C3OS0\7®<3 Borovniško naselje 7 Kisovec, tel.: 0601/71 331 P406: kodiran vžig, ABS, 2x airbag, servo volan, deljiva zadnja klop od 2.837.000 SIT P306: kodiran vžig, airbag .nastavljiv volan, deljiva zadnja klop PEUGEOT od 2.123.000 SIT KREDIT OD TOM + 5% DALJE DO 3 LET, LEASING DO 5 LET Samurai od 19.990 DEM dalje Vitara od 29.990 DEM dalje Svvift od 15.990 DEM dalje Baleno od 19.990 DEM dalje KREDIT OD TOM + 8% DALJE DO 5 LET, LEASING DO 5 LET Rabljena vozila: * OPEL C0RSA Diesel /1990/ 67.000km, 3V, bela barva, cena 10.300DEM * FORD ORION 1,4 CLX /1991/ 62.000km, rdeč, cena 13.500 DEM * PEUGEOT 205 /1991 / 58.000km, 3V, rdeč, cena 11.000 DEM * R9 GTL /1988/ 90.000km, modra metal, cena 7.500 DEM * LADA KARAVAN /1994/35.000km, cena 8.700 DEM STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO Pokličite ali obiščite nas, dogovorili se bomo. telefon: 0601 71 331, delovni čas: 8.00-16.00 $ SUZUKI Servis HRIBAR ZAGORJE, Selo 72 Tel./fax: 0601 64 033 0 /S*** ZE Ob 17.990 DEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9°!o Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila -motor Zetec SE 1.25 161/. - SE™S'\™N.CIJI -L,CARSKA DELA wms —OV 1 A-R DDM2ALE IONDA ■ » W ■ Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA 0 1 PRODAJO in mORTAZR SOnČniA STRGA! ze od 18.000 SIT DALJE MOBITEL: 0609/61 0057 tel., fax: 0601/63 206 1 UVODNIK 1 mm E m Wbl> ■ lil lllllllll .; : Priložnostna znamka Zagorja Ko se takole, pri tridesetih stopinjah celzija, potim in hitim pisati uvodnik, me pamet ponavadi nič kaj prijazno zapusti. Glava ostane prazna in misli se pasejo nekje po senci ob kakšnem morskem letovišču. III lil Igrišče menjali za stanovanje Pa kaže, da bodo še kar nekaj časa na dopustu samo moje misli, telo se bo naprej potilo po Zasavju. Naš svet je narejen tako, da za počitnice potrebuješ denar. Za denar se zato lotevamo marsikaterega posla. Tudi nečednega. Ni čudno, saj je imeti denar, kar v redu stvar. Pa čeprav ga zaslužiš na primer s sežiganjem smeti in s tem mimogrede usmrajuješ okolico. Nič hudega, če se služi denar z zažiganjem. V Zasavju smo tako ali tako že vajeni vsega hudega. Res je tudi, da kar se enkrat zažge, tudi ugasne. In če ne takoj, so tu vedno na pomoč pripravljeni gasilci. Kar tri tisoč jih je bilo te dni v Hrastniku. Pokazali so, kako so pripravljeni na spopad z rdečim petelinom. Kjer je dim, je tudi ogenj. Zaradi dima včasih rado zaboli v glavi. Morda bi pri glavobolih pomagala, poleg obveznih aspirinov, tudi kakšna terapija s kristali. Če so kristali dobri za našo rubriko Izziv umu, ni hudič, da ne bi pomagali tudi za lajšanje možganskih bolečin. Seveda le v primeru, če ti niso na paši. Pogovor: Dr. Tadej Guna Za ali proti (sežiganju) Špricali so se Tek v nedeljski vročici Psi, ki rešujejo življenja S kristali do zdravja Zastonj na zgaga festival e DIVJA ODLAGALIŠČA NASLOVNICA: Za ali proti Peto: Jure Nasede Risba: Matej Hohkraut Ideja: Boštjan Pihler • m jože ovi H / Plakat, ki obvešča o slovesnih aktivnostih ob trboveljskem občinskem prazniku, pa ja ne bi smel viseli na avtobusni postaji. Mar niso tako sklenili občinski možje?! * Foto: Peter Ravnikar • KOLEDAR DOGAJANJ 4. junija-NaUlicil.junijasvojo pisarno odpre SEG - slovensko ekološko gibanje. Taje že večletni partner zasavske ekološke skupine EKOS. Marsikatero predavanje, seminar, ekološki tabor sta izpeljala skupaj. V slogi je moč. 5. junija - Svetovni dan okolja. Spoznanje, da živimo tudi zdaj, in dasmo si naravo izposodili od svojih potomcev, ni od včeraj. 6. junija - Zagorska 700-letnica je ovekovečena na priložnostni spominski znamki. Danes pa filateliste na zagorski pošti čaka izjemna, enodnevna poslastica -komplet pisma, žiga in znamke. Znamk je naprodaj 150 tisoč, cena kosa je 24 tolarjev, sicer pa je to prva letošnja serija priložnostnih znamk Pošte Slovenije. V tej seriji je poleg zagorske znamke še znamka ob 5-letnici slovenske samostojnosti, znamke Atlante in sve- tovnega mladinskega prvenstva v kolesarstvu ter znamke iz sveta rastlinstva. 7. junija - Zgodaj zjutraj so v goste h kulturnemu društvu Omiš in k slovenskemu društvu Triglav v Split odpotovali člani Zagorskega okteta. Spremljajih župan, ki pa bo v Dalmaciji opravil tudi nekaj službenih pogovorov. 8. junija - Mlade gasilske desetine, kar 199, se v hudi vročini pomerijo v hrastniškem športnem parku 14. oktober na Logu. Najboljše čaka nastop na med- narodnem gasilskem tekmovanju na Danskem, vsi pa so potrdili, da so visokim temperaturam (teh ob ognju ne manjka) res kos. Če drugače ne, s polivanjem vode... 9. junija - Bazeni so polni. Vsaj trboveljski, kjer se dnevni živ-žav zavleče še v večerne ure. Ohladitev okrog devetih zvečer prav prija, saj so dnevi že ubijajoči. 10. junija- Rekreativci treniraj te, bližata se zagorski tek in pohod! Mateja Grošelj S EE-EES 64-494, Ztisave je teaniK, iznajaop četrtkih. V četrtek, 6. junija so na novinarski konferenci občine Zagorje predstavili priložnostno znamko "ZAGORJE OB SAVI-700 let", priložnostno pismo in žig ter prireditve, ki jih organizirajo v počastitev 700-letnice prve pisne omembe Zagorja. Znamka z Valvazorjevim motivom grada Gamberk iz Slave vojvodine Kranjske je izšla v 150.000 izvodih, kot 143. znamka v samostojni Sloveniji. Izbira za motiv znamke ni bila lahka. Razmišljali so o raznih motivih, od podobe, povezane z rudarjenjem in drugimi dogodki, ki so zaznamovali zgodovino Zagorja. Ob izdaji znamke z motivom gradu Gamberk so v Zagorju v petek, 7. junija, pripravili pred pošto tudi krajšo prireditev, ki je znamko pospremila na pot po svetu. Ob 17.00 uri se je začel priložnostni koncert pihalne godbe Svea. Koncert j e trajal dobro uro. Nekaj čez šesto uro popoldne pa so se iz balkona Delavskega doma oglasile fanfare in naznanile uradni del prireditve. Najprej je zbranim, teh ni bilo malo, o znamki spregovoril župan Matjaž Švagan. Za njim je spregovoril še direktor Pošte Slovenija Alfonz Podgorelec. Slavnostna govornika stasi izmenjala tudi simbolična darila. Sočasno je na ploščadi potekalo tudi simbolično žigosanje nove znamke. Znamka z nominalno vrednostjo 24 tolarjev, je skupaj s Zanimanje za nove znamke je bilo precejšnje. Znamka na županovi dlani, poleg poštnih storitev ima tudi umetniško vrednost. Izmenjava priložnostnih daril. Začetek so naznanile fanfare, končalo se je s kitaro. priložnostnim žigom prvega dne, prava poslastica za filateliste. V kulturnem programu je nastopil Zagorski oktet (s sedmimi člani), oglasil seje tudi sam presvetli Janez Vajkard Valvazor, ki seveda ni vstal od mrtvih, ampak ga je odlično in prepričljivo uprizoril direktor hotela Medijske toplice Drago Butja. Konec uradnega dela ob predstavitvi zagorske znamke so znova oznanile fanfare. S tem pa še ni bilo vsega konec. Vsem, ki so se zbrali pred pošto je zaigral in zapel tudi Andrej Šifrer in s tem zaokrožil dogajanje. B.R. in J.N. Foto:Tomo Brezovar lifiiit mmlftlt** artuovul« Litijski košarkarski klub "Iskra Lltus" Je pred nedavnim praznoval 45-letnlco. Prvo košarkarsko igrišče je bilo ob reki Savi na njenem desnem bregu, ki so ga morali s prostovoljnim delom košarkarji preseliti na prostor za OŠ zaradi gradnje mostu preko reke Save. Vsa leta, kar igrajo košarko v Litiji, se odvijajo treningi in tekma na zunanjem igrišču od pionirjev in članov. Ko pa je postala košarka dvoranski šport, so zgradili novo športno dvorano in se vanjo preselili, je postalo košarkarsko igrišče izključno namenjeno potrebam osnovne šole (telesna vzgoja in razni nastopi oziroma proslave). Tako je ostalo igrišče prazno (ni gospodarja in ne igralcev) in garderobe so postale zbirališče vseh mogočih litijskih mladoletnih prestopnikov, ki so razdejali vse, kar se je razdejali dalo. Garderoba na košarkarskem igrišču - raj za mladoletne prestopnike. Osnovna šola Litija je na predlog staršev zahtevala, da se igrišče proda njim za potrebe telesne vzgoje. V lanskem letu je varnostni inšpektor zahteval, da se igrišče takoj zapre. Ker pa ni bilo denarja, je stavba (garderoba) kazala rebra in prestopna mladina se je še nadalje zbirala. Košarkarsko igrišče je bil trn v peti tudi občini, ker je šola že dobila za letošnje leto odobrena sredstva za gradnjo prizidka. Košarkarji so dali v letu '94 igrišče s tribunami in garderobami oceniti zaradi morebitne prodaje, vendar kupca nihče ni iskal. Te dni pa seje ponudila priložnost, da igrišče zamenjajo za dvosobno stanovanje v Samskem domu in razliko (dva milijona tolarjev) dodelijo za vzgojo mlajših starostnih kategorij v letu '97. O celotni problematiki košarkarskega igrišča v Litiji je razpravljal med ostalimi tudi občinski svet in to kar dvakrat (na 20. redni seji in na 4. izredni seji) ter sprejel sklep, da občina Litija menja igrišče za stanovanje v Samskem domu in dodeli v prihodnjem letu 2,000.000 tolarjev za mlajše starostne kategorije. Marjan Šušteršič Krajevne volitve Čemšenik - V krajevni skupnosti Černšenik potekajo živahne priprave na krajevne volitve, ki bodo 16. junija. Odprtih bo 5 volilnih mest, na katerih bodo izbrali 11 članov sveta. Število prijavljenih kandidatov obeta veliko možnosti izbire. M.Kr. Zbor krajanov Čemšenik - V KS Čemšenik so se 2. junija zbrali na zboru krajanov, kjer so govorili o preteklih dosežkih. Razložili so tudi tekoči načrt letošnjega leta, kar se je moralo zgoditi z dvomesečno zamudo, vendar to po besedah predsednice KS Grete Pregrad ne vpliva na uresničitev nameravanega. M.Kr. Vrednostenje degradiranih hiš Zagorje - V krajevni skupnosti Franc Farčnik poteka vrednotenje objektov, ki so degradirani zaradi rudarjenja. Na teren so šli tudi sodni izvedenci, ki so ugotavljali in ocenjevali škode na hišah. Okrog 30 hiš je dalo zahtevek za ovrednotenje in to v okolici plazu. To je široka akcija, ki bo trajala mesec dni, je povedal predsednik KS Slavko Jelše var. M.Ko. Odlaganje smeti na Vreskovem Trbovlje - Jože Kovač iz krajevne skupnosti Ivan Keše v Trbovljah je povedal, da so imeli prejšnji teden izredni sestanek v zvezi s problematiko odlagališča smeti na zgornjem Vreskovem, ki pa zajema tudi vse Trbovlje. Za odlaganje smeti ni poskrbljeno s strani upravljalca, ki so mu krajani zagrozili celo z zaporom, če se to ne bo uredilo. Prebivalci pa zdaj nestrpno čakajo na sejo Občinskega sveta, ki bo 17. junija, in na kateri bodo odločali o prihodnosti odpadkov. M. Ko. Nova fasada vŠavni peči Savna peč - Prebivalci Savne peči so dočakali nekaj lepega. Kot nam je zaupal Janez Senegačnik, je Dom v Savni peči dobil novo fasado. Delali so teden dni - od četrtka do četrtka, ko so zaključili z deli in počistili za seboj. Za naprej nimajo načrtov, ker je problem pri uresničevanju vsakršnega podviga kot vedno denar. M.Ko. Čemšeničartom novo igrišče Čemšenik - V nedeljo, 9. junija, so se sestali predsedniki turističnega, športnega, prosvetnega in gasilskega društva iz Čemšenika, kjer so razpravljali o novem športnem igrišču. Asfaltirah in uredili naj bi ga do konca avgusta, tako da bodo na njem lahko že praznovali 65. obletnico gasilskega društva, kasneje pa katerokoli drugo prireditev. Za zdaj rabijo še projekt, denar pa bodo prispevala vsa društva enakopravno, del denarja bo prispevala tudi krajevna skupnost Čemšenik, del pa občina. M.Ko. B Mšmsmmmmm Ekološko osveščeni Čemšenlk - V krajevni skupnosti Čemšenik so pred nekaj tedni organizirali očiščevalno akcijo starega železa. Udeleželi so seje vsi krajani, zavedajoč se pomembnosti bivanja v čisti okolici. Vključila se je tudi občina v obliki financiranja odvoza starega železa na za to bolj primeren kraj. M.K. Kup starega železja in bele tehnike v Zgornjem Jesenovem, čakajoč na odvoz, bi lahko pri manj osveščenih krajanih končal na kakšnem divjem odlagališču. Zelenice Trbovlje - Oddelek za okolje in prostor občine Trbovlje pripravlja odlok o zelenih površinah v občini Trbovlje. Ta bo izdelan na podlagi katastra zelenih površin in bo določal javne zelene površine. Na podlagi programa dela Občinskega sveta bo odlok preložen v 1. obravnavo svetnikom. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v svojem 46.členu določa, da se "funkcionalno zemljišče določi na zahtevo lastnika zemljišča ter na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. M.Kr. Kam gre ekološki tolar Trbovlje - Ekološki tolar, ki ga plačujejo uporabniki električne energije, se uporablja za ekološke sanacije termoenergetskih objektov. Del ekološkega tolarja posredno dobijo tudi občine, ki z občinskimi odloki bremenijo porabo energetskega premo- ga. Sredstva, pridobljena v zadnjih treh letih so bila porabljena po programu Sklada za financiranje programa varstva okolja občine Trbovlje. M.Kr. Rentni zahtevki Trbovjj e-Po sprejetju oba nskega odloka o razglasitvi Dobovca in Kuma kot krajinskega parka z vrsto omejitev pri pridobitnih dejavnostih se postavlja vprašanje ustreznih odškodninskih oz. rentnih zahtevkov za izpad pri dohodku iz kmetovanja, gozdarjenja in drugih omejitvenih dejavnikov. Omejitve pri kmetovanju na območju Dobovca bi lahko nastale le na podlagi Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Trbovlje (kiomejuje rejo živine, gnojenje...), ne pa na podlagi Odloka o razglasitvi naravne dediščine, kateri pri krajinskih parkih kot razvojne usmeritve predlaga primarne oblike kmetijstva, smotrno gozdarstvo in različne oblike rekreacije. Kot pravi Darja Tavzelj iz trboveljske občine, do sedaj še niso bile podane zahteve za odškodnine. Te bodo sprožene, v kolikor bodo podane in se bo ugotovilo, da je prišlo do izpada pri dohodku iz kmetovanja in gozdaijenja in je le ta nastal zaradi omejitve rabe po navedenm odloku, kot to določa tudi Zakon o naravni in kulturni dediščini. M. Kr. Poškodovana drevesa Trbovlje - Komunalno nadzorstvo je v februarju letos opravilo popis vseh, zaradi zime poškodovanih dreves. Lastnikom zemljišč, na katerih so ta drevesa, so bile izdane odločbe. Na podlagi izdane odločbe je lastnik zemljišča na Koloniji l.maja (nasproti doma upokojencev), to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, že v marcu na podlagi predračuna izdal naročilnico Gasilskemu zavodu Trbovlje, da odstrani vse akacije. Gasilski zavod seje pri ponudbi del očitno precenil v svojih zagotovilih. Delo kjub urgencam Komunalnega nadzorstva še ni izvršeno, kajti med tem časom so odstranili topole pred OŠ Tončka Čeč in brezo pri godbenem domu. Za odstranitev akacij na Koloniji 1. maja je potreben zahtevnejši posek, za kar je potrebna dodatna oprema. V prvi fazi bodo odstranili obrobna drevesa, za kar so že dali pobudo. M. Kr. Posekali bodo topole Trbovlje - Nad Avto hišo Špajzer je zemljišče že nekaj let urejeno kot park. Na njem raste deset topolov, katere zaradi dozorelosti čaka posek. K neizogibnosti poseka prispeva tudi ugotovitev, da na prostoru ni odpadnega materiala ali drugih odpadkov in da nihče ne kosi trave. Košnjo so namreč pred leti opravljali bližnji stanovalci za krmo malih živali. M.Kr. Tika na Itnpak 96 Letošnji sejem Impak 96, ki je od 4. do 7. junija potekal v Gornji Radgoni, je minil brez večjih novosti. Na sejmu, ki je namenjen strogo proizvajalcem embalaže, se je letos že četrtič predstavilo tudi Grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje. Poleg predstavitve svojih embalažnih izdelkov je TIKA sodelovala tudi na razpisu za priznanja, ki so namenjena najboljši embalaži. Čeprav v konkurenci 151 proizvajalcev iz večih evropskih držav TIKI ni uspelo dobiti priznanja, so s sodelovanjem na sejmu zadovoljni. Po besedah vodje komerciale Leopolda Majesa, sodelovanje na tem sejmu že kaže prve konkretne rezultate. To pomeni, da jim je uspelo navezati nove Kuhinje SVEA Slovenija Vas interesira samostojno delo na komercialnem področju? Želite dokazati, da ste kreativni in imate organizacijske sposobnosti, obvladate delo z računalnikom? Imate višjo ali srednjo strokovno izobrazbo? Vabimo vas, da se prijavite v SVEA-o d.d. Zagorje na prosto delovno mesto VODJA LOGISTIČNEGA CENTRA Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s tremi meseci poskusnega dela. Podrobnejše informacije lahko dobite v SVEA d.d. Zagorje, telefon 0601 64 566 int. 44. poslovne stike in pridobiti nove kupce predvsem za izdelke iz kaširane lepenke. Obiskovalcem sejma, prevladovali so predvsem poslovneži in podjetniki, je GEP TIKA predstavila tudi svojo tiskarsko dejavnost. Se največ zanimanja pa so potencialni kupci njihovih izdelkov pokazali za modele za izsekano embalažo. Ti so zanimivi predvsem zaradi ugodne cene ter visoke kakovosti izdelave. J.N. Je voda res tako draga, ... ali so visoki le računi, se sprašujejo potrošniki, porabniki vode, ki jih visoki računi nemalokrat presenetijo. Pri območni pisarni Zveze potrošnikov Zagorje so se poglobili v to problematiko in prišli do zanimivih ugotovitev. Cena pitne vode za gospodinjstva pravzaprav ni visoka, postane pa visok račun, ko znesku za porabljeno količino vode država in občina pribijeta še razne pristojbine. Tako so porabniki pri ceni vode 31,39 tolarjevza kubični meter, po pribitku vseh pristojbin, v marcu letos de-janskomorali odšteti 82,36 tolarjev za kubični meter porabljene vode. Zadnja takšna pristojbina, ki jo je država predpisala in ki vznemirja Zagorjane, je t.i. taksa za obremenjevanje vode. Ta v zagorski občini trenutno predstavlja kar 44,87 odstotkov vrednosti vodarine. V letošnjem letu se je namreč povišala za 310 odstotkov. Višino takse za obremenjevanje vode odmeri Uprava Republike Slovenije za varstvo narave in je različna glede na občino in se plačuje za odvajanje ali odtekanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Sama metodologija za izračun višine takse je zelo zapletena. V grobem rečeno, se plačuje od seštevkaenot obremenitve doseženih z izpuščanjem tehnoloških, padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Ceno za enoto obremenitve določi vlada RS do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Glede na zapletenost izračuna je verjetnost, da bi porabniki sami preverili, ali je taksa pravilno zračunana, zelo majhna. T.P. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 PEDIKERSKO MASAŽNI SALON ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE, TEL. 61 158 NOVOST: ODPRAVLJANJE CELULITA Z APARATOM IN KOMBINACIJO AROME ALG NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA - nego opravlja višja medicinska sestra - dipl. kozmetičarka NE PREZRITE! TRGOVINA MAPI V JESENOVEM (na žagi) je odprta vse dni v letu od 9.00 do 20.00 NON-STOP ob pestri izbiri še posebna ponudba: - Gavrilovič pašteta... 179,90 - šunka toast plečka ... 700,00 sit/kg - pralni prašek TRES 8kg ... 1.799,00 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje V novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj. V pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Trgovina POHIŠTVO (bivša Cankarjeva založba) Pohištva vseh vrst - popusti 5-25% Krediti 12-24 mesecev telefon: 0601-22-369 Odpiralni čas 8.00- 11.30 sobota 16.00- 19.00 8.00-12.00 OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 VULKAN s.p., kontrola in nadzor •redarske storitve • za podjetja in obrtnike kontrola izostanka, ter izkoriščanja BD *v času vašega dopusta poskrbimo za vašega ljubljenca, zalivamo rože, opravimo kontrolo hiše UPOŠTEVAMO VSE VAŠE ŽELJE! mobitel:0609-638-950 INFORMACIJE 64-250, 64-166 NOVI CLIO FAZA 3 le od 16.300 DEM, kredit od R+5% MALGAJ zaupanje in tradicija RENAULT Gabrsko 30, Trbovlje avto Tel. :27-525,27-666 življenja GIP BETON HOLDING d.o.o. v stečaju, Borovniško naselje 7, Kisovec, po sklepu stečajnega senata razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo po delih naslednjega dolžnikovega premoženja: 1. Upravno zgradba neto površine 655,38 ml na parceli št. 225/49, stavbišče 219 m2 skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare. št. 225/59 dvorišče 556 m2, vse k.o. Izlake * izklicna cena 25.517.380,00 SIT. 2. Skladiščno proizvodni prostori neto površine 1598 m2 na pare. št. 228/29, poslovna stavba 1598 m2 skupaj s funkcionalnim zemljiščem pare št. 225/70, dvorišče 406 m2, pare št. 225/68, dvorišče 250 m2, pare št. 227/42, zgradba 1 Im2 in pare št. 228/26 neplodno 81 m2, vse k.o. Loke * izklicna cena 26.873.010,00 SIT. 3. Zelezokrivnica neto površine 113,23 m2 na pare št. 225/67, 228/20, 228/21, 228/15 vse k.o Loke skupne površine 6452 m2 * izklicna cena 5.350.479,50 SIT. 4. Delavnica neto površine 100 m2 na parceli št. 225/56 posl. st. 100 m2 skupaj s funkcionalnim zemljiščem pare št. 225/62 dvorišče 30 m2 in pare št. 225/61, dvorišče 307 m2, vse leo. Loke * izklicna cena 3.576.935,00 SIT. 5. Lopa neto površine 174,09 m2 na pare št. 227/43 neplodno 3058 m2 in pare št. 227/50 neplodno 1077 m2, vse k.o. Loke * izklicna cena 3.620.264,50 SIT. 6. Nezazidano stavbno zemljišče na Izlakah in sicer parcele št. 523/6, 531, 530/1, 529/1, 529/2 in 530/3, vse leo. Izlake skupne površine 1160 m2 * izklicna cena 1.799.658,00 SIT. 7. Počitniški objekt v Vrsarju neto površine 139,31 m2 * izklicna ceno 5.669.718,00 SIT. a. Na javni dražbi lahko sodelujejo slovenske pravne osebe in fizične osebe državljani RS, razen za predmet prodaje pod 7, za katerega lahko na dražbi sodelujejo tudi tuje pravne in fizične osebe. Dražitelj mora komisiji pred začetkom javne dražbe predložiti izpisek iz registra podjetij in pooblastilo, če je pravna oseba, oziroma potrdilo o državljanstvu RS, če je fizična oseba ter dokazilo o vplačani varščini. b. Varščina znaša 10% od izklicne cene vsakega predmeta prodaje. Dražitelji jo morajo plačati najkasneje do 3 dni pred dnevom dražbe na žiro račun dolžnika št. 52720-690-10238. Uspešnim dražiteljem se bo varščina štela v kupnino, ostalim pa bo vrnjena brez obresti v roku 3 dni po javni dražbi. Uspešni dražitelji bodo morali pogodbo skleniti v roku 8 dni po javni dražbi, kupnine pa plačati v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe. Za neplačani del kupnine morajo kupa ob sklenitvi pogodbe predložiti bančno garancijo. c. Kupci bodo prodane nepremičnine prevzeli po plačilu celotne kupnine. d. Predmet prodaje se prodaja po načelu "videno -kupljeno". e. Dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik predmeta prodaje pod točko Z. Tveganje in obveznost ureditve zemljiškoknjižnega stanja in zemljiškoknjižnega prepisa te nepremičnine prevzema kupec. . f. Prednost pri nakupu bodo imeli tisti dražitelji, ki bodo kupili več nepremičnin skupaj. g. Na dražbi veljajo pravila dražbe dolžnika. h. Kupec nepremičnin pod 1. prevzema tudi vse dolžnikove pravice in obveznosti na pare. št. 225/1. Pore. št. 225/1 je obremenjeno s pravico služnosti hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 225/55 in 225/5Z, poleg tega pa se bodoči lastnik te parcele obvezuje dali služnost hoje in vožnje v korist vseh bodočih lastnikov dolžnikovega premoženja na lokaciji k.o. Loke. Poleg tega je pare. št. 225/1 v postopku denacionalizacije. Do izida denacionalizacijskega postopka kupec parcelo prevzema v najem z obveznostjo odkupa po tržni ceni v primeru, da bo po končanem postopku denacionalizacije ta parcela ostala v lasti in posesti dolžnika. i. Kupec predmeta prodaje pod 2. se obvezuje dati služnost hoje in vožnje po parceli št. 225/70 in 22Z/42 v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 22Z/43 in 22Z/50. j. Kupec predmeta prodaje pod 3. se obvezuje dati služnost hoje in vožnje po parceli št. 22Z/6Z v korist vsakokratnih lastnikov parcel št. 228/30, 225/69, 225/68, 228/29, 22Z/43 in 22Z/50. k. Kupec predmeta prodaje pod 6. se obvezuje dati služnost hoje in vožnje po parcelah št. 528/2, 531 in 523/6 v korist vsakokratnega lastnika garaž na parceli št. 523/5 in523/4. l. Prometni davek, stroške prepisa in prodaje nosi kupec. m. Podrobnejše informacije o predmetu prodje in pravilih dražbe so na razpolago pri stečajni upraviteljici po predhodni najavi na telefon 0601-71-213 in 061-133-61 -57. n. Javna dražba bo dne 28.06.1996 ob 13. uri v prostorih upravne zgradbe GIP BETON HOLDING v stečaju, Borovniško naselje 7, KISOVEC. FIRSA d.o.o. v stečaju, Borovniško naselje 13, Kisovec, po sklepu stečajnega senata razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjega dolžnikovega premoženja: - nezasedeno stanovanje na naslovu Cesta 20. julija 2/c, Zagorje ob Savi v izmeri 39,97 m2 * izklicna cena 2.280.214,20 SIT. a. Na javni dražbi lahko sodelujejo slovenske pravne osebe in fizične osebe državljani RS. Dražitelj mora komisiji pred začetkom javne dražbe predložiti izpisek iz registra podjetij in pooblastilo, če je pravna osebo, oziroma potrdilo o državljanstvu RS, če je fizična oseba ter dokazilo o vplačani varščini. b. Varščina znaša 10% od izklicne cene. Dražitelji jo morajo plačati najkasneje do 3 dni pred dnevom dražbe na žiro račun dolžnika št. 52720-690-10243. Uspešnemu dražitelju se bo varščino štelo v kupnino, ostalim pa bo vrnjena brez obresti v roku 3 dni po javni dražbi. Uspešni dražitelj bo moral pogodbo skleniti v roku 15 dni po javni dražbi, kupnino pa plačali v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. c. Kupec bo prodano nepremičnino prevzel po plačilu celotne kupnine. d. Predmet prodaje se prodaja po načelu ‘videno-kupljeno". e. Na dražbi veljajo pravila družbe FIRSE d.o.o v stečaju. f. Prometni davek, stroške prepisa in prodaje nosi kupec. g. Podrobnejše informacije o predmetu prodaje in pravilih dražbe so na razpolago pri stečajni upraviteljici po predhodni najavi na telefon 0601-71-213 ali 061-133-61-57. h. Javna dražba bo dne 28.06.1996 ob 12. uri v prostorih upravne zgradbe FIRSA d.o.o., Borovniško naselje 13,1411 KISOVEC. NADA KRAJNC Nada Krajnc poučuje na dolski šoli, letos že 33. leto. Idiliko pa dodamo še osem let osnovnega šolanja in ugotovimo, da je zvesta tej ustanovi. Pedagoško znanje je nabirala na starem dobrem celjskem učiteljišču. Prva leta, ko predmeti še niso bili strokovno zasedeni, je poučevala likovni pouk in glasbo s pevskimi zbori, sicer pa je učiteljica razrednega pouka. Svojo energijo je vsa leta usmerjala tudi v izvenšolske dejavnosti. Zelo odmevno je bilo delo na kulturnem področju, saj so se v času njenega predsedovanja odlikovali prav vsi dolski krožki s tega področja. Nekaj let pred upokojitvijo marsikdo izvenšolske dejavnosti "izpreže", kar za Nado Krajnc ne velja. Še vedno je zagnana kot kakšna začetnica. Ali še bolj. Letos je namreč že deset let, kar dela z zelenimi stražami. Ekologiji je predana z vsem srcem. Meni, da je dolžnost staršev in vzgojiteljev usmerjati otroke tako, da živijo v harmoniji z naravo. Takole pravi: "Naše okolje je že močno ogroženo, zato je izredno pomembno. da ga generacije, ki prihajajo za nami, ne bodo še bolj uničile..." Zelene straže je organizirala tako, da ima tedenska srečanja s predstavniki razreda, ki naloge posredujejo svoji razredni skupnosti. Osnovna aktivnost je čiščenje prostorov v okolici šole. Vsaka razredna skupnost izve že v začetku leta, za kateri del morajo skrbeti. Mentorica Nada in razredniki jih pri tem spodbujajo. Papirčke pobirajo kar radi, upirajo pa se pobiranju cigaretnih ogorkov, kijih starejši odvržejo kamorkoli. Druga aktivnost je zbiranje papirja, kjer otroke prepričuje, da bodo ohranili marsikatero drevo, če bodo nabrali in oddali star papir. Pomembna je bila tudi njena raziskovalna naloga, v kateri so odkrivali divja odlagališča na Dolu in okolici ter se povezali z novinarskim krožkom, ki je njihove ugotovitve objavljal. Dvakrat letno organizira zeleni dan, ko otroci ustvarjajo izdelke iz odpadnih materialov, urejajo glasila z ekološko vsebino, raziskujejo onesnaženost potokov v okolici, proučujejo literaturo z nasveti o varčevanju energije. Omenimo še ekološke bralne značke in organizacijo kvizov, kjer otroci spoznavajo, kaj vse bi moral EKOŠOLAR početi, da bi obvaroval naravo. V zvezi s tem priporoča Nada Krajnc brošuro Okoljska vzgoja, izdane pri Vzgoji in izobraževanju, pa še Prve korake v ekologiji, knjižico treh avtorjev pri založbi Rokus. Dobrodošla bo marsikomu, ki želi širiti pozitiven odnos do narave. Zelene straže obveščajo sošolce preko stalnega stenčasa, z risbami ali izdelki EKOFRAJERJEV pa je opremljena tudi stena pri vhodu v šolske prostore. Poleg akcije za urejeno in prijazno učilnico s svojimi pomočniki skrbi še za cvetlične gredice in cvetice na okenskih policah dolske šole. Doma si vzgoji sadike za vse vrste zelenjave in različne rože. Prinaša jih v šolo in s tem prihrani veliko stroškov "Tudi starše smo spomladi prosili, da poklonijo kakšno čebulico za lepše okolje svojih otrok." pravi in tudi starše pritegne k sodelovanju. "Seveda pa vseh teh akcij ne bi bilo, če ne bi bilo na šoli posluha za ekologijo - tako pri vodstvu, pri kolegih in tehničnem osebju... " Nada Krajnc meni, da bi se ljudje večkrat morali spomniti misli znanega ekologa, ki pravi: "Vsa narava je pisana tkanina in vsaka rastlina ali žival je vozel, v katerem se prepletajo nitke te tkanine. Če poškodujemo le en tak vozel, je prizadeta vsa tkanina." Fanči Moljk Ugodna tla za angliste V tem tednu so dobile vse slovenske šole rezultate republiškega tekmovanja iz angleškega jezika, ki je bilo 12. maja v Ljubljani. Od 400 tekmovalcev je doseglo od 90 do 100 točk le 47 tekmovalcev in si s tem pridobilo zlato priznanje. Iz Zasavja sta to Andreja Ravnikar z Dola in Anja Čibej iz Trbovelj, ki jima iskreno čestitamo! F. M. Število krvodajalcev narašča V torek, 4. junija, na dan krvodajalcev so v Ljubljani ob mednarodnem dnevu krvodajalcev inf tednu solidarnosti organizirali posvet predsednikov območnih odborov RK Slovenije. Odbor za krvodajalstvo pri GO RKS je pripravil strokovni program za ta posvet. V razpravi so največ govorili o dosedanjem, patudi o bodočem delu. Posvet je potekal deloma na Republiškem odboru RKS, deloma pa na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Iz Območnega odbora RKS Trbovlje se je tega posvetovanja udeležil predsednik odbora krvodajalcev Miha Gosak, upokojeni rudar. Glavni problem je vtem, kar so na posvetu zaskrbljujoče ugotavljali, da se je v zadnjem času število krvodajalcev znižalo za okoli 20 odstotkov. Vzrokov za to je več, gotovo pa je med največjimi vzroki ta, da jih v podjetjih težko pogrešajo v dneh. ko se krvodajalci odločilo za prostovojno oddajo krvi. Po posvetu je predstavnike krvodajalcev sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. Predstavniki RK so ob tej priliki sporočili, da se je doslej udeležilo krvodajalskih akcij 3,5 milijona ljudi, ki so oddali 1,5 milijona litrov krvi. Samo lani je 99.848 krvodajalcev darovalo 434.208 litrov krvi, te dragocene tekočine. Seveda so na posvetu omenili tudi, da kri ne sme postati predmet trženja. Predvsem mlade ljudi je treba vzpodbujati k temu, da bi se vključili med stalne krvodajalce. T.L. Veselo za Kaličopke Čiv, buc, bav, zopet vas bosta obiskala Mojcain Kaličopko, vendar tokrat malo drugače. Snemala bosta javno radijsko oddajo, v kateri pa bodo nastopali otroci vrtca Hrastnik, učenci OŠ NH Rajka Hrastnik in Dol, GŠ Hrastnik in gostja otroške karavane Birni. Oddajabo predvajana na RGL-u. snemala pa jo bo tudi lokalna TV postaja. Snemanje bo potekalo javno v soboto, 15. junija, ob 17. uri v dvorani DD v Hrastniku. Vstopnice si priskrbite pravočasno v predprodaji in na datr prireditve v DD v Hrastniku po ceni 300 tolarjev za odrasle in 200 tolarjev za otroke. K.H. Pozdravi z morja V ponedeljek, 3. junija, je prva skupina mladih letovalcev odpotovala na sedemdnevno letovanje naDebeli Rtič. V tej skupini so bili predšolski otroci, v glavnem iz VVZ Trbovlje. Letovanje je potekalo v organizaciji ZPM Trbo vije ob sodelovanju VVZ Trbovlje. T.L. VB Andrej Samastur, prometni tehnik iz Slovenske Bistrice: "Že več požarov sem videl in so jih kar uspešno pogasili. Mislim pa, daje voda nevarnejša od ognja, saj se požar lahko pogasi, poplave se pa težko zaustavi. Vendarle se ognja ne bojim, tudi nikoli še nisem zanetil požara, pa tudi alarmni zvok ob tovrstnih nesrečah poznam. Delo gasilcev cenim, letno kupim tudi njihov koledar." Albina Brinar, dijakinja iz Trbovelj: "Sem pri gasilcih, zato tudi za dan gasilcev vem. Tudi mene pomoč pri gašenju požarov zanima in sploh se mi zdijo gasilci izjemni. Do sedaj sicer še nisem imela opravka s požarom, malce strahu pred ognjem je že treba imeti, čeravno so tudi poplave nevarne." Blaž Češnovar, dijak z Izlak: "Še nisem slišal za dan gasilcev. Kakšen požar sem že videl, udeležen ob požaru pa nisem bil nikoli. Mislim, da je delo gasilcev dovolj cenjeno. Ognja pa se ne bojim, čeravno ne zato, ker nisem ravno vroče narave." Mojca Škrabar, trgovka iz Zagorja: "Bila sem že priča požaru, ko so prihiteli gasilci. Mislim, daje delo gasilcev zelo nevarno, tudi nekateri od mojih znancev so gasilci. Ognja se kar bojim, pred vodo pa nimam strahu, čeravno so tudi poplave nevarne. V erjetno pa delo gasilcev premalo cenimo." Sanel Džombič, natakar iz Zagorja: "Videl sem že, ko je zagorel kontejnerin so poklicali gasilce. Sicer pa bi se velikega ognja verjetno zbal. Mnenja sem, da je delo gasilcev premalo cenjeno, v večini mislimo, da nimajo toliko dela. Če že so kakšni požari pa jih po mojem zanetijo malontarneži, tako otroci kot odrasli, sploh nepravilno speljane električne napeljave so tudi lahko vzrok." Ana Brodar, tekstilni tehnik iz Litije: "Pravzaprav za dan gasilcev nisem vedela, tudi s požari še nisem imela opravka. Sicer pa so igre z ognjem lahko zelo nevarne. Gasilec pa je zelo odgovoren poklic, ki je tudi časovno vezan na morebitne nezgode, kadar se pač zgodijo. Sploh se vode in ognja bojim, zato ju tudi spoštujem." Milojka Miletič, trgovka iz Šmartna: "S požarom še nisem imela opravka. Ogenj je nevarna zadeva in mislim, da se tudi gasilci trudijo in dajo vse od sebe, kadar kje zagori. Včasih gre seveda za nesreče, dostikrat pa je povzročitelj človek, zaradi malomarnosti ali nepravilnega ravnanja. Sicer sem bolj ognjene narave, ampak požara se pa bojim, groza meje tudi gledati požar." Vlasta Slapničar, medicinska sestra iz Šmartna: "Za dan gasilcev še nisem slišala. Kljub odgovornosti gasilcev verjetno njihovo delo ni dovolj spoštovano. Malce me je že strah pred ognjem, je pa zelo odvisno, kje se z ognjem srečaš. Povzročitelji nesreč so v večini otroci, pa tudi v naravi dostikrat zagori zaradi malomarnosti odraslih." Matjaž Podvez, avtoklepar iz Jevnice: "Nobenega požara še nisem videl, če odštejem seveda tiste po televiziji. Sicer pa gasilce spoštujem. Če bi zagorelo pri meni, pa bi se že ustrašil ognja. Po potrebi bi šel tudi h gasilcem, saj je njihovo delo kar zanimivo." Ivana Laharnar TnjmiiB kot smeti lili ... pa vendar ostanemo kupci mnogokrat z dolgim nosom. Pred nekaj leti smo imeli v Trbovljah le nekaj trgovin in le doma si vedel, v katero se boš podal če st nekaj potreboval. Žica ih krema za klasični parket sla bili na voljo v železnini "za cesto" teh artiklov kdaj tudi zmanjkalo, pa si stopil v drugo trgovino in ne zaman. Danes je trgovin v Trbovljah skoraj toliko kot hiš. Pon udba z vsem, kur potrebujemo, se je premaknila skotaj dobesedno do domačega praga. 'Tako nam trgovci z novci razlagajo v svojih reklamah. Potrebo samo začutiš in le jo lahko uresničiš na prvem koraku. Takt) sem bila prepričana tudi takrat, ko jc želela moja tašča po beljenju stanovanja očistiti parket. Takoj bom vse : prinesla, le malo počakajte, sem se pohvalila. Pa se tudi močno opekla. Ker v gostem prometu hitreje prideš naprej peš, kot z avtom, sem se odločila za lažjo varianto. Vsaj pet trgovin je v najbližji okolici, ni hudič, da kje tega ne hi dobila. Veste, še včeraj smo imeti žico in pasto, mi je dejala prijazna prodajalka v specializirani trgovin i prav za take reči. Takoj si bom zapisala, da ne bom pozabila natočiti, me jc še potolažila. Nekaj korakov naprej mi je blagajničarka postavila vprašanje: ".la. kdo pa ima danes še klasični parket?" V tretji čez cesto so mi svetovali, naj kupim bel globin, ja. tistega za čevlje, da sc da parket prav fino namazati z njim, le drago pride takšno čiščenje. Ko sem v mislih štela kvadratne metre, sem izračunala, da bi bilo parket ceneje zbrusiti, pa polakirati, Kaj sedaj? Peš ne bo več dolgo mogoče, saj bom ob pravkar doživetih izkušnjah potrebovala od trgovine do trgovine vsaj teden dni? Moj mali štirikolesnik trte je najprej pripeljal do Gabrškega. Odločila sem se začeti na desni strani doline, pa počasi navzdol. Do Sušnika sem se zaman ustavila, meni se je -delo. da že milijonkrul. vsakič sem morala ugasniti motor avta, pa luči, odpeti varnostni pas, zakleniti avto, pa nato spet vse v obratni smeri. Kar naprej in kar naprej. Ko sem se vračala po desni strani navzgor v središče mesta, zaman seveda, sem pri gasilskem domu zavila desno in obiskala tudi Vse tiste trgovine, za katere doslej nisem še nikdar slišala. Naveličala sem si pripenjati pas in disciplinirano prižigati luči in če hi me ustavil policist, bi mu verjetno, pa čeprav ni v mojem stilu, kaj grdega zabrusila, tako utrujena in naveličana sem le bila. V večini trgovin so mi povedali, da teh artiklov ne naročajo, ker ni povpraševanja, v mnogih pa so tako. kot v prvi. zadnjo steklenico loščila prodali- in to "prav včeraj ali pa celo danes dopoldne ", ponekod so mi celo svetovali, naj poskusim v Zagorju ali v Hrastniku. če bi se tistega lepega dne odločila le za vožnjo od tu do tam in od tam do tu, bi bita prav srečna, saj sem si svoje Trbovlje ogledala iz vseh prej znanih in neznanih pozicij. Takšna vožnja je lahko silno prijetna, še posebej, če v svojem rojstnem kraju vidiš toliko neznanega, novega, znanega, starega, lepega, če bi bil vedel, ne bi bil revež, radi rečemo ob določenih trenutkih. Tako sem si dejala tudi sama, ko san zašla všpecerijo pri cerkvi, zadnjo možno trgovino od vseh nepreštetih. Prodajalka mi je izpod polic potegnila dve plastični škatli s klasično pasto za parket. Pa žico. sem jo nebogljeno vprašala vsa upehana in srečna, da imam vsaj nekaj. Morda sr boste lahko s temle kuj pomagali, mnogi to jemljejo, me je potolažila in mi ponudila zavoj tanke žičke, ki se uporablja za posodo, pa k sreči ni vsebovala detergentu. Na števcu nmrutija je bilo 37 km več, da o bencinski suši sploh ne govorim. Spoznala pa sem nekaj - da "vsi prodajajo vse", dokler... Saj še nisem stara,pa vendarmije bilo prejšnji torek lat po "tistih lepih, starih časih". Pa ne zaradi klasičnega parketa. Milan Vidic Usihajoča rast Vse več znamenj kaže, da smo na poti nadaljnega zmanjševanja rasti gospodarstva. Vse več vzrokov je za vznemirjenje. Čedalje bolj je videti, da gospodarstvo resnično tone, kar nas utegne drago stati. Zdi se, da so lanska opozorila makroekonomistov o tem, da se neizbežno steka čas sicer kratkotrajne, vendar zanimive rasti in da smo na poti k občutnemu nazadovanju na tem področju, niso kdove koliko zalegli. Žal njihove napovedi niso naletele na prava ušesa, zato tudi ukrepi niso prišli pravočasno, temveč s precejšnjo zamudo. P ovrh vsega so še dokaj enostranski in pravzaprav še venomer niso sprejeti, saj jih mora obravnavati in potrditi državni zbor. Danes lahko rečemo, da taki, kot so bili predlagani, ne bodo Zalegli, hočemo reči, da so bolj kot ne polovični in ne jamčijo kdo ve kolikšnih zasukov v vsakdanjem poslovanju gospodarskih družb-Res pri vsem tem je še to, da pa ukrepi ne morejo omogočiti ali rešiti strukturnih problemov in niti ne predrage produkcije. V Zasavju delimo vse zgode in nezgode tega stanja. Ponekod je še dosti slabše, kot so nam pripravljeni priznati ali povedati. V eni zagorskih tovarn bodo prisiljeni poslati na čakanje določeno število ljudi. Gre predvsem za režijce, kar ni tako hudo tragično, saj to hkrati pomeni razbremenitev zdaj predrage produkcije, na Zaposlitveni fronti pa bo luknja še širša in globlja, četudi gre za nekaj deset ljudi. Vendar to zanje pomeni izgubo kruha, ne sicer pretirano debelega, prej tankega in kljub temu zanesljivega. Pa ne gre le za to. Skrčenje, zolevanje produkcije v nekaterih tudi izvozno usmerjenih gospodarskih družbah pomeni nadaljnje obubolanje ne le gospodarskih tokov, marveč tudi nadaljnjega drsenja navzdol. Preširoko zanašanje na hitrejši razvoj drobnega gospodarstva utegne postati dvorezen nož ali pa milni mehurček, ki se bo zdaj zdaj razpočil in od njega ne bo ostalo kdo ve koliko. Ponekod imajo to srečo, da so in še bodo z delnimi, vendar zelo pomembnimi spremembami v obstoječi produkciji omogočili če Že ne enaki ali bolje rečeno načrtovani obseg poslovanja tako, da jih zmanjšanja tujih naročil ne bodo tako zelo prizadela. Žal pa to velja le za dvoje, troje podjetij, povsod drugje tega niso kos napraviti, zato samo s strahom čakajo, kam ho vse to pripeljalo. Zato ni naključje, če marsikje z dokajšnje> zaskrbljenostjo pričakujejo polletnega izida gospodarjenja. Še bolj kot to pa prihodnjih tednov in mesecev. Ne gre pozabiti, da bosta oba poletna meseca, kljub morebitni moči za poslovanje prej kot ne zelo suha. Resda so skoraj vsepovsod načrtovali v tem času dopuste, vključno kolektivne, vendar to ne odtehta glodajoče skrbi, kako v tem obdobju doseči vsaj minimalne rezultate, vključno finančne, ki edinole omogočajo tudi delo in izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenim. Eno z drugim: prav bi bilo, če bi prav ves čas, ki nam je na voljo, namenili za lajšanje sedanje zapletene gospodarske situacije, ne pa da ga razdajamo včasih za povsem neplodne diskusije o skorajšnjih volitvah pa vsem drugem, kar sodi zraven. Ne rečemo, da se temu ne da izogniti, ampak pretirano in izključno pripravljanje na volitve, ne pa hkrati ukrepanje za izboljšanje sedanjih gospodarskih tokov bi nas zagotovo peljalo v še hujše ali nevarnejše vode. Po rodu Zagorjan, ki sedaj prebiva pod Čemšeniško planino, izhaja iz učiteljske družine, v kateri so se kar štirje od enajstih otrok izšolali za zdravnike. Po končanem študiju na ljubljanski medicinski fakulteti se je leta 1966 kot splošni zdravnik zaposlil v ZD Zagorje in tovrstna praksa mu je bila dobrodošla tudi kasneje. Vsled veselja do kirurgije se je z dokajšnjim premislekom, rešpektom in tremo odločil zamenjati službo in pridobiti specializacijo iz kirurgije, ki je takrat trajala pet let. Tako je od leta 1969 zaposlen v Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer je od leta 1975 predstojnik kirurškega oddelka. Čeravno kirurgija ne raziskuje tesne povezanosti med ustrojem telesa in njegovim življenjskim delovanjem, pa vsebuje vsekakor obsežno znanje ustroja okostij, mišičja, tkiv, delovanja telesnega sestava oziroma je svojevrstna stroka, kjer se določene bolezni zdravijo ročno z instrumenti. Kirurška dejanja so po svoji dejavnosti težavna in zapletena, pa naj gre za zdravljenje bolezni ali poškodb. Dolgotrajnejše operacije terjajo od kirurga, da ob rezanju tujih želodcev za dlje časa pozabi na svoj želodec. Slejkoprej so takšni posegi v premislek, da brez zdravja ni bogastva. Čeprav slovenski pregovor pravi, da si zdravje pridobiš tudi, če vstajaš pred sončnim vzhodom. Ste mnenja, da mora biti človek tudi nadarjen za kirurga? Do neke mere se tega vsak navadi in nauči. Nekaj ročnih spretnosti in smisla za kirurgijo pa je verjetno tudi dobro imeti. Poleg tega pa volje, vztrajnosti, potrpljenja in kirurške trme. S kakšnimi operacijami ste imeli doslej opravka in kako ste zadovoljni z delom? Delo kirurga je težko, če pa je podprto z veseljem do dela in s kolikor toliko uspešnim delom, pa kar gre. Sicer pa se trboveljska kirurgija pretežno ukvarja s področjem iz travmatologije, to so razne poškodbe, potem je to splošna kirurgija, abdominalna kirurgija. Zadnja leta pa smo uvedli proktološko ambulanto, se pravi kirurgijo zadnjega črevesja, ki se v trboveljski bolnišnici do pred nekaj leti ni izvajala. Nekoliko se ukvarjamo tudi s kirurgijo perifernega ožilja in venskega sistema. Pred štirimi leti pasmo začeli z laparaskopsko tehniko, kar je poseben način operiranja trebušnih organov, brez klasičnega vstopa v trebušno votlino. Kolikokrat pa ste že operirali? To bi težko povedal. Povprečno imamo tri do štiri operacije dnevno, operira pa, jasno, ne en sam. Vse operacije so delo kirurškega teama, trenutno nas je pet zdravnikov. Težko bi rekel, koliko jebilo operacij doslej, tega nimam preračunanega. Vsekakor pa se jih je od leta 1969 nabralo kar precej. Katere operacij e so zahtevnejše? Vsaka operacija je zahtevna in pomembna, predvsem za pacienta. Pacienti namreč ne ločijo strogo: velikih in majhnih operacij. Programske operacije so velikokrat zelo zahtevne, ampak kirurg se le lahko nanjo pripravi, saj potekajo po nekem večinoma ustaljenem načinu. Pri poškodbah pa ni možno predvideti, kaj bo, kakšno škodo je poškodba naredila na telesu. Dokajšnja zahtevnost je tudi operiranje sredi noči, se pravi ne ravno ob fiziološkem času. Takrat pa so najhujše poškodbe zelo pogoste. In koliko časa trajajo operacije? Zelo različno. Operacije, ki jih štejemo med večje operativne posege, ne trajajo manj kot pol ure. No, krajših od pol ure skorajda ni. So pa tudi zahtevnejše operacije, ki trajajo tudi več ur. Se zgodi, da pacient ne preživi oziroma kolikšna je nevarnost operacij? Vsak operativni poseg skriva neko tveganje. Izjemno redko se dogodi, da bolnik ne preživi programiranega operativnega posega. Večja je ta nevarnost med operativno oskrbo težko poškodovanega. Zmotno je mnenje, daje z operacijo zdravljenje že končano. Takrat se včasih šele prične pravi "križev pot" za bolnika in kirurga. Pri tem je izredno važna volja in sodelovanje bolnika. Neštetokrat se spomnim, kako lepo mi je na novoletni voščilnici napisala neka pacientka, ki se spominja, češ kako sva se dneve in nejči skupaj borila za njeno življenje, borila in zmagala. So pa poškodbe, ki so nezdružljive z življenjem. Ni lahko, če pacient ne preživi. Važno je, daje bilo vse narejeno, kar se je narediti dalo. Tako nekako nisi obremenjen z razmišljanjem in vestjo, kaj bi se še dalo storiti, pa se morda ni naredilo. Smrt je tudi sicer neprijeten dogodek, četudi ne gre za tvojega svojca. Kirurga dostikrat primerjajo z mesarjem, čeravno se kirurg na ta način vendarle bori za življenje, kaj pravite? Takšna primerjava se mi zdi nevmesna. Rekel bi, daje za človeka, sploh pa za pacienta, skoraj žaljiva. In tudi za kirurga. Poklica mesaija ne podcenjujem, ker mislim, da je vsak poklic po svoje pomemben, važno je le, da ga dobro in vestno opravljaš. Kako pa je z občutkom za 'rezanje'? Predsodka za 'rezanje' nimam. . Spomnim se pa, ko sem kot študent prvič zabodel z iglo skozi kožo, je bil ta občutek zame neprijeten. Sčasoma to prebrodiš, v ospredje stopi zavest, da boš z vstopom v telo pomagal človeku in daje to edini način, da mu lahko pomagaš. Kako pridete do odločitve za operacijo v nejasnih, vendar nujnih primerih in ali je izhod odvisen tudi od dobrega inštrumentarija? Usposobljenost kirurga in dober inštrumentarij sta predpogoj za uspešno delo. Odločitev za operativni poseg pa je večkrat nekaj najtežjega in tudi najodgovornejšega za kirurga. Včasih je več možnosti, a treba je izbrati najboljšo, najbolj varno in najuspešnejšo. Ko sem pred težko odločitvijo včasih pomislim, kaj bi storil, če bi bil ta bolnik eden mojih naj dražjih. Nato tako tudi storim. Pa se mi kar obnese. Tako sem svetoval tudi mlajšim kolegom, ko smo skupaj proslavljali njihove specialistične izpite. Tudi če se zdravljenje ne konča, kot bi morda želel, imam po taki odločitvi občutek, da sem ravnal po svoji vesti in najboljši presoji ter storil, kar poklic od mene zahteva, čeprav je včasih treba storiti tudi več, kot je lepo napisal eden naših pesnikov: "Ne le kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan." Kaj pa je pri operaciji najpomembnejše? Pri operaciji pravzaprav ni nepomembne stvari, od začetka do konca. So strukture tkiv v telesu, kjer je treba biti bolj previden, bolj zadržan. Nasplošno mislijo, da mora biti kirurg hiter. To je sicer neka kvaliteta kirurga. V endar ne na škodo kvalitete operacij .So pa gotova tkiva, gotova mesta, kjer se je potrebno zavestno ustaviti. Vselej pa se trudimo, da delamo dobro, pa čeprav minuto ali urico dlje. Vendar je vsak človek nekaj posebnega - kot tudi operacije vsakič, ko operiraš. Menda spada v zgodovino trboveljske bolnišnice, da so zraven 'zašili' škarje - ste bili kdaj prestrašeni, da bi se to zgodilo? Odkar sem v trboveljski bolnišnici se na kirurgiji ni zgodilo, da bi instrument ostal v trebuhu. To preprečuje sistem dela. Vsi instmmenti so prešteti, kot tudi vse komprese, zloženci in če eden od instrumentov ob koncu operacije manjka, setaišče, dokler se ne najde. To, da je na našem oddelku instrument ostal v trebuhu, ne drži. Mislim, daje to bolj iz trte zvito, da je to pač material za smešnice. Čeprav včasih v kakšni hudi nesreči, ko je preglednost majhna, naglica pa huda, se je v želji, da se krvavitev ustavi, včasih težko znajti. Ko pa je življenje izven nevarnosti, si vzamemo čas in natančno pregledamo, če je vse tako, kot mora biti. Kako pase seznanjate z novostmi na področju kirurgije? Kirurgija stalno napreduje, moram reči, da trboveljska bolnišnica kar skrbi za nabavo strokovne literature, tudi ni težav z izobraževanjem, udeležbo kongresov, simpozijev. Po potrebi si gremo kakšno stvar ogledati na ljubljansko kliniko. Občasno tudi iz klinike koga povabimo, tako da novostim kar sledimo. Moje vodilo in zahteva je, da so posegi, ki jih opravljamo, izvršeni enako kvalitetno kot isti posegi na kliniki. Mislim, da nam to tudi uspeva in daje to mnenje večine oskrbovanih ljudi, ki so se zdravili na našem oddelku. Katere obolevnosti na kirurškem oddelku pa prevladujejo? Kar zadeva kirurško obolevnost, se mi zdi, da se v Zasavju bistveno ne razlikuje od slovenske. Je pa nekoliko več travmatizma, ne sicer hudih prometnih nesreč, ker nimamo hitrih cest. Večje od slovenskega povprečja pa je število manjših poškodb. V Zasavju je precej številčno zastopana patologija žolča, žolčnih poti, v zadnjem času so pogostejše tudi operacije debelega črevesja zaradi rakastih obolenj. Se zanimate tudi za alternativno medicino? Kot kirurg nimam prevelikega posluha za alternativno medicino. Mogoče premalo o tem vem. Jedelokirurgalahkopoplačano? Mislim, da ne. Marsikdo od pacientov je takšnega mišljenja, ko gre iz bolnišnice. Delo kirurga pa bi moralo biti toliko plačano, da bi se poklicu lahko v celoti posvetil. Kirurg ne bi smel biti obremenjen z vsakdanjimi tegobami, da ne bi razmišljal ali bo doma fizično delal ali bo plačal delavca. Pregovor, ki izhaja iz sv. pisma, sicer pravi, daje nehvaležnost plačilo tega sveta in mislim, da smo se kirurgi na to malce navadili. Moram pa reči, da bi naredil krivico številnim pacientom, ki ne morejo skriti tega, da so hvaležni. Če pa bi delal samo zato, da bom dobro plačan, bi bil pa zelo razočaran. Nihče namreč ne more plačati neprespanih noči, niti si ne more predstavljati, da dneve in noči razmišljaš o določenem človeku, pacientu, za katerega nisi niti vedel, da obstoja Menite, da v večini prepovršno jemljejo delo kirurga, da pač pride in operira? Mogoče pacienti tako razmišljajo, vendar ne vedo, da o njih razmišljaš, sredi noči se česa spomniš in skočiš na telefon, ne spiš ravno mimo, tega se namreč ne da enostavno pustiti. V obdobju, ko pa gremo na dopuste, ki so kratki, je spet vprašanje, kakšen dopust bo to, saj si zlasti obremenjen zadnje dneve preden odideš. Dogodi pa se tudi, da imaš dopust pokvarjen, ker si v skrbeh za bolnika, ki si ga operiral tik pred odhodom na dopust. Ljudje tega ne vedo, a le razmišljaš in nisi sproščen, ter kljub temu, da si na dopustu, kličeš v bolnišnico in še kaj povprašaš. So ljudje nezaupljivi do kirurgov? Ne vem, morda ne ocenjujem dobro, ampak nimam vtisa, da so do mene ljudje nezaupljivi. Rekel bi celo, da je malo takih, ki odklonijo operacijo in želijo iti k drugemu ali drugam. Menda je več primerov, ko so pacienti izrecno zahtevali, da jih vi operirate, kako na to gledajo vaši kolegi kirurgi? To se dogaja, sem pač naj starejši od kirurgov v trboveljski bolnišnici, z največ izkušnjami. Vendar s kolegi nimam nobenih zapletov glede tega. Zgodi se, da me tudi kdo od kolegov prosi, da operiram koga od njegovih svojcev in rad ustrežem. No, saj včasih tudi kdo prosi, da ga operira kdo od mojih kolegov. Tako željo pri razpisu operacije vedno upoštevam. Če pa mislim, da je operacija prezahtevna za koga od kirurgov, se napišem za asistenco in mu po najboljših močeh pomagam. Kot sem rekel, smo v prijateljskih odnosih, kar je pozitivno. Ali v prostem času lahko odmislite službo? Vsaj enkrat na teden in en vikend sem dežuren, en vikend pa v pripravljenosti, sicer pa čisto 'odštekan' od bolnice nisem nikoli. Ko vidiš človeka v nevarnosti, te namreč to vseskozi spremlja. To so pač neke povezave med zdravnikom in pacientom, saj si se moral direktno vmešati v njegovo telo s svojimi rokami in mu pomagati. Ljudje se tega zavedajo, so večinoma prijazni, hvaležni, kar je dober občutek. Imate kakšen hobi? Potovanja me ne zanimajo, v hribe sem včasih rad hodil, pa šc sedaj grem. Vse bolj pa mi časa zmanjkuje, tudi za ribolov, s katerim sem se precej ukvarjal, kot tudi za rekreacijo. Je pa vzdrževanje kondicije za kirurga pomembno, navsezadnje je moje delo tudi fizično zelo naporno. Veselje imam z ženo urejati vrt. Pa tudi otroci so mi v veselje. Skupaj hodimo v naravo ter se poigramo s psom. Ste tudi v družini koga navdušili za kirurgijo? Za kirurgijo ravno ne, starejši sin pa je doštudiral stomatologijo. Imam še dva mlajša sinova, stara osem in tri leta, vendar se že sedaj jezita na mojo dežurno. Se vam zdi, da drži, da je glede na to, da more človek uživati zaklade narave, dolžan biti tudi zdrav? To je res, je pa to stvar vzgoje. Bil sem tako vzgojen in tako vzgajam svoje otroke. Včasih povem, kaj je moj oče v šah rekel, češ otroci, kdor bo kašljal, bo tepen. Potem je pa resno dejal, daje vsak dolžan paziti na svoje zdravje. Zdravje je velik dar: eni bodo rekli od boga, drugi od narave, vendar če je kakšno stvar vredno čuvati, je to zdravje. Je lahko medicina še tako napredna, treba je ohranjati zdravje. Dejansko smo dolžni paziti na svoje zdravje, kot tudi na zdravje drugih. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar ZA ALI PROTI " : .— ^ — Menim, da je dozorel čas, da tudi Cementarna Trbovlje začne sodelovati pri ekoloških problemih Slovenije. — Občina Trbovlje pa bi z rento lahko nadaljevala s sanacijskimi ukrepi na področju ekologije.-" Za tehnološki preizkus sežiga papirnih trdnih odpadkov v trboveljski Cementarni ali proti? Za dodatno obremenitev zasavskega okolja ali proti? Gre za ekološko osveščenost Cementarne ali zgolj za ekonomske interese? Spremeniti odlok o varstvu zraka ali ne? Je dovolj podatkov, da bi Trboveljčani o tem sploh razpravljali? Se tiče poskusni sežig papirnih trdnih odpadkov zgolj Trboveljčanov ali tudi Zagorjanov in Hrastničanov? Rešimo Slovenijo na račun Zasavia(?0 Direktor trboveljske Cementarne Janez Malovrh je občinskemu svetu Trbovelj predložil informacijo, o kateri potem niso razpravljali, saj j e bil odsoten. Vendarle je informacija v javnosti sprožila polemike. Prizadeta Trboveljčanka seje v pismih bralcev v več slovenskih medijih spraševala, če direktor Cementarne in župan Trbovelj načrtuje umiranje na obroke. Informacijo, predloženo trboveljskim svetnikom, objavljamo v celoti: Zadeva: Tehnološki preizkus sežiga papirnih trdnih odpadkov v Cementarni Trbovlje Iz industrijske prakse razvitih držav je razvidno, da imajo cementarne zaradi posebnih pogojev (visoke temperature, velika moč vezanja kislin...) pri pečenju cementnega klinkerja možnosti procesiranja cele vrste posebnih odpakov. V svetu se je ta praksa močno prijela, tako da naprimer v Nemčiji obratuje cementarna celo z negativnimi stroški za energijo, saj ji za sežiganje odpadnih olj in topil firme plačujejo. Veliko cementarn sežiga na sekundarnem kurišču pnevmatike, v novejšem času pa tudi odpadke papirne industrije in odpadne' plastike, ki je za takšen sežig primerna. Sežig posebnih odpadkov v cementarnah pomeni prednost za vse, posebno pa z vidika ekologije, saj se na ta način zmanjšujejo količine materialov, ki jih bi bilo potrebno deponirati in tako zanamcem puščamo manj ostankov. Nenazadnje je pomemben tudi ekonomski efekt saj je deponiranje vedno dražje. Industriji, ki proizvaja odpadke, je sežig v cementarni cenejši, cementarna dobi cenejšo energijo (če gre za energetski odpadek) in plačano uslugo, okolje v katerem le-ta obratuje pa primerno rento. Menim, daje dozorel čas, da tudi Cementarna Trbovlje začne sodelovati pri ekoloških problemih Slovenije. Tako bi jih lahko precej rešili, Občina Trbovlje pa bi z rento lahko nadaljevala s sanacijskimi ukrepi na področju ekologije. mm: Trenutno nam obsavske papirnice predlagajo sodelovanje na reševanju procesnih odpadnih m uljev, ki so za nas po eni strani dobrodošle surovine, po drugi strani pa energent. Za takšno procesiranje imajo bogate izkušnje Avstrijci, ki v cementarni Wopfinger Stein und Kalkvverke Schmidt Co že od leta 1988 sežigajo papirne trdne odpadke. Glede na navedeno Občinski svet občine Trbovlje prosimo, da dovoli tehnološki poizkus sežiga določene količine trdnih papirnih odpadkov. Za nadzor nad izvajanjem preizkusa predlagamo, da: - pri izvajanju sodelujejo predstavniki občinskega sveta in pristojne inšpekcijske službe: - meritve emisij tekom preizkusa izvaja za to pooblašen zavod; - po končanem preizkusu in preučitvi rezultatov Občinski svet odloča o možnostih za spremembo Odloka o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št.9/87, 5/91); direktor Janez Malovrh, dipl.ing. Skrbi tudi Zagorjane Onesnaževanje trboveljske Cementarne naj bi ogrožalo ne le Trbovlje, temveč tudi zagorsko občino. Ravensko vas in Zeleno travo. Mnenja zagorskih okoljevarstvenikov in direktorja trboveljske Cementarne so se kresala že pred leti. In Zagoijani so se odzvali tudi letos. Župan Zagorja Matjaž Švaganje članom trboveljskega občinskega sveta v začetku junija poslal pismo. Tudi tega objavljamo v celoti. Zadeva: Tehnološki preizkus sežipa paprinih trdnih odpadkov v Cementarni Trbovlje Na dnevnem redu vaše prihodnje seje bo tudi prošnja za dovoljenje tehnološkega preizkusa sežiga papirnih trdnih odpadkov v Cementarni Trbovlje. Kot veste, je Cementarna v preteklih letih izvedla že več podobnih preizkusov uničevanja posebnih odpadkov: trde gume akumulatorskih ohišij, odpadna zdravila, barve in lake, avtomobilske pnevmatike, ostanke pri proizvodnji ftaleinske kisline in odpadne emajle. Iz dopisa trboveljskega Izvršnega sveta z leta 1992je razvidno, da so se navedeni preizkusi sicer izvajali s soglasjem in prisotnostjo republiškega sanitarnega inšpektorja, vendar pa brez vednosti trboveljske Občine: medobčinskih inšpekcijsih služb in javnosti. Po sprejemu Odloka o varstvu zraka v Občini Trbovlje v letu 1991 je Cementarna s sežiganjem posebnih odpadkov prenehala. Še istega leta se je nanjo s prošnjo za ponovno odstranjevanje odpadnih emajlov obrnilo Gorenje. O tej problematiki so marca 1992 razpravljali predstavniki Cementarne. Ministrstva za Okolje in prostorin trbovlejske ekološke skupine in zavzeli pohvalno stališče, da 'Občina Trbovlje nima interesa, da že tako pereče stanje na področju onesnaženosti obremenjuje še z dodatnimi sežigi posebnih odpadkov.' Dejstvo je namreč, da fizična prisotnost predstavnikov občin in inšekcij pri preikusu na njegov potek bistveno ne vpliva. Prav tako so lahko varljive meritve emisij, saj v izhajajočem zraku lahko najdeš le tisto snov, ki jo iščeš. Še posebej so v tem primeru problematični halogenirani ogljikovodiki. Dioksini in furani (nastajajo pri gorenju snovi, ki vsebujejo klor -to pa so tudi emajli in papirniški mulj) so strupeni že v izredno nizkih (in težko merljivih) koncentracijah. V prizadevnju, da bi preprečil sežiganje emajlov v Cementarni se je zato trboveljski Oddelek za okolje in prostor novembra 1993 obrnil na Republiški sanitarni inšpektorat in šele v januarju prihodnjega leta prejel cinični odgovor, ki posredno pravi, da sme lokalna oblast vplivati le na tista dogajanja v okolju, ki so lokalne narave. A Zakon o varstvu okolja pri izdaji dovoljenj za preizkuse obratovanja, ki jih izdaja minister, predvideva tudi sodelovanje javnosti. V primeru Cementarne imamo torej pravico do sodelovanja vsi Zasavčani. Pa vendar nas je na predvideni preizkus opozorilo šele pismo prizadete Trboveljčanke. Čudi me, da g. Malovrh te nedvomno izredno pomembne problematike ni omenil na nobenem izmed pogovorov o medobčinskem sodelovanju. Brez odprtih kart o problemih, ki zadevajo prebivalce celotne regije, je dobro sodelovanje med občinami nemogoče. Prošnja za dovoljenje preizkusa je naslovljena na vas, člane trboveljskega občinksega sveta. Vi ste prvi, ki lahko vsaj poskusite preprečiti dodatno in nepotrebno zastrupljanje že tako močno prizadete regije. V dopisu je omenjena tudi renta za obremenjevanje. Že doslej so kmetje rento, ki sojo dobivali kot odškodnino za manjši pridelek (načeto zdravje se pri tem seveda ni upoštevalo) označili kot miloščino, ki pokrije približno 10% resnične škode. Kdo lahko jamči, da bi bilo tokrat drugače? In nenazadnje - ali se lahko za denar prodaja ljudi in njihovo zdravje? Želel bi, da bi predlagatelj predlog za odobritev sežiga odpadnih muljev papirnic umaknil z dnevnega reda. Prepričan sem, da bi to dejanje odobravala tudi velika večina Zasavčanov. Še več - verjetno bi si vsi oddahnili, če razmišljanj in predlogov o tovrstnih sežigih v Cementarni ne bi bilo več. Spoštovani svetniki, z vašo odobritvijo v rokah bo minisater zlahka odobril preizkuse sežiganja odpadkov. In tedaj bo mnogo poti nazaj zaprtih. Zato vas prosim, da se tedaj, ko se boste odločali o dovoljenju za preizkus sežiga, spomnite, da ste vi tisti, ki v danem trenutku odločate (in prevzemate odgovornost za svojo odločitev) o tem ali bo Za-savčanom naloženo novo okoljsko breme ali ne. Kot predstavnik Zagorjanov bi se želel udeležiti seje, na kateri boste odločali o dovoljenju za sežig. S pozdravi, Matjaž Švagan Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan: "Zelo sem bil presenečen, da gospod Malovrh na vseh sestankih o regionalnem sodelovanju ni niti delno namignil, kaj se pripravlja v Cementarni." Premalo argumentov Tudi Trboveljčani ne mirujejo. Kot je povedala Aleksandra Povhe, članica Zelenih v občinskem svetu, že kar nekaj časa zbirajo podatke strokovnjakov, ki bi argumentirano dokazali, da tehnološki preizkus sežiga papirnih trdnih odpadkov v cementarni ni nevaren oziroma je sprejemljiv. Vendarle v strokovni ekspertizi, ki so jo sestavili inženirji slovenskih papirnic po mnenju Aleksandre Povhe podatki v določenih segmentih niso popolni. Med drugim v ekspertizi niso opisani tehnološki postopki papirnic. V ponedeljek se je v Trbovljah tako sestala Komisija za varstvo okolja in urejanje prostora, katere predsednica je Povhetova. Ta pravi, da bo Komisija na seji sveta, 17. junija, podala mnenje, dane more odločati o varnosti sežiga v Cementarni zaradi pomanjkanja argumentov v predloženih podatkih. Okoljevarstveniki pravijo, da je pod prvo vprašljiva sestava odpadnih muljev obsavskih iKiJSSiKiSK . :: : .. . . SSSSSJSSK: iisif .................... Po 6, denu Odloka o spremembah in - odpadkov in pepela v smetnjakih, - posebnih, nevarnih in posebno nevarnih odpadkov v kurilnih in oMalia industrija, napravah. papirnic, katere naj bi jih sežigali v Cementarni. Janez Malovrh sicer predlaga, da meritve emisij tekom preizkusa izvaja za to pooblaščen zavod. Toda, pri izvajanju naj bi sodelovali predstavniki občinskega sveta (ki najbrž niso tovrstni strokovnjaki) in pristojne inšpekcijske službe. Poleg tega ni nič kaj optimističen podatek, da je leta 1987 Zavod za varstvo pri delu izvajal analizo odvoda iz peči po oddajanju odpadnega emajla, pri tem pa med množico elementov, ki so se sproščali, meril le devet elementov. Mulji lahko vsebujejo klor, ki pri izgorevanju deluje kot bojni strup prve kategorije. V slovenski celulozni ind ustriji klor še vedno uporabljajo. Kot so povedali v TKI Hrastnik dobavaljajo klor papirnici Videm v Krško. Poleg klora v papirniškem mulju so nevarni tudi halogeni in težke kovine. Poleg tega v papirniških tehnoloških postopkih uporabljajo še vrsto drugih snovi, kar zahteva dodatno analizo. Po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu IKROS, so poskusi sežiga posebnih odpadkov v cementarniških pečeh nesprejemljivi. Torej - je drugo vprašanje, ki se postavi, ali je peč trboveljske cementarne primerna za sežig ali ni. Če je oziroma bi bila s potrebnimi izboljšavami, je tehnološki preizkus sežiga in nadaljnje sežiganje najbrž nesporno in celo ekonomsko koristno tako za Cementarno kot za trboveljsko občino. Janez Malovrh pravi, daje dozorel čas. da začne Cementarna Trbovlje sodelovati pri ekoloških problemih Slovenije. Precej problemov bi lahko rešili, z rento pa nadaljevali s sanacijskimi ukrepi na področju ekologije. Vse lepo in prav, če se le ne bi od nekje kradel pomislek, da bi se morda pa le utegnilo zgoditi, da bi trboveljska cementarna reševala ekološke probleme Slovenije na račun Zasavja. Tatjana Polanc fnAnftrM )jg oluo_ Vroč dan. Dva tisoč nadobudnežev. Tekmovalni duh v zraku in obilica vode, ki je vsaj malo pripomogla k osvežitvi. Prizorišče dogajanja: športni park Kul turno-rekreacijskega centra 14. oktober Hrastnik. Pomoči, vsaj tiste v pravem pomenu besede, k sreči ni nihče potreboval. Pa j e bilo vseeno največkratslišati besedi "na pomoč". V Hrastniku je namreč v soboto,8. junija, potekalo državno mladinsko gasilsko prvenstvo Slovenije. Na tej prireditvi so pionirkein pionirji ter mladinke in mladinci pokazali, česa so se naučili v svojih matičnih društvih. Hrastniški župan v družbi častnega gosta Mirana Bogataja, državnega sekretarja. Gasilska društva morajo nenehno skrbeti za usposabljanje svojega članstva. Za naj mlajše, ki šele spoznavajo osnove gasilskih veščin in jih bodo pozneje uporabljali pri izvajanju aktivnosti v akcijah zaščite in reševanja, je to še prav posebnega pomena. Zato so gasilske ponirske in mladinske desetine preverile pridobljeno znanje, ki so si ga počasi in vztrajno pridobivale zadnja leta. "Na podlagi razpisa, dobljenih prijav in po spoznavanju terena ter gasilcev na posameznih področjih smo se odločili, da državno prvenstvo organiziramo v Hrastniku. Da tekmovanje poteka brez zapletov, ni potreben le pravi teren, temveč tudi dobri organizatorji, kijih Hrastničani prav gotovo imate," je za Zasavca povedalAnton Sentočnik, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Projekt drugega mladinskega gasilskega prvenstva je po besedah hrastniškega župana Leopolda Grošlja v celoti uspel. Kljub izredno kratkemu roku za pripravo prvenstva, so se organizatorji potrudili, da so se vsi nastopajoči, starši in mentorji, sodniki, gostje ter ostali v Hrastniku kar najbolje počutili. "Našo občino smo želeli predstaviti tudi s turistične strani. Ne samo, kaj nudi Hrastnik, marveč celo Zasavje. Nekateri tekmovalci so prosti čas dobro izkoristili; ogledali so si planinsko postojanko v Gorah, uživali v raftingu na Savi in zaključili £$•'" ir I : F - * : : . ggSičr.' Ekipa utrujenih mladink se po zaključenih akcijah hladi z lučkami. Slovesen sprevod zasavske skupine mimo tribune s častnimi gosti in funkcionarji GZ. Osvežilni del tekmovanja. s prijetnim kosilom v neposredni bližini naše reke. "S samim potekom tekmovanja, pa tudi z vremenom, smo zelo zadovoljni. Tekmovanje poteka brez večjih zapletov, kljub temu, da je organizacija takšnih tekmovanj zelo zahtevna. Tudi po finančni plati, vendar so nam mnoga podjetja priskočila na pomoč," je dejal Miran Grohar, predsednik Gasilske zveze Hrastnik. Da znajo gasilci v različnih situacijah pravilno ukrepati, je potrebno veliko usposabljanj in vaj. Mladi gasilci so temelj gasilske organizacije. So osnova, na kateri se nadgrajuje članstvo močrte in strokovno podkovane organizacije. In prav to so mladi pokazali na prvenstvu. Kljub vročini, ki je še v senci bila komaj znosna, so tekmovalne enote zmogle uspešno opraviti naloge. Čeprav je zmagala ena sama enota, mislim, da so prav vse zmagovalke. Kajti že to, da so bili pripravljeni sodelovati, se pripravljati na akcije, vaditi in usposabljati, veliko šteje. Ob tujih Tudi bronasta kolajna se ne zasluži brez truda. Tale pionir jo je dobil kljub poškodbi. nesrečah večina ljudi navadno le zvedavo opazuje dogajanje. Gasilci pa so tisti, ki so vedno pripravljeni pomagati. In lep je občutek, če v današnjih časih človek ve, da mu je kdo sploh še pripravljen pomagati. Jerca Vučetič foto:Branko Klančar reforma O „M , prihodnje „d„. «, ,«,n«h « .*d,h. ,<*- :®:* Tu čas nas prepričujejo o tem, da smo reformo dolžni speljati in jo prilagoditi evropskim merilom. Kdorkoli pa vsaj nekoliko pobtiže ... mi v W J« »Uto «= M« » *™~ « -««««* l"=v* c uspelo. Tudi spričo tega bi bilo zelo umestno, da se z reformo ne bi llillliliiiii^ pokojninska Magajna vse bolj prazna. Zelo hitro se prazni . K temu je je znašala izguba pokojninskega zavoda, Ker tudi letos zamajajo z vplačili ptispevkov, bomo kmalu zvedeli kaj več, najpozneje pa ot> objav! polletnega psovanja-omenjenega zavodat:; m lllilllliililili :: Na najvišji gori Avstrije V soboto sta seSebastijan Jančič, član Alpinističnega odseka PD Trbovlje, in Tomaž Humar iz Alpinističnega odseka Kamnik lotila plezanja v Glossglocknerju v Avstriji. Ta naj višja gora Avstrije je visoka 3798 metrov. Njun cilj je bil preplezati Pallavicinijev kuloar, ki veže vso severno steno Glossglockneija in predstavlja eno največjih plezalnih smeri v snegu in ledu v tej gorski skupini. Na poti do bivaka sta dohitela še dve navezi alpinistov iz Radovljice. Stene so se lotili v nedeljo, 2. junija, ob eni uri zjutraj. Plezali so vso noč in Pallavicinijev žleb preplezali ob peti uri zjutraj, v dolžini 566 metrov in naklonom 50° - 65° z oceno IV. Smer je v celoti zasnežena, v zgornjem delu pa je obdana z vodenim ledom. Nočnega plezanja so se lotili zato, da bi se izognili padajočemu kamenju in ledu. T.L. Solo plezanje Dušan Košir, član alpinističnega od seka Planinskega društva Trbovlje, je 25. maja sam plezal na območju Korošice. Preplezal je 130 metrov dolgo Lukmanovo smer v Vršičih, ki je je glede na težavnost ocenjena s IV+. V nedeljo pa je skupaj s Silvom Maurijem iz AO Cerkno preplezal Zupanovo smer v Koglu, kije dolga 220 metrov. T.L. Družinski pohod na Mrzlico Planinsko društvo Trbovlje bo tudi letos organiziralo planinski družinski pohod na Mrzlico ki bo v torek, 25. junija, na sam državni praznik. Letošnji pohod bo še posebej namenjen mladim. Pripravili bodo prireditev "Planinsko veselje z Aleksandrom Ježem", ki se bo začela ob 11.30 uri in bo brezplačna. Organizator bo poleg dobre oskrbe pripravil še bogat srečelov. T.L. Pasje tekme na Aljaski Pred nedavnim se je skoraj z enomesečnega bivanja na Aljaski vrnil znani trboveljski alpinist, jadralni padalec, sicer pa biolog Matevž Lenarčič. Na Aljasko je odpotoval sam. Tam se je udeležil Iditaroda - pasjega rallya preko Aljaske, ki je dolg več kot 1000 milj. 60 pasjih vpreg je po divjih in neprijaznih prostranstvih Aljaske spremljal deloma z najetim avtom, deloma pa tudi z majhnim in dotrajanim letalom. Tudi na Aljaski je našel Slovence. Oglasil se je pri slovenski družini v mestu Anchorange, kjer je imel nekakšno bazo ob prihodu na Aljasko in ob vrnitvi domov. T.L. Srečanje upokojencev v Planici pripravili pester in bogat kulturni ter športni program poskrbeli za hrano, pijačo, ter razvedrilo. Pripravili so tudi prikaz reševanja v gorah s pomočjo helikopterja, smučarji skakalci pa so skakali na plastični skakalnici. Za zabavni del so poskrbeli trije ansambli, udeleženci pa so se lahko udeležili tudi bogatega srečelova s 4.000 dobitki. Iz Društva upokojencev Trbovlje se je srečanja udeležilo 100 udeležencev, ki so se pripeljali v Planico z avtobosom. T.L. v Radečah. Ekipe udeležencev bodo tekmovale za prehodni pokal. Doslej je imela ta prehodni pokal športna sekcija Društva upokojencev Trbovlje. T.L. Upokojenci - planinci m Blegoš V soboto, 8. junija, se je večja skupina upokojencev planincev podala na skupinski izlet na Blegoš v škofjeloškem pogorju. Izlet je organizirala planinska skupina Planinskega drušva Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje, izletnike pa je vodil Vinko Pfeifer ob sodelovanju planinskih vodnikov. Vseh udeležencev izleta je bilo 40. Do vznožja so se pripeljali z avtobusom, nato so pot nadaljevali peš. T.L. V sredo, 12. junija, ob 10. uri seje v Planici začelo letošnje srečanje slovenskih upokojencev, ki poteka že vrsto let. Srečanje so organizirali Zveza društev upokojencev Slovenije ter društva upokojencev iz Kranjske gore, Mojstrane in Rateč. Za okrog 20.000 upokojencev so Tekmovanje balinarjev Društvo upokojencev Radeče bo v sredo, 19. junija, organiziralo tekmovanje v balinanju za upokojence. Prijavljene ekipe bodo štele 4 + 1 tekmovalce. Začeli bodo ob 16. uri na balinišču na Ulici talcev Silili Ureja Franci Lakovič Pavšelj Darko -Larix: Trenutki ciganske duše - Sare patrya...! Vsak ima svojo pot, cilj, odrešenje in v sebi svoj Oltar, pa tudi svojo podobo Boga. Mnogi tudi načrtno izdelan načrt življenja: vse variacije, odstopanja... In nasploh kompletni elaborat o svojem življenju v prihodnje. A jaz nimam od vsega tega ničesar! Nekje med svojo življenjsko potjo sem vse to izgubil, vse predstave, načrte, cilje, razne variacije v določenih trenutkih življenja. In morda so ob kakšnem tabornem ognju na moji poti izgoreli? A saj je vseeno! V moji ciganski krvi je več pesmi, neke veselosti - večnega optimizma. In vedno gledam na pot kot na pot življenja - v vsakem novem dnevu nekaj novega, nedoživetega... Nekaj, kar bo treba še raziskati, prehoditi, spoznati in okusiti ter se napiti tega svežega, opojnega, močnega nektarja! In pri tem vedno znova odkrivaš drugačno podobo Boga! Gaodkrivaš vedno v novih in novih stvareh, bitjih: tudi tistih malih, neopaznih, največkrat skritih našim očem, ušesom, vonju, čutilom... In isti Oltar ni nikoli enak - v vsakem pogledu je drugačen! Kakor pesem, čeprav ista, se iz vsakega grla sliši drugače! In tudi zima, pomlad, poletje, jesen, vse je vsako leto nekako drugače, novo... Nikoli popolnoma enako - v nobenem letu! In kakor je moj in naš tabor drugačen in drugje z vsakim dnem; pa čeprav se vračam in vračam v iste kraje, ob prihodu je spet nekako nov. drugačen... In spet zanimiv! Kakor vsa bitja, stvari, človeški obrazi, duše, narava... Čeprav velikokrat pravijo soljudje, da smo cigani vsi enaki... Pa je to isto, kakor bi rekel, daje ta ali oni narod-skupina ljudi enaka. / Že vsaka dežna kaplja od sokaplje je drugačna! Kaj šele človek ali kakšno drugo bitje, stvar! Še drevo ni enako drevesu, pa čeprav spadata k isti vrsti. Da, in to pravijo samo tisti, ki so izgubili notranji pogled; so jim notranji čuti potemnili in postali pesimistični... In njihove duše so iz teme napolnili še obupanost in naveličanost do življenja! In v vsej svoji naveličanosti, ki so jo kakor samega sebe zaprli med stene, udobje tehnike - zaklenjeno z mogočno ključavnico neke navidezne varnosti (čeprav na njih preži še večja nevarnost, kakor če ne bi bilo ključavnice)! A jaz sem pobegnil od vsega tega in sem se spet pridružil mojim sobratom in sosestram Ciganom - Romom ali kakor hočete že! In vsak dan v dmgem tabora, ob novem ognju; ob novih obrazih in vedno novih pesmih, čeprav nosijo stare -prastare naslove in enako v sebi prastare duhove prednikov in vseh ljudi na Zemlji! Takšne in drugačne narodnosti, ras, barve kož, vere... A iz istega- Vsi smo prišli iz Boga - Boginje, a vsaj pri nas si iz tega ne delamo problemov, ne ločujemo se in vse nekako sprejemamo enako... Vse kot popolnoma enakovredne sobrate in sosestre in vsak je dobrodošel pri našem ognju in v našem taboru. Da, vsak ima svojo pot, svoje odrešenje in svoj Oltar v sebi. In cilji niso važni, ker, kar ti je namenjeno, ti bo dano! In zdaj, če hitiš z vso naglico ali ne - prišel boš, kamor ti je namenjeno! Zato se usedi zraven ognja in prisluhni naši kitari in z nami zapleši ter zapoj! Jutri bo še en dan in še ena od mnogih - večnih poti življenja. Sklad za ljubiteljsko kulturo Konec maja je potekala v Ljubljani seja predsedstva ZKO Slovenije. Udeležil se ga je tudi Zdravko Pestotnik iz ZKO Trbovlje. Osrednja točka dnevnega reda je bila uresničevanje zakona o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zakon je stopil v veljavo konec januarja letos in po določilu tega zakona bi vlada morala v šestih mesecih imenovati v. d. direktorja tega sklada, a ga vse doslej še ni. Glede na to, da sklad nima odgovornega voditelja, zamuja uresničevanje zakonskih določil od začetka dalje. Četudi bi vlada tega sedaj imenovala, bi vsega zamujenega ne mogli pravočasno izvesti tako, kot določa zakon. Potrebni so najmanj štirje meseci za pripravo vseh potrebnih pogojev za začetek delovanja sklada. Vse kaže. da se bo rok podaljšal do konca leta. Poudarili pa so, da financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti nikakor ni ogroženo. Na seji je bil govor tudi o drugih zadevah in sicer o vplivu lokalnih strankarskih interesov na delovanje ljubiteljske kulture in na ustanavljanje kulturnih društev v novih občinah in s tem povezano financiranje le-teh preko ZKO starih občin. Tudi na področju informiranja nastajajo luknje. Ni pravih stikov, bodisi z občinskimi ZKO ali pa z ZKO Slovenije. Lokalne skupnosti, to je občine, pa kulturna društva na svojem območju ne financirajo na temelju strokovnih kriterijev ali dosedanje prakse, ki jo je uveljavila ZKO Slovenije. V zvezi z novimi občinami in ustanavljanjem kulturnih društev v njih nastopa tudi vprašanje delitve premoženja ZKO in kulturnih društev. Torej žgočih problemov, povezanih z delom kulturnih ljubiteljskih društev je mnogo. Precej teh je mogoče uspešno reševati, dosti pa jih ostaja tudi odprtih. Niso pa vsa vprašanja povezana z začetkom delovanja omenjenega sklada. T.L. Cltrarski tečaj na Kopitniku - m * ze poznamo, saj je pripravil vrsto cit rarskih srečanj znani in manj znani tUrarji ,z v vse Slovenije. Številni oboževalci Ji.i lem podme [tr že nn/uan M toki o "M- n-*-™,.j...,,....v.:™*,« -------- - je zamislil citrarski teden na Kopitniku? Takole pravi; "Tečaj je namenjen citrarjen igranja, lahko pa se ga udeležijo tudi začetniki, da si pridobijo snovne pojme in lahke m ukvaijalttajmanj pol n.i d.m rgii xmo po ZABEUnO Hrastnik Glasbena šola se je udeležila simfonične matineje v Cankaijevem domu zadnjo sredo v maju. Gojence so spremljali Polona Kovač, Erika Fele in Elizabeta Jakšič. Rudarska godba pod vodstvom prof. Jožeta Baniča je imela v torek, 4. junija, letni koncert v dvorani DD. Privlačno izbranemu koncertnemu programu je prisluhnila polna dvorana in jih nagradila z navdušenim aplavzom. Pevke ženskega zbora Svobode Dol so imele v soboto, 8. junija svoj letni koncert. Obiskovalci so bili navdušeni s programom, ki so ga naštudirale pod vodstvom Elizabete Jakšič. F.M. Trbovlje Revija odraslih pevskih zborov iz Trbovelj bo v petek, 14. junija, ob 18. uri v dvorani doma Svobode na Trgu F. Fakina v organizaciji ZKO Trbovlje. Nastopili bodo: nastopili Ženski pevski zborDU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček, Mešani pevski zbor Slavček Svobode Center pod vodstvom Ide Viri, Mešani pevski zbor Zarja Svobode Center pod vodstvom Alenke Ramšak in Moški pevski zbor Corona pod vodstvom Karmen Lindič. Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje iz Trbovelj pa ne bo sodeloval na reviji. Med koncertnim nastopom bo ZKO Slovenije podelila zborovodkinji Idi Virt ter dolgoletnemu pevcu Francu Vezovišku visoko priznanje osrednje slovenske kulturniške organizacije -Gallusovo listino, za njuno dolgoletno delo na kulturnem področju. Pesem ne pozna meja je bila že 23. revija pevskih zborov v soboto, 1. junija, v Braniku na Primorskem. V organizaciji domačega kulturnega društva Franc Zgonik so nastopili: MoPZ Franc Zgonik iz Branika, MoPZ Vesna iz Križa pri Trstu, MoPZ Jezero izDoberdoba, MePZ Svoboda iz Trbovelj pod vodstvom Alenke Ramšak, Dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu in MePZ Primorec - Tabor iz Trebč - Opčine pri Trstu. Vsak zbor je zapel tri pesmi, skupne pesmi pa so zapeli moški zbori in mešani zbori, vsi zbori skupaj pa so zapeli Vstajenje Primorske. Bilo je zares neverjetno vzdušje nastopajočih in poslušalcev. Letos niso nastopali pevci zbora August Pavel iz Gornjega Senika iz Porabja. Pesem bo prek meja prihodnje leto zapela v Doberdobu ali v Gornjem Seniku na Madžarskem. Revija lovskih pevskih zborov in rogistov je potekala v soboto, 8. junija, v Medvodah v organizaciji tamkajšnjih lovcev in ob sodelovanju Lovske zveze Slovenije. Tudi letos sta sodelovala Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje iz Trbovelj, ki ga vodi zborovodja Albert Ivančič ter Zbor zasavskih rogistov iz Šmartnega pri Litiji pod vodstvom Vasje Namestnika. Zdravko Dolinšek, trboveljski zlatar, oblikovalec, pa tudi slikarje s svojimi izvirno oblikovanimi zlatarskimi izdelki sodeloval na dveh razstavah umetne in domače obrti. V času od 24. maja do 1. junija je svoje unikatne izdelke razstavljal na razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. V času od 4. do 9. junija pa je sodeloval na razstavi domače in umetne obrti na Gradu v Ljubljani. Tu je sodelovalo 200 razstavljalcev z izdelki iz suhe robe, lončarstva, keramike, pa tudi iz umetne obrti, med katerimi se je Zdravko Dolinšek še posebej izkazal. Pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je v nedeljo, 26. maja prepeval na Porabskih dnevih na Madžarskem v Štavanovcih pri Monoštru. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak je 40-članski pevski zbor pel priljubljene narodne in domoljubne pesmi. Ostali del programa so izpopolnili domači pevci, folklorne skupine ter godbeniki iz slovenskega Porabja ter matične domovine. Nastopili so na prostem, malce pa je ponagajalo slabo vreme. Slavja med Porab-skimi Slovenci v sosednji Madžarski so se udeležili tudi slovenski veleposlanik v Budimpešti, predsednik ZKO Slovenije in vrsta drugih predstavnikov oblasti in kulture. T.L. Zagorje Zagorski oktetjeod?. do 9. junija gostoval v Dalmaciji v sosednji Hrvaški. V goste jih je povabilo Kulturno umetniško društvo Omišiz Omiša. Na koncertih v Splitu in Omišu so nastopali skupno s klapo Omiš. V petek, 7. junija ob 20.30 uri so koncertirali na Muzejskem proštom mesta Split, v soboto, 8. junija ob 20.30 uri pa v Omišu v cerkvi sv. Mihovila. Več o tem bomo pisali prihodnjič. T.L Morda iz domotožja je slikarska razstava Franca Zupana in Lidije Jovanovič iz Ljubljane, a sta po rodu Zagorjana. S slikami sta ponazorila zagorsko okolico, rudarske motive, tudi tihožitja, predvsem razne mozaike, skaterimi bodisi iščeta svoj slikarski izraz ali tipata po svojih koreninah. Razstava bo odprta do 17. junija v avli DD Zagorje. P.R. Litija MoPZ "LIPA" Litija je imel na dvorišču gradu Bogenšperk je imel zaključni koncert sezone. Zbor je poznan po celi Sloveniji, saj verjetno ni večjega kraja, da ne bi nastopal. Najbolj pa ga poleg domačinov poznajo v Šentvidu pri Stični. V zboru seje v 10-letni zgodovini zamenjalo in prepevalo že veliko pevcev, pa tudi zborovodij. Med drugim ga je vodil tudi v Litiji živeči skladatelj Peter Jereb. Kot gosta sta na koncertu nastopila Učiteljski pevski zbor OŠ Gradec, ki ga vodi Ivan Kolar in mešani pevski zbor "Svoboda" Črnuče. M.Š. r Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Olga Dečman Šepet Samoten park, šepet, stisk dveh teles. Neizrečene besede, nedokončana ljubezen. Prišel si s prvim snegom in odšel si z njim. Pustil si ljubezen. Včasih se sprašujem, če si sploh kdaj bil, če niso bile le sanje - ti, jaz, ljubezen in sneg. Ni nama bilo dano, da bi se ujela in zaživela. Imela sva le čas za beg pred resnico. Prišel si, da bi me omamil, me omamljal in odšel za vedno omamljen. I ■ z HajiMlIie a@ košarkarice OS W$mw11© , *:?rr*»~ "' "7 “ZT ** ” ,"" ™T * sBEEE EEEEE SSSSr rSSn HiH.kM.ld. 3. m,,,« „ l,»M» 0,b,„,t, Trh^Mk« '„b b.bni „d,ob ml*ye pionirje iti pionirke. dobesedno r^hik ekipo OS Žiri in svojih navijačev in igralkGabrovke 12, pri OS Gabrovka pa tjtzzztz tsszsss-* r=“=?»::: p“ vfi"'~" —.......... „:rafe: Spela Ajdišvk, Nina Lesjak, Mojca Klopčič, Kira njaStrovs, SnaŠa Klančar, Neža Perger, Mirka soboto pomerili mlajši pionirji predtekmovanja srečala z OŠ v, EEEE Idriju s 46:30. Vlilovančev, Urška Skočir. Polona Vajdič. Saša Kotar, Maruša 1 reven ... Maja JagbdiC. Ekipo je vodita Akna Kn.uLs. Zelo uspešen nastop vseh treh ekip je nadatjna spodbuda za košarko v Zasavju. A.P. foto arhiv minute pokopali Kos in Grčar, ki je dvakrat zadel, pa tudi Kurež, ki je sodeloval pri vseh treh golih kot podajalec. Rajanje, ki seje začelo v Mengšu, je v Zagoiju trajalo vse do jutranjih ur. P.M. NOGOMET Ole, ole,.„ Mengeš - Zagorje 0:4 (0:1) Mengeš, stadion pod Goba vi co, gledalcev 1000, sodnik Mitrovič (U), strelci: 0:1 Kurež (24), 0:2 Kos (81), 0:3 Grčar (82), 0:4 Grčar (86). Mengeš: Majdič, Praštalo, Kralj, Vidmar, Plešinac, Pišek, Kališnik, Hudin, Pohlin, Desinger, Testen (Petrušič) Zagorje: Hace, Buovski, Stariha (Kovač), Kranjc, Uranič, Hadžič, Kos, Grden (Drečnik), Rižnar, Kurež, Grčar "Nemogoče je mogoče! To je Zagorje!" Tako nekako bi lahko opisali velik uspeh zagorskih nogometašev, ki so si s srčno in borbeno igro priborili obstanek v 2. ligi, še več, na lestvici so osvojili končno 10. mesto. To pa jim brez velike podpore zagorske publike, Crazy boysev in zagorske godbe na pihala, ki so dajali ton vzdušju, ne bi uspelo. Po številu njihovih navijačev bi lahko dejali, daso ZagDijani tekmo igrali doma. In končni izid daje slutiti, da so se igralci tudi tako počutili. Prvih 20 minut tekme ni dalo slutiti, da bomo priča štirim golom v mreži domačih. Nato pa je na sredini napako naredil Praštalo in A. Kurcžu je uspelo ukaniti domačega vratarja. Nato je domači trener vse sile usmeril v napad in Testena zamenjal s Petrušlčem. A tudi on ni mogel premagati Haceta. Kljub temu, da so bili ostali izidi v korist Zagoija, pa so le-ti odločno krenili proti golu domačih. Vratar Majdič je do 81. minute ubranil vse njihove poskuse, Petrušič pa bi jih kmalu kaznoval za zgrešene priložnosti, saj se je v 80. minuti sam znašel pred Hacetom, ki pa mu je strel fenomenalno obranil: Vse upe domačih pa sta v obdobju od 81. - 86. Udarec z glavo v sodnika Rudar-Napredek BST 1:1 (1:0), prekinjeno v 72. minuti Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 150, sodnik Mijatovič (U), strelca: 1:0 Holešek (35), 1:1 Orelj (72). Rudar: Dizdarevič, Izgoršek, Smajlovič, Ramšak (Sotenšek), Breznikar, Turčič, Kirbiš, Kirbiš, Alič, Holešek, Oplotnik, Boištnar. Napredek BST: Grešak (Kamar), Fatič, Popelar, Krajnik, Avguštin, Završan, Ledenko (Lah), Marinšek, Stankovič (Bunc), Perič, Orelj. Rudar je slabo serijo spomladanskih rezultatov zaključil z nepotrebnim incidentom, katerega akterje bil mladi Borut Turšič. Kaj gaje navedlo, daje v 72. minuti po izenačujočem golu gostov najprej nešportno 'reagiral pri zelo solidnem sodniku in ga pozneje po rumenem in rdečem kartonu brutalno udaril z glavo v glavo, ve le on. O posledicah bo odločala disciplinska komisija. Vsekakor pa dogodek ne gre v prid Rudarju, ki se že dlje časa ubada z lastnimi problemi, ki jim ni videti konca. Sicer pa smo vse od incidenta gledali dobro igro ekip, ki sta rešeni skrbi glede obstanka. Domači so imeli vseskozi rahlo premoč,Kirbiš, Holešek in Alič so zamudili priložnosti, da bi že na začetku odločili zmagovalca. Brez njih pa niso bili tudi gostje. Nadvse ugodne sta zamudila Perič in Marinšek. Po 553 sušnih minutah so domači v 35. minuti končno dosegli gol, po lepem napadu po desni strani je bil strelec izkušeni Holešek, ki je bil tokrat kapetan Rudarja. Tudi nadaljevanje ni prineslo spremembe odnosa moči na igrišču. Napadi obeh ekip so se vrstili z nezmanjšano močjo. Po grobi napaki mladega Izgorška pa so gostje v 72. minuti zasluženo izenačili. Temu je sledil v uvodu opisani dogodek, ki se je končal z edino možno rešitvijo -prekinitvijo tekme. In čeprav so nešportni izpad soigralca obsodili soigralci, strokovno vodstvo in objektivna M trboveljska publika, ostaja grenak priokus nepotrebnega dogodka, kije vrgel dodatno senco na nič kaj rožnato realnost trboveljskega nogometa. J. P. Obstanek zagotovili sami Litija - Slovan 1:0 (1:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 200, sodnik Stančin (LJ), strelec: Zajc (38). Litija: Grošelj, Šinkovec (Dragar), Golnar, Jozič, Čuk, Props, Zajc, Škofca, Zupančič, Mele, Lajovic. Slovan: Obrez, Bogdanovič (Miklavčič), Švare, Pepelnak, Srovin, Tešinič, Cvetanovski, Jeršin, Stojanovič (Kavčič), Jerak, Matič (Lorger). V srečanju, ki je bilo pomembno predvsem za domače, saj jipi je že točka zadoščala za obstanek, brez ozira na ostale tekme, je imel domači trener ponovno težave s sestavo ekipe. Tako so v začetni postavi zaigrali 4 mladinci, za katere lahko rečemo, da so v 2. polčasu dajali ton domači igri. Sicer pa smo v nemogočih pogojih za igro (vročina in trdo igrišče) gledali zanimivo srečanje, kljub temu, da je konec sezone. Pobudo na začetku so prevzeli gostje, ki so z nekaj lepo izpeljanimi akcijami, ki pa jih niso zaključili, dali vedeti, da se ne bodo predali. Prvi strel na gol smo zabeležili šele v 15. minuti. Čuk iz prostega strela inSkofca v 25. minuti sta bila nenatančna. Domači so v 38. minuti zasluženo povedli. Madinec Jozič (lahko pa igra še za kadete) je na robu šestnajsterea s strani preigral dva gostujoča igralca ter zaposlil Zajca, ki je s strelom iz obrata zadel daljši kot gostujočih vrat, s pomočjo vratnice pa seje žoga skotalila v gol. Vratar Obrez je bil brez moči. Še najlepšo priložnost za goste v prvem polčasu je zapravil Stojanovič, ki je prosti strel z roba šestnaj sterea poslal čez gol. Začetek 2. polčasa je povsem pripadel gostom, ki so v 51. minuti po prostem strelu zadeli vratnico. S tem pa njihove akcije še ni bilokonec. Odbito žogo je nesrečno zadel domači branilecDragarin jo usmeril na lastni gol, a je pred golov črto zadela gostujočega igralca, sicer bi končala v domači mreži. Zadnjih 15 minut so se domači otresli pritiska gostov, si pripravili nekaj 10. iituauct ŠD Partizan Litija je v nedeljo, 9. junijaizvedel 10. jubilejni Litijski tek. V moški in ženski konkurenci so tekmovalci tekli na tradicionalni progi od Litije do Pogonika in nazaj, v dolžini 12 km. Organizator je letos v tekmovanje vključil tudi otroke iz OŠ in zanje pripravil progo v dolžini 1 km. V težavnih vremenskih razmerah je med moškimi zmagal Lojze Malnar (Stop team Ljubljana), pri ženskah paHeda Kotar iz Trbovelj. Oba sta za absolutno najboljši čas prejela pokala, najboljši v kategorijah pa so prejeli medalje. Rezultati, mlajši dečki, 1 km: 1. Vulet Misimi, 2. Goran Mraz, oba AK Rudar Trbovlje, 3. Damjan Bendera, Litija; starejši dečki, 1 km: 1. Haris Ajdarevič, Litija, 2. Benjamin Bevc, AK Rudar Trbovlje, 3. Amel Bilič, Litija; starejše deklice. 1 km: 1. Zečija Misimi, 2. Maruša Misimi, obe AK Rudar Trbovlje, 3. Tamara Tomažič, Litija; člani do 30 let: 1. Samir Handanagič, Litija, 2. Tone Kopač, Podgorica, 3. Matej Muzga, Litija; člani od 31 do 40 let: 1. Marko Bokalič, Partizan Dolsko, 2. Rajko Varga, 3. BogdanTrstenjak, oba Šentvid pri Stični; člani od 41 do 50 let: Lojze Malnar, Stop team Ljubljana, 2. Brane Kregar, Zad-vor, 3. Bojan Kotar, Trbovlje; člani nad 51 let: 1. Ivan Maren, SK Brdo Ljubljana; članice: 1. Heda Kotar, Trbovlje, 2. Vera Horvat, Ljubljana, 3. Meta Pogačar, Domžale. Organizator, ŠD Partizan Litija, se zahvaljuje sponzotjem, ki so omogočil izvedbo tekmovanja SPONZORJIiZasavc d.o.o. Zagorje, Radio Trbovlje, Jernej d.o.o. Prodajni center Šmartno pri Litiji, Servis vodnih in vakuumskih črpalk Samo Tomc Litija, Gostilna Čebin Litija. mmrnmm i Trbovlje - Mladi trboveljski Kolar ih Matjnž Vrbnjah Na čelu m.»čm posel Iv’ e.a * «3 ^A ' 1 : . ■ , . l • r . . i • i . ,_l .<,4 Irfvlt X«v tv' l,WnL,i,t„led,ik,.p,™.d SUjiistji.il l.„d- tem H „■ s.« dvignili v ,e na glavnem "tujci". Sedaj, ko je v glavna pokrovitelja. Dečki tako lepo bodočnost trboveljskega članski ekipi več kot 90 igrajo z imenom ZRC Rudar, rokometa. Zadeva pa m tako odstodkov "domačih ’ igtalcev. Rudar. Gačnik ni bil ravno na članska ekipa, Ta je po slabem hitro leče. Pred durmi je « L W V-i.« H VteMtetN bil, dni odstopil, njegovi! tafirtano ^'m**m’r*’**: pot pa je nadaljeval Mat,,« na 6. mesto. Kakovost pravzaprav m N,c namreč ne bt pomenth dvbn Kovačič. Seveda ne smemo takovprašljivakolfinančnasredslva. dosežki podmladka, čcbi prvo Toneta Medvedu. Dečke je ni. Še tiste redke boljše firme ko, da in poskrila zn dobro maštvo ter naučil osnove, po njegovem so se skrile v zemljo. Pomoči skoraj zadovobda številne rokometne S.F. mm: ( : _ _ _ polpriložnosti, a je bil gostujoči vratar na mestu, tudi v 87. minuti, koje lepo ubranil strel Meleta s strani. Glede na prikazano predvsem v jesenskem delu, nekoliko manj v spomladanskem, povsem zasluženo. Že jutri pa se mora najti nekdo, ki bo stvari prevzel v prave roke, da se letošnja zgodba ne bo ponovila tudi v novi sezoni. Vsekakor pa gre igralcem in tistim maloštevilnim ljudem v klubu priznanje, da so vztrajali do konca. S. K. Dan zagorskega nogometa Zagorje - Ob velikem uspehu nogometašev Zagoija bo 15. junija na njihovem igrišču prireditev "Dan zagorskega nogometa". Program bo pester, med drugim bo tekma med CRAZY- BOYSI in nogometaši Zagoija. Vabljeni! P. M. BORILNE VEŠČINE 10. mednarodni turnir v Kickboxingu • Dunaj Zagorje - Klub borilnih veščin Pod-Do-Kwan Zagoije seje udeležil 10. mednarodnega turnirja v kickboxingu, kije bil od 7. - 9. junija na Dunaju. Na tekmovanje smo se zelo pripravljali, saj smo si želeli, da bi posegli po kakšni vidnejši uvrstitvi. Nastopali smo s tremi tekmovalci. Primož Bračič do 75 kg, Darko Vukovič do 71 kg in Igor Kalšek do 81 kg. Najprej sta na borišče stopila Bračič in Vukovič. Oba sta prvo borbo zmagala, v drugi pa sta izgubila. Z njunima nastopoma smo zadovoljni, saj sta oba še mladinca, nastopila pa sta v članski konkurenci. Zatem so se začele kvalifikacijske borbe v kategoriji do 81 kg, v kateri je tekmoval Kalšek in v kateri je bilo prijavljenih 30 tekmovalcev. V začetku je imel srečo, saj tako v prvem kot v drugem kolu nasprotnik ni prišel na borišče. Ob tem velja omeniti, daje bilo klicanje tekmovalcev zares slabo in je precej tekmovalcev izgubilo borbo zato, ker niso slišali, da jih kličejo. Kalšek je v borbi za vstop med najboljše 4 prišel skupaj s tekmovalcem iz Slovaške. Borbo je začel zelo slabo, saj je nasprotnik kljub Kalškovi pobudi povedel za 4 točke in jih do konca borbe, koje Kalšek spremenil način borbe, ni izgubil. Tako nam je lahko žal za dobro uvrstitvijo. Njegov nasprotnik je bila nakoncu drugi. Na tekmovanjuje sodelovalo še 5 klubov iz Slovenije. Dosegli so eno drugo mesto v šemi contactu, eno tretje v light contactu in dve tretji v full contactu. Tekmovalo je 450 tekmovalcev iz cele Evrope, prvič pa je bila na tem tumiiju tudi ameriška reprezentanca. Organizator tekmovanja je vsem klubom razdelil brošure, v katerih so vpisani vsi zmagovalci dosedanjih tekmovanj, na ovitku pa je seznam štirih najpomembnejših tekmovanj, ki bodo letos v Evropi. Na drugo mesto, takoj za EP organizacije IAKSA v Gradzu, 13. mednarodni turnir v šemi contactu, ki bo novembra v Zagorju. NaDunajusmo razdelili tudi vabila za naš turnir, skupaj z brošurami Zagoija, ki smo jih dobili od občine Zagorje, in prospekti Medijskih Toplic. Na tekmovanje smo šli z avtomobilom Renta - car Roman Kržišnik, za kar se mu lepo zahvaljujemo. S.B. TENIS Trboveljčani uspešni Trbovlje - Končalo seje letošnje tekmovanje ekip v slovenski teniški ligi, vsaj kar zadeva sodelovanje zasavskih ligašev. V 2. ligi osmih precej izenačenih ekip je Zasavje letos zastopal TK RIOSI Rudar Trbovlje. V sedmih nastopih so Trboveljčani zabeležili 4 zmage in tri poraze ternakoncu zasedli solidno 4. mesto. Posebej velja pohvaliti Denisa Bovhana. V 3. ligi sta tekmovali ekipi Medijske Toplice Izlake in AS Litija. Izlačani so iztržili dve zmagi, Lilijani pa so ostali letos brez zmage (zasavski derbi so prepričljivo dobili Izlačani s 5:0). Pri Izlačani je bil najboljši Boštjan Goste s tremi posamičnimi zmagami. TK Izlake je v soboto, 8. junija organiziral tradicionalni pomladni turnir dvojic. Kljub vročini igralcem ni manjkalo borbenosti, saj jih je po končanem tekmovanju čakal obilen prigrizek in hladni osvežilni napitek. Zmagala pa je dvojica Kovačič -Podrenk, ki sta v finalu premagala dvojico Hild - Jerič z 9:3. V boju za 3. mesto pa je dvojica Flisek - D. Smrkolj premagala dvojico Prezelj - Poboljšaj. M.H. MALI NOGOMET Čolnišče '96 Zagorje - Pretekli vikend je bil na Čolniščah 3. tradicionalni turnir v malem nogometu. Za prva 3. mesta so se pomerile ekipe RTV Trbovlje, Magros Polje Zagorje in Amaco Trbovlje. Rezultati finalnih srečanj: Amaco - Magros 0:0 (po kazenskih strelih zmaga Amaca), Amaco - RTV 0:0 (po kazenskih strelih zmaga RTV), RTV - Magros 1:2. Končni vrstni red: 1. Magros Polje Zagoije, 2. Amaco Trbovlje, 3. RTV Trbovlje. I.G. Memorial Dejana Grdena Mlinše - Športno društvo Mlinše organizira od 14. do 16. junijaMemo-rialni tumirDejana Grdena v malem nogometu. Vabljeni na oglede tekem. TRBOVLJE frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 ii®A$lj9lEi Heda Kotar ii Trbovelj, prva ženska, ki je pritekla na cilj. ŠD Partizan Litija je v nedeljo, 9. junija, izvedel 10. jubilejni Litijski tek. V moški in ženski konkurenci so tekmovalci tekli na tradicionalni, 12 kilometrov dolgi progi odLitijedoPogonikain nazaj. Organizatorje letos v tekmovanje vključil tudi otroke iz OŠ in zanje pripravil progo, dolgo kilometer. V vročem nedeljskem dopoldnevu je med moškimi zmagal Lojze Malnar (Stop team Ljubljana), pri ženskah pa Heda Kotar iz Trbovelj. Oba sta za absolutno najboljši čas prejela pokala, najboljši v kategorijah pa so prejeli medalje. T.P. Martin Brilej, povezovalec dogajanja pred Centromerkurjem, je bodril nastopajoče in jim prigovarjal, naj berejo Zasavca. Ko je startna pištola pred Centromerkurjem naznanila start. T Rezultati, mlajši dečki: 1. Vulet Misimi, 2. Goran Mraz, oba AK Rudar- Trbovlje, 3. Damjan Bendera, Litija; starejši dečki, 1 km: 1. Haris Ajdarevič, Litija, 2. Benjamin Bevc, AK Rudar Trbovlje, 3. Amel Bilič, Litija; starejše deklice, 1 km: 1. Zečija Misimi, 2. Maruša Misimi. obe AK Rudar Trbovlje, 3. Tamara Tomažič, Litija; člani do 30 let: 1. Samir Handanagič, Litija, 2. Tone Kopač, Podgorica, 3. Matej Muzga, Litija: člani od 31 do 40 let: 1. Marko Bokalič, Partizan Dolsko, 2. Rajko Varga, 3. Bogdan Trstenjak, oba Šentvid pri Stični; člani od 41 do 50 let: Lojze Malnar, Stop team Ljubljana, 2. Brane Kregar, Zadvor, 3. Bojan Kota!, Trbovlje; člani nad 51 let: 1. Ivan Maren, SK Brdo Ljubljana; članice: 1. Heda Kotar, Trbovlje, 2. Vera Horvat, Ljubljana, 3. Meta Pogačar, Domžale. Med moškimi je zmagal Lojze Malnar iz Ljubljane, na cilj je pritekel prvi. lože Brinovec. Hrastnik (ne zeli objaviti fotografe) Biti voznik avtobusa, ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov moraš biti prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ah desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so ljudje, čisto navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Kljub nekaterim slabim izkušnjam, povezanim z vožnjo v avtobusu, pa so med šoferji tudi ljudje, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferja dobrega. In prav takšnega šoferja iščemo. Akcija Naj šofer je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži pozornost. Zato V as pozivamo, da nam pošiljate izpolnjene kupone, ki so priloženi. Vaše glasove bomo sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in izpolnite kupon. Prav gotovo ima vsak izmed vas z vozniki avtobusov tudi kakšno prijetno izkušnjo. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, kijih bomo objavljali v Zasavcu. S kupončkom za žrebanje pa lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. Trenutni vrstni red lil: Izletnik Celje, PE Hrastnik 1. Pavle Železnik 45 glasov 2. Milan Lakner 25 glasov 3. Franc Ljubcšck 7 glasov ... IfllllV.I....... Integral Trbovlje 1 Dušim Cit um UH phism 2. Aii/clin Pi'libiu 66 pla,m ! 1'r.uidlnLi 'tirl.iM.1 Integral Zagode 1 F:di Rcpin./ 62 el-ism i Mil.in Timi.pn/ ;Sjil:i,.iv 'i Aln(/ Di.lmšck 1' gl-iM.v lili:! ii Martin Florinda, Zagorje Bojan Delalut, Trbovlje Vili Dolinšek, Zagorje Franc Kos, Zagorje Ernest Hafner, Trbovlje M V soboto, 9. junija, je Kinološko društvo Zagorje organiziralo državno vajo v reševanju, ki so sejo udeležili reševalci - vodniki službenih psov iz vseh koncev Slovenije. Pasja vročina ni štirinožcem prav nič ugajala. Skupaj z vodniki so okoli zapuščenih rudniških zgradb iskali senco. Ko pa je bilo treba pokazati spretnost in pod vodstvom vodnika poiskati zasutega ponesrečenca, so oživeli. Vaja je bila dobro organizirana. Vsi udeleženci so pohvalili organizacijo, zadovoljni so bili tudi s pogoji za delo. Vaja sama pa j e pokazala, da so psi, kot tudi njihovi vodniki za svoje delo dobro usposobljeni. Pokazali so visok nivo strokovnosti in pripravljenosti. J.N. Predsednik Kinološkega društva Zagorje Alojz Klančišar je bil s potekom vaje zadovoljen. Okolica zagorskega rudnika je oživela. Trenutek počitka. Kristali postajajo vedno bolj priljubljeni. Nekatere pritegujejo s svojo lepoto, drugi jih želijo uporabljati za zdravljenje in meditacijo, jih znanstveno preučevati... Kristal je več kot kamen, lep na oko. Čeprav energije kristalov večina ne more videti, je ta močna in lahko ob nepravilni uporabi povzroča motnje in neravnovesje na različnih ravneh. Kristaloterapevta Albina Škrabla smo v Trbovlje povabili prav z namenom, da bi kaj več zvedeli o moči kristalov. Če bi ljubezni ne bilo... Albin Škrabi je doma v Mariboru. Več kot deset let se ukvarja z bioenergijo, radiestezijo ter kristalo-terapijo. S kristali pomaga sebi in ljudem, ki ga prosijo za pomoč. Njegovo delo zajema: zdravljenje s kristali, energetski pregled kristalov, svetovanje o uporabi kristalov, energetski pregled bivalnih prostorov... Je edini kristaloterapevt v Sloveniji, ki zdravi po Ajurvedi - to je metoda tradicionalne indijske alternativne medicine. Pri zdravljenju so mu kristali v veliko oporo. Ljudem pomaga pri njihovih zdravstvenih in drugih težavah. "Ko uradna medicina pri zdravljenj u ne more več pomagati, je Albin tisti, ki pomaga olajšati ali preprečiti bolezen," so mnenja mnogi, ki jim je pomagal pri različnih zdravstvenih težavah in so mu neizmerno hvaležni. Albin nikoli ne zahteva nagrade za svoje delo. Tudi predavanje o kristalih, ki je 25. maja potekalo v trboveljskem Delavskem domu, je bilo v njegovem humanem slogu: brezplačno, dosledno, zanimivo, predvsem pa z mnogo ljubezni do kristalov, narave, ljudi... "Vprašajmo se: kdo smo, kaj je smisel življenja in kaj počnemo na Zemlji? Sreče ni v materialnih dobrinah. Pozabili smo na moralne vrednote. Poslani smo zato, da širimo ljubezen. To ni samo ljubezen med moškim in žensko, je nekaj več. Transcendenca ljubezni je, da znamo biti ljubljeni in da znamo vračati ljubezen. Ljubezen je v tem, da živimo ljubezen, dajemo ljubezen in smo ljubezen," sporoča Albin Škrabi. pravilo PoZitiVMA CM 0*51 j A kristalov V vseh visoko razvitih kulturah v preteklosti so imeli razna znanja o kristalih, njihovi moči in uporabi. Predvsem so kristale uporabljali duhoviti, svetniki, mistiki, zdravilci, manj znana pa je bila njihova moč povprečnim ljudem. Kulturo kristalov so najbolj razvili prav v starodavni, izginuli civilizaciji Atlantidi. V Bermudskem trikotniku še danes leži ogromna masa kamene strele, ti povzroča razna izginotja letal, ladij... Danes poznamo oz. smo spoznali le nekatere drobtinice o fizikalnih in kemičnih značilnostih različnih kristalov, toda še vedno ne poznamo njihove življenjske energije, še manj pa jo znamo uporabljati tako, kot bi si želeli. Njihova dinamična energija, ti je večina ljudi ne more videti ter pogostokrat tudi ne občutiti, leži onkraj materialnega v energetski (duhovni) sferi našega intelektualnega spoznanja in jo je težko pokazali na preprost način. Tukaj se srečujemo s podobno dilemo, kot če bi želeli opisati človekovo življenjsko energijo. Uspeli smo sicer razčleniti naše telo, ga analizirati, kategorizirati, toda pri vsem tem ne moremo najti materializirane duše, čustev... "Pozitivni kristali nam lahko pomagajo pri zdravstvenih težavah in ohranjati zdravje. Pri svojem delu uporabljam tehniko polaganja pozitivnih kristalov v roke pacienta. Le-te prej mentalno programira tako, da pomagajo osebi pri zdravstvenih težavah ali ji izpolniti želje. Kristal, ti ga položim v roke, pa tudi nakit oz. talismani iz kristalov, ti ga nosimo na telesu, vpliva na pretok energije. Vsak kristal oz. nakit iz kristalov okrepi pretok energije, odstranjuje okvare, olajšuje... Pri nekaterih kristalih ni pomembna velikost, lepota, čeprav priznam, da barve igrajo svojo vlogo pri vseh kristalih. Izhajam iz svojega skromnega znanja o kristalih, ti mi ga je bilo dano spoznati, a sem spoznal - o energiji, razsežnosti kristalov - samo kapljico v oceanu. Kristali so večni, njihove vibracije ne moremo uničiti, četudi jih raztreščimo na koščke. Kristali so živi," trdi Albin. Po Ajurvedi je človek štiri telesa: fizično telo, mentalno, astralno in duhovno telo. Človeka gradi tudi sedem energetskih centrov oz. čaker, ti nam služijo zato, da se naša zavest dvigne in tako spoznamo naš pravi namen... "Lahko rečemo, da živimo v svetu energije. Vsaka naša misel je energija, vsak naš dotik... Najbolj problematična energija, ti jo človek oddaja in sprejema, so slabe misli. Naše misli vplivajo na naše besede in dejanja patudi energetsko delujejo na osebo, na katero mislimo ali ob kateri se nahajamo. Zato je zelo pomembno, da so naše misli dobre, plemenite in pozitivno usmerjene. Tudi kristali sprejemajo in oddajajo energijo. Nekateri kristali oddajajo energijo (ametist, rozenkvarc...), nekateri kristali pa oddajajo in sprejemajo energijo (npr. kamena strela). Zame so kristali živi, zato mi tudi na misel ne pride, da bi zlorabljal njihovo energijo. Kristale bi lahko primerjali z majhnim transformatorjem, ti sprejema kozmično energijo in jo pošilja v prostor," ugotavlja Albin. Kako izbrati pravi kristal? Kristali delimo nadrage: diamanti, korundi, safir!... ter poldrage: opali, topazi, smaragdi, biseri... Najbolj poznani kristali v Sloveniji pa so: ametist, lapis lazuli, citrin, rožnati Albin Škrabi si je na delavnici v Trbovljah vzel čas za prisotne. kremen, kameol, malahit, žad... Da bi našli pravi kristal zase, si lahko najbolj pomagamo z intuicijo, če jo imamo dovolj razvito. Preden vzamemo prvi kristal s police, se sprostimo, sproščeno zadihamo in pustimo, da roka sama seže po njem. V tem so še posebej izurjene ženske. Najbolj pomembno je, daje nabavljen kristal pozitiven in energetsko čist, da lahko čimbolje služi svojemu namenu. Kristale ločimo na pozitivne in negativne. Ali je kristal pozitiven ali ne, je odvisno od tega, kakšne energije so bile na njegovem rastišču. Če je rastišče kristala blizu močnega vira škodljive energije, potem takšni kristali ne morejo blagodejno vplivati na zdravje. V terapevtske namene uporabljamo le pozitivne kristale, negativni niso primerni, ker nam jemljejo življenjsko energijo. Negativni kristali so takšni v svojem bistvu, tega ne moremo spremeniti. Niti s čiščenjem jih ne moremo spremeniti v pozitivne. To seveda ne pomeni, da so takšni kristali v naravi škodljivci. Ne, imajo nalogo uravnovešanja energij. "Če niste gotovi, vam priporočam, da preverite svoje kristale pri kristaloterapevtu ali pri dobrem radiestezistu. Prav tako pa bolj priporočam uporabo kristalov, ki se nahajajo neobdelani v naravni obliki, saj z njimi dosežemo boljše energetske učinke pri reševanju zdravstvenih težav in pri preventivi," svetuje Albin Škrabi. Kristale redno čistimo v raztopini morske soli (devet delov soli in en del vode) in ne v kovinskih ali plastičnih posodah. Vsak mesec ali teden, odvisno od tega, koliko jih uporabljamo, jih izpostavimo soncu ali polni luni, saj se kristali tako energetsko obnavljajo in čistijo. Hranimo jih v posodah iz naravnih materialov, stran od električnih naprav, inštalacij in drugih škodljivih sevanj. Pomembno je, da vzljubimo kristal, a ga ne malikujemo. Albin pravi, dakristal kljub vsemu ni čudežna tableta, ki bi delala namesto nas. Poudarja delo na sebi, saj če imamo razvit močan ego, če v sebi nismo odpravili jeze, besa, gneva..., če ne znamo odpuščati in živeti v ljubezni miru in harmoniji, nam tudi kristali ne morejo narediti čudeža. Lahko pa nam pomagajo najti pravo pot, ki vodi db harmonije z naravo -iz kjer izhajamo in kamor sodimo. " Vsv :::x:x::;::x:x:::::x:x nam ji d .•a*..,«, " ™1 •Mre, ptan.blK splača potruditi in k tenui teisti v svojem življenju,” kristal izmed vsaj dveh ”VKN salir.diamant hfinatit 1 *« , ,1, ; ... . . LEV- turmalin,gorski kristal. kužolit. 11 1, citrin; m RIBI ametist, kamena Vsako znamenje ima svojo potencialno energetsko šibko točko. Za ljudji, rojene v istem znamenju, obstaja večja verjetnost, da jih doletijo podobne (npr. zdravstvene) težave, ker nanje delujejo podobne silnice (energije) iz vesolja, kar je pogojeno s časom rojstva in s čimer se ukvarja astrologija. Glavni namen izbranega pozitivnega kristala po znamenjihje.das svojimi Vibracijami deluje zaščitno oz. preventivno na potencialno energetsko najbolj šibko točko posameznega znamenja. Vendar pa so pozitivni kristali kot pika na "i", in s svojimi dobrimi vibracijami nam lahko pomagajo šele, ko izpolnjujemo določene pogoje (delamo na sebi, vzdržujemo kristale...). Do zbrAvjA s pomočjo kristAlov Po Ajurvedi bolezni ni. So le določeni simptomi, ki nas opozarjajo, da moramo pri sebi nekaj spremeniti, narediti nekaj zase. "Ko me nekdo prosi za pomoč, najprej z radiestezijskimi pripomočki in z M notranjim videnjem poskušam ugotoviti vzrok (izvor) težav osebe, kateri pomagam. Zmeraj pregledam tudi delovni in bivalni prostor, saj terapija s kristali ne bi imela nobenega učinka, če bi kdo spal in se dlje časa zadrževal na energetsko negativnem mestu. Pri izbiri kristala si pomagam z notranjim videnjem (to je najčistejša intuicija), z radiestezijo ter z različnimi preglednicami, ki kažejo, kakšna vibracija ustreza kateremu delu telesa ali celemu telesu. Bolezen ni nič drugega kot neravnotežj e v človekovi auri. Kristali pa so tisti, ki nam Čas, v katerem živimo, je precej težak. Ljudje ne vidimo več pozitivnih vrednot. Pozabljamo na otroke. Nudimo jim določene materialne dobrine, a se z njimi ne znamo več pogovarjati. Ob vsej tej visoki tehniki, ki jo imamo, ne najdemo več časa zase in drug za drugega. Albin Škrabi je ob koncu dejal: "Posebej bi rad poudaril, da se ob prostem času le poskušajmo vrniti v naravo. Prav bi bilo, da poskušamo tudi za ta svet, v katerem živimo. pomagajo prebroditi določeno težavo. Menim, daje najlažje pomagati pri psihosomatskih vzrokih bolezni. Nekateri zdravniki ugotavljajo, daje 80 odstotkov vseh bolezni psihosomatskega izvora. Izkušnje mi kažejo, daje uporaba kristalov uspešna pri zdravljenju astme, preprečevanju čirov (ran) na želodcu, lajšanju bolečin v hrbtenici in podobnem. Posebno rad delam z otroki, kajti ti lažje spreje-majoenergijokristalov," pravi Albin. bi «*Ji, * pa jih bomo vede ali ne vede . . narediti nekaj dobrega. Da človeka, ki ga srečamo, ne vidimo v tisti slabi luči, da ne iščemo v drugem vedno le napak. Poskusimo ga videti z dobre strani, najdimo v njem tisto, kar nas povezuje. In s tem bo tudi svet lepši. V življenju želim vsem veliko ljubezni, miru in harmonije." Mia Južina Ha®! = im® Im s@l@ Piranski dno Black Jack smo v Zasavcu že predstavili s 'ploščkoma' Nazaj v šestdeseta leta in Seks bum revolucija. Od takrat je po Savi preteklo precej vode. Dušan Šandrič in Aleš Lavrič, ki tvorita dno Black Jack, sta naredila precej novih stvari. Četrti skupni glasbeni projekt nosi ime Festivalske pesmi. Na tej kaseti in ploščku so posnete pesmi, ki sta jih Aleš in Dušan napisala za razne glasbene festivale; med drugim tudi za rockovski festival Maribor - Murska Sobota. Kljub temu na izdelku prevladujejo spevne pop in komercialne pesmi. Glasbenika in avtorja sta jim dodala svojstveno noto, ki loči njune skladbe od skladb drugih slovenskih izvajalcev in avtorjev. Skratka glasba je tiste vrste, ki gre hitro v ušesa, v glavi pa ostane še dolgo v obliki podzavestnega požvižgavanja določene melodije ali refrena. Pevec in kitarist dua Black Jack ima tudi pestro in bogato samostojno kariero. Poleg ustanovitve zasebne glasbene založbe Lander Inn, je Dušan posnel letos kar štiri samostojne kasete in CD DuoBluckJack plošče, ki so kakor Blackjackovski projekt Festivalske pesmi, izšle prinjegovi založbi. Kasete z naslovi Maska, Iskajoč diamante, Moč jagodnih polj in Svetla reka so kljub nekakšni hiper-produktivnosti (vse pesmi so namreč avtorsko delo izvajalca), precej sveže ter se ne ponavljajo. Z dvema projektoma izpred nekaj let (Ženske z mojih slik in Mesto pod nemirnim nebom) tvorijo kaseteinploščki zaključeno celoto in predstavljajo obširen in pester repertoar avtorja, ki mu zlepa ne zmanjka novih in novih idej. Duo Black Jack, ki si je ob morju ustvaril renome dobrega pop dua, na celini pa je vse premalo znan, se trenutno pripravlja na poletno sezono. Glasbenika pravita, da poslušalci najraje slišijo priredbe evergrinov iz CD plošče Nazaj v šestdeseta leta. Zato je pred njima še toliko bolj zahtevna naloga - prepričati, daje tudi njun zadnji izdelek vreden poslušanja. Morda še bolj kot prvi trije. Promocijskih nastopov bokarnekaj in morda bo duo Black Jack nastopil tudi v naših krajih. J.N. ■lovenlje 28. junij je vse bližje. Še dobra dva tedna in Hotič pri Litiji bo, vsaj za dva dni, rock'n'roll prestolnica Slovenije. Te dni padajo še zadnje organizacijske ovire. Priprave potekajo s polno paro, znani pa so tudi že skoraj vsi nastopajoči bendi. Vseh skupaj bo toliko, da glasbe ne bo zmanjkalo vse do zgodnjih jutranjih ur ponedeljka. Organizatorji pričakujejo med 5 in 10 tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije. Poleg že omenjenih skupin iz tujine in Slovenije bodo v Hotiču nastopili še naslednji slovenski bendi: Sleazy Snails, Metropolis, Agenti, Erotični, Zablujena generacija, The Mi, Not The Same, Gdo?, In Reality Inn, Siddharta, Ground Zero, Tito in ekšn, Labia Minora, Caracatau Wau, Uncle Jack, Non - Stop, Podroom, Peat Ambulance, Anonimus, S.F.U... Pisana druščina teh malo manj znanih, a počasi se uveljavljajočih bendov bo nastopila v nekakšnem tekmovalnem delu festivala in se bodo potegovali za naziv najbolj obetajoče mlade skupine. Daje ZGAGA rock festival dejansko naj večji rock festival, ki se je kdajkoli zgodil na tem prostoru, priča že sam podatek o številu nastopajočih. Temu je treba dodati še veliko željo po predstavitvi čimbolj kvalitetne in ustvarjalne rockovske produkcije. Namreč, nikoli doslej se ni v Sloveniji, niti v bivši Jugoslaviji, naenemmestu zbralo tolikšno število glasbenih skupin. Bodisi uveljavljenih ah neuveljavljenih. Še zadnja informacija: Jugoslovanska skupina Partibrejkers, katere nastop je bil napovedan, na festivalu ne bo nastopila. Obstajajo pa velike možnosti, da bo namesto na odpovedanem koncertu v Ljubljani, v Hotiču nastopila skupina, kije legenda med legendami - Motorhead iz Anglije. J.N. V plAMENih Nilox 1 . NAGRADA: Rudarska c.32,1412 Kisovec, Slovenija Bon v vrednosti 27.000 SIT tel :060l/71-626,fax: 71-897 - NUDIMO VAM POSLOVBE RAČUKAUHKE .M TtSKAiHIKC ______ ____ ______________ -StRVK« »AtKMMUt f6S10KWH StČlMAUtHUN 2. NAGRADA: ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________’ „ TKfiftVIMA «___„ 4. NAGRADA: Bon v vrednosti 19.000 Sii ..... 1' 5. NAGRADA: ,,, , „r• Prevozne storitve v Srccko Rozman S P', , višini 13.500 SIT Izlake 19,1411 Izlake, tel.: 0601/74 003 : : 7. NAGRADA: .Kosmodisk. e ... o. NAGRADA: ^ 7A Studio Modema d.o.o.j Cesta 9. avgusta 4 | MIOZagsiie,Slovet ja,te!,|x:i;|8o|l 6-1449 *A...........: ::::::;x;::x:::: Praktična nagrada v vrednosti.: ....... ................•:¥:¥:’:W:¥:¥:¥:: JSS zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE 9. nagrada: ... S-!"5"...........:. Meonu« Meško, Icvstikovai^agorje PIZZ€Rlfi C6IKUCA VRflČCVIČ Matej Valvazorjeva 2, Izlake, tel.0601/7 4-1 37 V PIZZEJ2JJI Z Vam Nupim^ 10 tZAZLiČNlU VR-^T PIZZ, 3LAPč?LZP. 3APNlZ l4lPZ_ PIZZL LALlKV? NAR-^AITZ TUPi po 74-137 pizzle.ua čl&llica jl odprta OD 9.00 DO 22.00 UEL_ Ob PLTZlil N SObOJM} OD 9OO DO 23.00 UEL., Ob T dZEJZllJ JL ZAPE.T O. PIZIČAZLULM^ VA3! rplp Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Metlika, Zagreb, Krško... I . NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek .... titBomn JTO JLildU V Lel la # Oddajnik Oddajniški center KUM J Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandno sporočila, čestitke... I ulica .. datum .... poštna št. .... Naslov / - - ■ . telefon.. . .... .. .... J J * Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a | 61420 Trbovlje Dodatne dejavnosti ^ Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, nodnis f IPSlPU.. ■ IP«|. t m ’ NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)1 J ZALOGA RAZNOVRST- NEGA BLAGA, PRIPADNIK SPODLETELE OFICIRSKE VSTAJE V RUSIJI RAHLO UDARJANJE S PRSTI PO VRATIH ALI DRUGEMU PREDMETU, TRKANJE MESTO AKADCEVV BABILONU PAS PRI KIMONU IZBIRA NA VERIŽICI SLOVENSKA IGRALKA EVA SREDOZEM. RASTLINA SMOLNATA SNOVZA ZAŠČITO ALI PREMAZE OSCAR DANON POKRAJINA NOGOMETNI KLUB IZ BEOGRADA ALUMINIJ PRILEŽNICA THOMAS BECKET BIVŠA ODLIČNA ITALIJANSKA ALPSKA (PAULETTA MAGONI) PRISTANIŠČE V ZAIRU, OB SPODNJEM TOKU REKE KONGO MESTO NA VZHODNI OBALI PAPUE NOVE GVINEJE MASIVNO ROBUENJE DESK HRIBOVJE S. AFRIŠKA AMERIŠKA PEVKA WILDE DRŽAVA LOČENA .ZAPRTA ŽIDOVSKA MATAVUU NE (GORENJE; VRSTA PIHALNEGA INSTRU- MENTA KEMIČNI LANCOVA VAS POPOVC ŠPANSKI PUBLICIST IN REVOLUCIONAR (JOSE ŠPANSKI PESNIK (BLAS DE r.1616) JUROVCI POD, DNO ZAJEDALEC BRITANSKI POLITIK IN DRŽAVNIK (GEORGE NATHANIEL) SLOVENSKA DISKOTEKA SLOV. GEOLOG IN NIKOLA TANHOFER SLOVENSKI KOŠARKAR SLUŽABNIK V POSEBNI OBLEKI PRSTAN SLOVENSKI VZDIG BREMENA, DVIGANJE ANDREJ INKRET STAROGRŠKI POTUJOČI PEVEC LASULJA SESTAVIL HOLANDSKI SLIKAR (GERRIT) NEMŠKA PISATELJICA SEIDEL DEL VOZA 60 MINUT VOJAŠKA FORMACIJA UROŠ LAPAJNE GRADBENI ELEMENT IZŽGANE GLINE POTOK ALI MANJŠA REKA Z IZLIVOM METRO MASCAGNI KALCIJ NOV POJ/ NO VOSI SLOV.-AMER. ARHITEKT IN URBANIST (JANEZ-JOHN) APARA1 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 19.6.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 1.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 20/96 1. nagrada: Paket proizvodov v vrednosti 4.500 SIT, Kolinska Ljubljana, Mili Okrogar, Kopališka 1, Zagorje 2. nagrada: Paket proizvodov v vrednosti 3.000 SIT, Kolinska Ljubljana,Martina Vrtačnik, C. 3. julija 11, Hrastnik 3. nagrada: Paket proizvodov v vrednosti 1.500 SIT, Kolinska Ljubljana, Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 20.6. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 21/96: KLOT, MOTNOST, RIBA, ODAK, KR, MARIBOR, ROMAN, SOVA, SODOMA, ASTRA, AKT, EKOLOG, KAR, ROLO AR, IKO, ALET, ASTE-NIK, KAP, BALOH, ETIKA, PA, ATAKA, ALEC, VODIK, AMOK, ATILA, SVAT, BRIS, RATLUK, LATA, LICEMER, ATO, ALE, MELANIN, DRIM, MANTIKA, TOT, ANKA, ATENTAT, AMA, MAAR. ftsmc F A S H I O N Lisca d.d. - modna oblačila / Sevnica PE Zagorje, tel.:0601 64 119 M 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. V ljubezni razčistite nejasne odnose iz 22.3.-20.4. preteklosti. Na delovnem mestu vas čaka veliko dela, a tudi napredovanje. Polni boste novih načrtov. Št.: 3. Izogibajte se ljubezen-skihdraminse raje posvetite sebi, prijateljem in hobijem. Nihče ni toliko vreden, da zanj trpite. Pazite tudi na zdravje. Št.: 16. Predvsem pazite na svoje živce. Napeti boste, saj vas bodo mučili problemi na delovnem mestu in v družini. Tudi v ljubezni ne bo vse tako, kot bi si želeli. Št.: 12. Če niste preveč psihično trdni, se raje izognite dra-22.6.-23.7. matičnim ljubezenskim odnosom. Zakaj je sladko le prepovedano sadje? Ko odgovorite na to, boste problem skoraj rešili. Št.: 1. Sprejmite nove poslovne obveznosti in dopust raje še za nekaj časa odložite. Dobro bi bilo, če bi poskušali živeti v sedanjosti, ne preteklosti. Št.: 23. Ne krivite sebe, niti sodelavcev za poslovne probleme, ki jih ne morete rešiti. Počakajte in obvladajte svojo autodestruktivnost. V ljubezni bodite manj strogi. Št.: 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. Nasa bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 28.5. do 9.6.: 28.5.: Mihreta Sirovica, Trbovlje, hči Selma; 29.5.: Andrejka Knez, Radeče, hči Tjaša; Majda Lane, Trbovlje, sin Tilen; Smilja Bolte, hči Polona; 2.6.: Željka Kadunc, Zagorje, sin Marko; 3.6.: Ruža Pančur, Trojane, hči Marta; Vlasta Herman, Trbovlje, hči Ajda; Andreja Dolanc, Trbovlje, hči Laura; Melita Hafner, Hrastnik, sin Rok; Fatima Kremlč, Hrastnik, sin Alen; 4.6.: Karmen Gnnšek, Trbovlje, hči Mateja; Simona Lubej, Celje, hči Eva; 6.6. : Anita Ferdih - Cizej, Trbovlje, hči Eva; Mateja Kandolf - Podkoritnlk, Dol, sin Jan; 7.6. : Dominika Blaj, Radeče, sin Matej; Mira Šergan, Dol, sin Domen; 9.6.: Irena Klenovšek, Hrastnik, sin Aljaž; Ana Pranjič, Trbovlje, sin Matej; Erika Jerman, Trbovlje, hči Urška; Petra Lapi, Trbovlje, hči Brina. Iskreno čestitamo! Zavarovanje Ančka se je zanimala na banki o bančnem posojilu in uslužbenec jo vpraša: "Ste zavarovani?" Ančka pa sramežljivo odvrne: "No, ja, ja... Ja, sem! Tabletke jemljem." Na sejem Kmet pelje kravo na sejem v mesto. Dohiti ga sosed iz vasi z avtom in ga povabi, naj se raje pelje, namesto da pešači. Kmet: "Ja, saj bi, pa imam kravo zraven." Sosed: "Ni problema, jo bova zadaj privezala, pa bo." Privežeta kravo zadaj, sedeta v avto in sosed spelje. V prvi gre vse OK. Sosed premenja brzino v drugo, krava še vedno sledi. Malo razmišlja in naposled premenja še v tretjo. Pogleda v ogledalo in prestrašeno reče kmetu: "Krava je izbuljila oči." "Ah, nič hudega," odvrne kmet, "to vedno naredi, predno začne prehitevat." Hribolazec Hribolazec je šel po travniku, pa gleda krave, kako so koščene. Pa pravi kmetu: "Ja, zakaj pa mate tako presušene krave, ko pa je taka lepa trava na vašem travniku?" "Veš, sem bika prodal, pa zdaj jejo samo še spominčice." Pri peku Mlad fant je prišel k peku kupit žemlje. Fant: "Te vaše žemlje so pa čisto trde!" Pek: "Kaj boš ti mene učil kako se žemlje pečejo. Sem jih pekel še preden si se ti rodil." Fant: "Ja, zakaj pa jih šele zdaj prodajate." Razlika Sinko pride iz šole in vpraša ata: "Ata, kakšna je razlika med tabo in mamo?" Ata: "Katero številko čevljev ima mama?" Sine: "39." Ata: "Katero imam pa jaz?" Sine"46." Ata: "No vidiš! Razlika je med nogami." 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. % 23.11.-22.12. Posvetite se sebi in svojemu duhovnemu razvoju. Resno tudi razmislite o svojem ljubezenskem življenju in odnosu s partneijem. Potovanje bi vam prišlo prav. Št.: 9. Najprej rešite ljubezenske probleme. Na poslovnem področju se pazite prepirov in napetosti. Bodite čim bolj premišljeni in suvereni. Št.: 14. Soočite se z nekaterimi starimi poslovnimi inemocio-nalnimi problemi in se ne zapletajte v nove težave. Pazite na zdravje in hranite svojo energijo. Št.: 8. Čakajo vas razbur-, Ijividneviz ■V-r-.v~y|L- mno8° Iju-bezenskih 23.12.-20.1. doživetij. Vendar ne dopustite, da vas ljubezenski opoj odvrne od poslovnih obveznosti. Št.: 43. To čas V-1 Ogr" ljubezni in zado-Tl voljstva. Pozabite napreteklost in na skrbi, ki so vas mučile in se raje oprimite prihodnosti. Velike možnosti imale, da bo ta lepša Št.: 21. Čakajo vas napetosti in krize, zato bi bilo dobro, da se izogibate sporov z okolico in z osebami, kijih imate radi. Svojo energijo raje usmerite v lastno ravnovesje. Št.: 6. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. Pisma bralcev Zasavc objavjja odmeve na prispevke v časopktrm mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjtnNepodpisanih pisem ne objavimo. Dolžina pisetjKje zaradi prostora omejena na najVeč aft^pkaijib^vmhs^IJrediiištvo si pridruMefritvico skrajšatftetit ali pa objavitNajjšega, če ocgmfila bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Javna vprašanja občinski upravi Trbovlje SDS je na 13., 14. in 16. seji občinskega sveta (OS) postavila več pisnih vprašanj, ki so kljub prekoračenim rokom za odgovor, do danes ostala brez pojasnil. Prosimo odgovorne, da po možnosti še pred odhodom na poletni počitek odgovorijo na naslednja vprašanja: 1. Prebivalci Terezije in Žabje vasi so že sami večkrat prosili Komunalo Trbovlje, da zamenja uničene in poškodovane kontejnerje in smetnjake. Okrog njih se širi smrad, v večjem številu se pojavljalo podgane in zdravje ljudi je ogroženo. Po 4. in 10. členu Odloka o obveznem odlaganju in odvozu odpadkov je Komunala dolžna zabojnike vzdrževati, prati in razkuževati ter jih po preteku amortizacijske dobe (5 - 10 let) zamenjati. Prebivalci omenjenih naselij zatrjujejo, da tega še niso doživeli. Kdaj so bili smetnjaki in zabojniki zamenjani, kako redno jih vzdržujejo, čistijo, razkužujejo, kdaj bo to storjeno? 2. Kdo je odgovoren za urejanje zunanjih športnih igrišč, ki so skr ajno zanemarjena in uničena, mladina pa se zadržuje v zakajenih prostorih in v hodnikih stolpnic? 3. Kdo je odgovoren za odstranitev umazanije, odpadkov psov in mačk ter popravilo uničenih konsktmkcij pri OŠ Trbovlje in zakaj se prostor ne ogradi, kot npr. pri OŠ I. Cankar? 4. Devet mesecev je minilo od sklepa OS, da se izdela analiza socialnih razmer v občini in predlog za ublažitev posledic. Zakaj analize še ni in kdaj bo? 5. S kakšno obrazložitvijo je bil državni komisij posredovan sklep, da se v občini Trbovlje ne ustanovi komisija za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti? 6. Prosimo za informacijo o rezultatih analize onesnaženosti zemlje s težkimi kovinami. Če raziskava še ni zaključena, zakaj ni? Svetnica SDS, AleskandraForte Zamuda Tomaža Vreska pri papežu Dva tedna po papeževem odhodu je človek z imenom svetopisemskega nevernega Tomaža tarnal v 20. številki Zasavca o minulem papeževem obisku, ko bi moral vedeti, da je prepozno zvoniti po toči. Njegova stranka SNS v Trbovljah ima vso možnost zmage na volitvah, saj z neverjetnim idealizmom priznava potrebo papeževega obiska, seveda brez varnostnih ukrepov in brez stroškov. Kdo jih ne bi volil. Med drugim ugotavlja (morda se moti), da natančna številka porabljenih sredstev ne bo nikoli znana, obenem pa trdi, da je ta številka mnogo previsoka. Tako on (verjetno tudi njegova stranka) ve tudi tisto, kar se ne ve. Vreskov protokol papeževega obiska bi preprečil propad gospodarstva, onemogočil stavke, vrnil protipravno odvzeto pokojnino, rešil socialne in stanovanjske probleme, gradil neprofitna stanovanja in odpiral nova delovna mesta ter rešil brezposelnost. Res, kar škoda, da je papež odšel, za tako veliko nalogo bi moral ostati kar med nami. Ko se neverni Tomaž s svojim strahom in pogumom naslovljenim člankom pri vladi poteguje za zahvalo delavcem, ki so posredno financirali papežev prihod (škoda, da ni napisal še vsote), pozablja na verujoče iz vse Slovenije, ki so neposredno na samo Veliko noč prostovoljno zbrali sredstva za njegov obisk. Ne vem, kam sodi Tomaž, med delavce, vernike ali kritike. Zaskrbljenemu Tomažu kar sam odgovarjam v imenu naših upokojencev, da se naša pokojnina v maju ni prav nič zmanjšala, ampak se je kot nalašč celo znatno povečala, seveda zaradi plačanega regresa. Torej, neverni Tomaž, brez strahu, samo pogum, le na zamudo pazite. Jože Čampa, Kisovec Spomin na NOB s svečami? 13. številka Zasavca bi lahko proglasili za nesrečno, ne zaradi številke 13, ampak zaradi zgrešenega priporočila, ki določa, kako naj se ohrani spomin na zgodovino NOB. S poročilom o letni konferenci zagorskih borcev, ki ga je napisala ena od razočaranih udeleženk, ne bi rad polemiziral, saj je jasno, da zločinci ne morejo imeti zgodovinskih spomenikov. Pač pa brez posebnega obžalovanja razumem udeležence omenjene konference, ko ugotavljajo, da med njimi ni več spomeničarjev, herojev in upokojencev z višjo pokojnino. To pomeni, da so bili. Predvsem pa pozdravljam skrb za njihove bolne člane (zakij eksk-luzivizem), ki se odraža tudi pri njim namenjenih obiskih v domu starejših občanov. To isto po Kristusovem nauku poudarjamo in naglašamo tudi verujoči, s to razliko, da enih in drugih ljudi med seboj ne ločujemo. Tako bi v tem oziru lahko govorili o medsebojni stični točki vernih in nevernih. Odločno pa nasprotujemo izjavi, da bi prižiganje sveč na grobovih borcev ohranilo spomin na zgodovino NOB. To je prava blasfemija. Luči se v bogoslužju uporabljajo že od leta 56 po Kristusu. Prvotno so luči v liturgiji rabili iz potrebe. Božjo službo so imeli pogosto ponoči, zlasti pa so bile luči potrebne pri bogočastju v katakombah. Sveti Hieronim pa že v 4. stoletj u govori o rabi sveč v liturgiji in njihov pomen razlaga simbolično, ker za razsvetljavo niso bile več edino potrebne. Ko sveča gori, použiva svoje čisto telo v toplo, žarečo svetlobo in sebe tako uničuje, dokler popolnoma ne izgori. Zaradi te simbolike Cerkev sprejema sveče v bogoslužje, da spremlja kristjana s krstno svečo do smrti ob mrliški vežici in pozneje na grobu. Tako je plamen sveče znamenje vere v Kristusa, v večno življenje, v večno luč. Priznam, da se vsi ne zavedajo tega simbola in posnemajo navade ljudi, ki to simboliko poznajo. Tega neznanja človek od borcev ne bi pričakoval. Nesrečna številka 13. številke Zasavca pozablja na 2.000 letno tradicijo in dovoljuje človeku, da skuša s svečami nagrobovih ohranjati spomin na NOB. To je možno samo pri borcih v Zagorju. Upam, da bo predsednik ZZB posredoval in opozoril predsednika ZB Zagorja na druge načine za ohranitev spomina na NOB (če je potreben), ako sami spomeniki in kenotafi ne bi zadostovali. Ne nasprotujemo prižiganju sveč ljudem, ki so bili na strani ruske kolaboracije. Ne moremo pa se strinjati z uporabo simbolov v spomin na NOB, proti katerim seje NOB, po diktatu KP borila. Jože Čampa, Kisovec Hrastnik vse bolj zelen? Včasih smo sila radi rekli, da naj se prazniki proslavljajo delovno in ne praznično, v primeru Svetovnega dneva varstva okolja, 5. junija, pa se je zgodilo oboje - praznično in delovno se je sestal iniciativni odbor Zelenih Hrastnika, saj sta pobudnika gospoda Slavko Vidrih in Pavel Bauerheim ob nakopičenih hrastniških ekoloških težavah ugotovila, da je za to že skrajni čas. Le malokatero mesto v Sloveniji se lahko ponaša s toliko nakopičenimi okoljevarstvenimi problemi kot ravno Hrastnik. Do sedaj storjeno je to, da se mesto pojavlja v vsakodnevnih poročilih s podatki o stopnji onesnaženosti zraka, le vesti o reševanju teh problemov ni nikoli. Pri ustanavljanju so pomagali Zeleni Trbovelj, saj mesti ne zbližuje le majhna oddaljenost, ampak tudi posledice dolgoletnega rudarjenja in problematične kemične in cementarskeindustrije.dao umiranju na obroke vsled opešane industrije ne govoriva. Majsko neurje v Hrastniku je povzročilo za okrog 315 milijonov tolarjev škode in dobro bi bilo, dabi kdo temeljito nadzoroval odpravljanje škode, povzročene občanom, da ne bi prišlo le do sanacije škode na občinskih infrastrukturnih objektih, na škodo, povzročeno zasebnikom, pa bi se pozabilo. Drug pereč problem, kjer ZELENI Hrastnika vidimo svoje mesto, pa je saniranje ozračja z napredujočo plinifikacijo, ki pa bi trenutno kr ajane ' Podkraja z vsemi investicijami za stanovanje, veliko le borih 40 m2, stalo med 8.000 - 9.000 DEM in lete naj bi iz lastnih žepov plačali prav ljudje, ki so vse do sedaj s svojim zdravjem plačevali davek tako bližnji trboveljski TE, kot tudi lastni kemični industriji. Zaradi takih in podobnih "očiščevalnih" akcij, ki pa naj bi jih plačali tisti, ki so še kako upravičeni do brezplačne sanacije njihovega okolja zaradi nikoli poravnanih računov iz preteklosti, menim, da bodo ZELENI Hrastnika ob podpori občanov ne le zeleneli, marveč tudi vzcveteli. Slavko Vidrih in Pavel Bauerheim, Hrastnik ČETRTEK 13.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 VRT ŽIVLJENJA (p), 12.35 PRED POROTO (p 4. dela nanizanke), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 AVTO SVET - V TOKRATNI ODDAJI VAM PREDSTAVLJAMO AVTOHIŠO AS DOMŽALE IN MOTORJE HONDA PETEK 14.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 AVTO SVET (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ. 20.15 ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 13.6. 1996 09.00 VIDEODOPOLDANKA... AKTUALNOSTI, ZANIMIVOSTI IN JAVLJANJE S TERENA, 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPY -KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 17.6. 1996 9.00 VIDEO STRANI, 12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 2. ODDAJE,18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,20.15 MINI PET -OTROŠKA GLASBENA LESTVICA 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT -GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK lt.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI,20.00PRELUDU, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.00 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ SREDA 19.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p).12.45 VEČNI KROG (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 21.15 PRED POROTO - 5. DEL NANIZANKE ČETRTEK 13.6.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45 TV PRODAJA, 18.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.15 MINI PET, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA, 20.50 POZOR SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN ,21.20 REŠEVALNIPSI, REPORTAŽA, 21.45 EPP REPORTAŽA,21.50 NE ZAMUDITE, 21.55 TV PRODAJA; PETEK 14.6.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45 TV PRODAJA, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 "IZBOR IZ PROGRAMA LTV SLOVENUE: 20.00 MIRAN JUVANČIČ. Z MOTORJEM PO AVSTRALIJI (ATV SIGNAL). 20.35 EPP, 20.40 SPOT TEDNA, 20.45 COUNTRV FOLK FESTIVAL (ATV SIGNAL), 21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA: NEDELJA 16.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 8.45 TV PRODAJA, 9.00 KNJIŽNI MOUI (p), 9.15 MINI PET (p), 9.40 EPP (p),9.45 SPOT TEDNA.9.50 POZOR SNEMAMO (p), 10.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.20REŠEVALNI PSI, REPORTAŽA (p), 10.45 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: ANSAMBEL SLAPOVI (p), 12.15 EPP REPORTAŽA HELIOS, 12.20 NE ZAMUDITE, 12.25 TV PRODAJA; PONEDELJEK 17.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KULT & URA,20.45 EPP,20.48 NE ZAMUDITE,20.50 SPOT TEDNA, 20.55 EPP REPORTAŽA, 21.00 50 LET GŠ ZAGORJE - KONCERT KOMORNIH SKUPIN (POSNETEK KONCERTA),22.00 NEZAMUDI-TE, 22.05 TV PRODAJA; TOREK 11.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: HELENA BLAGNE, 21.30 SPOT TEDNA, 21.35 NE ZAMUDITE,21.40 TV PRODAJA; SREDA 19.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA; 21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA; ČETRTEK 13.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PRO- GRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 14.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RA-DIODWINZASAVSKIDNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČIL A ,19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 15.6.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OB VE-STILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA.16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 16.6.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 17.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK lt.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM mm: Nogometna noč Zagorje - 15. junija ob 20. uri bo na igrišču Proletarec zagorska nogometna noč oziroma veselica. Igrala bosta Pihalni orkester Svea Zagorje in ansambel Zagoijani. SREDA 19.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM KINO HRASTNIK 13.6.- 16. 6.: OSUMLJENIH m 6. i„ m houanuov KINO DOL PRI HRASTNIKU 15. 6.: OSUMLJENIH PET t.ikc.i. sob. ob 18.; KINO TRBOVLJE 13. 6. - 17. 6.: ROLANDOV sob,, ned, in pcm, ob 18.; 1S< 6. - 20. 6,5 NEKOtUtj ZDAJ (pripoved), tor. in čet, (A) 18. in 20,, sre, ob 20,; KINO LITIJA 15. 6. Ib 16. 6.i ZLOMLJENA .,h 1“ KINO ZAGORJE e* 8. 6.: NEKOČ IN sob,, ned. in Utr. ob IH,; 18. 6.: PTIČJA KLETKA (FILMSKO .MM. KINO IZLAKE h NFS Po čem 50 naše ladje? Žvenketa nja Aprila so bile vse tri naše ladje v glavnem privezane v parlamentarnem otočju. Kapitanu tankeijaMetka Kamer Lukač smo naračunali 342 tisočakov, poveljujočemu na remorkerju Miran Potrč 321 tisočakov, prvemu možu podmornice Miran Jerič pa 278 tisočakov. Menjava Zasavc, trenutno predsednik vlade, Janez Drnovšek, seje potil na sedežu stranke v Ljubljani, ko so debatirali, kaj naj narede s krščanskimi demokrati. Šef le teh in nič Zasavc Lojze Peterle pa je prav takrat, obkrožen s somišljeniki, mirno večerjal v trboveljski Svobodi. česttr,, fiRedtduJJa čestita/ ia j.ro zdrav f/u Poveljujoči zasavskemu gospodarstvu in zagorski Svei sije naramena zadal petdeseto leto. Miru Štraj harj u želimo lepe in dobre stvari; predvsem pa, da bi v naslednjih letih v Svein katalog vključil še Filomeno, Agato, Kunigundo in tistih nekaj ženskih imen, kijih koledar premore, Svea pa še ne. Plače Ko so v trboveljski Iskri v petek dobili delček aprilskih plač, po radiu pa poslušali, da krščanski demokrati obsojajo nekaj Zasavca, sicer ministra Janka Deželaka, ki si je ob menjavi službe dal izplačati odpravnino, so se spet spomnili svojega bivšega direktorja in sedanjega telekomovca Mirana Krambergerja. Osvajanje Rusije V Rusijo seje zdaj podal tudi trboveljskiGoltes Snovvboarding. Glede na odličnost, ki jo tam uprizarjajo Zasavci - spomniti se veljaSveine kuhinje za predsednika Jelcina, pa arhitekta Janija Vozlja, ki menda skoraj ne dohaja naročil iz pisam Kremlja - pričakujemo, da bodo njihovi znani revijski ansambli iz drsalk presedlali na borde. Lani se jim je na žiro račune nateklo: Rudniki rjavega premoga Slovenije 11,2 milijarde SIT Termoelektrarna Trbovlje 9,0 milijarde SIT Radeče papir 6,6 milijarde SIT Eti Elektroelement Izlake 5,1 milijarde SIT Steklarna Hrastnik 4,4 milijarde SIT TKI Hrastnik 4,1 milijarde SIT Cementarna Trbovlje 4,0 milijarde SIT In koliko jim je ostalo v mošnjičku? Cementarna Trbovlje 208 milijonov SIT Eti Elektroelement Izlake 184 milijonov SIT RGD Trbovlje 93 milijonov SIT Malgaj Trbovlje 80 milijonov SIT Svea Zagorje 80 milijonov SIT Agencija za razvoj Zagorje 79 milijonov SIT Kruh pa so dajali tolikim: Rudniki rjavega premoga Slovenije 3626 zaposlenih Eti Elektroelement Izlake 1123 zaposlenih Steklarna Hrastnik 924 zaposlenih Radeče papir 859 zaposlenih In kako biti pameten na koncu? Zasavske multinacionalke, ki zaseda šampionska mesta na dveh lestvicah, ni več. Prihodnje leto bomo na tem mestu videli enega od multinacionalkinih sinov, Rudnik TrbovljeHrastnik, njegove številke pa bodo v obeh kategorijah znatno nižje. Sicer pa v klubu 4 milijarde in več prihodnje leto $e ne pričakujemo novih članov; bo pa morda kakšen manj. Med največjimi dobičkonosci nič presenetljivega, če prezremo zagorsko Agencijo za razvoj. Računovodstvo je tako kunštna stroka, da je še agencijski direktor Tomo Garantini nekaj časa debelo gledal. Kljub temu znamo Agencijo še kdaj uzreti na takšni lestvici. Statistični zavod Redakcije jetrnic G@on.aiFeleiEi.8i. eteoHomastee @FO@8Lgr8md,») Zasavc: ponarejena ekonomska propaganda Od tod do neskončnosti Redakcija jetrnic sporoča, da bo v naslednji petletki dosegla in presegla naklado Nedeljca, najbolj prodajanega časopisa na Slovenskem. Njim gre naklada 180.000 izvodov. Ker ne bomo zapustili domačega ognjišča, je pot do zvezd enostavno izračunati. Vsak Zasavc naj v bodoče kupi po tri številke časopisa. Velja tudi za mladoletne Zasavce. S skupnimi močmi, pa naj stane kolikor hoče, v višave slave! Za Zasavje - z Redakcijo jetrnic naprej! RENT - A - CA/?, AVTO KLEPARSTVO, ■ AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 qkzt) UPR trgovino Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299 NA ZALOGI: - kosilnica motorna Gutbrot... 26.990,00 SIT - samohodne kosilnice in kosilnice s košem - akcija motornih kos STIHI - el. kosilnice na nitko SKIT... 6.990,00 SIT - el.orodje ISKRA, BOSCH, BLACK&DECKER, SKIL - gospodinjski aparati in razni sesalniki -sekljalnik Gorenje S201 ... 10.670,00 SIT - parni likalniki Philips že od 5.915,00 SIT ter likalniki Gorenje Moulinex, Elma, Rovventa po ugodnih cenah - akustika Gorenje, Philips - ugodne cene bele tehmike in brezplačna dostava - barve, laki Možnost plačila na več čekov BREZ OBRESTI POTROŠNIŠKI KREDIT DO 12 MESECEV GOTOVINSKI POPUST 5% nad 30.000,00 SIT Odpiralni čas- vsak dan od B 00 do 19 00 sobota od 8.00 do 17,00 ure Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PC RAČUNALNIKI 486 od 115.000 sit PC PENTIUM od 141.000 sit TISKALNIKI EPSON od 29.900 sit TISKALNIKI HEVVLETT PACKARD od 41.720 sit TISKALNIKI STAR od 27.900 sit TISKALNIKI FUJITSU od 36.400 sit MODEMI od 5.800 sit CD ROMI 4x HITROST od 6.930 sit ZVOČNE KARTICE 16 BIT od 6.400 sit AKTIVNI ZVOČNIKI STEREO od 4.300 sit in še kaj PRIKLJUČITEV NA INTERNET. ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE NATEL.ŠT. 0601 -64- 611 ,w:v:wi,>x,W':'>:':,x<,/Xvxw:www>xo!vxwxš.wl®H^^ obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK Računalniško oblikovanje in tisk * časopisov * internih glasil * knjig pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk ’ * samolepilnih etiket BARVNO FOTOKOPIRANJE - z možnostjo povečav do 2xA0 t fotokopiranje h spiralna vezava h izdelava map h izdelava koledarjev Posebna ponudba * barvni color tisk - fotokopiranje - A4 stran samo 8 SIT - A4 mavrica samo 12 SIT - fotokopiranje na paus in prosojnice - fotokopiranje z pl j A 4)071 tl V 3 i vi ii i moui iuii uorvu y i uur\u n i uot\ ^ Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 62 230 "TORI računalniška grafika in tisk S:$ 1 P II ■ e 1 I I šli || Celje - skladišče 6/1996 Trbovlje 5000003469,22 Kadar imaš denar, je boljše misliti na dni, ko ga ne bo, kakor takrat, kadar ga imaš, misliti na dni, ko bo. RENTNO VARČEVANJE LB Banke Zasavje d.d. Trbovlje VARNA PRIHODNOST za vas in vaše najbližje - banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi COBISS O x"x-ij5x. x-x-x-:-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x I NAROČILNICA _ > ZASAVC, Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob Savi'1 I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek Datum rojstva | kraj poštna št.: ulica . ....: telefon | datum........ . ....... podpis: NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) TADEJ 1 GUNA