OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
BOHOR
ŽARL
Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah
LETO: II	ŠTEVILKA: 2	MAJ 1980
„Njemu, ki vodnik nam je
• s | .. ji
napol ji...
Uredniški odbor:
Bizjak Franc Habjan Vinko Jakoš Jože Kidrič Mimica Javorič Slavko Lapornik Marjana Murgelj Zvonko Pilko Zlatka Škornik Edi Šmdgoc Karel Valant Marcela
Naklada:
5000 izvodov
Tisk:
Papirkonf ekcij a Krško
Bohor je spal,
Bohor šumi,
Bohor je vstal,
Bohor žari...
(Radovan Gobec: Pesem
Kozjanskega odreda)
UGASNIL JE PLAMEN, KI JE SEDEM IN VEČ DESETLETIJ PODŽIGAL REVOLUCIONARNI ŽAR V NAŠI DOMOVINI IN V SVETU, KI JE BIČAL KRIVICE IN IZKORIŠČANJE IN V SVOJEM SIJU ZLATIL PRAVIČNOST, SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST DELAVCA. UMRL JE TOVARIŠ TITO. ČEPRAV SMO SI UMIŠLJALI, DA BOSTA SRČNA BOL IN ŽALOST LAŽJI, MANJ BOLEČI, KER SMO NAJHUJŠE PRIČAKOVALI, SO VENDAR ONEMELA USTA, SRCE V PRSIH JE ZADRGETALO OKLENJENO V NEIZMERNI BOLEČINI. NAŠEGA DRAGEGA PREDSEDNIKA, KOMANDANTA, DRŽAVLJANA SVETA, NADVSE HUMANEGA VODITELJA
IN ČLOVEKA, NAŠEGA ROJAKA TITA NI VEČ! SPOZNANJE, KI KOT TEŽKO KLADIVO UDARJA PO NAKOVALU NAŠE SREČE, SPOZNANJE, KI SMO GA DOSLEJ V MISLIH ODRIVALI, VČERAJ Z VSO TEŽO, BOLEČINO IN GINJENOSTJO DOŽIVELI IN SE MORAMO DANES, JUTRI Z NJIM SPO-PRIJAZNITI. UMRL JE NAŠ NAJVEČJI SIN, VEDNO VZRAVNAN, NASMEJAN, POLN OPTIMIZMA, PREPROSTOSTI IN TOVARIŠTVA, NE BO GA VEČ MED NAMI. VENDAR JE ODŠEL SAMO TELESNO, VSE SVOJE ŽIVLJENJE JE VTKAL V NAŠO DRUŽBENO BIT, VSAK DOSEŽEK, VSAKA MISEL, VSAKA SREČA JE DEL
NJEGA; V SRCU, V MISLIH, V RAVNANJU SLEHERNEGA DRŽAVLJANA JUGOSLAVIJE JE TITOVO SRCE, JE TITOVA MISEL, JE TITOVO RAVNANJE. TITO SMO MI, TITO BODO VSE BODOČE GENERACIJE.
PLAMEN, KI JE ZANETIL POŽAR REVOLUCIJE IN BOJA ZA MIR IN ČLOVEKOVE PRAVICE JE UGASNIL, POŽAR PA ŠE TRAJE, SE ŠIRI, DOKLER NE BO UNIČIL VSEH KRIVIC SVETA, DOKLER VSAK ČLOVEK, VSAK NAROD NE BO ZAŽIVEL POLNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE, KOT SI GA JE ZAMISLIL, SE ZANJ VSE ŽIVLJENJE BORIL IN ZANJ IZGOREL — TOVARIŠ TITO.
Z bolečino v srcih
Jože Pratengrazer, Kunšperk: Čeprav zaradi težke bolezni ni bilo upanja za ozdravitev, me ze smrt našega predsednika globoko pretresla. Naša samoupravna skupnost in ves svet sta izgubila človeka, ki je nenadomestljiv. Tito je umrl, njegove besede pa bodo živele večno.
Ema Marjanovič, Šmarje pri Jelšah: čim večkrat bi ga želela videti na televiziji in slišati njegov glas; le to nam bo pomagalo v tej težki žalosti.
Milan Jazbinšek, Šmarje pri Jelšah: Mi in ves svet smo izgubili velikega voditelja, vojskovodjo in borca za mir in neodvisnost.
Marcela Jagodič, Trlično: Težko mi je ob smrti našega predsednika; vedeli smo, da bo do tega enkrat prišlo, pa je kljub temu tako boleče. Bil nam je drag, bil je drag naši mladini, saj smo ga vsi tako ljubili. Njegovi nauki bodo ostali v naših srcih, v srcih mladih, ki odraščajo. Tito je del nas.
Ivan Halužan, Serovo: Hudo me je pretreslo, ko sem zvedel da je umrl naš dragi Tito.
Marija Pevec, Zadrže: Izgubili smo najboljšega človeka.
Pod obronke partizanskega Bohorja je odjeknila žalostna vest. Deset besed je vsebovala: »Tito je umrl. Preko svetle strani naše zgodovine je padel črn trak.«
Izgubili smo najboljšega sina naše domovine. Tito je umrl, njegovo delo pa živi. Živi njegova Jugoslavija, njegovo ljudstvo.
Mirno počivaj v svobodni zemlji, tako kot mimo spijo padli partizani v svobodnem Bohorju. Ti živiš z nami, saj heroj ne sme umreti. Tvoj lik, tvoje delo je ostalo. Ostal boš večno v srcih nas vseh. Tam je tvoj pravi grob.
Naj bodo te skromne besede posvečene tvojemu večnemu spominu.
Moškon Vida-Olga
Naš najljubši gost
TITO v krajih svoje mladosti
Na Trebčah, v Bistrici ob Sotli in Podčetrtku
Na Javorškov! domačiji, kjer je preživljal najlepša leta svoje mladosti, so ga pozdravili kozjanski najmlajši.
TITO,
radi
te
imamo!
»STRUŽNICA JE BILA MOJ KRUH ...« TOV. TITO JE OSNOVNI ŠALI BISTRICA OB SOTLI PODARIL STRUŽNICO.
»DOBRODOŠLI! ŽELIMO, DA BI SE MED NAMI POČUTILI TAKO, KOT TEDAJ KO STE ŽIVELI V TEH KRAJIH!« NAJMLAJŠI IZ BISTRICE OB SOTLI.
»ALI NI MORDA PRAZEN? NEKOČ SO Ml GA ŽE IZPRAZNILI ... « PREDSTAVNIKI KRAJA BISTRICA OB SOTLI SO MARŠALU IZROČILI SPOMINSKO DARILCE.
»Moja mati je bila stroga in pravična.
Učila nas je
poštenja
in
delavnosti.«
TITO I IAJUUBŠI GOST
PRED
ALI G USTI NČIČEVI M KIPOM MATERE MARIJE BROZ V BISTRICI OB SOTLI
»KAKO SREČNI SMO,
DA SE JE Z NAMI FOTOGRAFIRAL NAŠ NAJDRAŽJI TOVARIŠ, PRIJATELJ IN VODITELJ.«
TOVARIŠ TITO GOVORI ZBRANI MLADINI OB OBISKU NA OSNOVNI ŠOLI MARIJE BROZ V BISTRICI OB SOTLI
Današnja priloga našega glasila je Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976-1980 v letu 1980.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH IZVRŠNI SVET
UVOD
Razvoj je v letu 1979 na nekaterih področjih odstopal od nalog, ki so bile dogovorjene z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976-80 v letu
1979.
Predvsem niso bile izpolnjene naloge, ki se pojavljajo v resolucijah že leta nazaj in sicer:
—	uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja
—	izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih
—	uresničevanje skladnejšega regionalnega razvoja
Neuresničen pa je tudi celotni del planiranih investicij v industrijsko dejavnost, kar je zaskrbljujoče in pomeni, da zaposlujemo ekstenzivno.
V kmetijstvo je bilo vloženih 41.956 tisoč din, nerealizirane pa so ostale načrtovane investicije v farme piščancev v Pristavi in melioracija Pristavškega polja. Tudi v gradbeništvu niso realizirane nekatere načrtovane investicije.
Prav tako niso realizirane naloge na področju preskrbe, ki so bile zapisane v resoluciji za leto 1979. Nerealizirane so investicije v market osnovne preskrbe v Bistrici ob Sotli, začetek izgradnje gostinskotrgovske-ga centra v Šmarju pri Jelšah, razširitev marketa v Podčetrtku, izgradnja tehnične trgovine v Rogaški Slatini, na področju gostinstva pa naj bi Mercator povečal z izgradnjo gostinskega objekta v Kozjem.
Na področju turizma niso realizirane investicije v adaptacijo starega dela Atomskih toplic in začetek novogradnje hotela v Rogaški Slatini.
Poleg tega je ostalo neuresničenih veliko nalog na področju infrastrukture in stanovanjske gradnje.
Bolj uspešni smo bili pri delitvi dohodka, kjer smo realizirali delitveno načelo, da so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo rasla počasneje kot dohodek.
Nismo pa dosegli resolucij skih predvidevanj na področju zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov ter izvoza.
Iz zgoraj navedenega vidimo, da je dobršen del nalog, ki so bile začrtane z resolucijo za leto 1979, ostal nerealiziran, za kar so prav gotovo objektivni in subjektivni vzroki pa tudi preambiciozni načrti. Za hitrejši napredek bo vsekakor pomembno, da bomo v prihodnosti dosledneje izvajali naloge, ki si jih zadajamo z resolucijami.
Pričujočo resolucijo smo pripravili na osnovi planov temeljnih organizacij združenega dela, KS in samoupravnih interesnih
Prilogo shranite za razgovore na zborih delegatov v krajevnih skupnostih in vaških delovnih sredinah.
skupnosti, Resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 v letu 1980 in na osnovi objektivnih možnosti razvoja gospodarstva občine Šmarje pri Jelšah v letu 1980.
URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980
Temeljni nosilci planiranja, delovni ljudje in občani, se s to resolucijo dogovorijo o ukrepih in aktivnostih, ki so potrebne za usklajeni družbeno-eko-nomski razvoj v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1980, da bodo uresničene naloge, ki so jih sprejeli z družbenim planom občine za obdobje 1976-80, kakor tudi s plani temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti.
Resolucija je zavezujoč dokument, ki temelji na odgovornosti vseh subjektov planiranja do doslednega in kvalitetnega uresničevanja zastavljenih nalog v letu 1980. To dejstvo je še pomembnejše, ker moramo kot manj razvita občina nekaterim nalogam posvetiti še posebno pozornost in ker smo v letu, ko moramo z učinkovitimi ukrepi stabilizirati naše gospodarstvo.
I.	Temeljni cilji in naloge razvoja v letu 1980
Odstopanja od začrtanega razvoja v letu 1979 so tudi rezultat zapletenih in zaostrenih pogojev gospodarjenja tako v svetu kakor pri nas.
Takšni pogoji se bodo nadaljevali, kar terja, da bomo vse sile usmerili v intenzivnejši razvoj, na racionalnejšo gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih v tesni povezanosti z uresničevanjem in razvijanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Ker je leto 1980 zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, bo potrebno posebno pozornost posvetiti tistim problemom in nalogam, ki jih še nismo rešili v tem srednjeročnem obdobju in usmeriti vse sile v stabilizacijo gospodarstva.
Ključne naloge v letu 1980 torej so:
—	učinkovitejše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi, ustvarjanje večjega dohodka in njegovo skladnejše razporejanje za vse namene porabe
—	ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo z omejevanjem vseh vrst porabe
—	dograjevanje samoupravnega sistema razširjene reprodukcije na osnovi dohodkovnih po-
vezanosti in s tem dolgoročnejših uskladitev možnosti in pogojev za oblikovanje sredstev za investicije in za u-sklajevanje investicijskih načrtov
—	uresničevanje samoupravnega sistema ekonomskih odnosov s tujino in na tej osnovi u-činkovitejše vzpodbujanje izvoza in smotrno omejevanje uvoza
—	uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja in priprava novih srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985
—	uresničevanje skladnejšega regionalnega razvoja s posebnim poudarkom na spominskem parku Trebče — Kumrovec
—	izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih
—	uveljavljanje odgovornosti delavcev v združenem delu in vseh nosilcev razvoja za dosledno izvajanje zakonskih in samoupravnih dogovorjenih obveznosti ter uveljavljanje sankcij zaradi neizpolnjevanja obveznosti
—	izvajanje stabilizacijske politike tako, da TOZD in delovne skupnosti svoje letne plane dopolnijo s programom stabilizacijskih ukrepov in jih redno mesečno spremljajo
—	nadaljevanje aktivnosti v zve-
zi z odpravo posledic potre-sa	.....
—	pospeševanje iznajditeljstva in inovatorstva.
II.	Materialni okviri razvoja v letu 1980
Z materialnimi okviri določamo dinamiko družbenoekonomskega razvoja občine. Okviri so zastavljeni na obstoječih možnostih gospodarstva, naložbah zunanjih investitorjev, uresničevanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in na stopnji rasti gospodarstva SFRJ in SRS.
—	Družbeni proizvod
Zaradi stabilizacijskih ukrepov bodo v letu 1980 zaostreni pogoji gospodarjenja, ki ne bodo dovoljevali tako dinamične rasti gospodarstva, kakršna je bila v preteklih letih.
Glede na take razmere lahko pričakujemo v občini porast družbenega proizvoda realno za
6,5	%, medtem ko se pričakuje porast družbenega proizvoda v SR Sloveniji realno za 3 — 4 %.
—	Zaposlenost
Nižja rast gospodarstva in močne omejitve v porabi zahtevajo intenzivno družbeno aktivnost za produktivno zaposlovanje in večjo racionalnost pri gospodarjenju z živim in minulim delom ter zelo restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja. Ob takih pogojih predvidevamo 3 % porast zaposlenosti v občini (skupaj) in 4% porast v gospodarskih dejavnostih. Na področju družbenih dejavnosti ne ho moč povečati števila zaposlenih razen v primeru statusnih sprememb in nujnih zaposlitev za opravljanje novih del in nalog skladno s stabilizacijskimi načrti in v soglasju z IS. V teh okvirih se mora omejiti zaposlovanje režijskih in administrativnih delavcev in tako zmanjšati delež teh v razmerju do proizvodnje, za kar morajo skrbeti samoupravni organi. Skrbeti je
treba za to, da se bodo zaposlovali visokvalificirani kadri.
Gospodarstvo v občini je sposobno zagotoviti 4 % rast zaposlenosti, medtem ko je naravni prirastek delovne sile višji. Zaposlitev tega viška pa bomo zagotavljali z dislokacijo obratov iz gospodarsko razvitejših območij.
Omejiti se mora delo po pogodbah.
Večjo skrb pa je treba posvetiti dolgoročnejšemu planiranju kadrovskih potreb.
—	Produktivnost
Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja bodo organizacije združenega dela v večji meri kot doslej upoštevale kvalitetne dejavnike razvoja in skrbele za večjo produktivnost dela. Produktivnost bo porasla po stopnji 3,2 %.
To stopnjo rasti bo možno doseči z uresničevanjem nalog na področju kvalitetnih dejavnikov razvoja, kot so:
—	boljši izkoristek delovnega časa (disciplina, zmanjšanje bolniških in drugih izostankov)
—	boljši organiziranosti proizvodnega procesa
—	izvajati ustreznejšo politiko nagrajevanja brez teženj po uravnilovki in teženj po nagrajevanju mimo dela.
—	Ekonomski odnosi s tujino
Pomembna naloga gospodarstva v letu 1980 bo povečanje izvoza, ki bo pogojeval povečanje družbenega proizvoda, zlasti še industrijske proizvodnje. Ukrepi tekoče ekonomske politike bodo vzpodbujali izvozno usmerjenost organizacij združenega dela in sicer v okviru davčne politike, politike kreditiranja izvoza in kreditiranja programov modernizacije za investicijske projekte, ki bodo pomembni za izvoz. Zato bo potrebno vse napore vložiti za povečanje izvoza, ki se bo realno povečal za 8,4 % in bo znašal 14.904 tisoč USA dolarjev. Nekoliko večji bo uvoz, ki bo obsegal predvsem uvoz opreme. Razmerje med izvozom in uvozom pa bo še vedno ugodno v korist izvoza, saj bo izvoz 1,4 krat večji od uvoza.
III.	Naloge na področju razporejanja dohodka
Pri dogovarjanju in sporazumevanju o razporejanju dohodka v letu 1980 je potrebno zagotoviti, da bo delež dohodka, ki se oblikuje za razširitev materialne osnove dela iz čistega dohodka, rasel hitreje od rasti osebnih dohodkov ter da bo rast sredstev za osebne dohodke v skupno porabo v temeljnih organizacij združenega dela počasnejša od rasti dohodka.
Rast sredstev za vse oblike porabe bo nižja od rasti družbenega proizvoda. V teh pogojih se bodo morala sredstva za OD gibati pod rastjo dohodka oz. čistega dohodka:
—	rast v negospodarstvu bo v skladu z rastjo v gospodarstvu, vendar v masi največ do 16 %
—	sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dej la se smejo povečati največ za 13 °/o glede na leto 1979.
—	pri razporejanju dohodka se morajo izvajati določila dogovora o uresničevanju druž-
RESOLUCIJA
o politiki izvajanja družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976-80 v letu 1980
bene usmeritve razporejanja hodka v letu 1980.
S tem moramo doseči v delitvi dohodka taka razmerja, da bodo sredstva za izboljšanje materialne osnove rasla hitreje od rasti dohodka.,, Ta usmeritev je nujna, če hočemo realizirati hitrejšo rast investicij.
Ta osnovna razmerja delitve bodo morale sproti spremljati strokovne službe ter poslovodni in samoupravni organi v TOZD, kakor tudi ustrezni organi na ravni družbenopolitične skupnosti (občine).
Sredstva za skupno in splošno porabo se bodo povečala lahko največ za 16 % glede na leto 1979. Zato ne bo moč uresničiti vseh planiranih nalog, ampak zagotoviti izvajanje prioritetnih nalog ob večjem varčevanju pri materialnih stroških. Proračunska poraba se bo morala z racionalizacijo in varčevalnimi u-krepi prilagoditi dohodkom iz obstoječih virov.
IV.	Naloge na področju gospodarstva
Poleg že prej navedenih nalog v gospodarstvu na področju izboljšanja kvalitetnih dejavnikov razvoja, so naloge na področju investicijske aktivnosti posebno pomembne.
Na področju investicijske aktivnosti v gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah bodo imele v letu 1980 prednostni značaj naslednje naloge:
—	skladnejši regionalni razvoj
—	poudarek na razvoju spominskega parka Trebče — Kumrovec
—	razvoj kmetijstva
—	razvoj turizma
Zraven tega pa bo treba iskati nove možnosti za vlaganja organizacij združenega dela z drugih območij. Možnosti za vlaganja OZD z drugih obomčij bodo obstajale še posebej sedaj, ko je stopnja zaposlovanja v razvitejših sredinah omejena na minimum.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti možnostim za integracijska povezovanja med tozd, kjer je to smotrno. Čeprav so nekatere možne integracije jasne, pa v preteklem obdobju do njih ni prišlo. Potrebno bo raziskati vse možnosti in tudi na tem področju analizirati vzroke in zaostriti odgovornost.
V nadaljevanju je podan pregled načrtovanih investicij v letu 1980 po dejavnostih.
—	Industrija:
Na področju industrije so v letu 1980 planirane naslednje investicije:
—	Zdravilišče TOZD Polnilnica bo izvedla rekaptažo vrelcev in pričela s pripravami na proizvodnjo degazirane mineralne vode za izvoz v Saudsko Arabijo. Poleg tega bodo pristopili k poskusni izdelavi cistern za nizkotlačni C02 plin in investirali v novo polnilno linijo mineralne vode in brezalkoholnih pijač.
—	Vital Mestinje bo pristopil k razširitvi kapacitet za predelavo sadja in proizvodnjo koncentratov.
—	Steklarna Rogaška Slatina bo zgradila skladišče gotovih izdelkov.
—	TOZD Dekor Kozje bo pridobil novo kislinsko polirnico.
—	KORS bo v letu 1980 zgradil skladišče in prodajne prostore.
—	Metka bo avtomatizirala proces šivanja posteljnine.
V	sklopu izgradnje spominskega parka Trebče — Kumrovec se bo v Bistrici ob Sotli pričela izgradnja naslednjih objektov:
—	Novega obrata Gorenja
—	bencinskega servisa
—	motela Petrol
—	marketa »Jelša« s prostori za pošto in banko.
V	Pristavi bo TT Prebold odprla dislocirani obrat. Pristopilo se bo k sanaciji TOZD konfekcija «TOPER« z uvedbo ustreznega proizvodnega programa.
—	Kmetijstvo:
Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah bo kot nosilec in organizator kmetijske proizvodnje v letu 1980 imel glavno nalogo pospeševati kmetijsko proizvodnjo tako kooperacijsko kot lastno. Povečati bo potrebno proizvodnjo mesa, mleka in grozdja ter drugih kmetijskih proizvodov.
V	lastni proizvodnji se bo močneje povečala proizvodnja jabolk (plantaža Jelšigrad).
Bolje bo treba organizirati odkup vseh vrst kmetijskih pridelkov.
Za razširitev lastne proizvodnje bo večjega pomena investicija v farmo kokoši za proizvodnjo valilnih jajc v Pristavi.
Pomembna investicjska naložba bo tudi melioracija Imenskega polja, kar bo pomenilo pridobitev 205 ha kvalitetnejših zemljišč, ki bodo usposobljena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo v družbenem in zasebnem sektorju.
V	krajih Lesično, Polje ob Sotli, Rogatec, Rogaška, Vir-štanj, Mestinje, Kostrivnica, Podsreda, Sladka gora in Šmarje bo v teku obnova ob potresu poškodovanih objektov (skladišč in prodajaln za oskrbo občanov in odkup kmetijskih pridelkov).
Nadaljevala se bodo vlaganja v preusmeritev kmetij in obnovo nasadov. Pri tem se bodo še posebej pospeševale naložbe v višje oblike združenega dela in sredstev. V letu 1980 se bo pristopilo k združevanju sredstev za izgradnjo in rekonstrukcijo mlekarske industrije v regiji. V ta program je vključena tudi modernizacija in rekonstrukcija mlekarne Šmarje.
—	Gradbeništvo:
Na poročju gradbeništva se ne načrtujejo razširitve kapacitet. Potrebno pa bo poiskati tudi možnosti in pristopiti k akciji za združevanje sedaj razdrobljenih zmogljivosti.
—	Promet:
Prevozništvo Donat bo investiralo v nova cestno transportna sredstva in tako moderniziralo svoj vozni park.
—	Trgovina in gostinstvo:
iTPBte.-.
Organizacije združenega dela s področja trgovine morajo vso pozornost - posvetiti boljši pre-
skrbi občanov. Tu se morajo dejavno vključiti tudi potrošniški sveti v krajevnih skupnostih.
Na področju preskrbe bo potrebno izdelati program stalnih občinskih blagovnih rezerv (srednjeročni in letni) ter na osnovi programa v letu 1980 formirati enomesečne blagovne rezerve osnovnih prehrambenih in drugih artiklov.
TDO Jelša bo v letu 1980 pričela z izgradnjo marketa osnovne preskrbe v Bistrici ob Sotli in gostinsko-trgovskega centra v Šmarju pri Jelšah.
—	Zdraviliški turizem:
Na področju zdraviliškega turizma ima občina Šmarje pri Jelšah velike možnosti, ki jih bo treba še bolje izkoristiti. S povečanjem kapacitet in izboljšanjem ponudbe bodo skušale organizacije združenega dela s tega področja izboljšati in utrditi mesto turizma v gospodarstvu občine.
Zdravilišče Rogaška Slatina bo pristopilo k izgradnji hotelskega kompleksa Tempel, ki bo vključeval Hotel Tempel (A) s tristo ležišči.
TOZD Atomske toplice bo pristopil k sanaciji in modernizaciji kopališča, ki bo obsegal izgradnjo bazenov, campa, parkirišča, sanitarij, slačilnic, kioska in adaptacijo hospitalnega dela.
Na območju spominskega parka Trebče — Kumrovec bo velikega pomena investicija v prenočitvene in gostinske zmogljivosti, ki jih bo zgradil Petrol v Bistrici ob Sotli. V sklopu parka bo potrebno ustanoviti turistično informativno pisarno, ki bi informirala javnost o ureditvi muzejskih objektov na Trebčah in o drugih zgodovinskih in naravnih znamenitostih tega območja in območja cele občine.
—	Obrt
Osnovna naloga na področju obrti bo v pospeševanju deficitarnih obrtnih dejavnosti. To bomo dosegli z ustrezno davčno politiko, ustreznim kreditiranjem s preganjanjem šušmarstva. Pomembnejšo vlogo bo moralo odigrati tudi obrtno združenje, kakor tudi podpisniki družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v občini Šmarje pri Jelšah.
Potrebno bo izvesti tudi kategorizacijo gostinskih lokalov, ki bi morala biti opravljena že v letu 1979.
Izdelal se bo program razvoja malega gospodarstva v občini in na osnovi potreb opredelili razvoj na posameznih področjih obrti in po posameznih krajih.
V.	Infrastruktura in stanovanjska izgradnja
Na področju urbanizma bodo v letu 1980 izvedene naslednje naloge:
—	osnovna naloga je izdelava prostorskega plana
—	zazidalni načrt za Bistrico ob Sotli za poslovno dejavnost in za individualno stanovanjsko gradnjo
—	novelacija urbanističnega načrta za Rogaško Slatino in Šmarje pri Jelšah
—	dokončati zazidalni načrt za Podčetrtek
—	zazidalni načrt za industrijsko. cono v Šmarju pri Jelšah
—	zazidalni načrt za blokovno gradnjo v Rogatcu.
Z izgradnjo pregrade v Vonar-ju bo nujno potrebno pristopiti k izgradnji kolektorja in čistilnih naprav v Rogaški Slatini.
Strokovne službe SO Šmarje pri Jelšah morajo pripraviti za področje urbanizma naslednje odloke:
—	odlok o naseljih mestnega značaja in naselij, ki pridobivajo na mestnem značaju
—	sprejeti odlok o varstvu okolja
—	odlok o nadomestilu za stavbna zemljišča.
Za komunalno izgradnjo se bodo iz dohodka izločala sredstva v višini 1,5 % od osnove BOD. Ta prispevek se deli na 1 % za izvajanje komunalnih del širšega pomena, 0,5 % pa za dopolnjevanje KS pri komunalni izgradnji.
Na področju komunalne infrastrukture bodo glavne naloge usmerjene na štiri področja:
—	na področju izgradnje cest se predvideva rekonstrukcija 10 do 15 km lokalnih cest, SICKS bo v ta namen prispevala 5 mio din. Nadaljevala se bo izgradnja obvoznice v Rogaški Slatini
—	za izboljšanje razmer na vo-dooskrbnem območju bodo zgrajeni vodovodi v višini 15 mio din (v KS Podsreda in KS Bistrica ob Sotli)
—	po samoupravnem sporazumu se bodo zagotovljala sredstva v višini 1,2 % za komunalno urejanje stavbnih zemljišč za družbeno gradnjo. Komunalna interesna skupnost bo nosilec urejanja industrijskih in drugih con za gospodarske dejavnosti s sodelovanjem posameznih investitorjev in banke. Stavbna zemljišča se bodo urejala po zazidalnih načrtih in po programu samoupravne stanovanjske skupnosti.
—	Za elektrifikacijo, PTT dejavnost in ureditev pokopališč (mrliške vežice) bo namenjeno 2,5 mio din. V tem sklopu bo nekoliko več poudarka na PTT dejavnosti.
S sodelovanjem KS bomo pripravili program elektrifikacije neelektrificiranih gospodinjstev.
Stanovanjska izgradnja
Osnovne naloge stanovanjskega gospodarstva v letu 1980 bodo glavne naloge na naslednjih področjih:
—	priprava in sprejem planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981-85 se morajo v konkretnih elementih opredeliti predvsem naloge na področju samoupravne organiziranosti in uresničevanja načel svobodne menjave dela, dolgoročnemu celovitemu planiranju stanovanjske izgradnje, sofinanciranju uporabnikov družbenih najemnih stanovanj, opredeliti obveznosti do nalog na skupnih področjih, kot so zemljiška in komunalna politika ter izgradnja stanovanj za deficitarne kadre.
—	Financiranje izgradnje bo potekalo na osnovi zbiranja sredstev na osnovi že sprejetega samoupravnega sporazuma o formiranju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Na osnovi tega bo v letu 1980 dograjenih 81 družbenih stanovanj od tega v Šmarju 24, v Rogaški Slatini 32, v Kozjem 12 in v Rogatcu 13, poleg tega pa se bo v letu 1980 pričela izgradnja še 63 stanovanj in sicer v Šmarju 12, v Rogaški 16, v Kozjem 13 in v Bistrici ob Sotli 9 stanovanj. Povprečna velikost novozgrajenih stanovanj bo 57,6 m2.
—	Uveljavljanje sprejetega samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine. V skladu s tem se bodo najemnine v letu 1980 povečale za 31,79 %.
—	Izvajanje pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja in s tem nadaljnje stimulacije namenskega varčevanja.
—	Dokončna odprava posledic potresa v letu 1980 na družbenem stanovanjskem skladu.
—	Ustrezna skrb se bo v letu 1980 posvečala rešitvi stanovanjskega vprašanja borcev NOV.
—	Dograjevanje delovanja hišne samouprave, kjer bo treba doseči večje vključevanje SZDL (kadrovanje v HS, organiziranje izobraževanja hišne samouprave in izvajanje zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki zadeva stanovanjsko skupnost).
—	V letu 1980 je treba najti u-streznejšo obliko organiziranosti strokovnih služb za u-spešnejše strokovno in samoupravno delovanje na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	Glede problematike obratovanja skupne kotlovnice v Ratanski vasi bo v letu 1980 sprejet samoupravni sporazum, ki bo opredelil obveznosti, merila za ekonomično poslovanje kotlovnice.
—	V stanovanjskem gospodarstvu mora dobiti ustrezno mesto tudi zadružna stanovanjska gradnja, kot oblika združevanja občanov, v kateri naj se na organiziran način rešujejo stanovanjske potrebe.
—	S pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, bodo izenačene pravice in dolžnosti glede pridobitve kreditiranja in prenove stanovanj z delavci v združenem delu.
VI.	Družbene dejavnosti
Na področju družbenih dejavnosti se bodo zadovoljevale skupne potrebe v skladu z možnostmi gospodarstva. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti se bodo te potrebe zadovoljevale na osnovi načel svobodne menjave dela.
Zaradi omejitev na področju skupne porabe bo naloga samoupravnih interesnih skupnosti, da posvetijo vso pozornost bo-
ljši organiziranosti za doseganje večjih učinkov pri zadovoljevanju skupnih potreb.
—	Vzgoja in izobraževanje
V	vzgoji in izobraževanju si bomo v letu 1980 prizadevali za kvalitetnejši premik v smeri posodabljanja pedagoškega procesa. V ta namen se bo skrbelo za boljšo opremljenost z novimi modernejšimi učili, za nadaljnje delo razrednih in predmetnih strokovnih aktivov, za izobraževanje pedagoških delavcev ob delu.
Za kvalitetnejše pedagoško delo in optimalen uspeh pri delovnem procesu bo v letu 1980 poskrbljeno za organizacijo centralne šolske svetovalne službe pri VIO, ki bo pokrivala potrebe vseh TOZD.
Pospešiti bo treba razvoj in organizacijo republiškega ekspe-rimentalno-hospitacij skega izobraževalnega centra v Podčetrtku, s posebnim poudarkom na pedagogiki prostega časa v okviru celodnevne šole.
V	programu republiškega ek-sperimentalno-hospitacij skega centra se vključuje tudi OŠ Marija Broz s poudarkom na proučevanju zgodovine NOB.
V	letu 1980 bo na celodnevno šolo prešla OŠ Marije Broz v Bistrici ob Sotli, kjer bo 8 oddelkov.
Najpomembnejša investicijska naložba vzgoje in izobraževanja bo pričetek izgradnje osnovne šole v Rogaški Slatini.
V	Kostrivnici bo dokončana osnovna šola.
—	Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva se bo v letu 1980 posvetila pozornost povečanju števila otrok, ki se jim nudi oskrba v vrtcih. Število teh otrok bo v letu 1980 640.
V	akciji za razširitev dejavnosti se bo v letu 1980 pripravila dokumentacija za prizidka v Šmarja in Rogaški Slatini.
Skupnost otroškega varstva bo v sodelovanju s skupnostjo vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva in zdravstvenega varstva v letu 1980 pristopila k iskanju nadomestnih kapacitet sedanjega počitniškega letovišča za zdravstveno in socialno ogrožene otroke v Izoli.
—	Socialno skrbstvo
Glavne naloge na področju socialnega skrbstva v letu 1980 bodo:
—	skrb za ostarele
—	uskladila naj bi se rast denarnih pomoči z rastjo življenjskih stroškov
—	pri reševanju nekaterih najbolj perečih problemov naj bi sodelovale tudi KS
—	predzakonsko svetovanje
—	poskus sprave v ločitvenem postopku
—	uveljavilo naj bi se načelo svobodne menjave dela in to predvsem med zavodi ter skupnostjo socialnega skrbstva in skupnostjo zdravstvenega zavarovanja
—	Zdravstveno varstvo
Na področju zdravstvenega varstva bodo v letu 1980 opredeljene naslednje naloge:
—	razvoj preventivne dejavnosti
v splošni medicini in izboljšanje notranje organizacije dela
—	približati specialistično dejavnost (ginekologijo, okulistiko) uporabnikom v občini
—	preprečevanje nalezljivih bolezni, ki se pogosto pojavijo v občini
—	organizirati službe nege na domu
—	popolnejše in boljše zdravstveno varstvo borcev NOV
—	poglabljanje sistema svobodne menjave dela
—	zmanjšanje bolniškega stale-ža v občini za organizacije združenega dela
—	usklajevanje razvoja zdravstvene dejavnosti v občini
—	usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe
Na področju investicijskih vlaganj bo prioritetna naloga sofinanciranje izgradnje splošne bolnišnice Celje.
Pričeli bomo s pripravami na izgradnjo zdravstvene postaje v Bistrici ob Sotli.
—	Kultura
V	razvoju rednih kulturnih dejavnosti v letu 1980 bo še vedno poudarek na širjenju knjižničarske mreže in knjig nasploh ter na razvoju in oživljenju društvene dejavnosti v posameznih krajevnih skupnostih.
Na gledališkem in glasbenem področju bo dejavnost usmerjena na gostovanju kvalitetnih dramskih in glasbenih ansamblov, na likovnem in filmskem področju pa na vzgoji in razvoju teh dejavnost in na razstavni dejavnosti. Zagotoviti bo treba sredstva za slikarsko kolonijo Naši kraji — Titovi kraji v sodelovanju s krajevno skupnostjo Bistrica ob Sotli.
V	letu 1980 se bo skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo Celje nadaljevalo s spomeni-ško-varstvenimi akcijami v Lembergu (Rotovž), v Podčetrtku (Olimje), Marija na Pesku, prestavitev etnografskega spomenika »Imeno 77«), v Šmarju (kapele Sv. Roka). Na področju muzejske dejavnosti bomo skupaj z Muzejem revolucije Celje in Ljubljano skrbeli za razvoj te dejavnosti v spominskem domu dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini in muzealnih objektih v sklopu spominskega parka Trebče — Kumrovec.
V	Rogaški Slatini se bo pričela izgradnja kulturnega doma, v Podčetrtku pa se bo pričela izgradnja kulturnogasilskega doma kot nadomestna gradnja po potresu.
Kulturna skupnost in ustrezni upravni organi morajo do pričetka turistične sezone poiskati rešitev za pokrito sprehajališče v Rogaški Slatini.
Kulturna skupnost in upravni organi morajo ob sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo, krajevno skupnostjo Rogaška Slatina in DO »Zdravilišča« Rogaška Slatina, do pričetka turistične sezone poiskati ustrezno rešitev za pokrito sprehajališče v Rogaški Slatini.
VII.	Naloge na področju samoupravnega družbenega planiranja
Na tem področju nas čakajo
pomembne naloge, saj moramo pospešiti priprave planskih dokumentov in v decembru 1980 sprejeti nov srednjeročni družbeni plan za obdobje 1981 do 1985 ter dolgoročni prostorski plan občine Šmarje pri Jelšah. Zaradi tega morajo vsi nosilci planiranja spoštovati roke, zaporednost faz planiranja in način izpeljave postopkov pri sprejemanju posameznih planskih dokumentov.
Posebno pozornost v procesu priprave planskih dokumentov prevzemajo individualni poslovodni organi temeljnih organizacij združenega dela, ki so osebno odgovorni za pravilno in pravočasno pripravo planov.
V	procesu samoupravnega družbenega planiranja imajo kot temeljni nosilci planiranja pomembno vlogo tudi KS, ki morajo odgovorno pristopiti k izdelavi planskih dokumentov ob strokovni pomoči občinskih služb.
VIII.	Naloge na področju ljudske obrambe družbene samozaščite
Aktivnosti na področju ljudske obrambe bomo v letu 1980 uresničevali v okviru sklepov XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS.
Prizadevali si bomo, da bo pri reševanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite vključenih čim več delovnih ljudi in DO ter KS, da bomo tudi na tem področju dosegli podružbljanje vseh nalog. Ljudska obramba in družbena samozaščita mora biti prisotna v vseh normativnih aktih združenega dela in krajevnih skupnosti. Biti mora sestavni del socialističnega samoupravnega razvoja in vsakodnevnega življenja vseh delovnih ljudi in družbenih subjektov.
V	letu 1980 morajo biti realizirane vse naloge na področju obrambnih načrtov, kar nas zavezuje odlok predsednika republike. Težišče nalog mora biti v organizacijah združenega dela in KS. Aktivno pa se morajo vključiti tudi samoupravne interesne skupnosti.
V	letu 1980 je treba nadaljevati z intenzivno obrambno vzgojo nerazporejenega prebivalstva in izvenšolske mladine. Nadaljevati bo treba prizadevanja za pridobitev mladine za vojaške šole.
Pomembna naloga bodo tudi priprave in izvedba nabora mladincev obveznikov, še posebej za kandidate ŠRO in za ostale specialne enote JLA. Pri tej nalogi morajo sodelovati še zlasti družbenopolitične organizacije in KS.
Vsestranskemu usposabljanju enot CZ mora biti posvečena v letu 1980 posebna pozornost. Težišče nalog bo potrebno prenašati v KS, v zaselke, ulice in večje stanovanjske enote.
Pristopiti bo potrebno k doslednemu izvajanju odloka o gradnji zaklonišč, ki morajo biti grajena tako, da jih je možno uporabljati tudi v mirnodobne namene.
Na področju zyez bomo težili k temu, da bodo z žičnimi ali radio zvezami povezane vse KS z občinskim središčem.
Družbeno samozaščito, ki ježe postala sestavni del samouprav-
nega in političnega delovanja v občini, je potrebno v letu 1980 še nadalje razvijati in poglabljati. Podružbljanje se mora nadaljevati predvsem na naslednjih področjih:
— v samoupravne splošne akte morajo biti vgrajene oblike, vsebina in načini samozaščit-
BELEŽKA:
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
Objavlja
razpis o podelitvi priznanj občine Šmarje pri Jelšah za leto 1980
I.
Skupščina občine bo v letu 1980 podelila naslednja priznanja:
—	5 plaket »9. september«
—	7 priznanj »9. september«
—	3 nagrade v znesku po 12.000 din
II.
Plakete, priznanja in nagrade se lahko podelijo za dosežene uspehe v gospodarstvu, družbenih dejavnostih ter samoupravnem in družbenopolitičnem delu.
III.
Posamezna priznanja občine Šmarje pri Jelšah se lahko podelijo:
1. Plaketa in priznanje:
— delovnim ljudem in občanom, samoupravnim orga-
nega delovanja delovnih ljudi in občanov;
—	poseben poudarek je potrebno dati čuvanju družbenega in zasebnega premoženja;
—	oblikovanje varnostne kulture delovnih ljudi in občanov mora biti vključeno v vseh oblikah izobraževanja in obve-
ščanja;
—	komiteji za SLO in DS morajo zagotoviti izdelavo načrtov za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer;
—	narodna zaščita se mora še nadalje uveljavljati na vseh področjih njenega delovanja. V ta namen je potrebno za-
gotoviti ustrezno opremo in usposabljanje narodne zaščite;
— v cestnem prometu je treba izboljšati varnostne razmere z učinkovito prometno vzgojo, izboljšanjem prometnih razmer ter aktivnostjo pristojnih organov.
Zavarovalne storitve v občini Šmarje pri Jelšah
nizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in samoupravnim organizacijam ter društvom in enotam oboroženih sil SFRJ.
2.	Nagrada:
— delovnim ljudem in občanom ter njihovim organizacijam in društvom.
IV.
Predloge za podelitev plaket, priznanj in nagrad lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organi občinske skupščine, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva.
V.
Predlog za podelitev plakete,
priznanja ali nagrade mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev.
Rok za predložitev predlogov na naslov:	Skupščina občine
Šmarje pri Jelšah, Skupščinska pisarna, 63240 Šmarje pri Jelšah, je 15. junij 1980.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Celje je izpostavila na vseh občinah svojega delovnega območja svoja predstavništva, da bi tako imeli občani, oziroma zavarovanci zavarovalne storitve čim bližje.
Za boljši servis zavarovalnih uslug je v Šmarju pri Jelšah v mesecu avgustu leta 1976 nekdanja Zavarovalna skupnost »SAVA« odprla pisarno, ki je sedanje predstavništvo Triglava.
V	predstavništvu zavarovalnice v Šmarju je zaposlena 1 delavka. Na območju šmarske občine obdeluje zavarovalno polje 14 zavarovalnih zastopnikov.
V	predstavništvu se sklepajo vse vrste zavarovanj. Zavarovanci z območja cele občine priha-
jajo po razne informacije o zavarovalnih pogojih za razne vrste zavarovanj, prijavljajo vse škode, ki so jih utrpeli, sklepajo nova zavarovanja in plačujejo zavarovalne premije. Največ je sklenjenih avtoodgovomost-nih zavarovanj, kasko zavarovanj avtomobilov, kombiniranih stanovanjskih zavarovanj gospodinjstva, vsa nezgodna zavarovanja, vse vrste kmetijskih zavarovalnih panog, strojev in pridelkov, vse kar želi zavarovati občan, oziroma vse storitve, ki jih omogoča zavarovalni servis. Izpostava predstavništev na vseh občinah ima namen, da se približamo občanom v zavarovalni zaščiti. Delovni čas je u-sklajen z delovnim časom občine.
Štefan Galuf
Pozdrav slovenskih predstavnikov pred šolo v Bistrici	Sprejem pred hotelom Atomske Totplice v Podčetrtku
Vse fotografije je prispeval Joco Žnidaršič, redakcija Dela.
Štafeta mladosti — Štafeta mladosti — Štafeta mladosti
Letošnja štafeta mladosti, najlepši simbol ljubezni in zvestobe do našega ljubljenega Tita, simbol svobode, miru in bratstva, je 26. aprila nekaj po 19. uri pri Sokolu, na meji z brežiško občino, prišla v naše kraje. Po kratkem postanku pred osnovno šolo »Marija Broz« v Bistrici ob Sotli, so jo mladi ponesli na Trebče, kjer so ji pripravili veličasten sprejem. Vsi, ki smo se tega lepega večera zbrali v kraju Titove mladosti, smo ponovno zaprisegli in potrdili trdno odločenost, da bomo šli po poti, ki sta jo začrtala tovariš Tito in ZKJ.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak pa je dejal:
»V tej čudoviti dolini miru, odmaknjeni, kjer se je le občasno čulo šumenje valov razburkanega sveta, je živel in ustvarjal tovariš Tito. Tu se je porajal, iz tega testa in duha je nastajal simbol svobode jugoslovanskih narodov, simbol poštenja, pravice, miru, sožitja med vsemi narodi sveta, simbol, ki ne bo nikoli zbledel, ki nas bo večno vodil v še pravičnejši svet, v še lepše življenje. Ali čutite v srcu ponos? Ali se zavedate spoznanja, da smo pri izviru legende, da smo sodobniki osebnosti, ki je v sebi zbrala vso moč revolucionarnega duha naših narodov in postala pojem
za svobodo in mir? Ali se zavedate, da smo rojaki tovariša Tita? Ne s hvalo, ne z besedami, z dejanji, z garanjem, z borbo, če bo treba, bomo dokazovali, da so tu korenine, da smo vredni sina Marije Javoršek, da so naši kraji res Titovi kraji.«
Le kdo bi lahko takrat verjel, da je bila to zadnja pot šta-; fete mladosti — Titove štafete. Namesto pisma s prisrčnimi pozdravi in najboljšimi željami, je njeno zadnje sporočilo naslednje:
»Najdražji naš tovariš Tito! Štafeta mladosti, izraz neizmerne ljubezni in najglobljega spoštovanja pionirjev in mladincev Jugoslavije, se poslavlja od tebe z obljubo, da bodo mladi naše domovine, skupnost bratskih narodov in narodnosti neomajno nadaljevali tvojo pot. Mladi so ti bili zelo blizu, za njih si gradil našo prihodnost. Ti si nas prikazal svetu in svet približal nam. Ti si nas učil, kako je treba ljubiti in tudi mi ti vračamo to ljubezen.
Dragi naš najljubši tovariš, ni te med nami, vendar si v nas, v vseh srcih delovnih ljudi in občanov tvoje in naše Jugoslavije. Odločno in smelo bomo nadaljevali tvoje delo.«
Pionirji in mladina Jugoslavije
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Štafeto so pozdravili: sekretar OK ZKS Milan Pugelj, predsednik OK SZDL Jože Drofenik in predsednik Skupščine občine Darko Bizjak
V mladih srcih ponos. Nastopamo za Tita. Fotografije prispeval: Tone Mastinšek, Šmarje pri Jelšah.
Bratstvo in enotnost
JUGOSLAVIJA V MALEM
O	tem, da je bilo v Rog. Slatini srečanje pionirjev pobratenih šol iz Zagreba, Reke, Više-grada, Beograda, Kotora, Ohrida in Rogaške Slatine, ste slišali že po radiu, televiziji in drugod. Najbrž pa ne veste, kako je vse skupaj potekalo. Že mesec prej smo se na to skrbno pripravljali, končno pa je bil tu tisti četrtek. Nisem bila gostiteljica, a vseeno sem prišla zraven z izgovorom, da grem pomagat mami, ki je imela polno dela, saj je bila kot učiteljica gospodinjstva zadolžena za prehrano.
Ura je bila pol štirih in prišli so že vsi gostitelji, ampak prvi gostje so dospeli šele ob pol šestih, tisti iz Ohrida pa ob pol osmih. Z zavistjo sem gledala, sošolke, ki so se predstavljale svojim gostjam. Ko so te odšle, si videl le še živčne obraze, ki so se s pogledi spraševali: »Bomo še dolgo čakali?« Končno so le prispeli vsi avtobusi in izmučeni smo se odpravili domov.
Nisem se še naspala, že je napočilo jutro. Mama je zgodaj odšla, saj je morala pripraviti mizo za coctail. Gostje in gostitelji so si med tem ogledali znamenito točko Rog. Slatine — Knežec. Tam je spominski dom
dr. Franceta in Borisa Kidriča. Kdo sta ta dva velikana, veste, zato pojdimo naprej! Po ogledu pivnice, trgovin ter drugih zanimivosti v mestu so gostitelji odpeljali goste na domove, kjer so imeli kosilo. Popoldne je bila proslava, na kateri smo s kulturnim programom pokazali kaj znamo. Po proslavi je bil kviz o Rog. Slatini in Borisu Kidriču. Predstavniki iz vsakega kraja so odgovarjali in znali so vse. Proslava je na vse napravila močan vtis. Najlepša je bila zadnja točka, s katero smo dokazali prijateljstvo in enotnost med našimi narodi: vsi nastopajoči folkloristi so zaplesali Titovo kolo. Po proslavi so gostitelji odpeljali goste domov. Seveda so bili vsi že zelo izmučeni.
V soboto so si pionirji ogledali še Kumrovec, Trebče in Bistrico ob Sotli, učitelji pa Osan-karico. Popoldne je bil poslovilni ples, nato pa je nastopilo slovo. Težko smo se ločili, pa čeprav — roko na srce, smo bili vsi že utrujeni od doživetij-
Mislim, da so bili naši gostje zadovoljni in če bodo še prišli, sem že sklenila, da bom zagotovo tudi jaz gostiteljica.
Kropeč Mateja 6.a OŠ Rog. Slatina
Iz naših krajev
Volilna konferenca OKZKS
16. maja je bila v Šmarju pri Jelšah programsko volilna konferenca OK ZKS. Prisotni so najprej z minuto molka počastili spomin na velikega revolucionarja, borca za pravice delavskega razreda, komunista, državnika, očeta naše socialistične samoupravne družbe in tvorca gibanja neuvrščenih, našega dragega maršala Tita. Potem je o družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmreah v občini spregovoril sekretar OK ZKS Šmarje pri Jelšah. Glede na to, da je šmarska občina med petimi najmanj razvitimi v republiki, so v razpravi, v kateri so sodelovali delegati iz vseh sredin, iskali in
O življenju in delu v naši krajevni skupnosti je bilo še dokaj malo napisanega. Prav to me je tudi spodbudilo, da v tem sestavku nanizam nekatere, mnogim morda neznane probleme in aktivnosti življenja na Sladki gori.
Naša KS spada v občinskem merilu prav gotovo v nižji razred manj razvitih KS, kar je za nemoten razvoj KS gotovo pomemben člen v naših srednjeročnih razvojnih načrtih. Po vojni naša krajevna skupnost ni bila deležna gradnje niti enega družbenega objekta, razen gasilskega doma, ki ga je KS zgradila s svojimi sredstvi. Tudi dejstvo, da otroci obiskujejo šolo, ki so jo zgradili naši predniki in da imamo trgovino v enako starih in neprimernih prostorih, potrebo po temeljitem razvoju KS še bolj opravičuje. Delovni ljudje in krajam se trdno zavedamo, da bo razvoj odvisen predvsem od oragniziranosti KS in od vsestranske pomoči družbe za razvoj KS v ekonomskem kot družbenopolitičnem pogledu. Resnično pa je dejstvo, da organi naše KS mnogo težje uresničujejo potrebe po načrtnem razvoju kot je možno v bogatejših KS. Tudi podatek o številu zaposlenih ne gre v prid KS, saj je v naši krajevni skupnosti še vedno kmetijstvo glavna panoga. Prav v razvoj kmetijstva se je v zadnjih letih veliko vložilo, saj so rezultati že marsikje vidni. Moderno opremljene kmetije in novo zgrajeni domovi po potresu ter urejene domačije, dajejo videz razvoja KS. Ostaja pa nerazvitost komunalnih dejavnosti ter družbenih objektov, saj je finančna preobremenjenost krajanov izrazita. Gotovo pa se bo stanje z uvedbo odplačevanja solidarnostnega posojila še poslabšala. Glede na to, da imamo v srednjeročnih načrtih velike potrebe med katerimi bi omenil gradnjo mrliške veže, gradnjo trgovine, nove šole, asfaltiranja cest ter razširitev telefonskega omrežja, se upravičeno sprašujemo kako realizirati načrte razvoja in ali bodo zopet, kot doslej na prio-
predlagali poti za hitrejši razvoj.
Na podlagi sprememb in dopolnitev sklepa o organiziranosti in delovanju ZK, ki predstavljajo statutarno uveljavitev načela o kolektivnem delu in odgovornosti, je bil za predsednika OK ZKS Šmarje pri Jelšah za enoletno mandatno obdobje izvoljen Ivan Rebemjak iz Rogaške Slatine, ki bo svojo funkcijo opravljal neprofesionalno, za sekretarja komiteja OK ZKS, ki bo to delo opravljal dve leti poklicno, pa tov. Milan Pugelj iz Šmarja pri Jelšah. Na programsko volilni konferenci so izvolili tudi predsednike in člane nekaterih komisij.
ritetni listi že razvite KS. Tudi odhod delavcev v večja središča in s tem mnogokrat graditev domov v drugih KS, nikakor ne gre v prid naši KS. Z manjšimi industrijskimi objekti bi se odhajanje kmalu omejilo kar bi bilo za KS velikega pomena. Prizadevanja za uresničitev zastavljenih načrtov so velika. Zavedamo se, da želimo samo naj-nujneše dobrine za vsakodnevno življenje v socialistični družbi. Ob vseh teh žgočih problemih pa je naša KS v zadnjih letih le prestavila mejnike nerazvitosti, saj je mreža makadamskih cest povezala skoraj vse zaselke, v zadnjem obdobju pa smo dobili tudi prve asfaltne odseke ceste na Sladko goro, ki je pomemben korak naprej.
Nekaj, kar velja omeniti v naši krajevni skupnosti in kar ne zaostaja za bolj razvitimi, je življenje in delo družbenopolitičnih organizacij. Najaktivnejše je gasilsko društvo. Posebno se ta aktivnost izraža zadnja leta, saj je s svojimi uspehi v delu društva na tekmovanjih mnogim zgled. Tudi 00 ZSMS, se s svojim delom lahko pohvali, saj se z delovnim akcijami, proslavami ob kulturnih in krajevnih praznikih ter raznimi prireditvami ustrezno vključuje v družbenopolitično življenje. Komaj tri leta ustanovljeno strelsko društvo pa je doseglo kar vidne uspehe, tako v strelskem športu kot pri SLO in DS. Vsi krajam KS Sladka gora si prizadevamo, da bi stopili v korak z ostalimi KS in bi s tem bil tudi nam o-mogočen lepši jutri.
Čebular Jože
ALI BODO KMETJE KDAJ ENAKOPRAVNI?
Z veseljem prebiram glasilo »Bohor žari«. To je zanimivo pisanje tudi za preprostega občana, upam, da se bodo v njem radi oglašali tudi preprosti ljudje. Učenemu ni težko napisati zanimiv članek, težje je pisati človeku, ki ima svinčnik v roki
le ob kaki čestitki sorodniku, vendar ste nam dali pogum.
Nima smisla tarnati o cenah, o razlikah kmečkega in delavskega človeka in vseh socialnih razlikah, sprašujemo pa se ali še lahko kmet kaj upa? Kje so plačani dopusti, kje porodniški dopusti tudi za kmečke žene? Kje 8-urni delavnik s prosto soboto in nedeljo? Kje razni izleti itd. Ali ne bo nikoli mogoče kmečki ženi priznati vsaj delček tega? Ali je hrana tako malo vredna, da se njen pridelova-
Naše otroško varstvo
VSI ZA SREČNO OTROŠTVO NAŠIH NAJMLAJŠIH!
Ta misel je vodila delavce Vzgojno varstvene organizacije Rogaška Slatina pri oblikovanju letnega delovnega plana za šol. leto 1979/80. Med drugimi smo si v planu zastavili tudi oblike sodelovanja s KS na področju predšolske vzgoje. Dokaj obširni letni plan smo tudi letos poslali v vse KS, kjer delujejo enote VVO. Verjetno teh planov nihče ni obravnaval, čeprav smo pričakovali, da jih bodo morda KS dopolnile s potrebami po različnih oblikah vzgojno varstvene dejavnosti na terenu.
Na 5. pedagoški konferenci smo usklajevali plane na področju predšolske vzgoje za obdobje 1981-85. Na konferenco smo povabili predstavnike vseh KS v občini. Na žalost moramo povedati, da sta se konference udeležila le predstavnika KS Kostrivnica in Kozje.
S takim sodelovanjem uporabnikov in izvajalcev, ko moramo skupaj načrtovati razvoj vzgoje in varstva predšolskih otrok, VVO ne more uresničevati smotrov in nalog ter svoje družbene vloge v KS. Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok opredeljuje VVO kot nosilca in usklajevalca družbeno organizirane vzgoje predšolskih otrok v KS. Sprašujemo se tudi, kakšna je aktivnost komisij za otroško varstvo, ki so formirane pri KS.
Uporabnike in izvajalce mora družiti težnja, da vsem otrokom na našem področju, nudimo vsaj delček predšolske vzgoje z različnimi skrajšanimi in občasnimi oblikami dejavnosti.
Ena izmed oblik, ki smo jih organizirali za otroke, ki niso redno zajeti v predšolsko vzgojo in varstvo, je 80-urni program za 5-letni otroke. Ta program je stekel v petih KS ob pomoči krajanov in osnovnih šol. Izvajali smo tudi različne mesečne in tedenske dejavnosti, ki bi bile lahko s pomočjo dejavnikov v KS še bolj razširjene in obiskane.
Glede na to, da delujemo na pretežno kmečkem področju in imamo v organizirano vzgojo in varstvo zajetih le 16 % predšolskih otrok, moramo vse bolj razmišljati o takih oblikah vzgojne dejavnosti, ki naj seže-
lec nikjer ne bi mogel uvrstiti? Mislim, da bi bilo vendar že enkrat treba pogledati resnici v oči in urediti, da bi bil vsak človek enakopraven pa naj bo to človek katerekoli kategorije. Na tak način bi ne bilo toliko opuščenih kmetij in se nam ne bi bilo treba tako bati kako bo s krajem v prihodnosti. Tako bi tudi mladini dali nekaj upanja in veselja. Učimo se na napakah, skušajmo pa jih tudi popravljati!	Štus Tončka
Podčetrtek
jo tudi v manjše kraje in zajamejo čimveč predšolskih otrok.
V tej smeri bi se morali pogovarjati uporabniki in izvajalci. Pogovarjali smo se samo s predstavnikoma KS Kostrivnica in Kozje. V Kostrivnici že načrtujejo koliko otrok bo bivalo v novem vrtcu. Pozornost pa bodo posvetili tudi tistim otrokom, ki zaradi socialnega stanja družine ne bi mogli biti deležni organizirane vzgoje in varstva. Aktivirali bodo komisijo pri KS.
Isto je povedal tudi predstavnik KS Kozje, ki bo prav tako dobila novi vrtec. KS je pripravljena pomagati pri organizaciji dejavnosti za nezajete otroke. O novem vrtcu pa se pogovarjajo tudi v TOZD Metka, ki bo podarila malčkom v Kozjem blago za posteljnino.
Ali o malčkih razmišljajo in se pogovarjajo tudi v tistih KS, katerih predstavniki se niso udeležili naše pedagoške konference?
Olga Filipič
Bralka glasilu
Pa še nekaj! Naše glasilo so kar razgrabili. Zanimiv in posrečen je naslov. Boljšega si niste mogli izmisliti. Že med vojno je bil Bohor simbol upora in sploh Kozjanskega. Naj vam napišem pesem, ki je povdarjala naš simbol, naš dragi Bohor. Pesem je nastala v svobodi 1945 leta in to izpod mojega peresa, ko sem še bila mladinka in skojevka. Ob priliki neke igre je bila deklamirana v šoli Zagorje.
SIMBOL KOZJANSKEGA ODREDA
Simbol Kozjanskega odreda, si Bohor naš, ves mrk teman. Težke borbe si prestajal, dočakal si svobode dan.
Ranjenim si dal zavetje, mrtvim pa svoj zadnji dom, sovragu bil si temna sila, temna sila, blisk in grom.
Ko zasijala je svoboda, s ponosom gledal si svoj rod. Slovenska pesem se glasila okoli tebe je povsod.
Trden si v svoji moči, zvest je narod pod teboj, braniti drago nam svobodo, cilj je naš in cilj je tvoj.
V svobodi 1945 Vida Moškon-Olga
Življenje na Sladki gori ni ravno sladko