Stev. 236 V Trstu, v pttak 30. avgusta 1918 Latnlk Xlltl. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praSMkito. — Ureain&vo: I !»fca sv Frauči&Ka Asiškega 5t 20, juidstr. — Dopisi naj se pošiljajo iiredn&vti. — NefranRirana pisma ac qe sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. ■tm. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosorcij lista »Edinosti0. — Tisk tiskarne „Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57 — Naročnina znate: Za telo leto K 40—, pol leta K 20-—» tri tnesece K 10 -, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4*—. . Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vlnujev. - ■ - EDINO - »■ Posamezne AtevJlke zastarele 2 »- i'*. Oglasi irgovoev in obrtnikov jam |>o o.i: osmrtnice, zr. .-:die. poslanice, vaai«a. ogiui denarnih zavodov mm po '-'S- vin; oglasi tekstu lista do pet vrsi K 20. —; vsaka nadaljna vrsta K 2—. Mali oglasi 0 vin. beseda, najmanj pa vin. Oglase sprejemu fnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pobijajo upravi list«. — Plačuje se izključno Ic upravi .Edinosti8. — Uprava in inseratni oddelek * nahajata v ulici sv. Frani!Ška As 5t. Poštnohranilnični račun št. 841.999, — posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. izveina armadna poročila. i AVSTRIJSKO. Italijansko bolišče. — V Judi-kari-ab, pri Bezzecca In na planoti Sedmih občin, poizvedovalni boji. Sicer nič {važnega. , Albanija.— Med Janico in VojuŠo, kakor tudi v južnem delu pogorfa Tonior je sovražnik vnovič postavil v bran. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja: Z apadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta in generala Boehna: Na bojišču jugovzhodno Arrasa se je zgodaj zjutraj južno Scarpe izvršeni angleški napad razbil v našem ognju. Opoldne je sovražnik z novo silo obnovil svoje prebitne poizkuse. Med Scarpo in potokom Sensee jc izvršil pet navalov. Pomorjanskl in za-padno-pruski polki so tudi včeraj zopet štrli naval sovražnika; podpirani uspešno cd krilnega ognja artiljerije, so vsakikrat odbili sovražnika. 0oiry Notredame je bil pozorišče srditih bojev. Trikrat smo s pro-.ilsunkcm zopet iztrgali sovražniku razvaline te vasi. Pri novih sovražnih napadih [zvečer |e ostal kraj v sovražnih rokah. Glavni sunek angleškega napada je zadel virteraberške polke na obeh straneh ceste Arras—Cambrai. Sedemkrat je navalil tu Sovražnik in oklopnjaki so posegali vedno fzneva na cesti in ob cesti. V globokih vrstah je sledila pehota, a je obležala v ognju naših strojnic in v prvih črtah bojujočih se topov. Kjer je sovražnik vdrl v našo postojanko, je bil takoj zopet popolnoma pregnan s protisunkom. Južno Croisillesa in jugovzhodno Morya so bili angleški napadi odbiti. Jugozapadno Bapautna nobenega pehotnega delovanja. Mesto samo je bilo v težkem angleškem ognju. Pri bojih dne 27. t. m. za Tifloy se je posebno odlikoval pešpolk št. 206. Njegova deveta stotnija je držala za-pffinl dei kraja, akoprav je bila vsled sovražnega vdora s severa ogrožena v hrbtu, do zadnje patrone in potem z bajonetom. Iz samostojnega sklepa ji je priskočila na pomoč tretja stotnija tega polka, ki te potem zopet vrgla sovražnika iz vasi. Severno Somme ie sovražnik zgodaj zjutraj obnovil svoje napade med Fler-som in Curlu. Pri Hardecourtu je vdrl v našo črto. V protinapadu ga je grenadirski poik &t. 2 pod vodstvom njegovega poveljnika majorja O iona skupno s heSensklml stotnijami zopet popolnoma vrgel. Med Sommo in Oiso so ostale sprednje jcete pred našimi novimi postojankami "V bojni dotiki s sovražnikom, ki je sledil 27. t. m. le obotavlja je, včeraj pa ostreje pre-ke črte Dompierre—Belloy—Nesle—Be-ttulieu—Suzoy. Prizadejale so mu večkrat z napadi izgube in se nato izognile. Jugovzhodno Noyona ie sovražnik po jako motni pripravi napadel naše stare črte, kipa ;niso bile več zasedene od nas. Noyon leži i v najtežjem ognju Francozov. Mesto je v 'naši bojni fronti. Severno Aisne so Francozi po pritegnitvi Amerikancev zopet pričeli svoje napade; bili so odbiti z najtežjimi izgubami. 'Na hribu Pasly so konjeniški strelski polki petkrat odbili naval sovražnika. Razbitih Je bilo več oklopnjakov. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Neznat-iio topovsko delovanje. Živahno letalsko gibanje. Zapadno Mazzana in na vzhodnem bregu Jordana uspešni boji v sprednjem ozemlju. Ujeli smo več mož. — Su-nefe vstašev proti hedžaški progi prt Za-tiedfradešu ie bil odbit. — Pri Majdanu ob perzijski meji smo napadli neko angleško prebiralno poveljstvo in mu prizadejali izgube. — Na ostali fronti le položaj neizpre-menjen. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 28. avgusta. — V dolini Lagarine, na asiaški planoti in v ozemlju Monte Asolona uspešno streljanje naših baterij v sovražne, na pohodu se nahajajoče kolone In oskrbna središča. Pri Torbolu smo poiopili neki motorni čoln. Naše patrulje so v dc'inah Posine m Asse ujele nekaj mož, razstrelile v ozemlju Monte Grappe neko municijsko skladišče, uničile neki manjši stražni oddelek in izzvale alarm v sovražnih črtah. — Albanska fron- PODLISTEK. Passtolovčevl zapiski. Rorran. Iz francoskega prevedel A. R. — Ne. — Kje pa? — To izveste drevi. — Hvala. Matilda, hvala, liubica!- In ko je ponovno neštetokrat poljubi! lepi mladi gospe obe roki, je odšel, skoraj opotekaje se, kakor kak pustolovec pod težo svoje sreče, in se le zaprl v svoje stanovanje, kjer je pričakoval pismeca, ki naj. bi mu prineslo ključ k najkrasnej-šernu vseh zakladov. Pismo je prišlo proti večeru. Raphael še ni poznal Matildine pisave. Ko pa mu ie Acajou prinesel majhen dišeč ovitek, z go-lobčkom na pečatu, ni več dvomil in se obotavljal. Zaklenil se je takoj v svoji sobi, da ne bi ga motu kdo pri čitanju, poljubil ovitek neštetokrat končno odtrgal pečat in čital: »Dragi prijatelji« ta: Dne 27. t. m. zjutraj je neki italijanski konjeniški oddelek pri nekem poizvedovanju južno dolnjega Semenija pognal sovražne oddelke v beg in ujel nekaj mož. Tekom dneva so angleška letalska brodovja z uspehom obstreljevala prve sovražne črte. Francosko uradno poročilo. 27. avgusta pop. — Južno Avre so francoske Čete povečale svoje uspehe pri St. Mardu in odbile več protinapadov. Tekom včerajšnjih bojev so ujele 1100 mož, med njimi- 36 oficirjev. Med Oiso in Aisno se je včeraj zvečer nemški protinapad zapadno Chavignya izjalovil. Pri Bagneuxu smo napredovali za 1200 m. Ponoči je bil topovski boj med Ailetto in Aisno zelo živahen. 27. avgusta zvečer. — Naš neprestani pritisk ie sovražnika prisilil, da je danes nadaljeval svoje umikanje na obeh straneh Ancre. Na fronti okoli 20 km so prodrle naše čete na gotovih točkah do 4 km globoko. Nahajamo se splošni črti neposredno zapadno Ćhaulnesa—Punchy—Liancourt—Ver-pillieTS. Zasedli smo Hallu, Fransart, Cremery, Gruny, Carrepuis, Roye, Laucourt in- Grapeau-m&snH. Angleško uradno poročilo. 27. avgusta. — V ponedeljek popoldne in zvečer so se vršili med Mariecourtom in Bapaumom kakor tudi severno odtod težld boji. Sovražnik je napadel ponovno z močnimi silami in le Imel velike izgube, ne da bi mogel zaustaviti našega napredovanja. Angleži in Walisani so udarili skozi Montauban ob velikem višinskem hrbtu in dosegli Longuevai. Tu nas je vrgel ob 6 zvečer srdit protinapad nazaj proti Bazentinu in gozdu. Na tej črti smo razbili napad sovražnika in se pri zo-petnrm napredovanju ustalili vzhodno gozda. Ponoči je izvršil sovražnik v drugič protinapad, ki je bil odbit, še predno je prispel do naših črt. Severno gozda je potisnil sovražnik pri Lignvu in ThiIloyu naše čete za 400—500 m nazaj. Novo-zelandci so se po težkem boju ustalili na skrajni severni meji Bapauma. Angleži so prodirali dalje severno proti Beugnatri; in se bojevali tik pred Croisillesom. Na desnem krilu bojne fronte - so napredovali Avstralci na obeh straneh Somme, posebno proti Dompiersu in vzliodno Suzanne. Na levem krilu so zavzeli' popoldne Kanadc-i. greben vzhodno NVancourta in se ustalili vzhodno Ciue-mappa. Število od jutra 21. t. m. privedenih ujetnikov presega 21.000 mož. 28. avgusta zvečer. — Južno Somme so nadaljevale avstralske čete pritisk na sovražnika in dosegle splošno Črto Fresnes—Herbecourt. Sovražnik se trdovraten brani prt rečnih prehodih -pri Brie in Peronnu. Na severnem bregu Somme so zavzele naše čete Curlu in Hardencourt in napredovale v smeri Maurepasa. Med Bapaumom in Scarpo smo danes nadaljevali lastno napade. Napredovali smo na vseh točkah. Croisilles, kjer se je sovražnik srdito branil, je bil polagoma od londonskih čet obkoljen in je sedaj v naših rokah. Angleške čete so si izsililo pot v smeri Fraucour-ta (?) in jugovzhodno Fontaine les Croisillesa. Po težkih, ves dan trajajočih bojih so vrgle kanadske čete sovražnika iz več močno branjenih točk in važnih sistemov jarkov in zavzele Boiry Notre Dame in P^lves. Tekom te akcije smo ujeli množino vojakov. Cez dan smo pomaknili lastno črto severno Loco naprej. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 29. (Kor.), Na parniških progah med Port Saldom in zapadnim Sredozemskim morjem so potopili naši podvodniki zopet 17.000 ton, med njimi neki velik angleški parnik 8.000 ton, ki je imel na krovu riž in druge deželne pridelke iz Indije za Anglijo. BERN, 29. (Kor.) »Temps« poroča iz RJo de Janeira: Ameriški parnik »Great Arbour«^ se je vsled eksplozije v bližini otoka Fermanda potopil. 23 mož posadke je bilo rešenih, 4 se pogrešajo. ^ IZ RUSIJE. Ustanovitev začasne vlade v Arhangelsku. LONDON, 28. (Kor.) Reuter poroča iz Arhangel-ska: Tu je bila sestavljena provlzorična vlada pod imenom »Vrhovna uprava severnih ozentelj« in obstoja iz udeležnikov ustavodajne skupščine, ki je bila preteklo zimo razgnana od boljševikov. Delavske organizacije so obljubile svojo pomoč pod pogojem, da se bo vodila socijalitična politika in da se bodo preprečila vsa reakcijonarna gibanja. Kmetje vztrajajo na tem, da se morajo svoboščine, ki so bile priborjene s februarsko revolucijo L 1917, obdržati in zahtevajo, da naj določi končno obliko ruske vlade ustavodajna skupščina. Prebivalstvo je proti nasilni mobilizaciji in proti vojni. Prbstovoljci in zavezniške čete zasledujejo sile boljševikov. ki se umikajo ob progi £roti Vo-logdi. Sibirska fronta. VLADIVOSTOK, 24. (Kor.) Konzularne oblasti so zaprosile za vojaško pomoč, da se razorože čete generalov Pleškova in Horvata. Njihovemu nasvetu §e bo najbrže ugodilo. Danes je pričelo Verujem v Vašo ljubezen, in Vi jo imate mojo popolnoma in nerazdeljeno. Ne zakrivam si niti velikosti svoje krivde, ki si jo nalagam, ljubeč Vas, niti kesa in morda nesreče, ki bo pač pozneje sledila tej krivdi, toda ne bojim se ničesar; v tem trenutku govorim zadnjikrat o tej stvari in-ne bom nikdar kalila Vaše sreče niti z obžalovanjem niti s solzami. Odslej sem Vaša, popolnoma Vaša, Raphael, toda moja čast in samo moja ilT jo moram pred očmi sveta ohraniti čisto in neomadeževano za onega, čigar ime nosim. Ne smem torei nikdar priti k Vam, Raphael, in tudi-ne pridem. Poiščite kako skrivno zavetišče, v katerem se more skriti najina ljubezen. V hiši, katero izberete, ne sme nihče slutiti, kdo ste vi in kdo sem jaz. Za vas grešim, zato me morate tudi varovati prezira, ki bi me zadel, če bi se izvedelo kaj o mojem ravnanju. Bog mi je priča, da Vas ljubim tako^Io, da se ne ustrašim jiičesar in v slučaja potrebe tvegam vse in grem za vami; toda ponavljam, moja čast ni samo mola. Nisem svobodna, ljub ček; moje jtallšče t družbi mi dela velikanske ovire; okrog- spiošno prodiranje zavezniških čet na ironto ob Usuriju. Bcljševiki so se umaknili za 6 milj. TOKIJO, 24. (Kor.) Oddelek generala K«r!mi-kova, ki ie stal v bližini Antonovke, je bil dne 20. t. m. napaden s premočjo in se je umaknil. Čehi so bili istotako prisiljeni, da se umaknejo. Umikajoče se je sprejel neki japonski oddelek v bližini Svijatine, nakar je Kalmikov s pomočjo Francozov in Cehov zavzel Svijatino. Jnr.onci so imeli pri kritiu umika nekaj izgub. Mirovna pogajanja med Finsko in Rusijo k cdgodena. BEROLIN, 28. (Kor.) S finske strani se poroča: Ker pri finsko-ruskih mirovnih pogajanjih v glavnih vprašanjih dosedaj ni bilo mogeče doseči sporazuma med obema strankama, so finski zastopniki predlagali, da naj se pogajanja za par tednov odgode. Pri zopetni otvoritvi pogajanj bi finski zastopniki predložili, ruskim nad&Ijne predloge s posredovanjem nemške vlade. Obojestranski zastopniki odpotujejo že prihodnje dni iz BeroKna. Predsednik finske delegacije pa ostane začasne tu. Norveška fn Nemčija. KRISTIJANIJA, 28. (Kor) Norveški jutranji listi objavljajo sledeče uradno poročilo: Norvešk? poslanik v Berolinu, ki se je povodom potopitve parnika »Somerstada« obrnil po naiočilu na nemški zunanji urad, le dobil od tega zagotovilo, da nemška vlada nikakor nima namena, da bi ovirale. Norveški dovažanje živil zunaj zapornega pasu in da je zajamčeno vsako potrebno zadoščenje, ako je bil parnik, kar pa skoraj ni pričakovati, v resnici potopljen brez svarila. Norveški poslanik se je, ko je bila pozneje naznanjena potopitev parnika »San Jose«, zato ttiul obrnil na nemšk! zu-nanji_urad. V tej stvari *bo čimprej uvedena preiskava. Pastirsko pismo škofov avstrijskim narodom. Za domovino, in !-:aioiiško vero. DUNAJ, 29. (Kor.) Nadškofi in škofi sc izdali pastirsko pismo, ki pravi med drugim: V dobi, ko se vrše tako velike Spremembe v življenju narodov, smatramo z? svojo dolžnost, da pokažemo pravo pet iz zmešnjave sedanjih zmot in zločinov. Pri vsej žalosti, ki nas navdaja ob pogledi* na razvaline, nakopičene od sedanje vojne, nas tolaži-'zavest, da krivda na prelivanju- krvi ne pa-da na našo domovino. Koliko se tTudi naš skrbni cesar, da doseže mir in da prihrani svojim ljubljenim narodom nadaljne krvne žrtve! Ako bi bilo odvisno vse od njega, bi imeli že zdavnaj mir. Toda žalrbog so dosedaj naši sovražniki z zasmehovanjem odklonili vsako mirovno ponudbo. Še več. Sovražniki so s posredovanjem brezvestnih sopomaga-čev zanesli v našo državo gibanje, ki naj bi delovalo med nami. kakor iskra v sodti smodnika. Dovolj sramotno je za nas, da so se naši sovražnrki. ki nas niso mog?i premagati z orožjem, drzrrMi poizkušati, da bi nas zapeljali k prelomit zvestobe ce-isiacru in državi m da \yi zastrupili z tfbrekov an jem prirojeno zvesto&o vladarski hiši fin pripravili notranji razpad. Pastirsko pismo nastopa nato proti odiranju in obžaljuje, da predstavljata pomanjkanje žml in silna draginja najobeut-iieše vojrre posledice. Gotovo je prctr? vladajočim okoliščinam dovoljena poštena in razumna kritika in zažeijen tudi strokovniaški nasvet. Toda mrmranje in grožnje ne prinesejo niti zrna pšemce in čudi nobenega krompirja v državo, pač pa spravljajo našo državo v slab glas in oja-čujejo upanje naših sovražnikov, da nas vendar še premagajo, ako le dosti dolgo vztrajajo v vojni. Gotovo kna visak producent pravico do časovnim- razmeram in trudu odgovarjajočemu donesku dela. Toda kar se zadržuje preko pravičnega plačila, preko lastne potrebe in preko krščanske skrbi za bodočnost, je danes nepravična dobrina. Pastirsko pismo apelira na velikodušno darežljivost vseh, ki iti' danes samo velik čin ljubezni do Boga in bližnjega, ampak obenem tudi delo za domovino. Pastirsko pismo zaključuje s pozivom k nadaljnemu hrabremu vztrajanju in pravi: Kljub vsej bojaželjnosti naših sovražnikov, ki se hočejo zadovoljiti le z našim pogfnom, mora vendar priti mir. Mi nimamo vzroka za obupavanje. Naša država je bila dosedaj v posebni zaščiti božje Previdnosti. Premislite le nevarnosti, v katerih smo bili vsled« premoči sovražnikov in ki (So sedaj srečno od vrnjene! To nas navdaja z veselim upanjem na bodočnost. Avstrija ima nalog, da iz- inokrog mene so služabniki, ki morejo biti vsi vohuni in ovadnikL In da premotiva te čuvale v livreji, imam eno samo sredstvo in to je onečašča-nje svetišča. Toda drugega nimam in Bog mi bo odpustil. Jutri opoldne o poli ene, stopim pred cerkvijo sv. Roka iz mojega voza. Pridite v drugo stransko kapelo na levi, toda v qerkvl me ne nagovorite. O, kar storim, je nekaj groznega. Zaničeval me boste, Raphael, in Bog me bo kaznoval. O, naj kaznuje mene samo!—t. Kamor me popeljete, grem z Vami.« • • • Ko je Raphael prečltal to pismo t veliko radostjo, se je oblekel, da. W šel z doma. V trenutku, ko |e stopil čez prag, je pristopil k njemu Acajou s Čepico v roki, proseč, da bi mu dovolil, da sme za dve ur* z doma. _ Da, — je odgovoril Raphael; — samo da se vrnete ob enajstih Črnec si le najel izvoščka in se le dal odpeljati v stanovanje barona de Maoberta, da ms lavi, da je prišlo pismo, na kater« se le na belem vosku nahajal na pečata gntobček polni providencijalno nalogo in to kot domovina zveze narodov, ki jim daje streho. Moč Avstrije temelji v edinosti njenih narodov, ta pa v liafoJiški veri. Za nas obstoja torej fe ena res^a nevarnoat: odpad od katoliške vere. Cesar Karel v Monakovem. MONAKOVO, 28. (Kor.) Cesar Karel je ob 'A 12 opoldne, prihajajoč iz Draždanov, prispel na kratek obisk bavarskega kralia. Oficijalnega sprejema na cesarieyo željo ni bilo. Pozdrav med obema vladarjema je^bil iako prisrčen. Prebivalstvo le cesarja povsod spoštljivo pozdravljalo. Ob ^»5 popoldne je cesar zopet odpotoval. REICHENAU, 29. (Kor.) Cesar Karel in cesarica Žita sta prispela zopet v grad WarthoIz. Cesar Viljem v posetlb pri bolgarskem kralia. fcEROLIN, 29. (Kor.) Cesar Viljem je prišel danes v posete h kralju Ferdinandu bolgarskemu v Nauheim. Povratek Hertlinga v Berolin. BEROLIN, 29. (Kor.) Državni kancelar grof Hertling se je z državnim podtajnikom pl. Rado-v/itzem in spremstvom danes zjutraj vrnil iz glavnega stana v Berolin. Htndcnburg zdrav. BEROLIN. 29. (Kor.) Na brzojavko, ki jo je poslala Vaterlandspartei v'Reichenbachu Hinden-burgu s prošnjo, naj se kaj oglasi, da pobije s tem vesti o njegovem zdravstvenem stanju, je došel sledeč: odgovor: »Jaz sem, hvala Bogu, popolnoma zdrav in gledam z zaupanjem v bodočnost. Maršal HindenbUrg.« Seja odseka zveznega sveta za zunanje stvari. BEROLIN, 2S. (Kor.) Odsek zveznega sveta za zunanje stvari bo imel v ponedeljek popoldne pod predsedstvom bavarskega ministrskega predsednika pl. Dandla sejo. Problem malega naroda. Kolikokrat zmo pred vojno razpravljali o problemu malih narodov! Pesimist navadno opozarja na tesne meje gospodarnega razvoja -na maloštevilne stotine, Vatere čitaj o naša znanstvena in literarna lela. Opthnist mu odgovarja: Malo nas je, a smo ljudje, ter priporoča z Masarykom: V malem narodu more biti vsakdo na svojem mestu. Problem malega naroda rešimo tako, da bo vsakdo med nami, če ne velik, pa vsaj dober. Vendar pa ie med nami Slovenci čutil vsakuo, da ie vendar nekaj utemeljenega v prigovorih pesimistov. Zato smo seveda tem odločneje priporočali optimistično formulo. Že tedaj smo vedeli, da je za mali slovenski narod rešitev edino le v jugoslovanskem narodu. V dvanajištimrlijonski državi se more rešiti naše področje, o katerem pravimo po vsej pravici, da je na kritični točki Evrope. In ne samo politično, temveč tudi kulturno moremo živeti poiX)liio življenje samo v Jugoslovanfcsvu, kjer naše znanstveno in prosveto delovanje sploh najde prostran delokrog. Dvanajst milijonov je že nekaj. Toda sedanja svetovna vojna nam ikaže, da vprašanje naloge naroda še ni popolnoma rešeno, če narodu"^raiste število na 12 milijonov. V boju pTOti imperializmu velikih narodov je dvanajst milijonov sila, toda ne zadostuje. Nemški gospodarski im-perijalizem, ki hoče, odbit na zapadu, potiskati s svojimi industrijskimi proizvodi in, kar je najnevarnejše, s svojim ljudskim materijalom proti vzhodu, nam je nevaren •sosed. To vprašanje malega naroda se, je načeloma rešilo na posvetovanjih 17. avgusta v Ljubljani. Zveza s poljsko in češko državo je odgovor na vse ono, kar zadaje strah in dvome onim, ki isamo v velesilah vidijo poroštvo za gospod ar kisi razvoj. V Ljubljani so se najodličnejši zastopniki Poljakov, Cehov in Jugoslovanov posvetovali, kako bi si medsebojno mogli zajamčiti varnost pred revanšami, proti gospo-damki invaziji in proti kulturni okupaciji, ki nam preti. Del te velike obrambne naloge prevzame svetovna zveza narodov, katera bo jamčila za mir. Drugi del pa reši zveza naših treh narodov, o kater* se je razpravljalo v Ljubljani. Vprašanje našega malega naroda je potemtakem načeloma rešeno. Sedaj imamo vse: združili smo se, da zgradimo skupni dom Slovencev, Hrvatov in Srbov, a da obranimo ta dom, zgradimo s pravičnimi sosedi okoli njega tudi dom naših bratov, nezavzetno vkupno trdnjavo, ki bo čuvala našo last, z vsemi poštenimi naredi sveta pa ustanovimo zvezo proti vsakemu novemu svetovnemu požarju. Razne politične vesti. Sestanek državnega zbora. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, se bo sestal parlament šele začetkom oktobra. Rešitev novih davkov, proračunskega provizorija in ostalih od odsekov izgotovljenih poročil bo zaposlilo zbornico do konca novembra. Potem je računati tudč z dele-gacijskim zasedanjem in odločiti bo treba vprašanje podaljšanja poslamskih mandatov. Posvetovanja ministrskega predsednika se tičejo zaenkrat izključno le sklicanja finančnega odseka s tendenco, da se omogoči delazmožnast odiseka in doseže večina za davčne predloge. Od izida razprav finančnega odseka, bo odvisno, ali se "sestane zbornica k posebnemu davčnem« zasedanju, ali pa bodo davčne predloge rešene Sele v Jesenskem zasedanju. Hussarekovi federalistični načrti In Cc- hL MtoisiiJsfci predsednik baron Hussarek se Baje resno bavi z vprašanjem revizUs avstrijske ustave, ki je postalo v očfgled izpremenjenemu mednarodnemu položaju monarhije eno njenih najvažnejših vprašanj. Stvar sama je zavrta sicer še v ne-P rodimo meglo in temo žn je presojanje o toatvarni resnosti vlade_ le vprašanje okusa. Vprašanje samo je vsekakor jako resno in se mu ne bo mogla izogniti več nobena vlada. Vse vesti o dozdevnih po ga- : j a nji h vlade z raznimi zaupniki narodov Je : spravilo v svet* glasilo čeških konservativcev »Čech«, nakar se je seveda razvila take; živahna debata, zlasti ker vest! uradno niso bile zanikane. Cehi sami stvari ne smatrajo resne, ampak le za navadne spletke raznih neodgovornih in nepoklicnih čeških faktorjev. Tako piše glavno glasilo agrarcev »Venkov«: Pri nas zamore odločati o politiki in ix>litičm taktiki edino in samo Cesky Svaz in ta ne ve nrČ 0 takih konferencah in ni imenoval nrti isvojih zaupnikov niti nobenih zastopnikov za take konference. Ako ima baron Hussa-rek kake češke zaupnike, so to le slain-. nati možje, k; nimajo nikogar za seboj. —j vLidove Noviny« izjavljajo v članku, ki: pa ga >e cenzura močna črtala, da gre le j za navadne spletke »Cecha«-in da misli; vlada najbrže le na kak ok-tror. Ako se« morda kak češki penzijonist izdaja kot za-j upnik češkega naroda v ministrstvu, je to» njegova osebna stvar; češki narod smatra za svoje zaupnike le člane Narodnega sve- i ta in pa parlamentarne 'dclegaciie. Češka deklaracija ostane neomajna in se tudi ife| more odstraniti s kako oktroirano izpre-.; membo ustave. Posl. Stanjek in predised-. nik Narodnega sveta dr. Kramar gotovo; nikdar ne bosta privolila v kaka pogaja-' nja, ki se ne bi vršila na temelju češke< deklaracije, ker bi vsako drugačno posto-; panje pomenilo izdajstvo na češkem na-! rodu. Nemec o Jugoslovanskem vprašanju. — Znani nemški publicžst Herman Wendel jei •napisal vrsto člankov o jugoslovanskem vprašanju ter je pokazal v njih precej natančno poznavanje naših razmer in objektivno sodbo. Svoje Članke zaključuje: Vkliub vojnemu stanju pri Jugoslovanih zmagovito napreduje misel narodne edinosti. Z Josipom Frankom ie padla v grob •ideja Velike Hrvatske in straši samo še v glavah onrh, ki se ne more)o iznebki poverjenih jim tradicij. Tudi slovenski par-tikularizem je brez vsake moči. Vse, kar pomenja življenje in obljublja bodočnost, vidi v Slovencih, Hrvatih in Srbih eden edrn narod s tremi različnimi imeni, ki se bori za zedinjenje vseh Jugoslovanov od Soče do Vardarja, ker sta demokratizacija' mas po svetovni voini in ruska revolucija-globoko v narodno zavest vsadili misel narodnega edinstva. Plod tega razvitka so bile zahteve majniške deklaracije. Bo) med Orlandora in Sonuinom. V italijanski polrtvki se bije sedaj, kakor smo naglašali že ponovno, radi smeri Italijan-' ske polirt?ke napram avstrijskim narodnostim precej oster boj, ki je zanimiv posebno radi tega, ker so se celo v italijanskem, kabmetu pojavila močna naisprotstva. Ministrski predsednik Orlando stoji namreč', na stališču, da zahtevajo interesi Italije' razdelitev Avstrie in zato je treba podpi-radi vse one narode, ki se hočejo odcepiti 01 Avstrije. Italija mora privoliti v ustanovitev samostojne jugoslovanske države,: s katero bo uredila sporna teritorijalna* vprašanja; kakor hitro razpade Avstrija.* Nasprotno pa misli Sonnino takole: Av-j strija, pa naj je nemška ali slovanska,• predstavlja, dokler je velevlast,-kakor vsa-! ka druga država, ki bi bila gospodarica-vzhodnega Jadrana, trajno nevarnost za Italijo, ogrožanje njene slobode in njenega mirnega razvoja. Nasprotje med obema tema stališčema obstoja zlasti v tem, ker zagovarja Orlando razdelitev Avuirije čisto po ententnem programu, kar bi bil najhujši udarec za Nemčijo. Orlando hoče torej dosečivprvi vrsti skupni ententni vojni cilj, kajti v nasprotnem slučaju bi propadle tudi italijanske zahteve. Orlandu je uničenje Avstrije zadostno jamstvo za izpolnitev italijanskih teritorijalnih zahtev. Vprašanje, ali bo jugoslovanska država tekmovala z italijansko, je po njegovem mnenm sekundarno. Sonnino izhaja s stališča, ^da Italija mora doseči cilje, radi katerih je stopila v vojno, in sicer gospodstvo nad Jadranskim morjem in posest večjega dela Primorja. Ti cilji bi se zamegli doseči, tudi ako Avstrija ne bi bila uničena, ampak -samo toliko oslabljena, da bi privolila v italijanske zahteve. Po Sonninovem mnenju je nevarnost od slabotne narod-nostre države, kakor je Avstrija, mnogo manjša, kakor pa od kake močne jugoslovanske države. Ne gre torej za prijateljsko oz. neprijateljsko politiko napram Avstriji, kajti predpostavka tako prvega •kakor drugega državnika je poraz Avstrije. Orlando samo hoče, da sovražnika uniči, dočim Sonnino začasno to odklanja. Posvetovanja o mirovnih pogojih v Londonu. »Corriere della Sera« poroča iz Londona, da je angleška vlada povabila kabinete Srbije, Cmegore, Belgije in Grške za 16. septembra v London, da se določijo končni mirovni pogoji njihovih dežel. Dopolnitev mirovnih pogodb z Rusijo. O podrobnostih treh dopolnilnih pogodb k brest-litovskim pogodbam, ki so bile pod-oisane v torek v Berolinu od nemških in Stran 11. „EDINOST" Sltv. 23$ V Trstu, dne 30, avftnta 19IS ! !!«kili zastopnikov, tu nT iriC znano. Vbe-»kakor se zamore doiRiievaii,/ua k sedaj nsrcena tako moda baltiških mejflih držar, kak!k> pač treba urediti razna vprašanja, ki izhajajo iz mirovnega sklepa. Tudi Avstrc-Ogrska mora z Rusijo rešiti šc razna finančna 'In juridična vprašanja. Svoječa-snc* je bila v to svrho pod vodstvom konzula de Pcttere odposlana v Moskvo posebna finančna konrisiia, ki pa pogajanj še ni za-kliučila. K da i pride ruski poslanik na Dunaj. ni znano. Sigurno ni še niti, ali se je ruska vlada končno odločila za gospo-da Kamenjeva, ki je bil prvomo določen za to 4nesro. Grof Sternberg o izgletfih za —Croiu Sternberga, znanemu češkemu aristokrati], bi danes gotovo želeli milijoni trpečega človeštva, da bi bil dober prorc-k. V listu »Moravska Orlice« priobčuje namreč članek, v katerem zastopa mnenje, d-a je današnji položaj — politični in miHtarični — ugoden za začetek mirovne akcije. Fini živo:, ki ne mislijo samo z očmi in ušesi, že slutijo prihajajoči mir. »Jaz sem — se ponaša grof Sternberg - z apodiktično gotovostjo vedel, da pride ta volna, in sicer druga balkanska vojna, iz katere je nastala svetovna vojna. Istotako apodiktično pravim sgLaj: stopimo pred mirom !« — To svojo trdno vero utemeljuje grof Sternberg tr.ko-ie: Pred letom dni je bil vsakdo gotov, da bo zmagovalec on. Angleži so se nadejali, da nas sestradajo." Danes ima ententa tudi militarrične uspehe. A zgodovina britanskega naroda dokazuje, da Anglija ni bila nikdar premagana z. orožjem. Pač pa je pri njih večkrat zmagalo pametno spoz-nanje. Politična modrost Anglije je \ečja, nego nje sovraštvo. Če ima nje orožje uspehe, je dostopneja, nego pa Anglija, ki se mora boriti nečastno. Angleži sklenejo m r, ne ponudijo ga pa nikdar! Nrkdar ne prosijo za mir. Rajši «se bodo borili do zadnjega moža. nego da bi priznali, da so moraiično tepeni. — Bodimo modri in obeudujmo Angleže tefo-tako, kakor občudujemo sijajne čine Nemcev. Veliki na duhu m srcu moramečnajti poguma, da bomo občudovali prijatelja in sovražnika. Naj pride nov rod, ko bodo otroci in njihov: otroci delovali z združenimi močmi, da zagotove mir vsem ljudem. Danes hrepeni vse po miru; celo — vojni dobičkarji. Pred vsem doznajemo iz govorov Vodilnih državnikov na cbeli straneh, da nihče noče začeti s ^onudbo miru. V sedanjem stadiju vo;ne pa se zue Sternbergu vsa ta vprašanja malopo-inenibna. Treba le začeti s pogajanji. Mir že leži na mizi izg&tcviien, ali — nn>stcpiti je treba k *iizi! Predvsem je potrebno, da ne bo ne zmagovalcev, ne premagancev! __ Francozi kot *:arod predstavljajo kulturen faktor, čigar pomembnost priznavala prijatelj in sovražnik. Pariz koraka siej ko prej na čelu napredka umetnosti in literature. Ko razmišljam — pravi Sternberg — da vojna uničuje vse te spomenika čutU i i šele vzo blaznost te svetovne vojne. Ali ne bi bilo nadaljevanje vojne za francoski narod samomor? In kaj bi imeli Francija in Anglija od tega, če bi se vojna sreča zasukala in bi Francozi 11; Anglež: začeli rušiti kulturne spomenike v ob renskih pokrajinah? V tej situaciji, ko ne more nobeden od nikogar nič pridobiti, rac pa vse izgubiti, mora najti zopei pi ^iima do — resnice in spoznanja. Stvari za mir stoje danes ugodno. Avstrija jc poklicana, da mu pripravi pot. Centrali:-' vlasti kol iiiočaeji naj zaklieetc nasprotnikom: Pridite, mi smo pripravljeni za pogajanja z vami! Ne 'sme se pozabljat: nikoli, da imamo v prvi vrsti opraviti s profesor j eni \Vilsonoin. In ta se vojuje za amerikanske ideale. Na Dunaju pa so popolnoma tuji amerikanski ljudski duši. Pri živimo v marsičem san javo življenje. Mi moramo, da dosežemo notranji, m'r, sprejeli načelo splošne narodne »ločte. Potem se narodi združijo v močno ene tno gospodarsko območje. Sila uči moliti. Po ljudski vojni ljudsko gospodstvo in io dovaja do narodne emancipacije. Država ne profitira nič, če nje sosed slabi in propada. Le močni "n bogati sosedje služijo našemu llastnemu razvoju. Sternberg ■smatra sedanji trenutek za ugoden, dokler se položaj na bojišču ne obrne zopet Nemčiji v prilog. Pri tem posebno podčrtuje — na naslov Nemčije — resnost: da onkraj morij Anglija nehuje biti nacijonalna država ter nastopa kot.zaščitna sila belih, i a pošieiri resnični jezik je treba govoriti, če hočemo inlr. Prišel je čas, ko mir dozoreva — mir brez zmagovalcev in premagancev. Iz viharjev duha časa čuje ■grof Sternberg — mirovne zvonove. Užaljena Turška. C ar ig rajski list »Sc man« ^.e pritožuje, da Turčija ni bila povabljena na konierence v nemški glavni vojni stan. Da se na konferencah ni razprav iialo sasiio o vprašanjih, katere zanimajo samo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, se vidi odtod, da je bila tudi Bolgarska za-;Stoj aiia- do prestolonasledniku. fsTe gre, da bi se razpravljalo c orientalskih vprašanj h brez Turške. V Nemčiji se silno motilo. ako mislijo, da -turška javnost ne bo reagirala na to omalovaževanje. Zeoinienje krščanskih cerkva. »Linzer Volks^latt^ beleži z velikim zadoščenjem neko veii-t iz Moskve, o kateri pravi, da se zdi kot svftel žart-k lepe todočnos-'. j Tam zborujoči ruski cerkveni koncil je fsklen-:!, da ustanovi poseben oddelek za zopetno združenje krščanskih cerkva. — Predpriprave naj se dovršijo do prihod-fnjega koncRa. Rečeni katoliški ILst meni, | da bi bilo zgrešeno, ako bi prenagljeno ra-ičunali z možnost ini, ki že po navadi po-itrebuiejo daljšega čaisa za svoj razvoj. A tudi z druge strani, namreč iz Rima, že stole l"a dela z v.:-j res»?cs:jo na tem veli-kem cilju. Že Pij IX. je uranovi! 1. 1862 pc^eben ctklelek propagande za stvari grške cerkve. Leta XIII. je izda! I. 1884 korist itn ci'o cerkvenost'i ori jen talcev; In sedanji papež ]e pred letom dni v Rimu ustanovil poseben institut za proučevanje stvari grške cerkve. Mej tem pa nLso nikdar prenehala prizadevanja plemenitih in učenih mož za uresničenje velikih misli. Posebno mnogo je delal na tem polju princ Maks Saški, ki je. kakor znano, sam duhovnik. aprauigacijsice stvari« PRESELITEV KRUŠNU KOMISIJE. Krušna komisija št 13 v ul. Madcnnina 15 se preseli na št. 4 I, v ulici Pondrres. Ribji trs. Ker so prispete velike množine tunine, sc bc Risorta 17. — Sv. Jakob: 501—S00 (l) Guardia 9, SOI—1200 (1) Rivo 10. • • • PETROLEJSKE IZKAZNICE. One esebe, ki so iz tehtnih vzrokov (zaradi bc-»ezni, odsotnosti itd.) svoječasno zamudile izdaje petrolejskih izkaznic, dobe naknadno petrolejske izkaznicc. V ia namen naj se v soboto 31. avguste pondeljek 2. sept. od 8 zjutraj do 2 pop. pri poslovalnici za kurivo - v . u!. nadvojvode Josipa št. 4 zglase glavarji domaćih gospodarstev, oz. njihovi namestniki mestnega okraja Staro mesto in sicer iz naslednjih ulic: Piazza S. Carlo, Riva Mantkac-chio, Mercato "vecchio. P. F. Giuseppe, Prologic Sanira, Pescheria, Squero vecchio, del Sale, Andr. Tcrchio, Torretta, andr. della Coppa, S. Rcccj, pia^zetta pozzo del mare, Pozzo del Mare, Punta di piazza, del Teatro. Piazza del Tcairo, S. Ccrlo, delF Arsenale, della Borsa, Cana! piccorc. Capo di piazza,, Rcsario, piazza vecchla, delle Torri, Andr. Buso, Andr. R^bcrgo, Andr. Scitera-nei, Andr. Fontanella, Pozzachera, Piazza piccola, S Sebastiano, Punta del Fomo, Chiusa, Muda vecchia, Andr. S. Lorenzo. Andr. Gusicn, Ma!-cantan, Beccherie, S. Giacomo, Piazzeta S. Gia-ccmc. S. Filipo, VitelH, Alft^na, Scuole israeliii-clie, Piazzetta Scuole isracliticlie, Strefta, de! Volta, del Ponte, delle Ombrelle. de! Pane, Andr. del Pane, dei RettcrK andr. Marinelia, Riborbo. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in za kurivo. odbora političnega društva »Edinost«, ki jc bila naznanjena za predvčerajšnjem popoldne, sc ni moiiia vršiti vsled nesklepčnosti. Zato se bo vršite seja odbora političnega društva danes, v- petek, ob 6 (in ne ob 6K) zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 20 I. Vsi odborniki ir. namestniki naj se je zagotovo udele2i?o. Predsednik. Odlikovanje. Cesar je podelil v priznanje izvrstnega službovanja pred sovražnikom, Mariji Saksida, učiteljici v Gorici, srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrestue kolajne. Kakšni grešniki smo! V »Edinosti« z dne 24. t. m. nam je državni pravdnik črtal nekoliko vrst iz notice »Tržaška cenzura«. Deželno kot tiskovno sodišče je potrdilo to zaplembo iz naslednjih razlogov: »V omenjeni točki- članka se trdi. mm zavkaze in razsodbe oblasti v nič devati, ter druge k sovraštvu, k zaničevanju in k pritoževanju, ko nimajo za kaj, zoper državne oblasti in zoper po-samske organe vladarstva glede na njih vradova-nje nadražiti skuša. Ker vsebuje torej imenovani članek vse znake pregreSka po paragr. 300 k. z. je bilo treba razsoditi kakor je zgoraj v razsodku omenjeno. Vpisovanje za šolsko leto J918/1* se bo vršilo na dekliški CM šoti pri Sv. Jakobu dne 12., 13. in 14. septembra od 9 do 11 dopoldne. V ponedeljek, 16. septembra, Je Šolska maša, v torek, 17. septembra, ob 9. zjutraj se začne redni pouk. — Šolsko vodstvo. Počitniška kolonija v Herpeljah. Društvo prija-ic'jev mladine opozarja starše otrok, ki se naha^ jajo sedaj v počitniški koloniji v Herpeljah. da se bo povratek vršil v soboto, 31. avgusta, popoldne z vlakom, ki prihafa na državni kolodvor ob 7*25. Društvu je žal, da je moralo prvi turnus omejiti na 20 dni, da more priti na vrsto drugi turnus, deklice,-ki se odpeljejo v ponedeljek. 2. septembra z iste postaje. !z Dolfunca 27. 8. 1918. V nedeljo, dne 1. septembra, bomo praznovali v Boljuncu praznik našega cerkvenega, zaščitnika sv. Trlha (Hgrdii), seveda skromno, v vojnih razmerah. Pred vojno se je ob taki priiiki nabiralo za našo prekoristno Družbo sv. Cirila in Metoda, mogoče se bo tudi sedaj aH za Družbo ali-pa za šentvkisko šolo, kar hočemo Boljunčanke preskrbeti. 2e v nedeljo in potem v ponedeljek, 2. sept., bo tu semenj in se bo prodajalo posebno suho blago, kakor brente, bentače i. dr. enako. Seveda tro tudi za dobro bržonsko vino preskrbljeno. — Boljunčanka. Begunci iz tolminskega In bovškega okraja, nahajajoči se v Trstu, se obračajo na slavno preskrbo* za goriSke begunce z vprasanjeai, kedaj pridejo na vrsto za razdelitev obleke in naknad-vcTidar" naj l>QWto začetek za izr.Scv no podporo? TI fcegund niso ms«li rešiti niti mJ-stavka o enem pastir* in eai čredi, ki je i pctrefcnej^ga in v resici najfeob potrebne *>-Idan svjetu kgt Ni orezreti. da se moči. Prosi se torej slavna preskrba za begunce, / da *e ntaio potrudi tudi za nas, ki težko čakamo pomoči. — Bc^unct Madžarske oblasti na Reki proti sušaškini »Primorskim Novfaam«. Pred par dnevi smo spo-ročili, da je državna policija na JReki zabranila prodajanje »Primorskih Novine po tobakarnah na Reki. Organi policije pazijo sedaj z jastrebovim ečesem, da ne pride ni en izvod s hrvatske strani na Reko. To pa še ni zadoščalo reški policiji. Sedaj pošilja svoje organe na hrvatska tla, kjer preže, da nikdo ne odnese kakega izvoda ^Primor-skih Novin« na Kastavščino, v Istro!! Te dni so zalotili ti organi nekega Pintarja, ki že dolgo časa prodaja razne liste v okolici Kastva. Prijeli so tega Človeka, mu odvzeJi vse izvode, g? tirali na policijo, ki mt! je .vrhu vsega prisodila Še' 50 K globe! A podčrtuiemo: ni hotel prodajati lista na reškem teritoriju, ampak vse te izvode je nosrl, skrbno zavite, za svoje odjemalce in naročnike \ Istri, kjer nima menda reška policija nič opraviti. Vodstvo c. kr. višje realke v Gorici Ima od 3. septembra 1918 dalje svojo pisarno zopet v Gorici in ne več v Ljubljani. Vojnokredital zavod za šmžmo vojno okrožje. Kakor Je bilo že svoj čas objavljeno, je pred kratkim pričeto poslovati tržaško tajništvo Vojnokre-ditnega zavoda za južno vojno okrožje, čigar naloga je ©mogočevati in olajševati odpravo poško-dcb. ki »o nastale v južnem vojnem okroožju, neposredno ali posredno povzročene po vojnih dogodkih. Dne 28. t. m. pa je imel cenzorski kolegij za Trst in okolico svoio prvo sejo, ki jo je otvori! s primernim nagovorom podpredsednik Vojnokre-ditnega zavoda, ces. svetnik g. Maks Brunner, in pri kateri so prišle v razpravo doslej vložene kreditne prošnje. — Zatem so se še obravnavala nekatera- vprašanja načelnega pomena, zlasti vprašanja dovoljevanja krediiev vsled posrednih po-škcdeb, ki tvorijo v Trstu pretežni del vojnih škod. Izvoz sena iz Kranjske. Mnogo ljudi iz Kranjski sosednih dežel prosi za prevoz sena domov, bodisi da je lasten pridelek ali kupljeno blago. Vse prizadete prosilce opozarjamo tem potom, da je v smislu odredbe c. kr. urada za ljudsko prehrar.o vlagati take prošnje naravnost na Poslovalnico za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano na Dunaju (Futtermittelstelle des k. k. Amtes Iur Volks-erniihrunag Wien I, Trattnerhof 1). Poslovalnica za krmila c. kr. urada za Hudsko prehrano, podružnica v Ljubljani. Rojan. Deset let bo, odkar je naš krepki Sokol razpel svoje peruti in se dvignil in dvigal. Koliko lepili dni, pa tudi koliko hudih udarcev je moral pretrpeti tekom tega časa. Koliko ljubljenih bratov in sester je spremil k večnemu počitku. Prišla je vojna in mnoga društva so zaspala. A ne v Rojami! Se vedno je v Rbianu Sokol razprostiral varnostne peruti nad našo mladino, še vedno so se naši mladeniči in mladenke, naši dečki m deklice, krepili s primerno telovadbo, še vedno Jih je Sokol vzgajal v duhu naroda, ter pazil na nje kot na najdragocenejši biser. Ni ga motil v tem delo-varju grom topov z juga, ni ga plašil rudeči soj, ki se je opažal za gorami. Ni ga uničil tudi najhujši udarec, izguba najboljših, najdragocenejših :::oči na bojišču. Cvet naših mož, vzor naših mla-der.I-čev je postal žrtev nenasitne žetve krute smrti, ln vendar je vztrajal Soko! na polju narodnega dela in še stoji kot skala. Desetletnica! Pač slovesen dan za Rojan in za rojanskega Sokola! Zaio pa ga hoče tudi temu primerno praznovati. V nedeljo 1. septembra pohitijo bratje Sokoli in sestre Sokoliće v Narodni dom, da tam s svojim nastopom proslavijo ta zanje velepomembni dan, da stem tudi1 poleže na oltar domovine mal da-r, ki n^j bi se obrnil v prid novi šoli pri sv. Vidu. In mi dragi Jugoslovani, pohitimo tudi vsi v naš dom presvete, da prisostvujemo nastopu naših Sokolov, biserov slovanske domovine, 1 da prisostvujemo -lavuosti, desetletnici neumornega delovanja v bratski, slogi, da vidimo nežno mladino, kako JI vstaja' v prsih čut domoljublja, čut pravih Jugoslovanov. Pohitimo torej vsi v nedeljo v Narodni dom, k čemur vam že danes kličemo: Na svidenje in Na zdar! 5. številka »Jugoslovanskega Železničarja« ie izšla danes. Člani podružnice Trst I. in Trst II. dobe list, kakor običajno, pri svojih zaupnikih. Zveza Jugoslovanskih železničarjev sklicuje svoj izredni občni zbor v Trstu dne 22. septembra t 1. in ne. kakor je bilo svoj čas objavljeno, 8". sept. Iz Sežane^ To je bilo stokanja in tarnarja, ko smo ostali brez brivca. Ni vara dragega preosta-jaic, kakor hoditi v Trst ali pa na Opčine. Naravno. da smo vsi srečni sprejeli vest, da Je med personalom tukajšnje bolnice eden, dva in več brivcev. Ti so nas razvadili tako, da res mislimo, da mora priti brivec k nam in ne mi k njemu. No In radi tega se nam dozdeva pot,ki bi Jo imeli storiti do novega brivca, ki je pred kratkim dospel iz Ljubljane v Sežano — trnjeva in rajši vojaka, ki ni naš človek podpiramo, kakor pa da bi podpiral? svojega človeka, zavednega Jugoslovana. Se razume, da novi brivec nI prišel,v Sežano le za to, da bi svoje brivniške znake cele dneve čistil, prišel je tudi za to da bi kaj zaslužil, a če ga bomo tako podphraH, kakor do sedaj, bo svoje bU-ščeče znake lepo poslal nazaj v LiublJano, mi pa bomo zopet zadovoljni, ker bomo lahko delali izlete do Trsta ozir. Opčhi. ker ni niti misliti da bi b!!i vojaški brivci vedno tukaj. Sicer pa, kal smo pozabili geslo »Svoji k svojim«? Vojno - pomožn! urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carlntia št 39, I. nad., na levo. in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob teui času Je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-cskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*fl» Mestna zastavljalnica. Danes, petek, se bodo pro 'ajali na javni dražbi nedrasocca! predmeti, zakrvljeni na zastavne listke serije 142, popoldne obleka m perilo. Redka starost. Gospa Ana Mflller, rojena v Po-žunu dne 1. avgusta 1818, ie praznovala te dni v Zadru stoletnico svojega rojstva — v popolnem zdravju. V Afriki ki r ITilnirll Zadrški »Narodni List« piše: Gord&tasnt • načrt Cecila Rodesa, da spoj! Capetowu t Kairom c leleznBko progo 9300 km daljave — le izvede* po Tečem delu. 2eleznica od Capetowna do gornjega Konca le bOa dovršena le dve ieti kasneje, nego Je bila nsaovana. n to vsled vojne. Prt nas pa se ie ni posrečilo po pol stoletju, da M spojOi JUko * Prtmarijol . . - Kmečka posojilnica in hranilnica v Doberdoba nazpanja *vošrm članom, da je potom Goriške zveze gospodarskih zadrug« njeno delovanje v popolnem teku. Sprejemajo se obresti, zamudne obresti, plačila na glavnico, ter izplačujejo vloge. Informacije in posredovanja pri izplačevanju iz-pcsluje tajnik »Kmečke posojilnice in hranHnfce v Doberdobu« — Brezigar Josip, Ljubljana, Dunajska cesta 3! I. Nesreče. Nogo si je zlomila pri nesrečnem padcu Sietna Matle Amalija iz-ul. Fontancne št. 16. — 3!etna Orbach Lea iz ul. Pondares št. 13 si Je tekom nesrečnega padca, zlomila roko. — Neka Poknik Gilda, stara -24 let, se je vrgla včeraj vsled nesrečne ljubezni z drusega nadstropja in zadobila več notranjih poškodb. Prvo pomoč so ji podelili v bolnišnici. — Degianantonio Ivan, 55 let stari delavec je padel pri delu tako nesrečno, da si je zlomil rebra. Tatvine. Edvard Simonič, hišnik v ul. M. Terezije št. 8 je naznanil policiji, da so mu neznani zlikovci včeraj ponoči ukradli več kosov obleke in mu prizadejali s tem 380 K škode. — Ana Renncr, dekla pri Alice Maver, Leseni trg št. 10, je ukradel svoji gospodinji 50 K in več srebrnih žlic. Nahaja se že pod varno streho. — Peter Spa-rožič, rojen 1864, rodom Bošnjak, stanujoč v ul. Guardia, ie bil zasačen ravno v trenotku, ko je hotel iz nekega poštnega vagona ukrasti zaboj, v katerem ie bilo več vrednosti. Bil je seveda takoj aretiran in izročen sodišču. DAROVI. — Gašperšič vd. Marija K 100 za šentvidsko šolo (denar hrani ga. Bičkova) in za žensko podružnico CMD K 20. — Ga. Mar. Obrsnelova za šentvidsko šolo K 5. Denar hrani uprava. -— Po zaupnem sestanku v nedeljo Je nabrala za šentviško šolo K 106*S5. Svoto hrani nabiralka. — V veseli družbi na svatovščiui g. M. Keteja z gospico P. Stegovec v Rojanu Moreri^v gostilni ženinovega brata Kete AntonEa z Opčin katero vodi vrli g. J. Ka-pun, so darovali za šentvidsko šolo: M. Kete K 20, družUia A. Kete K 30, J. Ka-pun K 20, F. Kodrič K 10, A. Filipič K 10, A. B. K 10, M. K 10, A. B. K 2, V. Skerlavaj K 2, R. Rebula K 1, in po vrhu še K, 6, skupaj K 121. — Srčna hvala vsem, narod vam bo hvaležen. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Ga!atti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. fMšlOOf * in posestnik želi tnaiga VUUvCl svrko 5 on it ve z vdovo a'i priletno go spoditno brez ctrok. Pismene ponudbe na oddelek Kdico-sti pod »Tajnost**. Icser. 2634 ffftbAlM sprejme takoj gospodično. kPiUnUVU ki bi imela veselje do knjigarne in poze a slovensko literaturo. " 2637 Mlin ie na prodaj v Lakotižču pri Boljuucu. Več pove Ivan Kraljić v Boljuncu flt 1f»9. sW31 InClftlllf^ftV se išče za matematiko IV. realne IlIMlUIMUr gimnazije. Naslov: Barkov^je Bn- vedo 278. Sode od piva in vina kupuj o Ho tri Balkan, Piazza Cuserma. 2592 Dobroznana urama ln zlatarna IL POVH v Trsta, Trpitare mitnice itei. 3- Bogato zalogo vsakovrstnih ur ter raznih zlatenln. 5000 steklenic po k 12'— steklenica sladkega Izolanskega REFOSka („Desert") proda takoj tvrefta J. Parčina & C. v Trstu. skladišče V. Gaetano Donizettl št. I, Zlatarnica Plno v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bfvSo zlatarnico O. Zercowitz & R^llo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. MALI OGLASI V s« rtlunaja po C vin. besada. — Debelo tiskan« fetude s a r«Sunsj3 dvorce. — Najmanjša pFit':«Ji»taa znala «0 vlnarjov. I EmBHa C@regafc» Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino pMšKift in SolsKlh potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseh rrst* ProMalo se M tasH&enlki v slov. IszDnk Jftflfft centov nepokoSenega fiena so odda na Do-&UU berdobtu Na*: o v : Ivan Peric, Tržič (Mon-falcone) št. 117. 2646 aA majhno množino pisemskega pa-Sb Ulica Traversale al Bosco 3, L n. Gorenc. 2tJ4i Proda iščejo v Trstu pri __ _ ___ _______ slovenji družini d:Jak"ia "nCeuka. Ponudbe pod wSeptember1 Ins. odd. lidiaosti. Stanouanje In hrano ' na 2t>45 Odda se dale 14, L meblirana soba s prostim vhodom. — Ulica Commer- B 19 iia>f9«iVfliii za III. razred slo-SrSKfl mm venske gimnazije se išče na posodo za par dni. Kdor jo prinese v zakristijo starega sv. Antona, dobi 10 K nagrade od gosp. Setlinger-ja. 2644 ZOBOZDRAVNfK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecchia 12 vogal ulice delle Posta Izdiranje robov brez bo« lečin. — Plombiranja, — UM£T]4I ZOBJE iMUiaa iMnm »lužbo kot sluga, zmožen treh jezikov, fiSCBUl -prost vojažiine. Kaslov pri Inser. odd. Edino ti. 264' Raznovrstno b'afto 2 a _____ preprodajalce, galants- rije in drobnine. — Jakob Levi, Trst, ulica S. fci-colo 19. «147 Samo na debelo. HflViftlf Nm A rti «1- Squero nuovo 3. kupnje m ftuull UUjSI prodaja vreče vsake vrste, vin ske. oljnato in petrolejske sode ter p ačtye po na j v ijih dnevnUi cenah. Išče kupce in se dobro plaCa. _ 2589 IRmiIm da par belih nizlrh platnenih čevljev 1:1000 SE fit. 30. Ulica Traversale al Bosce 1. Gorenc. 259» tf limitam mravljinčja jajca, molje, vsakovrst- AUPUiem ne ptice, kokoši, k.uce, imijske prašičke, gosi in race. Mahoreič, ulica Poste štev. 12. dvorišče. 2635 TflVfllrn Theodor Korn, ulica Miramar št 11, nrraHD išče več kleparskih delavcev za razne poprave na progi Trst-Gorica. Plačilo po dogovoru. 2132 cemlgiji, rev- Mm Godinu" ffi^ m protini) se prodaja v vseh lekarnah. 16 D IlilllUl hrnšev mošt nadrobno in debelo se dobi IlUllCl pri Rudolfu Jfalalanu na Opčinah 3bC. fAlaŠKHC Anton Jerkič posluje v svojem atelje!« fOIOSrai v Trstu. Via delle Poste št. 10. 40 izaiogi piainenio lsvuov iz covii v Trstu. c!. della ScaHncta Z se prodajajo pfalnuni čevlji 5 podplati Iz ce vine z usnjstimi podplatnfmi nabitki. Prevzemajo se tudi naročila po meri in izvršujejo v 2 dneh., če aaročuik preskrbi platno sam. Prodajala se naaijari p^lciki. tel?, čru io nnsaas nvio Specfallteta: mazilo za čevlje. Ul. deila Scaiina-a 2. Stara tim (larnsa v. 5 tnso 31 — Sibifia. QANBR1H0S vsaki veter ob 97, n SIGOKO uniči fudoolto hitro stenice. Vzorce, stekleniea . . K 4 Veeja steklenisa . . . K 16 Brizgalniea ........ K 2, Prodaja se v vseb lekarnah in mirodllnl-cab. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna »Znr Hoflnung« 14. Pecs Ogrsko. JADRANSKA BAN Trst Via Ccssa đi Risparmo ito). 5 (Lastna poslanja) Kapital in rezerva K 23,500-000-— Fllljalke. Dunaj Tegethofstrasse 7—9. Dubrovniic, Kotor Ljubljana, Metkov:«! Opatija, Split, Slbenih. Zadar. Vloge na knjižice 3 % %, Vioge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek placije banka od svoje-a. Obres^ovanje vtoe na tekočem In žiro-ra?unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n i vsa tu-in inozemska tržišča. - Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obli- i I^tazni tegub^revizi[a žrebanja Večk iti brezpiačno'Stavbnl kredit, rembours SSitL - Bonna naročila.--Wso. - - Menjalnica - Tdefoni: 1463, 1793 In 2666. Brzojavi : JADRANSKA ure: odldol popoldne