anketirancev, dobrih 78 % vseh udeležencev. Izkazalo se je, da je ob ponovljenih temah nekaterih usposabljanj število udeležen- cev padalo, kar je povsem razumljivo. Število udeležencev, ki so se udeležili posameznih spletnih seminarjev, se je gibalo med 11 in 85, v povprečju pa okoli 40. Na petstopenjski Likertovi lest- vici so anketiranci ocenjevali zadovoljstvo z izvedbo webinarjev. Povprečje zadovoljstva z izvedbo vseh izvedenih webinarjev je znašalo 4,5 (op. p: 1 – zelo nezadovoljen, 5 – zelo zadovoljen). Na vprašanje, ali si udeleženci tudi v prihodnje želijo spletnih semi- narjev, smo 100-% pritrdilne odgovore prejeli od anketirancev iz 23 webinarjev . Pri preostalih petih webinarjih pa je po en anketira- nec menil, da to ni potrebno. Veseli nas dejstvo, da so anketiranci odgovarjali tudi na odprta tipa vprašanj, in sicer kaj od slišanega na webinarjih jim je bilo najbolj zanimivo oziroma uporabno za njihovo delo in katerih vsebinskih predlogov bi si želeli v pri- hodnje. Odgovori na prvo vprašanje so bili predavateljem v po- moč pri izvedbi kasnejših tovrstnih usposabljanj, čemu dati večji poudarek pri posamezni temi. Odgovori na drugo vprašanje pa so dali nabor vsebin, ki so jih naši predavatelji skušali nekaj uvrstiti v že razpisane teme webinarjev, nekatere pa na novo pripraviti. Kar nekaj pobud smo prejeli tudi na temo zdravstvenega varstva če- bel, kar smo tudi sporočili VF NVI, ki je prve webinarje za čebelarje začel izvajati junija 2020. Tudi v maju smo izvedli webinarje, in sicer teoretični del te- čajev za čebelarje začetnike. Na ČZS smo se zavedali, da teča- jev ne bo mogoče do poletja izvesti drugače, kot da teoretični del izvedemo s pomočjo spletnih seminarjev. In kako te izvesti v tako kratkem času? Zahtevalo je organizacijske in izvedbene spremembe: soglasje MKGP -ja glede načina izvedbe usposabl- janja, vključitev dodatnega predavateljskega tima itd. Webi- narje smo tako izvedli s kadri, ki so zaposleni na ČZS. Praktični del tečajev je oz. bo potekal na terenu. Večkrat je bil izražen pomislek, ali so webinarji pravi način za posredovanje znanja čebelarjem in koliko različnih čebelarjev je ta usposabljanja sploh poslušalo. Prepričana sem, da se boste strinjali z mano, da je bil v omenjenem času to pravi način izvedbe usposabl- janj, konec koncev je ob tolikih ukrepih oz. prepovedih to dru- ženje bilo tudi zaželeno. Mlajši in tisti, ki so še zaposleni ter jim uporaba storitev sodobnih informacijskih tehnologij ni tuja, so se tovrstnega usposabljanja celo razveselili. Na osnovi opravl- jene statistike smo ugotovili, da je od 1133 prisotnih udeležen- cev usposabljanj usposabljanja poslušalo 390 različnih ude- ležencev (op. p.: udeleženci so šteti le enkrat, čeprav so morda prisostvovali na več webinarjih). Menim, da število čebelarjev, ki so poslušali in sodelovali v webinarjih, ni zanemarljivo. Prav tako menim, da je treba nadaljevati in nadgrajevati tovrstno obliko usposabljanja, pa vendar ne opustiti tistega, kar je že utečeno in dobro. Tukaj mislim na utečene učne oblike, ki jih zaposleni in pogodbeni sodelavci izvajajo na terenu – na loka- cijah čebelarskih društev oziroma zvez, saj vemo, da z e-izo- braževanjem ne moremo zajeti celotne populacije čebelarjev. Prav tako pa menim, da tudi osebni stik pri čebelarjih ogromno pomeni. Tako kot smo si ljudje različni po videzu, tako imamo tudi različna stališča. Nekomu zaradi različnih dejavnikov bolj ustrezajo sodobne oblike izobraževanj, drugim bolj klasične, nekaterim celo ene in druge. Zagotovo pa nam je letošnja iz- kušnja z e-izobraževanjem prinesla pozitivno izkušnjo, ki jo bomo izvajali tudi v prihodnje. Travniški čmrlj je med našimi najmanjšimi čmrlji. Najdemo ga kar v treh barvnih različicah, in sicer v črni, sivi in rjavi. V Sloveniji je najpogostejša črna. Gnezdi večinoma na površini, v mahu ali v šopu trav. Družine so majhne in največkrat štejejo samo nekaj deset delavk. Vrsta je toploljubna. Matice pomla- di postanejo dejavne med zadnjimi, šele proti koncu aprila. V nasprotju z večino čmrljev je travniški čmrlj najdejavnejši v toplem delu dneva, zelo podobno kot medonosna čebela. Zju- traj tako postanejo dejavni precej kasneje kot večina čmrljev. Na evropskem rdečem seznamu ni označen kot ogrožena vr- T ravniški čmrlj (Bombus humilis) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si sta, vendar je pri nas vse redkejši. Vse manj je namreč cvetočih travnikov, ker gnezdi na površini tal, pa veliko njegovih gnezd propade tudi zaradi zgodnje in pogoste košnje. Črna različica travniškega čmrlja Foto: Danilo Bevk Prvi webinar ČZS, 30. marca 2020 na temo apitehničnih ukrepov Foto: MB 7-8/2020 letnik CXXII 208 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE