ribe - zaradi velikosti sem narezala le ugorja, ostale sem popražila cele. Dodala sem še tri stroke česna in nekaj svežega peteršilja, malo soli, mletega popra in popra v zrnju ter žličko začimbne mešanice. ?3f Г>А Poletje se je počasi izteklo. Kljub temu marsikdo zadnje tople dni še preživlja na morju, saj so temperature nekoliko bolj prijazne do tistih, ki ne prenašajo vročinskih presežkov. A tudi tam so večeri že primerni za kakšno jopico in v skladu s tem na krožniku »za-paše« tudi kakšna juhica. Tudi sama se oklepam poletnega utripa in duha. Oklepam se ju tudi s pripravo hrane, ki me za nekaj trenutkov še odpelje v vroče poletje ter do vonja po soli in morski hrani. Tudi zato sem se odločila, da bom v tem tednu pripravila ribjo juho. Ni prav, da si lastim zasluge za recept. Tudi tega mi je priskrbel oče, ki se je letos odpravil na ribiško avanturo na Korčulo. Recept prihaja izpod gospodaričinih prstov, ki je z možem zaslužna tudi za škarpene na lešo, ki sem jih pripravila minuli teden. Ribe postanejo juha Vse zgoraj naštete sestavine sem za lila z vodo. Uporabila sem je toliko, da je prekrila vse v posodi. Juho sem nato kuhala približno uro. V tem času vam priporočam, da na široko odprete okna, saj bo kuhano juho naznanjal tudi vsako minuto močnejši vonj. Ciljna črta Po uri kuhanja sem ribe s kuhinjskim pripomočkom, ki ga ponavadi uporabljam za pripravo pire krompirja, dobro pretlačila, nato sem juho precedila in tako odstranila vse kose ter vse kosti in koščice. Postrežba K juhi se odlično podajo popečeni kruhki. Na olivnem olju sem popražila strok česna in ga, še preden je porjavel, odstranila. Na olju s česnovo aromo sem nato popekla na koščke narezano francosko štruco in še toplo postregla na ribji juhi, po kateri sem posula še malo svežega nasekljanega peteršilja. Namig: če česen porjavi, zamenjamo olje, saj so sicer kruhki grenki in nikakor primerni za juho. Sprehod med trgovskimi policami Tudi tokrat je za ključno sestavino - ribe - poskrbe moj oče. V nakupovalno košarico so romali še olivno olje, česen in poper, peteršilj, začimbna mešanica, lovorjev list in sol. Naknadno sem se odločila še za popečene kruhke, pri čemer sem uporabila francosko štruco. FOTOREPORTAŽA 33 ^ g ■ ■ ■ V V Cesta ni igrišče ... a pravila igre je treba prav tako poznati Da se poletje počasi poslavlja, vsako leto naznanja tudi otroški smeh, ki zapolni ulice in ceste. A ravno smeh in igra sta lahko kriva, da otroci kdaj pozabijo, da v prometu veljajo posebna pravila igre. Otroci morajo v prometu biti varni, a čeprav vozniki lahko poskrbimo za velik del te varnosti, se morajo otroci tudi sami zavedati, kaj se sme in česa ne. V ta namen Zavod Varna pot in Lidl Slovenija organizirata preventivne izobraževalne delavnice o prometni varnosti za otroke. Minuli teden so bile delavnice v Velenju, obiskalo jih je več otrok iz okoliških vrtcev, nekatere malčke so pospremili starši in stari starši. Zavod Varna pot in Lidl Slovenija sicer sodelujeta že dlje časa, letos sta delavnice organizirala že četrto leto, znanje o prometni varnosti pa »raznašata« po celi Sloveniji. Dogajanje na parkirišču pred Lidlom je zajemalo tudi ustvarjalni kotiček o prometnem dnevu in predstavitev naletne teže, otroških varnostnih sedežev in simulacijskih očal, ki prikažejo vidnost pod vplivom alkohola, drog in utrujenosti. EVA POPOVIČ, foto: SHERPA Delavnice so vključevale prometni poligon za najmlajše ki se s prometnimi pravili srečujejo peš ... i Organizatorja sta letos prvič ponudila simulacijo zdrsa na drseči oziroma mokri podlagi in tako voznike dodatno opozorila na previdnost jeseni in pozimi, ko so ceste mokre in spolzke. Otroci so pobarvali nekaj otroških sedežev in se zraven naučili, zakaj so ti tako pomembni. 34 REPORTAŽA Po prihodu železnice se je marsikaj spremenilo in veduti sti so to upodobili. Na veduti, ki prikazuje Celje po letu 1846, je mogoče opaziti velik razkorak med starim in novim načinom življenja. Pred železniško postajo stoji cela vrsta kočij, s katerimi so se ljudje pripeljali na postajo, da bi naprej potovali s tehnološko novostjo. Kolesej in kočija sta bila upodobljena na veliko vedutah. Beseda izvira iz latinščine in v likovni umetnosti pomeni zvesto po naravi posneto krajino, izdelano v preprosti tehniki risbe, akvarela ali gvaša. Beseda vedutist opredeljuje tako avtorja bakrorezov, jedkanic, litografij in jeklorezov kot tudi avtorja njihovih predlog. Pri nas se je vedutno slikarstvo razvilo ob koncu 18. stoletja in doživelo vrhunec v 19. stoletju, ko sta se uveljavila jeklorez in litografija. Namesto fotografije so naredili veduto Razstava v Pokrajinskem muzeju Celje z naslovom Vedute, zvesto po naravi posneta preteklost V Pokrajinskem muzeju Celje, razstavišču Stara grofija, prostore krasijo vedute 19. stoletja iz Celja in njegove ožje ter širše okolice. Na njih je mogoče opaziti delo mojstrov, ki so z natančnostjo slikarskega umetnika zapisovali dogajanje tistega časa in so zato pomembni kronisti tistega časa. Naslov razstave je izpeljan iz latinskega pomena besede veduta, saj pomeni zvesto po naravi posneto krajino. »Ko sem med 350 listi vedut, kolikor jih hrani naš muzej, iskala primerne za razstavo, sem opazila, da listine ne prikazujejo samo krajine in arhitekturne dediščine, temveč tudi spremembe, ki so se dogajale v 19. stoletju, zato sem naslovu razstave dodala tudi besedo preteklost,« je razložila avtorica razstave kustosinja Gabrijela Kovačič. Na skoraj vsaki sličici so avtorji zelo jasno podali utrinke iz tistega obdobja. Tipične slovenske krajine so čedalje pogosteje dopolnjevali s komaj opaznimi prizorčki, ki vključujejo štafazne človeške figure med kmečkimi opravili ali gosposko, ki sproščeno uživa v neokrnjeni naravi. »Zelo znan avtor Johann Nepomuk Passini je skoraj prestopil mejo med vedutami in žanrskimi prizori. Velikih poudarek je namenil majhnim prizorom, kjer se pojavijo zelo dodelane figure.« S pomočjo vedute je mogoče spremljati ne samo spremembo krajine, temveč tudi spre- membo v načinu oblačenja. Zato razstavo izbranih vedut bogatita tudi avtentični obleki iz tistega časa. »Verjetno si težko predstavljamo, da so si gospe v tistem času za sprehod nadele tako bogate obleke. Danes se za sprehajanje bolj športno oblečemo, dvesto let nazaj je bilo drugače. Kustosinja za oblačila v Pokrajinskem muzeju Maribor mi je tudi povedala, da sta ti dve obleki edini, ki imata ohranjeno krilo, saj imajo vsa druga podkrila uničena. Nobena moška obleka ni ohranjena v celoti.« Ključni element na vedutah je postal vlak Leta 1846 je v naše kraje prisopihal vlak, ki je s sabo pripeljal širino sveta, kar se odraža na upodobitvah ve-dut. Ko je prišel vlak, se je namreč spremenil tudi motivni program vedut. Kraji, ki so bili prej aktualni, so stopili v ozadje in vedutisti so s pridom upodabljali kraje, skozi katere je peljala železnica. Umetniki so upodabljali kraje ob novonastali železnici, prej priljubljeni motivi dvorcev in gradov so skoraj izginili. Pozabljen Zidani Most je naenkrat postal zanimiv za upodo-bitvene slikarje. Vedute so ob koncu 18. stoletja počasi izgubljale prvotno topografsko in dokumentarno namembnost ter so postajale vedno bolj estetski izdelek. Predstavljeno gradivo na razstavi je nastalo v 19. stoletju za najširši krog ljudi, v prvi vrsti pa so bile vedute namenjene izobražencem. Kupiti jih je bilo mogoče v knjigarnah, pri založnikih, tudi na stojnicah. Kot uokvirjene umetnine premožnih lastnikov so služile za lepšanje bivalnih prostorov. Vedutne sličice so se širile tudi kot ilustracije potopisnih del in popotnih priročnikov. Najstarejša razstavljena veduta je iz leta 1810, predloga je nastala okoli leta 1801. Pomemben dokument naše preteklosti Avtorji vedut so bili najpogosteje tuji mojstri, ki so potovali skozi naše kraje, pri čemer so tiste, ki so jim bili všeč, upodobili na ve-dutah. »Tujcem so se zdeli naši kraji tako lepi, da so jih ovekovečili. Nekatere še vedno prepoznamo, druge ne, ker so gradovi ali graščine izginili. Celje ima še vedno prepoznavne zgradbe Knežji dvorec, Jožefovo cerkev, cerkev sv. Danijela, Stari grad in je tudi zaradi njih še vedno zelo prepoznavno mesto. Določeni kraji so se ohranili skoraj enaki, določeni so postali nerazpoznavni. Zato so vedute izredno pomemben dokument naše preteklosti.« Na vedutah ni domišljijskih prizorov, vedutisti so se držali resničnosti, brez olepševanj. »Včasih res ni bilo mogoče ujeti romantičnega prizora, kako je dama sedela na klopi in je ob njej stal gospod, ali idealnega prizora, ko je dama klečala pred božjim znamenjem. To so seveda kronisti časa malce dodali, a načeloma so se držali realnosti. Včasih so kakšne stavbe zelo pravljične, a vedeti moramo, da je to 19. stoletje,« je še dodala Kovačičeva. Gabrijela Kovačič je ob razstavi še dodala, da so jo naredili tudi zato, da bi temu delu likovne dediščine dali pravo, večjo vrednost. »Vedute prinašajo veliko vidikov zgodovine. Nesmiselno je pričakovati, da bi ti listi dosegali vrednosti del velikih umetnikov. A mislim, da bo kmalu napočil čas, ko bo treba določiti dejansko vrednost vedut. Ne samo po finančni plati, ampak tudi njihov kulturno zgodovinski vidik, ki ga ti prizori prinašajo. Te stvaritve ohranjajo dragocen spomin na podobo slovenskih krajev in na način življenja, ki je minil.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA, arhiv PMC ZA ZDRAVJE 35 Preveč strpni do alkohola Savinjska regija je takoj za spodnjo posavsko v vrhu glede stopnje umrljivosti zaradi ciroze jeter. To, kot je znano, v prvi vrsti povzroča tudi in predvsem prekomerno pitje alkohola. Alkohol danes ni težava samo na cestah, ampak je na našem območju tudi vzrok številnih bolezni. Vsak dan v Sloveniji zaradi alkohola v povprečju umreta vsaj dve osebi, medtem ko v bolnišnicah pomoč zaradi bolezni in stanj, povezanih z alkoholom, poišče v povprečju deset oseb. Moški v primerjavi z ženskami pogosteje pijejo alkohol in tudi v večjih količinah, pri čemer strmo v zadnjih letih raste tudi delež žensk, ki pijejo tvegano. Slovenija porabi 159 milijonov evrov na letni ravni za zdravljenje bolezni zaradi alkohola in dodatnih 242 milijonov evrov za odpravo posledic, ki nastanejo v različnih nesrečah, nasilnih primerih in ostalih kriminalnih dejanjih, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. V Sloveniji zaradi alkohola umrle v povprečju 725 ljudi na leto (prometne nesreče, ciroza jeter in druga obolenja zaradi alkohola). V Sloveniji je najbolj priljubljena alkoholna pijača pivo, sledijo vino in žgane pijače. Med mladimi so najbolj priljubljeni »alkopopsi« (mešane alkoholne gazirane pijače ter mešanice limonade in piva). Dolgoletni mit, da je kozarček rdečega vina na dan dober, strokovnjaki vedno bolj »razbijajo«. Takšna merica zagotovo povzroči manj škode kot večje količine, vendar ima alkohol kljub temu negativen učinek na celoten organizem. Če preračunamo, koliko vina na leto spije človek, ki spije vsak dan kozarček, dobimo kar ogromno količino alkohola... Alkohol ubija otroke vse življenje V Sloveniji je poraba alkohola med letoma 2005 in 2010 upadla za kar 25 odstotkov, a je leta 2015 spet strmo narasla. Registrirana poraba v Sloveniji tako znaša skoraj 12 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Po teh podatkih spada naša država v vrh evropskih držav. Med odraslimi prebivalci, starimi od 25 do 64 let, vsaka deseta oseba alkohol pije čezmerno, pri čemer s starostjo to pitje alkohola še narašča. Če primerjamo podatke o porabi alkohola v posameznih slovenskih regijah s podatki o boleznih, ki jih povzroča, oziroma s podatki o stopnji samomorov, se ti popolnoma skladajo. Toda pri samomorih zdravnica in specialistka javnega zdravstva Nuša Konec Juri-čič iz območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, da ne moremo govoriti, da je alkohol povezan z vsemi primeri samomorov, čeprav sta pojava velikokrat povezana. Za Slovenijo je še vedno značilna izrazito lahka dostopnost do alkohola, a tudi glede njegove izrazito visoke porabe na prebivalca imamo družbeni odnos, ki mu je kulturološko naklonjen ter spodbuja njegovo pitje, do opijanja v javnosti pa je izrazito strpen. To se odraža tudi v problematičnih pivskih navadah Sloven- cev. »Zato se nekateri celo radi pohvalijo, kako >so ga pili<,« dodaja Konec Juriči-čeva in opozarja, da sta pomembna tudi pravilna kultura pitja in odnos do nje. »Alkohol negativno vpliva na vse organe, najbolj na možgane in jetra, ker imajo ogromno vode, v kateri je alkohol topen,« še obrazloži. Alkohol povzroča več kot dvesto bolezni, poškodb ali zastrupitev. Nekatere od teh so brez dvoma posledica pitja, kar pomeni, da se ne morejo razviti, če oseba ne pije alkohola. Pri drugih stanjih alkohol predstavlja dodaten vzrok, na primer pri prometnih nesrečah samomorih ali celo raku. SŠol V Slovenij i se strmo povečuje delež žensk, starih od 15 do 34 let, ki piiejo tvegano. Ravno 9. septembra je bil dan boja proti fetalnemu alkoholnemu sindromu. Gre za posledice, ki jih ima otrok, če njegova mati v času nosečnosti ali dojenja uživa alkohol. »Plod je z nosečnico povezan s posteljico, skozi katero prehaja alkohol tudi v otroka. Zarodek ali plod ne more razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se vsebnost alkohola v njegovi —, krvi veča in je lahko višja od r-j vsebnosti alkohola v krvi matere ter ostane takšna tudi dlje časa,« opozarja zdravnica. Pitje alkohola ni priporočljivo niti v času dojenja, saj alkohol prehaja v otroka skozi materino mleko. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ali med dojenjem povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organov, najpogosteje gre za prizadetost možganov, a tudi srca, jeter, ledvic, kosti. Gre za nepopravljive, trajne poškodbe, kar privede do različnih prirojenih telesnih, duševnih, vedenjskih motenj ali učnih težav. q p ■> ; 1 Ш H Za več s pose o pomoč otrokom bnimi potrebami Zdravstveni dom Celje je bil na ravni Evropske unije izbran za izvedbo projekta Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v vzhodni kohezijski regiji. V Celju bodo sicer projekt izvajali v sodelovanju z mariborskim zdravstvenim domom, ki projekt tudi vodi. Gre za ključno spremembo pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami. »Projekt prinaša razširitev ekipe, ki bo zdaj multidi-sciplinarni tim, v katerem bodo tudi strokovnjaki, ki jih doslej nismo vključevali v obravnave otrok. Tako bomo zaposlili socialnega delavca, psihologa, srednjo medicinsko sestro in specialnega pedagoga, več bo tudi obravnav logopedov in delovnih terapevtov,« pravi koordinatorka oziroma vodja projekta v Celju Urška Marzidovšek, ki sicer opravlja delo v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Celje. Kot dodaja, gre še za dodatno dobro otrok, ki bodo pri obravnavah imeli boljši dostop do večjega števila strokovnjakov. Letno naj bi v projektu pomoč nudili dvesto otrokom. Projekt bo trajal dve leti, vendar se očitno ni bati, da bi takšno na novo urejeno pomoč takrat ukinili. Zakonodaja, ki takšne multidi-sciplinarne time širi v zdravstveno prakso pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin, je namreč že sprejeta. Leta 2019 naj bi bili takšni timi del zdravstvenih domov po vsej Sloveniji, kar bo sovpadlo ravno s koncem tega projekta, ki ga financira Evropska unija. To pomeni, da bi Celje takrat po znanju lahko bilo že korak pred ostalimi regijami in bi to prakso samo nadaljevalo. SŠol V Celju ne primanjkuje krvi Na ravni države je situacija drugačna Po podatkih Zavoda za transfuzijsko medicino so bile zaloge krvi pred dnevi pod nujno količino, a ta teden so se podatki že nekoliko spremenili na bolje, predvsem pri skupinah krvi A-, B- in 0+. Drugih skupin je še vedno premalo glede na potrebe v Sloveniji. Trenutno najbolj primanjkuje krvi skupin A+in AB+. Kritični meji pa se manjko krvi še ni približal. Gre za podatke za vso Slovenijo, pri čemer v Splošni bolnišnici Celje zaenkrat krvi ne primanjkuje, saj je znano, da je ravno v naši regiji pripravljenost za krvodajalstvo na zelo visoki ravni. Na številne krvodajalske akcije se redno odziva ogromno ljudi, tako da primera, da bi v Celju zmanjkalo krvi določene krvne skupine, že več let ni bilo. Zaloge krvi so pomembne zaradi transfuzij, ki jih dajo bolnikom ob boleznih in poškodbah. Vsak delovni dan potrebujejo v Sloveniji v povprečju 300 do 350 krvodajalcev. SŠol 36 FOTOREPORTAŽA Najvišja odličja na Hrvaško / j* Laščanke in Radečanke pri vrhu K Minuli konec tedna so obiskovalci Laškega na ulicah videvali dekleta v pisanih krilcih ter s palčicami in cofi. Kar 1.600 deklet iz cele Evrope je svoje mažoretne spretnosti pokazalo v dvorani Tri lilije. Dekleta so Laško »zavzela« že minuli četrtek, ko so se v dvorani Tri lilije začeli uradni treningi. V petek, soboto in nedeljo so sledila uradna tekmovanja, kjer se je predstavilo 1.600 mažoret iz devetih evropskih držav. Dobro je bila zastopana tudi Slovenija. Na tridnevnem tekmovanju je sodelovalo devet slovenskih klubov, ki so si vstopnico za evropsko tekmovanje priborili maja na državnem mažoretnem tekmovanju, ki ga je prav tako gostila občina Laško. Med njimi so bili kar trije klubi s Celjskega - v različnih kategorijah so se pomerila dekleta iz Liboj, Radeč in Laškega. Kako so se odrezala dekleta s Celjskega? Dekleta iz Liboj so se pomerila v kategoriji pompom (kadet) in dosegla deveto mesto. S palico, prav tako v staro- stni skupini kadet, so svoje znanje pokazale Laščanke in Radečanke. Laščanke so zasedle 12. mesto, Radečanke 9. V kategoriji s palico, v starostni skupini junior, so bile Laščanke pete. Laške kadetinje so v kategoriji s palico zasedle tretje mesto, še mesto više so se zavihtele Radečanke. Kljub uspešno izvedenemu tekmovanju ostaja grenak priokus. V kategoriji palic so naslov evropskih prvakinj v vseh treh starostnih skupinah prejele Hrvatice. Sodelujoče je zmotilo, da je predsednik Evropske mažoretne zveze hkrati predsednik zagrebških mažoret, na tem evropskem prvenstvu pa je bil celo sodnik. Organizatorji zadovoljni z obiskom Generalna sekretarka Mažoretne zveze Slovenije Janja Samec je povedala, da je zveza zadovoljna tako z organizacijo kot z obiskom. »Od petka do nedelje se je število obiskovalcev povečevalo. Na uradni nedeljski razglasitvi so obiskovalci dvorano Tri lilije napolnili do zadnjega kotička.« Samčeva je sicer prepričana, da je takšen obisk odraz tudi vedno bolj priljubljene kulturne dejavnosti, zaradi odmevnosti minulega dogodka pa naj bi klubi lažje privabili nove članice. EVA POPOVIČ, foto: SHERPA K mažoretnemu nastopu sodi poleg dovršene koreografije tudi uniforma. Laščanke ne pozabijo niti na najmanjše podrobnosti, kot so uhani. V treh tekmovalnih dneh so mažorete pripravile 87 formacij in 176 neformacij, solo in par programov. Janja Samec poudarja, da mažorete sodijo na področje kulture, le tekmovanje ima nekaj športnih značilnosti. REPORTAŽA 37 Hitro akcijo sta proti Slaviji uprizorila Rok Leber in strelec Aljaž Ogrizek. Svojega vratarja je treba paziti pred tekmeci. Jeseniškim hokejistom je pot preprečil Filip Jeram. Hokejsko Celje je na pravi poti Varovanci Roka Rojška so se najbolje upirali Jeseničanom Vodstvo hokejskega kluba ECE Celje je z zagnanostjo in marljivostjo spravilo pod streho štiridnevni turnir za slovenski pokal v ledeni dvorani celjskega mestnega parka. V nedeljo zvečer so slavili Jeseničani in z njimi dva Celjana, Žan Jezovšek in David Planko. V finalu so s 3:0 ugnali Olimpijo. Večni derbi je zaznamoval tudi sporni trenutek - Ljubljančani naj bi pri 0:0 v jeseniški gol potisnili plošček, a tega sodniki naj ne bi opazili. Celjani so v četrtfinalu izločili Slavijo s 5:3. Da je moštvo iz Zaloga neugodno za Celje, je dokazalo tudi v četrtek. Razmerje strelov v 1. tretjini je bilo 17:4 v korist gostiteljev, a izid je bil 0:0. V uvodu drugega dela je zadel Nik Grahut, kmalu zatem še Rok Leber in sredi tekme še Žiga Grahut. Gostje so znižali na 3:2 in domačini so tudi trepetali, čeprav so bili očitno boljši. Aljaž Ogrizek je povišal na 4:2, v 51. minuti pa je Rok Kolar s svojim prvencem zagotovil varno razdaljo. Za naj- boljšega igralca zmagovalne ekipe je bil izbran Davor Ra-kanovič: »Dobro smo se pripravili na Slavijo. Je posebna ekipa z neverjetno borbenostjo, ki ji jo marsikdo zavida. Ko je na semaforju 3:0, greš podzavestno v nižjo prestavo. V slačilnici smo si povedali nekaj stvari in nato suvereno zmagali. Naše moštvo je dobro sestavljeno, upam, da končno tudi za osvojitev tako želenega tretjega mesta v državnem prvenstvu.« Priznan gol gostov, ko je bila pred bulijem do konca le še dobra sekunda, je razhudil trenerja Roka Rojška, ki se je dolgo zadržal v pogovoru s sodniki. Na srečo brez posledic Bojeviti celjski hokejisti v polfinalu niso bili daleč, da bi vse napovedi postavili na glavo. Po 1:1 v prvi tretjini -gostitelje je v vodstvo proti Jesenicam popeljal Miha Merci-na s strelom z modre črte - so sredi druge tretjine senzacionalno povedli s 3:1. Najprej je lepo akcijo Ograjenška in Zupana zaključil Aljaž Ribič, nato je bil po uspešnem sodelovanju s Klavžarjem in z Ograjenškom uspešen še Nejc Kastelic. Jeseničanom se žal niso zatresle noge in roke; favoriti so stisnili na vso moč in dobili drugo tretjino s 4:3, v zadnji pa dodali dva gola (3:6). Pri 1:1 se je Celjan v rdečem dresu Žan Jezovšek zaletel v vratarja Celja Urbana Avsenika, ki je zapustil led. Po tekmi nam je Gorenjec dejal: »Malo me boli glava, a bom preživel. Naši napadalci so bili izvrstni, drago so nas stale napake v obrambi. Toda zadovoljni smo s predstavo. Takšne moramo ponoviti v prvenstvu. Kako sem se znašel v Celju? Na žalost nisem dobil nobene boljše ponudbe. Celjski klub le ima urejen ustroj.« Jezovšek je odvrnil: »To je bila nesreča. Tega nisem storil namerno. Domači branilec me je prijel in se nisem mogel izogniti trku. Dvignil sem koleno in vratarja zadel v glavo.« Videti je bilo grozno, na srečo pa se je Avsenik po nekaj minutah, ko ga je pred vrati zamenjal Timi Jeram, vrnil na ledeno ploskev. Dvom pri vodstvu Predsednik organizacijskega odbora prireditve je bil Vid Va-lenčak, nad vsem je bdel tudi predsednik HK ECE Celje Milan Rajtmajer: »To je bila doslej največja hokejska prireditev v Celju, organizacija je bila posledično zahtevna. Praktično vsi so pohvalili našo izvedbo. Pogrešali smo morda le več gledalcev. Obenem se moramo zavedati, da se je sezona šele začela. Vrhunca konca tedna sta bila tekma Celje - Jesenice v soboto in nedeljski finale.« Glede rezultatske negotovosti bi lahko polfinalni obračun označili celo kot finale pred finalom. »Morda res. Ko so naši fantje povedli, se je pri njih pojavilo vprašanje, kaj zdaj. Pričakujem, da bomo vse skupaj kmalu nadgradili. Jeseničani enkrat morajo pasti v Celju.« V soboto bo v mestnem parku gostovala ekipa Zagreba. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Grozljiv trenutek se je pripetil po osmih minutah igre v drugi tretjini. Vratar Urban Avsenik je pokril plošček, potem je vanj trčil Žan Jezov-šek. Lažji pretres možganov ni ustavil Avsenika, da se ne bi po nekaj minutah predaha vrnil na led. Zmedo pred jeseniškim golom je zakuhal tudi Nejc Kastelic in za 2:1 je zadel Aljaž Ribič. Jerami V dvorani jih je bilo šest. Prvi z leve je oče oziroma dedek Jože, leta 1979 jugoslovanski prvak z državnim rekordom v streljanju z zračno puško in član celjske ekipe v hokeju na travi. Ob njem je mlajši sin Tomaž, ki je še v prejšnji sezoni branil celjska vrata. Vratar je tudi njegov sin Timi, v soboto je proti Jesenicam dobil priložnost, ko se je poškodoval Urban Avsenik. Timi je na led stopil pri rezultatu 1:1, zapustil ga je pri vodstvu svojega moštva s 3:2. Na fotografiji je desno Robi Jeram, hokejski trener in sodnik (na delu bo v soboto na tekmi ECE Celje - Zagreb). Tudi njegova sinova sta že v članskem moštvu, napadalca Filip in Urh. F" *' ™HMf »Modri« so imenitno akcijo izpeljali v 32. minuti, in sicer za 3:1. Nejc Kastelic je po uspešnem preigravanju potisnil plošček v nebranjeno mrežo. 38 VRTNARIMO Pn^nihL ffilMfe Čili Obožujem pekoče. Že od nekdaj. Odraščala sem v družini, kjer feferoni niso bili bavbav. Mama je imela na vrtu celo gredo vitkih zelenih feferonov, ki so se razlikovali samo po tem, da so eni rasli tako, da so »stali gor«, ti so bili pekoči, drugi so plodove obračali navzdol in so bili za mehkužce. Sladki kot paprika. Vsi smo radi posegali po pekočih. Spomnim se brata, ki si je pico obogatil s feferonom, ki je bil tako pekoč, da mu je kar tekel pot po čelu, kot bi že dobro uro igral nogomet. Resda je lovil sapo, ampak jedel ga je naprej. Morda bi ga v današnjih časih kdo označil za odvisnika. Ljubitelji pekočega smo bili vsi, oče, mama, oba brata in jaz. Naši feferoni so le redko uspeli dočakati obarvanje v oranžno in rdečo barvo, ker smo jih snedli še zelene. Če pa jih je mama le uspela s kakšno zvijačo nekaj skriti pred navdušenci za pekoče, jih je (obarvane) nanizala na vrvico in posušila. Posušene sta potem običajno z enim od bratov v starem kavnem mlinčku zmlela v čili prah. Najbrž mi ni treba omenjati, da je pristal v vsakem krožniku, ne glede na to, ali je bila jed na žlico ali na vilice. Še po solati smo si ga potresli. Zdaj majhne pekoče fefe-rone ali čilije gojim tudi na svojem vrtu. Ker sem se poročila z moškim, ki bi raje jedel manj pekoče, se je tako tudi en sin »vrgel« po njem in se pekočih ne pritakne. Drugi sin pa mi že zelo vešče dela konkurenco za mizo, ko gre za poseganje po tem pekočem dodatku na jedi. Zato je letošnjih deset sadik, med katerimi je tudi nekaj vnebo-vpijoče močnih, kar premalo za sprotno uporabo. Sem v podobnem precepu, kot je bila nekaj desetletij nazaj moja mama. Kako pridelati dovolj zrelih »falotov«, da bodo še za kakšno čili oma-kico? Če smo včasih poznali le feferone, je danes nabor različnih čilijev že nepregledno velik. Zadnjič sem poslušala vneto razpravo o tem, kako ločimo čilije in feferone. Medtem ko je znanka razlagala, da se ločijo po tem, kateri bolj pečejo, je nekako prevladala strokovna razlaga kolega biologa, češ da gre za isto reč, iz iste rastlinske družine. Mož, bogat z izkušnjami uživanja običajnih zelenih podolgovatih feferonov in novodobnih čilijev, pa je povedal, da sicer oboji pečejo, ko jih ješ, prava razlika pa se zazna šele naslednji dan pri obisku toalete. Da si jedel feferon, veš po tem, da peče tudi takrat. »Zeleno, ki te ljubim, zeleno« Z mislijo Federica Garcie Lorce začenja Zeleni val 21. sezono Na pragu zlate jeseni in v mislih že na hladne zimske dni se je na valove Radia Celje po počitniškem predahu z 21. sezono vrnila oddaja Zeleni val. Jubilej smo slovesno pod okriljem naše medijske hiše z druženjem na Celjski koči in s podelitvijo odlikovanj ter priznanj za zvestobo proslavili konec pomladi. Z obljubo, da se bomo ponovno sešli in pletli kito cvetja tudi v prihodnje ... Zgodba o Zelenem valu je bralcem iz obujanj spominov v našem časopisu in na radiu, ko smo obeležili dve desetletji oddaje o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih Mateja Podjed vas vabi k poslušanju 21. sezone oddaje. (Foto: META KENDA) poslušalcev, predvsem pa stalnih strokovnih sodelavcev, v glavnem že znana. Mnogim tudi iz knjige, ki je nastala kot povzetek oddaj in je požela toliko zanimanja, da smo jo morali ponatisniti. A še zdaleč ni mogoče ne napisati ne povedati tega, kako iz tedna v teden, iz leta v leto nastaja radijsko kramljanje »v živo«, ki v približno pol urice, kolikor je oddaja na sporedu vsako sredo med 11. in 12. uro in v večerni ponovitvi, ponese ljudem koristne nasvete o zdravju iz narave ... Iz našega loga Nešteto zgodb se skriva v teh radijskih minutah, ki gredo v eter, se ustavijo za trenutek v ušesih in srcih po- slušalcev ter za vedno izginejo v vesolju. To je čar, ki mu je kos samo živa beseda - pravi nasvet ob pravem času in na pravem mestu. Ali kot je dejala ena od izletnic na Celjski koči, ko smo se sprehajali po obronku gozda in nabirali znanje o zdravilnih rastlinah: »Veste, da včasih na sprehodu v naravi kar v duši začutim, katera cvetlica, list ali drevo so mi naklonjeni. Drevo včasih objamem ... Cvetlici se zahvalim. Zelena res pomirja .« In že beseda da besedo. Ljudje nosimo v sebi veliko zgodb in spominov iz narave in prav je, da si jih izmenjujemo, smo se strinjali, jih pripovedujemo drug drugemu. Še posebej otrokom in vnukom, saj znajo biti dovzetni za ta- kšne zgodbe. Le ponuditi jim jih moramo. Morda kot pravljico za lahko noč ... »Nekoč, pred davnimi časi, sta živela princeska Marjetica in princ Ognjič. Ona je odraščala na travniku, on v domačem vrtu, za ograjo. Bila sta si všeč. In nekega dne sta sklenila, da bosta pobegnila skupaj v gozd. Tam pa ...« Boste nadaljevali? Konec naj bo srečen! A ne samo poslušalke, tudi moški se vedno pogosteje opogumijo in se nam pridružijo v radijskih minutah v Ze- lenem valu, če imajo srečo pri žrebu, tudi na izletih. Včasih kdo potegne iz žepa orglice, včasih prinese s seboj »frajto-nerco«. To je veselo! Včasih pa me kdo preseneti z vprašanjem, na primer ali vem, s katero zdravilno rožo smo začeli prvo oddajo Zeleni val, ki je, če se spomnite, nastala iz Zelene pike. Radijska sekunda molka zna biti zelo dolga. A mi je nekako uspelo povezati začetek, 2. februar, s svečnico in odgovor je bil seveda papeževa sveča ali lučnik. Za sirup proti kašlju. Vprašanje pa za krepitev spo- Zveste poslušalke in poslušalci Zelenega vala s Faniko Burjan na letošnjem izletu na Celjski koči mina. Za kar je še boljši ginko, po katerem se imenuje tudi celjsko društvo zeliščarjev. Pri zasaditvi drevesa v mestnem parku tudi Zeleni val ni manjkal. Za novo sezono, v kateri nam boste, upam, ostali zvesti poslušalci in sodelavci, še posebej zeliščarka Fanika Burjan in zdravnik Janez Ta-sič, po tihem upam, da bova s tehnikom Mitjo Tatarevičem na vaše povabilo ali predlog za obisk v zelene loge pogosteje med vami z oddajami Zeleni val na obisku. MATEJA PODJED Zasaditev tedna /тШ Marija Golavšek, Griže Setveni koledar Čas za presajanje je od 14. od 16. ure do 28. septembra ob 11. uri. 14. ČE cvet 15. PE cvet 16. SO l ist 17. NE l ist do 11. ure, od 12. do 16. ure plod 18. PO plod 19. TO plod 20. SR k orenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. NAGRADNI NATEČAJ Najlepše balkonsko cvetje Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja. Vabljeni k sodelovanju! PISMA BRALCEV 39 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Iščem polbrata Sem samohranilka in za menoj je težka življenjska zgodba. Na vas se obračam s prošnjo, če bi mi bili pripravljeni priskočiti na pomoč pri iskanju polbrata, ki ga nisem videla že od rojstva. Polbrat, ki nosi ime Stojan, se je rodil 11. maja 1967. Do petega leta je imel isti priimek kot jaz - Hvala, potem sta se starša razšla. S Stojanom imava istega očeta, mame pa ne. Njegovi mami je ime Sofija in se je rodila 11. maja 1946. Iz nekaterih virov sem uspela izvedeti le še to, da naj bi bil nekje v okolici Tolmina, Idrije ali Bače. Ve se tudi, da sta bila starša cerkveno poročena. Iz srca bi si Stojana želela najti in spoznati, saj me z leti vedno bolj zanimajo moje korenine. Če ste mi pripravljeni na kakršenkoli način pomagati, me prosim pokličite na telefonsko številko 051/228528! MARINA HVALA, Ljubljana Modri telefon Iskanje svojcev Naša bralka išče svojega polbrata. Zanima jo, na katere ustanove se lahko obrne, da bi bilo njeno iskanje karseda uspešno. Tovrstne osebne podatke hranijo upravne enote v svojih matičnih registrih in župnije v svojih matičnih knjigah. Pri prvem koraku je zato smiselno, da se bralka obrne prav na omenjeni ustanovi. Dodatna pojasnila smo poiskali v Upravni enoti Žalec. Matični register upravnih enot je elektronsko vodena baza podatkov, ki predstavlja popolno evidenco osebnih stanj državljanov Republike Slovenije. Matičarji v upravnih enotah vanj vpisujejo matična dejstva (rojstvo, zakonska/partnerska zveza, smrt), ki se zgodijo na območju Republike Slovenije (tudi za tujce), in druge spremembe osebnih stanj za državljane Republike Slovenije (sprememba osebnega imena, posvojitev, priznanje očetovstva, razveza, odvzem poslovne sposobnosti, skrbništvo ...). Elektronski matični register deluje od leta 2005. Pred tem so matičarji ročno in ločeno vodili tri matične knjige - rojstno, poročno in matično knjigo umrlih. Upravna enota Žalec ima 170 rojstnih, 86 poročnih in 187 mrliških matičnih knjig. Najstarejšo knjigo, ki jo imajo v svojem arhivu, so vodili od leta 1787. Vse knjige, pri katerih je najstarejši vpis star več kot sto let, mora upravna enota predati Nadškofijskemu arhivu Maribor. Načelnica žalske upravne enote Simona Stanter pojasnjuje, da se stranke nanje obračajo predvsem takrat, kadar želijo sestaviti družinsko drevo ali poiskati so- rodnike. Za njihovo pomoč zaprosijo tako mlajši (pogosto študentje za izdelavo različnih nalog) kot ostali zainteresirani posamezniki (starejše osebe, med njimi so tudi Slovenci, živeči v tujini). Letno se na žalsko upravno enoto v teh primerih obrne približno 20 oseb s tovrstnimi željami. Če želenih podatkov ni v registru, jih (po)iščejo v matičnih knjigah. Če jih tudi tam ni, stranke napotijo k Nadškofijskemu arhivu Maribor ali sodelujejo z drugo pristojno upravno enoto. Pri izdajanju osebnih podatkov iz matičnega registra se morajo ravnati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pravico do vpogleda v podatke, ki so vpisani v matično knjigo, in v zbirko listin v matični knjigi ima tisti, na katerega se podatki nanašajo, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. Pravico do vpogleda v osebne podatke osebe, ki ni več živa, imajo osebe, ki izkažejo zakonit interes za uporabo teh osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. ŠO Podpisi podpore Občanko zanima, kako je z zbiranjem podpisov podpore v korist kandidatov za predsedniške volitve. Ali so ti podpisi podpore pozneje preverjeni? Ali lahko en sam občan prispeva podpis podpore za več kandidatov? Kakšna je zakonska osnova? Odgovarja Nataša Rečnik, vodja referata za državljanstvo, matične zadeve, javni red in tujce na Upravni enoti Celje: »Skladno z določbami Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/013 - odl. US) lahko kandidate za predsednika predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci. Poslanci določajo kandidate s podpisovanjem. Kandidata lahko določi najmanj deset poslancev državnega zbora. Politične stranke določajo kandidate po postopku, določenem z njihovimi pravili. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata. Najmanj dve politični stranki lahko določita skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj tri tisoč volivcev. Volivci lahko določajo kandidate s podpisovanjem. Posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pet tisoč volivcev. Predlog kandidature se vloži neposredno pri Državni volilni komisiji najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja. Dajanje podpore volivcev oziroma poslancev državnega zbora v postopku določanja kandidatur za predsednika republike bo potekalo od 21. 8. 2017 do vključno 27. 9. 2017 na predpisanih obrazcih. Skladno s 14. členom Zakona o volitvah predsednika republike v povezavi s 47. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, štev. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) lahko izreče volivec svojo podporo, s podpisom na predpisanem obrazcu, samo enemu kandidatu. Volivec lahko da podporo s podpisom na predpisanem obrazcu. Obrazec podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Uradna oseba ob predložitvi obrazca podpore najprej ugotovi identiteto posameznika, pravilnost podatkov o volivcu, ki so navedeni na obrazcu, ter obstoj njegove volilne pravice. Pri potrjevanju obrazcev je treba skrbno preveriti, da so vsi podatki, ki jih vpisuje volivec, vpisani čitljivo in popolno. Uradna oseba zavede podporo v Register stalnega prebivalstva, obrazec podpiše, žigosa in vrne volivcu. Volivec izroči potrjen obrazec podpore izbranemu kandidatu ali njegovemu predstavniku sam. Volivci lahko podporo podajo tudi v bol- nišnicah, domovih, zavodih za invalide, na prestajanju zaporne kazni, na domu in na konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.« Bj Cesta do Velikega Širja Bralko zanima, kdaj bo asfaltiran približno šeststo metrov dolg odsek makadamske ceste od Senožet nad Rimskimi Toplicami do Velikega Širja. Odgovoril nam je Aljaž Krpič iz Oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor Občine Laško: »Za ta del ceste je Občina Laško naročila projektno dokumentacijo za obnovo, kar je bila osnova za nadaljnje postopke prenosa zemljišč na Občino Laško. Ta cesta meji na KS Zidani Most in KS Rimske Toplice. Obema smo naročili, naj dobita podpise vseh lastnikov za brezplačen prenos zemljišč na našo občino. KS Zidani Most je bila pri tem uspešna in je pridobila podpise vseh lastnikov na svoji strani. V KS Rimske Toplice pa jim tega ni uspelo pridobiti in niso uspeli skleniti dogovora. Dokler bo takšno stanje, občina te investicije ne bo umestila v proračun.« RG Med vsemi naročnikiNovega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ! ■ Prinašamo svežino Ostale ugodnosti za naročnike: I brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, I imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, >u I I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, -M I I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih ... *________________________________________________________________________________________________ Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDVje vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: novi tednik Vrvi v regiji Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (8) Sadjarstvo Fran Roblek se je posvečal tudi sadjarstvu. Leta 1915 je kupil posestvo Mirasan v Kasazah. Ime Mirasan, tudi Mirazan, naj bi pomenilo odsev v Savinji (Mira San, Saan je nemško ime za Savinjo), kot je po tej analogiji Mira Mare (odsev v morju) znan grad Miramare pri Trstu. Danes se močno povečano posestvo, ki ga upravlja istoimenska delniška družba, ki se ukvarja s pridelovanjem jabolk in sadnih sadik, imenuje Mirosan. Družba spada med največje pridelovalce jabolk in vzgojitelje sadik jablan v Sloveniji. Na obsežnih poljedelskih površinah je po takratnih strokovnih načelih Fran Roblek uredil sodoben sadovnjak. Naenkrat je posadil 1.200 dreves jabolk visoke rasti in nato še 800 dreves, saj so izjemno ugodni talni in podnebni pogoji omogočali pridelavo kakovostnih štajerskih jabolk. Štajerska jabolka so že pred prvo svetovno vojno uživala velik sloves. Izvažali so jih v vse predele cesarstva, precejšen delež v Nemčijo, zlasti v Berlin. Domačini so večje količine jabolk predelovali v jabolčnik. Sadovnjak je Fran Roblek urejal vse do smrti, za njim je delo nadaljevala ena od njegovih hčera. Jabolka s plantaž so Letak za štajerska jabolka družbe Pomona prodajali prek družbe Pomona, trgovina in export sadja, ki je imela sedež v Žalcu. Družba je bila ustanovljena leta 1932, njena lastnica je bila Ana Ferrant, trgovka v Žalcu, hči Frana Robleka, prokurist pa je bil njen mož Franc Ferrant. Vpetost v lokalno politiko Frana Robleka zasledimo v odboru soseske trga Žalec razmeroma zgodaj. V Žalcu je podobno kot v drugih krajih obstajalo posebno skupno premoženje, ki so ga imenovali sosedsko. Uporabljali so ga lastniki hiš v trgu. Premoženje so sestavljali vrsta njiv, pašnikov (gmajn), travnikov, nekaj lokalnih poti, stavbišč in stavba. Poleg tega je soseska imela pravico do ribolova v Lavi, Ložnici, Godomlji in Vršci. Zemljišča so vsako leto dajali v zakup, prav tako ribolovne in lovske pravice, in sicer praviloma za več let. Dohodke od premoženja so smeli uporabljati le za interese trga, ne pa za celo občino trga Žalec, in sicer za urejanje trga in poti, posipanje cest, vzdrževanje mostov, perišč. Nadalje so upravljali sejmišče in hmeljski nasad ter skrbeli za prižiganje svetilk na trgu. Leta 1891 je soseska trga Žalec na predlog Frana Robleka sprejela pobudo, da pod posebnimi pogoji soseski odstopi 800 sežnjev veliko zemljišče, ki leži med glavno cesto in pokopališčem, in sicer za potrebe sejmišča. Sosedsko premoženje je upravljal odbor sedmih mož, ki so jih izvolili tržani. Tako so bili leta 1889 v odbor soseske imenovani Janez Hausenbichler, France Šušterič, Rudolf Senica, Fric Vrečer, Fran Roblek, Janez Naraks in Alojz Herman. Izmed imenovanih so za načelnika soseske izvolili Frana Robleka, ki jo je vodil do konca leta 1893, pozneje je sodeloval le kot odbornik. Se nadaljuje. KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Maylis de Kerangal: Pokrpajmo žive Večna vprašanja »Od raskave zore ga zaskeli obraz in koža se mu napne, trepalnice mu otrdijo kot plastična vlakna, leče za zenicami poledenijo, kot bi jih pozabili na dnu zamrzovalnika, in srce, ki se odziva na mraz, mu začne biti počasneje, ko ga naenkrat zagleda, bližajoči se val, čvrst in enakomeren, val, obljubo, in nagonsko se postavi tako, da bo našel vhod, da bo šinil, zdrsnil vanj kot tat, ki z roko zdrsne v blagajno, da bi jo izropal ...« 19-letni Simon Limbres želi kot strasten deskar ujeti največji val, kar jih je mogoče doživeti ob obali Le Havra sredi zime. S prijatelji se ob zori odpravi k morju in po nepozabni avanturi se utrujeni vračajo s kombijem proti domu. Zgodba se v trenutku obrne, kot bi človeka zalil nepričakovan morski val, ki ga ni pravočasno videl. Prometna nesreča v trenutku spremeni tok dogajanja. Simon dobi usodne poškodbe glave, drugi jo odnesejo le z nekaj zlomi. Roman opiše dogajanje naslednjih 24 ur. Klinično mrtvega najstnika ohranjajo pri življenju z aparati in to zato, da bi mu lahko odvzeli organe ter jih presadili tistim na smrt bolnim, ki se jim brez njih življenje prav tako izteka. Kako naj se ob tem odločita starša, zlomljena ob spoznanju, da je sin mrtev, a hkrati se ob aparatih, ki ohranjajo delovanje organov, zdi, kot da le globoko spi? Kako naj zdravnik najde prave besede, da bo dovolj tenkočuten in hkrati prepričljiv, da bosta starša pristala na darovanje organov? O avtorici Francoska pisateljica Maylis de Kerangal (1967) je od leta 2000 objavila devet romanov, ki so ji prinesli številne ugledne literarne nagrade. Med kritiki in bralci je najbolj cenjen ravno roman Pokrpajmo žive (2014), ki je preveden v vse glavne evropske jezike. V Franciji sta po romanu nastala uspešna gledališka predstava in film. de kerangal PoJdeset-ko<, tako da zate sploh ne bo težava.«Priznam, spodbudne besede, ki jim človek verjame. Bilo jo nekaj mesecev po rojstvu drugega otroka in potrebovala sem čas, da sem bila kakšno uro sama s seboj. Ko se je mož vrnil iz službe, sem mu skoraj porinila otroka v naročje in hitro stekla na bližnji travnik ter v miru tekla približno uro. Priznam, da ni bil samo tek, vmes je bila tudi hoja. A vesela sem bila, da sem lahko dvigovala noge in tekla. Kasneje sem na tekmi v Sežani pretekla skoraj deset kilometrov in bila ponosna, da pravzaprav zmorem ter da mi je tek, ki sem ga v osnovni šoli sovražila, postal kar prijeten šport. Potem sem nanj malce pozabila, in sicer do letošnje pomladi, ko sem ponovno dobila v roke knjigo O čem govorim, ko govorim o teku. Ljubi pisatelj Haruki Murakami je napisal odlično knjigo o teku, ki bralca spodbudi h gibanju, četudi to ni njen namen. Ponovno sem poskusila teči, a da bi čas preživela tudi z otrokoma, sem ju povabila, naj me spremljata s kolesom. Hči je raje ostala doma in vsa srečna preživela pol ure sama v hiši, drugorojenec, ki me je pred leti spodbudil k teku, se je odločil, da me bo spremljal in na popolnoma novem števcu na kolesu meril razdalje in hitrosti. Sin je s kolesom pobegnil naprej in vreščal za vsakih nekaj prevoženih metrov, koliko sem že pretekla ter kako hitro tečem. Sopihajoča mati sem mu sledila. Kombinacija veliko hoje in malce teka je bila najina dogodivščina. A ko je sin videl, da najina tekma ni podobna tistim na televiziji, je verjetno z mislijo, da bi me spodbudil k boljšemu rezultatu, glasno pameto-val: »Mami, mislim, da dobro tečeš, a boš morala za maraton še veliko vaditi. Meni se zdi, da na tekmah ne hodijo tako veliko kot ti.« Da, sine, pravilno sklepaš. Lene mišice potrebujejo precej volje in energije, da jih bom spravila v pogon. Ko sem ga naslednjič povabila, naj me spremlja, je bil njegov odgovor: »Mami, danes bom kar doma ostal in bom šel s tabo naslednjič, ko boš hitrejša!« Zdaj pridno treniram, da bom sledila svojim in sinovim željam. TEKAČICA Mož ženi: - Si predstavljaš, znanstveniki so ugotovili, da moški izgovori 10 000 besed tekom dneva, ženska pa kar 20 000! Žena: - To je pa zato, ker vam je treba vse 2x ponoviti Mož: -Kaj? AVTOR: GREGA RIHTAR ČETRTA NEDELJA V ADVENTU MOČEN UDAREC PRI TENISU 14 HRVAŠKI REALISTIČNI PISATELJ KOVAČIČ (ROMAN V REGISTRATUM) ČLOVEK BREZ IMENA NEM. SKLA-ZAMAK- DATEU NJENOST, (RICHARD) ZANOS ORGANSKO VEČANJE 16 MODNI SLOG MASAKER TRAK PRAVOSLAVNIH DIAKONOV ZIMSKA PADAVINA DRAGO TRŠAR ČETRTI RIM. KRALJ HRUPNA PRIREDITEV 15 ZAKUPNIK ZEMLJIŠČA 18 21 17 19 KASETOFON 10 ONASSBOV VZDEVEK MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH ESTONSKI OPERNI PEVEC (GEORGU) REKA NA JUGOVZHODU NIZOZEMSKE ORIENTALSKI PLAŠČ POPUST OD ZNESKA NA RAČUNU NOJU PODOBEN AVSTRALSKI PTIČ 20 MUSLIMANSKI RAZLAGALEC PRAVA 13 POŽIREK NEODLOČEN POLOŽAJ PRI ŠAHU DEL ROKE NASELJE BLIZU MEMFISA V EGIPTU NAŠA PESNICA (MAJDA) OTROK SPOJ PRI OBLEKI NEKO. ROM. TENISAČ NASTASE ZLATA DEŽELA, KI SO JO ŠPANSKI OSVAJALCI ISKALI V J. AMERIKI SVEDSKI PESNIK IN PISATELJ HANSSON OBLEKA, OBLAČILO ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL ODRASEL SAMEC GOVEDA RUMENA SMOLA TROPSKIH DREVES IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA PERUJSKI INDIJANEC PLITEV MORSKI ZALIV 12 NEMŠKI ORGANIST (KASPAR) FINO, MOČNO BELJENO PLATNO DOMOVINA ANAMITOV FRANCOSKI SKLADATELJ DELJBES (BALET COPPELIA, OPERA LAKME) 11 UST PAPIRJA Z OBVESTILOM V JAVNOSTI POMOČ: ARENDATOR-zakupnik zemljišča, LIMAN-piitek morski zaliv, RORATE-četrta nedelja v adventu, SAKKARA-naselje blizu Memfisa v Egiptu Nagradna križanka Rešitve nagradne križanke (geslo) nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do vključno torka, 19. septembra. Trije izžrebanci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Geslo prejšnje križanje je: Kingsman: Zlati krog. Nagrajenci, ki bodo po pošti prejeli knjigo, so: Sonja Cergol. Šmarje, Marica Demšar, Železniki in Jožica Ostrožnik, Grahovo ob Bači. Nagrajencem čestitamo! 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 novi tednik radio cel RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Draga, našel sem svoj stari. Povsod z vami ZAPOREDNA V0KALA POMA- SLOVESNO RANČEVEC KOSILO ANGLEŠKI IGRALEC HOLM POŽREŠNEŽ (STAR.) SLOVENSKA PEVKA (NUŠA) S. DEL VEUKE BRITANIJE (ANG.) 13 NAKLJUČNA IZBIRA NALEZLJIVA VIRUSNA BOLEZEN BOMBON IZ ŽGANEGA SLADKORJA HERCE-GOVEC KARL ERJAVEC ČISTILNI PRAŠEK KIPAR BEGIĆ UKAZ OBLASTI NEON BARIJ SLOVENSKI IGRALEC (PARE) NATAŠA LAČEN GOSPODARSKI RAZCVET SUROVINA ZA KOVINE Tole mi je zelo dvignilo ... Križati Ke ugamKe TEŽNJA PO EKSOTIČNEM IZDELEK ZA POKRIVANJE GLAVE OPOJNOST (REDKO) NAPAKA, MOTNJA STARI OČE NAPRAVA NA STREHI URAVNOTEŽENJE PRORAČUNA SLOVENSKI PISEC (JUŠ) MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR JANEZ ERŽEN ZAPISOVANJE POSLOVNIH DOGODKOV V KONTE NRAVO-SLOVEC AKTINU AVTORSKA AGENCUA SLOVENUE OBRATZA IZDELAVO KOPIT ANGL£ŠKI REŽISER RUSSELL AMERIŠKA IGRAUU THURMAN PREBIVALKE DAKUE AMERIŠKA IGRALKA RYAN ŠAHOVSKA FIGURA ŽENSKA, KI JETOŽENA MANJŠA PTICA UJEDA ISL FUND. ORGANIZAC. ZNAMKA AKUST. APARATOV VAS NA POBOČJU ČAVNA MLEČNI SLADKOR POTOMEC NIZOZ.V J.AFRIKI JOSIP IPAVEC VELIK, MOČEN ČLOVEK KVARNERSKI OTOK MILANSKI NOGOMEINI KLUB REŽISERKA VOGELNIK CIU PRI STRELJANJU AFRIŠKA DRŽAVA JAZ.....ON DRŽAVA NAJV ARABSKEGA POLOTOKA SRH TKAN IZDELEK ANGLEŠKA PEVKA (AMANDA) SIINEŽ KANTAVTOR KAVAŠ 22. IN 25. ČRKA AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY SLOVENSKI PRIPOVEDNIK BREZALKOHOLNO PIVO KMETIJSKO OPRAVILO AM. IGRAL. (BRUCE) GRM S TRDIM LESOM ČRNKA (SLABŠ.) UGLA-ŠEVALNIK NEKD. HRV. ŠAUIVKA ERŽIŠNIK IVO ZORMAN DAVINCI-JEVA SUKA: ...UZA 20 IGRALKA MIŠIČ 15 TRO-VESLAČA BREZ-BOŠTVO Nagradni razpis Nagrade podarja Minicity Ljubljana, BTC City, Dvorana A, Šmartinska cesta 152, Ljubljana, info@minicity.si www.minicity.si minici У 1. nagrada: dnevna vstopnica v Minicity za enega otroka in enega spremljevalca 2. nagrada: enourna vstopnica za Minicity za enega otroka in enega spremljevalca 3. nagrada: sestavljanka Minicity kreativno otroško mesto 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. \l lEPN&w 9 KRIŽANKE Lačni križank? 160 strani vsebuje: 50% humorja v prahu 25% vitaminov za sive celice 40% ostale snovi 45% vlaknin 0% sladkorja 160% zadovoljstva Oven 3ik Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. septembra. Geslo iz številke 36: Gremo na Mos v Celje! Izid žrebanja 1. nagrado, škatlo Lailac mešanih orientalskih slaščic, 350 gr., v trgovini Lailac v Levstikovi ulici 3 v Celju, prejme: Štefanija Krajnc iz Kozjega. 2. nagrado, škatlo Lailac Barazek slaščic v trgovini Lailac v Levstikovi ulici 3 v Celju, prejme: Vida Remenih iz Dramelj. 3. nagrado, 30 odstotkov popusta na slaščice po izbiri v trgovini Lailac v Levstikovi ulici 3 v Celju, prejme: Hermina Rajkovič iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradi jim bomo poslali po pošti. Tehtni ca Nič še ni zamujenega, vzemite se v roke in glejte z optimizmom v prihodnost. V družbi ne smete preveč godrnjati in se pritoževati, prepustite se dogodkom. Položaj planetov v znamenju device vam bo pomagal, da boste analizirali zadeve in prišli resnici do dna. Pri tem vam bo v veliko oporo nekdo, na katerega lahko vedno računate. Zapleteni odnosi se bodo še stopnjevali, čas je, da na tem področju vzpostavite več reda in discipline. Potrebovali boste veliko mero potrpežljivosti, saj boste ves čas pod stresom. Močan vpliv device je pozitiven za podrobne analize, negativen pa za preveliko občutljivost in kom-pliciranje pri malenkostih. Osredotočite se na konkretne akcije. škorpijon Priznajte si končno svoja čustva in ne bežite neprestano pred resnico. Tako vam bo bistveno lažje. Skoncentrirajte se na dejstva. Tako boste lažje sprejeli odločitev, kam sploh vlagati svojo energijo. Pred vami se bo pojavila nepričakovana priložnost, zgrabili jo boste z obema rokama in ne bo se vam zdelo pretežko premakniti se z mrtve točke. Pvojčka Čas večjih sprememb, ki je pri vas prisoten že nekaj časa, se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Včasih boste presenečeni še sami nad seboj. Najbolj v tem času potrebujete treznost, zato naj vas pri vsem vodi razum. Blokade, ki jih nosite v podzavesti, boste reševali sistematično, gostota planetov v znamenju device bo kot naročena, da naredite konec določenim težavam, ki vam jemljejo energijo in moč. Rak Svoj odnos s partnerjem boste morali razumsko ovrednotiti. Dobro se morate zavedati, da vas lahko zaletavost drago stane. Samo z očitki in kritiko ne boste prišli nikamor. Močnejši vpliv znamenja device lahko zadevo samo še poslabša, zato si morate določiti prednostne naloge in skoncen-trirati svojo energijo v moč in prodorno delovanje. Vaš vladar je retrograden, vrača preteklost z vso silo, izpostavlja blokade in rane iz mladosti. Strel ec Zberite in aktivirajte vse svoje možne potenciale ter ne dovolite lastni kritiki, da vas ovira ali onemogoča. Vsega, kar ste si zamislili, res ne boste mogli narediti sočasno, postopno pa bo bistveno lažje. Bivanje Lune v vašem znamenju naslednja dva dni bo idealno, da naredite konkretne načrte, kako ravnati pri neki občutljivi zadevi, ki vas muči že dalj časa. Lev Delujte zmerno in preudarno. Na denarnem področju vam sijejo lepše zvezde, zato morate dobro premisliti in izkoristiti vse možnosti. Sistematično se boste lotili zadeve, ki je dokaj delikatna, vendar lahko pričakujete veliko napredovanje. Nekatere zadeve vam bodo postale popolnoma jasne, zato lahko spremenite svojo pot. Saturn bo še nekaj tednov bival v vašem znamenju, kar pomeni, da bo od vas zahteval korenite spremembe, v kolikor jih še niste aktivirali. Kozorog Nihali boste med optimizmom in depresivnim stanjem, vendar bo zmagala pozitivna plat. Ne upirajte se tistemu, kar morate storiti. Takoj ko se boste odločili, boste občutili tudi olajšanje. Venera biva še teden dni v vašem znamenju, kar je odlično za konkretne akcije. Nekoliko bolj boste občutljivi, vendar se zanašajte samo na lastno presojo. Naredite več za sprostitev in kakšno prav posebno razvajanje. Imeli boste občutek, da so se vsi zarotili proti vam, kar vsekakor ni res. Desetkrat morate premisliti, preden karkoli rečete in pri tem uporabiti veliko modrosti in diplomacije. Medsebojni odnosi bodo v tem obdobju igrali pomembno vlogo, zato bodite sistematični in nikar po nepotrebnem ne izgubljajte svoje dragocene energije. Na poslovnem področju boste uspešni in prodorni. Vodnar Devica Naj bo vaša koncentracija usmerjena samo na eno področje. V nasprotnem primeru vam grozi, da boste vse naredili samo na pol. Gostota planetov v vašem znamenju je kot naročena, da nekatere zadeve potegnete z mrtve točke in dovolite, da se razvijajo v določene smeri. Vaša intelektualna energija bo velika, naredite lahko korenite spremembe tam, kjer je to najbolj potrebno. Opazili boste, da se lahko marsikatera težava reši sama od sebe, le pravilen odnos morate imeti. Iz preteklih grenkih izkušenj se lahko marsikaj naučite. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, zato vam vrača preteklost in hkrati opozarja na napake. Vsaka stran ima dve plati, boste ugotavljali in pri tem iskali tisto pravo pot. Pazite v tem času na svoje zdravje. Ribi Ne smete si dovoliti, da vas imajo drugi v oblasti. Partner bo želel od vas na vsak način pojasnilo, vam pa ne bo do dolgega pogovora. Čustvenost bo močno povečana, zato se lahko v določenih trenutkih počutite nemočne in ranljive, kar pa je lahko vaša prednost. Analizirali boste preteklost, pri tem pa ugotavljali, da točno veste, kaj je tisto, kar boste naredili. Zmaga bo v vaših rokah. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. www.trik.si Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. 8 5 11 4 3 2 14 10 21 12 17 16 19 7 6 18 9 48 RUMENA STRAN V Hermiju je grmelo Tako zabavne otvoritve, kot so jo pred dnevi pripravili v podjetju Hermi, v Celju že dolgo ni bilo. V podjetjih, kjer odpirajo nove proizvodne zmogljivosti, so običajno komorno razpoloženi, v Hermiju pa je bilo videti in čutiti eno samo veselje. K temu sta največ prispevala oče in sin Herman in Miran Rauter, ki sta v smeh spravila tudi celj- skega župana Bojana Šrota. Seveda so pomagali tudi dobra hrana in pijača, duhovit voditelj prireditve ter odličen izbor glasbe. Kot se spodobi za podjetje, ki izdeluje opremo za zaščito pred strelami, je iz zvočnikov ves čas tudi grmelo, po rezanju traku pa je zagrmel še Pero Lovšin z »mamo strelo«. Foto: SHERPA Za posebne priložnosti Za posebne priložnosti so primerne posebne pijače. Njihovo poznavanje nam olajša izbor v obsežni tovrstni ponudbi. Še zlasti morajo to področje poznati tisti, ki se z njim profesionalno ukvarjajo. Igor Razgor, ki ga poznajo predvsem ljubitelji rokometa, svoje navdušenje zanj pa je prenesel na sinova Simona in Davida, se z ženo Romano ukvarja tudi z uvozom različnih pijač. Pred dnevi sta pripravila degustacijo in izobraževanje o različnih vrstah gina. V Kavarni pri Nej-cu so udeleženci pokusili pet različnih vrst te pijače, ki jo ponavadi pijemo v koktajlih. Dogodek je vodila Majda De-bevc, ki velja za prvo damo destilatov pri nas in v Evropi. Foto: GrupA Organizatorji predstavitve (z desne): Igor in Romana Razgor, Majda Debevc ter Klemen Jereb in Jaka Zeme Pika Nogavička je Lili podarila roza majico. »Da ne boš ves čas samo lila,« je bila podobno kot so Liline ilustracije nagajiva Pika. L * Sprehod po Celju Lila Velenje Ilustratorka Lila Prap te dni razstavlja v Galeriji Velenje. Njene enostavne in hudomušne ilustracije ter besedila navdušujejo mlado in staro, zato so bili na odprtju razstave zelo starostno pisani obiskovalci. Foto: GrupA Direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič (levo) in celjski umetnik Stane Klančnik sta bila med tistimi, ki Lilo spremljata že od njenih mlajših let. Sprehod po Celju ob sobotah dopoldne je priložnost, da na vsakem koraku srečaš kakšnega znanca ali prijatelja. Tako sta se drug drugega razveselila Željka Predojević Korošec in Blaž Švab, oba znana iz sveta glasbe, le da z različnih področij. Dubrovčanka je končala podiplomski študij petja na akademiji za glasbo v Zagrebu in že nekaj časa živi v Celju. Z Boštjanom Korošcem, prav tako glasbenikom, sta zvezo pred kratkim potrdila še s poroko. Željko, ki tudi poučuje petje v zasebni glasbeni šoli, smo nazadnje videli v muzikalu o Veroniki. Morda je s svojim izostrenim posluhom Blažu svetovala, da bi bilo dobro katero od uspešnic zapeti malo višje? Foto: GrupA Septembrska šolska srečanja September je prinesel dež, začetek šole ter tisoč in eno obveznost. Zdaj so sončni žarki bolj cenjeni, trenutki sproščenega druženja bolj dragoceni in naključna srečanja s prijatelji še bolj prisrčna. V takem vzdušju smo v sobotnem jutru ob kavi v mestu ujeli ravnateljico Marijano Kolenko (desno) ter njena šentjurska kolega Marjana in Alenko Gradišnik. Gradišnik že več kot trideset let vodi OŠ Franja Malgaja, njegova žena pa podružnično šolo na Blagovni. Kolenkova pa je v teh dneh že povsem osredotočena na misel, kako bodo njeni učenci iz OŠ Lava prihodnji konec tedna po celjskih ulicah spuščali ptice miru. Foto: GrupA