Glasilo delavskega kolektiva Tovarne emajlirane posode Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje» telefon 39-21, interna št. 29?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3309 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tiak ta klišeji ČP »Celjski tisk« v Colja LETO VIII. ŠTEV. 9 Celje, 27. junija 1964 Naša odločitev Jože Štajnpihler, najstarejši član CDS vodi 1. zasedanje Foto: Fotoklub lt Emajl odbora kljub veliki izbiri kandi- Vsi smo upravljal« in odločamo o upravljanju in gospodarjenju v podjetju. Poznavanje pravic in dolžnosti upravljalcev je predpogoj za spoznavanje družbene pomembnosti delavskega samoupravljanja. (To spoznavanje prodira postopoma v zavest članov kolektiva ter se napredek v tej smeri kaže pri vsaki važnejši odločitvi kolektiva. Takšna odločitev so tudi vsakokratne volitve samoupravnih organov. Po pripravah in izvedbi volitev, izidu glasovanja lahko ocenjujemo, koliko smo že v našem razvoju delavskega samoupravljanja napredovali ter dosegli višjo stopnjo zrelosti in zavesti upravljalcev. Volitve v ceitralni delavski svet in delavske svete ekonomskih enot so bile dosti skrbno pripravljene. Na zborih delovnih ljudi je bila dana prilika vsem članom kolektiva, da izmed svoje sredine izberejo tiste za kandidate, ki so jih smatrali za najprimernejše in najboljše. Hkrati se je pri tem oziralo na to, da prihajajo in prično delati v organih delavskega samoupravljanja tudi mlajši člani. Članom kolektiva je bila dana prilika, da se pripravijo na samo glasovanje, kandidatne liste so bile pravočasno objavljene, v »Emajlircu« so bila dana točna navodila glede glasovanja. Pravtako so bile izvedene v redu z malimi izjemami vse ostale priprave. V isti meri so opravili svojo dolžnost volilni odbori pod vodstvom volilne komisije ter dajali potrebna pojasnila članom kolektiva. Tako se je vsak član kolektiva lahko prosto odločil za kandidate, za katere je glasoval. Ko ocenjujemo na podlagi izida glasovanja odločitev članov kolektiva, moramo ugotoviti, da so te volitve pokazale zopet višjo stopnjo zavednosti naših članov. To sodimo po tem, da so volilci skrbno izbirali izmed kandidatov tiste, za katere so po svojem prepričanju smatrali, da so najpri- mernejši za delo v organih samoupravljanja. Šablonsko izpolnjevanje glasovnic praktično ni bilo ter so se volilci več ali manj dosledno ravnali po svojem prepričanju ter izbirali in glasovali za tiste, za katere so se sami odločili. To se zlasti vidi nazorno v tistih ekonomskih enotah, kjer je bilo na listi večje število kandidatov, kot se jih je pa izvolilo. Dejstvo, da je bilo le malo število neveljavnih glasovnic v celotnem podjetju, t. j. le 83 ali 3,1 % od celotnega števila oddanih glasovnic, dokazuje, da so članli kolektiva pri glasovanju pokazali že visoko raven zavesti upravljalcev in izpolnjevanja svojih pravic in dolžnosti. Tudi te neveljavne glasovnice razen par primerov neizpolnjenih ali prečrtanih, iso ibile v glavnem glasovnice, kjer so posamezni volilci nerodno izpolnjevali glasov, niče, obkroževali in črtali, tako, da ni bilo mogoče ugotoviti prave njihove odločitve. Prepričani smo, da so tudi ti imeli dobro voljo, da po svoji vesti in prosti odločitvi glasujejo za kandidate, za katere so se odločili. Kljub temu, da so bile volitve že v času dobe pričetka koriščenja letnih dopustov, se ta odsotnost ni izrazila v tako velikem številu ter so nekateri kljub dopustu prišli na glasovanje. Skupna odsotnost 497 članov kolektiva ali 15 °/0 gre v glavnem na one, ki so bili na rednem letnem dopustu ali odsotni zaradi belezni ter na nekaj primerov službene odsotnosti, prenehanje delovnega razmerja in podobno. Le malenkostni so primeri, kjer se lahko reče, da so se odtegnili posamezniki glasovanju brez utemeljenega razloga. Vse to, kar smo navedli velja tako za volitve centralnega delavskega sveta kot tudi delavskih svetov ekonomskih enot. Prvič smo v tej obliki izvajali volitve naenkrat za vse te organe ter smo lahko zadovoljni, da smo to nalogo tako zadovoljivo opravili. Izvolili smo tudi že predsednika in namestnika centralnega delavskega sveta ter predsednike samoupravnih organov ekonomskih enot kot tudi člane upravnega odbora in njegovega predsednika in namestnika. Tudi izbiranje in izvolitev teh organov je bila skrbno izvedena ter moramo ugotoviti, da so se zlasti člani centralnega delavskega sveta pri volitvi članov upravnega Dovolite mi, da vam podam kratko poročilo o delu centralnega delavskega sveta. Ne bom ponavljal tega kar vam je že vsem znano iz sestankov družbenopolitičnih organizacij, zborov proizvajalcev, konferenc in organov delavskega samoupravljanja, dovolite mi pa, da povem to, da smo se takoj v začetku mandatne dobe vsi izvoljeni člani centralnega delavskega sveta in upravnega odbora, kakor tudi člani delavskih svetov ekonomskih enot in predsedniki zborov proizvajalcev znašli pred težko in odgovorno nalogo in to vzporedno z našimi političnimi delavci. V čem je bistvo te odgovorne naloge? V tem, da se je prvi del prve etape rekonstrukcije tovarne približeval koncu, začeli so se uvajati tekoči trakovi in druge novosti v proizvodnji s katerimi je bil naš proizvajalec premalo seznanjen, sicer pa smo se mi v novem razvoju učili, kajti prehod iz_starega na novo res ni bil lahek. V letu 1962 se je celoten kolektiv znašel pred zelo velikimi težavami. Imeli siho zelo nizke osebne dohodke ali bolje povedano najnižje v naši stroki v republiškem in okrajnem merilu. datov skrbno in po svojem prepričanju odločili za tiste, katere so smatrali kot najprimernejše za člane upravnega odbora. Neveljavnih glasovnic ali kakih nepravilnosti pri volitvah upravnega odbora ni bilo. Prepričani smo, da smo po svoji najboljši vesti izvolili samoupravne organe ter da smo vod- Plana nismo dosegali, vsled česar smo morali izvršiti rebalans istega. Planiranje torej ni bilo realno. Vse to je bila posledica, da je delovna disciplina močno popustila. Sledil je odpust številnih nediscipliniranih članov koleik-tiva. Velike težave so nam delali tudi nestvarni zvezni inštrumenti. Morali smo prikazati naše stvarno gospodarsko stanje zveznim in republiškim organom oblasti. Nezadovoljstvo v kolektivu se je stopnjevalo. Centralni delavski svet je sprejel številne ukrepe, da bi ublažil nastalo situacijo. Upravni odbor je opravil veliko delo, ki mu ga je zaupal centralni delavski svet. Delavski sveti ekonomskih enot in zbori proizvajalcev so dokazali, da je smer decentralizacije delavskega samoupravljanja pravilna, ker je dobila svoje ekonomsko in politično obeležje v konkretnih gospodarskih uspehih našega kolektiva. Z veliko prizadevnostjo centralnega delavskega sveta, upravnega odbora in družbeno-politič-nih organizacij, nam je postopoma uspelo izboljšati neznosno gospodarsko stanje. S pravilnejšo gospodarsko politiko organov stvo podjetja, upravljanje in go. spodarjenje za prihodno mandatno dobo izročili v roke dobrim našim sodelavcem, od katerih pričakujemo, da se bodo z vsemi močmi posvetili napredku podjetja in napredku delavskega samoupravljanja. Čestitamo vsem izvoljenim predstavnikom v naših samoupravnih organih z najboljšimi željami za čim uspešnejše izvrševanje odgovornih nalog v upravljanju podjetja. delavskega samoupravljanja, nam je uspelo, da se je naša storilnost pri deln močno povečala. Osebni dohodki so rastli iz meseca v mesec. Člani kolektiva so opravljali svoje delo z vedno večjim zadovoljstvom in zavestjo neposrednih upravljalcev. Storili smo vse, kar je bilo mogoče_ storiti in uspehi niso bili majhni. Razumljivo je, da smo včasih storili kako napako, toda kdor pridno dela, ta tudi pri delu pogreši. Vsekakor smo pokazali veliko dobre Volje in nedvomno bi se decentralizirano delavsko samoupravljanje pri _ nas še bolj razvilo, če ne bi bilo napak, ki jih je zelo objektivno in jasno prikazala predkongresna konferenca članov Zveze komunistov. Vsa pobuda za gospodarski napredek podjetja je izhajala iz trezne in jasne presoje organov delavskega samoupravljanja in družbeno političnih organizacij, zlasti pa centralnega delavskega sveta, upravnega odbora, tovarniškega komiteja ZK, odbora sindikalnih podružnic in mladinskega vodstva. Nastala gospodarska situacija je narekovala poslovitev glavnega direktorja, vodstvo podjetja pa je prevzel na željo (Nadaljevanje na 2. strani) Vili Končan, novi predsednik CDS Foto: Fotoklub LT Emajl Poročilo dosedanjega predsednika CDS na I. zasedanju CDS e EAHOjfiktO Poročilo o delu dosedanjega upravnega odbora Ko jo Upravni odbor začel opravljati svoje posle, stanje v kolektivu ni (bilo rožnato. Vladala je negotovost in nervoza 'spričo zaostrovanja odnosov imod samoupravnimi organi na eni strani lin bivšim glavnim diiretktiorjem na druigii strani. Ta nervoza se je stopnjevala že prej, zlasti pa v .poslovnem leta 1962, ker nekateri vodilni delavci niiiso smatrali .za potrebno, da ¡bi .sodelovali neposredni pro- izvajalci pri uvajanju linij sike proizvodnje. Rezultat takih enostranskih gledanj iin takiih odnosov dio samoupravljanja v (kolektivni, predvsem do neposrednih proizvajalcev, je nujno privedel do slabega gospodarskega stanja podjetju. Osebni prejemki v tistem času iso bili med najnižjimi v okraju iin republiki. V tej situaciji podjetje ni razpolagalo z detaljnim razvojnim programom, ki bi nakazoval izboiljšn.nje te si- Drago Mravljak, novi predsednik UO Foto: Fotoklub LT Emajl tuaoije in se je zaradi tega Upravni odbor znašel pred kopico nerešenih poglavitnih perspektivnih vprašanj. Ta vprašanja ®o bila naslednja: 1. merentaibilnost naše osnovne dejavnosti — vse posode; 2. ‘sl.ab nivo politične in ekonomske izobrazbe članov kolektiva; 3. v kolektivu je ibilo pomanjkanje srednjega in visokošolskega kvalitetnega kadra; 4. zaostajanje v Ifunkcionalni organizaciji in tehnologiji ‘dela; 5. delitev dela v proizvodnji in specializacija; 6. razvojni program podjetja in nadaljnja investicijska politika; 7. dvig življenjskega standarda članov kolektiva; 8. izboljšanje sistema ustvarja-nja iin delitve osebnih dohodkov in v zvezi s tem mehanizacija in racionalizacij a 'ob računov; 9. nadaljnja decentralizacija in razvoj delavskega samoupravljanja v kolektivu. Po 'vprašanju nerentabilnolsti naše osnovne dejavnosti so samoupravni organi morali podvzeti določene akcije v kolektivu in izven kolektiva. Ukrepi, ki ,so bili izvedeni znotraj podjetja, so bili predvsem v tej smeri, da so se Izačele (k-o|r istliti analize, )n.a podlagi teh pa fonsi nanje daljših serij najrenitabilnejših artiklov v celotnih nerentabilnih skupinah. Hkrati ise je težilo k zavestnemu preusmerjanju proizvodnje na druge skupine (orodjarna, odpreš,ki; frite, sanitarije in drugo). Ukrepi, ki so bili izvede- Ivan Čendak, dosedanji predsednik UO Foto: Fotoklub LT Emajl ni navzven so se v glavnem nanašali na pojasnjevanje prevelikih instrumentalnih obremenitev naše osnovne dejavnosti, kjer je družba participirala v čisti akumulaciji v Obliki prometnega davka do 35 % od prodajne cene. Iz tega je irazvidnio, da je bila ta proizvodnja za družbo visoko akumulativna, za podjetje pa ne-interesantn.a 'zaradi nerentabilno, sti. Poleg tega so cene iplafonira-ne in niso bile zvišane od leta 1954 dalje, hkrati podjetje ni bilo v stanju, da bi Obstoječi aisor-timan zamenjalo z novimi izdelki, is katerimi naj bi 'doseglo boljšo rentabilnost. Zadnji rezultat teh zunanjih akcij samoupravnih organov je bilo znižanje promet- POROČILO DOSEDANJEGA PREDSEDNIKA CDS NA PRVEM ZASEDANJU CDS (Nadaljevanje s 1. strani) kolektiva inž. Lojze ligo. S tem se je začelo novo obdobje organizirane gospodarske dejavnosti v kolektivu, ki temelji na objektivni presoji gospodarske dejavnosti kolektiva in kot nam kažejo zadnje izkušnje gremo v pravo smer, ki je skladna z našim hotenjem za gospodarskim napredkom. Kot sem že uvodoma omenil, ne bom ponavljal tega kar nam je že vsem dobro znano. Vsi vemo, da smo marsikaj dosegli, vemo pa tudi, da se da doseči še več. Toda s fizičnim izčrpavanjem naših proizvajalcev ne moremo doseči več kot smo dosedaj. Kot nam je že znano je naša proizvodnja v Idobi delavskega samoupravljanja nenehno naraščala. Čeprav so bile navedene težave, je v prvem letu naše mandatne dobe v primerjavi z letom 1961 narasla proizvodnja za 11,7 %, v drugem letu pa v primerjavi z letom 1962 za 16,1 %. Po našem družbenem planu za leto 1964 pa se bo proizvodnja v primerjavi z letom 1963 povečala za 8,7 %• Čeprav smo uspešno gospodarili, pa nam ni mogoča niti prosta. niti razširjena reprodukcija glede na globalno delitev dohodka med družbo in podjetjem. Dejanska vrednost naših osnovnih sredstev je višja kot knjigovodska, kar je treba upoštevati, sicer pa lahko trdimo, da bi stala taka tovarna kot jo imamo mi danes, če bi jo hoteli zgraditi, okrog 30 milijard dinarjev in bi torej moralo imeti podjetje na razpolago za prosto reprodukcijo vsaj 3 milijarde sredstev v svojih skladih in amortizaciji, če bi hoteli normalno obnavaljati naš osnovni proizvodni potencial in pri tem biti na tekočem s sodobnimi dosežki v tehnologiji. Dohodek podjetja je bil v ko-stantnem porastu sorazmerno z' naraščanjem količinske proizvodnje, ne pa porastu proizvodnje po vrednosti. Vzrokov, da ta porast dohodka zaostaja za porastom proizvodnje je več. Zvišanje cen surovinam, pomožnega in ostalega materiala, zvišanje cen raznim storitvam, prevozu, električni energiji, zavarovalnim premijam, zvišanje stroškov investicijskega vzdrževanja itd. To so vzroki za nesorazmeren odnos pri porastu dohodka. Vse rezerve, ki so bile v tem obdobju izkoriščene, so bile več ali manj paralizirane zaradi sprememb v cenah in inštrumentih, nasprotno pa so naše prodajne cene že od leta 1954 za večino, odnosno za glavne grupe naših proizvodov ostale neizpre. menjene. V zadnjem času se je odnos dajatev družbi malenkostno spremenil v korist podjetja, toda kljub temu je delitev dohodka za podjetje še vedno nezadostna in naš kolektiv z optimizmom pričakuje že napovedane spremembe o delitvi dohodka v korist podjetja. Omeniti moram, da so se tudi medsebojni odnosi v kolektivu močno izboljšali. Želim in mislim, da je želja nas vseh, da se ti odnosi še nadalje krepijo in razvijajo v duhu tovarištva ter medsebojnega razumevanja in medsebojne pomoči pri delu in upravljanju. To nam je zelo potrebno. če hočemo biti kos vsem nalogam, ki so pred nami. Te naloge pa niso majhne. Postopoma bomo prešli na 42 urni delovni teden ter v tem skrajšanem delovnem času napraviti prav toliko ali več kot dosedaj, kajti od tega so odvisni naši osebni dohodki in nadaljnji razvoj podjetja, ki ga predvidevamo v sedemletnem planu. Kot sem že omenil, pa to ne bo mogoče storiti na račun večjega izčrpavanja fizične delovne sile, temveč z boljšo notranjo organizacijo in utrjeno delovno disciplino. Pri teh nalogah pa je tudi odločilnega pomena nadaljnja stvarna decentralizacija delavskega samoupravljanja, to je krepitev ekonomskih enot in zborov proizvajalcev, kjer pride do izraza neposredna zainteresiranost in volja naših proizvajalcev do napredka. Ti morajo stvarno občutiti, da neposredno odločajo o določenih gospodarskih zadevah in da so kot upravljal« tudi odgovorni za to odločanje. Sedaj se že povsod govori, da ima naše podjetje najboljše osebne dohodke in višino teh osebnih dohodkov moramo tudi obdržati. V bodoče moramo težiti, da se ti še povečajo skladno s porastom naše produktivnosti. Da bomo to lahko storili, pa moramo proizvajati najbolj rentabilne izdelke, Ikot določa naš sedemletni perspektivni plan. Naš asortiman moramo prilagoditi sodobnostnim potrebam,. Moramo ga zožiti. Tovariši, ki odhajajo v inozemstvo, morajo še bolj prouče-vati zunanje tržišče. Razvijati moramo nove sodobne izdelke, ki bodo po kakovosti in obliki konkurenčni na zunanjih tržiščih. To moramo storiti če hočemo obdržati zunanje tržišče, kar je za nas zelo velikega pomena. Mi moramo biti glede tehničnih dosežkov daleč pred ostalimi sorodnimi podjetji, saj imamo zato tudi vsestranske možnosti glede na našo tradicijo in glede na naš perspektivni razvoj. V bodoče bomo morali še bolj skrbeti za rekreacijo naših članov kolektiva. Ta rekreacija pa naj se ne nanaša samo na poletno sezono, temveč tudi na čas izven sezone. Čeprav je bila dana od organov delavskega samoupravljanja pobuda zato, nam v preteklem letu ni uspelo, da bi organizirali izvensezonsko rekreacijo. Prepričan, sem, da nam bo v bodoče uspelo, če se bomo resno zavzeli za rešitev tega vprašanja. Na koncu mi dovolite, da se vam prav iskreno zahvalim za sodelovanje vsem, ki ste s svor jim trudom doprinesli svoj delež za napredek podjetja. Novoizvo-Uenim tovarišem želim mnogo uspehov pri njihovem bodočem prizadevanju in prepričan sem, da bodo opravičili zaupanje naših volilcev. Še posebej se čutim dolžnega, da se v imenu organov delavskega samoupravljanja, kolektiva in tudi v svojem imenu zahvalim inž. Lojzu Ilgu, da je po sprejemu odgovornega dela glavnega direktorja vložil in vlaga vse napore za vsestranski napredek podjetja in lahko rečem, da je bilo sodelovanje z njim res prijetno. Predsednik upravnega odbora in vsi člani so se žilavo trudili za reševanje vseh perečih gospodarskih in drugih problemov. Uspeh njihove prizadevnosti se lahko vidi in občuti na vseh področjih naše gospodarske dejavnosti. Tudi njim in vsem članom kolektiva prav iskrena hvala. V vsej mandatni dobi so naše družbeno politične organizacije budno spremljale razvoj delavskega samoupravljanja in dale velik prispevek za gospodarski, politični in kulturni napredek kolektiva. Za njihovo prizadevnost in trud ter vsestransko pomoč prav iskrena zahvala. Prepričan sem, da bomo tudi v bodoče dosegli še mnogo večje uspehe, če bomo delali složno, potrpežljivo in razumno v korist in napredek naše socialistične skupnosti. nega davfkia pri vsej 'posodi za ca. 10 'poetnov. Ta proizvodnja naše osnovne dejavnosti je še vedno pod mejo rentabilnosti zaradi veliko vloženega dala in ostalih družbenih obremenitev predvsem prometnega davka im je treba lo akcijo v bodoče še nadaljevati, da se proizvodnja emajlirane posode regenerira in usposablja za nadaljnji razvoj. S sistematičnim izobraževanjem obstoječih kadrov, tako ¡na družibeno-politienem in tehničmo-ekon omskem področju, se je splošna raven čllanov kolektiva občutno dvignila, kiair se očitno vidi pri razvoju samoupravljanja iin vodenja podjetja, da so se vse sile mobilizirale za pospešitev tega procesa. Istočasno so samoupravni organi forsirali zaposlovanje novih itehinično-,ekonomsko ¿izobraženih kvalitetnih kadrov ter smo pri tem uispeli vsikladiti interese iin elan teh kadrov z obstoječimi v podjetju. Rezultat tega je hiter vzpon podjetja na vseh področjih gospodarjenja im druižbeno-politične dejavnosti v kolektivu. Samoupravni organi so se zavedal i, da obstoječa organizacija na tej stopnji razvoja podjetja več ne odgovarja im da je treba prav na področju organizacije izvesti odločne iin korenite spremembe ter vključiti organizacijo v dinamičen razvoj podjetja. Pri izvršitvi te ,naloge so imeli samoupravni organi velike težaive z elementi starih pojmovanj, vendar se je kljub temu pristopilo k študiju izdelave kompleksne funkcionalne organizacije v podjetju im tehnologije dela. Osnovne in načelne smernice v tem smislu 'so samoupravni organi že potrdili, kljub temu je treba v bodoče 'gledati in podr-žaviati ter razvijati ta proces do najsodobnejših organizacijskih in tehnoloških oblik, ki morajo zagotavljati! čim boljše ekonomično poslovanje podjetja. (Nadaljevanje na 3. strani) Milan Kavčič, dosedanji predsednik CDS, čestita novemu predsedniku. Foto. Fotok,nb LT Em(ijl Smo\f¡>i»o © IZVOLILI SMO CENTRALNI DELAVSKI SVET I. Vpisanih voliloev v volilne sezname: na volišču I. 686 na volišču II. 945 na volišču III. 187 na volišču IV. 71 na volišču V. 145 na volišču VI. 34 na volišču VII. 301 na volišču VIII. S09 Skupaj : 3.178 Dr. Franc Zupančič, poroča ovo- litvah II. Oddanih glasovnic % na volišču L 548 97,8 na volišču 11. 785 83 na volišču III. 161 96 na volišču IV. 66 92,9 na volišču V. 130 S9,6 na volišču VI. 31 91,1 na volišču VIL 261 S6,7 na volišču VIII. 699 86,4 Skupaj : 2.681 84,3 Odsotnih : 497 15,7 III. Veljavnih glasovnic: % na volišču I. 524 95,6 na volišču II. 763 97,7 na volišču III. 152 94,4 na volišču IV. 63 95,4 na volišču V. 130 100 na volišču VI. 30 100 na volišču VIL 247 94,6 na volišču VIII. 689 98,6 Skupaj : 2.598 96,9 IV. Neveljavnih glasovnic: % 4,4 na volišču I. 24 na volišču II. 22 2,3 na volišču 111. 9 5,6 na volišču IV. 3 4,6 na volišču V. — — na volišču VI 1 — na volišču VIL 14 5,4 na volišču VIII. 10 ,14 Skupaj : 83 3,1 V. Za posamezne kandidate oddanih glasov: Na volišču L Brežnik Ivan 431 Cerenjak Avgust 401 Košec Marija 414 Pavšar Viktor 396 Pokelšek Karel 444 Pustek Ludvik 439 Vajdič Rudi 436 Vodelb Jakob 409 Zupanc Frančiška 408 Dolžan Drago 453 Gorišek Stane 412 Jeftič Miloš 394 Kavčič Milan 429 Kolenc Franc 4t7 Korošec Vili 436 Orehovec Albina 381 Stojmanovič Vojo 536 Vovk Maks 358 Na volišču LI. Ahtik Ivanka 547 Drame Hinko 587 Juteršek Pavla 525 Klokočovnik Franc 475 Ko raži ja Frančiška 513 Krumpak Ivan 466 Kunst Damjana 528 Lah Viktor 511 Lipičnik Cvetka 476 Matko Anton 511 Vajdetič Inž. Jože 617 Vrečar Silva 474 Zupanc Marija 442 Bolarič Ivan 430 Gologranc Stanko 536 Grmovšek Milka 535 Hrovat Vlado 448 Jurjovič Pavel 442 Juteršek Silva 498 Mansuti Alojz 486 Medved Franc 528 Podpečan Slava 449 štante Elizabeta 420 Umek Edvard 481 Vengust Stanislav 497 Zalokar Milan 445 Na volišču IIL Tevšiiinek Franc 120 Krajnc Edvard 132 štor Franc 135 Kavčič Zdenko 120 Orel Franc 121 Na volišču IV. Horvat Franjo 55 Zagmajster Stanko 51 Na volišču V. Krebl Jože 128 Reberšek Ferdo 129 Mežnarič Franc 126 Rozman Martin 130 Na volišču VI. Štucl Vlado 25 Prevoršek Martin 24 Na volišču VIL Ajdnik inž. Rafko 193 Dobršak Mirko 116 Košir Ernest 139 Foto: Fotoklub LT Emajl Za eno leto: Kavčič Zdenko Orel Frane Volilna enota IV. Za dve leti: Hrovat Franjo Za eno leto: Zagmajster Stanko Volilna enota V. Za dve leti: Krebl Jože Reberšak Ferdo Za eno leto: Mežnarje Franc Rozman Martin Volilna enota VI. Za dve leti: Stucl Vlado Za eno leto: Prevoršek Martin Volilna enota VII. Za dve leti: Ajdnik inž. Rafko Mežnarič Alfred Pantner Anton Oštir Emil Košir Ernest Za eno leto: Štorman Ivan Končan Vili Zupanc Drago Volilna enota VIL Za dve leti: Cater Ivan Panza Franjo Mravljak Drago Petelinšek Marjan Veber Ivan Mihelin Angelca Čelik Rafael Pušnik inž. Ciril Udrih Slavko Pavlovič Ljubomir Krajšek Alojz 129 Mežnarič Alfred 171 Oštir Emil 165 Herman Zmago 143 Končan Vili 174 Štorman Ivan 193 Zupanc Drago 159 Na volišču VIII. Cater Ivan 455 Cater Jožica 312 Čelik Rafael 333 Kolman Marko 280 Mihelin Angelca 340 Mravljak Drago 422 Panza Franjo 448 Pavlovič Ljubomir 325 Petelinšek Marjan 387 Peternel Franc 306 Pilko Edi 243 Pušnik inž. Ciril 334 Seničair Anton 305 Škoberne Avgust 243 Šorn Milan 228 Štrajhar Jože 214 Udrih Slavko 353 Trebar Marko 198 Veber Ivan 368 Žolnir Ivanka 191 Brenčič Albin 478 Cokan Olga 477 Federnsiberg Anton 482 Krajnc Ivan 357 Metličar Jurij 351 Pantner Anton 365 Pegamoš Berta 252 Podgajski Zlatko 349 Pratnekar Stevo 324 Ravbar Pavla 365 Štante Ivan 346 Stajnpihler Jože 565 Šulgaj inž. Viljem 432 Vedlin Fanika 493 Glede na izid glasovanja so iz. voljeni za člane centralnega delavskega sveta: Volilna enota I. Za dve leti: Breznik Ivan Cere n jak Avgust Volišče v EE-1 Odločil se je za najboljše Kosec Marija Pavšner Viktor Pokelšek Karel Pustek Ludvik Vajdič Rudi Vodeb Jakob Zupanc Frančiška Za eno leto: Dolžan Drago Gorišek Stane Jeftič Miloš Kavčič Milan Kolenc Franc Korošec Vili Orehovec Albina Vovk Maks Volilna enota II. Za dve leti: Ahtik Ivanka Drame Himlko Foto: Fotoklub LT Emajl Za eno leto: Poročilo o delu dosedanjega upravnega odbora (Nadaljevanje z 2. strani) Načelne smernice te organizacije točno precizirajo delitev in specializacijo dela med posameznimi službami v podjetju glede na proizvodni program, s čemer je zagotovljen hitrejši in kvalitetnejši razvoj podjertja. Poleg navedenih ukrepov so samoupravni organi dali izdelati študijo o razvojnem programu podjetja z vsemi pripadajočimi elementi. Značilno in karakteristično za nov razvojni program je' predvsem pri naši osnovni dejavnosti prehod iz količinske mase na kvalitetnejšo in vredL nejšo proizvodnjo, hkrati pa naj se forsira razvoj kompliciranej-še proizvodnje za domače in zunanje tržišče, pri čemer smo dali prednost orodjarni, odpreskom, fritam iitd. Ko so samoupravni organi izvajali gornje ukrepe, so imeli predvsem pred očmi dvig življenjskega standarda članov kolektiva, hkrati pa osigurati in povečati gospodarsko moč podjetja za nadaljnji dvig standarda članov kolektiva in krepitev gospodarske moči podjetja. Zaradi tega se moramo pridržavati smernic (razvojnega programa in ostalih akcij, ki so že v procesu, ker vse ito iskupaj pogojuje boljšo 'in hitrejšo perspektivo v korist članov kolektiva in družbe. Upravni odbor smatra, da je razvijanje in krepitev nadalnje decentralizacije delavskega samoupravljanja nujna, o tem je bilo že govora v poročilu dosedanjega predsednika CDS tov. Milana Kavčiča. Iz vseh gornjih (ukrepov, kakor tudi finančnega stanja je razvidno, da smo močno izboljšali gospodarsko stanje podjetja, 'če ga primerjamo z gospodarskim stanjem ob prevzemu, s čemer mislimo, da smo ustvarili realne pogoje za hitrejši in kvalitetnejši gospodarski razvoj v perspektivi in s tem opravičili zaupano nalogo, tako s strani članov našega kolektiva, kakor tudi družbe. Na koncu koristim priložnost, da se zahvalim vsem sodelavcem in vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k izboljšanju gospodarske in družbeno-poiitične situacije v kolektivu. Tako je zaključil svoje poročilo na 1. rednem zasedanju novega CDS tov. Ivan Cendar. Juteršek Pavla Klokočovnik Franc Ko raži ja Frančiška Krumpak Ivan Kunst Damjana Lah. Viktor Lipičnik Cvetka Matko Anton Vajdetič inž. Jože Vrečar Silva Za eno leto: Bolarič Ivan Gologranc Stanko Hrovat Vlado Jurjovič Pavel Juteršek Silva Mansuti Alojz Medved Franc Podpečan Slava Umek Edvard Vensmst Stanislav Zalokar Milan Volilna enota III. Za dve leti: Jevšinek Franc Krajnc Edvard Štor Franc Federnsberg Anton Brenčič Albin Cokan Olga Šulgaj inž. Viljem Vedlin Fanika Štajnpihler Jože Ravbar Pavla Krajnc Ivan Metličar Jurij MESEČNI PLAN SO PRESEGLI V ekonomski enoti 3 so presegli plan za mesec maj količinsko za 29 %, vrednostno pa za 28 %. Če hočejo doseči iste osebne dohodke v juniju kot v mesecu maju pravijo, da bodo morali napraviti 70 ton izdelkov več. To bodo seveda kot običajno tudi storili, čeprav imajo nekaj težav z materialom, ki ga primanjkuje. Pr.i delitvi osebnih dohodkov niso pozabili tistih tovarišev, ki so šli zadnji čas v pokoj in na odslužen je kadrovskega roka. o €AUG\fihe& Izid volitev v delavske svete ekonomskih enot * EKONOMSKA ENOTA I. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 686. Glasovalo: 548 — 97%. Odsotnih: 138 — 21 %. Oddanih glasovnic: 548. Veljavnih glasovnic: 525 — 95%. Mavrič Cvetko Pavšner Viktor Valenčak Neža Vajdič Mirko Vodeb Vera Zavšek Miha Zorko Bernard Zotl Vinko Dosedanji predsednik CDS izroča najstarejšemu članu CDS šopek cvetja Foto: Fotoklub 1.f Emajl Neveljavnih glasovnic: 23 — Za .posamezne kandidate je bilo oddanih .glasov: Ahtik Leopold 416 Coklič Edi 428 Dvoršak Franc 432 Goričan Pavel 431 Ceršak Vladimir 411 Kosec Franc 409 Koštomaj Jože 414 Kramair Amalija 406 Marinič Mirko 402 Pokelšek Karel 390 Pritekel Ivan 413 Rečnik Marija 412 Rebe miš e k Ferdo 430 Sentočnik Ferdo 409 Strašek Mihael 413 Tratnik Alojz 421 Urlep Metod 383 Pustek Ludvik 379 Breznik Mirko 388 Dvoršak Stane 394 Gorišek Stanc 379 Hribernik Gabrijela 378 Kegu Anton 396 Kačičnik Franc 371 Klopotan Slavko 361 Lipar Jože 372 Lipičnik Marija 361 Mavrič Cvetko 372 Pavšner Viktor 351 Valenčaik Noža 363 Vajdič Mirko 394 Vodeb Vera 370 Zavšek Mihael 379 Zorko Bernard 362 Zotl Vinko 396 Izvoljeni za člane delavskega sveta ekonomske enote I. Za dve leti: Ahtik Leopold Coklič Edi Dvoršak Franc Goričan Pavel Ceršak Vladimir Kosec Franc Koštomaj Jože Kramar Amalija Marinič Mirko Pdkelšek Karel Pritekel Ivan Rečnik Marija Rebernik Ferdo Sentočnik Ferdinand Strašek Mihael Tratnik Alojz Urlep Metod Za eno leto: Breznik Mirko Dvoršak Stane Gorišek Stane Hribernik Gabrijela Kegu Anton Kačičnik Franc Klopotan Slavko Lipar Jože Lipičnik Marija EKONOMSKA ENOTA II. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 945. Glasovalo: 785 — 83%. Odsotnih: 160 — 17%. Oddanih glasovnic: 785. Veljavnih .glasovnic: 732 — 93,2 %. Neveljavnih glasovnic: 53 — 6,8%. Za posamezne 'kandidate je bilo oddanih glasov: Belak Franc 514 Bolarič Ivan 380 Borlak Anton 317 B renče Silva "Q4 Brglez Franc 419 Čovž Frančiška 358 Djokovič Stana 344 Habjan Silva 393 J el er Roman 430 Juteršek Pavla 376 Kožuh Ana 380 Krivec Jože 403 Mansuti Alojz 391 Matko Anton 415 . Medved Franc 415 Prašnikar Ana 374 Romih Srečko 380 Slokar Rudi 359 Štrukelj Janez 366 Škrubej Antonija 364 Štante Elizabeta 356 Vajdetič inž. Jože 478 Vrečar Silva 379 Zupanc Marija 392 Ahtik Silva 476 Bremec Emil 442 Ca revic Ivan 430 Češnovar Rozalija 433 Fijavž Jožefa 431 Jeseničnik Angela 416 Klokočovnik Franc ■j .j \ Kos Frančiška 439 Krajnc Frančišek 404 Kvartič Marjan Pilko Berta 423 Podpečan Slava 434 Pustek Truda 452 Svet Drago 462 Šekoranja Ana 443 Šešerko Avgu.st 428 Tratnik Angela 425 Umek Edvard 491 Vengust Stanko 486 Brečko Julijana 424 Zdolšek Marija 463 Žepek Anton 453 Žuran Marija 433 Izvoljeni za člane delavskega sveta ekonomske enote II. Za dve leti: Belak Franc Bolarič Ivan Borlak Anton B renče Silva Brglez Franc Čovž Frančiška Djokov.ič Stana Habjan Silva Jeler Roman Juteršek Pavla Kožuh Ana Krivec Jože Mansuti Alojz Matko Anton Medved Franc Prašnikar Ana Romih Srečko Slokar Rudi Štrukelj Janez Škrubej Antonija Štante Elizabeta Vajdetič ¡inž. Jože Vrečar Silva Zupanc Marija Za eno leto: Ahtik Silva Bremec Emil Carev.ič Ivan čeišnovar Rozalija Fijavž Jožefa Jeseničnik Angela Klokočovnik Financ Kos Frančiška Kraj n Frančišek Kvartiič Marjan Pilko Berta Podpečan Slava Pulstek Truda Svet Drago Šekoranja Arna Šešerko Avgust Tratnik Angela Umek Edvard Vrečko Julijana Zdolšek Marija Žepek Anton Žuran Marija EKONOMSKA ENOTA III. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 187. Glasovalo: 161 — 86,10%. Odsotnih: 25 — 13.90%. Oddanih glasovnic: 161. Veljavnih glasovnic: 158 — 98,13 %. Neveljavnih glasovnic: ? -- 1,87 %. Za posamezne kandidate je bilo oddanih glasov: Muliovec Ludvik 133 Rovšek Drago 114 An,i čič Mirko 111 Vrabič Srečko 110 Baša Franc 126 Golob Zvone 115 Jandrič Boro 111 Košenima Ivan 118 Krajnc Jože 113 Krivec Franc 115 Kudier Ivan 91 Remus Anton 114 Izvoljeni za člane delavskega sveta ekonomske enote III. Za dve leti: Mn hov e c Ludvik Rovšek Drago Aničič Mirko Vrabič Srečko Baša Franc Za eno leto: Golob Zvone Jandrič Boro Košenina Ivan Krajnc Jože Krivec Franc Remus Anton EKONOMSKA ENOTA IV. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 71. Glasovalo: 66 — 92%. Odsotnih: 5 — 8%. Oddanih glasovnic: 66. Veljavnih glasovnic: 65 — 98%. Neveljavnih glasovnic: 1 — 2%. Za kandidate je (bilo oddanih glasov: Kotnik Franc 49 Štante Rudolf 55 Izvoljena sta za predsednika odnosno namestnika zbora proizvajalcev IV. ekonomske enote: Kotnik Franc za predsednika, Štante Rudolf za namestnika predsednika. EKONOMSKA ENOTA V. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 145. Glasovalo: 130'— 89,6%. Odsotnih: 15 — 10,4%. ■ Oddanih glasovnic: 130. Veljavnih glasovnic: ' 130 — Kolar Slavko 130 Kozo v, ime Milan 128 Vidovič Draga 129 Vodeb Franc 129 Žnidar Marjan 129 Brutnšek Marija 129 Koželj Drago 129 Malin Srečko 129 Leban Franc 129 Šifer Gabrijel 129 Zorko Franc 130 Izvoljeni za člane delavskega sveta ekonomske enote V. Za dve leti: Kolar Slavko Kozov.inc Milan Vidovič Dragica Vodeb Franc Žnidar Marjan Za eno leto: Brunšek Marija Koželj Drago Malin Srečko Leban Franc Šifer Gabrijel Zorko Franc EKONOMSKA ENOTA VI. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 34. Glasovalo: 3i — 91%. Odsotnih: 3 — 9%. Oddanih glasovnic: 31. Veljavnih glasovnic: 30 — 96,7%. Neveljavnih glasovnic: 1 — 3,3%. Za posamezne kandidate oddanih glasov: Pustek Anton 25 Lukman Ivan 24 Izvoljena sta za predsednika odlnosno namestnika zbora proizvajalcev VI. ekonomske ©note. Pustek Anton za predsednika Lukman Ivan za namestnika predsednika. EKONOMSKA ENOTA VII. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 301. Glasovalo: 261 — 86,7 %. Odsotnih: 40 — 13,3%. Oddanih glasovnic: 261. Veljavnih glasovnic: 250 — 95,8%. Neveljavnih glasovnic: 11 — 4,2 %. Za posamezne kandidate je bilo oddanih glasov: Ahtik Martin 162 Beltram Marjan 162 Gostečnik Tvo 176 Frank Hinko 154 Tvenčn.i.k Stane 152 Kosec Slavko 143 Kastelic Vili 118 Kalem Štefan 99 Oštir Emil 157 Podimilšak Janko 105 Pavšer Franc 96 Šrot Ivan 159 Štancer Ivan 92 Flis Milan 155 Herman Zmago 137 Hribernik Rafael 138 Knafelc Alojz 112 Košir Ernest 121 Končan Vili 164 Macuh Alojzija 136 Močnik Ivan 74 Pain.gerl Stanko 141 Podjavoršek Andrej 150 Krese inž. Ludvik 176 Peterle Marjan 103 Volilni odbori so imeli mnogo dela Foto: Fotokiub Lx Emajl Vengust Stanko 100%. Na volišču EE-2 Foto: Fotoklub LT Emajl Za posamezne kandidate je bilo oddanih glasov: © Na volišču EE-7 Za dve leti: Gostečnik Ivo Ahtik Martin Beltram Marjan Šrot Ivan ' Oštir Emil Frank Hiniko Ivenčnik Stane Korošec Slavko Ze eno leto: Krese inž. Ludvik Končan Vili Flis Milan Podjavoršek Andrej P.angerl Stanko Hribernik Rafko Herman Zmago EKONOMSKA ENOTA VIII. Vpisanih volivcev v volilni seznam: 809. Glasovalo: 699 — 86%. Odsotnih: 110 —■ 14%. Oddanih glasovnic: 699. Veljavnih glasovnic: 690 — 99%. Neveljavnih glasovnic: 9 — 1%. Za posamezne kandidate jo bilo oddanih glasov: Cocej Stanko 536 Doiberšelk Berta 347 Djokovič Rado 358 Gajšek Anton 423 Gogič Anica 349 Grobelnik Ivan 476 Kampuš Alojzija 313 Keber Jože 408 Kokalj Marjan 448 Kolman Mirko Kos Marija 360 Kosec Anton 414 Koželj Gabrijel 424 Kralj Mira 437 Krajnc Adolf 349 Kroflič Ivica 395 Lihteneger Herman. 290 Macarol Miran 448 Majcen Rihard 404 Mastnak Franc 438 Pristovnik Silva 300 Štojs inž. Jože 411 Šartah Anton 356 Tržan Jože 465 Veber Jožica 326 Vizjak Slavko 411 Zorin Jožica 283 Žekelj Alfred 281 Žibret Olga 300 Žuraj inž. Marjan 437 Bormšek Anton 334 Gižmek Lea 345 Ekselenski Mirko 404 Goršek Branko 442 Gosmilk Amalija 263 -Hudiales inž. Tatjana 394 Ivanič Anton 373 Jakopin Liz.i.ka 378 J anuš Franc 442 Ježovnik Avguist 398 Karner inž. Branko 461 Kolenc Anton 387 Korošec Štefan 362 Košenina Ljudmila 349 Koštomaj Adi 373 Krempuš Marjana 373 Lesnika Marija 262 Mlakar Ignac 401 Novak Slava 365 Pavšar Franc 434 Pirš Martin 484 Sklepi predkongresne konference članov ZKS Foto: Fotoklub LT Emajl . Skale Amalija 307 Štrajhar Marija 310 Todorovič Miroslav 423 Tomšič Julijana 224 Turnšek Jože 451 Umek Štefka 362 Videc Stane 373 Zidanšek Jožefa 338 Izvoljeni za člane delavskega sveta ekonomske enote VIH. Za dve leti: Gocej Stanko Grobelnik Ivan Tržan Jože Kokalj Marjan Macarol Miran Mastnak Franc Kralj Mira Žurgaj .inž. Marjan Koželj Gabrijel Gajšek Anton Kosec Anton Štojs inž. Jože Vizjak Slavko Keber Jože Majcen Rihard Kroflič Ivica Kolman Marko Kos Marija Djokovič Rado Šarlah Anton Za eno leto: Pirš Martin Karner inž. Branko Turnšek Jože Goršek Branko Januš Franc Pavšar Franc Todorovič Miroslav Ekselenski Mirko Mlakar Ignac Ježovnik Avgust Hudales inž. Tatjana Kolenc Anton Jakopin Lizika Ivanič Anton Kosiloma j Adi Krempuš Marjana Videc Stane Novak Slava Korošec Štefan Umek Štefka 1. še nadalje dvigati Adeoloiško-politično raven članov ZK. Pri tem 'dopuščati dobro namerno kritiko, preprečevati napake posameznikov takoj pri izvoru, kar bouno dosegli z vsestranskim obveščan jem članov ZK o gospodarskih in političnih dogodkih v •podjetju. Pravilno. — enakomerno obremenjevati člane ZK s funkcijami, pri tem pa upoštevati nakazano pasivnost naših članov na terenu. Še nadalje po- . šil,jati naše člane v razne politične šole in tečaje, pili izbiri kandidatov pa paziti na njihovo perspektivnost. .Našim družheno-po-litičnim delavcem, ki ,so skoizi teta aktivno- delali, pa omogočiti obiskovan j e strokovnih šol, da dosežejo nivo, znanja, ki je enakovredno znanju na delovnih mestih, ki jih 'zasedajo. 2. Na osnovi smernic VII. kongresa ZK in V. kongresa Zveze sindikatov morajo člani ZK 'posvetiti vso pozornost nadal jnjemu progresivnemu razvijanju in utrjevanju delavskega samoupravljanja. Predvsem posvetiti skrb zborom proizvajalcev tako, da bodo' isti postali nosilci samoupravi jan ja v podjetju. Pri tem je potrebno, da se spoštujejo vsi poslovniki, pravilniki ter drugi predpisi, iki urejujejo pravice in dolžnosti članov organov samoupravljanja. Novo izvoljene člane organov seznaniti z njihovimi praVicami in dolžnostmi. Pred sprejemanjem sklepov po organih isamoupravl janja, naj isti zahtevajo strokovna mišljenja in obrazložitve od služb, ki pa morajo za iste tudi odgovarjati. Iz vseh sklepov organov samoupravljanja mora prevladovati celovitost podjetja. 3. Posvetiti vso pozornost izobraževanju in uvesti kontinuirano izobraževanje prav za potrebe posameznih delovnih mest, Za to naj bodo predhodno izdelani profili delovnih mest. O raznih tečajih in seminarjih, ki jih prirejamo na‘j ise v boidoče preudari njihovi nujnosti, ekonomič. nesti, kakor tudi koristnosti za samo delovno mesto. 4. člani ZK, ki s®' vključeni v raznih družbeno-političnih organizacijah na raznih forumih, se morajo odločneje zavzemati, da se ei.mipreje spremeni in izpopolni sedanji isiis.tem delitve dohodka med družbo in kolektivom v korist kolektiva. 5. Pri bodočem investicijskem vlaganju morajo predvsem člani ZK težiti za tem, da se podvza-mejo taki koraki in sprejemajo taki sklepi, ki bodo ¡zagotovili predvsem obnovo dotrajane, tako v fizičnem, tehničnem in ekonomskem pogledu zastarele strojne opreme. Pri tein je treba, da ¡strokovne službe posvečajo več pozornosti analizam in ekolno-mičnosti nameravanih investicij in da bodo morala biti v tej zvezi izvršena dela na. višji ravni Jciot dosedaj. Piri investicijskih vlaganjih upoštevati predvsem gradnjo sodobnih sanitarij in olbednic oziroma garderob za naš kolektiv, ker stanje kakršno je danes ne moremo zagovarjata pri vsem investicijskem vlaganju od osvoboditve dal je. To ¡pa še ¡posebno iz razloga, ker zaposlujemo skoraj 40% žena, za katere je nujno potrebno, urediti .sanitarno higienske prostore. 6. Preko Občinske skupščine doseči ustanavljanje .raznih gospodinjskih servisov, otroških zavetišč in drugih institucij, ki bodo razbremenile ¡zaposlene matere oziroma žene. Za rekreacijo članov kolektiva naj se v bodoče bolje iskrbi in .zagotove za to potrebna finančna sredstva, 7. S prehodom na 42-urnd teden je dolžnost vseh. članov .ZK in strokovnih služb, da se ¡proizvodnja organizira talko, da bomo v 42-urnem tednu izdelali najmanj s planom predvidene mes sečne količine in v ¡zvezi s tem zagotovili članom kolektiva 'dosedanje oiz. še višje osebne dohodke. 8. Prizadevati ¡si moramo .za neprekinjen porast realne vrednosti ¡osebnih dobodlkov iin to na osnovi boljše organizacije samega ¡dela, izboljšane tehnologije, boljše ekonomičnosti v proizvod. UPRAVNI ODBOR Na prvi seji novoizvoljenega centralnega delavskega sveta dne 18. 6. 1964 so bile izvedene volitve članov upravnega odbora. Izid glasovanja je ¡bil naslednji: Pan z a Franjo Podpečan Slava Pokelšek Karel Pustek Ludvik Ramšak Alojz Reberšak Ferdo 44 31 40 42 33 24 Kandidati: 24 Senčar inž. Peter Štor Franc 48 43 Dolžan Drago Stanite Rudi 26 Gogič Anica 36 Udrih Slavko to Gostečnik Ivan 44 Vajde tič inž. Jože 31 Habjan Silva 27 Vovk Maks 35 Medved Franc 45 Mravljak Drago 47 Namestniki: 61 Končan Konrad Krivec Jože 47 Na volišču EE-8 Foto: Fotoklub LT Emajl Panigerl Dragica 47 Strahovnik Tamara 35 Videnšek Peter 54 Zajc Ivanka 29 Žnidaršič inž. Lojze 54 Na podlagi ¡gornjega izida glasovanja so bili izvoljeni: Za člane UO: Gogič Anica Gostečnik Ivan Medved Franc Mravljak Drago Panza Franjo Poikelšek Karel Pustek Ludvik Senčar inž. Peter Štor Franc Udrih Slavko Za namestnike: Končan Konrad Krivec Jože Pangerl Dragica Videnšek Peter Žnidaršič inž. Lojze nji, ¡z optimalnimi in večjimi serijami, z zožen jem isortimenta, s proizvodnjo rentabilnih proizvodov in na kraju tudi z boljšo delovno disciplino. Pri novem isiistemu nagrajevanja upoštevati stiimulativnejše oblike delitve osebnega dohodka. Upoštevati prihranke na vseh vrstah materialnih stroškov, pri stroških za energijo in režijskih stroških. Pri umskih delavcih uvesti tak sistem, ki bo dajal možnosti nagrajevanja po opravljenem delu. 9. Nova notranja organizacijska oblika razdelitve podjetja, kateri moramo kot člani ZK dati vso podporo, naj bo taka, da bo omogočila nadaljnji razvoj podjetja in v .zvezi s tam nadaljnjo krepitev delavskega samoupravljan i-a. Ista mora tu® točno ¡opredeliti kompetence, in odgovornosti posameznih služb in posameznikov. 10. Polagati vsestransko pozornost našemu izvozu, Iker bodo predvideni gospodarski ukrepi dajali možnost ¡povečanja proizvodnje samo tistim kolektivom, ki bodo v odgovarjajoči višini svoje proizvode plasirali tudi n.a tuja 'tržišča. V tej zvezi moramo pdkreniti vse, tako v organizacijskem kakor tudi v tehnološkem pogledu, da se homo -tz našo ,proizvodnjo o'z. z našimi proizvodi vključili v mednarodno, delitev dela, 11. Pri vseh članih kolektiva vzgojiti vsestranski čut odgovornosti za izvršeno delto An to na vseh tako fizičnih kakor umlslkih delovnih mestih. 12. V bodočem ¡obdobju miora-mio smeleje vključevati člane kolektiva. ki imajo pogoje v vrste ZK. Tnioiatorii predlaganja kandidatov za sprejem pa morajo biti predvsem .ostale družbeno-potli-tične organizacije v podjetju — sindikat, ZMS. 13. Pri ¡predvidenem p raz nova . n ju 70. obletnice podjetja, je isti dati poudarek oziroma obeležje borbe delavskega razreda do osvoboditve, borbe v čaisu NOV in uspehom pri izgradnji nove socialistične uredi t ve. S—/!Lvcr/ 0^£:/ (X\r/ Ls^~/ !>¿~/ !X^~/ <>. Vsem upokojencem iz leta 1963 Obveščamo vse naše ¡upokojence, ¡ki so zapustili podjetje v le-• tu 1963, da prirejamo v petek dne 3. julija 1964 iizlet na Pohorje. Zbirališče za izletnike ibo 3. julija 1964 ¡ob 6.15 zjutraj pred železniško postajo v Celju, nakar ise borno peljali z vlakom do Maribora, potem iz avtobusom do Radvanje in končno z žičnico na Poharje. Od končne postaje žičnice ¡se bomo peš napotili do bližnjega Železničarskega doma na Pohorju, kjer bomo po kosilu ¡razdelili fotografije. Povratek v Celje predvidevamo ob 22. uri. če bi posamezniki iz nujnih razlogov morali .oditi že prej, bomo omogočili odhod ene skupine z vlakom s prihodom v Celje ob 19.45. Prevoz in pogostitev upokojence vplača podjetje, zato nujno prosimo udeležence izleta, da nam najavijo svojo udeležbo na izletu vsaj do 30. junija 1964 zaradi rezervacije za vlak, in da prinesejo s seboj na izlet svoje osebne legitimacije. Prisrčno vabljeni im na svidenje! Socialna ¡služba © Zvezno posvetovanje orodjarjev v naši tovarni Po 'dalij šem času je bilo v Celju spet posvetovanje društva o-rodjarjev z osnovno temo »Tehnologija globokega vlečenja in orodja za globoko vlečenje«. Vendar pa je posvetovanje zavzelo širši značaj, (tako da ibi se njegova tema .bolj 'upravičeno imenovala »Tehnologija plastičnega preoblikovanja pločevine in orodja za plastično preoblikovan je«. Ni slučaj, dia je to posvetovanje ¡bilo ravno v Celj.u, Tradicija posebno pri tehnologiji gloibo-kega vlečenja In piri izdelavi orodij za globoko vlečenje sta še vedno velika, čeprav nimamo več tistega položaja kot nekoč. Posvetovanje, pa tudi prihodnja posvetovanja o tej temi', 'ki bi morala ibiiti obvezno v Celju, bodo prav gotovo dosti pripomogla k ohranitvi Slovesa, fei ga na tem področju uživamo, kar (bo med ostalimi neprecenljive vrednosti za našo bodočo orodjarno. Že samo zaradi tega moramo izreči organizatorjem tega posvetovanja t. j. podružnici društva orodjarjev Jugoslavije v Celju z njenim predsednikom ing. Krese Ludvikom na čelu vso pohvalo. Ce pa upoštevamo še izkušnje, ki .so jih naši orodjarji pridobili in pa vrednost po predavanjih napisanih skript, se ¡pomen posvetovanja še močno poveča. Tega se je zavedalo tudi vodstvo tovarne isaj je pokroviteljstvo maid posvetovanjem prevzel naš glavni' direktor iing. I.lgoi Lojze. Tovarna sama pa je organizatorjem tako pri tiskanju skript, prostoru iza predavanje itd. v vsakem pogledu nudila Vso pomoč. Pomen, kii ga je dalo naše vodstvo posvetovanju se vidi tu- Antlej Franc, si je poškodoval zapestje leve roke, ko mu je pri zlaganju kopalnih kadi v tesnem prostoru spodrsnilo. Henrik Dobnik, je na poti na delo zaradi neprevidnosti padel s kolesa in si poškodoval levo roko. Viljem Kastelic, si je poškodoval prste na desni roki, ko je dvigal zavorni kolut pri stroju. Adolf Srebočan, si je poškodoval koleno na levi nogi, ko je v tesnem prostoru udaril z nogo ob rob kotla. Zvonko Stanič, si je poškodoval levo roko, ko je vstavljal pregrade v lamelo pri stroju in mu je spodrsnilo. Ivan Rošer, si je poškodoval nogo, ko je na gramozni cesti padel z mopeda. Rihard Krajšek, se je urezal v mezinec desne roke, ko je prelagal pločevino in ni pazil pri delu. Rudi Drame, se je urezal v prst. leve roke. Tudi on ni pazil pri de- . lu. Franc Jerovšek, si je poškodoval di v tem, da je omogočilo udeležbo 25 našim članom. Posvetovanje je bilo v dneh oid 4. 'do 6. junija. V prog rama j.e bilo 6 spodaj navedenih .predavanj in 'pa ogled tovarne, tovarne avtomobilov in motorjev Maribor in pa tovarne motornih koles Tomos Koper. Če upoštevamo še .diskusije po predavanjih in pa čas za prevoz do Maribora in Kcipra vidimo, da je fo.il program zelo naporen, skoraj lahko trdimo, da nekoliko prenaporen. Za lažji vpogled v vsebino posvetovanja preglejmo naslove isaimih predavanj: 1. Ludvik Krajec: »Emajli — Celje«. Globoko Vlečenje d ek api ra n e jeklene pločevine in oblikovanje iste. 2. Ing. Godec Jurij, Impol — Slovenska Bistrica. Orodje iz umetnih smol. 3. Ing. Eajs Danilo, »Emajl« — Celje«. 'Novejši razvoj oblikovalnih strojev in tehnoolgije rotacijskega oblikovanja pločevine. 4. Docent ing. Gologranc Franc Fakulteta za strojništvo v Ljubljani. Sodobni postopki preoblikovanja pločevine z veliko energijo. 5. Ing. Rndelic Draigutin, Gorica, Zagreb. Iz rad a pribora (za j edino s trake dn šuplje račke). 6. Vlahovič Josip, DurO' Dako-v.ič — Slavonski Brod. Dulboko iz vlačenj e u izradi celičnih i aluminijskih boca za komprimirane stlačene i pod pritiskam rastvorene tehnične p,li- desno roko. Vedrice so mu od-drgnile kožo. Alojzu Arliču je padel radiator na nogo in mu jo poškodoval. Franc Šibanc, si je poškodoval desno roko, ko je snemal posodo, ■ker je z njo udaril trd predmet. Terezija Rednak se je urezala v palec desne roke, ko je delala pri stroju. Branko Karner, je zadel v glavo v okvir vrat v skladišču gotove posode. Od udarca je padel v nezavest in si pri padcu poškodoval nogo. 'Poškodoval si je torej glavo in nogo. Dominik Žvegler, se je urezal v sredinec leve roke, ko je delal pri stroju. Marjan Žnidar, se je urezal v sredinec desne roke, ko je izdeloval radiator in ni pazil. Alojz Lipar, si je obrusil kazalec roke, ker ni upošteval varnostnih naprav. Mihael Sibanc, si je pri ravnanju podolžnih nosilcev poškodoval nogo. ni strokovni ravni. Zaželjeno bi bilo, da bi podobna predavanja (posamična) ‘društvo orodjarjev pogosteje priredilo. Ta predavanja ibi laihko in morala imeti nalogo izdbiraževanja ordojarjev tako Ibolj poznanih 'postopkov, posebno pa še pri 'spoznavanju novejših dosežkov tehnologije in novejšega razvoja orodij. Predavanja ne bi smela biti zgolj praktične vsebine, amipak bi morala biti tudi teoriji zago-tovoljeno tisto imesito, ki ji gre. Posebno mesto igre že prej o-menjenim skriptam. Dejstvo, da skripte obsegajo preko 100 strani ter okoli 100 iskic in tabel že zgovorno priča, da delo okoli izdaje ni bilo majhno. Se važnejše kot obseg ipa je seveda njihova vsebina. Po izjavi predstavnikov društva orodjarjev Jugoslavije je ta skripta izjemno delo, ki bi mu težko našli primero s skrip-tamd s kakšnega drugega posve-.stvo, da se zanje zanimajo številna podjetja, druga društva orodjarjev in (posamezniki dovolj zgovorno govori o njenih vrednostih. Celjska podružnica orodjarjev bo zato morala v bližnji prihodnosti skripte ponovno 'ponatisniti. Hvale 7rei!'ia sia tidi tisk in oprema skript, kar je v največji meri zasluga naše nove (tiskarne in ljudi, ki so izdajo pripravili. Med najvažnejše zaključke (dokončni zaključki bodo izdelani po naknadnih pismenih pripombah na predlog zaključkov) posvetovanje rodi vsekakor to, da bo društvo orodjarjev Jugoslavije s sedežem v Zagrebu ob sodelovanju vseh strokovnjakov izdalo priročnik za plastično preoblikovanje pločevine. vzbujali tudi novi artikli: pleni,k, garant posoda, novam itd. Ker so bili tu predvsem obiskovalci iz Srbije, so nas prav pošteno ošteli glede dževic, ker jih res .praktično ni za domače tržišče, dalje sanitarni izdelki, predvsem kadii in pomivalne omarice itd. Zaradi vseh teh momentov je povsem (pravilna pofjitlka podjetja, da se v bodoče naj izdeluje zoženi asortiman 'in ta v večjih seri ral), dalje, da se intenzivneje dela na razvoju našega proizvodnega programa, da sčasoma preidemo na proizvodnjo sodobne, moderne, kvalitetne posode, ki jo n,a} bo po količini dosti mani. pač pa vrednostno dosti več. Snremeniti ibo predvtsem treba obliko, ročaje in preiti na pastelne in barvne emajle. Prav tako ne smemo stati olb strani pri razvoju odmredkov in koles, amopk isristemattčno in vztraino delati ur tem. da bomo v bodoče zadovoljevali notrefoe vsaj slovenske avtomobilske in motorne industrije (TAM, IMV Novo mesto. TOMOS Koner), če že ne vse domače, vsaj pri kamionskih kolesih bi nam 'bila to dolžnost. Delati moramo na tem, da bomo pri nas izdelovali in montirali celotno . šasijo za vse Tamove time avtomobilov, pri kamionskih kolesih pa prvi proizvajalec doma. Na se ima ie TAM že razstavljal svoi bodoči tip in sicer TAM — 6500, torej pri od-preskih in kolesih dela več kot dovolj. Nikakor ne strnemo zamuditi razvoja pri napravah za gretje. Da smo povečali proizvodnjo radiatorjev od lani na letos skoraj za enkrat, je samo za pozdraviti, ker še vedno ne moremo zadovoljevati vseh potreb. Cimpreje moramo pripraviti nova orodja za izdelavo radiatorjev po JUS normah, ker 'bo po uvedbi JUS, naš dosedanji tip radiatorjev izpadel, JUS istandard je pa prilagojen DIN-u. Dosedanje kotle na trda goriva je treba izpopolniti, hkrati pa osvojiti čiimpreje proizvodnjo .kotlov na imazut ali nafto od dosedanje tipe 500.000 Kcal še 750.000 Kcal, 900.000 Kcal itd. po licenci C-12 Wanson, ker 'bodo drugače to proizvodnjo prevzeli drugi, kii jih ni malo (Zrenjanin, Grijanje Zagreb itd.). Če človek obiskuje vsakoletne sejme lahko opazi, da nekateri gredo res hitro naprej, sploh pri za nas ne moremo trditi, vedno IZ EKONOMSKE ENOTE 5 Z letom 1964 smo stopili v novo obdobje izdelave radiatorjev. Od lanskega leta, ko je bil izdelan elaborat se proizvodnja dviga iz meseca v mesec. Svoj vrhunec je dosegla v mesecu januarju. Ta tempo nadaljujemo v vseh ostalih mesecih do sedaj. Čeprav so mesečni plani postavljeni zelo na »špico« vendar jih dosegamo in delno tudi presegamo. Uspeh bi bil lahko še večji, če ne bi nas oviral star izrabljen strojni park in izdelave malih tipov radiatorjev. Ovira v tekoči proizvodnji je izdelava specialnih radiatorjev za »Rade Končar«. Ti radiatorji se ne dajo proizvajati na tekoči trak, temveč jih mi nekako vsiljujemo v proizvodnjo, kar nas tolče pri količinskem planu. Z dobavo novih strojev bo to grlo odpravljeno in proizvodnja specialnih radiatorjev bo tekla po svoji neovirani poti. Ker je poraba radiatorjev vedno večja in povpraševanje iz dneva v dan večje, moramo uspeti, da se proizvodnja poveča in da vodimo pošteno borbo z našo konkurenco, ki se poraja na trgu. razstavljamo ene in iste artikle, težjii, zahtevnejši 'proizvodnji (elektronika — Iskra itd.). Kar ali pa še kakšen picnik (poleg, ki ga ne moremo potem delati in niti ni maš ne vem kakšen kruh itd. Tu moramo napraviti korenite in smele poteze in korake, drugače bomo tavali nekje zadaj in ne bomo mogli nikoli računati na kakšna dodatna sredstva za svoje rekonstrukcije, ker nam bodo očitali, kaj smo pa sploh napravili v svojem razvoju, sarmo z našimi tonami menda ne bodo zadovoljni, ker ise v njih lahko marsikaj skriva. Če hočemo v bodoče imeti več sredstev, višje oisefone dohodke, boljšo moderno tovarno, skratka boljši standard kolektiva, bomo morali poleg ostalega napraviti tudi gornje poteze brez omahovanja in uspehi ibodo tu, ne pa vedno isamo čakati in vrteti 70 let staro proizvodnjo po istem kopiitu. S komercialne strani bi hotel1 povedati to, da je treba naše tržišče bolje 'spoznati zlasti po področjih in posameznih kupcih, ki bi monda ibili v našem bodočem reduciranem krogu odjemalcev, da ne bi morda zaradi nepoznavanja forsirali kupce, ki nimajo skladišč primernih za naše izdelke, ali kadra naše specifičnosti itd., in nam tu naj ne bo žal kakšnega službenega potovanja v te namene; v širšem smiislu pa seveda izvršiti kompletno analizo domačega in tujega tržišča glede kratkoročnega in dolgoročnega razvoja našega podjetja din p ro g r amir an ja. ZAHVALI Franc Pukmajster se zahvaljuje vsem sodelavcem in sodelavkam v ekonomski enoti 2 za darilo, ki so mu ga poklonili ob odhodu v pokoj in jim želi mnogo uspehov pri delu. Eder Jožica pozdravlja kolektiv kot zvesta odjemalka naše posode in se zahvaljuje za poslano kozico. Resnično lahko trdim, pravi tovarišica Jožica, da vaša tovarna ne izdeluje , samo najboljše posode ampak ima tudi najboljši kolektiv. nove. Predavanja so bila na primer- Orodjarji na posvetovanju Foto: Fotoklub LT Emajl BODITE PREVIDNI 8. mednarodni sejem tehnike v Beogradu Kakor že več let po vrsti, je blil tndi letos Sejem tehnike v Beogradu in sicer od 24. 5. do 2. 6. 1964. Smisel sejemskih prireditev je predvsem prikaz in pregled uspehov na področju gospodarstva, sklepanje novih poslovnih aranžmanov, kakšna je perspektiva v določenliih granah, v našem primeru s stališča sejma tehnike predvsem kovinske, elektro in kemijske industrije itd. Na sejmu je razstavljalo svoie eksponate 27 držav ali 746 tujih firm poleg skoraj vseh večjih domačih podjetij. Sejem sam je bil organiziran po grupah industrije, elektronske skupaj, avto-industrije zopet skupaj itd. Vedno bolj prihajajo do izraza razna poslovna združenja, ki so tudi tu odigravala svojo vlogo, kot mtorda ena izmed faz bodoče integracije. Ne bi hotel več govoriti o teh splošnih načelih, ampak kaj predstavlja pri takem pregledu naše podjetje, kje nam je mesto, perspektivia itd. Zanimanje obiskovalcev za naše izdelke je brez dvoma veliko, kakor seveda tudi poslovnih partnerjev, kar je razumljivo, ker so potrebe tržišča zaenkrait še večje, kot pa proizvedene in plasirane količine. Velik interes so Jože Komplet, si je pri delu ob stroju zaradi neprevidnosti poškodoval prst na levi roki. Ivan Ramšak, si je poškodoval prst na levi roki, ker ni bil previden pri delu. Ivan Čuden, se je dokaj čudno vrezal v roko in nogo, ko je delal pri kotlu za pocinkanje. Jože Krebl, se je vrezal v prst leve roke, ker mu je pri prenosu radiatorskih členov spodrsnilo. Leopold Osebna, se je urezal v prst desne roke, ko je delal pri varilnem stroju. Vesna 2ohar, se je urezala nad gležnjem leve noge pri neprevidnem nakladanju plošč za pomivalne omarice na tekoči .trak. Stanko Gorinšek, se je zbodel v kazalec desne roke, ko je čistil orodja. ■ Jože Ramšak, se je urezal v palec leve roke, ko je delal pri oblikovalnem stroju. Ladislavu Vodebu je stisnilo prst na roki, ker se ni držal varnostnih pravil. -em e &*Ui\f4>t60 Tehnične izboljšave in proizvodnja BILA JE DOBRA IN MARLJIVA Tov. Ali Šukriia v spremstvu naših vodilnih delavcev Foto: Fotoklub LT Emajl OBISK VISOKEGA GOSTA Krajnc Edi — za izboljšavo pri izdelavi prirobnie za TAM 10.716 diin Žohar Karl — za poenostavitev pakiranja pomivalnih omaric 38.363 dim Rojc Franc — za poenostavitev izdelave smetišnic 8.277 dim Poleg navedenih predlogov so razni predlagatelji predložili še več predlogov izboljšav, k! niso bili osvojeni zaradi objektivnih razlogov. Tu je treba omeniti tudi to, da posamezne ekonomske enote dokaj različno gledajo na razne izboljšave, pri čemer se večkrat pojavi problem odnosov med ekonomskimi enotami in podietiem kot celoto. V tem pogledu bo v bodoče vsekakor potrebno še marsikaj urediti, kar pa ni več v področju dela racio-nalizatoriev in movatorjev, temveč spada v dejavnost samo uprla vn.iih organov, kipa1 bodo z ozirom na navedene ugotovitve morali v 'bodoče posvetiti tudi problemu izboljšav v proizvodnji še več pozornosti kot dosedaj. S. C. skrbeti za delovnega človeka pri delu in preprečujmo nesreče. Nehati je treba pisati im pisati na papir razne skleDe, prošnje, proteste in podobno. Storimo rajši to, kar se storiti da. J. C. Nedavno so spustili v pogon novo, veliko valjarno pločevine v mestu Dunkerque »a obalnem področni Rokav,skega preliva v Franciji. Valjarno im železarno je zgradil znanii fra.nco.ski metalurški kombinat Usinor, ki bo predeloval afriško in delno tudi špansko ter južno-amer iško železno rudlo ter ameriški koks. Topla valjarna omogoča letno proizvodnjo 3 milijone ton pločevine debeline 2 do 8mim v širini do 80 palcev (2032mm), čigar znatni del ibodo is postavitvijo hladne valjarne potem predelovali v fino im tenko dekapirano pločevino najvišjih kvalitet. Tovarna šteje trenutno kot največja evropska kapaciteta tople proge. V imaš i tovarni smo pred važnimi dogodki v nadaljnjem razvoju. Eden najvažnejših je gotovo prehod na 42-urni delovni teden, ki naj bo odraz našega ma-daljnega napredka. Seveda pa bo za ta prehod treba še marsikaj ukreniti v organizaciji proizvodnje in njeni tehnološki (izpopolnitvi tako, da ®e njen obseg in e tem dohodki podjetja kot vsakega posameznika ne bodo zmanjšali, temveč celo povečali. Doseči to is sedanjim načinom dela je razumljivo nemogoče, zato bo treba najtji vse možnosti za ustvarjanje takih pogojev, ki bodo omogočili učinkovit prehod na skrajšam delovni tednik im istočasno prispevali k nadaljnjemu napredku. Poleg spilošniih organizacijskih ukrepov je osnova napredka predvsem v tehnični plati proizvodnje, čemur je potrebno v našem podjetju posvetiti še posebno pozornost. Res je, da maša proizvodnja temelji klub dosedanji rekonstrukci jji na še precej zastarelih obratih in predvsem zastarelih že davno odsluženih strojih, res pa je tudi, da ima tehnologija proizvodnih postopkov še najširše možnostii razvoja, ki pa ¡jih vse premalo izkoriščamo. Nešteto postopkov je neiz-premenjenih že več desetletij ali celo od časa ustanovitve podjetja. Na tem področju ismo vseskozi premalo storili in so mam prav tu dane največje možnostii za koriščenje lahko rečemo osnovnih, takozvaniih notranjih rezerv. Naše podjetje spada brez-dvomno med dobro industrializirane proizvajalce, vendar je treba priznati, da bolj na račun tradicionalno vpeljane proizvodnje in marljivosti kolektiva, ki je še vedno vse preveč odvisna od fizičnih sposobnosti proizvajalcev, pri čemer pa so njihove umske sposobnosti dosti premalo izkoriščene. V podjetju iso sicer službe, ki se baviijo s tehničnimi problemi proizvodnje, vendar ob tako raznovrstnem asortimentu iste in Ogromnemu številu raznih 'Operacij še zdaleč ne zmorejo vsega dela v zvezi z reševanjem teh problemov, posebno še ob upoštevanju dejstva, da je delo teh služb v veliki meri usmerjeno na proizvodnjo inov.ih izdelkov, službe me pa so z ozirom na število zaposlenih zelo šibke. * Pri reševanju raznih proizvodnih problemov pa lahko, poleg za to delo določenih delavcev, največ prispevajo delavci, ki neposredno opravljajo določena dela v proizvodnji. Večletne in v mnogih primerih dolgoletne izkušnje na posameznih delovnih mestih so gotovo najboljša osnova za ugotavljanje dobrih in slabih strani določenih proizvodnih postopkov in istočasno izboljševanje istih. V našem podjetju je mnogo dobrih, sposobnih delavcev, ki so na svojih delovnih mestih dosegli visoko usposobljenost za svoje delo. Prav ti delavci lahko s ¡svojimi izkušnjami zelo veliko pripomorejo pri izboljševanju proizvodnih postopkov in s tem prispevajo h kvalitetni izboljšavi proizvodnje same, s čriimeir lahko občutno prispevajo k spremembi razmerja med proizvodnimi stroški im dohodki — razumljivo — v korist slednjih. Ob vsaj neizpremenje-nem obsegu proizvodnje pa je to najosnovnejši pogoj za prehod na skrajšan delovni čas, kti ga predvidevamo. Takšne ugotovitve nas nujno navajajo na to, da je treba čimbolj koristiti sposobnosti vsakega člana kolektiva in še posebno onih v proizvodnji, ki neposredno delajo z orodji im napravami, upravljajo s stroji ali ročno opravljajo vrsto del, ki bi jih morda lahko opravljali s stroji. Na celotnem področju proizvodnje v naši tovarni je mogoče na ta način doseči praktično neome- jeno število izboljšav. To je neizpodbitno dejstvo, kajti ob stalnem napredku tehnike v svetu niti najsodobneje urejena podjetja ne zanikajo možnosti za še in še naprednejše proizvajanje, mi pa smo odi najsodobnejše proizvodnje še kar precej odmaknjeni, zaradi česar so razne izboljšave toliko bolj mogoče. Naše podjetje je glede izboljšav v proizvodnji storilo že marsikaj, da bi pospešilo racionali-zatorsko in novatorsko dejavnost in seveda istočasno doseglo kar lepe rezultate. S tem pa še zdaleč mi rečeno, da teh rezultatov ni mogoče izboljšati. Že dosedanje izboljšave, (ki so jih predlagali člani našega kolektiva v času po osvoboditvi, so prispevale k zmanjšanju proizvodnih stroškov v višini nekaj sto milijonov dinarjev, kar je brezdvommo uspeh, ki ga ni omalovaževati. Tako je naše podjetje prihranilo samo v letu 1963 s koriščenjem 38 izboljšav iz let 1961-63 preko 52 milijonov dinarjev. Pri tem seveda prejemajo predlagatelji primerne nagrade oziroma odškodnine za svoje predloge tako, da njihov trud tudi n.i zaman. Za omenjene predloge so predlagatelji prejeli skupno preko 3,5 milijona dinarjev nagrade in sicer: Agrež Alojz — za izboljšavo pocinkanih ovalnih škafov 92.010 din Zotl Vinko, Panger.l Franc — za kombinirano rezanje in robljen je plitve posode 54.945 din Cokan Franc — za izboljšavo ponev za malto 30.336 din Kandolf Franc — za izboljšavo izdelave kopalnih kadi 16.152 din Dolžan Drago — za prihranek materiala za lonce 86.094 din Društvo LT — za izboljšavo montaže ročk za kavo -8.081 din Zavšek Miha, Rojc Franc — za poenostavljenje prireza pral mikov za pomivalne omarice ^156.473 din Sibanc Ferdo — za poenostavitev izdelave straniščnih iz.pl ako-valniikov 82.010 din Kavčič Milan — za poenostavitev izdelave ročajev za pocinkane pokrove 28.264 din Društvo LT — za izboljšavo izdelave obročev za pokrove transportnih kant 776 din Lugarič Franc, Vinder Dušam — za zmanjšanje števila vlekov »Ideal« loncev 61.215 din Dremel Franc — za prihranek materiala pri izdelavi jeklenih kotlov »Trika« 36.367 din Golavšek Anton, Kolenc Franc, Zavšek Miha — za zmanjšanje števila vlekov pri razni posodi 74.083 din Marolt Anton — za poenostavitev izdelave lamel za jeklene kotle 201.322 din Zagožen Martin, Romih Jože — za izboljšano izdelavo cedili za zelenjavo 6.408 din — za izboljšavo izdelave okroglih škafov 2.011 din Podlinšek Jože — za izboljšavo avtomata za rezanje in robljenje 20.000 din Zagožen Martin — za izboljšavo oblikovanjia »Eterna« loncev 8.235 din Nosan inž. F ran o — za novo embalažo pomivalnih omaric 150.000 din Štornam Ivan — za izdelavo kamina nad odpilakom 10.000 din Fojs Ivan — za izboljšavo izdelave ponev za malto 17.233 din Golavšek Anton — za zmanjšanje števila vlekov »eterna« loncev 6.636 din Majcen Adolf — za poenostavitev izdelave jeklenih kotlov 14.244 din Breznik Mirko — za poenostavitev izdelave oglatih kopalnih kadi 8.448 dim Breznik Mirko — za luknjanje kopalnih kadi 3.354 din Drofenik Alojz — »a napravo za podajanje pri stiskalnici za radiatorje ^ 1,346.579 din Foštom, a j Jože — za poenostavljeno .izdelavo zalivač 20.000 din Fajs inž. Danilo, Rejc Marjan — za prihranek materiala pri izdelavi objemk 209.552 din Polutnik Mirko, Vajdetič inž. Jože, Kroflič Jernej, Medved Franc — za poenostavljeno izdelavo pomivalni ko v in t ep sij 300.000 din Kunst Jože — z k sponke za obešanje pokrovov 20.000 din Stabej Ivan, Marolt Anton — z.a izboljšano in poenostavljeno izdelavo jeklenih kotlov 231.456 din Gabeir Franc — za izboljšanje nanašanja temeljnega emajla na »Eterna« posodo 9.421 d.in Trabar Marko — za odpravo protipenilcev v »Ruthme.r« lužil-nem stroju 148.214 din Zupanc Franc -— za prihranek materiala pri izdelavi odpreskov 10.000 din Maček Drago — za izboljšavo pri popravilu lužilnega stroja ji;«: ! 5.000 din DELAVKA Poznala sem Anico Jelovšek kot marljivo delavko. Žal je nieno mlado življenje na tako traqičen način prehitro ugasnilo in ni ji bilo dano da 'bi ostala še nadalje med nami prikupna, pridna in preprosta kot smo jo poznali. Tragična usoda, ki je zadela Anico nas opominja, da moramo z vso resnostjo začeti urejati in urediti delovne pogoje v emajlirnici zlasti pa sanitarije, ki so tu izpod kritike. Ko sem pregledovala sklepe delavskega sveta ekonomske enote 2 sem zasledila več sklepov, ki opozarjajo in zahtevajo ureditev sanitarij, vendar doslej ni bilo nič iz tega. Vse je ostalo le na papirju. Koliko časa še!? Današnja proizvodnja terja celega človeka in če hočemo, da bomo dane naloge lahko v redu in uspešno izvršili, bo treba imeti več skrbi in posluha za ureditev delovnih pogojev in sanitarij posebno v emajlirnici vendarle začeli urejati klimatske pogoje, se storilnost dela ne bo povečala. In končno. Začnimo ‘ dejansko V prvi polovici meseca junija je obiskal naše podjetje tovariš Ali Sukrija, predsednik izvršnega sveta Kosovsko metohijske oblasti. Ugledni gost si je v spremstvu naših funkcionarjev ogledal tovar- no in se dalj časa razgovarjal s predstavniki organov delavskega samoupravljanja in glavnim direktorjem. Razgovori so se nanašal: na ekonomsko sodelovanje med našim podjetjem in gospodarstveniki v kosovsko-metohijski oblasti. GLOBUS Nerjaveče krom-nikel legirano jeklo se v novejšem času uporablja za izdelavo fasadnih plošč reprezentativnih zgradb v svetu. Njega uporaba se seli .iz ZDA preko luže tudi v evropske prestolnice, kjer s temi ploščami oblagajo predvsem luksuzna .poslopja bank, sedeži velikih koncernov, združenj in stalnih razstavnih zgradb. Skupna proizvodnja podjetij IKARUS, Zemun in »Veselin Nikolič« Krnševac na področju proizvodnje 'brezšivnih kopalnih ka-dii — ¡zgleda — v doglednem času ne ibo stekla na rentabilni in ekonomični bazi. Zaradi številnih neuspelih poizkusov v preteklih mesecih tovarna »Veselin Nikolič« v Kraševcu še vedno ni potrdila nobenega naročila za ¡brez-šivne kopalne kadi po JUS-u. Tudi drugi proizvajalec kopalnih kadi »Metal-Emajl« v Bosanskem Brodu pripravlja v sodelovanju z nekim drugim kovinskim podjetjem skupino proizvodnjo kopalnih kadi, vendar po principu vlečenja čelnih strani, in končnega varen ja delov v finalno kad. Zato bo treba v našem podjetju kar zelo pohiteti z novo tehnologijo'! Inflacijski pojavi v državah EGS vedno bolj stopajo v ospredje in 'povzročajo številne gospodarske težave vsem članicam tega integracijskega področja. Te nevšečnosti zadevajo najbolj Italijo, Francijo in Nizozemsko. Tako je na primer nivo maloprodajnih cen v Franciji samo v letu 1963 porastel za 10,4%. V Zahodni Nemčiji je znašal porast maloprodajnih cen manj, konkretno 1,8% leta 1961, 3% leta 1962 in 3,5 % leta 1963. Nedavno so pričeli razgovori v okviru CATT v cilju splošnega znižanja carin za 50 % med vsemi državami — članicami tega mednarodnega sporazuma o trgovini in carinah. Glavna diskusijska partnerja sta ZDA na eni strani in članice EGS na drugi strani. Obe gospodarski področji želita doseči pri tej — več mesecev trajajoči — konferenci maksimalne koristi in izjeme za njuna nacionalna gospodarstva odnosno gospodarska področja. Kljub vrhunski vlogi cbeh v svetovni trgovini in njihovim ogromnim deviznim in zlatim rezervam, ubirata oba partnerja ton razgovorov, po katerih hi hepo-učen človek sklepal, da sta v svetovnem merilu nerazvita. Svojevrstna farsa in dokaz, kam vodijo več kot sebični interesi kapitala. Kakšen uspeh 'bo ta konferenca kot nadaljevanje hladne »vojne piščancev« prinesla, bo znano konec leta 1964. U.poraba porcelanskih, silikatnih emajlov ¡se prenaša na številna nova področja. Angleži že nekaj let emajlirajo silose v kmetijstvu za konzerviranje živinske krme. Ti silosi rimajo 50 do 650 ton volumena in jih emajlirajo v temno zeleni 'barvi. Emajlirajo jih tako znotraj kot zunaj. Praktični poskusi so potrdili, da se emajl odlično obnaša v teh pogojih, kjer se tvorijo določene organske kisline pod vplivom silirane krme. Našemu podjetju dobro znana zahodmo-nemška firma IWK v Karlsruhe je 8. maja letos proslavljala 75-letnico svojega obstoja. Trenutno zaposluje 10.000 delavcev in pripada Quamdt-ovem finančnemu koncernu. EAMojpieO KRIŽANKA Tov. Alojz Arlič s svojimi sodelavci Foto: Fotoklub LT Emajl Vzoren delavec in tovariš Pretekle dni se je poslovil od svojih sodelavcev pri nakladalni in razkladalni ekipi tovariš Alojz Arlič. Odšel je v pokoj. Bil je rojen leta 1909. V drugi svetovni vojni ga je okupator kot zavednega Slovenca izselil v Srbijo. Ko se je leta 1945 vrnil domov se je zaposlil Štirideset let ir službi V naše uredništvo smo povabili tov. Stanislava Hajsingerja, ki je zaposlen v tovarni že 40 let. Povedal nam je, da je nastopil službo leta 1924 v kleparskem oddelku, kjer je delal ves čas kot delavec, a od leta 1947 je skupino vod j a v tem oddelku. Njegov oče je delal dolga leta v Cinkarni in ni mnogo zaslužil, življenje v stari Jugoslaviji je bilo težko. V tovarni je zadostovalo, da si samo nagovoril sodelavca in če je to slišal mojster, so te takoj odpustili. Tako nam je pripovedoval tov. Hajsinger, večkratni udarnik, racionalizatoir in novator. Tov. Hajsinger je tudi najstarejši krvodajalec v naši tovarni. Doslej je dal kri že petinštiridesetkrat. O delavskem samoupravljanju nam je povedal, da bi se to moralo bolje poznati pri disciplini. -Nekateri tovariši kaj radi zapuščajo delo pred zaključkom delovnega časa pa tudi zamujajo. Pohajkovanja po tovarni ne bi smelo biti. Vsak naj točno opravlja svoje delo na delovnem mestu. Nadalje pravi tov. Stanko, da je pri njih premajhna povezava med delavnico in vodstvom ekonomske enote. Včasih se nakopiči imnogo dela, potem pa tudi po 14 dni ni pravega dela, tako da delavec, ki je zmožen opravljati kvalitetnejša dela opravlja povsem navadna, ki za proizvodnjo in rentabilnost podjetja niso interesantna. Če bi bila boljša organizacija in boljši stik z vodstvom ekonomske enote, bi se dalo marsikaj izboljšati. v naši tovarni kot delavec pri razkladalni in nakladalni ekipi, ki jo vodi tov. Franjo Peternel. Tovariš Arlič je bil izredno marljiv in priden ter priljubljen pri svojih sotovariših. Kot zelo sposoben in preudaren delavec je znal marsikatero težko opravilo pri nakladanju in razkladanju materiala spremeniti v lažje in tako s svojo iznajdljivostjo olajšal delo sebi in svojim sodelavcem. Skratka ni bilo dela za katerega ni bil pripravljen prejeti ob vsakem času in ob vsakem vremenu. Njegovi sodelavci, so se predno je odšel v pokoj, le s težka ločili od njega ter so mu pripravili lepo darilo. Kot vidite ha sliki so mu darovali praktično darilo — kopalno kad in mu priredili poslovilni večer. Ko se je poslavljal jim je v zahvalo dejal: »Fantje, nisem pričakoval tega kar ste mi pripravili. Iskrena vam hvala. Moja velika želja je, da bi delal še z vami nekaj mesecev.« Naše uredništvo misli, da so tudi njegovi tovariši istega mišljenja kot mi to je: Tovariš Lojze naj ostane še dolgo med nami. -ej Vodoravno: 1. uragvajski politik in državnik (1833—1933), leta 1919 do 1923 predsednik repulibke, znan po svojem predlogu za ustanovitev »Ameriške lige narodov«, Baltazar; 5. nalašč, srbohrv.; 9. nasilna sprememba državnega reda; 12. dva soglasnika; 13. dvoživka; 14. 5. in 15. črka abecede; 15. kratica za knjiga; 16. nikalnica; 17. oseba iz biblije; 48. dva samoglasnika; 19. reka, ki teče skozi Češkoslovaško in Poljsko, dolga 903 km; 20. 23. in 3. črka abecede; 21. kemični znak za cerij; 23. 19. in 1. črka abecede; 24. nikalnica; 25. polagoma, počasi; 26. kratica za Centralni komite; 28. učenje; 29. 21. črka abecede: 30. predplačilo, ara; 36. oseba iz pravljic, tudi lična hišica; 37. otok na Jadranu. Navpično: 1. mesto v severovzhodni Bosni na desni obali Save, znano iz prve mladinske delovne akcije; 2. nasprotno od laži; 3. kemični znak za uran in vanadij; 4. soprog; 5. mlada kravica; 6. isto kot 16 vodoravno; 7. vas v Sloveniji, med Novim mestom in Žužemberkom; 8. folklorni ansambel iz Skopja; 10. mesto ob reki Isar na Bavarskem v Zahodni Nemčiji; 11. inkasantka; 22. ime črke; 25. značaj; 27. skupno ime za naše primorske pokrajine; 29. proga; 31. vprašalni zaimek; 32. pijača starih Slovanov; 33. predlog; 34. enaka soglasnika; 35. oblika pomožnega glagola. SV- - Člani plenuma društva Ljudske tehnike EMAJL so si v tem mesecu privoščili krajšo ekskurzijo. Šli so v Lesce pri Bledu, kjer so si ogledali tovarno verig. Tamkaj so se živahno pogovarjali s člani društva LT o dejavnosti ljudske teh- nike v tej tovarni in na Gorenjskem. Isti dan so si ogledali še spomenik talcem v Dragi pri Begunjah Domov so se vrnili zelo zadovoljni in pravijo, da si želijo še več takih ekskurzij. ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH Sindikalna šahovska ekipa naše tovarne je sodelovala na 16. republiškem sindikalnem šahovskem prvestvu, ki je bilo v Rogaški Slatini, na tem tekmovanju je sodelovalo 16 sindikalnih ekip iz Slovenije. Igralo se je po švicarskem sistemu — italijanska varianta 5 kol, zmagovalec postane tista ekipa katera zbere največje število točk, ta sistem ne pokaže prave razvrstitve najmočnejših ekip, ker se lahko zgodi, da ene ekipe dobivajo lažje nasprotnike kot druge, tako je bil tudi končni zmagovalec Železarna Ravne, eden tistih ekip, ki so prišli na ta način do uspeha. Naša ekipa je več ali manj igrala z moč- nimi nasprotniki, ki pa seveda niso imeli toliko uspeha, saj je tudi razumljivo, ker so prvič igrali v tako močni konkurenci republiškega prvenstva. Za ekipo so nastopali: Pertinač Stane, Ivanič Anton, Ah-tik Jakob, Škoberne Peter, Smola Feliks in Bogdanovič Zvone. Največ točk za ekipo je zibral Ivanič Anton, ki je dosegel 4 točke od 5 možnih, vsi ostali člani ekipe so igrali pod povprečjem svojega znanja in tako tudi nismo mogli zasesti vidno mesto. Za razumevanje in podporo se igralci zahvaljujejo upravi podjetja in sindikalni podružnici. Iz popotnih zapisov Tov. Stanko Hajsinger Emajlirniica Saiint-Maurice, v bližnji okolici Pariza, je bila zgrajena leta 1954 zaradi rastočih potreb po uslužnostnem emajliranju. Ta emajlirnica je vsled tega lično i,n ¡sodobno zgrajena in opremljena ter emajlira samo razne usluge zunanjih naročnikov, pri čemer ima 80 % kapacitet zasedenih po enem stal-nem naročniku, ostalih 20 % pa krpa z raznimi drugimi manjšimi naročniki. Zaposluje ca. 280 ljudi, od tega jih je 150 zaposlenih v emajlirni-ci. Delajo na 2 izmeni ,po 8 ut, pri čemer imajo 15 minut plačanega odmora. Vsi kovinski deli v lužilnici so premazani s črnim premazom sličnih našemu IBITOL-u. V sami emajlirnici imajo eno električno Pemoo kouti peč. V emajlirnici ¡so zaposleni sami moški. Plošče pred temeljnim emajliranjem dobro očistijo, nato še vsa ostra mesta, vogale in robove ¡strojno obrusijo in ispolirajo. Temeljni emajl delno brizgajo, večinoma pa namakajo in po na-moičemju takoj obesijo na trak sušilnice. Namakalna miza je podaljšana z ¡nagnjenim žlebom pod transportni trak, tako, da se emajl iz obešenih plošč steka na ta žleb in preko žleba nazaj v kad. Na koncu žleba poseben delavec s prstom obriše kapljice emajla s ¡spodnjega roba viseče plošče, nakar potuje plošča dalje v sušilnico. Pokvarjene ali poškodovane komade snamejo in takoj umijejo v koritu, ki je poleg traku. Ravnotako žgane slabe komade takoj opeskajo v ¡peska rski napravi, ki se nahaja v ¡sami emajlirnici. Peskajo z močnim vodnim curkom. Peskarska naprava je ameriškega porekla. Po prihodu komadov iz sušilnice, plošče enostavno preložijo na trak peči. Vse komade obešajo za posebne kljukice in te na prečne nosiloe stojal, tako da so obešene plošče pravokotno na smer traku (pri nas so vzporedne). Na ta način gre več komadov na eno stojalo, manjša je možnost, da v peči komadi padejo, stojala niso nagnjena (ni nevarnosti, da ¡se stojalo zatakne na ovinku peči) in pravokotno obešene plošče potiskajo pred seboj zrak in talko stalno obnavljajo atmoslero peči. Na peči žgejo istočasno temeljni in krovni emajl. Beli emajl brizgajo v kabinah, skozi katere teče transportni trak sušilnice. Po sušenju plošče krtačijo (robovi, luknje) in nato obešajo na trak peči. Belo emajlirajo večinoma dvakrat. Debelina pločevine, ki jo emajlirajo znaša 1,1 do 1,2 mm. Pločevine pod 1 mm debeline sploh ne emajlirajo. Delno izdelujejo usluge tudi v surovcih, za kar imajo surovinski oddelek v kletnih prostorih pod emajlirni-co. Po surovi izdelavi, obrusijo nevarna mesta, robove, vogale in slično do belega sijaja, že v surovem pred luženjem. OGLED TOVARNE ARTHUR MARTIN V REIMSU Tovarna Arthur Martin izdeluje plinske štedilnike na tekočem traku. Ogled tovarne je omogočilo Združenje francoskih emaj-lircev ,in je bil ogled tovarne tudi v programu kongresa. Zanimivosti, ki smo jih opazili so naslednje: OGLED EMAJLIRNICE SAINT-MAURICE Tovarna je zelo lepo organizirana. Pri ogledu surove izdelave srno opazili predvsem to, da imajo velike stiskalnice in na teh delajo po več operacij naenkrat z več vpetimi orodji. Vse stiskalnice ¡so opremljene z dvoročnim vklopnim mehanizmom, tako da je enoročno vklopi jen je stroja absolutno nemogoče. Na izseko-valkah imajo poleg dvoročnega vklopnega mehanizma še med delavcem in strojem montiran železen drog, vezan ne excenter, kateri pri vsakem hodu stroja odrine vsako roko ¡ali kakšen drugi predmet, tki 'bi predstavljal zvezo med delavcem in orodjem vpetim na stroju. Na koncu je drog obdan z valovito gumo, dia v slučaju udarca ne bi preveč poškodoval roko. Vse štedilnlške dele izdelujejo iz zelo debele pločevine, tako da nismo opazili komada, ki bi bil tanjši od 1 mm. Emajlirajo vse na tekočem trai-ku. Zanimivo je emajliranje notranjega dela štedilnika, ki je zelo komplicirane izdelave ter se emajlira s potapljanjem in žge obešen na trak. V peči žgejo istočasno temeljni in krovni emajl. Vse se žge ¡obešeno na transportnem traku. Ogledali smo si razne tipe obešal in njihovo izvedbo skicirali, odnosno s seboj prinesli nekaj vzorcev. Ves transport se odvija pod streho hale. Navzdol prihaja traik samo do delovnih mest, kjer brizgajo ali namakajo stene. Montažo štedilnikov vršijo na tekočem traku, kjer vsake tri minute dokončajo en štedilnik. OGLED TOVARNE THERMOft V ORLEANSU Kakor tovarna Arthur Martin tako tudi tovarna Thermor izdeluje plinske in električne štedilnike ter toplotne aparate. Razdeljena je v dva ločena objekta in sicer objekt za izdelavo plinskih in električnih ¡štedilnikov ter objekt za izdelavo bojlerjev za toplo vodo. Na tem mestu bi omenili izvedbo tovarniških ¡ceist, ki simo jih videli v Obeh tovarnah v Franciji, kakor tudi v Holandiji in v Nemčiji. Tovarniške ceste so napravljene iz montažnih elementov in sicer betonskih plošč velikosti i.500 X 1.500 mm v jeklenih kotnih okvirjih, ki se polagajo po dve in dve skupaj z dvigalom. Takšna cesta je vsak čas prestavljiva, obenem pa ¡so pod ploščami lahko vsakovrstni kanali ¡in jarki. Tudi tovarna Thermor izdeluje štedilnike ¡iz zelo debele pločevine. Nobenega dela štedilnika ne izdelujejo iz tanjše pločevine kot 1 mm. Zato lahko vse komade obešajo na trak brez bojazni, da bi se zvili. V tej tovarni ismo videli stroj za obrezovanje štirioglatih ¡komadov. Stroj je zelo enostaven in hiter. Zelo lepo imajo urejeno službo za orodja. Vsako orodje, ki se izpine iz stroja dobi stoječo različno obarvano okroglo tablico s številko, zraven pa je še priložen zadnji komad izdelan z orodjem. Kontrola orodij ugotovi po izdelanem komadu, če je še orodje sposobno za novo serijo, sicer ga opremijo z drugo opozorilno tablico za popravilo.