PRIMORSKI DHEVNIK
glasilo osvobooilne fronte z a slovensko primorje
_et° 3- štev. 535 - Gena 5 lir - 3 jugollre - 2 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, sobota, 8. marca 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel. Št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
V interesu tako Italije kot STO-ja in Jugolavije je, da v mejah možnosti iskreno sodelujejo.
Odkod odpor
iroti dvojezičnosti
Antifašistično prebivalstvo Trža-* ga svobodnega ozemlja si je v ^ borbi postavilo program, ki u reakcija more odrekati kar
ti^n’ *B tega mu ni m°3°^e očita-• a ne bi predstavljal gospodar-' socialnih, političnih, narod-,0S nifl in kulturnih pravic tako savanskega kot italijanskega de-vnega ljudstva. In ker sta pro-in borba tržaškega delov-eSa ljudstva nujno naperjena joti monopolistom gospodarske-s00ialnega in političnega pri-e9lja, je povsem razumljivo in JrJvJt°’ da je naš program izzval e krogih odpor, ki smo ga fr Pričakovali in smo nanj itak — lWavljeni.
sm^ t0 Je Za nas nesP°rn0- Zat0
borb^6m- kr°90m naPovedali ostro a„7,°’ in ne mislimo odnehati, dokler ne življenja
bo izginila is. našega ■ zadnja sled z nasiljem dojenega privilegija.
str SV°J* t,orbi mora delovno Ijud-neprestano kazati na gospo-
borh° °Snovo vsake politične e in poiskati privilegij, ki ti-
jza vsakim odporom proti nje-
Sovim
Pri uProvicenim in težnjam, na'. VSakem vprašanju, ki se tiče le^e9a VSakdanjega življenja na-mo na razne predloge; glavno Zayk pa * Kdno:	komu
hrv ^°■ Ist0 velia za vsa vpra-se okr°S njih suče naše s * tvn° življenje:	demokracija,
Ida °<ia Delovno ljudstvo od-■ nid vsako razpravljanje, ki ne fo.la ® konkretnih pogojev so-^Je družbe. Tako je na primer 0 ?°no ljudstvo sito filozofiranja lov^°kraciii' svobodi Ud. Za de-tak ^udstvo iz demokracija le Soča 9,rv*bena ureditev, ki omotan V«e
lrt jamči vsestranski in neo-razvoj delovnega človeka.
se ?Stai° so «demokraticne» fra-je^ 1 sldžijo privilegiranim slovijo, ^ oflranitev svojega privile-n Zato je naša demokracija itii k° demokracija, zato služi je eres°m delovnega človeka, med-jji1 *** se naši nasprotniki ogre-no,° 50 formalno ali patlamentar-rri^,ernokracii°, ker je taka de-rttcija izključno v njihovo ko-miljardarjev milijonov brezposel-
^ (demokracija n Osetih
Tak
10.
fcrac
m
'o stoji zadeva z demokraci-n kakor v vprašanju demo-
tfc, tako stojimo v vseh dru-vprašanjih odločno na strani w in koristi delovnega 'Ifud-
^ne ° ■ te?nec! vprašanj, ki zelo * mir* tržaško javnost, pred-iQrn pa določene kroge, je ned-ltprQ.° vPrašanje dvojezičnosti, dvojezičnosti postavlja *n italijansko delovno sti - V°' Odpor proti dvoježično-dei0r,e Prihaja od italijanskega Selot*lesa ljudstva. Za italijansko u na ° ljudstvo je dvojezičnost kaj ^ nostno mešanem mestu ne-Jeii^mnom(t naravnega:	dvo-
tilegi°.St 0<lpravlfa nacionalni pri-kyp ’ °stvarja nacionalno ena-stua vn°st; krepi čut dostojan-savest enake vrednosti ki jg s,ie0a delovnega človeka, neSa VSe do danes žrtev nacional-Sku-Bn0atiranfa>‘ utrjuje delovno 5Pe*ii,°Si obefl narodnostih in po-SJou® bratsko sodelovanje med Ponien- tn Italijani. Dvojezičnost *lotanl konkretno demokracijo loitien esa in italijanskega detlu llV4stva na našem pod-
^eganien°S
irti,. a ^Udstva, krepi splošno de-
lo
Srati^
'klenost
-nost krepi fronto de-
Sl°vanske
'■o fronto; zato je dvo-v interesu demokracije latm>nKe9a *n italijanskega de-£>ila lludstva.
S° do e^icnost odklanjajo krogi, ki cion(j, °nes živeli na račun na-SH Se e!?a zatiranja; dvojezično-darski piraio ljudje, ki jih gospo-s°trainP[ivileglJ stavlja v vrsto Zajezil °V delovnega ljudstva; Urn en0t°Sti se boje ljudje, ki ltn,jjan fronta slovanskega in 13e iJcS e9a delovnega ljudstva Poiitit^3ava temelje njihovega Po5ti n ' g<X 90sP°dstva; dvojezič-ntt;o, gasPr°tujejo ljudje, ki racu-*i,n sta!ni statut tržaške-nUdi °Jnega ozemlja vendarle S(> si ^ nost ohranitve tega, kar fašističnega nasilja ^oje 1 ali utrdili; končno se ^(iiCn0Sži °tepajo vsi tisti, ki dahe f ^ n°vih razmerah še na-d° ' kovali kapital na ško-Jnskih interesov slovan-itQlijanskega delovnega
Sl
Di>a
Jko italijanska antifaši-
S)c°	in	z	njo	vse	slovan
..italijansko s,6o 1 9n ne jo d
delovno Ijud-more motiti dej-
iioSj; Se v dvojezičnost zagnnja-
^drsice °l in zagovorniki gospo-
J PnJ,' SOcialnega in politicne-
I'?dil<i	tudi	v bodoče
Je*. °°rbo
K
i?ic'nosti^u Sa uveVavljanje dvo• °0r^rna er se osn°ve njenega
nskkriiei0
.Jo0a ko
<eS’ dernci.Stva in s tem z inte ^kodnt_ raci;e na
>Vansker, 0 * interesi tako 'lt>e0a uj ,cot italijanskega de-
NOVI ARETACIJE V GRCiJi
Vlada hoče razseliti slovansko manjšino
Atene, 7. — Grška, vlada je pričela v zadnjem času z množičnimi aretacijami med demokratičnimi krogi. List «Eleft€ria» povdarja, da vlada ne more yeč zadrževati demokratičnega ljudskega gibanja in se zaradi tega poslužuje aretacij in internacij svojih političnih nasprotnikov. Aretacije pa so nadalje v zvezi z delom mednarodne komisije, kajti aretirane so v prvi vrsti le osebe, ki so predložile ali ki so nameravale predložiti svoje pričevanje komisiji. Vlada bi hotela na ta način in preprečiti, da bi se komisija poučila o resničnem položaju.
Glavni odbor EAM-a je poslal s tem y zvezi protestno brzojavko mednarodni anketni komisiji.
Atenski listi poročajo podrobno o množičnih aretacijah, ki jih je vlada pričela izvajati v noči 4. marca. Po poročilih listov je bilo aretiranih skupaj 571 oseb. Oblasti so sklenile, da bodo večino aretirancev ’ prepeljale na otoke. Ze včeraj ponoči so odpeljali 350 aretiranih oseb na otok Cario. Ostale bodo prepeljali danes ali jutri.
Danes je pričela vlada izvaja ti ob. 'sirne aretacije tudi v atenski okolici. Uradno poročilo orav., da so v mestecu Elevsina, 30 km zahodno od Aten, aretirali ((nadaljnjih 27 hujskačev«, o katerih ((domnevajo, da so v zvezi s partizani)).
Minister za javno varnost, kvizlin-ški general Napoleon Zervas, ki je nekak grški Mihajlovič, je osebno nadziral aretacije. Danes je izjavil, da je pričakovati še veliko število novih aretacij, «kajti silno veliko ljudi pomaga partizanom*.
Mednarodna anketna komisija nadaljuje v Solunu z delom. Zaslišala je ¥ Tesaliji zastopnike partizanskega poveljstva, ki so izjavili, da so svoje orožje odvzeli desničarskim tolpam ali orožništvu. Grški predstavnik je vprašal partizane, kako da so imeli 16 topov določenega kalibra, ki jih je grška viada zaplenila. Na vprašanje partizanov, kdaj je vlada zapenila take topove, vladni predstavnik ni znal odgovora. Izkazalo se je, da so vladni de-legati hoteli špekulirati s topovi, ki si jih je ELAS priboril v borbi proti Nemcem in jih po dogovoru v Var-kizi predal vladi. Delegati komisije so se mogli sami prepričati o navdušenju, s katerim je prebivalstvo pozdravljalo partizane.
List «Agonistis» objavlja svet, da je monarhofašistična policija v Solunu preprečila delegacii solunskih meščanov in delavcev, da bi prišla v stik s komisijo. Policija je surovo razpršila množico, blokirala vse
ulice okoli sedeža komisije tn izvedla številne aretacije med solunskimi demokrati. Policijskim enotam je poveljeval Skularikis, ki je bil med vojno poveljnik nemškega koncentracijskega taborišča. List «Agonistis» obpevlja na prvi strani veliko fotografijo vodstva tega taborišča, kjer je mogoče točno razločiti Skularisa, ki mu je danes poverjeno, «da poskrbi za varnost mednarodne komisije*. Člani komisije so na fotografiji spoznali več agentov, ki stražijo sedež komisije.
List «Elefteria» poroda, da bo vlada predlagala anketni komisiji, naj ostane ob grški meji s talna vojaška komisija, in drugič, naj se slovanske in makedonske manjšine odsele iz obmejnih predelov.
Eden izmed najbolj, znanih gospa darstvenikov sedanjega časa, prof. Angelopulos, ki ga je sedanja vlada
odstranila iz atenske univerze, je podal posebnemu dopisniku Tanjuga izjavo o sedanjem gospodarskem položaju v Grčiji. Poudaril je, da v Grčiji ne izvajajo nobenega gospodarskega programa in da je dežela zato tik pred veliko krizo, ki jo označuje minimalna vrednost denarja, pomanjkanje zlata in neuravnovešenost proračuna.
Petrolejski načrti na Srednjem vzhodu
Nevv York, 7. — Izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Kuvvaitu se bo v bližnji bodočnost) povečalo. Petrolejski družbi «Ang1o-iraman» in «Standard Oil» sta ustanovili skupno podjetje za izgraditev in izkoriščanje cevovoda, ki bo zvezal petrolejske vrelce v Kuvvaitu in Iranu s Sredozemskim morjem.
Občudovanje sovjetskega ljudstva do Titove Jugoslavije
Moskva, 7. — Predsednik jugoslovanske delegacije pisateljev Radovan Zogovič je izjavil pred odhodom iz Moskve sledeče:
«,Jugoslovanska delegacija je bivala v Sovjetski zvezi preko dva tedna in si je v tem času ustvarila pojem o velikih kulturnih zakladih sovjetskega ljudstva in o njegovi ustvarjalni moči. V stikih, ki smo jih imeli z delavci, tehniki, umetniki, študenti in borci slavne Rdeče armade, smo občutili iskreno ljube, zen, ki jo imajo do nove Titove Jugoslavije ter občudovanje sovjetskega ljudstva do težke borbe jugoslovanskih narodov med vojno in v miru. Ta prisrčnost in zaupanje nam navdihuje Ifubezen in ponos do naše domovine, našega ljudstva in voditeljev.
Praga, 7. — Parlamentarna komisija, ki ima nalogo izdelati načrt bodoče češkoslovaške ustave, je preučila vprašanje glede zakonitega obstoja in delovanja političnih strank
AVSTRIJA IN NEMČIJA
STA TEKMOVALI V GERMANIZACIJI
Poslanec John Platts Mills obsoja angleško politiko glede Koroške
London, 7. — V angleškem parlamentu se je razvila 5. marca ostra debata glede vprašanja o razmejitvi med Jugoslavijo in Avstrijo. Poslanec Platt Mills je ostro obsodil v svojem poročilu angleško politiko v tem vprašanju ter je zahteval, da vlada posveti vso paž-njo, nepristransko in dosledno, vprašanju koroške meje, kadar bo prišlo to vprašanje na dnevni red moskovske konference.
Platts Mills, je izjavil, da je Avstrija tekmovala z Nemčijo, da bi postala srediče germanske hegemonije v Evropi. V tem svejstvu je Avstrija razširjala tradicionalno sovraštvo proti Slovencem.
Predsednik bivše pokrajinske vlade na Koroškem je kolaboracionist, ki ga je postavil na to mesto Hitlerjev Gauleiter, preden je pobegnil pred prihodom zaveznikov. Glede plebiscita 1920, leta je Mills omenil, da ga treba vzeti v luči tedanjih razmer. Jasmo je, da je mnogo Slovencev raje ostalo pod Avstrijo, kakor pa da bi prišli pod monarhofašistično Jugoslavijo, ki je bila ped vsesrhsko dominacijo.
Ob zaključku je Mills poudaril,
,;da bodočnost Avstrije zavisl v glavnem od tesnega sodelovanja s podonavskimi državami.
Medtem se razne delegacije, ki se bodo udeležile moskovske konference, vedno bolj približujejo Moskvi. Bevin je s svojim spremstvom že zapustil Varšavo. Danes se je ustavil v Varšavi Bidault, k; si je tudi, kot včeraj Bevin, ogledal varšavske razvaline. Pred odhodom je Bidault izjavil, da ima Poljska prav posebno pravico, ko zahteva, da bo mirovna pogodba z Neinčiijo podpisana v Varšavi. Dejal je tudi, da so ga varšavske razvaline silno presunile. Nato je tudi Bidault odpotoval proti Moskvi.
Ameriški zunanji minister Marshall se je mudil dar.es v Berlinu, medtem ko so nekateri člani ameriške delegacsije že prispeli v Moskvo.
Vrednost pogodbe
med Francijo in Anglijo bo svet presojal po tem, kako bo izvafana
tržaškem
Beograd, 7. — «Politika» komentira angleško-francosko zavezniško pogodbo. Članek poudarja način pogajanj za sklenitev te pogodbe tor komentarje o važnosti tega sporazuma, ki so se pojavili pred sklenitvijo v Franciji in Angliji. V teh komentarjih razlikujemo ljudi, ki želijo trajni mir in* one, ki že vnaprej prerokujejo težave.
«Politika». piše, da vsebina tega sporazuma dopušča možnost mednarodnega sodelovanja, ki bo pripomogla odstraniti dinitelje napadalnosti v svetu, ki jim ni mar organizacija pravičnega in trajnega miru. Z druge strani, poudarja «Politika», izraža ta pogodba tendence k politiki blokov, kar pc meni, da bo ta pogodba poostrila na-sprotstva in komplicirala možnosti sporazumevanja o temeljnih načelih mirovne pogodbe, predvsem glede Nemčije.
Neki konzervativni angleški list ne skriva svojega prepričanja, da
Med prvo svetovno vojno, ko so topovi še grmeli na frontah in ko so imperialistične države vodile borbo za nadoblast v svetu, je predsednik Združenih držav W. Wilson izdal znano poslanico 14. točk, katera je predvidevala tudi o samodločbi narodov.
Mnogi zagovorniki samoodločbe narodov so tedaj zastopali stališče, da je najboljši način, po katerem naj bi prišla volja narodov do izraza, plebiscit. Bilo pa je tudi mnogo nasprotnikov, ki so načelno odklanjali plebiscit kot sredstvo za rešitev narodnostnih vprašanj. Trdili so, da pri tem običajno ne pride do izraza dejanska številčna slika o pripadnosti ljudstva k gotov i- narodni skupnosti, temveč je ta spačena iz socialnih in gospodarskih razlogov, kakor tudi zaradi konti-nuitetne pasivnosti in konservativnosti ljudstva. Izrečno v deželah, kjer vlada kapitalistični red, JJ gospodarska odvisnost faktor odločujoče važnosti, tako da pride tam bolj da izraza gospodarska
se je s to pogodbo sklenila zapad-na enotnost, kar v resnici ne predstavlja drugega kakor politiko za-padnega bloka, k; jo toliko brani in vsiljuje Winston Churchill. V resnici sta se pred pogajanji za to p: godbo sestala v Londonu Churchill in Blum. Bivši angleški predsednik vlade je bil osebno zadovoljen zaradi poteka pogajanj.
«Folitiika» nadaljuje: «če predstavlja ta pogodba emancipacijo angleške politike glede evropskih vprašanj in pojačanje evropskih zapadm ih sil in Sovjetske zveze ter istočasno približanje drugih demokratskih narodov Evrc-pe, ako odreja politično smer proti Nemčiji, da bi dejansko preprečila vsak nov napad na Evropo in kulturo, tedaj lahko smatramo to novo zavezniško pogodbo kot pozitiven mednarodni akt, ki je v tesni zvezi z določbami zavezniških zgodovinskih konferenc ter bo uspešno služil stvani svetovnega miru.
odvisnost, kakor pa sama narodna pripadnost. Posebno v deželi, kjer sta dva naroda z neenako razvito narodno zavestjo, to je povsod tam, kjer je bil narod tlačen in zatiran skozi stoletja po drugem, ni plebiscit sredstvo za mnoge sporne predele plebiscit kot sredstvo za rešitev vprašanja teritorialne pripadnosti. Določile ga pa niso tam, kjer so bile same neposredno interesirane na prilastitvi gotovega ozemlja, kakor na pr. v slučaju Italijer ki je dobila strnjena slovanska in nemška ozemlja, <irazumljivov brez plebiscita.
Odredili so ga pa za Koroško. Kdor pozna zgodovino slovenskega ljudstva na Koroškem, ve, kako so se morali Slovenci boriti skozi stoletja najprej proti prodiranju, zatiranju in razseljevanju. Zato ni bil plebiscit že iz čisto načelnih vidikov ob koncu prve svetovne vojne nobeno primerno sredstvo za določitev piipadnosti gotovih predelov Koroške, temveč W bil plebiscit, m uka je bil
Hoover hoče podpreti Nemčijo ne govori pa o njenih žrtvah
Varšava, 7. — Ravnatelj tiskovnega urada poljskega zunanjega ministrstva general Groš je na tiskovni konferenci izjavil o poročilu bivšega predsednika ZDA Hooverja glede gospodarskih razmer v Evro-p1 naslednje: «Poljska vtada je presenečena zaradi poročila gospoda Hooverja glede gospodarskih razmer v Evropi in sicer ie dveh razlogov: 1. Hoover je zatrdil, da so najtežje gospodarske razmere v Nemčiji. 2. Hcover ni niti omenil v svojem poročilu one države, ki so doživele strahovita razdejanja med vojno od Nemcev, niti odgovornost; Nemčije za gospodarsko obnovo v Evropi*.
Brilsnsk’ vojaki tihotapijo mamila
Kairo, 7. — Palestinska in egipt-ska policija sta v skupni akciji odkrili široko mrežo tihotapcev z mamili. V afero je zapletenih precejšnje število britanskih vojakov. Včeraj je policija slučajno ustavila britanski kamion ha katerem so odkrili za 45.000 funtov šterlingov opija in hašiša. Doslej so aretirali dva britanska vojaka in enega podoficirja.
Ameriški parlament ploska obsodbi sindikatov
Washington. 7. — Ameriški parlament je z burnimi aplavzi sprejel razsodbo vrhovnega sodišča, ki je potrdilo obsodbo Johna Lewisa za-
radi zasramovanja sodišča. To razsodbo je odobril tudi, senat. Demokratski senator Mc Clellan je izjavil, da je srečen, ker je sodišče tako branilo suverenost vlade proti napadom Johna Lewisa m njegovega sindikata.
Tisoč rudarjev v Pensilvaniji danes zjutraj nj prišlo na delo v znak protesta preti sklepu vrhovnega sodišča ki potrjuje globo, ki je bila naložena rudarskemu sindikatu.
8. marec praznik žena
Proglas	odbora
demokratične
ženam vsega sveta
H
m mm
Tržaške žene v borbi za kruh, delo, mir, demokracijo.
Ob 8. marcu, mednarodnemu dnevu žena, pošilja odbor mednarodne demokratične ženske zveze svoj najtoplejši pozdrav demokratičnim in antifašističnim ženam vsega sveta.
Odbor izraža svojo hvaležnost ženam, sestram, sirotam slavnih borcev, ki so žrtvovali svoje življenje za demokracijo in mir.
Odbor potrjuje bratstvo v borbi z vsemi onimi, ki so v fronti kot v zaledju, na polju kot v tovarni in delavnici skupno s svojim ljudstvom doprinesle k zmagi demokracije in miru.
Odbor pošilja svoj pozdrav ženam, ki v različnih delih sveta nadaljujejo z borbo proti reakcionarnim in fašističnim
silam, zlasti pa junaškim španskim in grškim ženam.
Odbor mednarodne demokratične ženske zveze je prepričan, da je mogoče zagotoviti mir samo z razširjanjem in u-trjevanjem demokratičnih pridobitev ljudstev.
Odbor mednarodne demokratične ženske zveze poziva žene vsega sveta, naj se zdru-žejo preko gora in oceanov, ne glede na raso ali barvo kože, in naj se bore proti ostankom fašizma v svetu, proti rekacio-narjem, ki jim je bolj pri srcu očuvanje njihovih egoističnih predpravic, kot pa zagotavljanje sreče ljudstvu; delajo vse, da bi razdvojili zaveznike in skušajo izzvati nove spopade.
Odbor mednarodne demokratične ženske zveze zaupa v bodočnost, kajti prepričan je, da bo volja ljudstev, zlasti pa volja žena, da vse bolj streme k svobodi, k napredku in k zagotovitvi miru, močnejša kot reakcionarne sile.
Odbor mednarodne demokratične ženske zveze poziva demokratične žene vseh antifašističnih dežel, naj se pridružijo njenim vrstam.
Živela zveza žena za demokracijo in mir!
Živela mednarodna demokratična ženska zveza!
živel 8. marec, mednarodni praznik žena!
Praga, 25. februarja 1947
Slavke in neredi
v južni Italiji
Rim, 7. — Po vsej Italiji se množe stavke in agitacije. Poljedelski delavci, v neapeljski provinci so zapustili delo, da bi dosegli višjo plačo. V Messiini je bila proglašena stavka gradbenih delavcev. V Rimu, Milanu in1 Neaplju je osebje skoraj vseh bančnih zavodov včeraj prekinilo delo za eno uro, danes pa stopilo v stavko, ker jim niso izplačali nagrade, ki so jo obljubljali med pobiranjem posojila za obnovo.
..Filoslavi ‘ tudi v Argentini
Moskva, 7. — Moran piše v «Iz-vestjih: «Deie!e latinske Amerike zajema vse bolj protikomunistična propaganda. Ameriški Usti, posebno Hearstov tisk, govore o sovjetskem vplivu v Juini Ameriki. Objavljajo stotine člankov, namenjenih ameriškim diplomatskim krogom v latinski AmerikH, pišejo o strahovitih grožnjah Venezueli, o znakih revolucije v čileju, o «filo-slovanskih» pokretih v Argentini ter o tajnih zarotah sovjetskih elementov n Columbiji, Ta tiskovna kampanja služi do neke mere prikrivanju znanih načrtov o pan-ameriškem vojaškem sodelovanju. S temi sredstvi, otročjimi ustrahovanji, poskušajo ZDA z sporazumi oborožiti južne ameriške republike, da bi se uprle «komum-s tič ni nevarnosti*, ki ne obstoja.»
4- 4 *
PARIZ. — Mrzli val s snegom je zopet zajel severni del Francije, pariško' kotlino in Bretonsko.
NACISTI DOBIVAJO
avstrijsko državljanstvo
Dunaj, 7. — Po vesteh, kii prihajajo iz Celovca, je tamkajšnje policijsko ravnateljstvo objavilo poročilo, da je lansko leto dobilo na Koioškem avstrijsko državljanstvo 450 beguncev od skupnega števila 7000 beguncev. Koroška pokrajinska vlada ni pooblaščena izdajati državljanstva tujcem, ker ima to zakonsko pravico samo centralna viada. Kljub temu si pokrajinska visda dovoljuje izvajati protizakonita dejanja. Tako je n- pr. podelila avstrijsko državljanstvo 30. novembra 1946 članu Hitlerjeve stranke Otqpu Kramerju, ki je HI nemški državljan. Kramer je til znan po sadističnem postopanju proti tujim delavcem.
Pokrajinske oblasti na Koroškem so svoj čas izpustile iz zaporov organizatorja nacistične vstaje na Koroškem leta 1934, Rauterja. Vsled protesta demokratične stranke je bil Rauter zopet aretiran, sedaj je pa zopet na svobodi.
Pariz, 7. — Pred višjim sodiščem
v Versaillesu je bil danes obsojen na smrt Ferdinand De Brinon, bivši višijski veleposlanik pri nemških okupacijskih oblasteh v Franciji.
dva koroška
že neobhodno potreben po mnenju krojiteljev miru — mogoC šele tedaj, ko bi bili poprapili krivice, storjene nad našim žev-Ijeni. Običajno predpišejo plebiscit takrat, kadar je dvomljivo; kateri narodnosti pripada prebivalstvo nekega ozemlja, ne pa za ozemlje, kjer je jgoložaj jasen, kakor na Koroškem, kjer je živelo v pasu slovenske Koroške, to je do črte severno od krajev Šmohor, Beljak, Celovec in Velikovec okoli 103.000 Slovencev in samo okoli 12.000 Nemcev.
Ne samo, da niso poprej popravili krivic, temveč je medzavez-niška komisija pomagala Nemcem s pristranskim postopanjem in krivim tolmačenjem določil senžermenske mirovne pogodbe. Posebno kričeča negi jvifnost je bila, da je bila Italija kot neposredna soseda, M j« bila sovražno
razpoložena in zato pristranska nasproti Jugoslavije, Članica med-zavezniške komisije in je ob samem plebiscitu po svojih oficirjih nadzorovala potek glasovanja v večini glasovalnih krajev.
Italija je bila zaradi prisvojenega ozemlja Primorske in zaradi svojih nadaljnih imperialističnih načrtov na Balkanu zelo zainteresirana na čim šibkejši in manjši Jugoslaviji. To je pri samih mirovnih pogajanjih neštetokrat pokazala. Saj ;e ugovarjala tudi priključitvi štajerske Jugoslaviji in skušala izsiliti tudi za to ozemlje plebiscit. Nastopala je koet zagovornica Avstrije, ki ji je poprej odtrgala ves jujsni Tirol tja do Brennerja. čeravno je ta pokrajina nad Trientom izključno nemška.
Pravno jes bil plebiscit tako organiziran, da niso upoštevali niti
De Gasperi dvomi o republiki
Rim, 7. — Na današnji seji ustavodajne skupščine je poslanec Pacclardi vprašal Dg Gasperija o njegovi izjavi, k; jo je podal ameriškim dopisinikemi ko je govoril o možnosti povratka monarhije. De Gaspeni se je izgovarjal, da tega ni dejal, pač pa da je rekel, da bo republika lahko ostala, če bo vršila svojo dolžnost, če bo vzdn ževala red in če bo spoštovala demokratična načela. Pacciardi s tem ni bil zadovoljen in je poudaril, da izraža ta pogojni stavek skepso o obstoju republike.
Nato sta poslanca Condarelli im Benedetti protestirala proti cdloku, da je prepovedano izobešanje zastav z znaki bivše monarhije.
vseh bistvenih zahtev modernega meddržavnega prava, niti specifičnost koroških razmer. Vse to je pripomoglo, da so zmagali Nemci in da je bila potepana pravica. Zato Jugoslavija ne more smatrati rezultat koroškega plebiscita za dokončno ureditev in zato ta tudi ne more biti osnova za določitev nove državne meje na Koroškem.
Med drugo svetovno vojno je postavilo ljudstvo proti temu papirnatemu plebiscitu svoj krvni plebiscit za osvoboditev izpod nemškega zločinskega jarma Ta krvni plebiscit je pokazal trdno odločnost ljudstva do oborožene borbe proti zakletemu je pokazal trdno odločnost ljudstva do oborožene borbe jproti zakletemu sovražniku za dosego svoje svobode. Koroška je bila edina dežela «Velikega nemškega rajhav, kjer se je ljudstvo dvignilo k oboroženemu uporu že med vojno. Ta upor je bd sad zločinskega zatiranja in pr ega janja slovenskega življa na Koroškem,, ki ga je iz-
GOSPODA RSTVO
PROPAGANDA
in železni zakoni ekonomije
Novi -tržaški dnevnik, ki je organ «italijanskega prebivalstva na tem skrajnem robu Italijen, je v svoji prvi številki zapisal, da etržaške ladjedelnice gravitirajo» k italijanskim plovnim podjetjem*. V podkrepitev te svoje trditve omenja, da so bile tržaAke ladjedelnice povabljene* z drugimi italijanskimi ladjedlmicami vred*, da izdelajo načrte za številne ladje, ki bodo vzdrževale plovne zveze med Italijo in njenimi otoki, Sicilijo in Sardinijo. Ker je promet med Apeninskim polotokom in italijanskimi otoki zelo živahen, bodo vse ladjedelnice prejele velika naročila.
Strinjamo se z listom, ko trdi, ((da so bile ladjedelnice v preteklosti ponos tržaške industrije in da bodo tudi v bodoče hrbtenica tržaškega gospodarstva», toda trditev, da tržaške ladjedelnice gravitirajo k Italiji, je prav tako gorostasna in v kričečem nasprotju z gospodarsko resničnostjo kakor bije v obraz politični zgodovini in gospodarski geografiji trditev, da je Svobodno tržaško ozemlje «skrajni rob Italije*. Slično trditve so pač pobožna želja, ki samo označtije politično orientacijo tega lista.
Ze sama statistika o dosedanjih naročilih, ki jo navaja v istem članku, je dovolj zgovorna. Izmed 25 naročenih ladij s skupno to nažo 105.000 ton, je samo eno ladjo fs tonažo 10.000 ton) naročila Italija in še to so zgradili v Tržiču, ki je po mirovni pogodbi pripadel Italiji.
Italija.res potrebuje novih ladij, čeprav je že od Amerike prejela veliko število ladij tipa «Li-berty», toda, da bo ona naročala ladje prav pri ladjedelnicah 'svobodnega tržaškega ozemlja, ki je z njimi še za časa svoje zasedbe ravnala kot mačeha, pac ne moremo verjeti. V kraljevstvu propagande se res dogajajo tudi stva-
vajala senžermenska Avstrija proti prevzetim obveznostim za zaščito narodnih manjšin.
Jugoslavija je že predložila svetu namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil svoje upravičene zahteve po slovenskem,ozem-Iju Koroške, ker ne more dopustiti, da bi koroško ljudstvo ponovno ječalo pod velenemškim imperialističnim jarmom. Na malem prostoru slovenske Koroške je nekaj tisočev z orožjem v roki ali drugače vodilo borbo ne samo za svojo svobodo, temveč za svobodo sveta in pravice ljudstva. S svojimi napori in s svojimi junaštvi so doprinesli relativno več, kakor bi mogli od njih zahtevati.
Videli bomo, ali bodo velesile pravilno ocenile napor v skupni borbi za skupno zmago, ki ga je napravilo slovensko ljudstvo Koroške, ali pa bodo nagradile Avstrijce, ki so se borili do zadnjega trenutka ob strani najveejega zločinca, ki ga zgodovina pozna — Avstrijca Hitlerja,
Dr. K. O.
ri izven obmoja ekonomskiH zakonov, toda, da se. ladje naročajo iz propagandih nagibov, do danes še nismo culi.
Italija ima svojih ladjedelnic dovolj. Imela jih ježe pred prvo, svetovno vojno, zdaj je dobda še tržiške s pomembnimi elektro-mehaničnimi delavnicami vred, Čeprav so se razvile v organični zvezi s tržaškimi in je njihova odcepitev zasekala hudo rano organizmu tržaške industrije. (Storilnost primorskih ladjedelnic, ki je znašala okoli 200.000 ton letno, se je po odcepitvi Tržiča zmanjšala skoro za 1/3).
Ko novi tržaški list opozarja na pomanjkanje pogonske sile in surovin, ki so nujno potrebne za nemoten razvoj tržaških ladjedelnic, posebno na pomanjkanje železa in drugih kovin, seveda ne omenja, da je Jugoslavija pripravljena dobavljati Trstu potreb, no pogonsko silo in velik del prav teh surovin. Pisec tudi pozablja, da so se tržaške ladjedelnice razvile v tesni zvezi s škedenjsko železarno in jeklarno in da je bila ta del industrijskega kombinata Skedenj - Jesenice, ki je bil last Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Prav tako je predstavnik Jugoslavije Mednarodni finančni komisiji, ki je nedavno proučevala finančni in gospodarski (položaj STO, izjavil, da bo Jugoslavija v kritje izvoženih surovin kupovala v Trstu izdelke tržaške industrije, med katere seveda spadajo v prvi vrsti železne konstrukcije in ladje, ki so nujno potrebne za obnovo jugoslovanske trgovinske mornarice.
Italijanski primanjkljaj 1.200 milijard
Po poročilu fmačnega ministra, ki je bilo te dni objavlje no v italijanskem uradnem listu, bo pri-manjklja državni financ v tekočem finančnem letu presegal 1.200 milijard lir. Denarni obtok je 30. novembra preteklega leta znašal 457.930 milijonov lir. (Do danes je že prekoračil 500 milijonov). Na koncu novembra preteklega leta je primanjkljaj v obračunu znašal 610 milijard poleg predvidenega primanjkljaja 633 milijard; tako računajo da bo skupni primanjkljaj presegel 1.200 milijard lir.
Primanjkljaj državnih železnic se je povečal za 15.825 milijonov, poleg predvidenega primanjkljaja 6 milijard lir. Ta primanjkljaj je treba pripisati v prvi vrsti povišanju števila nameščencev, ki se je od i34 000 v letu 1938 povečalo na 200.000. Stroški za vzdrževanje državnih železnic se bodo povedali tudi radi povišajaja cene premoga, ki je poskočila od 4.000 lir, kakor jo previ-deva proračun, na 8.000 lir.
M KRATKE VEŠTlmi
STOCKHOLM. — Švedska vlada, ki ni zadovoljna z delovanjem zasebnih petrolejskih družb, namerava spremeniti uvoz in prodajo petroleja in drugih gonilnih olj v • državni monopol.
LONDON. — Po mnenju profesorja A. M. Lowa, bivšega predsednika britanskega medplanetne-ga društva, bo mogoče v «50 ali 60 letih* potovati na luno.
IVRIMOESKl DNEVNIK
— 2 —
8. marca 194M
8. MAREC
dan vseh demokratičnih žena
8. marca 1910. je na mednarodnem, ženskem, kongresu v Kodanju predlagala Klara Zetkin, znana prvo-boriteljca za delavstvo m enkoprav-nost iend, naj postane ta dan mednarodni dan iend. Leto prej so po ulicah ameriških mest demonstriray le žene, tisoče in tisoče jih je bilo, ter zahtevale kruha in dela za svoje brezposelne može, za isto delo enako plačilo ter žensko votivno pravico.
Od 8. marca 1910. so se ženo raznih dežela postopoma priključevale mednarodnemu ženskemu dnevu. Vedno številnejše so bile njihove vrste. Zahtevale so pravico do dela zase in za svoje može, iste plače za isto delo, votivno pravico, dostop po vseh. poklicov, skratka: popolno enakopravnost.
V deželah, kjer je zagospodoval fašizem, je bilo to žensko gibanje zavrto im zlomljeno. N a,cnfašizem se je oprijel starega reakcionarnega gesla, da spada žena samo v kuhinjo in otroško sobo. Zato je morala preiti borba demokratičnih žena v deželah fašizma v ilegalo.
Medtem ko je nacifašizem s takimi nazori in ukrepi znova razkrival svoje antiprogresivno, reakcionarno bistvo, je v Sovjetski zvezi po zmagi oktobrske revolucije dobila žena doslej največjo, se pravi popolno enakopravnost z moškim. Lenin ja zapisal: «V Republiki Sovjetov ni ostal kamen na kamenu od zakonov, ki so oklepali ženo v stanje podrejenosti». In narodno osvobodilna borba je sprostila tudi v jugoslovanskih in drugih demokratičnih narodih, še posebej pa pri primorskem ljudstvu, slovenskem in italijanskem, vse okove, ki so doslej tlačili ženo s predsodki. Ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši se je borila in krvavela, negovala je ramjenoe in bolnike, delala kot aktivistka, trpela in umirala v koncentracijskih taboriščih, vodila in izvrševala. Mnogo žena je bilo odlikovanih z najvišjim odlikovanjem «Norodnega heroja».
In ko danes zopet praznujemo mednarodni dan žend, se spominjamo vseh velikih dejanj, ki so jih izvršile žene, bodisi v miru aU vojni, bodisi na polju znanosti, umetnosti, socialnega skrbstva ali v krvavi borbi.
Predvsem se pa spominjamo tistih, ki so žrtvovale svoje življenje zato, da bo življenje lepše m pravičnejše, da bodo odpale vse pregrade in vsi predsodki med narodi, da bo svoboda popolna tako za moža kot za ženo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Vse tržaško delavstvo
ponovno zahteva bolniško blagajno v svoje roke
DAROVI IN PRISPEVKI
A.F.Z. iz Doline so darovale za sirote padlim partizanov 1000 lir, za Dijaško Matico 1000 lir in 1000 lir za politične jetnike.
Namesto cvetja na grob umrlega Masiča Roberta iz Povirja darujejo Miro Frančiška, Mire Draga, Cok Ivana in Modero Marija iz Lokve 1000 Ur za sirote padlih partizanov.
Bolniška blagajna je ustanova delavcev in nameščencev, katero so ustanovili zato, da bi delovala v njiohvem interesu. V času fašizma so se fašisti trudili na vse mogoče • načine, da bi tej ustanovi vzeli samostojnost in da hi se je polastili. Na vodilna mesta so postavljali zaslužne fašiste in jo hoteli popolnoma združiti z italijansko bolniško blagajno.
Pod ZVU bi se moral položaj bolniške blagajne urediti. Izvesti bi se morale svobodne volitve, predvsem pa dosledna epuraclja. Odstraniti bi bilo treba vse bivše fašiste in protiljudske elemente, ki gotovo ne bodo delali v interesu delavcev in nameščencev. Epuraclja, kakor jo je izvajala ZVIJ, ni bila dosledna. Vsi predobro vemo, kako je delovala epuracijska komisija, ko je oprostila znane fašiste.
Člani bolniške blagajne pa zahtevajo, da pride bolniška blagajna v njihove reke. Zato zahtevajo volitve, katerih pa zavezniška voja-
ška uprava noče razpisati. Na. teh volitvah bi člani izvolili upravni odbor. Ker zaradi oviranja ZVU še nti bilo volitev, so vsi prizadeti zelo nezadovoljni, kajti tako stanje je nezdravo in je nujno potrebno, da se člmprej uredi.
Pred nedavnim se je zbralo več sto delavcev v veliki dvorani tovarne strojev pri Sv. Andreju. Neki tovariš jim je ponovno razložil problem bolniške blagajne. Povedal je, kdo so tisti, ki ovirajo, da kljub- zahtevi članstva, še niso bile nazpčsane volitve. Nezadovoljstvo med delavstvom zato narašča Iz dneva v dan. Namesto čistke v organizaciji, so opažali, da se vri-njajo vanjo novi protiljudski elementi, poleg ostalih, ki so že usluž-beni v ustanovi. Zato je rešitev tega problema nujna, ker mi to samo v interesu prizadetih, temveč vsega delavstva. Pa tudi delodajalci morajo imeti interes, da se to re-zdravo stanje čirmprej popravi, kajti tudi njim ne more biti vseeno, ali teče produkcija normalno ali ne.
Na koncu sestanka, ko so po-
drobno obdelali vsa vprašanja v zvezi z bolniško blagajno, so poslali na ZVU in na ravnateljstvo tovarne protestno pismo, v katerem delavci in uslužbenci zahtevajo svobodne volitve v novi upravni svet.
Prejeto objavljamo
»V seboto 1. marca sem šel v gledališče Verdi, kjer so igrali «Pre-pad». Na koncu drugega dejanja, ko so prišli na oder vojščaki z lombardskimi grbi, so se oglasili v dvorani šovinisti. Začeli so skandirati: Italia, Italia! metati listke in zastavice, del občinstva pa jim je začel ploskati.
Naslednji dan sem zvedel, da so predstavo prenašale vse večje radijske postaje po Italiji. K vsemu bi hotel pripomniti le-to: Tudi gledališča Verdi so se začeli posluževati sovnisti za svojo propagando. Izrabljajo vsako priliko, da pokažejo svoje šovinistično mišljenje. Gledališče Verdi je tako postalo kulturna ustanova, ki služi izkljiučno ozkemu kroga šovinistično razpoloženih Italijanov, ki izrabljajo gledališke predstave za svojo šovinistično propagando. Delovnemu ljudstom pa je gledališče zaradi visokih čen nepristopno*.
Tovarna „De Langlade" v polnem obratu
kljub lažnim vestem reakcionarnega časopisja
V ribiški četrti Kopra, tik ob morju so poslopja tovarne za konzerviranje rib «De Langlade*. Radovednost nas je vlekla, da smo se prepričali, koliko je resnice o vsem, kar je o tovarni razbobnal reakcionarni tisk.
Sprejel nas je uradnik, ki nam je razkazal vse prostore. Ze po govorici se je izdal, da je Genovežan, kakor je tudi gospodar, ki redno obiskuje svojo tovarno. Ko smo ogledali vse tovarniške prostore, smo se spustili v pogovor z uradnikom. Omenili smo mu, kaj pišejo o njihovi tovarni nekateri tržaški časopisi. Skoraj pomilovalno nas je pogledal izpod naočnikov in dejal: «Poznam namene tistih časopisov, ki hočejo z lažnivo propagando očrniti življenje v coni B.
Poglejte, od osvoboditve pa do danes se ni še nihče ničesar dotaknil v tovarni, ničesar še niso odnesli. V tovarni teče delo redno naprej. Vojna uprava v vsakem trenutku priskoči tovarni na pomoč, da si lahko nabavi ribe in les. Produk-
IPOID
13 A
NABREŽINA
Za jezikovno enakopravnost. Na-brežmei so poslali direkciji državnih železnic v Trstu pismo, v katerem zahtevajo uvedbo dvojezičnosti v vseh uradih železniške postaje Nabrežina in Bivio-Nabrežina. V pismu pravijo: «Po 25 letih zatiranja in suženjstva ne more naše ljudstvo vet dopuščati, da bi še nadalje teptali njegove pravice, ko je toliko žrtvovalo v osvobodilni borbi.
Enako pismo so poslali tudi prebivalci iz Slivnega s svojega množičnega sestanka.
Smrt tovariša. Po mnogih letih trpljenja je umrl tov. Roman Fer-tot. Ker so ga fašisti zasledovali, je moral pred 16 leti zbežati v tujino, kjer si je nakopal zavratno bolezen. Ko se je vrnil domov, ni bil več sposoben za delo. Vaščani so s skupnimi prispevki pomagali družini pokojnika, za kar se svoje vsem najtopleje zahvaljujejo.
ŠTORJE
Mladinski večerni tečaji. Po dolgem čakanju smo tudj pi 'nas otvo-ril večera*! tečaj. Krivda je bila pač na ZVU, ker »o nam obetali, da nam bodo šolo popravili. Končno smo jo morali la sami popraviti z udamiškiim delom. Ce bi čakali na-
FIZKUL TURA
Pa rti za n-Lj.
jutri ob 15. uri
Ponziane
na stadionu
Jutri ob 15. uri bo na tržaškem stadionu odigrana prvenstvena nogometna tekma za jugoslovansko nogometno prvenstvo. Srečali se bosta enajstorici Partizana in Lj. Ponzdnne. Jutrišnja tekma je ena izmed najtežjih, ki jih morajo odigrati tržaški nogometaši v spomlad-nem delu prvenstva, kajti njihov nasprotnih je ena najboljših evropskih enajstoric, katero sestavljajo igralcim, ki so že večkrat oblekli državni dres. Zaradi tega je dolžnost naših športnikov, da pohitijo na stadion in v tej težki borbi bodrijo domačo enajstorico. V predtekmi ob 13. uri bosta igrali dve drugorazredni enajstorici za okrožno prvenstva Predprodaja vstopnic pri U. T. A. T. in pri Glavni blagajni (Bigliette-ria centrale). Cene so sledeče: Glavna tribuna 300 lir, znižana 250; stranska tribuna 250 lir, znižana 200; glavna stojišča 120 Ur, zničana 100; stranska stojišča 70 lir. Pravico do znižane stopnine imajo ženske, otroci ter elani Enotni sindikatov in Delavske zbornice proti predložitvi članske izkaznice.
Ostali jutrtfnji spored Nogomet
Pokrajinsko prvenstvo: v Pulju ob 14. uri Krmin-Pulj; v Gorici ob 14. uri Gorica-Postojna.
Trlisko okrožno prvenstvo: igrišče v Ronkah ob 10 uri Selce-Sta-rancan. Igrišče Šempetra ob Soči ob 15. uri Šempeter ob Soči-Ronke II. Igrišče v Foljanu ob 15. uri Fo-Ij&n-Doberdob. Igrišče v Turjaku ob lb uri Turjak-Pieris.
Miljsko okrožno prvenstvo: Igrišče v Ankaranu ob 9.30 A. Vivoda-Frausm II. Igrišče v Hrvatinih ob 8.30 Hrvatini-Rdeča zvezda; ob 10 uri Cassano-Slavec Z.
Košarka za Morganov in Rauberjev pokal
Igrišče Tomažiča: ženske: ob 9 uri Sv. Vid-Magdalena; ob 10. uri Vesna-Tomažič ob 11. uri DSZ-Rau-ber; ob 12. uri VOM-Col.
Igrišče Dealvske športne tveze: moški: ob 9 uri DSZ-Barkovlje; ob 10. uri Sv. Vid-Vom; ob 11. uri Ar-senal-Skedenj; ob 12. uri Rauber-Redivo-
Kolesarstvo
Ob 9. uri bo izpred kopališča «Ce-das* v Barkovljah start za prvo le. tošnjo kolesarsko dirko.
Lahka atletika
Pri Sv. Ivanu bo ob 9.30 start za tekme čez drn in strn.
Veliki športni dan v Kopru
Jutri bo v Kopru športni dan z bogati sporedom. Nastopili bodo nogometaši, košarkarji, drsalci na kolescih, boksarji in rokoborci. Najzanimivejši bo nedvomno nastop tržaških rokoborcev, ki bodo nastopili s svojimi najboljšimi rokobrrcri, tako z Vidalijem, Ruanorn, Sarto-rijem. itd.
Avstralska letvica najboljših desetih teniških igralcev sveta
Teniški veteran (nekdaj najbolj, ši teniški igralec Avstralije) Harry
H op man je v časopisu «Herald» objavil lestvico najboljših teniških igralcev sveta, ki jo je sam sestavil Mnenja strokovnjakov Je, da se je v njej precej zmotil. Oglejmo si jo in presojajmo:
1. Jack Kramer (ZDA); 2. Ted Schroeder (ZDA); 3.‘John Brom-wch (Avstralija); 4. Frank Parker (ZDA); 5. Dinny Pails (Avstralija);
6. Gardner Mulloy (ZDA); 7. Tom Brovvn (ZDA);	8. Yvon Petra
(Francija); 9. Marcel Bernard (Francija); 10. Jaroslav Drobny (CSR).
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
V Parizu se vrše tekme za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem sodeluje nad 200 tekmovalcev iz 21 držav. V tekmovanju ženskih reprezentanc je v finalu Anglija premagala Madžarske z rezultatom 3:0. Tekmovanje moških reprezentanc še ni končano.
★
■h fr
Mednarodni dvoboj v dviganju uteži Avstrija-Francija, ki je bil na Dunaju so je končal neodločeno I pjaij 3:3.
Svetovno kolesarsko prvenstvo bo leta 19it8. Organizirala ga bo Holnn dija.
V četveroboju med Češkoslovaško, Dansko Švedsko in Norveško je zmagala češkoslovaška.
nje, bi še sedaj ne mogli imeti večernih tečajev.
Tečaj obiskuje mladina iz štorij, Majcnov, Jerišev in Pobrež.
Mladina iz štorij bo igrala igro t Mladi aktivisti» Pri tej igri sodeluje skoro vsa mladina, ki z veseljem prihaja k vajam. Moramo reči, da vsa naša mladina skupno stremi, čim večjo razgibanost pri prosvetnem delu.
KAZLJE
Zadružno predavanje. Pred kratkim smo imeli v Kazljah zanimivo predavanje o zadružništvu in sindikatih. Predaval je tov. Kjuder. Ljudstvo je sklenilo, da bomo imeli vsakih 14 dni podobna predavanja.
Vaška mladinska organizacija se zelo dobro razvija in se je pomnožila z novimi člani. Mladinci so sklenili, da bodo pomagali najbolj prizadetim družinam.
Napredek gospodarstva. Vaščani so tudi pridno pobirali borovega prelca. Znaten napredek smo dosegli v kmetijstvu in živinoreji, čeprav se še vedno poznajo posledice požiga naše vasi, ki nas je gospodarsko uničil.
DOBRAVLJE
Mladinci so igrali. Pred kratkim je imela vaška mladina v okviru prosvetnega društva prireditev. Na sporedu so bile igre: «Analfabet», «Tri zaostale ure*, recitacije in petje. Pionirji pa so vprizorili igro «Sestrin varuh* ter želi mnogo uspeha. Pri prireditvi so nabrali 1042 lir za politične pripornike.
KRAJNA VAS
Z ene se pripravljajo na svoj praznik. Naše antifašistične žene se pridno pripravljajo za prireditev, ki bo 8. marca. Sodelovali bodo tudi
pionirji. Zene so tudi izvedle akcijo za pomoč mladini ki pojde na progo Samac-Sarajevo.
Sklenili smo, da bomo postavili spomenik padlim partizanom ter imeli v ta namen razne prireditve. Imeli srqp tudi množični sestanek, na katerem smo razpravljali o delu, ki nas čaka ob priključitvi k FLRJ.
cija se Je že skoraj približala normalnemu stanju. Pred nekaj tedni smo zaposlili še 30 delavk, tako da
jih je sedaj v tovarni zaposlenih 150, ki so vse organizirane v Enotnih sindikatih. Čeprav sva ravnatelj in jaz doma iz Genove, nisva zbežala, ker nisva nikomur nič hudega storila zbežali so samo tisti, ki imajo krvave roke.
V pogovoru nam je tudi omenil, da so ga nekoč v Trstu ustavili iz Kopra pobegli fašisti in hoteli iz njega izsiliti, da bi potrdil vse to, kar pišejo o tovarni in o življenju v coni B tržaški šovinistični časopisi. Uradnik pa jih je odločno zavrnil ter postavil na laž njih zlonamerno propagando, kajti tovarna rib v Koppu nadaljuje svoje delo v korist koprskega delavstva.
KULTURA
Koncert Šentjakobskega
pevske ga zbora
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V nedeljo 9. marca ob 18. uri v Skednju:
„SCAMPOLO“
Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni.
SALE2
Otvoritev nove dvorane v vasi. Velik dogodek za vas je bila otvori. tev nove dvorane, ki jo je pred nedavnim otvorilo prosvetno društvo »Rdeča zvezda* v Saležu. Za to dvorano lahko rečemo, da Je v resnici rezultat skupnega dela vseh vaščanov. Dvorano so vaščani sami obnovili in opremili. To delo so opravili prostovoljno. Največ in naj bolj požrtvovalno se je izkazala mladina.
Opomba uredništva: Dopis o veselem praznovanju pusta in starih običajih smo malo pozno sprejeli, da je že kar staro za objavo. Pa drugo leta:
DNEVNA KRONIKA
■Jugoslovani se vračajo domov
V četrtek zjutraj je prišlo z vlakom iz Italije 51 jugoslovanskih be. guneev, ki so živeli zadnji ras v Rimu, pa se sedaj vračajo v Jugoslavijo. Se isti dan popoldne so odpotovali z vlakom naprej proti Sežani.
Vojaka-roparja
Pretekli čertek okrog desete ure sta napadla dva angleška vojaka 43 letno Carmelo Gorjup na trgu »del Rosario*. Eden od njiju jo je z eno roko zagrabil za vrat in ji z drugo zamašil usta, da bi ne mogla kričati. Drugi ji je iztrgal iz rok torbico, v kateri je bilo 7000 lir in dokumenti Vojaka sta potem zbežala in izginila za bližnjim voglom.
Stavka bančnih namefičcncev
Kakor v Italiji so tudi v Trstu pričeli stavkati bančni in zavarovalni nameščenci. Prvi zahtevajo izplačilo obnovitvene nagrade, do-čim hočejo drugi zvišanje svojih
Dve strehi sta se podrli
2e vec časa gradijo pod hribom Sv. Justa predor, ki bo šel od ul. Littorio v Ul. Pondares. Pri vrtanju povzročajo včasih precej močne tresljaje z minami in nekatere hiše v
starem mestu se sumljivo morjejo. Tako je v četrtek ob 22. uri neka močnejša eksplozija povzročila, da sta se podrli v ul. Donota dve strehi. Človeških žrtev sicer ni bilo, vendar so ostali prebivalci zgornjih nadstropij brez strehe.
Vročekrven soprog
Corrado Brezar, ki stanuje v ulici A. Diaz 10. se je vrnil oni dan pozno v noč in precej vinjen domov. Na hodniku v prvem nadstropju ga
je čakala žena. Ko jo, je Brezar zagledal, je potegnil revolver in začel nanjo streljati. Na srečo je ni zadel in žena se je z begom rešila. Sosedje so poklicali po telefonu policije, ki je izvedla preiskavo, vendar ni mogla izslediti, kam je Brezar skril orožje. Menijo, da je Brezar streljal na ženo iz ljubosumnosti.	0
V prepad je padel
Desetletni Belič Aurelio iz Berse-ča v Istri se je igral v bližini svojega doma. Po neprevidnosti je padel v deset metrov globok prepad, in se težko poškodoval. Brž so ga prepeljau v glavno bolnico v Trstu, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Zaradi mnogih notranjih in zunanjih poškodb je njegovo stanje resno.
Ce policijo zebe •••
Pred nedavnim se je pripeljala civilna policija iz Trsta ter začela v bližini vasi Kopriva nakladati drva, ki so last Brundule Franca. Ko je lastnik zvedel kaj se dogaja je odšel takoj na lice mesta in vprašal po komandantu policije. Z njim se je hotel pomeniti na kakšni podlagi mu hočejo vzeti drva. Policaj mu je odgovoril, da knajo za to ukaz. Podaljšem prerekanju mu je policaj izročil nek papir s katerim naj se gre pritožit na gozdno milico v Trst. Toda drva so Brandulu kljub temu odpeljali. Tov. Brundula se je šel pritožit na gozdno policijo in rezultat pritožbe je bil ta, da mu je morala civilna policija drva vrniti Toda, ko je lastnik drv, pregledal, kaj so mu vrnili, je opazil, da manjka več kot polovico drv. Lastnik ima več tisoč lir škode.
Kako deluje pošta
Prve dni decembra je pisal neki Tržačan pismo svojemu sinu, ki Študira v Tolminu in ga oddal v Trstu na pošto. Sin je dobil pismo šele v začetku februarja, točno 80 dni potem, ko je bilo oddano na pošti, in so ž» vsi mislili, da se je izgubilo. Podobnih primerov se je zgodilo že več.
Čudno se nam zdi, da potrebuje pismo za 80 km dolgo pot iz Trsta v Tolmin toliko časa, dočim prid; iz krajev onstran Morganove pre-graje v 24 urah, kakor se je ta Tržačan sam preveril. Morda bi pa poštna direkcija vedela o tej stvari kaj več povedati?
Velika skrb za invalide
O delu združenja invalidov koprskega okraja so polagali račune na zadnji konferenci v Kopru. Fq političnem pregledu so sklenili, da bodo osnovali združenje invalidov, ki bo zastopalo njihove skupne interese Ljudska oblast je mogočila prodajo tobaka tako, da bodo lahko z zaslužkom, ki ga bodo s tem imeli vzdrževali 60 družin, keterih svojcev padlih borcev ali invalidov.
Sklenili so, da bodo otvoril v Kopru Invalidski dom z kjer se bodo lahko sestajali, vzgajali in krajča-ličas. V njem bodo zaposleni sami invalidi. Ves dobiček Doma bo šel v korist Združenja.
Zastopniki ljudske oblasti so jim obljubili, da bodo poskrbeli, da bodo dobili čimpreje njihov dom, da jim bodo šli v vsakem oziru na roke, saj je to najmanj kar lahko stori ljudstvo za povračilo njihove iztve.
V četrtek Zvečer ob pol devetih je bil v dvorani Pristaniških delavcev pevski koncert, ki ga je priredilo šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankan>.
šentjakobski pevski zbor, ki Šteje približno 60 pevcev in pevk, nam je že znan iz svojih prejšnjih javnih nastopov in koncertov v tržaškem radiu.
Spored koncerta je obsegal lepo število umetnih ter nekaj narodnih in partizanskih pesmi, ki so jih izvajali menjaje, mešani, moški in ženski zbor ter moški oktek. Dirigentu Svari Vlcdu gre zasluga, da je uvrstil v spored precej visoko kvalitetnih in zahtevnih skladb novejših slovenskih skladateljev, med njimi npr. Dr. D. Švare, Ravnikd, Groebminga, Lajovica itd. Lepo so bile izvedene zlasti venček partizanskih od Švare, Groebmingov <tVe. trič», Ravnikova «Kam si šlai ter Adamičev eMlad junaki. Kvaliteti izvajanja je pri nekaterih skladbah žkodovala majhna zvočnost sopranov in tenorjev, dočim pri altih in basih pomanjkljivosti ni bilo opa-šiti ker razpolagajo s prečejšnjim številkom kvalitetnih glasov.
'Ob tej priliki bi omenili potrebo po maljših, sveših glasovih, ki smo jo opazili tako pri tem kakor tudi pri drugih zborih, ki nastopajo v javnosti.
Glede moškega okteta moramo pripomniti, da je ta vrsta pevske zasedbe najbolj občutljiva; mnogo bolj kakor kvartet ali kvintet pri katerih ne pridejo v taki meri do izraza individualne značilnosti posameznega f/lasu. Moramo .pa reči. da je moški oktet, ki je ob tej priliki nastopil, še zadovoljivo rešil svojo nalogo.
Upamo, da bomo kmalu zopet slišali pevce šentjakobskega zbora, ki so si nadeli visoko nalogo populariziranja naše novejše slovenske pesmi v javnosti ter nam jih bodo predstavili v čim popolnejši izvedbi
tako v pogledu pravilne izgovorit* kakor tudi glasbene interpretacij* Koncert je obiskalo številno & č-instvo, ki je navdušeno sledilo *j vajanfu lepe slovenske pesmi.
KAKOR POD FAŠIZMOM
Kako ravnajo z delavci
v podjetju Stock Cognac Medicmal
Iz pogovorov, ki sta ga imela dva zastopnika sindikata kemikov z gospedom Casalijem, ravnateljem podjetja Stock Cognac Medicina!, sta ugotovila, da so sindikalne razmere delavstva v tem podjetju na zelo nizki stopnji. Delavci no morejo razviti neben* delavnosti ker nimajo niti enega primernega prostora za svoj urad. Sedaj bi bilo treba izvoliti nov tovarniški odbor *in bi bilo zato potrebno, da pride v tovarno sindikalni zastopnik. Toda gospod Ca-sali je dejal, da mu *ne bo dovolil vstopa v tovarno.
("sporočila in objave )
Proslava praznika žena
V kinu Alabarda bo danes ob 9. uri konferenca, na kater-i bodo raz. pravljali o vseh važnejših ženskih problemih.
V društvu ((Zvezda* v Podlonje-rju bodo žene priredile ob 19. uri kulturno predstavo s pestrim sporedom, ki obsega igro, petje, deklamacije m prosto zabava
ASIZZ iz Barkovlj priredi danes ob 20. uri v prostorih športnega kluba slavnostni miting. Sodeloval bo pevski, godbeni in dramski odsek prosvetnega društva.
Kulturna prireditev v Cinema del Mare
Snoči je organizacija ASIZZ pri redila v okviru mednarodnega praznika žena uspelo kulturno predata* vo v dvorani Cinema del Mare. Mnogo ljudi ni moglo v premajhno dvorano in so morali oditi domov po zaslugi okupacijskih oblasti, kj niso dale nobene večje dvorane na razpolago. K prireditvi sami ste bomo še vrnili v jutrišnji številki.
*
★ ★
Prosvetna društvo <c8imon Jenko* sklicuje za jutri, v nedeljo ob 10. uri v prostorih «Kraljiča» sestanek članov mladinskega odseka. Zaradi važnost1, problemov, naj se sestanka. vsi udeležijo.
Prireditev v Ricmanjih
V nedeljo dne 9. III. ob 5 uri popoldne bodo žene iz Ricmanj in Loga proslavile mednarodni praznik žena z igro in drugim prav zanimivim sporedom. Nastopijo žensk1 zbor in solisti, sodelovala bo tudi domača godba.
ALEKSANDER BECK;
58
VOLOKOLAMSKA CESTA
Ko sem razmišljal, sem tudi jaa uporabljal šablonske besede: Ko so raebiHi, «e prebili, uničili... Toda kaj je to? Zakaj uničili? Kako se to dogaja?
Ne da bj pogledal na zemljevid, ki sem ga poznal na pamet, sem videl vijugasto obalo ozke, počasne Ruze, našo postojanko — tenko verigo mitraljezkih gnezd in strelskih celic. Za nami, v gozdu, je bilo skritih osem topov, ki so bili dodani bataljonu; pred nami pa se je vzdolž obale prikazovala smrtna protitankovska zaseka, ki se ji pravi po vojaško »eskarpa*.
Pogled je poletel dalje, preko reke, v smeri sovražnika. Do podrobnosti sem videl prostor med nama, ki ga hitlerjevci niso zavzeli, ki smo ga pa mi ie bili zapustili; videl sem poti, ki vodijo od mesta, kjer so se Nemci koncentrirali, k našim utrdbam; videl sem soteske In gozdove, ki so kot nalašč v naprej določene za zasede. Srce se mi je stiskalo, ko sem si prestavljal, kako bodo nemške kolone, ko bodo naletele r.a odpor, hitele mimo teh sotesk in gozdov, ki so nam danes še pristopne 4n kjer bi Se lahko skrile čete.
V glavi »e mi je že porajala zamisel udarca iz zaledja, udarca iz zasede, v hrbet še ne razbitih kolon, ki se bodo znašle v kleščah izmed dveh ognjev.
Pred oči mi je stopil načrt borb* s ptrotlsunkom, da M Jaa sam iznenada napade! sovražnika, ko se bo 'približevat. Toda s kakšnimi silami? Ali naj povedem bataljon iz utrjene poatojanske? BrvX avpjem nedATOšm Igasiedu bataljone,
filov trdovratno usmerjal pozornost na možnost bocbe v protisunku, če bi se za to ponudila ugodna priložnost.
Toda jaz som imel vsega skupaj sedemsto mož na fronti came-rih kilometrov. Saj vendar ne morem povesti vsega bataljona, pri tem pa pustiti postojanko nezavarovano. S kakšnimi besedam; naj vam razložim to komandantovo bolečino: Malo je sil, malo je sil—
Kc sem razmišljal ter se postavil na mesto sovražnika, eem videl veliko načinov za rešitev njegovih nalog — da prebije črto mojega bataljona, toda sam si pa nisem mogol ustvariti načrta, nisem mogel najti načina, s katerim bi mogel preprečiti proboj postojanke.
Mučil sem sebe, zmerjal. Bolelo me je vse telo, kot da bi me bil nekdo pretepel.
3.
Zvečer sem dobi] ukaz: ob petih zjutraj moram priti na položaj — levega soseda in se javiti v štabu bataljona, ki meji na nas.
Eno uro s Panfilovim.
1.
K levem sosedu sem se podal na konju.
Podčrtajte: k levemu. Želel bi, da dobite grobo, toda jasno orientacijo. Se enkrat sl zamislite črto bataljona, ki se je vila vzdolž reke Ruze. Obrnite se z obraze m proti sovražniku. Neobhodno je potrebno, da si morete tekom nadaljnjega pripovedovanja jasro predstavljati: to in to se dogaja pred vdroi, pred fronto bataljona; to in to — na desni strani; to in to — na levi, kjer so prav taki bataljoni, kot je naš, zasedli prrav tako raztegnjene položaje.
Po zgodnjli zimi, ki je nenavadna V oktobru, ko se je dalo že teden ati dva voziti a* s sanmi, se je vreme izprjmenilo. Mraz Je popustil m nastalo je južno vreme. Noči so bite temne, brez me-ae&ne.	iCSfl	uadeUptM
Zborovanje odpuščenih državnih nameščencev
V nedeljo 9. t. m. bo zborovanje odpuščenih, državnih in poldržav-raih nameščencev v dvorani kina. Mare ob 9.45 uri. Zborovanja naj se udeležo:
Vsi člani organizacije. Vsi oni, ki še niso člani, pa so vložili prošnjo, kot določa uredba ZVU št. 60. pri pristojnih držlavmlih upravah. Zastopniki krajevnih dnevnikov in tednikov.
Večerni tečaj za delavce
Šolski odsek Enotnih sindikatov namerava odpreti v sredi t. m. nove večerne tečaje za začetnike v stenografiji, za slovenščino in angleščino. Vpisovanje in pojasnila pri Šolskem ravnateljstvu v ul Mon-fort od 18, do 21. ure.
Dobrodelna prireditev v Rossettiju
V nedeljo 23. t m. ob U. uri bo v gledališču Rossetti dobrodelna prireditev v prid Zveze invalidov in onemoglih na delu. Sodelovali bodo člani tržaškega radia. Spored bo obsegal med drugim' petje novih pesmi, iigro »Doppio o niente* in neko komedijo, ki jo bodo igrali člani radijske 'gralske družine. Predprodaja vstopnic pri Centralni blagajni na Korzu, od ponedeljka 10. t. m. dalje.
Enotni sindikati
Tekstilna stroka. Odborniki naj pridejo d-anes na sedež ob 19. uri kjer bodo razpravljali o delovni pogodbi.
Kmetj'sstuo. Jutri ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Domju sestanek vseh malih in srednjih posestnikov, zakupnikov in poljskih delavcev. Isti dan ob 14. uri bo drugi kmetijski sestanek v Škofijah.
železničarji. Železničarji z Opčin »o vabljeni, da se udeležjo sestanka jutri ob 10. uri v gostiln! «Dei soci*.
Lesna industrija. V ponedeljek bo sestanek odbora na sedežu.
Spalni vozovi. Člani naj se zglasijo na sedežu zaradi važnih obvestil.
Kovinarji. Dne 10. t m. ob 19. uri bo na sedežu sestanek odbora.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 7 t. m. »e je rodilo U otrok, umrlo 7 ljudi, poroki pa sta bili 2.
ClERKVENE POROKE:	tesar
Marij Zanier in šivilja Lauretta Pontonl delavec Anton GIrotto in zasebnica Angela Brecevich.
UMRLI: 69 letna Marija Sturm, 24 letni Matildo Cepa k, 62 letni Avgust Coretti, 54 letni Pavel Blasovich, 70 letna Josipi na Rosa por. Simeoni, 50 letna Antonija Brankovldh in 78 letna Elvira Coretti,	i
Januarja meseca je bilo zaradi pomanjkanja dela odpuščenih 17 delavk. Ker s; se sedaj razmere izboljšale in sprejema podjetje rove delovne moči, je sindikat predlagal ravnatelju, naj bi sprejeli prvenstveno tiste delavke, ki so bile takrat odpuščene. Toda g. Ca-sali je ta predlog odbil in dejal, da ne bodo sprejeli nobene izmed odpuščenih delavk.
ll njlikat kemikov je poizvedoval skero pri vseh delavcih, kakšne so razmere v tovarni in prejel nešteto pritožb. Ravnateljstvo jim je zabranilo organizirati Dečji božič in je iz tega izrečno delavskega praznika napiravilo nekakšno dobrodelno prireditev. Delavci se ne morejo zbrati v svoji organi-zacijli, ker jim gospod’ Casali to prepoveduje im, ovjra na splošno vsako njihovo aktivnost. Ne vemo, če je tak način postopanja najboljši za vzpostavitev prijateljskih odnošajev med sindikalnimi organizacijami in delodajalcem. Na vsak način si sindikati pridržujejo pravico, da bodo zavzeli tako stališče, kakršno se jim bo zdelo najbolj primerno, da bodo tudi delavci tega podjetja uživali svoje osnovne pravice.
Od kje pravice
za začasno zaporo predilnice v Krminu?
Zaradi včerajšnje proglasitve stavke v predilnici v Krminu so lastniki podjetja sklenili, da bodo predilnico zaprli do prihodnjega pa nedeljka, ker po njihovem mnenju stavka ni upravičena.
Tnrneja tržaških godben®5
po Istri
V soboto in nedeljo sta napit®, la pevski zbor eTomasin in na pihala uRinaldin iz Trsta turu1'.
ja po Istri, ob priliki proslave
grame reforme. V nedeljo popom so priredili na trgu v Bujah “1 koncert z izbranim sporedom. ^ zneje so napravili drugi koncert] glcdališ&u v Kopru.
Ljudstvo je sledilo izvajanji^ velikim zanimanjem in užitkom,', pokazalo veliko dozvetnost za. prireditve, ki so doslej ostale » mo privilegij nekaterih izbrance*■
Kadilski spon
V Sobota 8. marca TRST n.
11.30 Predpoldanski koncert; 5 ljudje in nazori; 12.15 v0*tS']c.i dueti; 13 pestra glasba; 13.15 venske pesmi; 13.30 orkester LOgj
(prenos iz Vidma); 14 zdravriri oddaja; 14.10 čitanje večeri* sporeda - zaključek; 17.30 P'®’, glasba; 18 prireditve v tednu; rij pester glasbeni spored; 18.45 sip Kosovel:	Kulturne	aktut»S
sti; 19 ljudska glasbena ura; na klavir igra T. Vukelič; 29 ( sba pj željah; 20.45 pregled tlsjj melodije raznih narodov; .J*j 21 Maurice Maeterlinck: .(SleP1^, igrajo člani radijske igralske žlr.e; 21.45 ritmična glasba; plesna glasba.
SLOVENSKO PRIMOR# !
6.45 Zabavna glasba; 7. rusA» čaj Društva za kulturne sodelorijj Slovenije s SZ; 7.15 ruske ce; 7.45 lahka glasba; 12.45.1*53 glasba in objave; 13. pesmi in [ jugoslovanskih narodov; 1 uspehi poštme, telegrafske in ‘u fonske službe po osvoboditvi; Michlove samospevo poje bas»3 ton Orel, pri klavirju B. Ad*ej 14. igra Plesni orkester RL pon J stvom B. Adamič; 14.45 Ravel: Daphnis in Chloe; 18-.™ dnevnik; 18.15 igrajo in pojej« , vjeski umetniki; 18.30 ocllorijL Avdjejenkovega romana «bju“L(, 19. igrajo in pote jo sovjetski 9^, niki; 19.30 lahka glasba in obJ^i 19.45 pogovor s poslušalci; . rij drobne skladbe velikih moj^' j 20.30 Regent Ivan:	O	sodo«*^
slovanskem gibanju: 21. slova*j orkestralna glasba: 21.30 vesel® ^ jejo Fantje na vasi; 22. pren°!|) sti Zvezne postaje iz Beogr8 22.15 pisana glasba do polnoč*-
KINOPKEDSTAtlEi
ROSSETTI. 15. cKdaj boš °C SUPERCINEMA. 15:	rPo51®
poljuba*, D. Durbin. FENICE. 15.30: »Ubežnik je P°v na vrata», Gary Grant. .p F1LODRAMMATICO. 15: nOŽ8« CINE MARE. 14.30: »Ideal**1
ITALIA. 15: »Njeno veličans1-1*4 zaljubljeno*.
»Mesec za
»Zločini
ALABARDA. 14 nar jev*.
IMPERO. 14.30: kazni*.
VTALE. 15: »Angel in vrag*, jr MASSIMO. 15: »En dan v * c ju*.	fj
GARIBALDI. 15: »Emil ZolA* Muni.
IDEALE. 16: »Banket v RitzuS,d SAVONA. 15: «Beda gospoda veta*.	J
   V
Odg. urednik DUŠAN HR® Tisk Stabilimento Tip. Tri'
MALI
O G L Aj.
KOMPLETNO SPALNICO z mi za 47.000 lir, drugo spalrij štiridelno omaro, moderno njo, šivalni »troj, volneno ZriL k er: odpotujem prodam. Trst. faele Sanzio 20, I. nad.
Sožalje
Prebivalstvo iz Podlonjerja-Visoki Sv. Ivan bo zelo občutilo izgubo tako človečanskega zdravnika, kakor je bil dr. Cavini Avgust. Družini blagega pokojnika izreka tem potem svoje najgloblje sožalje.
Popravek
Z ozirom na članek, ki je bil objavljen v našem listu dne 5. t m. pod naslovem »Mestni mesarji -klavci protestirajo* izjavlja samostojna skupina klavcev pri javni klavnici v Trstu sledeče:
Resnici na ljubo moramo priznati, da se je g. Andrej Obersnel iz Lokve držal sporazuma, ki ga je sklenil z nami. Objava omenjenega članka se mora 'pripisati tretjim osebam, ki so izrabile dobro vero v Obrsne-la. Za samostjno skupino klavcev pri javni klavnici v Trstu
JENCO GIOVANNI, predsednik
+ LJUDSKA ZALOZBA v
sporoča, da je umrl njen benec tovariš
Carli Mario
U®11':
Trst, 7. 3. 1947.
TOVAR1^1
 J
d
SINGER
ŠIVALNI STROJI, pogret-, ohištvom, predvojni mater114 A UGODNIH CENAH raPr i
TRST J
Ulica dellTstria 13, tel. ^
ŽENSKO
v dobrem stanju proda**1' j
POBRILA JOSIP, Hrpelje J
ZDRAVNIK	,
Dr. FRANJO DELAK
je preselil »vojo ordinacijo iz ROJANA ^ ul. COMMERCIALE št. 10, II. — Spreje**1* v BARKOVLJAH od U-t *>' ' TELEFON št. 29-55*-
od 3-5 ure, popoldne.
ASIZZ OPČINE priredi v NEDELJO 9. t. m. ob 16. url ob priliki mednarodnega praznika žene
KULTURNO PRIREDITE^
SODELUJE OPENSKA GODRA.
Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja sporoča:
Med vsebino lepaka za nagradni natečaj je treba vlomiti
TRIESTE 1.°
Besedilo znaka naj bo: i»’ i m . a i mm ji nrift jljjmbbu
MAGGIO - MAJ TRS?
TR3ESTE 1/V - TRST
»*#■