Uredništvo: R. Je-lofnik v Ljubljani Katoliška tiskarna. Upravništvo: Lud. Tomažičv Ljubljani Katoliška tiskarna. i=D Izhaja enkrat na mesec, in sicer 10. dan meseca. Celoletno stane 2 K, posamezne številke pa 20 vinarjev. D= 1=0 Št. 3. V Ljubljani, dne 10. marca 1913. Letnik VI. Telesa moč, duha krepost. Da se v naših dneh opaža tudi že v gotovih slojih našega ljudstva po deželi precejšnja pomehkuženost, ne more nihče tajiti. Naj si bodo vzroki katerikoli — o tem naj razpravljajo dušni pastirji, učitelji, sociologi in politiki — precej našega ljudstva je že otrovanega s tem strupom iti bati se je, da bo rod za rodom slabši in piškavejši. Ne vem zakaj, dejstvo pa je, da se kaže vpliv pomehkuževanja gotovega dela našega ljudstva najbolj pri nekaterih dekletih v neki prečudni razvajenosti in zoprni scartljanosti. In čuda! to opažajo dostikrat mestni ljudje, ki so sami zelo razvajeni, na dekletih, ki pridejo služit z dežele. Ne ravno majhen odstotek teh deklet zapušča očetovo hišo vsled požcljivosti po dobrotah in ugodnostih mesta. Doma je marsikatera opletala žgance in kašo in imela kofe in čaj za najslajši užitek, v mestu pa celo pri tistih seveda ne ravno pregosto sejanih rodovinah, kjer s hrano pri poslih ne skoparijo, marsikatero dekle ni zadovoljno s to in ono jedjo, ki gre ali mora iti ostali družini v tek. Vsako delo je takim dekletom pretežko, boje se vsake sapice in počenjajo velike komedije, če se v prst vščipnejo, rade poleže, se veliko zanimajo za romane dvomljive vrednosti in menjajo vsak mesec službo tudi v razmerah, kjer bi tega ne bilo treba — po marsikaterih kotičkih v mestu pa, kjer se glasi škripajoči amerikanski harmoriij in se pleše, se lahko nedeljo popoldne cela šuma takih deklet najde. Kdor se za to vprašanje zanima, bo našel, da so taki posli večinoma doma iz bajtarskih in osebenkarskih rodovin in da naravnost iz doma pridejo tako razvajane, do-čim so gruntarska dekleta, kjer otrokom doma ne manjka ne hrane 'ne obleke, po veliki večini pridna, utrjena, zanesljiva in nič preveč izbirčna ter potrpežljiva. Menim, da bo pri fantih, upoštevajoč njihovo od deklet različno nrav, podobno, le da je fant, ako je že bil na krivem potu in se dal izpreobr-niti stanovitnejši, dočim so taka dekleta, tudi če pridejo do urejenejših razmer, celo življenje po svoje izpačena. Iz toga je čisto lahko sklepati, da je meh-kužnost, ki je za greh to-, kar gnoj za polje, navadno doma v siromašnih razmerah na kmetih. Ravno bolj revne kmečke družine Amerikance. Povest. — Spisal Stanko Bor. Pa so preprečili njegov namen; zaprli ga kot slaboumnega v samotno celico, pripeljali ga od Hamburga po odgonu, grdo in neusmiljeno ravnali z njim celo pot. Kakor v sanjah so šli mimo njega kraji, mesta, vasi, sela, mimo katerih so ga gonili, njegov duh se je bavil le z mislijo, kaj se je zgodilo, da je bilo nekdaj nekaj lepega, da je bil srečen; in če je napenjal spomin, je s silo priklical vso resnico na dan: ukraden, uničen. Prizor za prizorom, en hujši, mučnejši od drugega je vstal pred njim in mu trgal srce. In ko je bilo srce polno, da je hotelo počiti, mu je spomin otemnel, le v megli, kakor v sanjah je zrl vse, kar se je zgodilo, kakor v sanjah sc mu je zdelo, da stoji pred rojstno hišo. da gleda v obraz materi. In ni se ganil, ni objel matere, ni ji povedal, da ni on kriv, ker se je vrnil tak, ampak hudobni svet, ki ga je okradel, ga je poslal revnejšega kot je odšel po dolgih petih letih v rojstno vas. „Ne ustrašite se, mati 1“ je počasi, zamolklo, pri-tajeno bojazen prikrivajoč pretrgal[župan mučen molk. V materi je kri za hip zastala, nato zavaloviln močneje, burneje; srce sc je krčilo, da samo ni znalo zakaj,""v glasi" je vstajala grozna zavest, trpka resnica, da je to — Peter, njen sin. „Kaj se je zgodilo? Glasuje bil tresoč, zamolkel, pritajen. „To je, vaš sin! Peter'je 1“ Mati je izpustila Tončka, vsi udje so ji odpovedali, onemoglost jo je prešinila, pred očmi se ji je temnilo. 'Da bi bil ta zanemarjen,' raztrgan, neobrit, nepočesan človek njen Peter, tisti Peter, katerega je v mladosti bolj ljubila kakor drugega sina, Peter, o katerem je sanjala dolge noči, da se vrne bogat, imeniten, ko gospod, o katerem je bila prepričana, da jo vzame, ko se oženi, k sebi, kjer bo imela lepše življenje kot pri tem sinu, ki je^na domačiji. „ A-a-ah!“ Vsa moč jo je zapustila in kakor brez življenja je omahnila. Znpan je priskočil in prestregel'padajožo ženo. „Vode, vode, da jo zmočimo in drgnemo!11 Tonček je milo, pretresljivo, obupano zaplakal; revček ni vedel, kaj naj^počne, kam naj se obrne: oni grozni, grdi tujec pred hišo, stara mamica v omedlevici, oče na polju, mamica tudi. Vaški radovedneži so se približali Žagarjevi hiši, župan jih je poklical na pomoč. Zašumelo je med ljudmi in pretreslo jih je do kosti, do mozga: ta tujec je — Žagarjev Peter. In niso svoje otroke ndj bol j'razvajajo, o čemer soglašajo duhovniki in'U-čitelji. Za pridno delo tu sploh ni piiOdkenin ker so taki otroci od drugih po navadi zaničevani in prezirani, se na svoj način za to odškodujejo, postanejo skrajno iobčutljivi, nemarni, jezični, prepirčni in ntipoučljivi. Gospodinjstva in dobre kuhe sc seveda tudi ne morejo naučiti, djati kakšnoi stvar v red, je zanje najtežavnejša reč na; svetmoGotovo je, da marsikatera revica svoje-otroke vzorno vzgaja, a take so izjeme, ki pa sfe tudi povsod hvalijo in najdejo zasluženo priznanje. Če gredo dobra gruntarska dekleta iz kakršnegakoli vzroka — samo da ni zavestna lahkomiš-nost — v mesto služit in imajo srečo, da se v dobrih rodbinah gospodinjsko izobrazijo in v dušnih čednostih sredi skušnjav mesta le še okrepijo — postanejo ali dobre žene v mestu in tako prenavljajo meščansko kri, ali pa se vrnejo domov, obogatene z vedi-nostmi in izkušnjami — že na kmetih pomehkužena dekleta pa se v mestu še trikrat bolj izpridijo. Opazuje se tudi, da se prve vrste dekleta svojega kmečkega stanu ne sramujejo, dočim ga druge, če le morejo, zataje. Kako bi se dalo preveliko preseljevanje kmečkega ljudstva v mesta omejiti, to je gotovo zelo važno vprašanje, pri čemer se seveda ne sme prezreti, da se da to le do neke mere preprečiti in da je dotok gotovega odstotka km'ečkegh ljudstva v mesta v toliko potreben, da se mestno prebivalstvo popolnoma ne zamočviri. Tudi je velika razlika med mestom in mestom, in Ljubljana je v primeri z drugimi še danes pravzaprav le velika vas. Pomisliti moramo tudi, da se tudi večje vasi, zlasti na ravnem, vsled napredovanja! 'izobrazbe, pro!-metnih sredstev in industrializacije same čedaljebolj »pomeščujejo«. Tudi ne gre pre- se čudili stari žagarici, ker je padla v nezavest, ko je videla svojega Petra takega pred seboj. Petra pa so pogledovali čudno, pomilovalno in tiho, komaj slišno izgovarjali par opazk o njegovi nesreči in njegovem žalostnem stanju. A Petra so zadevali ti pogledi. kakor da ga kdo peče z razbeljenim železom : videl je v njih sovraštvo in jezo; sklepal je, da veljajo pritajene opazke njemu, češ, kaj si prišel umorit svojo mater? „Kaj pa je, za božjo voljo?" Petrov brat Tone je planil med ljudi in obstal pred svojo materjo, ki je ravno odprla oči. „Mati, mati, kajisede zgodilo?" Mati pa ga je pogledala s čudnim, bol in tugo, bridkost in neizm^ppo, neizrekljivo žalost razodevajočim pogledom. ' „I.judje božji/go^oritfe;'povejte, kaj je, kaj se je zgodilo?" c it ;„f Tonček se je tespo oklenil očeta in z jokajočim obrazkom prestrašeno ,jn boječe zrl v tujca, ki je stal kot pribit, gledal V tla in trpel grozne, neizrekljive duševne muke; zakaL šporiiin mu je oživel, brata Toneta je spoznal,,• njegovo; prestrašenost in osuplost razumel. Čutil je, da soipogjedi vseh obrnjeni v njega, ni povzdignil oči, da bi,.,prebral in presodil, da seva iz teh oci sočutje, potbilovtmje; prepričan je bil, da seva iz teh oči sovraštvo, jeza, preganjanje, očitanje, tiravati; tako na primer smo vsi prepričani, da je; večina poslov v Ljubljani' pridna, poštena in pravzaprav ognjišče za vsako dobro krščansko stvar, ki jo v mestu započnemo. Ključ poselskcga vprašanja leži doma, na kmetih, v izboljšanju gmotnih, kulturnih in socialnih razmer v vasi. Ako se te izboljšajo, bo na eni strani več kmečke mladine doma ostalo, na drugi pa bo to, kar bo dohajalo v mesta, zdravo in neizprideno. Gmotne, kulturne in socialne razmere na kmetih se pa pri nas res izboljšujejo. Veliko stori v tem oziru pri nas cerkev, potem politika S. L. S., izobraževalna društva in zadružna organizacija. Ne samo, da te naprave kolikor mogoče že v kali zatirajo zle posledice pomodernizovanja naše dežele, ampak store še več v pozitivnem zmislu Kmet se je rešil oderuštva, spoznava solidna in reelna sredstva, kako; priti do večjega blagostanja, da se mu ni treba vreči v nespametne špekulacije, kakor opazujemo to n. pr. v Slavoniji in drugod, kjer so kmetje ponekod še bogati, a politično neprebujeni in gospodarsko od bank, vladne korupcije in pijavk odvisni. Naš kmet se svojih političnih pravic že zelo zaveda in prevdari, preden komu svoj glas nakloni, česar za izboljšanje svojega stanja potrebuje. Naš kmet pa tudi neposredno sam s svojim prevdarkom in svojimi močmi s sodelovanjem pri stranki in njenih zastopili veliko k svojemu napredku pripomore. Kar se nam pa zdi še zelo pomanjkljivo, to je šola. V tem oziru tičimo še danes samo v poizkusih. Birokratizem ima šolo slejkoprej v krempljih, izobrazba učiteljskega naraščaja je nezadostna, ljubezni do kmečkega življenja se otrok v šoli1 ne na-vzema. V Nemčiji obstoja že precej časa organizacija z izrečnim namenom pospeševati zakaj je prišel, zakaj je prišel tak, zakaj pripravlja take bolečine materi, bratu; zakaj moti nje, vaščane, v mirnem življenju. In dozorel je v njegovem sklep: Proč, proč od tod! Kamorkoli, samo proč, proč! „Kdo, kdo pa je ta človek . . .“ Tone je počasi, zategnjeno, nekaj neveselega pričakujoč vprašal. Ljudje so molčali, težko dihali, čutili nesrečo Petrovo, slutili bol materino, razumeil neveselo pričakovanje Tonetovo. „Govorite! Kdo je? Kaj je z njim?" „Peter je! Tvoj brat:" Župan se je ojunačil, vsem se je odvalil kamen od srca, zakaj vsak je čutil, da bi on ne mogel tega izreči. Tone je stopil za korak bliže, obstal, glava se mu je nagnila naprej, oči so se mu izbulile, glas je bil hreščeč, težko izgovorjene so bile besede: „Pe . . .ter?! Moj brat?!" Peter pa je vzdignil glavo, oko je zasijalo, a tako, da ni mogel nihče brati iz njega, klij pomeni ta sijaj; ozrl se je naokoli, se obrnil in odšel. „Stoj, stoj, kam hočeš v noč?" Peter je izginil. Pred hišo pa so ostali bledi obrazi razočaranih, v težke misli vtopljenih vaščapov. (Dalje.) kmečko blagostanje, vzgajati kmečki duh ter priljubiti kmečki mladini domačijo. Pri nas se, kakor čujemo, snuje nekaj podobnega in Bog daj, da bi imelo uspeha. Krščanske čednosti cveto, kakor izkušnja uči, najboljše v srednjem blagostanju, ko ima človek, rekel bi, nekoliko več kot zadosti. Tako povprečno srednje blagostanje na kmetih doseči, mora naš glavni cilj biti. Tako bomo slovenski narod ohranili zdrav, žilav in utrjen, ne da bi mu ostali zakladi moderne kulture, napredka in izobrazbe zaprti ali pa mu škodovali v nravnem oziru. Naš kmet mora na svoji grudi imeti sigif-ren obstanek, pa tudi nekaj udobnosti in nekaj lepote, mora imeti tudi čeden dom in zdravo deco, primerno izobraženo gospodinjo, nekaj duševnega razvedrila in vedno toliko podjetnosti, da ne zapade lenobi in mehkužju. Kdo ne izprevidi, kako lepo nalogo imajo v tem okvirju naši telovadni odseki, naši Orli? V prvi vrsti s telovadbo kot tako. Telovadba je največja nasprotnica mehkuž-nosti, cmerjenja, razvajenosti, nezdrave trmoglavosti, samotarjenja, nediscipliniranosti itd. Telovadec ljubi red, pokornost, primerne telesne napo(re, zdravje, izobrazbo. On pa tudi ljubi svoj domači kraj, ker na izletih spoznava njegove očite in skrite naravne lepote, ljubi delo, ker mu je najboljši pripomoček za zdravje, ljubi domače tovariše, s katerimi je v telovadnici in v dru,-štvu vedno skupaj. Njegovega duha pa odlikuje bistrost, njegovo srce plemenitost in že njegov zunanji nastop kaže junaka na telesu in duhu. Vojska na Balkanu je dobra šola za vse evropske narode. Koliko trpljenja so prenašali vojaki balkanskih držav na balkanskih bojiščih! Tisti kraji so brez vseh dobrih cest, armade so se pomikale ali po kozjih stezah ali pa po blatu in bredle vodo, zdaj pa trpe silen mraz in snežni viharji jim v obraz bijejo. Večkrat so- trpeli tudi glad in žejo, ranjenci so cele dneve ležali, preden so jih tovariši mogli za silo obvezati in odnesti v bolnice. In kakšni prizori za občutljive živce! Korakali so po upepeljenih vaseh, mimo razmesarjenih trupel, sredi naj-groznejše bede. Imeli so proti sebi divjega sovražnika, ki jim ni prizanašal. ,Pa tudi kmetje, ki niso šli v vojsko, strašno trpijo. Vso dobro živino je vojna uprava pobrala, da vleče topove, kroglje in seno in kar pride živali domov, ne bo več za delo porabna. Jesenska in spomladanska setev bosta izostali, družinam preti lakota, koliko jih bo prišlo na beraško palico in živelo s skromno preskrbnino! Ali bi mehkužen narod z oslabljenimi mišicami, preobčutljivimi živci in razvajenim želodcem mogel kaj takega prenesti? Še pri nas v Evropi, ki je vsa preprežena s cestami, železnicami in brzojavi, kjer so vodovodne naprave, bogata z vsem preskrbljena mesta,!i,bi vojska pomenila nadčloveški naipor. Nbši rezervisti že zdaj stokajo, ko še inobealta;puška ni počila. Balkanski narodi pa iso vse to prestali in bodo posledice te grozne )Vojske tudi preboleli, ker so bulgarskgiin Srbski kmetje krepkega telesa in jeklenega duha. S to svojo možatostjo so si izvojevali.. zmago in z njo so položili temelj velikemu napredku, ki jih čaka. Iz tega moremo povzeti nauk, da država in dežela nimate^, nuj ne j še skrbi in naloge nego je ta, da ustvarita vse pogoje, da okrepita kmečki stan. Vsi stanovi so potrebni, vsi izvršujejo svojo nalogo in vsaka naloga v človeški družbi je važna, toda kmečki stan je vir in podlaga narodovemu zd r a v j u in če on omaga, se ne morejo voditi zmagovite vojne, ne more narod več prenesti velikih naporov in dopri-našati žrtev. To uvidevajo velike države, kaj ne bi mi, ki smo majhen narod! Orli morejo za to idejo veliko storiti. Prvič s tem, da se sami telesno do kolikor mogoče visoke stopinje vztrajno in dosledno izobražujejo, ne da bi po hipni navdušenosti zapadli v mrtvilo. Zato pa, da navdušenje ne pojema, je najboljše sredstvo dobra izobrazba, na koje podlagi mladina uvideva, kako je njeno telesno izurjevanje v prid celemu narodu in njegovi bodočnosti. Drugič morajo Orli te misli zanašati med ljudstvo. To pa ne samo po shodih, marveč tudi po družinah, vsak dan, kadar so s tovariši skupaj, zlasti pa s svojim trez-mim, modrim in delavnim življenjem. Tako bodo čut za solidno kmečko življenje med vse ljudstvo zanesli. Letos se vrši katoliški shod, ki bo združen z javnim nastopom vsega slovenskega orlovstva. Ne opozarjamo na nasprotnike, ki bodo baje tudi letos nekaj izvanrednega v Ljubljani priredili. Mi moramo imeti v mislih zastopnike vsega katoliškega slovenskega ljudstva, ki bo tiste dni na svoje Orle gledalo in presodilo, kaj so naredili, kako se vadili, koliko dosegli. Ta javna sodba bo za našo organizacijo prevelikega pomena. Ne samo, da smo dolžni spraviti čimvečje število uniform skupaj, dolžni smo 'predvsem pokazati, koliko imamo telovadcev, koliko za naše cilje ne samo navdušenih, temveč tudi v njihovem zmislu delujočih članov. Pripravljajte se, telovadci, te mesece tako intenzivne im-marljivo, da boste želi priznanja in se lahke vrnili vgak k svojemu odseku — ne'š'srehhiimi venci, tem-več s ponosno zavestjo, -da .ste narodu koristili in s trdno voljo tudi nadalje za njegovo blagostanje delati in se truditi. Evo — tako more naš mali narod reševati za-se najvažnejše,,vppašanje, vprašanje blagostanja in nravne sposobnosti slovenskega po veliki večini kmetiškega ljudstva. Telesa moč, duha ktep^t, to lepi vzor je tvoj mladost! Za fante Orle, ki gredo na nabor. (Piše Orel iz Šmartna pod Šmarno goro.) Ta mesec so se pričeli vojaški nabori; ker bodo šli tudi bratje Orli, zato se mi zdi potrebno napisati par besedi, kako se obnašajte pri naboru. Znano je, kako se mladeniči ob času, ko je nabor, nedostojno obnašajo. Vidijo se vsakovrstne nerodnosti: kletev, nesramno govorjenje, vpitje, pijančevanje, pretepi in drugo. In to med Slovenci, ki se vendar štejemo za izobražene! A to ni lepo! Zato pa morate, fantje Orli, skrbeti, da bodo letošnji vojaški nabori častni za Vas, častni za celo našo orlovsko organizacijo. Ravno pri naborih vlada toliko nespametnih razvad in se prigodi toliko grdih lahkomiselnosti, da se nam zdi svarilna beseda na mestu. Zato pa, Orli, pokažite ta dan, ko mislijo drugi, da morajo noreti, popivati in razsajati, da ste zreli in trezni fantje, pokažite, da ste Orli, visoko leteči, ki se nikdar ne ponižate v blato. Bodite veseli, zapojte lepo slovensko narodno popevko, zberite se fantje enega odseka ali okrožja skupaj, ne družite se pa z mladeniči, ki nočejo opustiti surove razvade, ki jo v nečast slovenskim fantom. Naša organizacija mora vse take surove razvade odpraviti. Pokažite, da niste samo čvrstega telesa, temveč tudi krepke volje, in zmagajte ta dan sami sebe. Treznost, poštenost, to je čast in ponos slovenskega mladeniča! F. P. Bratska okrožja! - Bratski odseki! Pa. Kr. Vaditeljski zbor »Zveze Orlov« je v svoji seji z dne 18. februarja 1913 sklenil enoglasno tole jako važno in potrebno misel, katero morajo pod disciplina izvršiti vsi odseki in okrožja: Pod vtisom »Podzvezne« javne telovadbe na Vrhniki, ko je: bilo udeležencev v kroju čez 800 Orlov, je nastopilo pri prostih vajah borili 250 telovadcev, torej komaj eno četrtino, jo sklenil vaditeljski zbor »Zveze Orlov« opozoriti vse odseke, da mora vsak odsek na letošnji »Zvezini« javni telovadbi v Ljubljani postaviti na telovadišče toliko telovadcev za proste vaje, kot jih je napovedal v statistiki za leto 1912 v koledarčku »Soc Zveze«. S tem bode vsak odsek pokazal, so li tiste številke samo na papirju ali je res toliko članov, ki morajo razumeti kaj je disciplina in orlovska organizacija 1 Vaditeljski zbor pri tem ne pozna nobenega izgovora! Lagali samega sebe ne bodemo! Mi ne poznamo nikogar, ki bi se hodil na naše javne telovadbe samo zabavat; če je telovadec, bode tudi delal na telovadnem polju! Bratski odseki! Dovolj zgodaj smo vas opozorili, da se še vsak telovadec lahko priuči temeljito, ne površno prostih vaj za le- tošnji zlet! Nikogar ne silimo, da bi nastopil na orodju, ampak to zahtevamo, da zna vsak Orel proste vaje, katere se lahko doma vsak sam uči! Vsak teden, če več ne, pa vsaj enkrat lahko pride vsak v telovadnico, kjer se bodeš priučil nastopati in izvajati v skupnosti. Dalje opozarjamo vse one telovadce, ki telovadijo na orodju, naj nikar vsi ne silijo samo na drog ali na bradljo, temveč, ako imajo kozo, konja, kroge, skok v visočino, daljino itd., naj nastopijo na tem orodju, ker za droge in bradlje jih bode tako dovolj. Sicer bode pa dobil v kratkem vsak odsek določeno, na katerem orodju bode moral nastopiti. V vsaki vrsti bo nastopilo 7 telovadcev, vsak bode delal samo 2 do 3 vaje z ozi-rom na pomanjkanje časa. Seveda morajo biti te vaje precej težke in lepo sestavljene. Zato naj se pa od berejo za orodje najboljši telovadci. Pri skokih je dovoljeno 10 telovadcev v eni vrsti. Bratje Orli! Na delo, da bode uspeh časten ! Na z d ar! Trobenlaški zbori. Pa. Kr. Tudi trobentaški zbori ne smejo držati roke križem, ko sc vse pripravlja za veliko manifestacijo v Ljubljani. Bratje trobentači naj se pridno uče trobenja ne le posamezno, marveč v zboru! Evo vam nekaj potez! Popolnoma zadostuje, ako vsako okrožje izvežba trobentaški zbor šestih članov-trobentačev.* Pravim izvežba, ni dovolj, da zna iz roga spraviti par tonov. Poznam odsek, v katerem zna polovica članov trobiti, a ko pride čas, da nastopijo, pa ne morejo ničesar lepega zatrobiti. Manjka jim skupne vaje! Vsi trobentači enega okrožja naj v kratkem skličejo sestanek, na katerem si izvolijo iz svoje srede trobentaškega vaditelja. Ta vaditelj mora biti najbolj izurjen trobentač. Njegova dolžnost bodi, da pridejo vsaj enkrat na teden vsi trobentači skupaj k skupni vaji! Pišite »Zvezi Orlov« po note, katere dobite za par krajcarjev za cel zbor 6 trobentačev. Trobi se triglasno, in sicer dva trobita la., dva Ha. in dva bas. Omenil sem že, da zadostuje 6 trobentačev v en zbor; ako ima pa okrožje več rogov na razpolago, naj pa napravi dva zbora = dvakrat po 6 trobentačev. Ako »Orli« sami niso vešči not, naj se obrnejo do domačega organista ali učitelja ali pevovodjo, da jim razloži celo trobentanje. Če nisi pouolnoma izvežban v trobenju, nikar ne jemlji roga v Ljubljano na zlet; če nimate celega zbora, ki je izvežban, naj posamezni nikar ne pridejo z rogovi na zlet z mislijo, »se bodem že kam vrinil«! Zadostuje za enkrat tudi, ako so trije trobentači, eden la.,eden Ila. in eden bas, a, ti morajo biti jako sigurni! Zelo potrebno se mi zdi da vsi trobentači enako pravilno drže rogove; naj ne imajo predolgih ali prekratkih trakov. Tudi to naj jim razloži okrožni trobentač. Bratje trobentači I Sedaj so lepi d novi, vzemite rogove v roko, pa idite v prosto naravo ter trobite, da bode odmevalo od naših holmov! Na z d ar! Bratom Orlom na znanje. . Prihodnja številka »Mladosti« prinese posebno prilogo, katera bo vsebovala vsa potrebna navodila glede letošnjega orlovskega zleta v Ljubljani. Opisane bodo članske in vaditeljske proste vaje s tozadevnimi potrebnimi fotografijami kakor tudi vaje s potrebnim navodilom za tekmo. Tako bo imel vsak telovadec v tej prilogi natančen načrt za letošnji naš javni nastop. K našim prvim tekmam. M. P. Bratje, letos si bomo prvič merili moč, izurjenost, vztrajnost in disciplinarnost pred kritičnim očesom strogega sodnika. Orel, kolikor bolj te dičijo te krasne lastnosti, toliko višjo stopinjo, boljši uspeh boš dosegel pri tekmi. Tekme so pač potrebne, da, za pravilno in sistematično napredovanje v telovadni stroki naravnost neogibne. Saj vidimo v življenju, da ljudje nepresta^no tekmujejo za višja mesta, za boljše službe, v učenosti, umetnosti itd. Celo človekovo življenje je tekma. Pa ne le posamezni ljudje, ampak celi narodi brez odmora tekmujejo in hočejo kar najsijajnejše iziti iz tega boja. In kam bi prišli, ko bi tega ne bilo? O napredku katerekoli vrste ni govora. Takisto) je tudi v telovadnici. Če ne tekmuje posameznik s posameznikom, odsek z odsekom, okrožje z okrožjem, nam zapreti nevarnost, da se naša stavba omaje. In kako je bilo dosedaj? Je bilo naše delovanje res pravo tekmovanje? — Težak je odgovor — kajneda, bratje! Res, pripo-znajmo, da bi mi že veliko več lahko dosegli! In zakaj nismo? Ker ni bilo v naših vrstah pravega duha, prave vztrajnosti, požrtvovalnosti, praVe discipline, praj-vega veselja do dela in zakaj vsega tega ni bilo? — ker še nismo upeljali tekem. Pač so bile določene za nameravani naš predlanski veliki zlet tudi tekme, toda bile so določene le za posameznike in to le za najboljše naše telovadce, pa končno še teh ni bilo. To je predvsem vzrok našemu nepo-voljnemu napredku v tehničnem oziru. Zato je pa sedaj že živa potreba, da se upeljejo v našo organizacijo tudi tekme, ki naj članstvo vzgajajo v telovadni stroki. Za letošnji naš zlet je bilo sprva nameravano trojno tekmovanje ali tekme v treh oddelkih, in sicer bi bile tekme vrst nižjega oddelka (vrste bi tekmovale v redovnih, prostih vaj, v skoku na višino in v vajah na drogu in bradlji), potem tekme vrst višjega oddelka za izurjene telovadce in končno tekme posameznikov za prvenstvo Z. O. Tako bi bilo doseženo neko splošno tekmovanje, katerega bi se mogla udeležiti vsa okrožja in sploh vsi vsaj srednji telovadci. Sedaj se je pa ta stvar iz več vzrokov nekoliko izpremenila. Določeno je namreč tekmovanje le v dveh oddelkih, in sicer bodo tekme okrožij (vrst) za' prvenstvo in tekme posameznikov za prvenstvo. Vsako okrožje bo moralo postaviti na tekmovališče vsaj eno vrsto (kakor preje v nižjem oddelku). Tekme v nižjem oddelku so ostale in bodo kot »tekme okrožij za prvenstvo«, pač pa ne bo tekem v višjem oddelku (srednji oddelek). To pa prvič zato, ker bi to trojno tekmovanje povzročilo vaditeljskemu zboru preveč posla in pa ker tekmovalnega reda še nismo vajeni in ga je bilo treba šele sestaviti in pa, da začnemo sprva v manjšem obsegu in stvar šele potem izpopolnimo in razširimo, ko se pokažejo uspehi prvih tekem. Tudi bi bilo v prvem slučaju treba veliko več sodnikov, katerih bi pa težko dobili. Zato je vaditeljski zbor v svoji seji z dne 15. februarja določil, da se vrši tekmovanje le v dveh oddelkih. Tudi se je preje nameravalo, da bi se za prvenstvo tekmovalo na vseh glavnih orodjih, torej na .drogu, bradlji, konju in krogih in poleg tega še v dviganju jnčk — pa'se je tudi to v toliko izpremenilo, da bodo tekmovali prvenstveniki le v vajah na drogu, bradlji, kozi, v skoku v višino in daljino obenem, v teku na 100 m in v vaditeljskih protih vajah. Ostalo orodje in druge vaje so se za enkrat opustile, to pa zato, ker po veliki večini naših odsekov še nimajo vsega orodja, posebno ne konja in krogov. Pač pa se bodo tudi na teh orodjih določile vaje za prihodnje tekme, zato naj si večji odseki kar naj prej c nabavijo vse glavno orodje in naj se telovadci vadijo v vajah na vseh orodjih, da s tem dosežemo temeljitejšo ni vsestransko izobrazbo in ne tako omejeno kakor dosedaj. Opozarjam predvsem boljše telovadce, da svojo zmožnost posvečajo tudi vajam na konju in krogih — vadivo se bo že preskrbelo. Posebno opozarjam vse telovadce na proste vaje in skok. Oboje vaje so pač naj-pristopnejše vsem telovadcem. Proste vaje že celo, za skok se pa tudi hitro postavi potrebno orodje. Pazite na pravilnost in lepoto izvedb. Marsikateremu bodo ravno proste vaje ali skok odločile uspeh. Torej proč z izrazom: »Pr6^t§že znam brez pomote!« Dragi br&ti^iaftKd, da znaš gibe vaj, kakor si slede, toda kako znaš posamezne gibe? Nikdar ni dbvolj1 vadbe. Popravljajte in pilite in gladit'š!iv'šiikb izvedbo, vsak najmanjši gib, če se -hočete obvarovati ob izidu tekem žalostnega razočaranja1 Vadite pa enkKbrtierno, torej ne enkrat »guliti« do onemkge, drugič pa celi teden ne poizkusiti vaj. Enakomerno, vsaj dvakrat v tednu ponavljajte skupino vse tekmovalne vaje in si di'Ug aFugemu popravljajte napake. Za pravočasno 'objavo tekmovalnih vaj se bo poskrbelo na ta način, da bo izšla posebna, obširna »Mladost« kot vadbena priloga za tekme. Obsegala bo splošni tekmovalni red in prav vse tekmovalne vaje, natančno razložene. Objavljene bodo tudi vaditeljske proste vaje z razlago in slikami. Pozivam vas, bratje, da takoj, ko dobite v roko dotične vaje (izšle bodo takoj po Veliki noči), začnete z vadbo. Dokler pa vaj še nimate, naj vam pa služijo kot dobra priprava v tej in prejšnji številki »Mladosti« priobčene vaje na drogu in bradlji. Vadite jih natančno po navodilu! Vsak gib natančno, gibe ločiti med seboj s hipnim prestankom, elegantno, lahno, prožno, mirno izvajanje nam bodi načelo. Gibe se navadite naj prej e posebe in ko znate gibe posamezno izvajati Jih šele pričnite vezano delati, in sicer najpreje prvi del vaje, potem drugi del in šele končno celo vajo skupaj. Bratje sotelovadci naj vam po izvedeni vaji povedo število vseh storjenih napak, katere takoj skrbno popravljajte. Mislim, da ne bo odveč, če opozorim še enkrat na' popolnoma stegnjene in sklopljene noge, na uleknjen križ, na nazaj potegnjeni rameni in dvignjeno glavo! Pozivam vas končno vse brate, da se v kar najobilnejšem številu priglasite za tekmo, ali če se že ravno vsi ne priglasite, se vsaj urite in vadite skupno z brati tekmovalci, da boste tudi ostali imeli kaj od tega napornega, pa odličnega' dela! Telovadci odsekov, spadajočih v isto okrožje, bodo morali postaviti vsaj eno vrsto: okrožno tekmovalno vrsto, ki bo na zletu branila čast okrožja. Znamkovani pa bodo tudi vsi posamezniki vrst tako, da bo vsakdo izvedel po tekmi, kakšen uspeh je dosegel tudi on sam. Bratje prvenstveniki, vam bo še posebno treba vaje, vztrajne vaje, ker boste vi pokazali o priliki zleta, kakšno so najboljše posamezne moči naše armade. Torej, bratje, tvarine in dela dovolj, še delavcev je treba! Oprimimo se naj svetejše te naše naloge, da čim preje in kar najintenzivneje začnemo res pravo delo orlovsko! Na zdar! 1 Popravki. V zadnji številki »Mladosti« so se pri »vajah na orodju« urinile mnoge tiskovne pomote. Da ne ho to motilo naših telovadcev, bodo tu popravljene: Na strani 24. V drugem stolpcu, v 8. vrsti od spodaj beri trojni skok namesto trajni skok. 25. „ „ 13. M ff podkolenju „ v podkobnju. 25. „ 21. M » bočno j. ločno. 25. „ 24. •J „ pritezanja „ pritvezanja. „ „ 25. „ v „ 8. „ „ „ „ Sonožnl „ Ponožni. 26. prvem „ 11. JI JJ „ v zgibi „ z gibi. „ 26. „ 5. JJ JJ „ vzvlek „ vlek. „ 26. „ drugem 27 „ zgoraj „ spad „ spak! „ „ 27. prvem „ ”, 7- „ spodaj „ uleknjeno „ zleknjeno. „ „ 27. „ drugem „ „ 13. „ „ „ pokoleb „ polkoleb. „ 27. „ „ „ „ 11. „ „ pokoleb „ polkoleb. „ „ 28. „ prvem „ „ 22. „ „ „ v predkolebu „ v podkolebu. „ „ 28. „ „ „ 8. „ „ J) , v vzpori „ v spori. „ „ 28. „ „ „ 2. „ „ ,, izpusti besedo samo. „ „ 28. drugem „ 11. „ zgoraj beri navzdol namesto nazdol. „ 28. „ „ 11. „ zamah „ zmah. „ „ 28. „ „ „ 13. „ „ „ „ prevelik „ prevlek. )} 28. J) „ „ - „ 33. „ „ „ „ naprej „ nazaj. M. P.: ,• O'l f >0 ot M Vaje na prodju. (Dalje:) Oti!J /V • 2. vaja. Prvi del vaje se mora delati tezno, počasi, enakomerno! Iz mirne vese se počasi potezaš v zgibo (skrčeno veso), iz te preideš menoma V’ sklek (skrčeno oporo) desno (levo) s temp da -dotični komolec postaviš navpično nad drog in s tem roko za-sučeš okrog droga taa.vti&or, preideš se z drugo roko na isti1 način v sklek, iz katerega se počasi potezaš v vzporo. Pri tem nauporu menoma preneseš težo telesa vedno na tisto roko. s katero se ne vzpiraš višje, da moreš priti v vzporo brez pritrzanja in tresenja; nogi iztegnjeni kar najmanj, sicer zmerno prednožiš. Pazi, da pri vzpiranju ne sučeš ene strani telesa od droga, ampak obe rameni morata biti cel čas naupora vzporedni z drogom. Glave istotako ne smeš predkla-njati. Sploh naj se cel gib izvede kar naj-mirneje brez postranskih gibov. Ko si prišel v vzporo, to hipno pravilno nakaži in prični se vlek naprej, pri čemer pazi, da te ne vrže naprej, ampak da kar najbolj ulek-nj.en prehajaš počasi v , vznosno veso spredaj, katero za trenotek nakaži, potem nogi staknjeno sunkoma skrči, potem isto-tako kar nazj živahnoj e iztegni, da jih tako prevlečeš pod drogom in prideš v vznosno veso zadaj, iz katere križ ulckneš, postaviš telo navpično ob drog navzgor (strmoglava vesa zadaj) in v tem položaju roki krčiš, prehajaš v zgibo in ko imaš že križ ob drogu, sc z vedno iztegnjenima nogama počasi pretehtaš okoli droga naprej in tako izvedeš vzmik zadaj (pazi, da imaš glavo vedno v črti uleknjenega telesa!), se ustaviš v vzpori zadaj (roki iztegnjeni, trup uleknjen, glava pokoncu, droga se dotikaš samo z zadnjim delom stegen in ne sediš na rijem!). Ko si to hipno nakazal, spuščas počasi s skrčenjem rok telo ob drogu navzdol in ta sklek zadaj hipno nakažeš, potem pa se z iztezanjem rok vzpiraš enakomerno ob drogu do vzpore zadaj, v kateri za hip postaneš; potem dvigni nogi nekoliko v položaj predno-sa in izvedi ob iztegnjenih rokah in tudi nogah spad nazaj (pazi, da imaš nogi vedno dovolj spodaj, bolj nizko pod drogom da se ne obrneš navzad!), prevleci vezano nogi (če mogoče iztegnjeni), pod drogom do vznosne vese spredaj, iz te se pa takoj ob drugem sunku, s tem, da z nogama od droga močno odsuneš in sc z rokama (iztegnjenima) vzpiraš in tako preideš (v vzklopko) do vzpore, v kateri pa se prav nič ne ustaviš, ampak se zmerno nagneš naprej, nogi skrčiš in dvigneš in tako stopiš na drog (skrčni vskok) v počep, se z rokama droga spustiš, se vzravnaš, z rokama odročiš, potem pa sonožno preskočiš tako, da obenem, ko se z nogama odrineš, roki z mahom prineseš skozi priročen j e v predročenje, iz tega pa v istem hipu izvedeš dva giba in sicer prvič s tem, da z nogama nalahno suneš nazaj in s prsmi odsuneš naprej, križ ulekneš, k čemer si pripomoreš drugič tudi s tem, da z rokama v istem hipu vzročiš in pogledaš navzgor; tako letiš z uleknjenim križem in z vzročen jem doli; v tistem hipu pa, preden so dotakneš s prsti iztegnjenih nog tal, predročiš in tako preideš v počep (ki je v tern slučaju nižji) s predročenjem, se obenem ko priročuješ, vzravnavaš in izvedeš lahen poskok na mestu in prestopiš z levo. Na ta način izveden seskok je precej težak, pa se bo telovadcem kmalu priljubil, ko se navadijo skočiti z uleknjenim križem. Seveda je potrebno, da se med vzravnavo (iz počepa) na. drogu obdržiš v ravnotežju in da za hip obstojiš v spetni iztegnjeni stoji z odročenjem na drogu in šele potem sesko-čiš sonožno z uleknjenim križem in vzroče-njem do stoje na tleh. Predno se dožene pri tem skoku popolna sigurnost, je pač treba vztrajne vaje, katere se pa naši žilavi telovadci pač ne bodo ustrašili, ampak bodo s 'telovadskim duhom vztrajali pri vadbi, dokler ne dosežejo popolnosti. 3. v a j a. Iz mirn^^sgj^ vzame srednje velik koleri..in se v t§itaftizvede vzklopni.na-upor. Za to je treb§)>daly^ovadeč svojega telesa v predkolebu ngrppi;puKli gibu koleba, da bi namreč z nogama zamahnil naprej, ampak treba je p(l sgjcojeba do zadnjega hipa koleba (ko nas že hoče nesti nazaj) imeti križ popolnorpa ulp/krijen, nogi nazaj, šele potem, ko se v predkplebu ustavimo, so s tem, da sc nogijgpinSšeta ob drog (stopali v višino droga^ip ob drog), trup močno v pasu upogne Tri se'nakaže kar hipno vznosna vesa, iz katere se takoj s sunkom nog z rokama (iztegnjenima) krepko vzpremo do vzpete vzpore, iz katere „pustimo, da nogi zamahneta nazaj, da se križ ulekne in dobimo takoj majhen odkoleb, s katerim izvedemo ob iztegnjenih rokah in uleknjenim križem toč v vzpori spredaj nazaj (če mogoče brez dotike droga, torej na isti način kot premik) in se, ko pridemo okoli, v vzpori spredaj hipno ustavimo, potem pa ravnotako, kakor da bi hoteli izvesti podmetni seskok, spodnesemo nazaj v vznosno veso, z nogama močno odsunemo navzgor, križ uleknemo in tako pustimo poteči kar naj višji zakoleb; ko prehajamo v predkoleb, smo precej časa uleknjeni, toda manj ko pri vzklopki, kajti koncem podko-leba se mahne z nogama kar najbolj rezko in močno naprej, v hipu potem se križ ulekne, odsunemo s prsmi in tako izvedemo z iztegnjenima rokama velevzmik popolnoma uleknjen. Že takoj, ko se droga dotaknemo, mora biti telo v križu uleknjeno in se z uleknjenim križem spustimo nazaj v vzpo-ro spredaj, katero le en hip obdržimo, potem pa izv'edemo z iztegnjenima rokama in nogama, ki obstaneta ob drogu, vznosno veso, iz katere se s krepkim odsunom z iztegnjenima rokama vzpremo potom vzklop-ke do vzpete (uleknjene) vzpore, v kateri pa prav nič ne obstanemo, ampak odkoleb, dobljen pri vzklopki, porabimo za takoj sledečo odbočko v desno (levo). Vzklopka in odbočka se popolnoma zvežeta in odbočka se izvede tako, da se takoj, ko pridemo v vzporo iz vzklopke, nagnemo s celim telesom naprej, odkoleb porabimo za odsun, po katerem se teža telesa prenese na levo (desno) iztegnjeno roko, z desno (levo) se droga z majnim odrivom od njega spustimo, prenesemo telo v vodoravnem položaju čez drog tako, da smo obrnjeni naprej, levi (desni) bok nad drogom (zato odbočka) in križ uleknemo in se tako Spuštiinoi z droga; med letom pridemo zopet v pokončen (navpičen) položaj in v tem seskočimo na že opisani način do počepa s predročenjem (ker je drog za nami); med letom tore j; nismo napravili nikakega obrata, ampak smo cel čas obrnjeni naprej v prvotno smer. Ko je telo v letu čez drog, z desno (levQ);.odročimo, potem pa držimo med letom z droga roki v priroče-nju. Pazite na uleknjen križ in iztegnjeno 1eio in nogi ter vzravnano i glavo! II. Bradlja. Zadnjič smo se v splošnem seznanili predvsem z vajami na drogu, danes si oglejmo vadbeno tvarino na bradlji! Bodi omenjeno, da posamezne vaje, ki so bile že zadnjič podrobno razložene, tu ne bodo. Vemo že torej, kaj je iztegnjena vesa, zgiba, kaj je sklek, vzpora, vesa, oziroma opora stojno, ležno. Pregledali bomo le v splošnem, kakšne vaje se sploh vadijo na bradlji. Zadnjič smo našteli vseh 12 glavnih vadbenih vrst. Večina teh vrst se da, kakor na drogu, tudi na bradlji izvesti, ker je bradlja tudi eno izmed štirih glavnih orodij. Predvsem pa je bradlja oporno orodje, ker so tu najbogatejše vaje v opori. Preden pa se spustimo v vaje same, si oglejmo nekoliko prijeme in podobno, v kolikor se to loči od droga. Bradlja je d v o o s n o orodje, ker leži v vsaki lestvini ena os. Po višini lestvin imamo bradljo: za veso doskočno ali dosegljivo, za oporo doskočno, bradljo do ramen, d prsi, do bokov. Zadnjič smo pri vajah na drogu že omenili, da je postavitev telovadca k orodju bočna, če je ramenska os te-lovadčeva vzporedno z osjo orodja in prečna, če je ramenska os na os orodje navpična. Pri bradlji imamo pa poleg teh še postavo znotraj bradlje (ko se telovadec nahaja med lestvinama; zunaj (če stoji telovadec zunaj, poleg brdalje) — na začetku, na koncu. Če stoji telovadec pred bradljo, da jo vidi, je to postava spredaj, če pa je bradlja za njim (gleda od nje), je postava zadaj. Prijem. Če vadimo na bradlji bočno, je prijem isti kakor na drogu (nad-, pod-, dvoprijem), če pa vadimo prečno (znotraj bradlje) v vesi, imamo nad pri-jem, kadar se držimo znotraj lestvin (hrbta rok sta obrnjena navznoter, palca naprej in oklepata lestvini zunaj): če pa se držimo na zunanji strani lestvin (hrbta rok sta obrnjena navzven, palec in drugi prsti noter jn je mazinec spredaj), je to p o d p r i j c m. Sestava teh dveh je dvoprijem, kjer držimo z^ eno roko nad-, za drugo pa pod-prijem. Če pa smo v opori, imamo nad-prijem, kadar sc držimo tako, hrbta rok na zunanji strani lestvin, podprijem, če je palec zunaj, hrbta znotraj pa tako, da je mazinec zadaj; če pa je mazinec spredaj, je to obrnjeni podprijem. Tudi tu imamo dvoprijeme. 1. Vesa. Kakor na drogu, imamo tudi na bradlji sledeče proste vese za roke : iztegnjeno veso, zgibo, veso v komolcih (v lahtih), v zapestju, vznosno veso, strmoglavo veso; za noge pa: veso v podkolenju, veso v nartih (za prste). Mešana vesa za roke in noge pa je: vesa v podkolenju, vesav nartih, vesa stojno, vesa ležno. Načini: Vse te vese delamo ali prečno (znotraj na obeh lestvinah) ali bočno (na eni ali obeh lestvinah), spredaj, zadaj, oberočno, enoročno', z raznimi prijemi. Vese izpreminjamo z obrati, z vzte-zanjem (zgibanjem), s spuščanjem, s prevle-kom itd. 2. O p o r a. Na bradlji imamo opore: a) prečno: vzporo, sklek, oporo na spodnjih lehteb, oporo v zalaktju (podlaktje se ne opira, je prosto), b) Bočne opore pa so iste ko na drogu. Poleg teh imamo pa še izmed mešane opore, prečno: vzporo in sklek ležno za rokama in pred rokama, potem oporo ležno na spodnjih lehteh in na lehteh. Izmed bočnih mešanih opor imamo ležno vzporo in skek (čez obe lestvini, na prednji se opiramo z rokama, na zadnji z nogama). Načini: Spredaj, zadaj, z raznimi prijemi, upognjeno, uleknjeno. Oporo izmeni-mo z obratom, metom in preprijemom. 3. Sed. Imamo ponožni sed (kjer sta nogi skupaj), raznožni sed in jezdni sed. S o n o ž n i sed izvedemo prečno s tem, da v prečni vzpori položimo' staknjeni in iztegnjeni nogi na eno lestvino; bočno, da sedimo na eni lestvini in smo obrnjeni noter (v bradljo) ali ven. Raznožni sed izvedemo prečno, in to pred in za rokama. Jezdni sed izvedemo prečno na eni (desni ali levi) lestvini; bočno na prednji ali zadnji lestvini. 4. R o č k a n j e. a) V vesi: v iztegnjeni vesi, v zgibi, s prednosom, in to p r e č n o — po obeh lestvinah, bočno — po eni lestvini; b) v opori: v vzpori, v skleku, — prečno, bočno; ročkati moremo z raznimi prijemi, menoma (razno-ročno) ali soročno, naprej in navzad. 5. Obrati. Obrate izvajamo v vesi, opori in v sedu, in to na desno, na levo, menoma, soročno, naprej: ob desni (levi) roki v desno (levo), kjer je obraz v smeri giba; nazaj: ob desni (levi) roki v levo (desno), kjer je hrbet v smeri giba. Obračamo se hitro ali počasi. 6. Kolebanje. Kolebamo: v vesi spodaj, zadaj, bočno, prečno; v zgibi spredaj — bočno, prečno; v vesi za. podlaktje bočno, prečno; v vesi za komolce bočno, prečno; v opori na lehteh, bočno, prečno; v opori na lehteh, bočno, prečno; v vzpori prečno. V vseh teh vesah in oporah moremo izvajati tudi zibanje (mahanje) in k r o-ženje (na desno, na levo). 7. Vzmiki. Vzmiki in vzvleki (počasi izvedeni vzmiki) se izvajajo bočno na isti način ko na drogu, torej iz bočne vese (na eni lestvini) spredaj in zadaj. Prečno pa moremo izvesti vznik na koncu bradlje s čelom od bradlje (oprimemo se za konce lestvin, nogi dvignemo v vznosno veso, odsunemo z nogama na-vzad in se obenem z zasukom rok naznoter vzpremo spredaj v vzporo). 8. N a u p o r i. Na bradlji moremo1 izvesti te-le naupo-re na eni lestvini bočno (s čelom not): tez-opor (menoma in soročno), vzmetni naupor in praporni naupor in vzklopni naupor. Prečno pa so iz vese stojno izvedljivi na začetku in v sredi bradlje vzklopni naupor; iz opore na lehteh pa vzklopni naupor, naupor v zakolebu, v predkolebu in zadnja dva do seda raznožno za in pred rokama. 9. Premiki. 10. T o č i. Prevali se štejejo k metom. Izvedljiv je le toč iz raznožnega seda prečno naprej in nazaj brez prijema rok (nogi ostaneta razneženi). 11. Meti. Imamo mete v opori in mete iz opore do stoje na tleh (preskoki). a) Odnožni meti (enonožni); vz-mah, premah, kolo, strig izvajamo le v ležni vzpori boč;no. b) O d b o č n i meti (sonožni, se začenjajo z gibom nog v stran), v ležni vzpori bočno: used, preskok (odbočka); na začetku bradlje v vzpori prečno: vzmah, kolo, used. c) Prednožni meti (z eno ali obema nogama) v vzpori ležno bočno se začenjajo z gibom noge v stran pod (pred) drugo nogo: kolo, strig; v vzpori na začetku in sredi bradlje prečno: vzmah, premah, kolo, used, od-sun, preskok (prednožka) in strig. d) Zanožni (se začenjajo z zanože-njem in so eno- ali obenožni); na začetku in na koncu bradlje v vzpori prečno: vzmah, kolo; sredi bradlje v vzpori prečno: vzmah, premah, kolo, used, odsun, strig, preskok (zanožka). Načini: Z desno, z levo (pri enonož-nih metih). Na desno, na levo, nizko, visoko, iz opore, naskokoma, z zaletom. e) S k r č n i (enonožni in obenožni nastanejo, če se noge nad orodjem skrčijo); bočno iz ležne vzpore: vzmah, premah, vzkok (krčno, klečno), used, preskok (skrčka) čez obe lestvini. Prečno: vzmah, vzkok na lestvini do počepa, do skleka. Načini: enonožno, obenožno, naprej, nazaj, z zamahom, iz stoje na rokah, za zatokom. f) Raznožni (se začenjajo z raznože-njem in so obenožni). V ležni vzpori bočno: vzmah, preskok (raznožka) čez obe lestvini). Iz vzpore prečno na začetku in koncu bradlje: vzmah, premah, used, preskok (raznožka). Načini: naprej, nazaj, iz mirne vzpore, z naskokom, z zamahom, iz stoje na rokah (bočno, prečno (na koncu bradlje). g) Premeti. V ležni vzpori bočno: prevrat (upognjeno) in premet (ulek-njeno) skozi sklecno ali iztegnjeno stojo); iz opore zadaj bočno na prvi lestvini: prevrat in premet navzad, skozi ložo na obeh lestvinah vznak in iz vzpore spred na sprednji lestvini skozi ležo spredaj prevrat in premet čez bradljo na drugo stran. Iz vzpore prečno na koncu bradlje (s čelom ven) prevrat in premet skozi ramensko sklecno in iztegnjeno stojo. Iz opore sredi bradlje na lehteh: preval naprej, nazaj, upognjeno, uleknjeno. 12. Drže. Prednos je izvedljiv v vesi (iztegnjeni, zgibi) prečno, bočno, navznoter, navzven; v vzpori prečno in bočno (s čelom not, ven); v skleku prečno in bočno (s čelom not); v opori na lehteh — prečno in bočno (s čelom not); v opori na spodnjih lehteh, prečno, bočno (s čelom ven, not). Razovka s podporo ob desnem (levem) komolcu je izvedljiva v vzpori prečno in bočno (na epi lestvini) — prosta razovka (brez podpore) zgoraj (v vzpori) prečno in bočno, v skleku, prečno in bočno, razovka v vesi spredaj prečno in bočno, razorka v vesi zadaj, prečno in bočno (na eni lestvini) v zgibi ali iztegnjeni vesi. Drže se obdrže vsaj tri sekunde. Vaje na bradlji. I. Iz kolebanja v prečni opori na lehteh v zakolebu naupor do raznožnega seda za rokama — preprijem nazaj (za roke) — odsun do hipnega prednosa — z zakolebom ramenskega stoja — preval upognjeno naprej do vznosne opore na lehteh — vzklopni naupor — zanožka v desno (levo). II. Iz prečne opore na lehteh: prednos — pritezanje naprej do opore na skrčenih lehteh — tezopor do vzpore — prednos z desno (levo) cel obrat v levo (desno) v pred-nosi z desno (levo) čez levo' (desno) lestvino menoma (raznoročno) — sonožni prednos — zakoleb — strig prečno v levo (desno) do raznožnega seda pred rokama — odsun do prednosa — takoj v sklek — v zakolebu vz-pora — prednožka v desno (levo) z obratom v levo (desno) s čelom proti bradlji. III. Iz kolebanja v opori na lehteh prečno: vzklopni naupor — v zakolebu v sklek — skok naprej do vzpore s prednosom — v zakolebu razovka s podporo na desnem (levem) komolcu — v predkolebu prednožni premah z desno do ležne vzpore in zanožni premah z desno do ležne vzpore bočno — odnožni premah z levo (desno) in spojeno odbočka v desno (levo) do stoje na tleh. R a z 1 a g,a i