52. številka
Ljubljana, v petek 5. marca.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter ve\ja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 ^ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na doin za ise leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom račuaa po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor po itn i im znašu. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi le ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolbn". Upravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora.
A. Osnove.
(Dalje.)
XLVIII. (Iz 17. seje poslanske zbornice, 1. februvarja.) Ministerski predsednik predloži načrt postave, s katero se ustanavljajo določila proti občenevarnim težnjam socijalistov. — Ta vladna osnova obsega devet členov s podda-nimi §§-i. člen I. z 12 §§-i dopolnjuje društvene postave in sicer piše v §-u 1: .Prepovedati je ustanavljanje društev, pri katerih dejanja opravičujejo misel, da bodo služile v socijalistovske, na siloviti prevrat obstoječega državnega in družbenega redu delajoče težnje." Tudi že obstoječa društva s takimi težnjami se morajo razpustiti (§. 2), le društva, katera poleg tega skrbijo za podporo svojih članov, je preje postaviti pod posebni državni nadzor (§. 3) in šele potem, ako nasprotujejo naredbam (§. 4) nadzornega oblastva, razpustiti (§. 5). To isto velja o pridobitnih in gospodarskih družbah (§. 6) ter o občestvih, na podlagi obrtne postave osnovanih (§. 7). Pritožbe proti ukazom, ki morajo biti na pismu in z razlogi (§. 8), ne zadržujejo tvornosti in in gredo poslednjič do notranjega ministerstva (§. 9). Član tacega društva se pokori s trdim zaporom od 3 mesecev do 2 let ter z globo od 100—500 gld. (§. 10); nabiralec društvenikov s trdim zaporom od 6 mesecev do 3 let ter z globo (§. 11), deležnik skrivne družbe s trdim zaporom od 6 mesecev do 3 let ter z globo (§. 12). Člen II. ustanavlja posebna določila k postavi o pravici shoda, ki se tesno naslanjajo na določila v členu I. Takisto tudi člen III., v katerem se tiskovne postave popolnju-jejo s posebnim ozirom na socijalistovske tiskovine. Člen IV. prepoveduje nabirauie in dajanje doneskov za socijalistovske namene. Člen V. piše, da se tisti, ki se pregreše zoper to postavo, morejo deti pod nadzorsko oko, člen VI. pa, da se krčmarjem, tis« karjem, knjigarjem itd. more odtegniti obrtna pravica, ako si ukoristijo socijalistovsko agitacijo. Člen VII. ustanavlja, da je tudi poslej ostati pri kaznih občekazenske postave, ako so trše mimo kaznij v tej postavi.   Člen VIII: Ta postava stopi v moč z
dnem, katerega je razglašena in velja za pet let Postavo zvršujeta po čleuu IX. notranji in pravosodnji minister, dogovorivša se z udeleženimi ministerstvi.
Kakor znano, je vlada že vlani predložila načrt postave proti socijalistom ob jednem z načrtom postave o občenevarnej rabi razstrelil. Ta poslednji načrt sta res tudi odobrili obe zbornici in bila je postava razglašena v drž. zakoniku št. 134. Prvi načrt pa je sicer bil pretresan po posebnem odboru in pododboru, toda v zboru se potem o njem ni govorilo. Vlada ga je sedaj predložila drugič, ker „izkustva", — tako je čitati v obrazložbi — „ki jih je vlada od tačas, ko je v prvič predložila postavo, doseči mogla glede na obseg, silo in opasnost obče-nevarnih socijalistovskih teženj, so jo uverila, daje prej kakor poslej nujno ukreniti dobre postavne priprave proti zastranitvam stranke, katera teži za silovitim prevratom obstoječega državnega in družbenega redu". Poročilo nadalje našteva socijalistovske prikazni v zadnjem času. Nova predloga je pre-drugačena po nasvetih odborov za prvo osnovo, zlasti pa je definicija „ obče nevarnih socijalisto vskih teženj" v členu I. sedaj bolj jedrnata, vender pa še ne tako dovršena, da bi se v praksi ne dala tudi rabiti proti ne-socijalistom. In to je tisto, zaradi česar se svobodoumniši element ne more tako hitro sprijazniti z nove postave načrtom. Največ pa je pri drugi osnovi to, da v njej ni več, kakor v prvem načrtu VII, VIII in XI. Člena, nego je vlada ta določila spravila v poseben načrt in sicer:
XLIX. (Iz 17. seje poslanske zbornice, 1. februvarja). Ministerski predsednik predloži načrt postave, da se ustanavljajo določila o sod-nosti v kazenskih rečeh iz občenevarnih socijalistovskih teženj in ozvrševanji kazni v svobodi, izrečene za take slučaje. — Načrt obsega štiri §§-e. Bistveno določilo je, da se glavna razprava o kaznjivem dejanji iz socijalistovskih teženj ne vrši pred porotnim sodiščem, nego v takem slučaji veljajo določila o za časnej odstranitvi porotnih sodišč (§. 1), potem da propisi o olajšavah v kazni političnih kaznjencev ne veljajo tudi za tiste, ki so obsojeni zavoljo socijalistovskih teženj (§. 2).
L. (Iz 17. seje poslanske zbornice, 1. februvarja.) Notranjih rečij minister predloži načrt postave o uravnavi stavbinskega obrta. — Načrt določuje razdelitev stavbinskega obrta (§. 1), obseg pravice in sicer stavbarjeve (§. 2), zidarjeve (§. 3), kamenarjeve in tesarjeve (§. 4), pravico kon-cesijonovanega zidarja, koncesijonovanega kamenarja, koncesijonovanega tesarja (§. 5), vodnjačarja (§. 6), nadalje piše izkaz zmožnosti (§. 7), ustanavlja po-delitveno oblastvo (§. 8) in kako je omejena podelitev koncesij za obrte, naštete v §-u 1, točke 6, 7 in 8 (§. 9), piše potem o združevanji stavbinskih obrtov (§. 10) in prehodna (§. 11) in konečua določila (§§. 12—17). — Vlada je o tej stvari že 1883. leta predložila načrt, ki pa v zadnji sesiji ni bil rešen. Obrtni odsek državnega zbora in veščaki v stavbinstvu so imeli svoje pomislike proti določilom tega načrta. Te pomisleke je razodeval načrt poročevalca poslanca grofa Mieroszowskega, kateri je bil vlani predložen obrtnemu odseku. Ker je potreba take postave nujna, je vlada predložila nov načrt, kateri ima za podlago poročilo Mieroszovr-skega. Glede na namen, ki ga bi postava imela, namreč povzdigniti stavbinski obrt, se novi načrt ne razlikuje od prejšnjega, pač pa glede na pripomočke, s katerimi bi se ta namen dosegel. Po novem načrtu bode večja skrb za to, da se za rokodelstvo izuči in praktično izobrazi, da se pravica stavbinskega obrta nižje vrste podeljuje po izkazane j potrebi in da bodo slednjič določila obrtnih postav veljala tudi za oblastveno avtorizovane civilne in-ženerje in arhitekte, ako stavbe hočejo graditi s svojimi delavci, torej stavbinske obrte zvrševati. i Dalje prih.)
Deželni zbor kranjski.
(XX. seja dne 22. januarja 1886.) (Dalje.)
Pri glavni razpravi o novi cestni postavi oglasi se prvi poslanec Kersnik. Govornik pravi, da se je veselil novega načrta, a ko je čital načrt, se mu je veselje zelo ohladilo, kajti razvidel je, da se je po novem načrtu stopilo popolnem na stališče deželnih cest. Res je, kar se trdi, da ima dežela dejanski že dve deželni cesti, ali iz tega, da se je
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier,  poslovenil Jos. KržiSnik.) (Dalje.) XIV.
Vojnikova moč, kaj pač si ti? Danes ovijaš bitvo pred toboj v prašen oblak. Tvoji koraki so osuti z mrtveci, kakor uvelo listje v noči kaže cento strahu. Jutri so končane trenotne sanje o pogumi; izginolo je, kar je plašilo tisoče ljudij. Komar, dvigajoč se na dimnih si krilih, brenči nad grmovjem zmagovalno svojo pesen ter so roga »lavi, katera je lc še puhla beseda.
Že dva meseca živela je Tonica tako mej razbojniki, ne da bi se jej bilo zdravje z bolj šalo, ali da bi se bilo tega nadejati. Samo nekoliko ukre-pila se je in rada je hodila k svojemu, proti morju obrnenemu oknu dihat večerni vzduh.
Nekega dne se ne pojavi nijedna stregočih jej osob. To se ni dogodilo še nikdar; a ona jedva opazi. Mnogo bolj jo zanima grom topa, grmečega
j v okolici Devinskej. Hoteč videti svoje družice, pre-| ide veliko stolbo, preleti sobane in veže in najde grad ostavljen. Top se približuje in vsak pok sledi viharju sličen brum. Tonica se povrne, otvori okno ter pogleda na morje. Na njem uzre mnogo malih, ribarskim čolnom podobnih brodičev, okrožujočih, kakor se zdi, vznožje trdnjave.
Sprva jo to zelo živo vzruja, a skoro so upokoji. Noč je otemnela, vzduh je veder, valovje mirno, nebo prepreženo s tisoč in tisoč blestečimi zvezdami kakor v onej noči, ko so ustavili Toničino ladijo, vezočo se iz lagunov, na isterskej obali. Nekaj časa se zabava ogledujoč jo.
Toda hrum, kateri je slišala, množi se za njo na grozilen način. Zdi se jej, da čuje zvenketanje mečev, proklinanje, vzdihovanje, a sem ter tja utih-nolo je vse v smrtno tišino. Ona je prenesrečna, da bi se bala, če bi imela do cela zdrav um, ker nje usoda se menda ne more več shujšati; a ona vidi v naznanjujočej se katastrofi samo nevarnost, da bi trpela in na uho jej bijoči vzdihi budili so jej grozno mnenje o pretečih jej bolečinah.
Grajske galerije niso razsvetljene in temno je že do cela. Vender se napoti vanje ter se plazi ob mračnem zidi, tipajoč ga z rokami.   Dospevša vrh
} stolbe, posluša. Dvorišča so napolnjena z orožnimi ! možmi, vse vmes govorečimi. Že se ni bojevalo.
Puške so ropotale samo, padajoče na deščeni
tlak.
Kar začuje strašen hrup, sredi katerega se je slišalo ime Zbogarjevo. Zasledovan človek se vržo proti stolbi ter bliskoma leti mimo nje. Na prvih stopnjicah zasveti nekoliko plainenic. Bajonetje se zadevajo. Kamenene stopnjice zahrume pod kora-kajočimi vojaki. Tonica pohiti v svojo sobo; vsto-pajočej vanjo, zdi se jej, da jo imenuje zamolkel glas.
— Kdo me zove? vpraša trepetajo.
— Jaz sem, pravi Ivan Zbogar, ne plaši se. Z Bogom na veke!
Približa se oknu, iščoča ga četa polni že ozadje galerije.
Itazbojnik pristopi k Tonici ter jo prime za
roko.
— Jaz sem, jaz, pravi, z Bogom na veke! Tonica začuti neko nedoločno grozo in nežnost, katerih nikakor ne more umeti.
Zbogar trepeče.
Nje roko si pritisne na srce.
deželi že naložilo novo breme, ne sledi, da bi se prav po svetopisemski logiki ravnalo, ki pravi, ponudi še levo lice, ako si dobil udarec na desno lice. Glavni namen predloženega postavnega načrta cestne postave, katerega ima razniotravati deželni /bor, gre na to, prevzeti kolikor mogoče cest v deželno oskrb, in tako ustvariti nekako jed na ko ličnost v cestnih zadevah. To pa se zdi govorniku jako nevaren eksperiment, kajti gre za občno deželno do-klado za cesto. Doslej se plačuje v raznih okrajih za ceste različno, po 4, 5, 6 "/0 in ceste so v tacih okrajih tudi v dobrem stanu.
Seveda se plačuje v nekaterih okrajih mnogo več, a v obče bodo cestni okraji, oziroma davkoplačevalci malo hvale vedeli deželnemu zboru, če bo sklenil, tla morajo vsi plačevati deželno doklado za vzdržavanje cest, poleg tega pa še imeti skrb za svoje ceste. Tudi se govorniku ne dopada, da bi se načelniki cestnih odborov imenovali po deželnem odboru. Tu ne bedo odločevali tehnični razlogi, nego zgolj strankarske razmere. In ali se misli, da bode dežeini odbor, če bode on načelnika volil ali imenoval, bolje pogodil, ko cela skupina cestnih odbornikov, kateri se mej sabo gotovo bolje po/.najo, nego bodo iste poznati mogel deželni odbor; Krčila pa bi se tudi zopet avtonomija teh odborov in govornik se boji, da bi pO nameravanoj postavi ista imela še več nasprotnikov, ko jili ima danes On je za prenarcdbo cestne postave, a neče, da bi se deželnemu odboru v tej zadevi vezale roke, zato predi..ga, naj »e glasi prvi predlog! ..Deželnemu odboru se nalaga, deželnemu zboru predložiti v prihodnjem zasedanji načrt nove cestne postave."
Baron Taulferer prebira iz spisaoih listkov svoje opazke proti cestni postavi, naglasa velike stroške, katere bi deželne ceste prouzročile in želi, naj bi ostal o vse pri starem.
Poslanec T a ki ž je pričakoval, da bodeta pred-govornika, posebno poslanec Kersnik, razvijala vse druge nazore. Seveda okraj, kateri tudi zastopa poslanec Kersnik, Brdski okrai, plačuje le 4°/0 za cestne doklade, Zatiški le S0,^. Brdski okraj ima vzdržavati le 26 kilometrov, Zatiški okraj 27 kilometrov okrajnih cest. Tamkaj so pač državne ceste in za Kamnik dovolila se je sedaj še železnica. Mislil je govornik, da bodejo gospodje, ki imajo za cestne zadeve manje stroške, vender uvideli, kako zelo so preobloženi drugi kraji in da njim bodo hoteli prihitetj na pomoć, da se bode z njih strani predlagalo, naj se jarem tudi drugim cestnim okrajem na Kranjskem olajša, kakor se je celo olajšal prebivalcem v balkanskih  deželah.   A tega nečejo.
Poslanec Dež man pridruži se predlogo gosp. Kersnika Ni res, kar misli poslanec Pakiž, da ne bodo kmetovalci nič več imeli opraviti pri okrajnih cestah, ako se uverste mej deželne ceste. Najprimerneje zdi se Dežmanu, da bi se (lajale okrajnim cestam, katere mnogo veljajo, deželne podpore in to bi bilo v istini najutnestnejde. Ko je šlo za to, prvikrat sestaviti cestno postavo; mislilo se je, napraviti deželne cest-, a ustrašili so se stroškov in to opustili, kajti vsak okraj je terjal, naj se uvrste vse njegove cesto mej deželne ceste.
Poslanec Det« ln pravi, da je prememba cestne postave ravno tako nujno potrebna, kakor svoj čas zemljišna odveza in da jo bodo kmetovalci prav z jednakim naudušenjeni pozdravljali, kakor svoj čafl odpravo tlake in desetine. Pri tako
— Tonica, draga Tonica. vsklikne; z Begom na veke! Oh! poslednjikrat, samo ta minuta še v vseh vekih! Tonica, draga Tonica!
Naličje se mu razgrne, a Tonica ne vidi njegovega obraza. Dotika se ga, čuti ognjeno mu sapo. V istem trenotji dotekno se razbojnikove ustnice na njene ter jim pritisno poljub, kateri vse nje ude opoji z neznano omamo, razjedajočo dražestjo, ime-joćo v sebi nekaj nebes In nekaj pekla.
Oskruinba ali sakrilegij! deje Zbogar. Ti si moja ljubavnica in moja žena in da pogine zdajci ves svet!
Dogovorivši te besede, posadi jo ;na stopnjico, vzdignjeno proti oknu ter se požene v morje.
Vojaki se približajo s plameuicami. Začudijo se, da ne uzro razbojnika, ter vprašajo Tonico, če ga je opazila.
— Mir, pravi jim ona, položivši si prat na usta, on je šel prvi v poročno postelj; — a to le, nadaljuje, kazoč r*a naličje, katero je ostavil pri nje nogah, to le je njegovo svatebno darilo.
(Konec prib.)
važnem vprašanji ne sme se stati na stališči dele- | gata jednega okraja, nego v obče na stališči poslanca vse dežele, kajti ceste so deželna javna korist. Na Hrvatskem in Ogerskom mora vaakateri človek, ki živi v teh deželah, plačevati za ceste. Narod na Kranjskem bode gotovo z veseljem pozdravljal novo cestno postavo, kajti to ne gre, da bi vse breme, kolikor ga je v denarjih, morali nositi večinoma le zemljiški posestniki, poleg tega pa razen denarnih žrtev opravljati še tlako za ceste. Breme za ceste ne bode večje, le pravičneje se bode razdelilo. Nad 100.0(30 gld. so lansko leto pobrali cestni odbori za cestne namene in velik del te svote porabljal se bode lahko za deželne ceste. Če bode dežela, oziroma deželni odbor, imela gospodarstvo s temi novci v rokah, gotovo se bodo bolje uporabljali za namen, nego doslej, ko je gospodarilo toliko gospodarjev. Ako bi se napravil z deželnimi cestami prvi eksperiment na Kranjskem, bi govornik istega se tudi branil, a ker so se tako dobro obnesle na Koroškem in Solnograškem, govori že tamošnji poskus, da se upeljejo. Deželnemu odboru naj se da vodilo, po katerem se ima izdelati nova cestna postava, katera bode primerna deželnim razmeram. Ako tega določnega vodila ni, kakeršen je v predlogih gospodarskega Odseka, potem bode deželni odbor mogel predložiti le postavni načrt nove cestne postave, katerega deželni zbor ne bode mogel in ne hotel vsprojeti.
Poslanec Faber podpira predloge gospodarskega odseka in pravi, da kbt načelnik okrajnega cestnega odbora sko/.i štiri leta zna, kako nujna in deželi koristna bi bila upeljava deželnih cest.
Poročevalec dr. Poklukar meni, da sedanje razmere neso koristne za deželo in da je prememba cestne postave jako nujno potrebna. Priporoča tedaj gospodarskega odseka predloge, kateri se s 15 proti 10 glasom vgprojmo. «
Poslanic dr. M osebe poroča o proračunu deželnega zaklada za l. 1880.
Cela potrebficina znaša 001 726 gld. 93 kr., zaklada pa 154.213 gld. 98 kr., torej bode primank-ljaja 447.512 gld. 95 kr.
Ta priinankljaj se ima pokriti:
1. Z 20°/0 doklado nu užituine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, od letnih na jemščin   po   izkazu   finančnih   uradov   v znesku 71.256 gld. 26 kr.
2. S samostojno naklado 6 gold. od vsa-cega hektolitra porabljenih žganih pijač v znesku 35.00)0 griči.
Z 18°/,, priklade na vse neposredne davke v znesku 248.821 gold. tedaj skupaj 405.077 gold. 20 kr. V primeri s primankavo v znesku 447.512 gld. 95 kr. se kaže naposled nedostatek (deficit) v znesku 42 435 gld. 09 kr., ki se ima pokriti z obstoječo blngajnično gotovino in ko bi to ne bilo mogoče, s kako kreditno operacijo, v nadi, da bode vlada dovolila primerno podporo za ustanovitev deželne vinarske in sadjarsko šole na Dolenjske;)).
Finančni odsek torej nasvetuje:
1. Skupna potrebščina deželnega zaklada za leto 1886 v znesku 001.720 gld. 93 kr. in zaklada v znesku 154.213 gld. 98 kr., torej s primanjkljajem v znesku 447.512 gld. 95 kr. se odobri.
2. Za potrebno pokritje primanjkljaja v znesku j 447.512 gld. 95 kr. naj se 1. 1836. pobira:
a) 20% priklada na užitntoO od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa ;
b) samostojna naklada 6 gld. od vsacegn hektolitra žganih pijač;
c) 18"/,, priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikla-dami vred.
3. Deželni odbor se pooblašča, da pokrije deficit v znesku 42.435 gld. 69 kr. iz obstoječe bla-gajnične gotovine in ako bi bilo to nemogoče, s kakim posojilom.
4. Deželnemu odboru se naroča, [da preskrbi Najvišje dovoljenje za sklepe pod 2 a) b) c).
5. Razglasilo c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem iz dne 12. aprila 1885 1. o pobiranji deželne zaklade od porabljenih žganih pijač za leto 1885 ostane v veljavi tudi za leto 1886.
(Konec prib.)
logi o narodnem opolčenji. Hrvatski poslanec Nilić interpeloval je ministra deželne hrambe, ali bode hrvatsko-slavonsko narodno opolčenje jednako orga-nizovano, kakor je hrvatsko-slavonska deželna hramba, in če bode njega službeni jezik hrvatski in častniki sami Hrvatje. Minister mu je odgovoril, da se l>ode narodno opolčenje organizovalo kakor deželna hramba in bode tedaj njega službeni jezik hrvatski. Častniki bodo v prvoj vrsti Hrvatje, ako bi jih pa nedostajalo, pa drugi ogerski državljani, kater' umejo hrvatski jezik. V vojni se pa poraba opolčenja ne more ravnati po narodnostih. Prvi oddelek uporabljal se bode. kakor bode zahtevala vojna, drugi pa le za lokalno službo.
Povodom neke pravde se je najvišje sodišče izreklo o državnopravnih razmerah Rosiie in Hercegovine nasproti Avstriji tako le: „1/člana 25. Berolinske pogodbe, kateri je merodajen, ako se hoče soditi o razmerah nasproti avstro ogerskej državi, se razvidi, da turški pokrajini Bosna in Hercegovina nesta postali deželi avstro ogerske države, ampak avstro-ogerskn država je samo upraviteljica v omenjenih deželah. Razmere naslednika in prav -nega naslednika se pa tako razlikujejo, da se nikakor ne smejo zamenjati hnetninsko-pravne samostojnosti teb dveh dežel tudi to ne uniči, da je država financijclno podpira".
Viiii bi j c države.
Iz Sofije se poroča, da se kmalu snideta Hi'l>Mlii kralj Milan in I»o1$rurNlti knez Aleksander. Ta vest se nam zdi jako neverjetna. Če se je Srbija tako branila obnoviti prijateljstvo z Bolgarijo, pač ni misliti na shod teh dveh vladarjev. — V" stolni cerkvi v Sofiji bila je predvčeraj slovesna zahvalnica, da se je sklenil mir mej Bolgarijo iu Srbijo. Knez je izdal oklic na prebivalstvo obeh Bolgari j brez razlike narodnosti, v katerem se zahva- ■ ljuju za izredno domoljubje in požrtvovalnost, koje bila domovina v nevarnosti. Spominja Bolgare na dobroto sultanovo, da je dovolil1 povečanje dežele. Konečno izraža knez upanje, da se hode nai'ođ vedno spominjal preteklosti. — V spomin Sanšte* ! fansko mirovne pogodbe bila je tudi slovesna služba božja.
Notranje razmere.v ISolguriji neso najboljše Rusom prijazna stranka močno ruje proti knezu. ObhiRtva so takim agitatorjem začela hudo na prste" stopati. Bivšega župana v Varni, Stančeva in po~ slanca Mišajkova so zaprli. Ruski konzul se je za nja potegoval, pa ni nič pomagalo. — Sultan je povabil knezu, da naj takoj pride v Carigrad, ko se bode razglasila irada, da je imenovan vzhodno-rumelijskem guvernerjem. Mohamodanskej duhovščini v Vzhodni Rumeliji se je pa iz Carigrada naročilo, nngovarjati pravoverno k spoštovanju zakonov in pokorščini novemu generalnemu guvernerju.
Nrtaifta, vlada misli poslaništva v Kimu, Parizu in Atenah preineniti v k«nzulstva, da se zmanj« šajo državni stroški za ta zastopstva. Vsled poslednje vojne prišla je Srbija v velike denarne zadrege in mora gledati, kje hi se dalo kaj prištediti. — Pri občinskih volitvah v Belemgradu so sklenili na-prednjuki in narodni liberalci kompromis Temu se pripisuje velika politična važnost.
„Pester Lloyd" so poroča, da Avstrija nikakor ne bodo ovirala črnogorskega kneza v grajenji cest in osnovi samostojne plovbene družbe, ako bo le proniet prost po novih cestah. Avstro-Ogerska sicer podpira avstro-ogerski Lloyd in priznava zasluge te družbe, a zaradi tega se ž njo ne identi-fikuje in je ne more varovati konkurencija. ČJlan 29. Berolinske pogodbe nalaga Avstro-Ogerskej samo pristanišćuo in zdravstveno policijo ob črnogorskem obrežji ter varstvo črnogorske zastave. V tem oziru bila bi nova črnogorska plovbena družba vedno nekako zavisna od avstro ogerskih pomorskih oblastev, a to nikakor ne ovira njene osnove.
V nemškem državnem zboru izjavil je knez Bismarck, da sedaj ni misliti, da bi se kaj premeni la denarna sistema. Še le potem, ko bi se mu jasno dokazalo, da bi upeljava dvojne veljave povišala ceno kmetijskim pridelkom, bil bi on pripravljen, lotiti se te stvari.
Politični razgled.
Notranje? dežele.
VLjubljani 5. marca. Brambeni odsek oger.ske zbornice poslancev začel je predvčeraj podrobno debato o vladnej pred-
Dop
1SI.
Iz Šiške 1. marca. ( „11 a vnopra v no s t v c vetji".) Da je po zimi in sosebno v teh dneh, ko mrzla burja piha rezko po Ljubljanski ravnini, pri nas „cvetje" mogoče, čudil se bode vsak, a povem naj mu takoj, da pri nas ne svete drevje, kakor na ohalih Jadranskega morja, v divni Opatiji, da to ni cvetje vzbujajoče se narave, cvetje spomladansko, ne, pri nas ali bolje rečeno nam cvete samo ravnopravnost tako bujno in lepo, da si ne morem kaj, da bi tudi drugim no privoščil veselja občudovati cvetke, ki jih rodi ona mrzla burja, ki bi danes raji ko jutri strdila vsaki domoljubni nam čut, vsako zaupanje v se, z jedno besedo nam cvete ravnopravnost.
Evo dokaza!
Odbor naše čitalnice dobil je že večkrat od okrajnega glavarstva Ljubljanske okolice nemške dopise. Tudi koncem lanskega leta pripetil se je zopet jednaki slučaj.   Odbor meneč, da bode naj-
bolje opozoriti na to nedostatnost samega gospoda okrajnega glavarji, katerega osobna pravičnost in kulanca se hvali, doposlal je dne 1. decembra 1885 sledeče pismo na: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
.Potrdimo s tem, da smo vsprejeli ondotni dopis od 9. julija 1885, št. 3781 s prilogo vred.
Z obžalovanjem konstatiramo, da je bil dotični dopis nemški, le jedino priloga, prestavljena je bila tudi na slovenski jezik, kljubu temu, da se je ta dopis od našega tajnika — že prej vrnil uradnemu slugi slavnega okrajnega glavarstva z opombo, da naše društvo nemških dopisov vsprejemati ne more.
Opiraje se na §. 19 državnih osnovnih postav, osobito oddelek:
„Vsi narodi so ravnopravni.  Vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Država pripozuava ravnopravnost ' vseh v deželi  navadnih jezikov v šoli, v uradu in javnem življenji", sklenil je  odbor našega društva j v svoji seji dne 29. novembra  t. 1., da  zanaprej j nemških dopisov vsprejemal ne bode;  v ta namen uporabil bode vsa postavno dovoljena sredstva, da se temu ubrani in doseže izključljivo slovensko dopisovanje.
Vsled tega prosimo udano,  da slavno c. kr. j okrajno glavarstvo blagovoli zanaprej našemu društvu oziroma predstojništvu dopisovati le v sloven- I skem — v deželi navadnem jeziku.
Spodnja Šiška dne1 1. decembra 1885. Za odbor čitalnice v Šiški : Pođpifl tajnika Podpis prvomestnika."
Odbor čitalnice na to pismo direktno odgovora ni dobil, pač pa smo dobili indirektni odgovor, ki, kar se jasnosti tiče natanko spričava, česa nam je pričakovati.
Kakor bode čitateljem ,,S1. Naroda" znano, ustanovila se je pri nas poddružnica sv. Cirila in Metoda. Na slovensko ulogo za potrjenje pravil dobil je načelnik osnovalnega odbora iz dne 17. fe-bruvarja 1886 št. 2466 datovan odlok od okrajnega glavarstva, da ministerstvo ustanovljenja poddruž-nice ne zabranjuje — odlok bil je nemški! Načelnik osnovalnega odbora je pri odb »rovi seji to kon-statoval in šaljivo pristavil, da dopis je formo zgubil, kajti njrgji niti z „gOMport" ne nazivlje. Tako tedaj se odgovarja na samo ob sebi umevne naše terjatve, ki so zares dovolj malostno, da bi že „bon ton" narekoval jim ustreči. Opisali smo ta slučaj, j da si ga naši poslanci zapomnijo in pri prvi priliki j uporabijo. Kajti, ko bi oni molčali, pa mi ne bo- | demo molčali, ko pride čas! Narod opazuj in — sodi! j
"A ^orfšli'i'i;';) 3. marca. (Mizerija.) V 48. št. „Slovenskoga Naroda" v dopisu iz Gorice z dne 1. marcija smo čitali žalostno vest, da je g. "Vinko Černic, učitelj v Št. Petru pri Gorici, po dolgem hiranji za sušico umrl.
Povedal nam je prijatelj, da je bil V. Černic 39 let star in učitelje val je že 16 leto in to vedno v rojstni  mu  vasi v Št. petru, kjer je imel  tudi i izvežban pevski zbor,  koji je pri raznih prilikah nastopal.
Marsikakemu Čitatelju se je usilila misel, oziroma pitanje, kako to, da ljudski učitelji tako po-gostoma umirajo? Taka misel, oziroma pitanje, je zelo opravičena, kajti v poslednjem času zares ljudski učitelji prav pogostoma mrjo. Tako na pr. smo v poslednjem času zgubili več učiteljev z Tolminskega, Goriškega in Krasa, a mnogo jih je še iz teh okrajev, ki bolehajo iu usihajo na dopustu — iskajoč si zdravja. — Taki pojavi so res žalostni in ako pomislimo in dobro motrimo, da ravno mej „penzijonisti" najdemo na Goriškem malo, ali celo nikakih učiteljev, ki hi — dosluživši 40 službenih let — bili upokojeni, — kajti skoro vsi ljudski učitelji obnemorejo prej ali slej pod preobloženim bremenom in umirajo v najlepši dobi svoje mlado-Bti. — Kar javno povemo, da so ljudski učitelji s številom ur za šolski pouk odmcnjenih — preobloženi, kajti po šest ur na dan za bornih 400 gld. plače poučevati je že preveč. S 400 gld. še sam učitelj živeti ne more, a kako bo z družino izhajal? Prošnjo za povišanje učiteljskih pia6 je goriški deželni zbor zavrgel in tako vzel učiteljstvu vso nado do boljše bodočnosti.
Nekdaj se je poučevalo po 4 ure na dan; dandanes je že prišlo na 6. To je uzrok, da učitelji hirajo in usihajo ter mrjo. Naj bi se vender na merodajnem mestu to zadevo pretuhtalo in uvelo nov učni red, ki bi učiteljstvu bremena olajšal.   „Ljubimo  svojega   bližnjega, kakor samega
sebe"; ako tedaj tebi ni ljubo po šest ur na dan pluča napenjati, ker veš in znaš, da ti škodi, pusti tudi dragim tako.
Upamo, da naš klic ne bode glas upijočega v puščavi in vsaj od g. deželnega šolskega nadzornika pričakujemo gotove pomoči.
Sploh pa učitelji morama pomoči iskati, kjer koliko upamo, najti jo, kajti več ko 400 gld. plače ima vsak „vratar" pri c kr. uradih, in treba mu ni pluč napenjati si.
Mm HVsI.j 3. marca. [Izv. dop.] Tržaškega podpornega in ha nega društva ženski oddelek imel je v nedeljo svoj prvi plesni venček, ki je bil jako dobro obiskan. Stopivši v bogato ozaljšano dvorano, čudili smo se velikemu številu krasnih Tržaških Slovenk. Lepi red in uredovanje opozorilo nas je, da nadvladnje temu večeru dobri okus nežnega spola.
Gospodična Anica K ob a lova. voditeljica žen skega oddelka, očarala nas je v slovesnem nagovoru in odobravanja ni bilo ni konca ne kraja in goSpice podarile so jej krasen venček v spomin. Potem je voditeljica pričela pl"s na kar so si vse druge gospice poiskale svo e plesalce in jih odliko vale z plesnimi redi. Odgovor na to dali so odli-kovanci v živahnem valčeku in v precizno plesani četvorki. Vrli Sokolei pa so se pokazali v prelepem „kolu" izborne plesalce, za kar so tudi burno pohvalo želi. Deputacije raznih slovanskih in italijanskih tukajšnjih društev, kakor tudi iz Gorice in Prvačine, prišle so na to veselico Ob jednajstih počastil jejveselico ekselenca g. F. M. L. Kober s svojim pohodom, ter se laskavo izrazil o njej. Mej počitkom peli so pevci delavskega podpornega društva ubrane pesni. Stoprav pozao v jutru končali so zadnji puri zabavni ples. Dosedaj je bilo to dru -štvo v Trstu rekli bi skoro neznano, a letošnje veselice njegove vzbudile so splošno zanimanje, kajti „malo pa dobro" je. Kakor snio čuli, osnuje se mej udi tega društva glasbeni odsek iu šola, v katere] se bodo udje brezplačno vežbali v petji   in glasbi.
Le tako naprej, uporabljajte svoje moči v vzbujo in omiko bistrega našega delavca !
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 2. marca.
Dabo
Podžupan Vaso Petričič poroča v imenu finančnega, odseka o prodaji mestnega zemljišča poleg prisil no delavnice in nasvetuje:
1. Mestna občina je pripravljena prodati slavnemu deželnemu odboru kranjskemu vsled njego vega dopisa iz dne 31. januvarja 1885 in vsled dopisa oskrbništva prisilne delavnice svoje zemlji-ščne parcele poleg prisilne delavnice, ki merijo skupaj 5 oral 1090 CO sežnjev in po odbitih 659 Q sež njih, ki se bodo eventuvalno porab'li za potrebno cesto do mestnih parcel, torej skupaj 5 oral 431 Q sežnjev v jednom celem kompleksu,.
2. Zato zemljišče ima se cena določiti po 1 gld. 50 kr. za kvadratni seženj.
3. Denar, ki se skupi za to zemljišče, ima se naložiti pri kranjski hranilnici na posebno knjigo in naj se uknjiži na račun mestnega dolga na rubriko VII (Tivolski grad) aktivne glavnice mej dohodke.
4. Mestni magistrat ima izvršiti te sklepe.
Mestni odbornik dr. vitez Ble i vveis-Tr steni ški se ne strinja z nazori poročevalčevimi. Po misliti je, kje leže ta zemljišča in nikakor jih ne gre primerjati s prostori, ki so se nakupili za novo vojašnico in s kraji, ki se imajo kupiti za novo ljudsko šolo Že bližina prisilne delavnice ne bode nikogar vabila, da bi ondu zidal. Nasvetovane cene so previsoke. Za veliko jamo ne sinejo se zahtevati jednake cene, kakor za stavbeni prostor Da mesto nekatere prostore dražje plačuje, je pač res, a mesto reflektuje pri tem na kraje, kjer je kaj pro meta. Govornik nasvetuje, naj bi se prodal ves kompleks po 1 gld. Q seženj, tedaj za 9700 gld.
Odbornik Klein priporoča v interesu obrtnikov da bi se to mestno zemljišče za prisilno delavnico sploh ne prodalo. Ta zavod, kateri dela malim obrtnikom toliko škode, bode razširjen škodoval še dokaj več.
Odbornik Hribar ni s tem sporazumljen, da bi se izrekel mestni zbor, da sploh ne proda, kajti bati se je potem, da hi se rečena zemljišča, katera nemajo za mesto tolike vrednosti, sploh prodati ne mogla. Kar se tiče konkurencije, ki jo dela prisilna delavnica obrtnikom, se ista s prodajo ali neprodajo teh posestev sploh ne bode odvrnila. V
tej zadevi se je že obravnavalo v deželnem zboru, zadnje dni tudi v državnem zboru. Tam se ima vprašanje glede kaznilnic in prisilnih delavnic ko-nečno vršiti in primerno urediti, da ne bode obrtnikom na kvar. Govornik nasvetuje, naj se omenjeno posestvo proda za 10.098 gld.
Župan Grasselli opomni proti nasvetu odbornika Kl e i na, da ko bi se isti vsprejel, bi se bilo bati, da ta zavod kupi kje drugej potrebni prostor. Vprašanje gre danes le na to, ali hoče mesto re Čene parcele prodati in koliko zahteva za nje. Vse drugo, kar se tiče dela v prisilni delavnici, nema s tem vprašanjem nič opraviti. Preide se v podrobno razpravo.
Gospod župan naglasa, da je navzočnih 36 odbornikov, da se sedaj postavno lahko glasuje o prodaji mestnega imenja    Prvi predlog finančnega odseka, da se izreče pripravljenost, to mestno posestvo i sploh prodati, vsprejme se s 17 glasovi.
Na vrsti je drugi predlog:   Naj se proda □ j seženj po 1 gld. 50 kr. (OmIjp pi h
Domače stvari.
— (Ravnopravnost pri s o d n i j a h mej ! Slovenci.)   Nemščine popolnem nezmožen kmet
• iz Ptujskega okraja uložil je pri c. kr. del. sodniji ; v slovenski Ljubljani proti slovenski stranki slo-; vensko tožbo. Kljubu temu izdalo je imenovano j sodišče nasproti vsem ministerijalnim naredbain raz-! sodbo v n e m š k e m jeziku. — Občega obžalovanja
• vredno je, da se sodišča v naših slovenskih krajih { slovenščini vedno trdovratno protivijo, ministerijalne
• naredbe, koje ravnopravnost zapovedavajo, prerada ; pozabljajo in svete pravice slovenskega naroda s j takim ravnanjem zaničujejo! Redaj hodeino doživeli ; v bel] Ljubljani uradovnnjc v našem materinskem I jeziku, ker se že drugod uraduje, postavimo mej ■ Savo in Muro? xx
— (Imenovanje.) Začasni davkarski pristav i g. Fran A v man imenovan je definitivnim, davkar-! ski praktikant g. Oskar Suhadobnik pa začasnim : davkarskim pristavom.
— (Umrl) je danes zjutraj g Anton Peč-; nik, po domače Urbanćek, gostilničar in posestnik j v Stožicah nad Ljubljano, v 70. letu svoje dobe. ', Pokojnik bil je obče spoštovan mož, dober narod-! njak in dobro poznat vsem Ljubljančanom, ki so \ jako radi zahajali v njegovo gostilnico. Lahka mu ! zeml jica!
— (Dramatično društvo v Ljubljani) uljudno vabi vse družabnike k rednemu občnemu zboru, ki bode v petek dne 19 marca ob 11. uri dopo-ludne v Čitalnici v društvenoj sobi s sledečim pro-
j gramom: 1. poročilo tajnikevo; 2. poročilo blagaj-! nikovo;  3. volitev odbora;  4. volitev preglednikov rakunov in 5. posamezni predlogi. Osobna vabila se l ne bodo razpošiljala.
— (The d a n s a n t.) Predvčerajšnjim pova-; bil je deželni glavar grof T hum mnogo gospodov i in gOBpej kranjskega plemstva in veliko število c. kr.
častnikov v deželni dvorec k plesu, kateri se je pri-! Čel ob 9 uri zvečer in je trajal do 4. ure zjutraj, j Zbralo se je jako odliĆDO občinstvo. Mej počitkom ! servtral so je souper.
— (Za „Sokolovo maškara d o") prire-I dile so se jako lične ustopnice. Risal jih je mestni ! inžener g. Duffo, v kovino žgal g. Magolič, \ tiskala pa »Narodna Tiskarna". Za maskarado se i po vseh rodbinah delajo jako velike priprave in ni
dvoma, da bode še mnogohrojneja in živahneja, nego druga leta.
( „ Špeho vk a" ) se je letos jako slabo obnesla, izostala je popolnem. Odkar se razlega slovenska pesen po prostorih čitalnice Ljubljanske, bila je „špehovka" izmej najveselejših in najživah-nejših veselic. Da se je letos s čitalnično-pevskega jedilnega lista izbrisala, je naravna posledica onih Žalostndh razmer, katerih smo že večkrat omenjali.
— (Iz Velikih Lašič) se nam poroča, da se je v ponedeljek 1. marca v tamošnji cerkvi vršila lepa poroka. Poročil se je g. Andrej Podboj, posestnik, gostilničar in mesar, iz dobro znane hiše „pri Cenetu", z gospodično Ano Hočevarjevo iz Velikih Lašič. S prekrasnim govorom ju je zvezal v sveti zakon g. Iv Podboj, župnik v Št. Petru na Krasu. Naj se izpolnijo besede vrlega govorniki: da bi bil ta zakon krepki korenika, iz katere naj vzrasto zdrave in čvrste mladike: značajni ljudje, pošteni Slovenci, verni katoličani!
— (Plomb ovane premogov e vreče.) Na našo radost bili smo mnenja, da smemo iz „Slo-
venca" z dne 23. m. m. konštatovati, da nam je znani ffčasnikarski zastopnik" mesto obljubljenega dokazila „o velikanskem dobičku", s katerim nam je na dolgu ostal, pri „svojih klijentih" — da njim in sebi vsled našega „viribus unitis" z dne 22. m. m. iz prevelike zadrege pomaga — izposloval napove« dane „premogove vreče s svičenim pečatom"! To bi Btvari in občnemu blagom sigurno bolje basnilo, nego-Ii stotina dokazov dvomljive vrednosti! Mislili smo torej, da naše opazke glede dosedaj običajnih .odprtih premogovih vreč" vendar neso brez upliva in posledic ostale in radostno bi bili pozdravljali to prvo pridobitev — v občnem interesu! Toda, žal! varali smo se — doslej še ni o „svinčeno zapečatenih premogovih vrečah" ni duha ni sluha! Naša deviza bodi tedaj: Gospodinje, pazite in kupujte premog jedino le v plombovanib vrečah.
— (Vabilo na maskarado), kojo priredi 7. marca 1886. leta narodna čitalnica v Krim ji. Ustopnina udom znaša 30 kr. Dame so proste. Ne-udje plačajo za osobo 1 gld. ustopnine. Globa ne-maskovanim znaša 30 kr. Pristop imajo le čitalniški udje in zunanji neudje. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje odbor.
— (Vabilo k veselici oziroma mask ar a d i,) katero priredi narodna čitalnica v Cerknici dne 7. marca t. 1. v prostorih g. Anton de Scbiava. — Program: Petje. — Šaljiva loterija. — Ples. — Iz posebne prijaznosti sodeluje pri tej veselici čveterospev slavnega Ljubljanskega čitalni-škega pevskega zbora. — Godbo igral bode Idrijski kvintet. — Ustopnina: maske od osobe 50 kr., ne-maskirani 80 kr., nemaskirani z rodbino 1 gld. — Začetek ob pol 8. uri.__
Razne vesti.
* (Kralj edvorski rokopis.) Iz Prage se poroča: Upravni odbor češkega muzeja je z ozi-rom na to, da so zopet navstale nove dvojbe za-stran pristnosti Kraljedvorskega rokopisa, ukrenil, da 1880. leta v ta namen sklicana komisija v tej zadevi z nova prične svoje delovanje ter nadaljuje dotična iziskovanja.
* (Huda zima.) Koncem minulega in začetkom tega meseca so po vsej Angliji bili veliki viharji in sneg. Več vlakov je zamedlo, sploh je promet po železnicah ustavljen. Na Škotskem že 54 let ni bilo tako hude zime. V Londonu leži po ulicah debel sneg in na tisoče delavcev ga pospravlja. V severnej Ameriki bili so strašni viharji koncem minulega meseca. Več hiš je vihar podrl, ali pa razkril in brzojavne žice potrgal. — Pa tudi iz Nemčije se poroča o strašnih viharjih s snegom. Želez-nični promet je v več krajih ustavljen. Pri Nord-hausenu je dva človeka zamedlo. Plovba na baltij-skem morji je zaradi ledu ustavljena. — V Krakovu kazal je termometer — 20° Iteaumurjevih in so bile zaradi mraza šole zaprte. V 24 urah pa se je vreme tako močno sprevrglo, da so imeli že 2° nad ničlo.
* (Hišni posestnik kot tat smodek.) Na Dunaji bil je že 1882. leta obsojen Josip KUhn, posestnik hiše v predmestji, ker je po več tabačrih prodajalnicah pokradel za kakih 8000 gld. smodek. Tedaj je njegov zagovornik:dr. Markbreiter bil uložil pritožbo ničnosti in zahteval, da sodišče tako dolgo ne zapre zatoženca, da bode odločilo najvišje sodišče. Državni pravdnik je pa odločno zahteval, da se zatoženec obdrži v zaporu, ker bi sicer smodke dalje kradel. Sodišče jo ustreglo predlogu državnega pravdnika. Kako prav da je imel državni pravdnik, pokazalo se je letos, ko so zopet zasačili Ktihna, ko je kradel smodke in se bode zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem. Ker ima Kiilm nad 50.000 gld. premoženja, sme se domnevati, da je povod njegovemu dejanju bolezen, kradljivost (klep-tomanija).
* (Polka hči.) Iz VVindsora se piše: Na dvorišči tukajšnje vojašnice, v koji je sedaj nastanjen husarski polk št. 19, dobili so 23. m. m. toplo in mehko v košek položeno novorojeno dekletce. Poleg otroka ležal je list z besedami: „Oče, službujoč v tem polku, naj se skesano trka ob prsi in naj skrbi za svojega otroka". Sklicani vojaški sovet pod predsedstvom polkovnika H a y e s a je ukrenil, ker se oče ni hotel objaviti, da vzgoje naj-denčka na polkove stroške in ga krstijo na ime princesinje Beatrice, katera se je ponudila za ku-mico. Lepo plavolaso dekletce dali so nato domaČemu vratarju v rejo
* (Potres.) Iz Jasija se piše: V ponedeljek 22. februvarja %. 1. ob tri četrt na štiri popoludne imeli smo tukaj močan, več sekund trajajoč potres, kateremu je bila mer od zahoda proti vzhodu. Baš ob istem času in isto tako silen potres čutili so v Bukureštu.
K«lor so hoji mrlvoiMla
ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali no more spati ter iinu bolno živce, naj si naroči knjižuro „Uober SchlagHuss-Vorbeugung and Ilei-lung", 6. izdaja, ki se zastonj in franko dobi od pisatelja bivšega deželnobrambovskega batalijonskega zdravnika Rom. Welssmann-ii v Vilshofen-u, Bavarsko. 138—4)
Tuf ci:
4. marca.
Pri Nlonn t Frohlich, Os\vaId z Dunaja. — Arko iz Zagreba.  —  Mackn I Dunaja.  —  Ditrich iz Postojine.
Pri .VBkIIAI : Ilorzer, Rrauchbar, Glii'k, pl. Schneid, Entremont z Dunaja.
Pri u%Niri|«k«-iii eeaarji : Rebitsch z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	720-89 mm. 725 55 mm. 72892 inm.	— 0-4° C 2 2° C — 2 6° C	al. vzh. al. szh. it szh.	snež. jas. jas.	730 mm. snega. I
Srednja temperatura — 0*3°, za 26° pod normalom.
33-u.2a.aJ sira, borza
dno 5. marca t. I. (Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta.......... 85 gld. 65 kr.
Srebrna renta.......... 85   „   TfV „
Zlata renta........... 114   „   90 „
5°/0 marčna renta......... 101   „93 ,
Akcije narodne banke....... 874   „ —
Kreditne akcije......... 298
London .......                                  ..... 125
Srebro............. —
Napol..........                                            .   . 9
C. kr. cekini    .......... 5
Nemške marke    .   .       .... 61
4% državno srečke iz 1. 1854   250 gld. 128
Državne srečke iz 1. 1864          100 gld. 169
Ogrska zlata renta 4°/0...... 104
,    papirna renta 5°/0 .       .... 95
59/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104
Dunava reg. srečke 5°/„            100 gld. 116
Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . 126
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico 117
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 108
Kreditne srečke.....100 gld. 179
Rudolfove srečke.....10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 118
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 208
60 90
99«/,
94 65
75 75 65
75 75
50 75 50
70
I
Tnžnega srca naznanjamo podpisani žalostno vc-.t, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, našega preljubljenega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda
ANDREJA BRUSSA,
posestnika zlatega križca za zasluge in tajniškega pristava kranjske kmetijske družbe,
previdenega se tolažili svete vere dne 3. t. m. zjutraj ob 4. uri v 81. letu njegove starosti vsled oslabljenja moči v boljše življenje poklicati.
T'Tiplo umrlega se bode v petek dne 5. t. m. ob 38/4. nri popoludne v hiši Poljanska cesta št. 9 vzdignilo ter na pokopališči sv. Krištofa pokopalo.
Naj umrli po svojem zaslužnem delovanji v miru počiva in naj se mu ohrani častni spomin!
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
LJUBLJANA, 3. marcija 1886.
Ivana Bruss,
soproga.
Franjo Bruss. kr. ogr. nadgozdar, Maks Bruss, trgovec, Kari Bruss, rudarski oskrbnik,
sinovi.
Ernestina Bruss, Marija Brusa,
Binahe.
Ivan, Valentin, Bogomir, Edvard,
vuuki.
Amalija, Onorata, Sidouiju.
vnukinjo. (127)
Varstvena znamka.
AYALA & Ca
Gluvna zaloga v 1*1 ubijani pri g. PETEK I.ASSX 114-n.
Za zimsko zdravljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674-17)
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v Xjj-u."tol;a.3ai.
Čebele
v vsakem številu kupi (128—1)
čebelarij a Chlum per Hinsko, Češko. 100-140 oral
ki se \kupe drži, prod« se takoj mm sekanje. — Kaj
več se izve pri (119—3)
Fran Tie"ber-ji v Laškem trgu.
Vsem čest. potovalnem čez Zidani most nazna- j njain, da nem v najem dal mojo £
gostilno
sorodniku gospodu A, .Tuvan^>i^-ii, kateri je več let oskrboval graščino v Loki.
Pri njem se dobivajo izvrstna Jedila in pijace po najnižji ceni, kakor tudi vozovi na vse strani.
Freua. TiiTretnčIč,
(113—3) posestnik.
Anchor parobrodna linija
iz Trsta v New-7ork naravnost.
Odhod v 1. in 15. dan vsakega meseca.
Veliki prvorazredni parniki te svetovnoznane v Avstriji jedino koncesijonirano linije v sprejema jo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
Potniki naj se obrnejo na Gerjjolot At £*o-irllnco, glavne agente, Via deli' Arsenale stev. SI v Trsta.
Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjedinje-nih držav po najnižjih cenah. (32—20)
Kri čistilni caj.
Melbottrne 1880.
Odlikovan pri sve-tovnih razstavah.
89
IS y d n e y| 1870. I
Priznano za to, za kar se ponuja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom z dno 7. decembra 1858 in pozneje z dne 28. marca 1861 s patentom Njega Veličastva cesarja pred ponarejanjem zavarovano, kar se Se pri nobenem do-inačein zdravilu ni zgodilo. V tem slučaji gre za že dolgo časa slavnoznani
kri čistilni čaj gosp. lekarja Wilhelm-a v Neunkirchen-u na juž. žel., Spod. Avst.,
kateri je po tisočerih skušnjah s svojim antiar-tritičnim in antirevmatičniin uplivom s čistenjem krvi in sokov pri
trganji in revmatizmu
mnogo pripomogel k zdravju. Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba je nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vodo itd., in na podlagi te skušnje upeljalo so je zdravljenje v toplicah in vodnih zdraviluicah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspehoin, ne le samo gotovo, ampak bolje in kore-niteje, kakor vsako zdravljenje v toplicah ozdravi Wllhelin-oy kri čistilni čaj (če se dalje časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vse bolezui, ki izvirajo iz oueeiačenja krvi. Tako blaga se kaže ta tekočina za človeštvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj je, kjer okoliščine zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstev ne dopuščajo obiskati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po udih, pri vseh za-staranib, trajajočih boleznih (odprtih otročjih nogah, vedno guoječib ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih in nevarnih oteklinah, Wil-helin-ov kri eialilni enj jedino in bližno zdravilo za vBacega, ki si hoče utrditi in ohraniti zdravje in življenje.
Pitje čaja v obliki ovretka zdravilnih zelišč kaže se kot polagoma raztapljajoče in urin goneče sredstvo za notranjo rabo, s čemer cel organizem telesa nekako prešine in v posameznih delih ustanovi normalno odločitev tako so jo kje motila). Zaradi toga jo kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri boleznih na Jetrih in vranici, nadalje pri zlati žili, zlatenici, zapiranji vode in gluhem želodci itd. Pa tudi bolezni sekundarne nature, kakor napenjanje, zabasanjo, polucijo, moško slabost, ženski tok itd., škrofeljne itd. radikalno ozdravi krt eiatilui caj.
Da tako domače sredstvo, ki se tako zelo potrebuje, lahko zapelje k slepariji in ponarejanj u9 se lahko razume, tedaj je treba kri čistilni čaj dobivati naravnost od izvora, namreč od Franu M i 1 h <- 1 in - u . lekurju v Neunkirchen-u pri Dunaji, ali pa pri spodaj navedenih zalogah.
Naposled je še omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij in da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena zavitku avsi. velj. gld. 1—.
Brošura o zdravilnih vspehih zastonj in franku.
V Ljubljani: Peter sLaNsnlk. V Postojini: Anton Leban, lekar. V Škofji Loki: Karol Fubiani, lekar. V Kranji: Karol Savnik, lekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatsch. V Metliki: Fr. Wacha, lekar. V Rudolfovem: Dom. Rizzoli, lekar. (744—6)
Iidatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*1