GlŽŽJo*
rjfuJ&ce."
NO. 156
A'M* E RIC A'M—HO M E
AMCRICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, AUGUST 15, 1962
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LX — VOL. LX
tangkajšek in Mao se »a tihem sporazumela
Tuko poroča angleški list Observer, zunanje ministrstvo na Formozi pa te vesti označuje za čisto izmišljotino.
SINGAPORE. — čangkajško-družina, ki nadzira vlado na ormozi, naj bi se tajno spora-2umela z vodniki rdeče Kitajske ' ^eipingu Sporazum predvi-eva premirje v formozanskih v°dah in avtonomijo za Formo-ki naj ostane tudi še po Čang-alskovii smrti pod vlado njego-Ve družine in Kuomitanga.
Zunanje ministrstvo na For-^ozi je poročilo angleškega lista pačilo za nesmiselno izmišljo-ln°. ki naj bi skušala zasejati ^zaupanje med Združene drža-c in nacionalno kitajsko vlado Pormozi.
^ ^’iri iz Hongonga in Macaa, ki jih primerjali z dokumenti v c ah Kitajcev na Malaji, trdi-Vor^9 sta Se Čang in Mao dogo-
nobena stran ne- bo začela ° enega resnega napada na jjrug°, dokler bo živ čangkajšek. ° njegovi smrti bo njegova /nzina poiskala priložnost za ^°govor s komunistično vlado v *npingu) v katerem bi Formoza p 12nala formalno suverenost eipinga, pa ohranila polno sa-pupravo pod vodstvom Kuomi-J’Hga. šele 10 ali 20 let kasneje1, “J bi ljudsko glasovanje ha ■pOrmozi odločilo, ali naj ostane neodvisna ali pa naj se Pr;kliuči Kitajski. P
eiping je iskal dogovor s ‘ ngkajškom vse od znane kon-rence v Bandungu pred sed-n'rn‘	Prihajalo je do ved-
ga nov^h stikov preko Hoingkon-čan .v P0rtu'Satskega Macaa. Vesp a^kova vlada je vse take pin ^ Pa 113^ 50 Pohajala iz Pei-VztSa. ah iz Honkonga vedno da zanikavala. Trdila je, V	U^a Poiping z njimi sejati
ea ashingtonu nezaupanje do S ajšk3 in njegove vlade. rei Jružen«' države so v času ko. ho w V0ine sklenile z nacional-h^eds1	vlado na Formozi
cijli8?' 0i'n° obrambno zvezo in n,0£U 1 e ^angkajšku vojaško po.
hiozoV nUČa;iu naPada na For-fl0ta ’ tedaj ameriška sedma Form aln° nadzira vodovje med hiški 0Z°-1 - kital'sko celino, ame-
gajo vežhfr Asvetovalci P°ma-rožene b3tl ^angkaiakove' obo-
01neri5i,Slle’ ki 50 0Prennljene z anieriJulrn orožjem plačanim iz Rd - 6 ZVezne blagajne, bro ^ ^tajska se zaveda dovoze a/6 ne more' polastiti For
arner’i^°vkler UŽiVa ta »hčT , lh oboroženih doSe^ torej ni
Novi grobovi
Eva Lindič
V Euclid Glenville bolnišnici je danes zjutraj umrla Eva Lindič s 386 E. 156. St. Pogreb bo iz želetovega pogreb, zavoda na E. 152. St.
Argenlina se rešuje iz nove vladne krize
Vojaški upor pretekli teden je povzročil krizo v vladi, ki jo sedaj skuša predsednik Guido rešiti brez večjih pretresov.
BUENOS AIRES, Arg. — Vojaški upor pretekli teden je povzročil krizo vlade, ki utegne spraviti deželo v nove težave ne samo na političnem, ampak morda še bolj na gospodarskem polju.
Pretekli teden se je uprl general F. Toranzo Montero, ker je vojni minister J. B. Loža obdržal vendar dodal, da je Indija pri-[v svoji roki tudi vrhovno povelj-pravljena rešiti spor s Kitajsko'stvo vojske. Ko so se uprnemu mirnim potom. Kitajska je v'generalu pridružili še nekateri noti odločno zavrnila indijsko (drugi je Loža odstopil. Upor-zahtevo, da se kitajske čete u-' maknejo z ozemlja) ki so ga za-
Bo Indija popustila!
Pomirljive izjave Nehruja in Menona glede spora s Kitajsko so naletele na ostro kritiko v parlamentu in javnosti.
NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je označil zadnjo kitajsko noto za groboj pa je
sedle od leta 1954 in je dotlej veljalo za indijsko.
Nehru je doslej vstrajal na stališču, da mora Kitajska u-makniti svoje čete s spornega ozemlja, predno se bo z njo pogajal o novi ureditvi meje, zadnjo Nehrujevo izjavo razlagajo v parlamentu in javnosti, da je Nehru voljan popuščati in se sporazumeti s Kitajci na osnovi
ni general Montero je začel govoriti o odstavitvi predsednika Guida in o uvedbi vojaške diktature, ki naj bi deželo vodila vsaj pet let. Svoje čete je poslal pred Buenos Aires, kamor je
Nizozemska in Indonezija se sporazumeli o Gvineji
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Zastopniki Nizozemske in Indonezije so se sporazumeli, da bodo danes tu podpisali dogovor o prehodu uprave nizozemskega dela Nove Gvineje v roke Združenih narodov. Ti bodo potem ta del Nove Gvineje izročili v upravo Indonezije.
Dogovor obsega tudi določbo, da mora Indonezija v teku nekaj let izvesti pod nadzorom Združenih narodov ljudsko glasovanje, pri katerem naj prebivalstvo Nove Gvineje odloči: ali hoče imeti lastno neodvisno državo ali se naj Nova Gvineja priključi Indoneziji.
Predor pod 10. Blancom
PARIZ, Fr. — Preteklo soboto so vrtalci na italijanski strani predora, ki bo povezal Italijo s Francijo z novo avtomobilsko cesto, prvič dosegli svoje tovariše na francoski strani pod najvišjo goro Evrope Mont Blan-
vlada poklicala na pomoč mor-,com. Uradna zveza naj bi bila
narje in mornariško pehoto. Končno so se generali domenili za novega vojnega ministra in odpeljali svoje vojake nazaj v vojašnice.
Vsled teh zmed je prvi hotel
njihovih zahtev, oziroma na te- odstopiti notranji minister Car-
melju dejanskega stanja.	^los Adrogue; nato pa še vojni
•jr • v	n/r „ i ■- i •	• minister Jose L. Camilo. Pred-
Knsna Menon, levičarski voj-
. . , t	•	i sednik Guido je oba odstopa od-
m minister Indije, je v parla-	.J J-..
mentu dejal glede ozemlja v La-daku, ki so ga zasedli Kitajci, da je bilo to “nezasedeno ozemlje. Njegovi nasprotniki so ga v parlamentu prijemali tudi zaradi njegovih razgovorov in sestankov s kitajskim zunanjim ministrom Čen-Jlom v Ženevi tekom conference o Laosu. Nehru je sestanke in razgovore zagovarjal češ, da je hotel Menon le dognati prave kitajske namene v Ladaku.
Indijska javnost, pa tudi tuji
Za sedaj se zanima samo za guvernerstvo
WILLIAMSTON, Mich. — George Romney, republikanski
kandidat za guvernerja države opazovalci dobivajo vtis, da sta ijy[jcj1jgain) je prj primarnih
volitvah nedavno dobil dosti več glasov kot demokratski kandidat, je dejal, da bo posvetil vse svoje sile samo guvernerskemu poslu, če bo izvoljen.
Tak odgovor je dal, ko so ga časnikarji vprašali, če se ne bo |
se Nehru in Menon voljna pobotati z rdečo Kitajsko na temelju njenih zahtev.
joninko konjske moči.
cilj potom

zaščito sil, prav če bi skušala razgovorov.
^5 m m* k° imela skoro
kIExrprPnov Prebivalcev
Urad *h ,CITY’ Meh‘ - Po
34.9 m^..P0datkih ima Mehika
t°rej v 1'ionov Prebivalcev in bo segh ^ pred koncem leta do-S a 35 milijonov.
tifii ziutrai je bilo le 46 stota ’ ^lej naj mžja temperatu Hane« k aV®Usk v Clevelandu. Najvisi ^ sončno in toplejše.
Ja temperatura 80.
klonil. Med tem je še več drugih ministrov izjavilo-, da so “ Ipripravljeni zapustiti vlado, med
vzpostavljena danes zjutraj. Na obeh straneh so pripravili velike množine vinai na italijanski Chiantija, na francoski šampanjca, s katerim bodo slavili preboj nekako sedem milj dolgega predora 9,000 čevljev pod vrhom Mont Blanca.
Predor so začeli graditi januarja 1959 od Chamonixa na francoski strani Alp proti Courma-yerju y Italiji. Vrtali ^o, z obeh
RUSKA KOZMONAVTA STA SE VRNILA NAZEMU0
Danes zjutraj ob 2:55 je srečno pristal na zemlji kozmonavt Nikolajev v vesoljski ladji Vostok lil., šest minut za njim pa njegov tovariš Popovič v Vostok IV. — Moskva se pripravlja na slovesen sprejem obeh vesoljskih junakov.
CLEVELAND, O. — Danes zjutraj je sovjetska poročevalska služba Tass objavila, da sta se oba ruska kozmonavta srečno vrnila na Zemljo. Ob 2:55 po našem času je orktal na Zemlji maj. Andrijan Nikolajev v vesoljski ladji Vostok III., šest minut za njim pa polk. Pavel Popovič v vesoljski ladji Vostok IV. Poročilo ne navaja kraja pristanka, verjetno pa sta se kozmonavta spustila na zemljo v bližini Saratova ob Volgi, okoli tisoč milj jugovzhodno od Moskve. Nikolajev je bil v vesolju blizu štiri dni, Popovič pa manj kot tri, prvi je obkrožil Zemljo 55-krat, drugi pa 39-krat. Oba sta napravila veliko daljšo pot kot do Lune in nazaj na Zemljo.
Astronavta Andrian Nikola- kozmonavta sporočila Hruščevu
Iz Clevelanda in okolice
Bazar in karneval—
Jutri se bo začel na dvorišču šole pri Sv. Vidu bazar in karneval katoliških vojnih veteranov St. Vitus Post 1655 in bo trajal do nedelje. V petek zvečer vabijo veterani na ocvrte ribe, v nedeljo pa na pečeno govedino, vse dni pa na zabavo. Pozdravi s poti v stari kraj— Frank Kozar z 1113 E. 67 St. pošilja svojim znancem in prijateljem pozdrave s svoje poti na obisk v stari kraj.
Romanje v Lemont—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so prošene, da so v petek zvečer točno ob 10:15 pred cerkvijo Marije
jev in Pavel Popovič sta poka- in sovjetskemu ljudstvu: Midva iVnebov1zetej kjer bodo bakaii
zala, da je mogoče človeku osta ti v vesolju dalj časa in pri tem opravljati kolikor toliko v redu svoje naloge, jesti in spati. Nikolajev je odletel na pot okoli Zemlje v soboto zjutraj, Popovič pa v nedeljo. Prvi je bil torej na poti blizu štiri dni, drugi pa malo manj kot tri. Oba sta ponovno izjavila, da se počutita dobro.
Sinoči sta maj. Andrian Nikolajev “Sokol” in polk. Pavel Popovič “Zlati orel” sporočila na zemljo, da bosta svoje naloge izvršila, kot je bilo predvideno. Po poročilu Tassa sta kozmo-
strani. Če pojde vse po sreči, 'navta pela drug drugemu uspa-njimi tudi gospodarski minister lbo Predor odprt rednemu cestne-^vanke in se nato podala počivat. Alvaro Alsogaray. Ta uživa do-|mu Prometu koncem prihodnje- Tri ure nato ni bilo o kozmonav-ma kot v inozemstvu ugled kot	ad Pa Y začetku leta 1964.
edini
trezni in odločni gospodarski strokovnjak v Argentini.
Neznatni lelektromotor
Doslej najmanjši elektromotor
Zmanjšanje novih vlog v industrijo
NEW YORK, N. Y. — Industrija je po podatkih National Industrial Conference Boarda zmanjšala v drugem četrtletju letošnjega leta vloge v nove naprave za okoli 12 odstotkov. Te sc se posebno zmanjšale v jeklarski in električni industriji in v proizvodnji kovin.
Zmanjšanje vlog v nove industrijske naprave je znak priha-
tih nobenega sporočila, potem pa je Tass objavil, da sta srečno pristala na Zemlji.
Moskva se pripravlja na sprejem
MOSKVA, ZSSR. — Delavci so začeli čistiti Rdeči trg in Leninovo grobnico, kjer stoje tekom velikih javnih parad dostojanstveniki. Veliki sprejem obeh kozmonavtov napovedujejo za nedeljo, dan sovjetskih letalskih sil.
Kljub ugibanju zahodnih stro-
jajočega gospodarskega zastoja, kovnjakov ki ga napovedujejo za zimo.
------o------
l opazovaleve, da sta se mogla kozmonavta v vesolju srečati, ni doslej za to mne-— Povprečna. urna plača v to- 'nje nobenih trdnih dokazov. Ko
je izdelal ameriški inženir Mc- morda v slučaju zmage pri gu Lellan. Napravica ima komaj vernerskih volitvah zanimal za lvarnah v Združenih državah je sta bili vesoljski ladji druga od pol milimetra premera in mili- predsedniško kandidaturo repu- od leta 1913 porasla za 800 od- druge — po računih zahodnih
i blikanske stranke.
stotkov.
| opazovalcev — več sto milj, sta
Alžirski Ben Bella skuša obvladati osvobodilno armado
CLEVELAND, O. — Že več- ^edienna z njegovega položaja kajo, kam bodo presedlali, ko Tunizije in Maroka vsaj za al-
crat smo pripomnili, da bo v Al- in ga tako pognal v tabor Ben žiriji dobil na zadnje vso oblast Belle'. Ben Bela je polkovnika v roke tisti, ki bo kontroliral al- |takoj vzel pod svoje politično žirsko armado. Vse kaže, da je ivarstvo in s tem nastavil past tega mnenja tudi sedanji alžir-^ekmecu Ben Kehddi, ki je z eno ski glavni politični voditelj Ben samo politično potezo izgubil Bella, ki za enkrat nosi ponižni podporo večine političnih in vo-naslov člana političnega biroja jaških prvakov, in je obenem poverjenik za no-! Vse je kazalo, da bosta Ben tranje zadeve.	Bella in Boumedienne ostala na
Ben Bella je najprej s pomočjo generalnega štaba izrinil z
dolgo dobo zaveznika, pa menda ni tako. Ben Bella je polk. Bou-
oblasti svojega takrat najnevar- medienna samo porabil v boju nejšega tekmeca Ben Kheddo.1 proti Ben Kheddi, potem pa ga To se je zgodilo v juliju. Ben 'odrinil. Da je mogel to storiti, Khedda je sicer ostal predsed- jc porabil drugi del mešanice nik uporniške vlade, ki pa danes med vojaškimi krogi: poveljnike ne pomeni ničesar več. Oblast posameznih šestih vojaških okro-ima Ben Bella, toda oblast še ni|žij, ki gospodarijo neomejeno trdno v njegovih rokah. Voja- nad četami v njihovih okrožjih.
pride čas.	žirske razmere, kar čedno zalo-
Ben Bella računa tudi s to sku-'gc orožja, ki se med njirn naha-pino, ki je precej močna ravno ja 15 ruskih MIG vojaških letal, v alžirski prestolici. Zato je 1C ruskih tankov itd. Kar je zadnje dni dal prepeljati iz Ora-j važnejše: Ben Bella misli tekom na dva bataljona z 900 njemu reorganizacije iztrebiti iz ar-zvestih upornikov in jih radi made vse, kar nima nobene vo-varnosti postavil še pod povelj-j jaške izvežbanosti in kar ne po-stvo svojega zaupnika polkov- zna discipline. Tako bo ustva-nika Saadija. Tako ima Ben ril armado, ki bo spadala med Bella danes v Alžirju osebno najboljše v arabskem svetu. Ta straž, ki obstoji iz dveh discip-j njegov načrt priča o njegovi sa-liniranih in njemu vdanih voja- mozavesti, da ima sedanje vojakov. Oprt na to osebno stražo,'ške oddelke res že v svojih roje zbral pretekli teden v svojem kah.
ški krogi imajo pri tem svojo besedo.
Poveljstvo alžirske osvobodilne armade je čudna mešanica, jla. Menda sta samo dva okrožja Na eni strani je pod poveljstvom proti Ben Belli. Obstoja pa še
Večina okrožij je bila na strani Ben Belle že od samega začetka, sedaj je ta večina le še narast-
generalnega štaba, ki mu načeluje polkovnik Boumedienne'. Ben Knedda je napravil napako, da je prehitro odstavil Bou-
zmeraj takoimenovana skupina nevtralnih vojaških poveljnikovj ki se vsaj na videz nočejo mešati v politiko in še zmeraj ča-
uiadu vse poveljnike šestih vojaških okrožij in jim razložil
Ali je to res, mora alžirski politični razvoj šele pokazati. Se-
sva sedaj blizu drug drugega. Vzpostavljena je dobra zveza.” --------------o------
Davčna naklada bila ponovno odklonjena!
Za njo je glasovalo 45,178 volivcev, proti njej pa 62,-381. V odstotkih se je število njenih podpornikov zmanjšalo od 45.6 na le 42.
CLEVELAND, O. — Vsa propaganda mestne administracije in mestnega sveta ni mogla pripraviti volivcev Clevelanda do tega, da bi šli glasovat za povišanje davčne naklade. Ta je pri včerajšnjih posebnih volitvah propadla še hujše kot pri primarnih volitvah v preteklem maju. Za naklado je glasovalo 45,178 volivcev, proti njej pa 62,381. Številki povesta, da je bila udeležba pri volitvah izredno majhna, celo manjša, kot so napovedovali.
Preroki so trdili, da bodo šli volit zagovorniki naklade, njeni nasprotniki pa da bodo ostali doma. Vse izgleda. da se je zgodilo prav obratno.
Mestni župan Locher, njegova administracija in mestni svet preudarjajo, kaj naj bi bil vzrok zavrnitve davčne naklade od strani volivcev in premišljujejo, kje naj dobe denar za kritje stroškov mestne uprave in njenih ustanov. Župan je izjavil, da vsekakor za sedaj ne misli še na uvedbo dohodninskega davka. Zelo verjetno je, da bodo predložili naklado, v stari obliki ali z manjšim dodatkom, volivcem znova pri uradnih volitvah v novembru.
Po našem mnenju je predlogu za povišano davčno naklado močno škodoval prepir med mestnim svetom in županom o pristaniškem žerjavu. Oba sta pokazala v tem pogledu, da ne delata z javnim denarjem gospodarsko in modro. Mesto je najprej kupilo pristaniškega žerjava za skoro četrt milijona dolarjev, potem pa ne ve kaj početi z njim!
avtobusi za odhod v Lemont. Veliki Šmaren—
Danes je Veliki šmaren, zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja.
Romanje v Lemont—
Romarice od Sv. Vida so prošene, da so točno ob polenajstih (10:30) zbrane na oglu St. Clair Ave. in E. 62. St.
K molitvi—
Člani društva Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borštnarjev imajo skupno molitev nocoj ob 7:30 za pokojnim Charles Hlab-se v Zakrajškovem pogrebnem zavodu.
Z navadno jadrnico preko Tihega oceana!
SAN FRANCISCO, Calif. — Japonec Horie, po poklicu me-han'ik) ki popravlja avtomobile, je zaljubljen v jadrnice. Kar na tihem je pripravil svojo 19 jardov dolgo jadrnico za prevoz čez Tihi ocean. Priprave niso bile ravno obsežne, kajti Horie ni vzel seboj niti rezervnega motorja z vijakom, niti radio oddajnega aparata in tudi nobenega potnega lista. Japonska policija bi ga mu na zahtevo gotovo ne dala, ker bi smatrala njegov podvig za sigurno smrt.
Horie se je torej spustil na pot, ki je trajala tri mesece, dokler ni prišel v San Francisco, kjer so ga dobili v roke agenti naše policije. Po zakonu mu žuga kazen, ker je stopil na naša tla brez dokumentov. Zadevo ima sedaj v rokah japonski konzulat v San Franciscu. Upajo, da bo ta svojevrstni športni junak dobil samo simbolično kazen. Ako ne bi bila sedaj ruska kozmonavta v vesolju, bi bil on gotovo trenutno svetovni “junak dneva.”
svoje načrte o “reorganizaciji dan j e politično stanje zaenkrat alžirske armade.”	J samo dokazuje, da so nasprotni-
Značilno je pri tem, da na ki Ben Belle prilično razbiti in zborovanju ni bilo šefa glavne- ]da nimajo nobene vidne skupne ga štaba Boumedienna, ki se na-'fronte proti Ben Belli. Če je ne baja nekje v notrajnosti dežele bodo kmalu ustvarili, jih bo Ben. na službenem potovanju.	IBella sploh izrinil iz politike pri
Kako si Ben Bella zamišljuje prihodnjih volitvah v alžirsko reorganizacijo smo že poročali, ustavodajno skupščino. Morajo Reorganizacija bo na zunaj ime-'se torej hitro postaviti na noge, la lep videz: osvobodilna arma-'ako se hočejo obdržati na alžir-da je namreč pripeljala seboj izjskem političnem odru.
Kavčuk pri graditvi mostov
Mostov zdaj ne gradijo samo iz kamenja, jekla in betona. V Italiji je v konstrukciji nad 300 mostov, na katerih, kakor tudi na avtomobilskih cestah uporabljajo precej delov iz sintetičnega kavčuka, in sicer predvsem v oporniških ploščah, ki so zelo močne in trpežne ter razen tega tudi prožne in torej manj izpostavljene deformacijam zaradi pritiska in temperaturnih sprememb.
Največ smrtnih obsodbi v Sovjetski zvezi?
LONDON, Vel. Brit. — V Sovjetski zvezi so leta 1947 odpravili smrtno kazen, pa jo leta 1950 uvedli znova za izdajo, vohunjenje in sabotaže. Lani so smrtno kazen raztegnili tudi na gospodarske zločine, kot so kraja javne lastnine, odsvojitev državne lastnine in nezakonito trgovanje z valutami.
Od tedaj so največ za te zločine usmrtili okoli 50 na smrt obsojenih. Nedavno je bilo u-streljenih 9 komunističnih u-pravnikov državne tekstilne tovarne, ki so bili obsojeni zaradi poneverb.
Poznavalci sovjetskega pravnega sistema trdijo, da je Sov-jetija v pogledu izvršenih smrtnih kazni na prvem mestu med vsemi državami sveta.
ffrMEKIšKA DOMOVINA AUGUST 16, /1962
Ameriška Domovina
/vivi ■	"ib-iiorvif
6H7 St. Cl«lr A ve. — HEnderson 1-0620 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Zedinjene države:
|14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za S me«ec« Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 156 Weds., Aug. 15, 1962
Nova reorganizacija Titovih tovarn?
Tito išče na vse načine pot, kako bi se dokopal do novih posojil in daril v tujini. Težko je to delo, izrabil je namreč že vse običajne vabe, ki bi z njimi premotil svoje prijatelje v tujini, da bi ga tako ali tako podpirali. Ne vleče več niti peslo o gospodarski zaostalosti niti geslo o potrebi po industrijalizaciji. Po dolgih mukah so menda našli njegovi svetovalci novo vabo, toda ne vedo, ali bo vlekla. Zato jo zaenkrat prodajajo v domači in tuji javnosti s precejšnjo ponižnostjo in skrbjo.
Novo geslo se elasi: Ne več industrijalizacija dežele v dosedanjem smislu, ki je bil pogrešen, ampak reorganizacija jugoslovanske industrije. Že beseda sama reorgamza-i cija pove, da je moralo biti do sedaj nekaj napak. 1 itovci to gladko priznajo in sami naštevajo napake, ki so jih delali pri dosedanji industrijalizaciji. Teh ni malo. Včasih so naravnost drastično opisane in zvezane s tako ostro kritiko, kot smo jo do sedaj slišali celo v svobodnem svetu le redkokdaj.
V čem naj bi obstojala reorganizacija Titove industrije?
Osnovna hiba dosedanje industrijalizacije tiči v postavljanju tovarn kar tja v en dan vkljub vsem petletkam. Vsak kraj je hotel imeti svojo tovarno, najrajše veliko. Komunisti so podlegli lokalnim vplivom in prisilili svoje politične in gospodarske voditelje, da so pristali na industrijske načrte, ki niso imeli ne glave ne repa. Postavljeno je bilo na ducate tovarn ravno tam, kamor ne spadajo. Daleč od prometnih zvez, od industrijskih surovin, od pogonske sile. Ko so bile postavljene, navadno zelo površno in pomanjkljivo, so takoj pokazale, da imajo nič koliko ozkih grl v proizvodnji. Povrhu je manjkalo strokovnega vodstva, sku-šenih tehnikov in mojstrov, izvežbanih delavcev, obratnega kapitala, pregleda o domači potrošnji itd. Dokler trg ni bil prenasičen z blagom slabe kakovosti, je poslovanje še nekako šlo. Ko je trga zmanjkalo, so se pokazale vse hibe in tovarne so začele delati z izgubami, ki so jih prikrivale s podporami, davčnimi olajšavami, novimi posojili. Sedaj so potekli še ti viri, inflacija jih je posušila. Pokazal se je splošen polom velikega števila komunističnih podjetij, med njimi tudi dosti tovarn. Samo v Srbiji je okoli 1,500 podjetij na kantu, dolgov imajo nad 28 bilijonov dinarjev.
Za komuniste je nastopil čas stiske. Ni jih zabolela samo stiska, bolj jih je zabolelo razočaranje, da se v tujini nihče ne zmeni za titovske gospodarske bolečine. Tam so jih opazovalci že davno napovedovali, niso torej pomenile nobenega presenečenja. Niso tudi rodile nobenega sočutja za zaveženo Titovo gospodarstvo.
Pri iskanju vab za tujino so prišli na sledeč načrt:
Gladko priznati vse sedanje napake, jih niti opravičevati, ampak samo razlagati. Klicati na odgovornost tiste, ki so grešili. Skleniti poboljšanje, ki naj b0 vsaj na videz res temeljito in nepreklicno. Napraviti načrt za reorganizacijo industrije, ki naj bi vzbudil zanimanje tujih dobrotnikov. Reorganizacija naj bi obstojala v tem:
Med vsemi tovarnami je treba nabrati tiste, ki še najbolje obratujejo in se s svojimi izdelki lahko pokažejo na tujih trgih. Glavno je, da njihovi izdelki zadovoljujejo tuje interesente po kvaliteti. Ako so še predragi, ako jih še ni mogoče proizvajati hitr0 in v zadostnih količinah, nič ne de. Te hibe mora odpraviti reorganizacija proizvodnje v dotičnih tovarnah. Tovarne morajo sedaj predvsem gledati da bodo dobro blago tudi poceni producirale. V ta namen se morajo specijalizirati, ne smejo same delati vseh delov svojih izdelkov, jih lahko naročajo pri manjših podjetjih ki naj se na njihovo proizvodnjo preuredijo.
Okoli velikih in sposobnih tovarn naj se torej nabere cela vrsta manjših, ki bodo postale dobaviteljice za glavno tovarno. Seveda bodo pri tem zgubile svojo gospodarsko samostojnost, kajti glavna tovarna jim bo predpisovala ne samo proizvodnjo, ampak tudi cene. Postale bodo počasi podružnice glavne tovarne, čeprav bodo morda imele še videz samostojnosti v delavskih svetih. Glavne tovarne bodo tako postale steber nove organizacije jugoslovanske industrije. Njihova glavna odlika mora biti: proizvodnja kakovostnega blaga po izvoznih cenah. Tovarne, ki tega cilja ne dosežejo, naj gredo v likvidacijo! Vsa jugoslovanska industrija naj se torej približa idealu izvozne industrije, kot obstoja na primer v Švici. Izvoz naj bo merilo, ali je obstoj tovarne upravičen ali ne.
Ne bi mogli ugovarjati, da je načrt predrzen, toda pravilno postavljen za tako malo gospodarstvo kot je jugoslovansko. Dvomimo pa, da bo zameglil oči tujih strokovnjakov. Vsi vedo, da je organizacija izvozne industrije najtežja stvar tudi za take države kot so zapadno-evropske in da traja ne leta, ampak desetletja. Zanjo ni treba samo novih investicij, ampak predvsem ljudi, ki imajo skušnjo v
izvoznih poslih, tehnikov in trgovcev, in to vedo v tujini.
Če bo torej Tito trkal na vrata v kapitalističnih državah, prosil za podpore, posojila in odlaganje plačil zapadlih obvez in se pri tem skliceval na potrebo, da more izvesti reorganizacijo svoje industrije le z novimi investicijami, bi utegnil naleteti na razumevanje samo v političnih, ne pa v gospodarskih krogih. Tujina bi že financirala jugoslovanski izvoz, toda ne v taki obliki, kot si ga Tito zamišlja. Tito jo ne more sprejeti, kajti priznal bi, da pomeni njegovo 17-letno gospodarjenje polom njegovega gospodarskega sistema. Kaj pa potem?
Dostaviti bi želeli še sledečo pripombo:
V našem letošnjem zakonu za podpiranje tujine je postavljeno načelo, da sme Kennedyeva administracija podpirati samo “specijalne, točno orisane gospodarske načrte” v gospodarsko zaostalih deželah, kamor spada seveda tudi Jugoslavija. O takih podporah mora administracija tudi poročati Kongresu. Ali se ne bi dala Titova “reorganizacija industrije” kar lepo stlačiti pod pojem “špecijalnih načrtov”? Kdo ve, ako se niso ravno o tem pogovarjali zadnjič na Brijonih Tito in njegov zunanji minister Popovič z Amerikancema Stevensonom in Kennanom, ki se vsaj toliko razumeta na gospodarske probleme, da se bosta lahko dala ujeti na “reorganizacijo jugoslovanske industrije in njeno preusmeritev na izvozne posle” kot tipičen slučaj “posebnih gospodarskih načrtov.”
Teh pa Tito nima kie Kovačič in njegov orkester.
tudi za lačne
Cleveland, O. odsek drušva slovenskih akademikov v Ameriki vabi vse svoje člane na društveni sestanek, ki bo v petek, 17. avg. t. 1. ob 8. uri zvečer v Baragovem domu. Na sestanku se bomo pogovorili o naši udeležbi na letošnji (V.) konvenciji naše študentovske organizacije, ki bo prve dni prihodnjega meseca v Čikagi, Ul.
Razen rednih članov so na ta sestanek povabljeni tudi vsi tisti, ki so v preteklem šol. letu opravili srednjo šoloj in tisti, ki bodo v novem šol. letu začeli obiskovati zadnji razred katere izmed ameriških srednjih šol. Na svidenje!
SAVA, clevelandski odsek.
BESEDA IZ NARODA
SAVA, clevelandski odsek
mogli ločiti od slovenskega harmonikarja.
Posebnost tega koncerta je še toj da ima zbor svojega napove-Clevelandski dovalca Billa Laha, ki razloži udeležencem koncerta vsako pesem v angleščini, preden jo pevci zapojejo. To povzroči, da poslušalci dojamejo vsebino pesmi in da zajamejo polnost melodije1, v katero polaga zbor vso čustvenost slovenske pesmi.
Kako priljubljeni so “Chora-leers” pri sv. Štefanu, se vidi tudi iz tega, da je lepo število naših odšlo 15. julija na Eve-leth k predstavi 60. obletnice K. S. K. J., na kateri je spet nastopil ta zbor.
Povedati je treba še,, da nastopa ta slovenski moški zbor vsako prvo nedeljo v mesecu ob 12:45 na radijski postaji, ki jo imajo v Železnem okrožju. Doslej je imel že ?7 prenosov. Napovedovalec je Vick Pakir.
Naj mi pevci Slovenskega moškega zbora na Evelethu opro-ste, da ne morem navesti njihovih imen, dasi bi jih rad. Naj vam služi kot največje priznanje za vaše delo in za milo petje zavest, da ste tu pri nas globoko priljubljeni in da se že sedaj veselimo vašega prihoda in vašega petja prihodnje leto!
Do tačas vam želimo obilo na-daljnih pevskih uspehov. Na svidenje!
Peter Hom
Slovenski pevski koncert pri sv.štefanu v Minnesoti
St. Joseph, Minn. — Še pozimi so mi Slovenci pri sv. Štefanu pripovedovali, kako se vesele pevskega koncerta, ki bo enkrat poleti.
V nedeljo, 8. julija 1962, je že tretje zaporedno leto prišel Slovenski moški zbor iz Železnega okrožja, da s svojim prelepim petjem znanih slovenskih pesmi razveseli prebivalce pri Sv. Štefanu in iz okolice ter da dvigne slovensko zavest v njih.
Ta pevski zbor, ki je v Minnesoti in zunaj nje splošno znan po imenom “Slovenian Men Choraleers,” je edini zbor v Minnesoti, ki goji narodno in umetno slovensko pesem! Šteje 28 pevcev. Vsi so slovenskega pokolenja, rojeni pa so bili v Ameriki.
Jaz sem jih slišal letos prvič in želim poudariti, da imajo pri petju brezhibno slovensko izgovorjavo, dasi se nekaterim v govoru pozna odtenek dolenjskega izgovora. Prav iz tega se vidi, kaj je dosegel pevovodja g. William Kuntara s svojim skrbnim delom v zboru. Že deveto leto piše note, harmonizira, uči izgovorjavo, razlaga pomen besedila ter uči peti — vse to po težkem dnevnem delu v rudniku! Zbral je pevce in posrečilo se mu je, da je v njih razvil takšno ljubezen do petja, da jim ni žal ne truda ne stfoškov, Ki jih ima-
Ne
SAVA priredi igro “Matu ra” ob konvenciji v Ohi cagu v soboto, I. sept.
Evanston, 111. — Društvo Slovenski akademiki v Ameriki bo imelo v septembru svojo peto letno konvencijo v Chicagu. Združeno s konvencijo bo priredilo v soboto, 1. septembra, igro “Matura.”
Kot pri vseh prejšnjih konvencijah se bodo akademiki potrudili, da pripravijo za slovensko javnost čim boljši večer. Tradicionalno pripravijo akademiki ob svoji konvenciji nekaj kulturnega programa združenega z družabnim. Igra “Matura” bo letošnji kulturni doprinos akademikov. Podana bc v novi dvorani cerkve Sv. Štefana na Wolcott Street in 22nd Place pod spretno roko režiserja Cirila Pfeiferja. Gospoda Pfeiferja poznamo že po njegovi režiji odlično podane igre “Mrtvaški
Preskrbljeno bo in žejne.
Igro “Matura” je napisal rus-d pisatelj Ladislav Podor. Prilagojena pa je slovenskim razmeram in se dogaja na neki dekliški gimnaziji v Ljubljani. Pomešana je s smešnim in- resnim tako, da bo lahko vsak zadovoljen. V treh dejanjih se odigravajo dogodki na gimnaziji ravno pred maturo. Vsa tri dejanja se dogajajo v konferenčni sobi dekliške gimnazije, kjer je mlada učenka osmega razreda obdolžena hudega prestopka šolske discipline. Kako se dekle reši iz te zagate, boste zvedeli, ko pridete na igro.
Vstopnice za igro boste lahko dobili pri kateremkoli članu SAVE v Chicago, ali pa pri vhodu v dvorano. Ako želite vstopnice po pošti, se obrnite na Viktorja Martinčiča, 2055 West Cer-mak Road, Chicago 8, Illinois.
Dragi slovenski rojaki iz Chicago ter iz bližnje in daljne okolice! Vljudno ste vabljeni na ta kulturni in družabni večer. S svojo prisotnostjo boste pokazali, da razumete delo društva SAVE ■ za ohranitev slovenskih vrednot v novi domovini. Z vašo moralno in finančno podporo bodo akademiki čutili, da njihovo delo za narod ni zaman ter da bo njih požrtvovalnost v dobrobit slovenstvu rodila lepe sadove.
Obenem vabimo vse člane SAVE ter vse one, ki bi se želeli pridružiti našemu društvu, na konvencijo, ki se bo ob istem času vršila v Chicago. Za vse potrebne informacije stopite v stik s kateremkoli članom SAVE ali pa se obrnite na krajevne odbornike: v New Yorku, Ludvik Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn 27; New York, Tel. EV. 1-5471; v Torontu, Jože Škulj, 236 Concord Ave., Toronto 4, Ontario, Canada, Tel. LE. 6-1536; v Clevelandu, Janez Sever, 1064 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio, Tel. UT. 1-4982; v Chicagu Lojze Arko, 1835 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois, Tel. CL. 4-2630; ter v Minneapolisu, Bine Medved, Apt. 406, 700 University Ave. S. E., Minneapolis 14, Minnesota Tel. FE. 6-1405.
J
Ako pa želite, pa tudi lahko pišete ali pa kličete glavnega tajnika Toneta Gaber, 2215 South Wood St., Chicago 8, UL, Tel. FR. 6-4996.
Še enkrat; vsi na igro “Matura” v Chicagu v soboto, 1. septembra. Iskreno dobrodošli!
Tone Arko.
,


Pokojnine so zvišali
Poslanska zbornica v Rimu je odobrila zakon o povišanju pokojnin socialnega skrbstva. Pokojnine bodo povišali za približno 40 odstotkov 4,330,000 upokojencem in okoli 2,200,000 invalidom vseh vrst. Doslej so za pokojnine izdali letno 676 milijard lir, sedaj bo ta vsota zvišana na okoli 1000 milijard (blizu dva bilijona dolarjev).
Med upokojenci in invalidi je tudi precej slovenskih ljudi na Goriškem in Tržaškem, pa tudi v Slovenski Benečiji. Doslej je bila najnižja pokojnina 6,500 lir, poslej bo 12,000.
Nova cerkev v žavljah
Med žavljami, štramam in O-rehom, kjer je sedaj vse polno življenja in dela, je bilo proti koncu preteklega stoletja kmečko ozemlje. Kmetje so skrbno
liok Kunovar 88-letnik
jo s svojimi koncerti. Ne sme-;pi,e!s» letošnjo pomlad v Chica-mo pozabiti, da je pot k Sv. Šte- >gu. s svojimi igralci se režiser fanu dolga nad 300 milj.	že več tednov trudi da bi nam
podal čimbolj
Njihov koncert, za katerega je dala pobudo in ga aranžirala ijeni kulturni ‘ Ameriška Liga” pri sv. Štefanu, je privabil par sto ljudi, ki so navdušeno ploskali pevcem in harmonikarju Frankiju Smoltzu.
Frankie ima pristno slovensko harmoniko, na katero igra, kot da je bil z njo rojen. Po koncertu je zbral okrog sebe otroke, ki Ijih je tako navdušil, da se niso
skrbno
užitek.
priprav-S svojo
bogato skušnjo na dramskem polju ter s svojo požrtvovalnostjo vemo, da nam bo zopet pripravil večer, ki ga ne bomo kmalu pozabili.
Pričetek igre bo ob pol osmih zvečer. Igri bo sledila prosta za.
Milwauke, Wis. — Zadnjih par let srečujemo na vseh slovenskih prireditvah pri Sv. Janezu in v lepem triglavskem parku visoko raščenega moža, ki mu nihče' ne bi prisodil, da je na koledarju obrnil že svoj 80. list, na katerem je napisano, da se je slovenska grča, cerkovnik ROKO KUNOVAR rodil 23. avgusta 1882 v Dravljah, na gorenjski strani Ljubljane, kjer je bila znana romarska pot. Na dan sv. Roka, 16. avgusta, so prišli tisoči molit in prosit sv. Roka, da jih obvarje strašne bolezni — kuge. Rojen in vzgojen je bil v zavedni katoliški družini; njegov stari oče in oče Janez sta bila vestna in marljiva cerkovnika pri sv. Roku. Jubilantu je v prelepem kotu med Rožnikom Sv. Katarino in šmarno goro potekala brezskrbna mladost vse do očetove smrti, ko je sam prevzel in nadaljeval Kunovarjevo cerkovniško tradicijo.
Nad 55 let je slavljenec Roko v izredno zadovoljstvo svojih predpostavljenih častno in skrbno izvrševal službo cerkovnika pri sv. Roku. V slovenskih bukvah se bere, da tisti, ki koplje jamo drugim, sam vanjo pade. Toda za 80-letnega Roka Kuno-varja ta pregovor ne bo držal, kajti on še danes strumno kora-
bava s plesom. Za ples bo igral !či po triglavskem valovitem par-poznani slovenski kvartet, Fran- ku, čeprav je tekom dolgih let
svoje naporne službe izkopal najmanj 2000 grobov, ter jih opremil za zadnje domovanje u-mrlih sovaščanov. Na nesrečo so mu po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji domače komunistične oblasti radi zavedne katoliške vzgoje in protikomunističnega mišljenja in radi otrok Tončke, Anice, Ivana in najmlajšega sina Jožeta, živečih v Milwaukee, začeli delati Velike sitnosti in neprilike. Da se izogne šikaniranju se je leta 1957 na povabilo svojih otrok odločil s svojo ženo Antonijo kljub visoki starosti zapustiti ljubljeni rojstni kraj ter se preseliti v svobodno Ameriko. Tu sta našla mirno in zadovoljno življenje v hiši sina Jožeta Ku-novarja, ki gre s svojo ženo Marijo staršem z vso sinovsko ljubeznijo na roko in pomoč, zavedajoč se njih starosti in težav, ki jih morata prenašati.
Jubilant Roko Kunovar se še prav dobro spominja in kadar ima priliko, prav rad pripoveduje, kako je bilo, ko je kot 13-let-ni fant bil priča strašnega potresa v Ljubljani na Velikonočni ponedeljek leta 1895. Z velikim veseljem se jubilant spominja soldaških let v prvi svetovni vojni, ko ga je leta 1914 rajnki cesar Franc Jožef poklical v vojaško službo. Kot gorski strelec št. 2 pri “sibeenar-jih” je bil v Galiciji zajet od Rusov in z mnogimi drugimi odpeljan v ujetniški logor Kijev, kasneje v Moskvo. Kot Slovenca so ga premestili v U-krajino, kjer se je po štirih letih ruskega vojnega ujetništva iz mesta Harkova srečno vrnil v svoj rojstni kraj. Dobro se tudi spominja poroke z ženo Antonijo, takrat brhko gospodično iz družine Pleško v Kozarjih. Poročila sta se na dan sv. Matije leta 1919.
V srečnem zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od katerih sta se že poslovila in podala v večno spanje hčerka Ivanka in sin Francelj, ki je padel v zadnji vojni, še mnogo zanimivega in pestrega življenja ima jubilant zapisanega v svojih spominih.
Stavil bi, da slavljenec Rok Kunovar do pred par leti še z da-leka ni sanjal, kaj šele mislil, da bo svoj 80. rojstni dan praznoval v krogu svoje družine in prijateljev sredi Amerike. Vsi, ki poznamo staro slovensko draveljsko grčo Roka Kunovar j a, mu častitamo k njegovemu godu in njegovi 80-letnici rojstva ter želimo iz srca, da bi mu Bog naklonil še veliko zdravih, toplih in sončnih let ter osebnega zadovoljstva. Prisrčno pozdravljen cerkovnik Rok Kunovar.
L. G.
obdelovali zemljo, obenem pa skrbeli tudi za krščansko življ®* nje. Cerkve so bile oddaljene, ker je ozemlje povečini pripadalo župniji v Ospu. Zato so se nekatere družine dogovorile i° si leta 1898 postavite na Štra-marskem griču lastno cerkvico v čast sv. Janezu Krstniku. Ta cerkvica je bila dolgo edino žarišče božje besede in molitve na obširnem ozemlju. Po prvi svetovni vojni so v cerkvici vpeljali nedeljsko službo božjo v slovenskem jeziku, za katero so skrbeli župniki iz Ospa ali Pa celo iz osbpske podružnice v Plavah. S časom se je v teh krajih naselilo vedno več ljudi) zlasti potem ko je začela delovati čistilnice' Aquila. Pokazala se je potreba tudi po službi božji za italijansike vernike.
Po raznih težavah je bila v cerkvici vpeljana redna služba božja v slovenskem in Italija11' skem jeziku. Pred 10 leti s° prišle v žavlje redovnice, ki s° začele z otroškim vrtcem. P0' stavile so si hišo in večjo kape lo. Ko je bilo v kraju d ograj6 no župnišče in stalni dušni Pa stir, so redovnice sprejele v svo jo kapelo službo božjo v itab janskem jeziku, v cerkvici sV Janeza pa je ostala samo v sl°' venskem jeziku.
Novi dušni pastir se je zavz6 za gradnjo prave cerkve. To sedaj končno postavili in jo je škof 29. julija izročil v varstV0 sv. Benediktu. V nedeljo, 5. &v' gusta, so imeli slovenski verni' ki v njej prvo službo božjo. U°' mačini se sedaj sprašujejo, baJ bo s cerkvico sv. Janeza, oko katere so pozidali polno nori hiš, ki jo groze zadušiti. Vprašanje imovine še vedflO negotovo	.
Razid Neodvisne socialisti611 zveze, politične organizacij6 tovcev na Tržaškem, je še vedn° središče zanimanja in govorjenj med Slovenci na Tržaškem Goriškem. Ljudje ugibljejo, baJ bo z imovino Neodvisne socia
stične zveze, ko se je ta
gam3
razšla in svetovala svojim 61 nom, naj stopijo v italija113^ komunistično partijo ali pa nenijevsko Socialistično strank11 Baje jo laški komunisti in s°cl alisti zahtevajo zase!
Tem'eljni kamen za novo ^ kev v Rajblju	v
Na dan sv. Ane so polozin Rajblju temeljni kamen za n°^ cerkev. Za njo je darovala rU ^ niška družba 10 milijonov, osta^ nek pa bodo zbrali farani. Gia . njo cerkve ima v rokah pos6t) odbor, v katerem je 5 Slovenc6
Birma v Doberdobu
V nedeljo, 5. avgusta, so if^ li v Doberdobu sv. birmo.	^
vi goriški nadškof Pangrazio J prvič prišel v faro in birmal ^ otrok. Farani so mu pripraVl[i lep sprejem v cerkvi in iz nje. Sprejela sta ga dva slaVT loka, nato pa so ga j}0ZdraV otroci v slovenščini in italiJ3 ščini.
Ribe in zobje ^
Zobna gniloba je Pri £rS s0 otrocih presenetljivo redkaf ugotovili ameriški raziskovanj
ki sodijo po izkopaninah, da imeli tudi antični prebivalci čije nenavadno zdrave zobe. ^ To razveseljivo dejstvo spra ^ Ijajo v zvezo z ribami, ki 50^ Grčiji tako rekoč vsak ^an^ mizi. Ribe vsebujejo precej ora, ki ščiti zobe, in le malC!vaji lena, po najnovejših ugotovi zobem škodljive prvine.
Ki
— Maine je edina držav3’ meji samo na eno državo Li
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
“Tako povem, kot mi je sam povedal,” je pisal Gregorič. “Odgovoril je, da se je res nekaj šalil, a da ga je še zdaj sram. Pijan je bil; saj je že rekel, da ga je bil obsedel hudič, še nekaj dni je bil ves iz sebe, da je še žena Speta čutila in se bridko ustrašila. Seveda, saj se je lahko, mu je dejal sodnik, človek, ki je svojega prijatelja ubil, ne Wore, da ne bi bil ves iz sebe. Mate se je zarotil, da je nedolžen. Predstavili so mu ono dekle.” — “Zdaj jo poznava oba, bila je lepa Mara...” je vmes beležil Gregorič Križ-Waniču.
Dekle je Mate takoj spoznal. Celo sram ga je bilo pred njo in žal, da ji je morda bridkost storil, ko je hotel biti sirov. A kako se je začudil, ho je dekle izpovedalo, da Mateja prav nič ne pozna in
vek, a zna pisati, kaj trpi in kako obupuje. Moj Bog! Zakaj mu nisi dal šol! Govoril bi bil Evropi, pisal bi bil za vekove. Tako pa je umiral dvajset let v ječi. Moj Bog, Tvoja volja se zgodi! A kdcf Te bo umel? Kdo umel, kaj si nameraval? Z Matejem, z mojo Istro, z nami vsemi, ki verujemo v Te in Te vendar vendar ne moremo umeti, ne moremo ...”
Zavedel se je kot duhovnik in se pokaral:
“Glej! Mateju je prinesel Gregorič Jobove bukve. Pa da jih je zame pozabil! Ne ve! Nisem li kakor Eliu Buzejec — iz Ježnja sicer in ne iz Buzeta, kjer sem Milohanovicha spoznal — in ali se ne ustim neumno, da bom zdajci svojo modrost povedal?”
Razgrnil je trpko zopet v Matejeve zapiske in začel

&a še nikoli ni videla. Celo,brati počasi in na glas.
J'
sodnik je ostrmel. Kako? Ali
služi v tisti gostilni? Služi, Pa tisti večer je ni bilo tam.
In kje je bila? Da ima fanta, je odgovorila. Kdo je njen fant? Martin Milohanovich. ..
“Proti splošnemu pričako-vanju”, je pisal Gregorič v nadaljnjem, “so sodniki in Porotniki spoznali Mateja za krivega. Nič ni izdalo najboljše spričevalo. Pač pa se je upoštevalo, da je bil že kaznovan radi nameravanega poboja. Vrhu tega si je nesrečni človek še bolj škodil, ker je skušal pobegniti, ko so ga Peljali pred sodnike. Razglasili so mju sodbo. Poslušal je mirno. Ko pa so ga vedli iz sodne dvorane, je planil, pobil stražnika na tla in uskočil. Seveda so ga takoj spet zajeli. Iz ječe je skušal potem še enkrat pobegniti. Potem pa je zbolel za smrt. Ko je prebolel, je bil drug človek.
Takrat sem ga prvikrat obiskal. Našel sem najbolj nesrečnega človeka. Mate je bil izgubi] vse. Kot blazen se Wi je rogal v obraz, kaj neki da učim o Bogu. ’Saj ga ni,‘ je rjul. ’Pokažite ga, kje je!‘ To naj m,u povem, čemu mora °n po krivici trpeti.. .
Potem sem ga obiskal še Petkrat. Vedno stari, obupani Mate. Priporočal sem ga jet-niškim kuratom. Ne vem, po kakem naključju sem bil zamenjal, ko sem ga v peto obiskal, Jobovo knjigo za Dobrilov molitvenik in mu jo Pustil v ječi. To vem, da sem našel Mateja zelo spremenjenega, ko sem ga po treh letih obiskal znova. Od tedaj ga nisem več obiskoval do pred lanskim. Kaj sem videl tedaj, berite iz priloženega. Pisal je Mate sam, moj Mate, moj nbogi istrski Job. A zdaj zno-Va upam, da je moj Job dotr Pel. Bog Vas blagoslovi, dragi Prijatelj!”
“Job!” se je zamislil tegobno Križmanič. “Job! Moj nesrečni brat!”
16. Job.
Križmanič je razgrnil papirje, ki jih je bil priloži Gregorič svojemu pismu. Dol-£° je strmel duhovnik v pisanje, ne da bi se mogel odlomiti, da bi bral. S čudnim strahom mu je oko preletalo Po vrsticah in straneh. Vide Je, kako kipijo pismenke spr-Va v trpki strasti, kako se čim dalje, tem bolj ožijo, zdaj umirjajo, zdaj spet di-vJajo, zdaj rasto, zdaj ginejo, kakor bi hotele biti le sebi Prišepetana skrivnost.
“Istran,” je občutil duhov nik, ki ga je prevzela čudna samozavest. “Istran, neuk člo-
Mate Sestan je pisal takole :
“Mate Sestan, srečni pastir izpod Učke, je živel. Mate Sestan je umrl. Oče, mati bratje v Istri, naricajte Mateju! Mate Sestan je umrl tisto uro, ko so ga obsodili, zato, ker je ubil Šimna iz Ježnja za denar. Mate Sestan je od tedaj le še številka, številka triindvajset v Kopru.”
“Mate Sestan je umfl. Tako je hotela človeška pravica in človeška modrost. Modrosti božji pa je znano, da bi moral Mate Sestan še živeti, zato, ker ni nikoli omadeževal svojih rok s človeško krvjo. Mate Sestan je pač nekoč v strašni jezi pobil nedolžnega stražnika na tla. Ubil ga pa ni, pa še mislil je, da prav dela, ko se brani, človeška pravica je sodila, da ni delal prav. Zato je, Mate Sestan spoznal, da je po človeški postavi zapisano, naj Mate ne ubija, a da ni zapisano, naj ne ubijajo Mateja. Mate zato preklinja človeško postavo in pravico. Mate kolne tudi božjo modrost. Ni ga branila.” “Mate Sestan je umrl, živi le še številka trindvajset. šte vilka nima ne očeta ne matere, ne žene ne otroka, ne zemlje ne hiše. številka ima samo svoj red v vrsti, svojo celico z mokrotnimi stenami, trdim ležiščem, z lakoto enkrat na teden, številka ima verige na nogah in izmerjeno svobodo na jetniškem! dvori šču, ima polurni izprehod > vrsti za drugimi številkami in pred drugimi, desetkrat na desno ob zidu, pa spet nazaj mračen hodnik in brlog, številka ima še zapoved dnevnega dela in nedeljske molit ve. Molitev je zoprna. Delo ni zoprno, četudi je umazano Le to je narodno, da delaj številka, kakor hoče paznik, ki je redko dobre volje, včasih neprespan, včasih pijan, včasih tak, da se sama od sebe dvigne roka, da bi mu kaj težkega vrgla v glavo, če ne bi družine imel, žene in otrok, in če ne bi vedel človek, da je posirovel, odkar živi med številkami brez imena in duše. Celo zoprn pa je duhovnik, bledi pop, far prekleti ! Pusti v miru številko triindvajset! Nima imena, ni-m'a duše!”
“Takrat, ko sem ušel staršem iz mesta in pasel pod Učko, je bil tam star ovčar iz Juršičev. Pripovedoval mi je, kako je bil petnajst let v Kopru. Lepo je bajil, kar pel je.
(Dalje prihodniičt --------o------
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti Slan te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O.
Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hiligrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fifllerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
Izraelska znanstvenika odkrila povzročitelja
levkemije
Profesorju Isaaku Beerenblu-mu in dr. Nathanu Traininu, znanstvenikova Weizmannovega Inštituta v Izraelu, je uspelo pomembno odkritje: prišla sta na sled virusu levkemije, krvnega raka. O tem je prof. Bee-renblum poročal na konferenci o posledicah radioaktivnega sevanja za človeški organizem; zborovanje v Tel Avivu je organizirala mednarodna komisija za atomsko energijo, ki ji je pomagala UNESCO, organizacija ZN za prosveto, znanost in kulturo.
Nad pol stoletja so znanstve-niki) ki so v laboratorijih proučevali raka, prenašali to bolezen z ene laboratorijske živali na drugo potem pa so odkrili, da je rakasto bolezen mogoče prenest tudi s cepivom, pripravljenim iz izvlečka, v katerem ni celic, torej ne le z bolnim celičnim tkivom. Ali je navsezadnje vendarle res, da je rak virusna bolezen?
Mnenja so bila deljena, raziskovalci so se zbrali v dveh taborih: prvi je sprejel, drugi je odklanjal teorijo o virusih raka, prvi se je opiral na pozitivni rezultat vcepljenega izvlečka brez celic, negativne rezultate, ki jih seveda ni manjkalo, pa je razlagal s tem, da je virus odmrl med poskusom.
Že prej so vedeli; da virusi povzročajo bolezni ne le v človeškem organizmu, temveč napadajo tudi živali, rastline in celo bakterije. V živih celicah so zasledili neškodljive viruse in spoznali, da je svet virusov prav tako pisan in bogat, kot se razlikujejo na primer bakterije ali
Pridite na trinajsti letni
KARNIVAL in BAZAR
priredijo Katoliški Vojni Veterani, Post 1655 JUTRI PETEK SOBOTO NEDELJO 16.	17.	18.
AVGUSTA
NA ŠOLSKIH PROSTORIH SV. VIDA
VOGAL 62. CESTE IN ST. CLAIR AVE.
OTROŠKE VOŽNJE! - IGRE! - OKREPČILA!
ZABAVA ZA VSO DRUŽINO!
V petek se bo servirala ribja pečenka ZASTONJ DARILA OB I I !
.	>•—-Vr;
insekti. Vedeli so, da so virusi različni tudi po velikosti; največji, kar jih poznajo, je dvestokrat večji od najmanjšega znanega, vmes pa je množica drugih. Najmanjši je tolikšen kot beljakovinska molekula. Ob tem so se raziskovalci vprašali: Ali je mogoče, da bi bil virus iz ene same molekule? In če je to mogoče, ali pe molekula lahko samostojno živo bitje?
Mnogi so trdili, da gre pri virusih za inačico genov, ki so se v pradavnih časih nenormalno spremenili, vendar so ohranili sposobnost za razmnoževanje. Številni znanstveniki so še vedno prepričani, da so virusi samostojna živa bitja, torej neodvisni od višjih organizmov. Po njihovem mnenju so naj preprostejša oblika življenja, izhajajo pa iz časov, ko še ni bilo bolj zapletenih mikroorganizmov; pojmujejo jih kot člen v verigi med organskim in anorganskim svetom, bili naj bi torej pionirji, ki so napovedali prihod genov in sploh začetek življenja.
Za zdaj še ni dokončnega odgovora na vprašanje, kakšna je sestava virusov, je dejal v svojem predavanju “Človekov boj proti raku” prof. Beerenblum, ki je nad trideset let proučeval rakaste bolezni. Njegovo delo je kronal uspeh: odkril je virus, ki ga je označil kot povzročitelja krvnega raka. S profesorjem Traininom bosta zdaj proučevala vlogo virusa pri razvoju bolezni in spremembe v sestavi virusa med prehodom levkemije iz prve v drugo fazo.
Nekaj o ,vodi
KLOKAN V SOLI — Klokan Josephine/ ljubljenec avstralskega mesteca Cobram v državi Victoria, pride kar v učilnico med svoje prijatelje, če teh predolgo ni na spregled.
Voda je bistvena sestavina človeških in živalskih teles. V naši krvi je je približno. 80 odst., v mišicah približno 70 odst. V človeškem telesu je v celem do 72 odst. vode; podobno je pri živalih, ki prav tako sestoje poglavitno iz vode. Zato je voda izredno važna pri prehrani ljudi in živali. V rastlinah pa je še posebno dosti vode. Sočni, zeleni rastlinski deli je vsebujejo nad 90 odst., v olesenelih delih pa je polovico vode. Rastline sah nejo in umirajo od žeje, če pritisne suša.
Popolnoma bistra in brezbarvna kakor tudi brez vsakega vonja in okusa je kemično čista voda; prav zato nam ne gre v slast. Sicer pa ni nikjer v prirodi popolnoma čiste vode. Celo snežnica in dežnica, najčistejši prirodni vodi, vsebujeta tuje snovi v raztopini. Navadna voda vedno vsebuje večjo ali manjšo količino sebi raztopljenih plinov ter raznovrstnih soli. V tankih plasteh je tudi navadna voda brezbarvna, če je dovolj bi stra in ne vsebuje barvil. V debelih plasteh dobi zelenkast sij, v prav debelih pa modrikasto ali sinjo barvo: jezera in morje.
Dobra voda je najcenejše zdravilo. Popiti bi je morali vsaj 8 kozarcev na dan, da bi z njo odpravili čim’ več škodljivih snovi iz telesa. Vsaj kozarce na dan pa le popijte! Enega zjutraj, ko se prebudite, dva čez dan, enega pa zvečer, preden ležete. Pijte počasi, požirek za požirkom Če Ste zelo trudni, popijte kozarec teple vode.
Vodo preizkusiš, ali je do bra ali ne, če jo deneš v steklenico, dodaš košček sladkorja in zamašiš. Pusti jo nekaj dni na svetlem. Ako dobi prej čista voda mlečnato barvo, ni dobra, čista voda orosi, neči sta kosi, pravi srbski pregovor.
če ne vemo, ali je voda zdrava, jo prekuhajmo ali klorirajmo. Klorirana voda resda ni pitna, toda tifus je
vse hujši. Za pijačo je najboljša voda v toplini 8-i2 stop. G. Mehke vode, ki vsebujejo malo apnenih in mag-nezijskih soli, so boljše za pijačo kakor trde, četudi niso prijetnega okusa.
Velika nadloga za človeštvo so postale odpadne vode iz velikih mestnih industrijskih krajev. Razne oblasti naj bi vsem tem pojavom posvečale posebno skrb, da se ne spremene vse naše tekoče vode v smrdljivo brozgo, na kvar splošnemu in gospodarskemu življenju.
-------O-------
Pasji dnevi so dobili svoj simbol z združenimi močmi demokratov in republikancev
WASHINGTON, D. C. — To s« pravi: demokratje so dali povod, republikanci pa propagando. Zgodilo se je pa to takole:
Predsednikov brat Robert Kennedy, ki vodi federalno tajništvo za pravosodje, ima velikega ovčarekega psa z imenom Brumus. Psa ima zato, da se njim igrajo njegovi otroci. O-troci so odšli z materjo na počitnice, pes pa je ostal sam v Washingtbnu s svojim gospodar^ jem.
Ta ga je vzel parkrat seboj v urad, Robertova tajnica se je pa med odmorom sprehajala s Bru-musom po hodnikih federalnega tajništva, kar gotovo ne spada med običajne dogodke v stavbi federalnega tajništva. Spreho. di s psom so rodili šalej zanje so zvedeli republikanci in proglasili Brumusa za neke vrste sim-3ol za pasje dneve.
Prihodnji ponedeljek bodo priredili celo posebno “party” pasjih dni, največ samo za svoje ipristaše. Brumus bo pri tem glavni predmet razgovorov in zabave.
Hranite denar za deževne dneve kupujte U. S. Savings bende!
MALI OGLASI
4
sobe
Clair
bomo
V najem
na novo dekorirane oddamo na 6311 St. Ave. $38. Upoštevali samce. Kličite IV (156)
tudi
1-8196 po 6.30.
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Stanovanje se odda
Na 1167 E. 58 St., oddajo 4 lepe sobe in kopalnico. $45. Vprašajte za Mike-a ali kličite WH 3-0010.	(158)
Želi delo
Slovenka želim dobiti zaposlitev nekaj dni v tednu za sna-ženje stanovanj, za pomoč v gospodinjstvu itd. UT 1-6292. —-Mary Strojin, 1019 E. 63 St.
-(156)
V najem v Floridi
Lepo novo hišo oddajo za $120 mesečno. “Lease” se začne s 1. nov. na 1532 E. 173 St., Miami Beach, .Florida; dve milji c morja, dve spalnici, kuhinja, kopalnica. Utility soba. Carport. Lep vrt spredaj in zadaj. Kličite GL 1-9771 od 9. zj. do 4. ure Pop.	(159)
Stanovanje oddajo
Enodružinsko hišo, 6 sob, oddajo na 1392 E. 53 St. Kličite EX 1-7194.	(157)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, plinski furnez, garaža, na Bonna Ave. Kličite pred 6. uro 431-8523, po 6. uri zvečer pa 842-4708.	—(157)
Sobe oddajo
Sobe oddajo pečlarjem na 5410 Stanard Ave. Kličite EN 1-5606.	(13,15,17 avg.)
Soba se odda
Opremljena soba se odda pri John Kramer, 5305 St. Clair Av.
—(15, 20 avg)
» "
AMERIŠKA DOMOVINA
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUŠE
■
■
■
■
■
Ai
ROMAN
Služabnica revežem bom. Šla bom streč tistim, ki ljubezni ne morejo plačati. Vodila bom gospodinjstvo, kjer bo gospodinja bolna. Očedila bom otroke, kadar se bodo odpravljali v šolo. Rezala bom kruh za v juho. Popravljala bom ponošeno obleko. Mogoče bom še krasila revežem klobuke in čepice. Prav gotovo me bodo spoznali za eno izmed svojih, zakaj služila sem si kruh s težavo, imela prijateljice, ki so se mi izneverile, imela razcepljeno družino, skušnjave, kakršne imajo sami, in sem sestra obsojenca, hči greha. Sestra jim bom popolnoma.
To bo kmalu, za nekaj tednov. Obljubila sem stricu, da bom malo počakala, da se privadi misli na najino ločitev, v kar pa ne morem verjeti. Storila bom to tudi zaradi gospe demence, ki bo zame morala dobiti naslednico. Težko mi je, vr»iti se v delavnico, a udala sem se radi strica Madiotja, da v težavah ne začnem življenja, ki ga mora biti sama ljubezen.”
Drugo jutro se je Henrietta vrnila na delo. Iznenadilo jo je, ko je ugotovila, da je ta dogodek, ki je zanjo bil tako mučna preizkušnja, tako malo vplival na njene tovarišice iz delavnice. V svetu ponižanih najdejo ukrepi sodnije le slaboten odmev. Tiste, ki so Henrietto ljubile, so jo vprašale: ‘'Ali je res?” in so jo pomilovale. Druge so imele vse v družini ali v lastnem življenju še težje nerodnosti in so molčale. Sicer pa je bilo v tem letnem času največ dela. Brž je pogovor krenil drugam.
Tedni so minevali v enoličnosti, Henrietta je hodila pogosteje obiskovat starega župnika, ki je bival v zavetju cerkve svete Ane. Sonce se je vračalo. Dnevi so se daljšali. In pomlad je priklila iz zemlje z novimi poganjki.
XXXII.
Rastla je. Vesoljno življenje se je dvigalo od zemlje proti medlemu nebu. Vsa trava je bila prikipela v šopih na dan. Trdo drevje, ki še ni imelo listja, je kazalo vsaj popke, in popki, pokriti s sokom, so bili podobni cvetju. Kri je plala ljudem po žilah. Bil je čas, ko se starejših duše zganejo ob ljubezni, ko de-ca piska na piščalke, ki si jih napravi iz slamnate bilke. Po ulicah so bile lilije na prodaj. Loira je bila vzvetela.
Da, tudi voda ima svojo dobo ljubezni. Blestenje je šlo po njej v vseh smereh. Vzdolž pod strmim obrežjem so se vlekli pasovi ognjeno rdeče barve, ki niso bili odsev ničesar in ki bi bil mogel misliti o njih, da so plasti perunik, potopljenih v toko-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED MALE
ROLL FORMING MACHINE OPERATOR & SET-UP MAN
Must read micrometer, sliding caliper to 64ths of an inch, to measure all dimensions, and radii of formed shapes. Ability to make exacting aet-ups and adjustments on Yoder & Dahlstrom machines. — Top Wages Plus Incentive Liberal Benefits.
ALTO MFG. CO.
1647 Wolfram St. Chicago 13
Or Call Miss Smith For App’t. WE 5-7080
(13, 15, 17 aug)
REAL ESTATE FOR SALE
BELLWOOD — By owner. Income prop. $238 mo. plus owner’s apt. 2 Flat brk. plus bsmt. apt.; 3 Bdrms. 1st. Gas heat, 2 car gar. Churches, schls. shop-trans. nearby. $31.500. LI 4-1951.	(157)
NORRIDGE — By owner. Must see this custom deluxe 7 Rm. rambling ranch, glazed patio, Massive family rm. fireplace, Wet bar, 3 bedrms. double closets, built-in oven, range, brick kit. 2% car att. gar. Close to Schls., churches. Extras. 8200 W. 4800 No. GL 6-8023.	(159)
ST. CONSTANCE — BY OWNER 4947 N. Mango. Deluxe 3 bedroom brick residence. 1% baths, rec, rm., bar-b-q, 2 car att. gar. Gas ht. W-W crptg. Closets galore. Many extras. Price below $30,000. — KI 5-2125.
(157)
WORTH — Owner transf. 3 Bedrm. Ran. Att. com. fin. scr. gar. Carpeted. Strms., scrs. Patio. Nearly new auto washer, gas dryer. Many extras. Nr. schls., churches, shopping, 75 ft. lot. Only $17,900. — GI 8-1348. 6925 W. 111th Place.
|!%|, .	(159)
BELLWOOD — BY OWNER,
3 bdrm. mod. brick ranch. Crptg. drapes, range, Pan. rec. rm. with bair. New gar. fence, patio, Nr. Exp.-wy., CTA, Schls. Low 20s. 3712 Madison, LI 4-1913.	(157)
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE-PAINT, quality Pk. Ridge Hwy. loc. Sales up, growing, profitable. $28,000 cash required. Beaut, aptmt. available. MO 4-7531.
(156)
DRUG STORE NORTTH NO CUT RATE COMPETITION Newly remodeled hotel drug store, with adjoining diningroom and coffee shop. Reasonably priced. Years of established business. Owner leaving city. DI 8-2350.	(156)
GROCERY AND DELICATESSEN By owner. Quick sale due to illness. Excellent location, near schools. — CR 7-3575.	(158)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — 2 Bedroom expandable. Cape Cod brick. Gas heat. Close to everything. By owner. — $15,000. GA 3-0060.	(158)
GLEN ELLYN — NORTH, BY OWNER
3 Yr. old. 3 Bedroom Split Level, on Vfe acre fully improved lot. Bsmt. with rec. room. 2 car gar. W/W crptg. Nr. Churches, school and shopping center. Low 20’s. — HO 9-8242.	(157)
ELMHURST — OWNER TRANSFERRED
4 Bedrms. 2 baths, Cape Cod. IVSs car gar. Full bsmt. low $20’s. TE 2-2224.	(157)
DES PLAINES — BY OWNER Brk. townhouse, nr. Golf-Mill, 3 bdrms.. W2 cer. baths. Liv.-din. rm., all elect, ht. Full bsmt., hdwd. firs., washer-dry., comb. s. and s. 9543-A Sumac Rd.. $19,900. — TERMS. — 299-2184.	(158)
2 STORY FRAME BUILDING ON 50x150 FT. LOT.
4 Car garage, good income on 2nd floor and garage, automatic gas heat. Vicinity Fullerton and Racine BU 1-8093.	(157)
SKOKIE — CLOSE TO ST. PETER’S CHURCH & SCHOOL 3 BEDRM. CO-OP. Must sell Immediately. Asking Only $11,500. By owner — OR 3-8234.	(157)
ROLLING MEADOWS We need more room, by owner $15,500. 3 Bedroom ranch, IMt car gar. S-S. Washer, dryer. 2 Blks. to schools, shopping. CL 5-1320.
(156)
vih. Ob konceh sipin je šel rahel smeh, ki si ga slišal že od daleč: sledili so si drug drugemu zlati, božajoči, izpreminjasti valovi, ki so se dvigali kakor grebenčki iz globoke struge. Široki beli pasovi, podobni snežnim poljem, so prihajali mimo z enim samim valom. Drugod so vrtinci pogrezali do ilovice tolmunov svoje srebrne lijake. Senca ni ustavljala luči. Vse bliščobe so se bile združile v eno pot in so tekle k morju.
Pa je bilo na tak dan, da je dolgi Etienne odpotoval od Mau-vesov na svoji ladji “Henrietta”.
Oče in mati sta stala na zadnjem robu travnika s tremi otroci, ki jih je mati držala za roko. Tvorili so pojemajočo skupino in majhno točko v neskončni širjavi travnika. Gledali so, kako je bežal sloop, ki se je bil pravkar odločil od brega, in kako hiti proti morju. Njih sin in njih sreča sta odhajala iskat usode na morju. Bil je lep ta sloop, ki ga je bilo plačalo toliko truda in toliko prečutih noči. Njegov prednji del je rezal svetlobo, svetlobo zraka, svetlobo vode, in povedati ne bi mogel, kje se je končavala ena ali kje se je začenjala druga, da ni bilo venca pene, ki je podrhtevala, ko je letela v stran kakor polovica strtega nevestinega venca. Jambor je škripal od veselja pod težo jadra, kakor da ima na sebi zopet težo listja kot svoje dni. Slišal si njegov mladostni in izzivalni krik. Njegova tenka konica je upogibala in sklanjala nazaj zeleno lovorjevo vejico, ki je bila pritrjena na vrhu. Trup je bil ves črn s tenko rdečo črto, rdečo kot kri iz ran. V loku velikega jadra je stalo na mostu šest Etienneovih tovafi-šev, ki so ga spremljali do izliva v morje: Jean, Michel, Cesaire, Matthieu, Pierre in Guillaume, vsi iste starosti in otroci Loire. On pa je držal krmilo. Bil je razoglav in telo mu je bilo stisnjeno v mornarsko belo jopico. Vse je bil zapustil in da ne omaga, se ni obračal, marveč je gledal naprej.
“Zbogom, dolgi Etienne, zbogom ti, ki si razpenjal mreže in metal vrvice za jegulje v neznane rečne prehode! Zbogom ti, ki si z eno roko vodil plitvi čoln med tokovi in vrtinci pozimi, ti pridni delavec, ki si služil kruh in si bil v ponos koči v Mauvesih! Zbogom ti, ki te je bilo tako lepo videti, ko si rastel iz dna svojega čolna, kadar si
se vračal od otokov s svežimi ribami in si klical od daleč: ‘Dober lov, prijatelji, dober lov!’ Zbogom, dete, zbogom brat, zbogom, ti radost naša!”
Že je bil lepi sloop v toku prav sredi Loire. Solnce in veter sta polnila njegovo sprednje, njegovo veliko zadnje jadro. Ljudje na Trentemoultu, dobri poznavalci ladij, so govorili:
“Kdo pa je to? Kako čedno! Kako lepa ladja!”
Drsel je mimo jadrnic, mimo zasidranih brickov in tudi mornarji so si govorili-“To more biti le jahta. Sedem ljudi ima na krovu in to je preveč za tako velikost.”
Ne, bil je le loirski ribič, ki ga je ljubezenski obup tiral na morje.
Ko je prišel z belo hišo vštric, se je njegovih šest tovarišev odkrilo. Dolgi Etienne se ni ganil. Ni se vprašal: Ali je ona tam? In da ga je v tem trenutku zaklicala in mu pomahala s svojimi belimi rokami, bi bil nadaljeval svojo pot.
In vendar ga je Henrietta videla. Bila je zaprosila pri gospodinji za dve uri prostosti. Šla je do konca Chantenaya, kjer pogled dalje seže po širje odprti Loiri. Tam je stopala po stezi, ki vodi ob obali, in hitela, da ladjo prehiti in da dalje časa svojega fanta obdrži ,v očeh. Zakaj spotoma se je ozirala in lepi sloop se je bližal. Veter in tok sta ga nosila.
Šesteri mladi fantje so zapeli, ko so pluli po Loiri. Slišala je njihove glasove.
Niti oni, niti dolgi Etienne niso mogli prepoznati te vitke črne postave, brez dvema delavke ali delavske žene, ki se je izgubljala v razsežnosti narastlih travnikov. Kmalu so jo prehiteli. Po sinjem prostoru je menila čutiti senco ladjinega kljuna, senco jambora in jader, senco Etienneovo, ki je švignila preko nje. Pospešila je korak. Hotela ga je še videti, njega, ki je odhajal radi nje, njega, ki ni pel z drugimi in je bil nalik negibnemu kipu ob drogu. A veter je
naraščal. Kljun se je dvigal do prvih valov, ki so oznanjali daljno morje, katero je hodilo iskat svojo deco. Jadro se je udajalo. Silhueta ljudi se je manjšala. Bili so le še nedoločna skupina na mostu, ki je postal že tanjši nego smrekov ostružek. Lovor-jeva vejica na vrhu jambora je
mahala kakor roka, ki se poslav-
1ja'"
In vse je izginilo v luči. ' Etienne ni bil videl ničesar. Tisti večer je izkrcal svojih šest tovarišev, ki so ga bib sure-mili, ter sprejel na krov posadko, ki jo je bil že zdavnaj najel. (Dalje prihodnjič)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
V blag spomin
26. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA IN NEZABNEGA OČETA
JOHN BECK
ki je Bogn vdan za vedno preminil dne 15. avgusta 1946
Dragi in ljubljeni oče! Ob tužni obletnici klečimo ob Tvojem grobu in ob grobu naše prezgodaj umrle mamice, in močno žalostni kličemo:
Mir Vama bodi na božji njivi!
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, Ohio, 15. avg. 1962.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Bertka Terglec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se potrudili za njegov dostojen pogreb, ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so za našega dragega Bertoka darovali za svete maše. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala in Bog povrni!
Žalujoča DRUŽINA TERGLEC
Maribor, 15. avgusta 1962.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo, da je preminula naša ljubljena mama, stara mama in sestra
Margaret Perne,
popreje por. BREZAR
Umrla je dne 24. julija 1962, stara 74 let. Pogreb se je vršil 27. julija iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče All Souls, Chardon, Ohio.
*
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so ob tej bridki izgubi lajšali našo bolest in pokojnici izkazali toliko naklonjenosti.
Najlepša hvala preč. g. Raymondu Hobartu za darovano sv. mašo zadušnico in za opravljene pogrebne molitve.
Naša iskrena hvala vsem onim, ki so poslali tako krasne vence in darovali za svete maše. Hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokropit in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pogreba na pokopališče.
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli sožalje.
Počivaj v miru, ljubljena mama, dokler se ne snidemo!
Žalujoči:	V
sin LUDWIG BREZAR
hčerke MARGARET RADEL, VICTORIA SMITKO, DOROTHY MILLER
11 vnukov, 5 pravnukov
brat JOSEPH PONIKVAR in sestra MARY MEHLE ter OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 15. avgusta 1962.


DRUG DRUGEMU STA VŠEČ — Obiskovalka žival* skega vrta v Waishingtonu, D. C., se je ustavila pred bivališčem medvedov. “Teddy” se je takoj povzpel na mrežo, aa bi si obiskovalko boljše ogledal.
NA MODERNI NAČIN — Med tem ko nekateri še vedno zbirajo podpise slavnih ljudi, se je Jan Goldsmith, 11 let stara deklica, odločila zbira,ti glasove. Na sliki jo vidimo, ko drži mikrofon pred filmskim igralcem Johnom Wayne tekom snemanja njegovega govora na trak.
•..."■O'r-.* •y '-'-.vxv.vs-Aw^tirs'r '..
S KAJAKOM V SVOBODO 40 MILJ DALEČ — Vzhodnonemška študenta sta ušla v navadnem kajaku skozi obrežene ovire iz Vzhodne Nemčije na Dansko 40 milj daleč. Na sliki ju vidimo, ko sta se približala rešilni danski obali in — svobodi.
)lij
i