Poštnina plačana v gotovini Leto XV., štev. S3 (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, 6elen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica t*. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 81. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Cislo 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, torek 6. marca 1934 Cena l- Din Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 2122. 3128, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon S t. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. . Telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Delo in skrb za povzdigo narodne prosvete Celodnevna živahna razprava v Narodni skupščini o naši prosvetni politiki - Proračun prosvetnega ministrstva je bil sprejet skoro soglasno Beograd, 5. marca p. Narodna skupščina, ki je v soboto končala načelno razpravo o proračunu, je že včeraj pričela s podrobno razpravo. Na včerajšnji seji sta bila odobrena proračuna vrhovne državne uprave, ki je bil soglasno sprejet z aklamacijo, in proračun ministrstva pravde, današnja seja pa je bila posvečena proračunu prosvetnega ministrstva. (O nedeljski seji je bilo objavljeno obširnejše poročilo že v ponedelj-siki izdaji »Jutra«.) Vprašanju prosvetne politike je posvečala Narodna skupščina še prav posebno važnost in je govorilo v debati 33 govornikov. Izmed narodnih poslancev dravske banovine so o tem važnem poglavju državne politike spregovorili gg. dr. Bogumil Vošnjak, Alojzij Drmelj in Vekoslav Spindler. Ob 21.30 se je z ekspozejem ministra Zivo-jina Lazica pričela razprava o proračune notranjega ministrstva. Da bi se debata pospešila, je bil med šefi vseh parlamentarnih skupin sklenjen dogovor, da bo smel govoriti vsak prijavljeni govornik samo 15 minut. Daljši govori so dopustni samo po enem govorniku vsake parlamentarne skupine. Kdor v času, ko pride na vrsto kot govornik, nd navzoč, izgubi pravico do besede. Za dobo podrobne razprave se bodo vršile seje dnevno od 8. do 13. in od 16. do 22., po potrebi pa tudi dalje. Vrstni red resorov je določen takole: ministrstvo prosvete, notranje ministrstvo, _ ministrstvo vojske in mornarice, ministrstvo za zgradbe, prometno ministrstvo, kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za šume in rude, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstvo za telesno vzgojo, dalje pokojnine in inva-nine, državni dolgovi, finančno ministrstvo, zunanje ministrstvo, rezervni krediti, dohodki in naposled finančni zakon. Največje zanimanje vlada za debato o proračunu prometnega ministrstva, ki bo prišel na vrsto po vsej priliki v sredo, in pa za razpravo o finančnem zakonu, odnosno amandmanih. Jutri dopoldne se bo sestal finančni odbor, kateremu bo finančni minister predložil še nekatere amandmane, ki so jih naknadno predložili narodni poslanci in vlada. Ekspoie ministra prosvete Stanje našega šolstva — Nadprodukcija Inteligence Enotnost šolske vzgoje — Osnove prosvetne politike Beograd, 5. marca p. Današnja seia Narodne skupščine se je pričela kmalu po 8. Po prečitanju zapasnika je zahteval posl. Svetislav H o d ž e r a popravke v zapisniku, ki pa jih je predsednik dr. Kosta Ku-manudi kot neutemeljene odklonil. Nato je bila prečitana interpelacija posl. Josipa S t a s i č a na min.strskega predsednika v zadevi nepravilnosti pri najetju posojila mestne občine v Karlovcu pri Državni hipotekami banki. Ker ministrski predsednik ni bil navzoč, se bo o zahtevani nujnosti razpravljalo pozneje. Drugo interpelacijo je vložil posl. dr. Milan M e t i k o š na ministra socialne politike glede zaposlitve inozemskih delavcev. Tudi ta interpelacija bo ^rišla pozneje na dnevni red. Narodna skupščina je nato takoj pričela podrobno razpravo in je bil stavljen na dnevni red ■proračun prosvetnega ministrstva. Za razpravo o tem proračunu je vladalo v parlamentarnih krogih največje zanimanje. To se je videlo že po številu govornikov, prav tako po je vsa skupščina z največjo po-»ornostjo spremljala ekspoze ministra dr. šumenkovlča, ki je uvodoma z zadovoljstvom ugotovil, oa je njegov proračun ostal neokrnjen in je bil celo z a 6 milijonov povišan. Na ta račin je omogočeno, da se očuva sedanje stanje narodne prosvete. Višina prosvetnega proračuna obenem jasno dokumentira odločno voljo vlade in Narodne skupščine, da se za ljudsko prosveto ne štedi, marveč se gleda na njo tako, kakor to narekujejo državni interesi. (Viharno pritrjevanje). G. minister je nato obširno govoril O osnovnem šolstvu in navedel zanimive statistične podatke. L. 1919. je bilo v vsej državi 746-5 osnovnih šol 1. 1930. pa že 8797. L. 1919. je bilo na vseh osnovnih šolah 967.000 učencev, do danes pa je njihovo število naraslo na .1,262.000. L. 1919. je bilo nastavljenih 17.719 učiteljev, danes pa jih imamo 24.612. Osnovno šolstvo se je razvilo v vsakem pogledu prav lepo, vendar pa še vedno ni zadovoljivo. V proračunu je kot nova postavka 28.5 milijonov za meščanske šole. Dosedaj so bile meščanske šole upoštevane pri kreditih za osnovno šolstvo. Letos pa so docela izločene, ker predstavljajo posebno vrsto našega šolstva. Krediti za osnovno šolstvo so v novem proračunu povečani za 17.5 milijonov. S to vsoto bo mogoče odpo-raoči mnogim nedostatkom in upravičenim pritožbam. (Medklic iz opozicije: Kaj je z namestitvami novih učiteljev?) V tem pogledu moram opozoriti na pooblastila, ki so dana vladi v finančnem zakonu. Prosvetno ministrstvo bo ta pooblastila pravilno ln koristno uporabilo. Povsod drugod je lahko govoriti o redukciji osobja, le v prosvetnem ministrstvu je položaj baš nasproten, tu so potrebne še mnoge nove moči ln nastavitve. Dejstvo je, da imamo danes v državi 1200 razredov brez učiteljev ln cele občine, ki so i največjimi finančnimi žrtvami zgrauile šolska poslopja, so ostale brez učnih moči. Na drugi strani pa leži v prosvetnem ministrstvu 1700 prošenj učiteljskih kandidatov, ki težko čakajo, da bi se mogli posvetiti praktičnemu delu v poklicu, za katerega so se izšolali. Ob koncu letošnjega šolskega leta bomo dobili še 1300 novih absolventov učiteljišč Dosedaj pa pri vsem prizadevanju ni bilo mogoče dobiti potrebnih kreditov, da bi se na eni strani te vrzeli v našem osnovnem šolstvu izpopolnile, na drugi strani pa zaposlili mladi Intelektualci, ki žive čestokrat v največji bedi. V zvezi s tem moram opozoriti na zelo težaven in resen problem hiperprodukcije inteligence. Dejstvo je, da število brezposelnih inteli-gentov z vsakim letom narašča Tako je n. pr. absolviralo beograjsko univerzo v L 1929-30. 5S0 slušateljev, v L 1930-31 že 713, t 1. 1931-32. 811 v 1. 1932-33. 823. Sli-čen porast beleži tudi univerza v Zagrebu, dočim je položaj na ljubljanski univerzi nekako stacionaren in prihaja iz nje vsako leto okrog 400 absolventov. Enak je položaj na učiteljiščih. Vrh tega je svojevrstna karakteristika naše dobe, da večina mladih ljudi ne študira iz želje po znanstveni izobrazbi, marveč jo sili k temu borba za kruh. Mladina smatra diplomo za nekako menico, ki naj ji zagotovi kruh in zaslužek, r prvi vrsti v državni službi. V dobi splošne gospodarske krize pa je od leta do leta manj prostih mest tako v državni kakor v privatni službi. To baš ustvarja problem brezposelnosti intelektualcev in daje problemu hiperprodukcije inteligence iz dneva v dan vse večjo važnost, ki nujno zahteva, da začnemo o tem resno razmišljati in da skušamo najti vsaj nekako generalno rešitev. Posl. dr. MetikoS: Razpravljati bo treba o celokupni prosvetni politiki. Minister dr. šumenkovič: To vprašanje se ne da rešiti ne čez noč, ne čez koleno, marveč samo v etapah s celim nizom potrebnim sistematičnih ukrepov. Upoštevajoč važnost problema hiperprodukcije Inteligence, je bil na predlog prosvetnega ministrstva ustanovljen poseben urad, katerega naloga je, voditi točno statistiko absolventov vseh srednjih in visokih šol, vzporedno s tem pa obenem statistiko vseh prostih mest v privatni in v državni službi. Dejstvo je namreč, da imamo za nekatere stroke inteligenčnih poklicov in uradniških kategorij silno hiperprodukcijo, dočim vlada na drugi strani še vedno pomanjkanje reflektantov. Zato je obenem naloga tega urada, da usmerja učečo se mladino v one panoge, kjer ji je dana možnost zaposlitve, in da prilagodi dotok inteligence v skladu z gospodarsko strukturo naše države. V tej zvezi igrajo tudi meščanske šole velevažno vlogo. Dosedanji rezultati leh šol so prav zadovoljivi in je opažati, da so meščanske šole prevzele velik del di-jaštva, ki bi bilo sicer nadaljevalo študije na gimnazijah in univerzah, na drugi strani pa dajejo meščanske šole zaokroženo znanje in v veliki meri dvigajo kulturni nivo našega naroda. Naloga narodne prosvete zahteva vso skrb poKlicanih. Narodna pro-sveta je eden najvažnejših faktorjev v ustvarjanju jugoslovenske zajednice in ima v sedanji dobi splošne nestalnosti še toliko večji pomen. Glavna naloga celokupnega jugoslovenskega šolstva, zlasti pa višjih šol, je v tem, da dajo doraščajoči generaciji zdravo, moralno zaslombo in sodelujejo pri razčiščevanju idej in tako očuva-jo mlado generacijo, da ne zaide v nezdrave ekstreme. še večji je pomen narodne prosvete v pogledu vzgoje nacionalne mladine. Vrhovno načelo splošne državne politike Je načelo narodnega in državnega edinstva, a to mora biti tudi prvi in najvišji zakon narodne prosvete. Samo tako pojmovanje prosvetne politike more biti v skladu z osnovno državno politiko. Ta prosvetna politika mora biti neodvisna od prosvetnih ministrov, ki se menjajo, neodvisna od vlad, ki upravljajo državo, ta politika mora ostati vekomaj, ker je glavni temelj jugoslovenske nacionalne in državne ideje. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so vsi dosedanji prosvetni ministri tako pojmovali svojo nalogo, in uverjen sem, da bodo tako postopali tuui vsi moji nasledniki. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g minister obravnaval vprašanje unifikacije šolske vzgoje. Izrazil je upanje ^a se bo nulno potrebna in zaželjena unifikacija naposled vendarle v doglednem času dosegla, že 1. 1932. je bil sestavljen enotni učni program, ki bi moral letos 1. septembra stopiti v veljavo. Glavni prosvetni svet pa je po vsestranskem razmotrivanju prižel do prepričanja, da bi bilo treba to uveljavljenje še za nekaj časa odgoditi, dokler ee ne izdelajo docela enotna navodila in izdajo potrebni enotni učni pripomočki, zlasti pa enotne učne knjige. Kot prosvetni minister se s tem naziranjem docela strinjam, razume pa se, da bom zastavil vse sile, da se ta unifikacija čimprej v praksi izvede. Unifikacija učnega programa za srednje šole prav tako še nI izvršena, upam pa, da se bo to zgodilo v dveh ali treh mesecih in bo Narodno predstavništvo o tem pravočasno in podrobno obveščeno. Kar se tiče univerz, je bil že izdan enoten zakon, toda niso še izdane enotne fakultetske uredbe in se bo to zgodilo začasno potom posebnega amandmana. Učni načrt za osnovne šole, ki Je bil sestavljen pred poldrugim letom, se Je v praksi pokazal pomankljivega, zlasti t pogledu učil. Minister upa, da bo to vprašanje v najkrajšem času pnvoljno rešeno. V zvezi s vsem tem posveča prosvetno ministrstvo posebno pozornost učnim knjigam Fizika in kemija sta po vsem svetu enaki, drugače pa je treba gledati na tako zva-ne nacionalne predmete, kakor so zgodovina, zemljepisje, jezikoslovje itd., ki jih je treba tretirati z vso pozornostjo, ne samo z znanstvenih, marveč tudi z državno" nacionalnih vidikov. V tem pogledu leži velik del naloge na ramenih učiteljstva. ki mora biti zaradi tega v nacionalnem pogledu tudi samo popolnoma zanesljivo. V kolikor se na tem polju pokaže potreba iz- prememb in reform, se s strani ministrstva stori vse. Prav tako pa je na drugi štreni skrb ministrstva usmerjena tudi na to, da se dajo učiteljstvu potrebni socialni in materialni pogoji za nemoteno m uspešno delo v tem pravcu. Omenjajoč nekatere ugovor« ▼ načelni razpravi zaradi pomanjkanja učnih moči je g. minister izjavil, da je v tem pogledu stanje našega šolstva res nezadovoljivo. Danes imamo 1109 razredov brez učitelja, med njimi 148 šol. Na dravsko banovino odpade od tega 8 praznih šol in 174 razredov. Ce bi bile podane finančne možnosti, bi se vse to lahko na mah popravilo, toda računati moramo z danimi dejstvi. Kot resorni minister si na vse načine prizadeva, zasigurati' potrebna sredstva, da se te vrzeli čim prej zamaše. Važno poglavje v načrtih prosvetnega ministrstva tvorijo tudi pedagoški instituti V ministrstvu je že sestavljen zakon, ki predvideva ustanovitev pedagoških institutov pri vseh treh filozofskih fakultetah. Tem institutom bodo dodeljene gimnazije kot vežbalnice, tako da se bodo mogli bodoči profesorji kar najbolj temeljito pripraviti za svoj vzvišeni poklic vzgojiteljev. Pedagogika se že sedaj predava kot neobvezen predmet na vseh filozofskih fakultetah. Z zagotovilom, da bo kot prosvetni minister tudi v bodoče storil vse, kar je ▼ njegovi moči, da se dvigne narodna pro-sveta na dostojno višino, je g. minister zaključil svoj ekspoze m prosil Narodno skupščino, da sprejme predloženi proračun. lepa, moderna Šolska poslopja, ter dajejo svojim učiteljem poleg državne plače še obilno drugih nagrad, v naših obmejnih krajih niso niti sistemizirana učiteljska mesta zasedena. Baš v teh krajih ob naši državni meji pa bi bilo treba že zaradi ugleda države in r svrho nacionalne vzgoje kar najbolj podpirati šolstvo. Poslanec Vekoslav Spindler Težnl s In potrebe dravske banovine V razpravi o prosvetnem proračunu so govorili tudi poslanci dr. Vošnjak, Drmelj in Spindler O ekspozeju ministra g. dr. Sumenkoviča in o prometnem proračunu se je razvila zelo obširna in živahna debata, v kateri so vsi govorniki izražali priznanje za dosedanje uspehe na polju narodne vzgoje. Tako govorniki vladne večine, kakor govorniki opozicije so naglašali potrebo čim prejšnje unifikacije šolske vzgoje v svrho duhovnega zedinjenja Jugoslovenov. Prvi je govoril posl. D joka Cirič (JNS), ki je obširno slikal prosvetne prilike v državi in gTajal pomanjkanje enotnega sistema Vsa prosvetna politika se mu zdi razkosana in čestokrat brez vsake medsebojne zveze. Sprožil je tudi vprašanje šolnine in izrazil mnnenjc, da bi se morala šolnina ukiniti, ker se mu zdi nepravična. Ce pa se že iz kakršnih koli razlogov ne da ukiniti, potem naj bi se donos šolnine prepustil posameznim šolskim zavodom za kritje njihovih lastnih potreb. Potreba enotnosti v vzgoji Posl. dr Bogdan Vidovič (JNS) se je v svojem govoru bavil predvsem z nacional- _•_•__1^ — 1 .-»»iTofno T t 4-^ \ /i iirpp" nimi nalogami prosvetne politike. Največjo važnost je treba polagati na unifikacijo celotne šolske vzgoje. Posl. Milivoj Isakovld (JNS) je govoril o veliki moralni škodi, ki jo povzroča sedanja gospodarska kriza baš na polju narodne vzgoje. Posl Ignjat Stefanovlč (JNS) je mnenja, da bi kazalo uvesti poseben kulturen davek. Učitelji naj se ne premeščajo med šolskim letom, ker to zelo škoduje pouku. Šolski nadzorniki naj bi se postavljali predvsem iz vrst absolventov višje pedagoške šole. Opozicijski govornik Miloš Dragovič je izrazil vse priznanje prosvetnemu ministru in odobraval njegovo personalno politiko. Med drugim je izrazil mnenje, da bi se osnovno šolstvo moralo reorganizirati. Tudi on je podčrtal zahtevo po unifikaciji učnega načrta in vsega pouka. f Dr. Bogumil Vošnjak Nato je povzel besedo nar. posl. dr Bogomil Vošnjak, ki je uvodoma zavrnil vse očitke na personalno politiko prosvetnega ministra. Obžaluje, da še nimamo zakona o bansk;h samoupravah, ki bi nameščanje in premeščanje učiteljev podredil banskim upravam. Dandanašnji, ko imamo že toliko soc;alnih davkov, bi bilo v interesu ljudske vzgoje prav potrebno uvesti tudi poseben kulturni davek za osnovno šolstvo Cim prej naj se izda zakon o meščanskih šolah. Jugoslovenska prosveta in ju-goslovenska kultura sta zares nežni bilki, zoper kateTi se dviga vihar plemenskih predsodkov in drugih ugovorov Mislim, da nam ni potreben samo gospodarski, nego tudi kulturni načrt, ki bi 14 milijonski iu* goslovenski narod povezal z jugoslovensko menteliteto. Ideja jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva z vidovdansko etiketo mora biti osnova takega kulturnega programa Danens. žal. ne moremo biti pre-nričani. da je vsa jugoslovenska omladina v tem pravcu orientirana Imamo prav močne anac'onalne. marksistične in druge ;nternac;onalne pokrete Zato ie nuino pogrebno. da se vsa naša om'«drn« združi v velik uigodnvensV' nacionalni tabor kier io čakajo tudi velike socialne naloge Prepričan pa je. da gre naša prosvetna po- litika po dobri poti, in le želi, da bi se pozornost po raznih škandalih in senzacijah ne odvrnila od velikih kulturnih problemov, ki so na dnevnem redu. Nar. posl. Sever Varda se je zavzemal zlasti za osnovno šolstvo in zahteval naj država v tem pogledu podpre zlasti siromašne kraje. Na dopoldanski seji so govorili nato še nar. posl. Milan Metikoš. dr. Milan Petkovič, Arandjel Savič, dr. Nikola Kešeljevič in Miloje Cvijid, nakar je bila seja ob 1.30 zaključena Posl. Alojzij Drmelj Na popoldanski seji Narodne skupščine se je prvi oglasil k besedi posl. Milutin Jelič (JNS), nato posl. dr. Toda Novako-vid (JNS). ki je govoril o izredno hudih razmerah narodne prosvete v severni Dalmaciji in zahteval večje število osnovnih šol za te kraje. Posl. Filip Cemoyič (JNS) je govoril o arhivih bivše črnogorske kraljevine in zahteval, da se za nje vlada nekoliko bolj pobriga. Govorili so nato poslanci Milutin Jevtič (JNS), Josip Stažič (narodni klub), Ferdo Sega (JNS), Milo-van Grba (JNS) in Mustafa Mulalič (JNS) Ob 19 uri je stopil na govorniški oder narodni poslanec Alojzij Drmelj (JNS), ki je med drugim dejal: V dravski banovini imamo 75 učiteljic za ženska ročna dela, ki so ostale po zakonu o uradnikih iz leta 1931. nerazvrščene. Ker se za te učiteljice tudi ni nič ukrenilo na osnovi § 182. zakona o narodnih šolah in torej še niso izdane nikake določbe glede njihovega zvanja, jim je onemogočeno vsako napredovanje. Sleherno utemeljevanje upravičenosti zahtev teh 75 učiteljic glede njihovega napredovanja, ki je sicer zagotovljeno vsem ostalim uradnikom je popolnoma odveč. Ze čut pravice zahteva, da končno uredimo tudi to vprašanje. Največjo skrb je treba posvečati nameščanja učiteljskih moči na narodnih šolah. Pri nas je več primerov, da je na eni Soli nameščenih preveč učiteljskih moči, _ na drugi pa premalo, da so ponekod nameščeni sami učitelji, drugod pa izključno učiteljice. Znanih mi je več štirirazrednih osnovnih šol, na katerih vršijo učiteljice dolžnosti šolskega upravitelja. Tem učiteljicam ne odrekam njihovih sposobnosti, toda na šoli nedvomno ne morejo dosegi takih uspehov, kakor učitelji — šolski upravitelji Znane so mi tudi šole, na katerih bi morale poučevati po štiri učne moči. pa deluje le po ena. Da pri takih razmerah ne more biti dovolj pozitivnih uspehov, je jasno. Tudi nameščanje in premeščanje učiteljev bi se moralo izvrševati po določenih načelih Zlasti bi bilo treba, da se po podeželskih šolah poleg upravitelja namesti vsaj še po eden učitelj, ki bi poleg svoje stanovske dolžnosti v šoli izvrševal tudi izven šole potrebno gospodarsko. kulturno in prosvetno, zlasti pa še telesno-vzgojno delo. Omeniti moram končno, da je zlasti naše šolstvo ob naš? severni meji napram avstrijski republiki zelo slabo razvito in v prav žalostnem stanju Medtem ko pripisujejo Avstrijci velik pomen svojim obmejnim šolam in grade zato z državno podporo v svojih obmejnih krajih Nato so govorili Si posl. Mihajlo Kara-matijevie Joki, Veko6lar Spindler. Milenko Miljutiuovie. Milan Štepa-norie, Hadži Todor Dimitrijevif, Omar Kaj-makorič in dr. Trbojevie. Nar. posl. Vekoslav SpincBer je ▼ imeaa svoji h poslanskih tovarišev uvodoma zavrnil nekatere izjave poel. Pavliča, nato pa ge i«-hvalil prosvetnemu ministru za njegovo prizadevanje glede namestitve učiteljskih kandidatov. Mi vsi ee zavedamo, je dejal med drigim. kolike važnosti je procvK osnovnega šolstva za naS kulturni, gospodarski in socialni napredek. Zato je tretoa osnovnemu šolstvu posvetiti vso pozornost. Vsa ona mesta, ki se izpraznijo, se morajo takoj izpopolniti. V evojih nadaljnjih izvajanjih se je govornik obširno bavil s šolskimi prilikami ▼ dravski banovini in se je zlasti zavzal za namestitev učiteljev tam. kjer jih še vedno primanjkuje. Število otrok z vsakim letom narašča in tako ee morajo vsako Šolsko leto otvarjati novi razredi. Samo v teku tekočega šolskega leta je nastal na ta način nov primanjkljaj la 150 učiteljev. ca katere ni bik) kredita. Opozoril pa tudi še na drugo plat tega vprašanja, dravsiki banovini je 750 učiteljskih kandidatov, ki čakajo na namestitev. Ker pa ee vsled virmiranja uporabljajo krediti aa dravsko banovino deloma za druge banovine. 5i bilo na mestu, da ee tudi učiteljski kandidati iz dravske banovine nameščajo t drugih banovinah. Zato prosi g. ministra, da to primerno upošteva. Obširno Js posl. Spindler orisal položaj obmeineca šolstva. M me premalo predmet pozornosti pristojnih obiastev. Italija, Avstrija in iiadžar-eka žrtvujejo za svoje obmejno šolstvo vse in je zato nujno potrebno, da mi storimo »to. Obmajno šolstvo vrši prevažno nalogo m zato »e mora na teh šolah nameščati ▼ strokovnem in nacionalnem pogledu n2jbolj-8e •jčiteljstvo. Posl. Spindler je grajal tudi razne nedostatke in med drugim omenil, kako škodljiva je praksa, da se vrše premestitve nfiteljer frree predloga in bra vednosti prosvetnega oddelka banske urprsve. Na la način nastaia ne samo zmeda, marveč se dogaja, da se premeščajo brez stvarne potrebe najpnd-neiši učitelji in marljivi eokolski delavci, kar je v največjo škodo sokolstvu. Govornik je opozoril tudi na krivico, ki se često dogaja mladim učiteljem. Mnogo je primerov, da so učiteljski kandidatje nameščeni že pred 20. letom starosti. Ko pa so vpoklicani v vojaško službovanje, morajo podati ostavko in ko so zadostili svoji državljanski dolžnosti do kralja in domovine, pa morajo često po celo leto čakati na zopetno namestitev. Govornik je opozoril tudi na gotove neskladnosti šolskih zakonov. Tako je n. pr. zakon o učiteljiščih 3al absolventom meščanskih šol pod gotovimi pogoji pravico vpisa v I. letnik učiteljišča. S finančnim zakonom za 1. 1932-33 pa je bila ta določba zopet ukinjena, čeprav s« je izkazalo, da so absolventi meščanskih šol bili običajno najboljši dijaki. Prav tako je govornik opozoril na važnost šolskih nadzornikov in zahteval, da se čimprej namesto dosedanjih vršilcev dolžnosti v interesu šolstva postavijo stalni sreski šolski nadzorniki. Končno je opozoril na krivico, ki se je zgodila absolventom srednjih tehniških šol. Ž zakonom o teh šolah je bil absolventom omogočen študij na tehniških fakultetah. Zakon o univerzah pa je to pravico zopet ukinil. V svojem nadaljnjem govoru je posl. Spindler opozoril na razne druge važne momente narodne vzgoje, poudarjajoč, da mora biti narodna vzgoja najtesneje združena z državljansko vzgojo. To je ne samo naloga vseh šolskih ustanov, marveč prav tako številnih naših kulturno-prosvetnlh organizacij ki jih je v vsej državi mnogo tisoč. Samo v dravski banovini je v okrilju Zveze kulturnih društev nad tisoč takih organizacij, ki vrše prevažno vlogo pri narodni vzgoji. Govornik je izrazil mnenje, da bi bilo treba vse te kulturne centrale ob očuvanju njihove individualnosti združiti v eno veliko prosvetno kulturno celoto z enotnim programom kulturno-prosvetnega dela, usmerjenim predvsem na jugoslovensko državljansko vzgojo. Prosvetno ministrstvo naj bi dalo potrebno iniciativo. Taka velika kulturno-prosvetna centrala v zvezi z veliko sokolsko organizacijo in izvajanjem zakona o telesni vzgoji bi morala v prvi vrsti podpirati prosvetno delo vseh onih malih kulturnih edinic na vasi. Ob koncu svojega govora se je posl. Spindler dotaknil tudi delovanja znanega Kulturbunda nemške narodne manjšine. Priznavamo vse pravice nemški narodni manjšini do kulturnega razvoja in se ra-dujemo vzornega delovanja te organizacije vse dotlej, dokler Je to delovanje pravilno in dokler se ne razširja na deco nenemške narodnosti Daleč smo od tega, da bi odre kaH tej organizaciji pravico obstoja in de lovanja v dravski banovini, čeprav je ta nemška narodna manjšina, razen v kočev skem srezu. samo sporadičen drobec v poe dinib mestih, toda ne moremo dopuščati da ta organizacija po svojih eksponentih v raznih krajih, zlasti v Mariboru in ob ržavni meji, še vedno unorablja stare eermanlzatorske metode Izza avstrijske dobe ter pod raznimi Izeovori in pod krln ko humanih akcij poizkuša raznarodovati deco slovenskih staršev, ki so odvisni od ••mikih kapitalistov. Prosvetno ministrstvo mor* tem pojavom posvetiti vso po trebilo pozornost in take nepravilnosti od ločno preprečiti. Skoro soglasna odobritev prosvetnega proračuna Ob zaključku debate ie ponovno povzel besedo prosvetni minister g. dr. Ilija §u-menkovič. ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo v ves dan trajajoči skrajno objektivni debati prav za prav zelo malo prigovorov prosvetni politiki. Pri 8500 prosvetnih ustanovah z nad 24.000 nameščenci sta bila navedena samo dva primera nepravilnosti in nacionalne nezanesljivosti, kar daje prosvetni uprav: pač najlepše spričevalo. Glede teh dveh primerov bo takoj uvedena preiskava in krivci pozvani na odgovor. V »volih nadaljnjih tavaJaoJBi je f. mtot- ster izjavil, da bo slej ko prej posvetil vso svojo skrb problemu zaposlitve brezposelni intelektualcev, za kar bo izkoristil r največji meri pooblastila, ki so dana vladi v to svrho. Zagotavljajoč, da bo prosvetno ministrstvo, zavedajoč se »voje dolžnosti, tako v nacionalnem kakor kulturnem pogledu storilo vse, da se kolikor mogočo zadosti upravičenim zahtevam ter dvigne naša narodna kultura na dostojno višino, je g. minister zaključil svoja izvajanja, ki jih je Narodna skupščina sprejela z dolgotrajnim aplavzom in pritrjevanjem. Ob 2125 predsednik dr. Kosta Kuma- nudi odredil glasovanje ter Je bil proračun prosvetnega ministrstva sprejet skoraj soglasno, kar je Narodna skupščina sprejela z novim odobravanjem na znanje. Ekspoze notranjega ministra žike Laziča Razveseljivo poboljšanje javne varnosti — Vpliv gospodarske in socialne bede na kriminalnost — Zadušena akcija vpadov od zunaj Predsednik dr. Kosta Kumanudi je nato odredil razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Na nocojšnji seji je podal notranji minister g. živojin Lazič obširen ekspoze, debata pa se bo vršila jutri dopoldne. Minister Lazič je najprej poudaril, da so se tudi v njegovem resoru določili iz-vestni prihranki Največ se je prihranilo v izdatkih za orožništvo. Letos se reducira 228 orožnikov, častnikov, podčastnikov in vojakov. Lani smo imeli skupno 18.210 orožnikov, letos pa 17.977. Notranje politični položaj v državi je tako zadovoljiv, da bi bilo mogoče reducirati še večje število orožnikov, če bi na žalost ne bilo treba vzdrževati mnogo orožnikov zaradi nezgod, ki se dogajajo na naši meji. preko katere nam izve-atni sosedi pošiljajo vse mogoče elemente, da bi rušili naš mir. Nekaj prihrankov je bilo določenih tudi pri državni statistiki. Notranje ministrstvo vodi s svojimi štirimi oddelki varnostno službo v zadovoljstvo vsega ljudstva in oblasti. Novo urad-ništvo se v resoru notranjega ministra re-krutira samo iz vrst d^omiranih pravnikov, da bi se tako zboljšaia kakovost uradniškega kadra. In zares je uradniški kader vedno boljši. V duhu zakona si ministrstvo prizadeva, da doseže polej šolsko dobro kvalificiranega osobja pri tem osobju tudi čim večji takt in čim korektnejše vedenje, zlasti pri postopanju napram občinstvu, kar bo nedvomno ustvarilo prijetnejšo atmosfero. Vsekakor pa je mogoče, da se tudi kdo izmed uradnikov in nameščencev javne varnostne službe pregreši, toda v vsakem takem primeru so krivci takoj strogo kaznovani. V zakonodajnem pogledu se Je glede na notranje zadeve v tekoči poslovni dobi izdalo več zakonov. Na prvem mestu je zakon o občinah. Minister je obširno razložil glavne momente tega zakona ter ob koncu poudaril, da je bil zakon po informacijah, ki jih ima notranje ministrstvo, v vsej javnosti sprejet z zadovoljstvom. Na osnovi tega zakona so se izvršile tudi poslednje občinske volitve Nadalje je skupščina sprejela novi zakon o zborovanjih in društvih in je omogočila ustanavljanje političnih strank. Minister je pripomnil, da sta bili dosedaj priznani in odobreni dve stranki, in sicer Jugoslovenska nacionalna stranka in Ju" goslovenska narodna stranka, obstojajo pa tudi že pogoji, da se prizna in odobri tudi Jugoslovenska socialno"demokratska stran" ka, ki je pri pristojnih oblasteh že vložila svojo prijavo. Poleg omenjenih dveh zakonov je bil v Narodni skupščini sprejet tudi nov zakon o volitvah narodnih poslancev, tako da je sedaj omogočeno sodelovanje pri volitvah tudi manjšim strankam Minister je še v obliki statistične tabele navedel celo vrsto pravilnikov in uredb, ki jih je izdalo notranje ministrstvo v tekoči poslovni dobi. Omenil je tudi, da se pripravljajo zakon o mestnih občinah, zakon o policijskih kazenskih prestopkih in zakon o državni statistiki. Nato je prešel minister na vprašanje kriminalitete. Takoj od početka je poudaril, da je sedanja gospodarska in socialna kriza v marši* čem vplivala na povečanje kriminalnosti. V 1. 1933. je kriminalnost sicer neznatno, toda vendar porastla za 4.2 odst. Ves t« porast pa gre na račun gospodarske krize. V i. 1931. je ostalo od vseh zločinov 2.5 odst. nepojasnjenih V 1. 1932. je ta odstotek padel na 0.93 odst., lani pa je dosegel minimum, namreč 0.74 odst. V svoiib nadaljnjih izvajanjih }e e- minister omenil ponesrečene akciie komunistov, ki so si prizadevali v raznih centrih, zlasti v večjih mestih in ind istrijskih krajih, zastrupi iati studence in navajati vodo na svoj mlin. Cuječnost organov javne varnosti pa ie t? akciie že v kali zatrla in malo katera država je v tem po sledu tako mirna in sigurna. kakor smo mi. Naslednje poslavie svojega ekspozeja je notranji minister posvetil akciji bolgarskih komitov in rajnih drugih plačancev v tuji nam n>-prijateljski službi. Toda baš preteklo leto ie dokaz, da smemo tudi v tem pogledu biti mirni in se popolnoma zanesti na našo varnostno si izbo. Bolgarski komiti so 28 krat poizkušali priti preko naše meja, a le trikrat se jim je posrečilo stopiti na naša tla. Pa še takrat niso imeli sreče in so njihovi podvigi končali za nje katastrofalno. To pa ni le zasluga naših vrlih g rani carjev, marveč v maki meri zasluga prebivalstva, ki ie z vzgledno požrtvovalnostjo branilo našo zemljo in baš ta okolnost fe v kali zatrla vse naklepe naših nepriiateljev. Tudi na severu in zapadu naše države Je bilo v preteklem letu mnogo poizkusov rušiti naš notranji mir z vtihotapljanjem peklenskih strojev in vznemirjajočih letakov. A prav tako, kakor na jugu, ste tudi v tem delu države Cuječnost organov javne varnosti in patriotizem našega prebivalstva vse te nakane onemogočila. Kar se tiče notranje politične situacije more z zadovoljstvom ugotoviti napredujočo konsolidacijo. Razne separatistične akcij« ki so lansko leto skoroda resno ograiale naš notranji red in mir, »o klavrno propadle Ljudstvo samo je obrnilo hrbet vsem zapeljivcem in se strnilo okrog prapora narodnega in državnega edinstva. Zato smemo tudi v bodoči razvoj notranjih prilik gle-iati z mirno dušo. Delo organov javne varnosti zasluži v vsakem pogledu priznanje in zato prosi Narodno skupščino, da odobri predloženi proračun. Zbornica je sprejela izvajanja notranjega ministra z dolgotrajnim aplavzom, nakar je b;la seja kmalu do 22 zaključena. bilanc podunavskih dežel. 4. O reorganizaciji trgovinskega prometa med podunav-skimi državami, pri čemer naj bi igrali odločilno vlogo tržaška in reška luka. List pravi, da je Mussolini o teh vprašanjih že informiral angleško, francosko ;n nemško vlado. Umski sestanek treh Program konference Mussolini-Gombos-Dollfuss — Italijansko pokroviteljstvo nad madžarskim kmetijstvom in avstrijsko industrijo Budimpešta, 5. marca. s. Ministrskega predsednika Gonr.osa na^fijegovem potu v Rim ne bo spremljal noben drug minister, ker gre le za sestanek treh vladnih šefov. Z Gombosem bodo potovali v Rim le vodilni sekcijski načelniki trgovinskega in kmetijskega ministrstva, k; ga bodo podpirali pri gospodarskih posvetovanjih Poleg gospodarskih vprašani bodo v Rimu razpravljali tudi o političnih problemih z namenom, da bi še med Italijo, Madžarsko in Avstrijo sklenila konzultativna pogodba. Pri tem ne bo šlo za carinsko uniio, temveč za regionalni pakt. ki pri Franciji in Češkoslovaški ne bo naletel na odpor, zlasti, ker so misel takih paktov že večkrat sprožili Cehoslovak in Francozi sami. Računajo celo s tem, da bi se mogla Češkoslovaška orej ali slej pridružiti rimskim pogajanjem. Precej te-žkoč bi povzročil sporazum z Nemčijo, ker bn priključitev tržaškega ristanišča za izvozni in uvozni promet k njegovemu naravnemu zaledju, o čemer bodo prav tako razpravljali pri rimskih posvetovanihi. povzročita občutno škodo pristaniškemu prometu v hamburški in bremensk' luki. London, 5. marca. č. »D3ily Mail« poroča da bodo na konferenc Musso' nija. Ofim-bflsa in Dollfussa v Rimu razpravljali predvsem o nasledniib vprašanjih: 1 O sklenitvi sknnnera sporazuma med Ttaliio. Avstri-i« in Madžarsko 2 O 'taliianski protekcij' nad madžarskim no!iede'stvom in avstrijsko h»dos.trik>. 3. O izboljšanju trgovinskih Nova razorožitvena konferenca London. 5. marca č. Kakor zatrjujejo, namerava Macdonald v najkrajšem času sklicati novo razorožitveno konferenco za omejeno število udeležencev Konferenca bi zasedala v Londonu ter bi se je udeležile Francija, Italija Nemčija. Zedinjene države, Rusija. Japonska. Španija. Poljska Belgija. Mala antanta in nekatere nevtralne države. Baje so Francija Nemčija in Zedinjene države že pristale na sklicanje te konference, ki naj bi se sestala ob koncu meseca marca ali v početku aprila. London, 5. marca. AA. Zunanji minister lohn Simon ie na neko interpelacijo odgovoril. da Francija ni kategorično odbila predlogov ang'eške razorožitvene spomenice. Obsodba voditelja nemškega centruma Koln, 5. marca AA. Sodišče je obsodilo bivšega predsednika državnega zbora, člana centruma Rsseria zaradi zlorabe zaupanja na 7 mesecev ječe in 200 mark globe. Sestanek kraljev Aleksandra m Borisa Beograd, 5. marca. Ko se je bolgarski kralj Boris ▼ nedeljo na povratku v Bolgarijo peljal skozi našo državo, mu je prišel Nj. vel kralj Aleksander, ki se mudi na Oplencu, z avtomobilom ob 8 58 na železniško postajo Mladenovac naproti, da ga pozdravi. Oba vladarja sta se nato peljala do prihodnje nostaje simplonskega ekspresa. nakar se je Nj Vel. kralj Aleksander z avtomobilom vrnil na Oplenac. Sestanek je bil čisto zasebnega značaja. Ukinjeni okrožni inšpektorati Beograd, 5. marca AA. Notranji minister je na podlagi § 12 zakona o nazivu in razdelitvi naše kraljevine na upravna področja po odobritvi ministrskega sveta izdal odlok, s katerim ukinja okrožne inšpektorate r Ogulinu, Osijeku, Mostarju. Užicah, Tuzli in Kragujevcu. Vsa ta področja preidejo pod neposredno nadzorstvo pristojnih banovin-skih uprav. Prihod poslanika dr, Sna!a?kovica v Beosrrad Pariz, 5. marca. p. Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Snalajkovič odnotuje jutri na poziv jugoslovenske vlade v Beograd V političnih krogih krožijo govorice, da je bil poslanik pozvan v jugoslovensko prestolnico zaradi informacij, ki mu jih je pred dnevi dal zunanji minister Barthou o francoskem stališču in načrtih glede srednje Evrope. Sofijsko pismo Povolilna borba za Številke — Pred združitvijo »Junaka« s Sokolstvom Sofija, 3. marca. Tajnik Zedinjene zemljedelske sveže ln bivši minister v kabinetu velikega narodnega voditelja Stambolijskega, Hristo Stu-jaiirv, je izjavil vašemu dopisniku o zadnjih občinskih volitva v Bolgariji: Z veliko voii;no zmago je naša organizacija izralno zac< voljna. Rezultati so tako lepi, da ta'i šnih nismo pričakovali. Sele pred petimi meseci so se zdržlle opozicijske sile v i.kvi ru idej našega Aleksandra Stambolijskega V tem kratkem času nam ni bilo mogoče razviti one agitJ^ije, kakor smo si jo zamislili. To je bil razlog, da v polovici bol-ua.ukh oHin zveza sploh ai vložila svcjili k,u a-datnih list. Pa smo kljno :eniu dobi'. 99.673 glasov samostojno in 46.<543 glasov v koaliciji z drugimi strankami. Toliko število pristašev Je najbolj anesljiva garancija, da bomo v bližnji bodi<čiiosti pri volitvah v Narodno bob^anjc prilobil: 500.000 volilcev za naSo stvar. NtsmiE3lnLm izjavam zemlj* la.skili minut." v Gičev9 in D tuova a00 oseb Nekaj statističnih podatkov nudijo tudi uradi Borze dela in se lahko tako sklepa, da presega faktično število brezposelnih profesionalnih delavcev precej preko 141.000. Najmanj statističnih podatkov pa imamo o brezposelnih poljedelskih delavcih. Pri uradih Borze dela so vpisani samo sezonski delavci, ki so s pomočjo Borze dela že dobivali sezonske zaposlitve v raznih krajih naše države, predvsem pa v Franciji, Nemčiji in deloma tudi v Avstriji. Splošno je znano, da se število sezonskih poljedelskih delavcev, ki jih Borza dela pošilja v inozemstvo in v razne naše pokrajine, močno 2-manjšuje od leta do leta. Tako n. pr. imajo sezonski delavci iz Prekmurja letos samo še nekaj upanja na zaslužek v Franciji. Evidenca sezonskih delavcev daje najtoč-riejšo statistiko o brezposelnih poljedelcih. Splošno statistiko brezposelnih poljedelskih delavcev bo treba šele sestav:ti s štetjem, ki je že izvedeno na področju dunavske banovine. Banska uprava v Novem Sadu je zbrala podatke iz 288 občin ter ugotovila, da je bilo ob zaključku popisa lani v maju 58.363 brezposelnih poljedelskih delavcev. Istočasno pa so v 288 občinah našteli tudi 79.364 poljedelcev, ki nimajo zemljišč. Popisovanje bo treba izvršiti še v 114 občinah in se tako lahko reče, da je na področju dunavske banovine preko 100.000 poljedelcev brez zemljišč. Vsi popisani poljedelski delavci so delali v dobi enega leta povprečno samo 76 dni ali 2 in pol meseca. Podobno bo tudi v drugih banovinah in tako so zborovalci lahko upravičeno trdili, da je v Jugoslaviji preko 300.000 brezposelnih delavcev. Kar se tiče Slovenije, pa je znano, da prebiva na njenem področju nad 70.000 rodbin brez zemljišč ali pa z malimi zemljišči pod 4 orali. Tudi člani teh rodbin spadajo med žalostno armado brezposelnega delavstva. Izgubljene milijarde naših izseljencev Zagreb, 5. marca V prostorih Izseljenskega komisarijata se je vršil včeraj občni zbor organizacije izseljencev, na katerem so odborniki in člani organizacije razložili poslovanje in akcije društva ter očrtali smernice bodočega delovanja. Posebno pozornost so posvetili prihrankom izseljencev in ukrepom, da bodo izseljenci čimprej prišli do svojega premoženja, vloženega v domačih in tujih denarnih zavodih. Tajnik društva Je ugotovil, da so naši izseljenci izgubili doma in v inozemstvu preko 25 milijard svojih prihrankov Velike vsote so izgubili v raznih ameriških bankah, pa tudi denar, ki so ga pošiljali domov, jim ni na razpolago in so mnoge izseljenske rodbine zaradi tega v najhujših stiskah. Izseljenci so v 15 letih prinesli in poslali v svojo domovino v velikem zaupanju do denarnih zavodov od 15 do 20 milijard di KULTURNI PREGLED »Visoška kronika" v drami (Za 25 letnico umetniškega dela ge. Marije Vere) V soboto je imela naša drama velik dan. S krstno predstavo Tavčarjeve »Visoške kronike« v dramatizaciji in režiji ge. Mariie Vr-re je prva trag<-dinja naše drame praznovala 251etnico svojega umetniškega dela. Nad vsako ob-čaino mero zasedena hiša in svečana razpoloženost občinstva sta zgovorno pričali, da je v Ljubljani še zmerom mnogo žive ljubezni do teatra, zlasti pa mnogo ljubezni in spoštovanja do tako čiste. ,l.ako neposredne, iz najintimnejših globin človeške duše zajete umetnosti, kakor nam io daje Marija Vera. O jubilejnem slavju, ki je poteklo na prisrčen način, da ie naše gledališče redkokdaj deležno tako lepih praznikov. smo že pisal', danes moramo poročati še o "krstu nove »Vifiošk? kronike« same. O motivih, ki so Mariio Vero dovedli do tega. da je za svoje slavie izbrala prav dramatizacijo tega znamenitega romana, ki ga ie Tavčar v svoiih poznih letih napisal z vse boli »vežo silo in z vse globljim, vb- boli aproščenim zagonom kakor katerokoli svoie drugo delo. ie Marij« Vera že sama pripovedovala v našem zadnjem intervrewu Vzgon vsega njenega odrskega ustvananja se zdi. da prihaja prav iz tistega duhovnega eveta. v kakršnem ee triblj? tudi ta veeb najvišjih lepot in vsega najbolj strašnega narjev. Tako smo od naših izseljencev,prejeli trikrat več zlata, kakor od vseh naSih zunanjih posojil. Izseljenske denarne po-šiljatve so dvigale vrednost naše valute ter pokrivale mnoge plačilne bilance. S pošiljanjem in vlaganjem tolikih vsot so pokazali izseljenci od vsega začetka največje zaupanje v domovino, kar pa so izkoriščali pri mnogih denarnih zavodih razni špekulanti. Prihranke so vlagali izseljenci v denarne zavode v trdnem namenu, da jih ne bodo dvigali brez potrebe. Voditelji mnogih denarnih zavodov pa so se postavili na stališče, da so pri der>*rnih zavodih najvažnejši akcionarji in njihovi interesi. Svoje prihranke in vloge v banke so izseljenci krvavo potrebovali v prospeh svojih eksistenc, ki so si jih utvarili v tujini, v še večji meri pa za podpiranje svojcev v domovini. Baš, ko so se pričele v tujini rušiti z velikim trudom in žrtvami pridobljene eksistence, izseljenc.em tfenar, vložen v denarnih zavodih, ni bil več na razpolago. Zakon o izplačilih izseljenskih vlog pri bankah, ki so prišle v plačilne težave. Je prinesel korist in pomoč le nekaterim iz-seljencem-vlagateljem in še vedno ni uveljavljen v polni meri. Izseljenci zaradi tega upravičeno zahtevajo popolno zaščito svojih denarnih vlog in sploh uvedbo sistema, da pri denarnih zavodih ne bodo imeli vec glavne besede akcionarji, ki so napram vlagateljem dali relativno le male prispevke v obliki akcijskega kapitala. polna povest k. našega poznega sedemnajstega stoletja. Tam, kjer človeško trpljenje preide svojo najvišjo stopnjo, tam preneha njegova enkratna, minljiva stvarnost, n bedne besede zrase zakon, veljaven za ves prostor in za ves čas. v osebi se iteleša simbol. Na tej skrajni meji preproste resničnosti. kjer je umetniško ustvarjanje Mariie Vere doma. živi relastično verni, in vendar v grozotne tajne odeti lik krošnjarike Paaa-verice, ki se ob nji razviie tragika Polikar-pa Khallana. visoškega gospodarja, do viška. Ta Polikarp Khallan je nekoč zdavnai na poti iz vojske, v kateri ie služil po nemških deželah. tam nekje blizu Paesaua. ubil svojega tovariša Schwarzkobleria. da se ie sam polastil blagajne, ki sta jo bila skupaj uplenila, potem se ie vrnil domov, kupil Visoko in živel, kakor pač lahko živi človek, ki ie ubil in oropal človeka. Potem pride na Visoko Pasaverica. stara, izmučena žena. ki tovori platno po hribovskih vaseh, da bi prislužila kriha za svojo vmukinjo Agato nekje daleč na Nemškem, in pride, da bi umrla. Pred smrtjo se izpove in izda: ona je Scbwarzk6blerica — in pri bogu prekolne človeka, ki ie umoril njenega moža ln umoril nieno in Agatino življenje. — Iz lega Pri ishijasa sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden ob: čutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in uspešno tudi pn kongestiiah, proti jetrom in danki in pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Met xa zblifanja med iolo ta domom, kateremu lahko takSne prisrčne lepe dijaško prireditve ▼ resnici mnogo pripomorejo. Umor v Tuhinju Kamnik, 5. maroa Kakor J« že poročalo ponedeljkovo »Jutro«, so našli v soboto zjutraj v vasi Buču v Tuhinjski dolini na neki gozdni poti 281etnega moškega, ki je bil ustreljen v glavo. Ležal je po dolgem na poti, roke pa je imel v hlačnih žepih, kar je bilo dokaz, da je šel popolnoma brezskrbno po cesti, ko ga je nekdo ustrelil iz zasede. V Tuhinjski dolini smo sicer zadnja leta zabeležili nekaj ubojev, izvršenih v tepežih in raznih obračunavanjih med vinjenimi fanti, podobnega umora pa že ni bilo, kar ljudje pomnijo. Zato je zbudil ta primer veliko zanimanje po vsej dolini, posebno, ker ni so mogli dolgo ugotoviti identitete ustrelje- Sele danes dopoldne je prišlo v Kamnik sporočilo, da je bil to 291etni Filip Gerbec, doma v občini Zlato polje iz naselja Pšaj-novice, kjer so samo 4 kmečke domačije. Po tej ugotovitvi bi se tudi dalo sklepati o motivih umora. Filip Gerbec je bil že znan oblastim zaradi najrazličnejših prestopkov in je imel mnogo nasprotnikov. Nekdo se je hotel iz kateregakoli vzroka maščevati nad njim in ker je najbrž vedel, da se bo v usodnem času vračal po gozdni poti proti Pšajnovicam, ki leže kake tri-četrt ure od Šmartina, ga je počakal za drevesom in ga ustrelil. Kljub vsestranskemu poizvedovanju orožniki dozdaj še niso E li odkriti nobene sledi za morilcem. mogl Jadranski večer naših licejk Ljubljana, 5. marca Naše licejke. ki so znane po svoji kulturni podjetnosti, so snoči priredile v ka-zinski dvorani za mladino, za starše in za profesorje prav lep in prijeten večer. Podmladek Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji se je predstavil — in po^ stavil — z lepo naštudirano akademijo, ki jo mor |:o v vsakem oziru pohvaliti. Kar se izvajanja tiče, je bila na višku, prav tako pa sta hvalevredna tudi red in točnost, s katero so dijakinje večer otvorile in s katero so se vrstile točka za točko. Dvorana je bila nabito polna, kakor se pored-kem zgodi na podobnih dijaških prireditvah. Med odličnim občinstvom so se nahajali župan dr. Puc. pokrovitelj akademije, z gospo županjo, predsednik kuratorija mestne ženske gimnazije dr. Fettich z go. soproso. zastopnik pomočnika bana prof. Ferjan, direktor trgovske akademije dr. Pirjevec, predsednik JS tajnik TPD Pogačnik in pa seveda ves hišni profesorski zbor z dirigentom Jugom na čelu. Po izboru in po izvajanju sporeda je bila ta akademija nekaj posebnega med letošnjimi dijaškimi prireditvami. Pozdravnemu govoru načelnice podmladka Veruške Novakove sta sledili dve r\smi Jelke Ru-sove, pri klavirju Milena Šulgajeva, ki sta bili pri poslušalstvu deležni gromkega aplavza. Prav tako klavirski solo Zorke Bradačeve in dve pesmi Manči Mlejnikove (pri klavirju Drnovškova Darja). Burno odobravanje so žele ritmično-telovadne točke, ki sta jih naštudirali ge Trdinova in Vakljeva: ples v osmerici, ples mornarjev z vesli, veselo rajanje na plaži, pri katerih so razen izvedbe same vzbujali mnogo -občudovanja estetsko izbrani kostumi. Brez konca in kraja je bilo navdušenja za malega momarčka in njegovo deklama-cijo »Mi jadranski smo stražarji« (Alice Franzlova). Enako toplo je občinstvo sprejelo Vojko Prelovčevo in Zorko Bradače-vo, ki sta četveroročno zaigrali na klavir, ves licej pa je pokazal, kaj zmore, s svojim pevskim zborom, ki je simbolično izbral za svoj spored Foersterjevo »Pomlad« in pa venček narodnih pesmi. Spored je zaključilo narodno kolo. Prireditev, ki so jo oživljale prav številne in krasne narodne noše iz vseh pokrajin države, je potekla v vzornem redu in je v vsakem oziru dosegla svoj namen. Ko je bil zaključen umetniški spored, se je pričel dostojno aranžiran zabavni del. V buffetu, ki so ga pomagale urejati matere nadebudnih licejskih gospodičen, so se zlasti naše mladikarice odlikovale po svojih umetniško pripravljenih prispevkih. Mimo umetnosti in distingvirane zabave pa je akademija nudila še na prebitek pri tragičnega srečanja »e deianie romana široko razplet?. Ko stari Khallan umre in sin Izidor deduie za njim. ne more zase dedovati Visokega. Niemu. najbolj očetovemu sinu, je sojeno, da bo dedoval na svojo dušo samo očetov greh. Agata, ki jo je po naročilu starega Khallana poiskal in privedel na Visoko. da jo poroči in ji vrne ugrabljeni delež. ga ne more liubiti in se najde z mlajšim Juriiem, bratom njegovim. Izidor gre daleč v svet. in ko se vrne iz vojske in ko so vsi grehi oprani, ostane on sam na Visokem še tih. molčeč spomin na zločin, ki ie nekoč zdavnaj prizadejal toliko smrti in toliko gorja. Okrog tega osrednjega, tragičnega motiva se zbira in razhaja še množica dramatičnih zgodb in figur, da bi moglo vse gradivo Tavčanevega romana poelužiti skorajda za nekai odrskih večerov Marija Vera ie za dramatizacijo osvo;ila najbolj preprosto, a pijeteti velikega avtoria obenem na boli ustrezajoče vod;lo. Ona ni romana dramatizirala v navadnem pomenu besede, temveč j? samo izbrala najbolj dramatične momente iz niega in jih v tekstu, ki povsod čim-boli verno sledi originalnemu besedilu, nanizala v dvanaist slik nekakšnega odrskega epa Vse scene eo dramatsko dovoli žive in zanimive, da gledalca do konca priklenejo nase in da je dramatizacija v čeloti močna. Fragmentarnost. ki io očitijejo takšne predelave za oder. okusu sodobnega gledalca nikakor ni tuja. Nekai premišljenih črt bo lahko delo. katerega prva slavnostna predstava se ie zavlekla prav do polnoči. Hadžije potujejo v Meko Sarajevo, začetek marca Najvažnejša in najsvetejša življenjska naloga vernega muslimana je hadž, romanje v sveta mesta Meko in Medino. Mnogim pravovernikom islama je ta najvažnejša naloga tudi najtežavnejša, kajti sveta mesta so daleč in revščina je velika. Naši muslimani iz Bosne in Hercegovine se baš sedaj odpravljajo v Meko. Mnogi so že odpotovali. Hadžija — romar se odloči za romar v sveta mesta v dobi ramazanskega posta ali še poprej. Začetek hadžiluka je lepa ceremonija v džamiji. Ob zaključku molitve prebere imam odstavke iz svete knjige Korana, ki govorijo o hadžiluku. Verniki pozorno poslušajo besede, ki jih mnogi niti ne razumejo, vedo pa vendarle vsi, da je že odločeno, kdo izmed njih bo po-romal v najsvetejše islamske kraje. Dokler imam ne odmoli molitve za srečno romanje, verniki niti ne vedo, kdo se odpravlja na hadž. Ko Je molitev končana, vstane bodoči hadžija ter stopi k imamu. Ce je imam starejši od njega, mu poljubi roko. če je pa mlajši, ga pa objame in poljubi v lice. Moža. ki se je odločil na daljno pot, že v džamiji obkolijo sorodniki in prijatelji. Hadžija je v tem trenutku postal najvažnejša osebnost svojega okoliša. Fes si ovije z rumenim ovojem in odkar je bil v džamiji proglašen za romarja, si pusti rasti tudi brado. Dokler ne krene na potovanje, je njegova hiša zbirališče številnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Hiša pa je odprta tudi revežem, kajti vera nalaga romarju, da se na pot pripravlja tudi z deli usmiljenja. Hadž dandanes ni nekaj tako težkega, kakor je bil še pred 20 leti Romarjem so na razpolago moderna prometna sredstva. Z železnico potujejo do Soluna, kjer se vkrcajo na ladjo. Nekdaj pa so hadžije potovali v Alahovem varstvu, kakor je pač naneslo. Varna in urejena je bila samo pot po morju, drugače pa so morali biti romarji pripravljeni tudi na rajrazličnejše in tudi na najhujše dogodivščine. Svojo odločitev o romanju je nekdaj prikrival mož ženi in otrokom do zadnjega trenutka. Ko pa se je poslavljal, je bilo mnogo na skrivaj obrisanih solz. Prej nekdaj so se bosanski hadžije zbirali od vasi do vasi in potem so se vsi še zatekli v hadžijsko džamijo v Topliku. Do tja so jih spremljali tudi sorodniki in prijatelji in pri slovesu je bilo tudi mnogo pretresljivih scen. kajti često se je zgodilo, da se romarj-i z dolgega in nevarnega potovanja niso več vrnili. Hadžijski sestanki pri starodavni mošeji v Topliku so se vršili vse do leta 1888., ko pa so bile urejene železniške zveze, so se pričeli romarji zbirati v Sarajevu v Gazi Ali-pašini džamiji. V sveta mesta prispejo hadžije v slavnostnih dneh v«'ikega praznika Kurban bajrama. Okrog Meke so urejena romarska postajališča, kjer se romarji okopajo in preoblečejo v novo obleko, ki jo nosijo ves čas svojega romanja. To obleko si vsak hadžija prihrani za svojo zadnjo — mrtvaško. Najvažnejši obiski islamskega romarja veljajo Mohamedovemu grobu in vrelcu svete vode »Agu-Zemzen«. Nekaj te svete vode vzame vsak s seboj tudi v posebnih steklenicah v domovino, da poškropi z njo svoje najdražje in da mu je amulet proti raznim nesrečam. Romarji dobijo tudi razne dragocene spominske predmete. tako n. pr. je od hadža do hadža Mohamedov grob pokrit s preprogo, spleteno iz srebrnih vrvic, z enako preprogo Nogavice s zaščitnim znakom *ZU se izdelujejo iz diskretne poimat svile, a te poimat nogavice »o osvojile res ženski svet v Parizu, na Dunaju in ▼ Londonu. pa Je pokrit tudi čudodelni kamen v Maki — del meteorja, ki ga je Alah poslal na zemljo tedaj, ko so neki kalifi dvomili o Mohamedovem božjem poslanstvu. Ko Ja hadž končan, razderejo obe srebrni pre- ?rogi ter razdelijo srebrne nitke romarjem, 'e nitke vdelajo romarji v prstane, ki jih potem delijo svojim najdražjim. Najlepša stran hadža je dobrodelno udejstvovanje. Predno se odpravi na pot. obdaruje hadžija domače reveže, v svetem mestu Meki pa imajo spet tisočeri reveži velike koristi od romarjev. Romarji namreč koljejo črne ovne-kurbane v spomin na božjo prepoved človeških daritev in a temi ovni se potem gostijo trume revežev. Ko se vrne hadžijt. domov in ko deli svojim dragim svete spominske darove, je njegova hiša spet odprta revežem, kajti brea dobrotljivosti tudi hadž ne more biti ve liki sevab — zasluga pred bogom. Samomor neznane mlajše ženske Ljubljana, 5. marca V soboto ponoči Je začula zasebnica Na-sta Latinova, stanujoča na Ambroževem trgu, iz Ljubljanice pod sentpetrskim mostom klice na pomoč. Nagnila se je čez most in opazila v vodi, ki je zdaj hudo narasla, neznano dozdevno mlajšo žensko, ki so jo valovi z največjo naglico tirali dalja proti Kunčevi tovarni. Ob bregu Ljubljanice se je na klicanje Latinove nabralo navzlic pozni uri, bilo je okrog 11.30, ve5 pa-santov, ki pa ženski v vodi niso mogli pomagati. Davi je vest o neznani žrtvi Ljubljanica fiula tudi ga. Dejakova, stanujoča na VI-dovdanski cesti 22, ki je zjutraj našla doma listek, na katerem ji je sporočila njena služkinja, 1. 1913. v Ravnah rojena Marija Sintlerjeva, da odhaja iz življenja, z besedami: »Ne žalujte za menoj. Grem k svoji dragi mamici, ker mi ni več živeti. Mimi-ca Sintler.« Gospa Dejakova meni, da je skočila ▼ vodo Sintlerjeva, zaradi česar je odšla na policijo in zadevoN prijavila. Marija Sintlerjeva je bila v zadnjem času zelo potrta, to pa zaradi smrti matere in zaradi domačih razmer. Lani je v samomorilnem namenu skočil v Savo pri Hrastniku njen brat, mesarski vajenec, in odtedaj je tudi ona fantazirala, da si bo končala življenje. Pred odhodom od doma je bila Sintlerjeva oble« čena v karirasto obleko z belim ovratnikom in v zelen plašč. ___ NOVA GUMIJASTA PETA NENADKRILJIVE KVALITETE. Jugosl. izdelek. skrajšalo in zgostilo do mnogo večjega efekta. Režija Marije Vere je kroniko oživila ▼ nazornih, naglo menja'OČih se slikah im v ostro očrtanih obrazih. Vsa pridušena groza in vsa čista lepota, ki je v delu, se je zrcalila v osebah Ln v dejanju, scena ie brez vsiljivosti s preprostimi sredstvi živo označevala krai in čas. Najzanimivejši in naj-enotneiši ie v igri pač lik Pasaverice. Marija Vera ie kreirala v nji eno tistih svojih figur, ob katerih zaslutiš, koliko intimni lepote Ln koliko težkega gorja ie lahko skritega v človeku. V eni sami sceni se iez njeno Pasaverico razživel* vsa visoška tragedija do viška. Z nio Skrbinšek. Polikarp Khallan: oče in gospodar, ki se mu kolena šibi jo pod težo davnega greha, pa ima do konca dovoli trdno pest. kolikor je ie treba visoškenu gospodarni, dokler ne klecne pred obličjem smrti. Od njega ee predejo drame vseh liudi. katerih življenja so ee dotaknila njegovega. Tu sta Izidor in Jurij, sinova in dediča njegova, ki lima ie odločeno. da si bosta napol delila visoška bogastva in bremena: prvi (Greeorin). ki je v Izidorju ustvaril izrazito lep lik. težo greha in smrti, drugi (Jan) ženo. zemljo in življenje. Njunih usod sta deležni Margareta (Danilova) in Agata (Sarifeva). dvoje prosojno lepih dekliških du5 V tem tragičnem kror (Debevee) in sodnik iz Ljubljani (DaneS). Iz ostal« peetre množice se ti vtisneta v spomin Jeremijeva mati Medvedova in ciganka V. Juvanove pa še živi obrazi ki so jih igrali plut, Drenovee. Bratioa. P. Juvanova. Rakarjeva. V vsem je »Visoška kronika« vredna, d« jo občinstvo sprejme, kakor gre lepemu, lepo doživetemu domačemu del«. Fri. „Carmen" % gostom dr, AdrUmom Naš Mrojak dr. Adrian — umetniško ima — Moric, se te nedavno povrnil iz Nemčije ber se stalno naselil v Ljubljani. Njegov oče. šolski upravitelj na Spodnjem štajerskem, te bil sam znan pevec - tenorist. Glas ee f familiji rad podeduje. To zasledujemo lahko pri naših pe«vcih iz rodbine Rusov, ki ao z nekaterimi izjemami vsi tenoristi. Tudi dva sinova očeta - tenorista Morica. Adrian in mlajši Darian. sta tenorja. Sobotni gost naše opere. Adrian. je sočasno z medicinskimi študijami absolviral pri Wolfu na dunajskem konservatorifu tadi petje ter bil takoi nato angažiran za dve leti na »Volks-operi«. Z Dunaja je šel na Češkoslovaško (Ustje na Labi. Praga), od tam v Hanover, nadalje ie z berlinsko »Staateopero« pod Schilineaom ot> priliki operne turneje v A ▼ 26 meatih Amerike, ee vrnil »pet na Ducat je nato po prestanku >VoDwopere« gostoval ombera film • X* 8 posnetkov Din 1®'— Razvijanje Din L— * Kopija 49 Dta 1«— LOMBERG plošče, BYK foto papirji edino Drogerija KANC LJUBLJANA — MARIBOR Domač« vesti Iz listov V nekem podeželskem listu Mtamo to-le idilično vest: Predsednik krajevnega sadjarskega društva je priredil na društvenem delovnem prostoru praktično predavanje o pravilnem škropljenju sadnega drevja. »Kljub razglasu se je škropljenja udeležil le tajnik društva, a še tega je moral predsednik loviti.« Težka so pota napredka! * V Istem listu čltamo o zdravniku, ki si urejuje »rontgenološki aparat«. Poročevalec pristavlja tej novici takle komentar: >Sedaj si bode marsikdo dal pogledati v svojo notranjost, katera bi ostala drugače nepoznana.« ♦ Petdesetletnica Trgovske akademije v Zemunu. Do polovice 19. stoletja še nI bilo v Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in v Srbiji nobene trgovske šole Kot prva je bila z zagrebško vred ustanovljena zemun-ska trgovska šola, današnja akademija, 15. oktobra 1883. Ta šola je že od ustanovitve imela stopnjo popolne srednje šole iti že od začetka^ ni bila samo lokalnega pomena, kajti obiskovali so jo učenci iz vseh jugoslovenskih pokrajin. Skozi to šolo je šlo preko 6000 dijakov lii od 1. 1885., ko se je vršila prva matura, je bilo Izdanih preko 900 maturitetnih spričeval. V gospodarskem in' podjetniškem življenju naših krajev so se absolventi te šole udejstvova-11 z največjimi uspehi, na šoli sami pa so delovali tudi najuglednejši pedagogi ln strokovnjaki. Pri bolezni goltanca, hripavosti glasu in nahodu so neobhodno potrebne okusne ANACOT PASTILE. ♦ Posmrtni darovi arhitekta Helnzla zagrebškim revežem. Pokojni arh. Vekoslav Heinzel je pri svoji plodoviti poklicni delavnosti ln kot dolgoletni župan Zagreba živel in umrl v skromnih razmerah. V svoji oporoki pa se je spomnil raznih dobrodelnih ustanov in mestnih revežev. Večje zneske je razdelil reševalnemu društvu, gasilcem, sirotišču v Leskovcu ln Dobrodelnemu društvu sv. Roka. Poseben znesek je naklonil tudi skladu za podpiranje mestnih revežev Arh Heinzel je bil sploh vnet sotrudnik, organizator in dobrotnik mestnega reševalnega društva. Po njegovi zaslugi je reševalno društvo dobilo prva dva avtomobila za prevoz bolnikov ln arh. Heinzel Je kot župan sploh uredil ln vodil vse pri avtomobilizaciji voznega parka reševalnega društva. ♦ Smrt zaslužnega šolnika. Včeraj zjutraj je pri Sv. Marjeti niže Ptuja umrl v 55 letu starosti šolski upravitelj g. Ignac čoki. Pokojnik se je vsestransko udejstvo-val pri raznih organizacijah in društvih Pokopali ga bodo v sredo na domačem pokopališču Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Takse na meščanskih šolah. Drugi odstavek točke 2. tar. 318a taksne tarife med drugim odreja, naj se na meščanskih šolah pobirajo takse v polnem znesku Ker pa imajo meščanske šole po zakonu nalogo, da svoje učence pripravljajo na trgovsko-obrtno-industrijske in poljedelske poklice, in ker imajo te šole po zakonu stopnjo nižje srednje šole, je treba zaradi tega meščanske šole glede plačevanja taks po tar. št. 318 a taksne tarife izenačiti s strokovnimi moškimi in ženskimi obrtnimi šolami, to se pravi tudi na teh šolah je treba plačati polovico takse iz točke 2 pod a in b te tarifne ševilke, kakor je to predvideno za strokovne moške in ženske obrtne šole. ♦ Za pomoč brezposelnim. Iz Litije nam pišejo: Litijska obč org JNS je posvetila vso pažnjc svojim brezposelnim občanom Ustanovila je socialni odsek, ki ga vodi g Gjaja Zadnjič smo imeli na Stavbah sestanek vseh brezposelnih Zbrali smo njih imena in družinske podatke Te dni smo razdelili vse vpričo njihovega zastopnika g Jelena v 4 kategorije. V prvi so tisti ki so brez premoženja ln brez stano- Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. vanJa, v drugo skupino smo dodelili tiste, ki so začasno na vzdrževanju pri sorodnikih, v tretji skupini so tisti, ki dobivajo od katerekoli strani podpore, v zadnji skupini pa so oni, ki imajo kaj lastnine, a ki ni tolikšna, da bi zadostovala za preživljanje. Do torka je še možnost, da se že dodeljeni premestijo v druge skupine. Oni iz I. kategorije se bodo po turnusu zaposlili pri občinski regulaciji na Reki, one II. skupine pa bo od časa do časa zaposlil sreski cestni odbor. ♦ Razprava o polomu pregradske Prlvred-ne banke je bila zaključena po treh tednih z razsodbo, ki je mnoge jako iznenadi-la. Kakor znano, so bili obtoženi bivši direktor banke Janko Glojnarič in njegova dva sinova, ki sta z očetom vred vodila glavne posle v banki ln v upravnem odboru 3ivši direktor Janko Glojnarič je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora ln sicer pogojno, njegova sinova pa sta bila oproščena. Po dolgotrajni razpravi pred kazenskim sodiščem bodo prišle na vrsto sedaj še razne civilne pravde, kajti upniki bodo skušali na vsak način uveljaviti svoje terjatve na škodo onih, ki so Glojnariču podpisali razne menice. ♦ Alpinskl smučarski tečaj SPD na Krvavcu. Da se omogoči smučarska vežba vsem onim, ki se sedanjega smučarskega tečaja na Krvavcu niso mogli udeležiti, bo od 11. do vštetega 19. t. m. drugI smučarski tečaj na Krvavcu za alpinsko smuko, a to samo v primeru, da se za tečaj prijavi vsaj šest udeležencev. Pogoji so Isti kakor pri prvem razpisu: penzija 35 Din, prijavnina 30 Din, rok za prijavo najdalje do četrtka 8. t. m. v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova ulica, palača Grafike. Kakor poročajo, je zaradi novo zapadlega sneg smuka na Krvavcu idealna ln je udeležba priporočljiva vsem, ki se hočejo izpopolniti v smučanju po alpskem terenu. Nov priložnostni FOTOCENIK Vam Je brezplačno na razpolago v DROGERIJI GREGORI6, Ljubljana Prešernova ulica 6. * Pogrešajo ga. Od svojega doma v Slatini je odšel že pred mesecem 70 letni prevžitkar Matevž Bračič Pri Bračiču so v zadnjem času opažali duševno zmedenost, zaradi česar sumijo domači, da se mu je pripetila kaka nesreča ali da je Izvršil samomor. Mož je precej močne postave sivih las in ima na nosu brazgotino od ureza. Pri odhodu je bil oblečen v črn površnik ln cajgaste rjave hlače. * Rudarji brez mezd so tudi v rudniku Jalašnica. Uprava rudnika jim dolguje že preko 100.000 Din. Rudarji so ponovno prosili, naj bi se jim izplačal vsaj del zaostalih mezd, a podjetje jih je tolažilo od tedna do tedna in naposled celo od dneva do dneva. Namesto denarja so delavci ob koncu vsakega meseca dobivali obračunske listke, na katerih jim je podjetje samo potrjevalo dolžne zaslužke. S temi listki so se delavci zadolževali pri raznih okoliških trgovcih In ko naposled tudi ti, izčrpani od splošne krize, niso mogli več dajati živil na upanje, so bili prlmoranl zapustiti delo. V rudniku je delalo do zadnjih dni še preko 80 rudarjev, ki so sedaj poslali svojo deputacijo Delavski zbornici in politični oblasti v Niš, da bi prišli do svojih zaslužkov. ♦ Tečaj o cepljenju vinske trte na bano-vlnskl vrtnarski In sadjarski šoli v Mariboru, ki bi se naj vršil 10. t. m., Je zaradi nepričakovanih ovir preložen na poznejši čas. ♦ Sejem v Račnl pri čuiperku se bo vršil 10 t. m. ker bo 11. nedelja. ♦ Bančni uradniki) Neobhodno potrebujete strokovno knjigo; černe, Kontokorentl. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pra-žakova ulica 8-II. • Obledele oMeke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. na Češkoslovaškem in se je sedaj končno vrnil domov. Ni pa « tem rečeno, da je njegova pevska pot končana Cil. čvrst. zdrav, v najlepših letih, z bogato teatrsko in pevsko izkušnjo, z zalogo 45 partij (n. pr. »Prodana nevesta«. »Trubadur« >Aida«. »Moč usode«. >Fra Dia-volo«. »J-rnjfa«. »Carmen«. »Cavalleria ru-sticana«. »Lohengrin«. »Don Juan« itd.), od katerih mnoge lahko poie v slovenskem, češkem. nemškem n italiianskem jeziku, z odličnim koncertnim reojrtoj.rjem. bi mogel postati doma in v tujini močna, izredno lahko uporabljiva pevska sila vsakega teatra. Čuiem. da ga vabijo. — po izgonu vseh židovskih in inozemskih liudi — zopet v Nemčijo pod zanimivim pogoiem. da podpiše izjavo. da ie »čisto arijsk^sa pokolenja«. kar seveda ie Vendar pa bi mnogo, mnogo rajši ostal doma. ako bi se za domačina našel na kateremkoli izmed treh glavnih naših opernih odrov primeren kotiček. Niegovo prvo in žal. edino gostovanje v »Carmen« kol J ose je bilo najavljeno za prvo predstavo te opere, a se tega prenesli brez pojasnila na drugo predstavo, na dan proslave Marije Vere. na večer precejšnjega §Wile drugih prireditev na soboto Kluib vsem i temu pa Je bilo operno gledališč^ izvrstno obiskano, gosta dr Adriana so razigrani poslušalci tako na odprtem odru. kakor pred zastorom po k~ičanih aktih obsuli z najprisrčneišim ploskanjem, cvetiem in darili in predstava »Carmen« je pod taktirko ravnatelja e. P£ liča ponovno dosegla naiodličn^jši uspeh o dr Adrian oartiio iunaka drame. Joeeia. ob vlada pevski in igralski z naivečio lahkoto. ■ intenzivno duhovno poglobitvijo, s prijetno Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi m pri slabi prebavi uporabljajte znam PLAN INKA—C A J—BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA. MR. BAHOVEC, LJUBLJANA. 5. paket mora biti rezan tn plombiran. Dobiva se v lekarnah ln drogerijah, zavojček za Din . TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: ..PLANINKA - ČAJ - BAHOVEC" iz LJUBLJANE Rt-j. ^ Sp. br 76 o*i 5. II. 1932 barvanim, zelo simpatičnim tenorjem, ki se mu pozna takoi izvrstna šola. spretnost, rutina in večletna odrska praksa na velikih operah. Naše občinstvo ie, kakor že rečeno, gosta sprejelo z odprtimi rokami. Zveseli se vsake dobri, prijetne izpremembe. Lahko so naši stalni igralci in pevci najodlič-neiši umetniki, nai bi jim ne imeli prav ničesar očitati, toda gledati leto za ledom vedno iste obraze. ist> krenje, poslušati leto za letom isti, pa naj bo tjdi nebeški glas — to začne povprečnemu stalnemu obiskovalcu gledališč presedati. Ln prav nič mu ni zameriti, ako si zažrfi mali postranski skok iz »svetega zakona«, ki ga ie bil tako rekoč primoran skleniti e svojimi gledališkimi umetniki. To je pa morda tudi ena sama in edina temna stran stalnosti našega gledališkjga osobja. ki ji ne vem druge pomoči. kakor večkratno gostovanje dobrih drugih pevcev. Seveda ni6o taka zdravila poceni, in to naj bi naši godrniajoči eleda-liški obiskovalci zlasti v teb časih upoštevali. Tako. a upam. da ne drago zdravilo ie bil v soboto zvečer gost dr. Adrian. Pa ne samo on Prav z veseljem smo v vlogi Esoamilla pozdravili Marijana Rusa. ki ie prinesel v vlogo ropotaiočega. nad.itega to-rera nekai zanimivih novih not ter j? ie ob orvem poiavu po odpeti svoii iunaSki pesm* bil deležen spontan (»ga. krenkega aolavra Prav tako je poživil predstavo B. Z u P s n z novim, krinko izklesanim Zumigo. Ostale vloge so z veliko na$o umetnico go. T h i e r-ry - Kavčnikovo na čelu zavzemali 'sti pevci kakor prvič. Vgeikako bi operni ob iskovalci g dr Adriana v »Oarmen« ali katerikoli drugi operi radi 6lišali ponovno. Iz Ljubljane u— Dobrodelna prireditev mestne občine. Te dni pobirajo uslužbenci, odnosno uradniki mestnega načelstva v Ljubljani z nabiralnimi polarni prispevke za dobrodelno prireditev mestne občine ljubljanske, ki bo 10. t. m. v dvorani hotela Uniona. Skoro nemogoče se nam zdi, ko slišimo, da nekateri stalni dobavitelji mestne občine ničesar ne prispevajo. Naj pomislijo, da jim je mestna občina dala večkrat zaslužka in da bo denar prišel v roke siromakom ln brezposelnim. Prosimo, naj se ni-kdo ne odtegne splošni dolžnosti lajšanje bede siromakom. Upamo, da bodo Ljubljančani kakor vedno pokazali tudi zdaj svoje zlato srce. PRIDE! S. 0. S. - ledena gora PRIDE! Lep družabni večer JNS za KraKovo ln Trnovo. Odbor okrajne organizacije JMS za Krakovo in Trnovo je priredil v soboto 3. t. m. v Sokličevi gostilni v Trnovem lepo uspeli prijateljski družabni večer za članstvo. Prireditev je imela zlasti namen, da se čim več članov in delavcev te agilne organizacije spozna med seboj. Ob pol 21. ko je predsednik organizacije g. Albin Jančar otvoril prijateljski večer s pomembnim nagovorom, so bili prostori gostilne nabito polni. Večer so prav posrečeno Izpolnile posamezne točke, med katerimi je prav posebej omeniti prelepo petje članov Pevskega društva »Krakovo-Tr-novo«, ki je dalo večeru značaj prav prijateljskega razpoloženja. Tudi s šaljivimi točkami naši vrli Trnovčanl niso štedili. Na programu je bilo mnogo posrečenih kupletov ln veselih prizorov za netenje razpoloženja navzočnih. S to prireditvijo je pokazal svojo delavnost prosvetni odsek organizacije pod vodstvom g. Brodnika Antona in je podal dokaz, da Je vodstvo odseka zares v izkušenih in delavnih rokah. Sličnih prireditev si želimo Krakov-čani in Trnovčanl še obilo. u— Marij šimenc Je pevec najodličnejšlh kvalitet. Njegov glas je srebrnočist, blago-zveneč junaški tenor, s katerim se je vselej in povsod najčastneje uveljavil. Mogočno zmaguje s svojim velikim prožnim glasom v največjih ansamblih na opernem odru, zna pa tudi izredno lepo zapeti vrsto samospevov najrazličnejših avtorjev v koncertni dvorani. Kjerkoli nastopi Marij Šimenc, povsod Je dobrodošel gost. V petek 9. t m. priredi samostojen koncert, v veliki dvorani Uniona ob spremljevanju profesorja Srečka Kumarja. Cene so nizke, sedeži se dobe od 10 do 30 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Opozarjamo ua lepo delo kiparja Plr-nata: Josip Jurčič, razstavljeno v Izložbi Tiskovne zadruge. Kip predstavlja velikega pisatelja tako, kakor si narod ustvarja njegovo podobo iz njegovih del. u— Okrajna organizacija JNS v Kolezljl priredi v sredo 7. L m. ob 20. predavanje senatorja profesorja Valentina Rožiča Predavanje bo v prostorih Slovševe gostilne v Kolezijski ulici. K obilni udeležbi vabi odbor. u— ženski pokret In Zveza akademsko Izobraženih žen priredita t četrtek 8. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje lz zdravstvenega področja Predavala bo naša priznana predavateljica in priljubljena zdravnica dr. Finkova o belem perilu Vsa dekleta ln matere bi morali biti poučene o pojavu, katerega povod ln posledice naše ženstvo premalo pozna. Matere, prlvedite s seboj tudi svoje hčere. u— Poučno predavanje za foto-amater-je. Vse ljubitelje fotografske umetnosti opozarjamo na zanimivo predavanje znanega fotoamaterja g Karla Koraneka z Dunaja, ki bo pod okriljem TK Skale t sredo ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Ta prireditev bo na- URAN-KREMA ^^^ ZA LICE Vas napravi lepšo ln mlajšo. Dobiva se povsod. in jaz mislim, da bi se dalo to praiv lahko doseči, n; da bi bilo potrebno preveč občutljivo puščanje krvi. —i. Pia in Pino Mlakar sta minule dni nastopila v beograjski oueri z izrednim ispehom. V »Politiki« ie pisal dr M. M.: »Njun plesni večer ie ena najfinejših umenostnih manifestacij, kar smo jih imeli v Beogradu Čista umetnost, brez vsake sjnee.« O sodelovanju dr. Švare. ki je spremljal umetniško dvojico pri klavirju, sodi dr. M.: »To je umetnik solidne pianistične tehnike in mnzik zelo izgrajenega čuta za ritmične akcente. K divnemu rspehu Pie in Pina Mlakarja ie doprinesel znaten del« — V »Vremenu« je pisal Kosta P. Manoilovič: .Vsekako ie ba-i?*ni večer dvojice Mlakarjev umetnostni doeodeik za naše okolje: po njem si šel domov z nečim, kar se ti 'e dotaknilo duše. In želeli bi. da bi ta dvoiica ostala pri nas in e svojimi umetniškimi sposobnostmi doprinesla k razvoju in ustvarjanju naSe-ga baleta. ki mora dobiti tudi vse svoje nacionalne odlike.« Boža Lovrlča »Kapetana Nika«. dramo, ki ie o nji priobčilo »Jutro« dne 24 februar-ia daliSi pdlistek. ie iprizorilo Narodno =?le-laliSče v Zagrebu Občinstvo je snreielo T.o-vrič-v komad z očitn'm priznaniem. kritika oa kaže dell^ma mneni« Je poč domske de-1o: Če bi bilo tule. b' °t> naibr* oresomU boli dobrohotno — »Kapetana Niko« so ie prej uprizorili z lenim usr»bom v Bratislavi In v Pragi (Mestno gledališče). šla situ: uo veliko zanimanje številnih na ših amate-jev, čijih vrste so se v zadnjem času tako lepo pomnožile Predavatelj slo vi daleč po inozemstvu kot prvovrsten strokovnjak in umetnik, ki nam bo lz svojega bogatega zaklada slik ln lastnih lz kušenj pokazal ln povedal mnogo zanlmi vega in koristnega Brezplačne vstopnice dobe amaterji pri vseh ljubljanskih foto-trgovinah. u— Poročila sta se R Franek župe~ ln gdč. Anica Peterneiova. u— Združenje trgovcev v LJubljani opozarja, da bo kongres trgovskih zvez v Skop!ju 15. in 16. aprila. Ob tej priliki bo skupen izlet delegatov v važnejša mesta v južni Srbiji in potem potovanje v Solun, Krf, Brač in Dubrovnik. Prijave naj se vpošljejo na upravo združenja do 8. t. m., kjer se dobe vse ostale informacije. u—- Vse dijaštvo opozarjamo, naj si pravočasno nabavi vstopnice za Preporodovo igro v dramskem gledališču 13. t. m. Vstopnice se dobe v predprodajl v lokalu »Preporoda« Tomanova ulica 3. (Arena Narodnega doma) u— Revijo >Qlaa od doma« v režiji g. Delaka Ferda bo ponovil Kljub Jugoslovenskih akademikov lz Trsta, Gorice ln Istre v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Revijo, ki Je zbrana lz del pesnikov Grudna, Gradnika, črnejeve, Kosovela, Gregorčiča ln drugih prepletajo plesi, petje ln muzika. Kot nekako ogrodje vsemu delu pa so diapozitivi, ki pričajo o boli ln trpljenju naših bratov tam preko. Ker Je revija edinstven poizkus te vrste, zasluži, da si Jo ogleda vsakdo. Vedno večji postaja krog onih, ki v modri previdnosti rabijo 3SCancy Varol t napetem filmu naših dni POLJUB PRED OGLEDALOM po gledališkem komadu Ladislava Fodora Kaj je ženska nezvestoba aa moža. Kako se obnaša ženska, ko Izve, da je možu znano njeno početje. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Predstave ob 4., T.fc in 9. K »večer Predprodaja vstopnic od 11. — % 13. ZKD film »Ljubezen » snegu« je razveseljivo filmsko delo, v katerem se pri-rodna lepota posrečeno združuje s športnimi ln šaljivimi dogodivščinami. V tem filmu nastopajo znani in priljubljeni filmski igralci Walter Rieml, Guzzi Lantschner in Hella Hartvich. Film se bo predvajal v petek 9. t. m. u— Elitni kine Matica predvaja danes zanimivo filmsko delo »Poljub pred ogle dalom«. Dejanje tega filma Je zelo napeto ln polno zanimivih scen. — Zaradi tehničnih zaprek odpade danes film »SOS — le dena gora«, ki pa se bo nepreklicno predvajal v petek 9. t. m., na kar že danes opozarjamo. u— Popravek. V našem poročilu o občnem zboru Kola jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter v nedeljskem »Jutru« je tiskarski škrat prav nerodno popačil ime novoizvoljenega predsednika Kola, ki se pravilno glasi: artiljenjski general Pekič u —Dva pogrešanca. Od svojega doma v Vošnjakovi ulici 17 je že pred dnevi neznano kam odšel 24 letni Danilo Havelka Istotako je pobegnil lz LJubljane trgovski vajenec Ladislav Ažman, uslužben pri trgovcu Mencingerju. Ubral Je pot proti Kamniku, kjer ima starše, a se pri njih ni zglasil. Ažmana pogrešajo ie od 18. februarja. u— Z britvijo si Je prerezal vrat Na Igu si je včeraj dopoldne lz obupa prerezal z britvijo vrat 61 letni Jernej Urštč Nesrečnemu možu je Izteklo že precej krvi, preden so ga našli ljudje, ki so ga dali takoj prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Ur-šič je obupal zaradi tega. ker je pred časom oddal posestvo nekemu sorodniku, pa je prejemal zdaj od posestva premalo užitka. — V bolnišnico so včeraj prepelja li tudi dve žrtvi gostilniškega pretepa, tn sicer krošnjarja Tomaža S., stanujočega v Mostah, in pa delavca Pavla T., istotako iz Most. Oba sta ranjena na glavi ln na rokah. Razveselite sebe in svoje in naročite najboljšo slovensko družabno revijo „NAŠA POTA" Letno 60 Din. Ljubljana, poštni predal 114. ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« V 6ISK1. — Telefon 33-87 v torek, sredo In četrtek ob l/z'- to i/29. url zvečer monumentalnl zgodovinski velefilm v češkem jeziku Pasjeglavcl Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! Ernst Grob Pride! PESEM O SREČI i S)oramad radioaktivno zobno kremo Izpolnjuje več kot obljublja! Prijeti mladi vlomilci. V soboto je policija aretirala štiri mlade vlomilce, ln sicer Viktorja K., Milana K. in brata Franca in Josipa S., ki so prodajal! zlatarjem razne dragocenosti. Po aretaciji se je ugotovilo, da izvirajo predmeti, ki so jih prodajali, največ Iz vloma pri arhitektu O. na Sv. Petra cesti. Pri njih so našli tudi druge zlate predmete, ki so jih ukradli vlomilci v raznih hišah. Preiskava se še nadaljuje. u— Drevi ocenjevalni turnir Pleaio-sportnega kluba v Kazini. Udeležba za člane obvezna, gostje vabljeni. »Istotam vse informacije za I. mednarodni plesni turnir, ki bo 17. t. m. u— Občni zbor Kluba ljubiteljev športnih psov bo v torek 6. t. m. ob 20 v restavraciji Zvezdi. Zanimanci vabljeni. Danes najsenzacijonalnejši velefUm Bombe nad Šanghajem Boji z Japonci in bandlti — Sanghaj kot je v resnici. ZVOČNI KINO D V O B Predstave danes ob 4., 7. ln 9. Cene 2.—, 4.—, 6.— ln 8— Din Iz Celja Stareši iska orgtui unči jo. »&ii>ge« v Oelju. V nedeljo 4. t. m, dopoldne je bila na občnem zboru v Celjskem domu ustanovljena starešinska organizacija »Sloge« v Celju. Ta organizacija združuje v svojih vrstah abituftente, bivže člane naroini javnosti dobro znane dijaške organizacije »Sloge« na celjski gimnaziji. Naključje je hotelo, da se je ta organizacija ustanovila baš v času, ko proslavlja SJSU »Sloga« petnajstletnico svojega uspešnega delovanja. — Ustanovni občni zbor se je vršil ob lepi udeležbi ln je manifestiraj trdno voijo bivših »Slogašev«, sodelovati in podpir-iti stremljenja SJSU »Sloge«. V programu so predavanja, izleti in družabne prireditve. Na ta način se bo vzdrževal stik med sr ednješolci in ablturienti, ki jih veže skupna ideologija Soglasno so bila sprejeta pravila. — Izvoljen je bil prvi odbor, ki ga tvorijo: Boris Kalan, cand. iur. predsednik; Alenka Prekorškova. uradnica, p'/d-predsednica; Milan Orožen, stud. iur., tajnik; Ivan fiemrov, uradnik, blagajnik; odborniki: Branko Mikuletič, stud. iur., žir-ko Pestevšek, stud. med., Marjan Fi:ik, cand. iur., namestniki so: Savo Zuzič, str.d. iur., Boris Mišja, stud phil., Karel V -n-gust, stud. iur., Daniel Kostanjšek, stud. iur.; nadzorni odbor: dr. Jože Juhart, ocv. pripr., Tugomer Prekoršek, cand. iur. ta Miro čemigoj, stud iur. e— Opozorilo davkoph-čevaioetn! — Vsa imetnike obrti opozarjamo, da morajo io konca marca vložiti prijave o pridobe: oi. Izvzeti so samo oni rokodelci, ki ne stanujejo izven mesta, ki ne delajo s stroji na pogonsko silo ln ki ne zaposlujejo več kakor dv8 pomočnika Ti so glede pri dot line povšalirani in plačijo osnovnega davka letno 120 Din in za vsaJtega pomočnika 30 dinarjev četudi niso dolžni pred'ožiti ra-povedi, pa jim svetujemo, da predložijo ra-poved. v kateri uveljavljajo svojo prav co pavšaliranjr. S pridobnino je treba vlo-iti tudi napoved o poslovnem prometu. Vsakdo lahko od srede 7. t. m. dalje dobi natančne informacij v pisarni Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju. Obrtni dom. ZVOČNI KINO IDEAL nam danes zadnjikrat pokaže lepo ta napeto filmsko delo Izgubljene hčerke Predstave ob 4., 7. in 9*4. Cene 4.—, 6.— in 8— Din e— O norih davčnih predpisih bo predaval drevi ob 20. v dvorani Obrtnega doma konzulent Zbornice za TOI g. Žagar. e— Podružnica Narodno-strokovne zveze v Oelju bo imela ustanovni občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v salemi v Celjskem domu. Govorila bosta tudi ae« legata lz Ljubljane in Maribora. e— Poroka. V nedeljo se je poročil v LJubljani g dr Davona Kolšek, zdravnik ln agilni sokolski delavec v Velenju, z gdč. Ružo Krešičevo iz ugledne mostarske rodbine. čestitamo.' e— Za kapjo je umrl v noči na včeraj v Zavedni pri Celju v starosti 37 let trgovski zastopnik g. Franc Košič, brat režiserja g Milana Košica. Pokojnik je bil zaveden narodnjak, blag mož in vzoren družinski oče. Zapušča ženo in llletno hčerko. Pogreb bo v sredo ob 15.30 iz hiše žaloeti na mestno pokopališče. — V celjski bolnišnici je umrl v soboto 451etni dninar Leopold Weinzeri z Brega pri Polzeli, e— Zborovanje celjskih krojačev. V nedeljo 4. t. m. dopoldne je bila v hotelu »Pošti« skupščina Združenja krojačev in krojačic v Celju Skupščino je vodil predsednik g Ludovik Selišek, ki je pozdravil zastopnika Zbornice zi TOI iz Ljubljane, g. Žagarja in zastopnika Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju g Hohnječa. Skupščina je bila zelo dobro obiskana. Pri slučajnostih je zbornični zastopnik g. 2agar podal Izčrpen referat o novih davčnih predpisih in drugih obrtniških vprašanjih. Naposled je g. Bizjak poročal o konferenci. ki jo je sklicala Zbornica za TOI v Ljubi lani v zadevi tvrdke Tivar Vnela se je živahna debata tn je bila sprejeta resolucija z zahtevo da se uporabijo vsa legalna sredstva proti postopanju konfekcijskih tvrdk. ki groze ugonobiti rokodelsko obrt. e— Mladeniči, stanujoči v Celju - me»tn, rojeni 1914 in starelši, ki se morajo predstaviti letos naborni komisiji ln se želijo, četudi niso pristojni ? mesto Celje, udeležit! nabora v CeHu se opozarjalo na pravočasno vložitev zadevnih proSenj V smislu i 20 začas pravila o rekrutovanfu morajo bit' te piroSnle vložene naikasneje do 15. aprila. Obrazci se dobe pri mestnem načetetvu (soba št. 6). ^ffi (JoDSod kto (lomogcu zansis! Prhljaj izgine! # La*je prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo f jTEi jOLi •— Kino Union. Dane« ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Deklica z dežele« in zvočni tednik. e— Žrtve nesreč. V petek si Je »letni posestnikov sin Drago Kučiš na Humu ob Sotll pri igranju na domačem dvorišču zlomil levico. V soboto si je 201etni pre-vžitkarjev sin Anton Zemljak v Globokem pri Jurkloštru pri padcu na ledu zlomil desnico. V nedeljo je v rudniku Hudi jami pri Laškem zemlja podaula 341etnega rudarja Jožeta Catra in mu zlomila levo nogo. Ca-ter je bil tudi notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— fitiri tatvine. Tatovi kol«« ao zopet pridno na delu. V noči na četrtek je nekdo vlomil v kuhinjo za svinjsko pičo pri gostilni g. Franca Bergerja v Tremerju pri Celju in ukradel gostilničarju moško kolo. V petek ob pol 10 dopoldne je bilo posestnikov! hčerki Pavii Tomšičevi z Ostrožne-ga iz veže neke hiše v Aškerčevi ul. ukradeno črno pleskamo žensko kolo znamke »Puch« z evid. št. 2-87.741-5. Na kolesu sta bila pleten jerbas in ročka za mleko. V soboto j«= nekdo ukradel dimnikarskemu mojstru g. Antonu Košenini s Sp. Hudinje izpred neke gostilne v Gaberjiu rdeče pJeska-no kolo brez znamke s tov. št. 311.871 in evid. št. 2-87.654-5. V soboto okrog pol 12. dopoldne je nekdo izmaknil postrežnici Mariji Flatuškovt iz predsobe hiše St. 5 na Masarykovem nabrežju rjav ženski plašč in jopič. Iz Maribora MIh« Malai razstavlja v Mariboru. Prihodnje dni bo ▼ veliki dvorani Kazine otvorjena razstava grafike akad. slikarja Mihe Maleša, na kateri bo umetnik a približno 400 grafičnimi primeri prikazal razvoj svojega dela od L 1920 do danes Razstavil bo lesoreze, linoreze, radiranke. akvatinte, monotlpije, risbe itd., ki so bile razstavljene že po vseh večjih mestih v Evropi ia Jugoslaviji (Loadon, Varšava, Lods, Praga, Firenca, Antverpen, Beograd, Zagreb, Sarajevo, Ljubljana itd.), ki pa niso bile doslej Se nikdar zbrane v tako urejeno celoto kakor zdaj za Maribor. Zanimivo je, da je Maribor prvo mesto, v katerem Je Maleš razstavljal (1920). Jeseni bo Maleš razstavil tudi v Ljubljani a_ Društvo jug^lovenakih državnih upokojencev v Mariboru bo imelo v petek 9. t. m. ob 15 odborovo sejo v KoStomaje-vi gostilni v Mlinski ulici, občni zbor pa v nedeljo 18. t. m ob 9. v mali dvorani Narodnega doma (II. nadstropje). ar— upokojeno učiteljevo bo Imelo to-mesečni sestanek v četrtek 8. t. m. ob 15. r Koštomajevi gostilni v Mlinski ulici. a_ četrti zgodovinski večer bo v sredo 7. t m. ob 20. v Studijski knjižnici. Poročal bo prelat dr. Kovačič o sv. Cirilu in Metodu po bizantinskih virih. Vsi člani zgodovinskega društva vljudno vabljeni. a— Zahvala. Gospa odvetnika dr. For-nazariča je darovala namesto venca na grob pokojne ge. škerlove. tašče uelednih mariborskih trgovcev gg. Pinterja in Le-narda znesek 100 Din Počitniškemu domu kraljice Marije, zakar jI Izreka odbor pri srčno zahvalo! a— Na kožnem sejmu J« bilo včeraj prijetih nekaj prodajalcev, ki kož divjačine niso tmeli žigosanih od lovskih društev, ka kor Je predpisano. Prvotno »o domnevali, da so prinesli na trg kože divji lovci, a se je pozneje Izkazalo, da so kože prišli prodajat zapriseženi lovci iz raznih lovišč, ki Imajo pravico do odstrela ln smejo svobodno razpolagati s kožami. a_ Samomor 16 letne mladenke. Kakor smo že v nedeljo poročali, je v Gozdni ulici stanujoča 16 letna Marjeta Gufleitner-Jeva izpila v samomorilnem namenu večjo količino oetove kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer Je včeraj zjutraj umrla Kaj je mlado dekle gnalo v prostovoljno smrt, do danes še ni znano. tnserirffH* v ..JUTRU" V nedeljo 11. marca s a 2•t•k novega romana Krinke proti krinki Pripovedovana z najbolj prevejanimi sredstvi senzacijske tehnike, se odigrava pred bralcem skrivnostna drama, krčevito zgoščena r nekaj dni vožnje s prekomorskim parnikom. — Pošastne, pravljične tatvine na ladji so razburkale duhove potnikov in posadke. O storilcu ni sledu. Neprijemljiv Je, neviden . . . Drug sumi drugega, drug drugemu ne zaupa . . . Napetost, ki jo je dosegel pisec tega romana, je onkraj vseh primer. Berite „Jutro"! V nedeljo dne 11. t. m.! Banska uprava in podpiranje visokošolcev Na zasedanju banovinskega sveta je bilo govora tudi o podpiranju visokošolcev po banovini O stvari se je potem nadaljevala razprava tudi v nekaterih listih in zlasti med akademiki. Temeljila je v glavnem na poročilih, ki so jih o banovinskem svetu prinašali dnevniki, ki pa so bila seveda le prav kratki izvlečki. Z ozirom na to naknadno polemiko nam je poslal g. podban dr. Pirkmajer naslednji dopis: Ker se povodom zasedanja banovinskega sveta v časooisju ni točno reproduc.rala vsebina mojih pojasnil v zadevi visokošolskih podpor, oziroma ustanovitve akademske menze, vas naprošam, da objavit« glavne stavke mojih izvajanj po stenograf-skem zapisniku. Reke! sem med drugim: »Pr.znati moramo, da je cela vrsta koristnih visokošolskih ustanov (Oražnov dom, Akademski kolegi! in druge institucije), k: se intenzivno prizadevajo nuditi akademski mladini možnost, da se posveti svojemu Študiju. Tudi mestna občina mnogo stori. Banovina daje nad H20 dijakom štipendije od 200 do 600 Din mesečno. To je preskrba, o kateri ni mogel preje nihče niti saniati. Kadar smo odobravali na seji banovinskega šolskega odbofa prošnje, smo mog'i skoro vsem ugoditi in niti 20% prošenj ni. ki bi jih bili odklonili. Za bodoče hočemo spravni podpore v nekak sistem na ta način, da bomo preprečili, da bi se na več straneh uživala ta dobrodelnost. Zato bo v bodoče banovina za ljubljanske akademike izdajala samo bloke, nakaznice za hrano, kakor je bilo to svoj čas urejeno na Dunaju in na drugih univerzah. Ustanovitev posebne akademske menze je po moje mmnenju nepotrebna. Že na seiah banovinskega šolskega odbora se ie o tem razpravljalo in se je misel na ustanovitev posebne akademske menze opustila rad" tega. ker imamo že druge menze. Zato tudi mislim, da Z- Vidmar ne vztraja pri svojem predlogu, da se ustanovi posebna akademska menza. Izrazil sem svoje mnenje, sicer pa st lahko tudi banski svet iz- javi k temu vprašanju.« K temu še pripominjam, da sem tudi jaz prvotno stal na stališču, da je treba ustanoviti posebno akademsko menzo. ter sem sam dal pobudo za tako ustanovitev že leta 1930., ko sem prejel deputacijo »Centralnega akademskega podpornega društva«. Da se je misel ustanovitve posebne akademske menze zadnje leto opustila, za to so bili odločilni finančni razlogi, ker je stal banovinski šolski odbor na stališču, da je treba danes vsa razpoložljiva sredstva uporabiti za neposredno pomoč visokošol-cem. Ako bi hoteli ustanoviti novo menzo, bi drage Investicije (oprema, lokal) ter drugi režijski izdatki porabili večji del razpoložljivih proračunskih sredstev ter bi se krog podpirancev moral bistveno skrčiti. Spričo dejstva, da imamo več dobrih javnih In tudi dijaških kohinj (Domovina, Akademski kolegij itd.), ki so že amortizirale prvotne invisticije ter morejo vsled tega ceneje obratovati, se trenotno ni lahko odločiti za novo menzo. Saj moramo vedeti, da mora vsaka ustanova — tudi če ima socialen značaj — obratovati po trgovskih načelih vsaj v toliko, da se vsi izdatki krijejo z zanesljivimi dohodki. Gotovo pa ni nlkdo za to, da bi menze, ki so namenjene itak skoro izključno revnejšim slojem, obratovale z dobičkom, tudi če bi dobiček uporabljale za prehrano revnih visokošolcev, ker bi taka podpora šla na račun slojev. ki so sami potrebni pomoči. Končno naj še navedem, da ni točno, da sem predlog člana banovinskega sveta g. Vidmarja odklonil, temveč sem dopustil možnost, da se — ako bi se na predlogu vztrajalo — o njem razpravlja, kakor o vsaki koristni pobudi. Ako bi mogli uspeti, da bi se združila naša javnost za enodušno podpiranje posebne akademske menze ter bi smeli pričakovati vso pomoč trgovsk:h In industrijskih krogov, kakor je bila od g. člana banovinskega sveta ob!iub'iena. sem prepričan. da bo tudi banska uprava, ki ie dosedaj letno daiala nad četrt milijona d;-narjev za podpore visokošolcem in nr'ho-vim menzam. tako akcijo pozdravila in oodprla, ne veruiem pa, da bi katerakol" iavna uprava mog'a osvoifti ored'og. da se oodnore podeljujejo brez kritične ocene prošnjlka. Dr. Otmar Pirkmajer (iosoodarstvo Krediti Narodne banke Iz letnega poročila Narodne banke *a preteklo poslovno leto posnemamo naslednje podatke o gibanju kreditov v primeri s prejšnjimi leti. Poročilo pravi, da je bilo v nasprotju i letom 1931., ko so se posojila v teku leta povečala ra 616 milijonov, in z letom 1932., ko so nadalje narasla za 204 milijone, lani v teku leta zabeleženo zmanjšanje za 355 miljoniov. V začetku leta so znašala menična in lombardna posojila 2467 milijonov, ob koncu leta pa 2102 milijona. Od skupnega zmanjšanja posojil v višini 355 milijonov odpade na de-iansko zmanjšanje 292 milijonov, dočim je bilo 63 milijonov odpisanih zaradi dubioz-nosti. Menični portfeH ob koncu leta Je znašal I8u9 milijonov dinarjev in je bil za 303 milijone manjši nego v začetku leta. Pri centrali in pri posameznih večjih podružnicah je bilo gibanje meničnega portfelja v zad-nih 4 letih naslednje (v milijonih Din): 1930 1931 1932 1933 Beograd 711 8j5 784 636 Zagreb 171 542 577 4&9 Ljubljana 88 114 141 J40 Nov", Sad 43 66 102 104 Osije 37 64 83 73 Sarajevo 32 56 61 66 Niš 51 56 59 53 Skopi j o 71 54 52 40 Maribor 37 33 44 37 Sutotica 20 24 34 28 Cetinje 26 29 33 28 V teku lanskega leta je menični portfelj centrale nazadoval za 148 milijonov, menični portfelj podružnice v Zagrebu pa za 88 milijonov: stanje pri ljubljanski podružnici se ni mnogo spremenilo, pri mariborski podružnici pa je nazadovalo od 44 na 37 milijonov. Od skupnega eskonta odpade največji del na denarne zavode, in sicer 1084 milijonov nasproti 1251 milijonom ob koncu 1. 1932. in 1009 milijzonom ob koncu 1. 1931. Na industrijska podjetja je lani ob koncu leta odpadlo 463 milijonov (predlanskim 520), na izvoznike 104 milijone (109), na uvoznike 82 milijonov (107), na obrtnike In manjša domača industrijska podjetja 30 milijonov (44) in na kmetijske zadruge 28 milijonov (28). Lombardna posojila so v teku leta nazadovala za 52 milijonov, od 346 milijonov v začetku leta na 293 milijonov ob koncu leta. Pretežni del lombardnih posojil odra-de nadalje na centralo, kjer je bilo ob koncu leta lombardnih posojil za 252 milijonov (ob koncu leta 1932. za 285); nadalje odpade na Ljubljano 14 milijonov (18), na Zagreb pa 12 milijonov (17). ——- ■ Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 28. februarja zaznamenujc zmanjšanje zlate in devizne podlage za 6.9 na 1845.5 milijona dinarjev. Devize, ki se ne vštejejo v podlago. pa so istočasno narasle za 5.9 na 88.0 milij. Din. Kakor prejšnje mesece je tudi ob koncu februarja nazadovala rezerva kovanih novcev v niklju in srebru v blagajnah Narodne banke, in sicer za 30 8 na 287.4 milijona Din. Menična posojila so se nadalje zmanjšala za 13.1 na 1663.5 milijona Din, lombardna posojila pa za 0.6 na 205.1 milijona Din. Obtok bankovcev se je v zvezi t ultimom povečal za 71 milijonov in je ob koncu meseca znašal 4232.7 milijona Din. To povečanje obtoka je nastopilo zaradi dvigov z žirovnih računov, kar se kaže v zmnaj-šanju obveznosti na pokaz za 89.0 na 958 6 milijona Din. Obveznosti po žirovnih računih so pri tem nazadovale kar za 113.6 na 383.1 milijona Dinn. Obveznosti z rokom so se le za malenkost dvignile, in sicer za 0.6 na 1079.5 milijona Din Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjenno in znaša kritje v zlatu in devizah 35.54 odst (po zadnjem izkazu 35.55), v samem zlatu pa 33.99 odst (33.87). Stanje na dan 28. februarja je bilo naslednje (v milijonih din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. februarja): aktiva: podlaga 1845.5 (—6 9). od tega v zlatu 1764.8 (+0.1), ▼ valutah 0.02 (—0.4) v devizah 80.6 (—6.7); devize, ki se ne vštejejo v podlago 88.0 (+5.9); kovani denar 287 4 (—30.8); posojila na menice 1663.5 (—13.1); lombard 295.1 (-4X6): pasiva: obtok bankovcev 4232.7 (+71.0); obveznosti na pokaz 958.6 (—89.0), od tega nasproti državi 6.1 (—10.1), po žirovnih računih 383 1 (—113.6), po raznih računih 569 4 (+34.7); obveznosti z rokom 10795 (+0.6). Francoski uvozni kontingent za naš les Z odlokom od 1. decembra pret. leta je francosko kmetijsko ministrstvo znižalo globalne uvozne kontingente za les za leto 1934 za 75 odst. globalnega kontingenta v letu 1933. To znižanje naj bi omejilo uvoz iz držav, ki konkurirajo francoski domači proizvodnji. Sovjetski Rusiji bo priznan letni kontingent 160.000 ton, ki se bo odvo-jil iz skupine A (severne države) in iz skupine C (države centralne Evrope) Avstriji je dovoljen kontingent 150.000 ton Po informacijah Zavoda za pospeševanje zunanje trrovine bo znašal kontingent za vse države za prvo polletie 1934 596.000 ton. Količina še ni točno določena, ker še niso končana trgovinska pogaiania z nekimi državami. Od teh poffaiani bo odvisno, ali bodo zvišani ali znižani kontingenti v korist ali v breme kontingentov za drugo polletie Po dosedanvh informacijah W morata JuUoslaviia dobiti kontingent 12.963 ton za vsako polletie v letu 1934 Alžirski guverner ie dosedai izdal samo 25 odst uvo-mv^ dovoljeni iz dovoljenih kontingentov Od prti uvorni Vont;ngent za leto 19.-4 znaš.-" namreč 25.000 ton. t i 25 odst vsega glo-balneofl kont;ngenta Razdelien pa je tako-'r: USA 1040 ton Ita1'ia to*v F:nclv 15?2 ton Rumim"* 5664 ton 5vf>dcV« 4r0^ Tugoslavtia 11 030. druge d<-?ave 878 trm ckun«o Turih 1108 35 1113 85 Lonrfot 173 80 17* 4° V»wv.»rfc 340" 70 r>nri7 Pra«« 14° 17—1430' Trst 294 85 296 75 (pr-miia 28 5"M Av strijeki Šiling v privatnem kliringu 8.90. Curih. Pariz 20.3750, London 15.7250, New-york 309.75. Bruselj 72.15. Milan 2«.60. Madrid 42.10. Amsterdam 208.27&J. Berlin 122.80, Dunaj 56.45. Stockholm 81.05. Oslo 79 Kobenhavn 70.20 Praga 12.8350, Varšava 58.2350, Bukarešta 3.05. Dtinaj* (Tečaji v onv klirmgu.) Beocrnd 11.50, London 27.47. Milan 46.27, Newyork 540.06, Pariz 36.58. Praea 21.74, Cirrih 174.29. 100 S v zlatu 128 S pao- Efekti. Ljubljana. Volna škoda 812 den., 7Vt hi-VHHticijeko 70 — 71. 8°/« Blair 53 den.. Vi. Blair 50.50 d«n„ 7*'® Drž. hipotekama banka 64 den.. 4°/« agrarn? 37 den., 6°/e beelu-ške 52.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 312 — 315.50. za marc 313 — 315, za april 314 — 316. "*!• investicijsko 71 — 77. 4f<« agrarne 37.50 den., 73/o Blair 50.50 — 51, 8*Y« Blair 53 — 55. 6°'o begluške 52 — 53-50; delnice: Priv. agrarna banka 257 bL. Trbovlje 107 — 110. Beograd. Vojna Skoda 314.50. 313 zakH.. za marc 313 zakl].. za april 312.50 zaklj.. 7°/o investicijsko 75 zaklj.. 4°'o atrrame 36.50 zaklj.. 6% bjgluške 53.25. 52.75 zaklj.. 8•/• Bfeir 54 bL. 7% Blair 51. 50.50 zaklj.. TU Drž. hipotekama banka 64 bi.. Narodna banka 4300 zaklj., Priv. agrarna banka 257 do 260. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.10. Državne železnic? 19, Trboveljska 12.93. AIpine-Mon-tan. 12.25. Blagovna tržišča ŽITO. '+ Chieago, 5. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 87.875, za julij 87.25. za ST)-fceinber 88.25; koruza: za mai 51.75. za julij 53 75. za september 55.625. + Winnipeg. 5. marca. ZaS?tni tečaH: Pšenica: za mai 69.25. za Julij 70.75. + Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenc* za žito ne6premenrena Zaključena sta bila dva vagone koruze. Nudijo se (vse za slovensko postajo plačljivo v 30 dneh): pšenica (do ml>VBki tarifi): baška. 79-80 ka o« 147.50 — 150: srjtnska in banatska. 78-79 kilogramov do 145 - 147 50: knrnr« (do navadni tarifi): nova po 110 _ 112.50; nova sušena do 122 50 — 125; nova sušena za februar 130 — 132.50: moka: baška >0< do 245 250 banatska no + Norasadska blagovna borz« (5. t m.) Tendenca nesorem-»njena Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica -vi ni bor 100 _ 102: srednjebaška in »rimska 101 - 103: gomjebeška 102 - 104 ba ška Dotieka in slavonska 104 — 106. gor njebanatska 98 _ 100; hžnobanatska 96 do 98 Oves: baški. aremski. slavonski 52—54 Jefmen: baški in sremski 64/65 ke 70 - 72- Domladaitski 67/68 kg 78 - 82 — Koruza: baška in *remska ^ara do 81. baška stara, okolica Sombor 81—82: baška in sremska nova 63 — 65. nova sena 73 — 75 banatska nova sušena 70 do 71. — Moka: baška banatska >0g< in >Ogg« 177.50 _ 197 50 »2« 15750 — 177.50: »5« 137 50 - 157 50. .6* 107.50 - 117 50 ,7< 75 - 85: >8< 72.50 - 75; sremska slavonska >0g< in ,0gg« 172 50 - 187.50. .2« 152.50 - 167 50. »5« 132 50 _ 147 50: vfi« 102 50 - 1<*>'0 »7« 75 72.50 — 75. Otrobi: bažki, er?mski 68—70: banatski 66 — 68. Filo!: baški. sremski 120 - 122 50 + Budimpegtanska terminska borza (5. t m.) Tendenca nrijazna. oromet srednji. Pšenica: za marc 9.10 — 9.18. za maj 9.04 do 9.05: koruza: za maj 10.18 — 10.19, za julij 10.45 — 10.48. Rokoborbe v Unionu V dvorani Uniona so se pričele velike mednarodne tekme v rokoborbi, pri katerih sodeluje vqč znanih rokoborcev. V nedeljo so nastopili štirje pari. Kot prvi par sta se borila Jugo6loven Hercog in Čehoslovak Jandera. Hercoga je občinstvo burno pozdravilo, pa tudi Jandera je bil deležen aplavza. Hercog je tehnično boljši ter je premagal svojega nasprotnika v 2 minutah 40 sekundah z dvojnim nelsonom. Nemec Marunke in Madžar Bognar sta absolvirala vse tri runde. Borba je končala neodločeno. Bognar se je izkazal kot zelo dober tehnik. Neugoden vtis je nanravil boj med Rusom Abramovom in Madžarom Czajom. Czaja si je dovolil nedovoljene prijeme ter je bil od občinstva večkrat izžvižgan Razsodišče ga je kaznovalo z globo 500 Din ter mu zapretilo z izključitvijo pri nadaljnji borbi. Čeprav je Czaja zmagal v 18. mi-nnutah, je občinstvo priedilo ovacije Rusu Abramovu Tretja borba med Avstrijcem Kawanom in Avstrijcem Markom je bila tehnično zelo zanimiva. Zmagal je Kawan v 16 minutah z dvojnim nelsonom Nedeljsko prireditev sta zaključila Čehoslovak Mrna in Avstrijec Bachraty. Nasprotnika sta si enaka po tehniki in moči. vendar je zmagal Mrna v 6 minutah 30 sekundah. Včeraj v ponedeljek Je bil odmor Borbe se drevi ob 20 30 nadaljujejo z zanimivimi nastopi Borila se bost« tud: dva Jugoslo-vena. in sicer Ljubljančan Sotler, ki bo nastopil proti Cehoslovaku landeri ter Hercog, ki se bo boril z Avstrijcem Markom Kakor nam sporoča prireditelj ASK Primorje, so cene vstopnic znatno znižane. Umetno življenje in neživo prirodo Problem praspocetja - Razmerje med živo Srce iz živega srebra N* Dunaju je imel znani biolog prof. dr. Scheminzky predavanje, v katerem je govoril o možnosti »izdelovanja« umetnega življenja. Problem tega izdelovanja »e krije s problemom, kako življenje - sploh nastaja. Prav do novejšega časa se je ohranilo staro naziranje, da nastaja samo od sebe. K.er je bilo znano, da na zemlji življenje ne biva od vselej, sta se razvila iz neštevilnih na-ziranj o tem vprašanju dva problemska kompleksa. Del biologov je zastopal mnenje, da so se prve klice življenja naselile na zemlji od zunaj in dejansko poznamo mikroorganizme, ki so sposobni vzdržati grozoviti mraz, brezzračnost in močno sončno žarenje vesoljnega prostora. So tudi tako lahki, da bi jih svetlobni tlak prav lahko prenašal od svetovnega telesa do drugega svetovnega telesa Toda s tem, da preložimo nastanek življenja na drugo nebesno telo, problema nismo zadovoljivo rešili. Zato se nagiba druga skupina učenjakov k naziranju, da so prve prastanice samo zadnji člen razvoja od anorganske k organski substanci, torej mor« biti že v anorganski substanci podlaga za razvoj k živemu. Dejansko je eksperimentalno raziskovanje odkrilo polno stikalnih točk med »živo« in »neživo« naravo in v laboratoriju je iz neživih snovi sestavljalo takšne, ki so še pred kratkim nastajale kot organske samo v naravi. Emil Fischer je n. pr. umetno sestavil snov. ki je beljakovini že zelo slična, tako slična, da lahko zamenja naravno beljakovino kot hrana. Ne glede na to pa je znanost eksperimentalno dokazala neko veliko, notranjo sorodnost med živimi in neživimi snovmi. Z neživimi snovmi je lahko posnemala oblike živih snovi popolnoma, ustvarila je umetno mikroskopsko strukturo organizmov. a obenem je lahko proizvajala tudi živo gibanje in dihalne procese z anorganskimi substancami. Predavatelj je n. pr. v filmu pokazal skoraj neverjeten, senzacionalen poskus, kako prične živosrebma kapljica. ki se je v določenih okoliščinah dotak- Neznane pošasti vendarle živijo! Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko senzacijo in obnovila strastne debate nedavnega časa o možnosti in nemožnosti eksistence predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbiere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone ze!o redkemu pleme" Lochneška uganka rešena ? gali, in ki »o bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati Tedaj je zavlada! izgovor, da gre pač za kakšno žival zna- Truplo »pošasti« v razkrajaj očem se stanju mi kitov, ki ga je pa vendar še vedno dobiti ▼ severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živeli je modro sive barve m pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je pri-lično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo m — lochneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji oficialna znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega zavra, vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila registrirati. Z najdbo čudne naplavine na querque-villeski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda definitivno rešen, in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi zavri. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive fantazije in avtosugestije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi »e la- Pomladanski klobuk ne vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da »e bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila ves problem v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo sedaj priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo morala tudi zoologija pristati na to. da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. Voronov v Perziji Francoski listi poročajo, da bo odpotoval prof. Voronov v najkrajšem času v Perzijo, kjer bo študiral med prebivalci skrivnostni problem dolgega življenja. V Perziji namreč življenjska doba 140 let ni nobena redkost. Sloviti pomlajevalec pravi, da ne vidi vzroka, čemu ne bi dosegli takšne starosti tudi ljudje v Evropi in Ameriki. Srebrno se blešči ta čepica v pomladanskem soncu (Pariški model) Davek na inozemee v Franciji propadel Franooska zbornica in senat sta te dni zaključila razpravo o novem proračunu. V njem je bil velik kamen spotike problem obdavčenja tistih inozemcev v Franciji, ki živijo na njenem ozemlju manj nego deset let. Parlament je najprvo siprejel davek na inozemee v načelu in listi so zaradi tega poročali, da so vsi v Franciji manj nego 10 let živeči inozemci dolžni plačevati 10 odstotkov svojih stalnih dohodkov v državno blagajno. Senat pa je ta sklep razveljavil, nakar je predlog tudi v zbornici sami propadel s 378 proti 220 glasovom. 35.000 žrtev avtomobilskih nesreč »Odbor za sigurnost« v Chicagu je ugotovil, da je bilo lani v Zedinjenih državah Amerike usmrčenlh »aradi avtomobilskih nesreč 35.000 oseb. Približno milijon ljudi je bilo zaradi avtomobilskih nesreč ranjenih, med njimi Je 85.000 hudo poškodovanih. Škodo, ki so jo te nesreče napravile v gmotnem pogledu, cenijo na dobro milijardo dolarjev. Če advokat zapravi pravdo Neki odvetnik v Dortmundu je zastopal vdovo, ki mu je zaupala svojo zadevo, tako slabo pred sodiščem, da je tožiteltica na koncu vložila tožbo proti svoiemu pravnemu zastopniku. Sodišče je tožbo natančno proučilo ter obsodilo malomarnega advokata na 10 077 mark odškodnine ter na 3-odstotne obresti, ki tečejo od 15. maja 1930. Končno je advokat obsojen, da mora plačevati vdovi do konca njenega življenja vsako četrtletje 695 mark rente. Sodba je postala polnomočna v trenutku, ko jo je izreklo sodišče. nemo z jekleno iglo. utripati in dobi med tem utripanjem celo prav vidno obliko srca Drugi filmi so pokazali, kako 6e koščki kafre v vodi premikajo na popolnoma isti način kakor mikrobi v kaplji vode in kako posnema kaplia živega srebra v kromovi ali solitrni kislini za življenje karakteristične gibe stanic, ki jih imenujemo amebidni gibi. Biolog, ki bi mu pokazal takšen film in bi mu ne povedal, za kaj gre, bi nikoli ne dvomil, da ima tu opravek z živo substanco. Kaplje tuša v sladki vodi dobivajo oblike, ki so lastne samo sladkovodnim bitjem, v slani vodi pa posnemajo spet oblike slanovodnih organizmov. Nešteto takšnih podobnosti je odkrila novodobna znanost in vse to vodi nujno do zaključka, da med živo in neživo naravo ni temeljnih razlik, da je vse podvrženo istim naravnim zakonom. S tega stališča je dejal prof. Scheminzki ob koncu svojega predavanja, pa nikakor ni nemogoče, da bi znanosti ne uspelo izdelovanje živih stvorov v laboratoriju. Revolucija in porodi Na Dunaju zadnja leta čedalje bolj pešajo porodi. Ta pojav ni očiten samo na Dunaju, ampak tudi v drugih velemestih. Na Dunaju pa občutijo to tembolj, ker ostajajo postelje v porodnišnicah prazne, zaradi česar nameravajo ukiniti Prvo žensko kliniko, ki sta jo vodila v zadnjem času znana specialista prof. Schauta in Peham. V žalostnih dneh dunajske revolucije pa so v statističnem uradu dognali zanimive, ugotovitve, število porodov se je naglo povečalo in pomnožilo. Izprva si niso vedeli razložiti tega pojava, potem pa so prišli stvari do jedra: na periferiji mesta, kjer so grmeli topovi in so regljale strojnice ter je porodnice obhajal strah, kakšna bodočnost jih čaka, so matere rodile 2 do 3 tedne pred časom. Ginekologi pravijo, da so predčasni porodi v dobah strahot normalen pojav. Pod vtisi duševnih razburjenj porajajo matere dva do tri tedne prej kakor normalno Izkušnja zadnjega časa je pokazala to prav jasno. Z velike vojaške parade na Dunaja Moškim sigurne službe! liadimpeštanski proresor Josef Illes je nedavno sklical sestanek ao^olventov madžarskih visokih šol, ki so po dovršitvi študij ostali brez poklica. Na tem sestanku so obravnaval', statistiko, ki je pokazala, da je bilo v zadnjem času zaposlenih 1355 akademikov, dočim iih je ostalo brez sluibe še približno 1000. Večina teh, ki so bili zaposleni v zadnjem času, ima sicer prov^orične službe, toda nekaj je le boljše kakor nič. Illes dela sedaj na to, da bi se preostalih 1000 akademikov zaposlilo v poljedelski stroki in pravi, da ne bo inteligjntcm prav nič škodilo, če se nekoliko porazdelijo na kmetih. Na tem sestanku je bila izrečena tudi zanimiva ugotovitev, da je danes v Javnih službah nn Madžarskem za 30 odstotkov več žensk kakor pred vojno. Vlada, so dejali govorniki, si mora prizadevati, da bo zagotovila sigurne službe moškim, kajti šele potem se bodo ženske začele umikati i z služb, od katerih je njih življenje prav tako odvisno kakor eksistenca moških. Nov roman Thomasa Manna pri Fischerju v Berlinu izide ta mesec drugi del Marmove trilogije »Jožef in njegovi bratje«. Imenoval se bo »Mladi Jožef«. To delo znanega romanopisca in Nobelovega laureata je prvo, ki se pojavlja na berlinskem trgu po revoluciji narodnega socializma. Naznanilo romana je izzvalo ▼ berlinskem tisku splošno začudenje. Avtomatični stratosfera! balon V Ljeningradu so začeli graditi prvi avtomatični balon za stratosfero. Balon se bo dvignil že ta mesec in bo tako zgrajen, da bo lahko dosegel višino 40 km. Bakrn bo imel več gumastih krogel, ki bodo pospeševale start in gondolo, ki pa ne bo prirejena za posadko, kajti ta balon se bo dvignil v zrak brez ljudi. V gondoli bodo samo nameščeni registrirni aparati, ki bodo b težili stanje posameznih vremenoslovnih elementov, intenzivnost kozičnega žarkovja, količino kisika v zraku itd. Poleg tega bo gondola opremljena s fotografsko kamero, ki bo avtomatično fotografirala zemljo pod balonom. Cerro Cuerao premagan Neka dijaška odprava s turinske univerze, ki raziskuje Ande. poroča, da se ji je zadnje dni posrečilo splezati na vršac Cerro Cuerno. ki je visok 5650 m ln je doslej veljal za nepremagljivo točko najdrznejših hribolazcev. Branjevka zadela pet milijonov Pri žrebanju francoske Narodne loterije je zadela pet milijonov frankov sTečka, ki jo je kupila neka branjevka iz Quissaca. Srečna dobitnica je živela zadnje čase v tesnih razmerah in je mati več nepreskrbljenih otrok. Za dobro in slabo voljo »Kaj, bivšega igralca ste nastavili za korespondenta ?« »Da, je zelo dober igralec. Imate vtis, da vedno dela.« ★ »Za majhen denar dobite pri meni lahko zanesljivo vremensko napoved za vsak dan.« »Ali ste meteorolog?« »Ne, revmatik.c Čete avstrijskih prostovoljcev defilirajo pred vlado žena Staviskega pod ključem Aretirana, ko je hotela zbežati v inozemstvo — Prva sled za morilci Lednega svetnika Princeja — Skrivnostna rdeča rokavica kj— Pariz, 4. marca. Francoska, posebna pa pariška javnost Je bila prepričana, da je afera Stavisky že prekoračila svoj višek. To naziranje pa se j« izkazalo za napačno, kajti čekovna knjižica Staviskega z odrezal in Imeni podkup- Vdova Staviskega roj. Arletta Simon 1 Jenih oseb jt prinesla na dan niz novih senzacij, število prizadetih, ki so prejemali od Staviskega podkupnine, je izredno veliko. Velezanimivo je tudi to, kako je prišla knjižica z odrezki nakazil policiji v roke. Neki odstavljeni kriminalni uradnik, ki Je bil odpuščen pod Chiappejevim režimom, je iztaknil osebo, ki je hranila knjižico s talo-nL Notranjemu ministru in dvema policijskima uradnikoma je ime te osebe znano, javnosti pa prikrito. Zaradi tega krožijo o tem skrivnostnem posredovalcu, ki je baje oseba visokega družabnega položaja, cele legende v Parizu Drugo senzacijo pomeni aretacija bivšega uradnika v finančnem ministrstvu Guilbauja. Ribauda. Njegovo ime se je večkrat imenovalo v zvezi z afero Stavisky. toda šele zdaj je prišlo do njegove aretacije. Najpomembnejši dogodek v razvoju aad-njih dogodkov pa je nedvomno aretacija vdove Staviskega, rojene Ariette Simon. Kriminalna policija je preverjena, da je vdova pokojnega sleparja dobro vedela za moževo početje ter se je mogoče tudi sama Bonneva/, predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje vprašanje vzrokov ln krivde zaradi krvavih demonstracij na Francoskem v prvih dneh februarja udeleževala njegovih manipulacij. N* dvoma, da so ji znane vse osebe, katerih se Je Stavisky posluževal, da J« izvrševal »voje načrte. V zvezi • to aretacijo je posebno značilno to, da je bila rfeparjeva vdova prve dni po moževi smrti pripravljena dati neka važna pojasnila policijskim oblastim. Pa so Je zgodilo, da so posegle vmes tajne temne sile, ki so ji zagrozile z umorom in z ugrabitvijo dveh otrok. Zaradi tega se je začela baviti z mislijo, kako bi zbežala v inozemstvo. Na pobeg se 1e tako dobro pripravila, da je prišla njena aretacija tik pred poskusom. Da je Staviskega vdova poznala pota svojega moža, nedvomno izpričuje najdba odrezkov nakazansga denarja. Po begu Staviskega v Chamon^T. je Staviska skrila vse listine, ki bi utegnile obremeniti sleparja. Izročila je knjižico z odrezki nakazanega denarja svoji sobarici, ta pa jih je zopet dala naprej ln tako je prišel ta važen pripomoček policiji v roke. Pa tudi o Staviskem samem prihajajo s tem na dan mnoga doslej nepojasnjena vprašanja Na begu v Chamoni* je spremljal Staviskega njegov osebni paznik boksar Njemen. Z njim j- Stavisky zasnoval načrt pobega če« francosko mejo. Zaradi tega bo preiskovalni sodnik boksarja po- novno zaslišal, in to tembolj, ker si dvoma, da je Njemen poučen o marsikakdni stvari, ki je trenutno še zamotana. Francoski listi vedo povedati, da stoje v ta Ionih čekovne knjižice Staviskega talina, ki so se doslej Imenovala v Javnosti x največjim spoštovanjem. Notranje ministrstvo je izdalo obmejnim organom strog nalog, naj pazijo, da kdo ijzned krivcev s« prekorači državne meje. Naretfba se tanra-ja z vso strogostjo. Vse to je pripomoglo tudi, da s je skrivnost umora sodnika Princeja pomaknila % mrtve točke. Preiskava o umoru se gtbije ▼ Štirih smereh in pravijo, da ena od njih mora prinesti uspeh. Nož, ki se Je našel v bližini Princejevega trupla ab progi. Je bil po najnovejših ugotovitvah kupljen v nrfti pariški trgovini, in sicer ga je kupil približno 40 let star moški nizke postave. Policija zasleduje v tej smeri z največjo pazljivosti in meni, da 4e na. pravi poti. Kriminalna policija je poleg tega predložila vrv, s katero je bBo povezano Prtn-cejevo truplo na tračnice, na ogled trgovcem v Dijomi. Vsi trgova pa so odvrnili, da ta vrv nI bila kupljena v Dijonu, ampak 90 jo prinesli od drugod. Nadalje je dognano, da Je sodnik Prince osebno Izročil brzojavko v Dijonu, s katero je obvestil svojo žena o srečnem prihodu. Besedilo je napisal na blanketo z viS-njevo pisavo, prince je rabil pri tem nalivno pero, ki je bilo polnjeno z višnjevo tekočino r i.ajaiK oiaviSKega itouiagmuo Našla pa se je tudi rdeča rokavica. Kakšnih 50 m od mesta, kjer je viak povozil Princeja, je ležal poleg srebrnikov, treh vozovnic in drugih papirjev rokavica rdeče barve. Ta rokavica daje oblasti mnogo misliti, kajti s pričami je dokazano, da je nosil Prince na dan umora sive iokavi-ce. Ni torej dvoma, da je moral izgubiti rdečo rokavico eden Izmed morilcev sodnika. In slednjič se je policiji posrečilo ugotoviti številko črnega avtomobila, ki se zdi detektivom sumljiv. Dotični voz pa ni bil iz Dijona in »o si morilci najbrže preskrbeli vozilo od drugod, da so s tem lažja zabrisali sledove za seboj. Spričo teh ugotovitev je najhujša obremenjen odstavljeni državni tožilec Pres-sard, set bivšega min. predsednika C&au-ternpsa. Očitajo mu, da Je bil on tisti, ki je zatiral vse ovadje proti Saviskemu. Zato je bil odipuščen iz službe, s tem pa še ni končana njegova odgovornost. Prebivalstvo Pariza je prepričano, da se je Sel« začela. 2 Din — Jurčičeva številka »ŽIVLJENJA IN SVETA*4 VSAKDAN ENA »Zakaj prinašaš Skropiinioo na mizo?« »Ker so Je solntk ubil!« i P O R T Teniški gimnastični večeri Kot vsak« panoga športa potrebuje tudi tenis gotovih gimnastičnih treningov in to pred začetkom sezone. SK Ilirija priredi za člane in prijatelje teniškega športa gimna" stični tečaj, ki ga bo vodil priznani trener g. Haftl. Prvi večer bo ▼ sredo 7. t m. ob 18.30 na velesejmu v paviljonu, kjer so dosedaj nogometaši trenirali. Odveč bi bi" !o naštevati koristi, ki jih dobiš od dobrega in strokovnjaško vodenega gimnastične-ga treninga, ki se pozna baš tedaj, ko se po dolgem odmoru zopet prične tenis na prostem Poleg treningov se bo tudi igralo v paviljonu, in sicer 3 do 4 krat tedensko. Gimnastični treningi bodo dvakrat tedensko po eno uro Treningi so namenjeni damam in gospodom, družabnim igralcem, katerim se bo letos posvetila največja pažnja, za tekmovalce je pa udeležba obvezna Vsi oni tekmovalci, ki so v sezoni 1932. tekmovali za SK Ilirijo, se morajo zanesljivo udeležiti treninga, ker bo tudi nadaljnji trening tekmovalne vrste vodil g. Haftl Prvi večer je obenem tudi sestanek vseh igralcev v svrho razgovora za bodočo sezono, ki je tik pred vrati. Razdelile se bodo pa tudi ure za trening v paviljonu. Letošnja sezona nam obeta mnogo delovanja in razmaha. Zato najCuna SK Ilirija na sodelovanje vseh igralcev Gospodje in dame naj prinesejo s seboj teniške čevlje, dame lahke obleke, gospodje pa po možnosti kratke hlače in majice. Olimpijada v Berlinu Od Jugoslovenskega olimpijskega odbora smo prejeli naslednje: Priredi tel jski odbor za XI- Olimpijado v Berlinu je pričel z intenzivnim delom. Razposlana so vabila z« sodelovanje na tej Ohmpijadi. Naš olimpijski odbor je sprejel povabilo, podn;sano tki predsedniku dr. Le\valdu ter povabilo za IV zimsiko Olimpijado. podoisano od predsednika dr. Halta Olimpijske igre se bodo vršile od 1. do 16 avgusta 1936 v Berlinu, a IV zimske oliraoijske igre od 6. do 16. februarja 1936 v G&rmisch-Partenkirchenu. Naš Olimpijski odbor je ti vabili vzel na znanje ter bo delal z vsemi sredstvi na to, da bo naša reprezentanca kar najbolje pripravljena in kolikor bo mogoče mnogoštevilno zastopana. Glede stroškov m olajšav na železnicah se je naš Olimpijski odbor informiral že sedaj, prejel pa je samo neobvezen odgovor. po katerem bo znašal strošek za eraebo RM 6 dnevno (okoli 110 Din) v olimpijski naselbini, ki bo postavljena 14 km od stadiona. Zvezo z mestom bo vzdržavalo veliko število avtobusov. Vsak narod bo lahko pripeljal lastnaga kuharja. Cene stanovanja in oskrbe v hotelih je predvidena na RM 8 m osebo. Prva številka službenega mesečnika pri- rediteljskega odbora v Berlinu je izšla v vseh važnih jezikih, a na? Olimpijski odbor ga je odposla vsem savezom s prošnjo, da mu javijo, na kateri naslov koliko komadov in v katerem jeziku želijo dobivat' ta mesečnik. V prvi številki je tudi obširen pregled o pripravah za Olimpijado v naši državi. Naš Olimpijski odbor bo sedaj tevedel akoijo, da zainteresira za Olimpijado zlasti one športne organizac:je ki zastopajo one panoge športa, ki do sedaj še niso bile zastopane na olimpijskih igrah. Za one vrste S"x>rtov, za katere so potrebne za treninge dvorane, se bodo storili koraki, da jim gre- do na roko šolske oblasti. Zastopnik Olimpijskega odbora bo osebno informiral vse naše športne s«.voze o pripravah za Olimpijado. Vzporedno s temi pripravami se Nemčija pripravlja — z znano temeljitostjo — za zimsko olimpiado 1. 1936. V Garmisch-Partenkichenu bo že za letos zgrajenih več zimskosportnih naprav, ki jih bodo takoj odprli in preizkusili. Tako je tik pred dovršitvijo velika skakalnica na hribu Gudi, kjer bodo izvedljivi skoki do 80 m. Nova olimpijska proga za bob bo otvorjena kmalu po novem letu. Razen tega nameravajo zgraditi ob Rieskem jezeru nov ledni stadion. Nemci trdijo, da imajo za 1. 1936 obljubljeno v Garmischu udeležbo 16 narodov. — Olimpijski stadion v Grunewaldu bodo po zagotovilu Hitlerja in s podporo države spremenili v ogromno športno areno za 100.000 gledalcev. Razen tega mislijo postaviti še dva posebna stadiona, za kolesarske dirke in tenis. To bo največja manifestacija za mir, pravijo sami il Delovni klub pri LNP. Danes ob 21. seja v podsaveznem tajništvu. Službene objave ljubljanskega podsa-veza JSZS. Jutri ob 18.30 je v damskem salonu kavarne Emone redna seja uprav, odbora. Polnoštevilno! ASK Primorje, nogometna sekcija. Od danes dalje bodo redni treningi na klubo-vem igrišču, in sicer vsak torek, sredo, četrtek in petek od 14.30 do 16. ure za ju-niorje, od 16. dalje za ligino in I. moštvo Vsi igrači vztrajno na delo! SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone z običajnim dnevnim redom. — (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 1S.30 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnastični trening in country tek. Zaradi predstoječih nastopov udeležba obvezna. — (Hazenska sekcija). Gimnastični treningi v telovadnici so ukinjeni. Današnji trening bo ob 17.30 na prostem. Garderoba na drsališču. Tiste, ki so ob 17 30 pdrža* ne. imajo trening ob 18.30 istotam Vodstvo sekcije opozarja na točnost. Ela, Elza, Boža, Nika. Poldi gotovo. Prihodnji trening bo v četrtek, v soboto in nedeljo dopol-dne. 2SK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. seja odbora uprave igrišča pri Kočarju. Vsi gotovo! — Nogometna sekcija. Danes od 15. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. 2SK Hermes (table-tenis). Danes ob 18.30 seja sekcijskega odbora pri »Kočarju«. Vremensko poročilo JZSS in SPD od 5. t. m zjutraj: Kranjska gora, Rateče — Planica: 0 stop., barometer se dviga, po-oblačeno. mirno, 50 cm srenja. Vršič in Tamar 250 cm pršiča. Bistrica, Boh. jezero: zelo oblačno, vetrovno, južno, 50 cm srenja. smuka dobra. Bled: —3 stop., zelo oblačno, vetrovno, 10 cm sreža. led grapav. 15 cm debel. Smučarski dom na Pokljuki: —4 stop., oblačno, naletava suh sneg. smuka dobra. Od 3. t. m. zjutraj. — Planina na Kraju: —1 stop., oblačno, sneži, mirno. 90 cm novega pršiča. nad 3 m snega, smuka idealna, izgledi in smuka v planinah izvrstni. Dovje—Mojstrana: jasno, sneg deloma poledenel, smuka ugodna, smuka v planinah prav dobra. Krvavec: —6 stop., mirno, toplo, solnčno, lahen sever, snega približno 100 cm, idealno zglajeno, 5 cm novega pršiča, na južni strani kaša, smuka idealna, smuka v planinah zelo dobra. Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Zborovanje krajevne organizacije JNS v Novem mestu je bilo v soboto zvečer, Otvoril ga je predsednik g. Davorin Matko, ki se je v uvodnih besedah spomnil umrlih članov Splihala. Kobeta, Kokliča in Smoleta. Njegovo poročilo izkazuje 222 članov, med katerimi je 180 uradnikov in upokojencev. Daljši govor je imel delegat sreske organizacije g. dr. Režek, ki je obravnaval gospodarska in politična vprašanja v okviru dela JNS. Glede zunanje politike je omenil, da je danes Jugoslavija faktor, preko katerega se ne more nič storiti. zlasti po balkanskem paktu Pri gospodarskih vprašanjih se je dotaknil nekaterih zakonov Glede inflacije je dejal, O Masarvku - filozofu in državnika bo predaval dr. Vašoč v torek, dne 6. t. m., zvečer ob 20. uri v Sokolskem domu. da bi bil to nevaren eksperiment, katerega odgovornosti ne bi nihče sprejel. Po rodoljubnem govoru davkarja g Juraka se je oglasil tudi direktor gimnazije g. Vagaja. ki je naglasil potrebo večkratnih sestankov Blagajniško poročilo g. Menarda izkazuje 1386.50 Din dohodkov in 1023.50 Din izdatkov Revizor g Starklj je predlagal odboru absolutorij. ki je bil soglasno sprejet Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom g. Davorinom Matkom Kot delegati v sresko organizacijo JNS pa so izvoljeni gg. Matko, Vagaja, Pavlin, Lempe. Pavčič in Mikolič. Z Jesenic s— Velik zbor občinske organizacije JNS na Jesenicah se je vršil v nedeljo dopoldne v dvorani postajne restavracije. Bil je sijajno obiskan Najbolj častno so bili zastopani obrtniki in delavci, ki se dan za dnem prijavljajo v stranko. Predsednik organizacije g. dr. Frančišek Kogoj je otvoril skupščino z lepim nagovorom. Tajnik g Leon Pibrovec je poročal, da članstvo stalno narašča in da je med letom pristopilo na novo 75 članov Glavno delo uprave se je osredotočila na zadnje občinske volitve To delo je vodil posebni od uprave izvoljeni odbor pod vodstvom predsednika odbora g dr Obersnela Temeljite priprave za volitve so prinesle JNS sijajno zmago Skupščino je pozdravil mestni župan Jože Zabkar kot predsednik sreske organizacije JNS in v imenu sreskega poslanca ministra n. r Ivana Mohoriča. ki se zbnra ni mogel udeležiti zarad' zasedanja Narodne skupščine v Beogradu Pregledno poročilo o občinskem gospodarstvu le podal mestni blagajnik g Janko Avsenik. ki je stvarno zavrnil očitke opozicije o črnih fondih, ki jih ni. pač pa so določene lepe postavke za gradnjo Gasilskega doma in mestne ubožnice, za razširjenje poslopja meščanske šole, za napeljavo vodovoda pod Mežakljo, za izpopolnitev kanalizacije, za popravo in zavarovanje mostov čez Savo na Plavžu in na Hrušici. Razvila se je o tem stvarna debata, v katero so posegli gg. Sušnik Matija, župan Zabker, Marko-vič in Rabič. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen dolgoletni predsednik dr. Kogoj, v odbor pa 10 odbornikov. 5 namestnikov, 3 pregledniki in za sresko glavno skupščino 8 delegatov in 8 namestnikov. Iz Skofle Loke II— Obstoj meSčanske šole. V zvezi ž deputacijo škofjeločanov, ki je posetila te dni pomočnika bana g. dr. Otmarja Pirk-majerj«, so se pojavile v škofjeloški javnosti vesti, da je obstoj meščanske šole ogrožen Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da so vse te vesti izmišljene. Meščanski šoli je zagotovljen razvoj, tako da bo ta zavod po dveh letih popoln, ker se bosta postopno otvorila še tretji in četrti razred. Deputacija je obrazložila na banovini le velike težkoče, ki jih ima škofjeloška občina s sestavo letošnjega občinskega proračuna. šl— Obnovitev škarpe na Viličarje je sklenila občinska uprava. Zaenkrat je na razpolago iz bednostnega sklada 8000 Din. Vsega dela pa s tem denarjem ne bo mogoče opraviti. Iz Ptuia j— Uspešna intervencija sreske organizacije JNS. Na prošnjo ptujske sreske organizacije JNS je narodni poslanec g. Pe-tovar Lovro interveniral pri finančnem ministru zaradi podaljšanja roka za prijave biciklov, ki je bil letos zelo kratek. G. poslanec je dobil od ministra zagotovilo. da se bo rok podaljšal in je zadevna odredba za davčno upravo v Ptuju na potu. Sreska organizacija opozarja one člane, ki še niso prijavili svojih koles, da s prijavo še počakajo, dokler odredb« ne bo objavljena. Davčna uprava v Ptuju je seveda morala doslej postopati po zakonu in pobirati poleg takse tudi zakonito kazen j— Ljudska univerza. Prihodnje predavanje pod okriljem odbora za splošno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja bo 7 t m ob priliki 84 letnice predsednika ČSR dr Masaryka o češkoslovaški re- Publiki in njenem prtdsedniku Masaryku redaval bo profesor Veselko. Začetek ob 20. v gremijalnih prostorih j— V Ptuju sta umrla mestna delavca Svenšek Jožef 72 let star, ki se Je pred kratkim ponesrečil pri delu in dobil notranje poškodbe, in Smigoc Jožef, 60 let star. Blag jima spomini J_Kino bo predvajal ▼ sredo in četrtek ob 20. zabaven film »Taka deklica se ne pozabi«. Dodatek Ufin tednik. * GORNJI GRAD. Pri naši gasilski četi se vrši samaritanski tečaj, ki ga vodi sanitetni svetnik g. dr. Rak Janko iz Gornjega grada. Zanimanje za samaritanski tečaj je prav veliko. V dolžnost nam je, zahvaliti se sanitetnemu svetniku g. dr. Raku za vso naklonjenost, ki nam jo izkazuje s poučnimi predavanji pri tečaju. MAKOLE. Dne 25. februarja je po rani maši predaval v šoli kmetijski referent ta Maribora g. Stropnik o oskrbovanju in obrezovanju sadnega drevja in uničevanju sadnih škodljivcev. Z velikim zanimanjem so navzočni sledili dobrim izvajanjem in posegali tudi v debato. Predavatelj je dajal na vprašanja potrebna pojasnila. Takih zanimivih predavanj, v katerih aktivno sodelujejo tudi poslušalci, si Se želimo. Predavatelju najlepša hvala! PODNART. V nedeljo teden se je ustanovila v Podnartu strelska družina ob lepem številu članov. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Markelj, podpredsednik g. Pogačnik, blagajnik g. Pire in tajnik g. Molan. ROGAŠKA SLATINA. Podružnica Družbe sv Cirila in Metoda bo imela redni občni zbor v soboto 10. t. m. ob 20. v hotelu »Pošti«. Vabljeni člani in prijatelji! ST. LAMBERT. V nedeljo bo imel pri nas shod JNS naš narodni poslanec gospod Milan Mravlje. Po shodu bo občniz bor organizacije JNS. Ker je v našem kraju mnogo zavednih kmetovalcev, bomo ustanovili 11. t m ob 14. podružnico Kmetijske družbe za St. Lambert. Vabljeni! — Cesta št. Lambert — Sava se gradi. Zal pa se ne bo mogla dovršiti, ako ne bo novih sredstev. Upamo, da bo dovršitev omogočena v najkrajšem času, ker je glavna prometna žila iz ljubljanske v savsko dolino. Brezposelnih je tu obilo, ki »o potrebni zaslužka. Zupanu g Vrtačniku Ivanu in vsemu občinskemu odboru gre največja zasluga za gradnjo ceste. Zborovanje Podpornega društva državnih m bano-vinskih uslužbencev Ljubljana, 5. marca V beli dvorani hotela »Uniona« se je v nedeljo dopoldne zbralo precej pičlo število državnih in banovinskih uradnikov k občnem zboru svojega podpornega društva. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika g. Dolžana je poročal tajnik g. Mar-kič Viktor o delu vseh odsekov, zlasti izčrpno o odseku bolniškega sklada in pogrebnega sklada. V prvem je 917 rednih in izrednih članov, v drugem pa 1295 Odbor se je zaman trudil, da izposluje znižanje bolniških taks in revizijo zdravniških honorarjev. prav tako pa ni dosegel višjega popusta pri dobavi zdravil Njegovo poročilo je izzvenelo v opravičeni graji da se državni in banovinski uradniki za društvo vse premalo zanimajo, saj vrši v vsakem pogledu veliko socialno delo. tako glede bolniškega zavarovanja kakor glede podpor tistim. ki so v stiski. Sledilo je poročilo blagajnika Viktorja Bischofa. S prav strokovnjaškim znanjem je prikaza! finančno stanje društva, ki ni kdo ve kako razveseljivo. Društvo je dalo za zdravila in zdravnike v preteklem letu 91.995 Din. za podpore 7715 Din, za posmrt-nine pa 35.584 Din. Čisti prebitek znaša 105 314 Din, skupna imovina pa 352.345 Din. Te številke so jasen dokaz, da je društvo državnim in banovinskim uradnikom res potrebno, kljub temu pa. je končal poročevalec, se državni uradnik najmanj zaveda vrednosti svoje podporne organizacije. Pr volitvah je bil z nekaterimi spremembami izvoljen stari odbor, za predsednika Dolžan Janko, za tajnika Markič Viktor, za blagajnika Bischof Viktor, za odbornike Lokar Anton, Kla>ora Matko, Hočevar Jože in Poje Janez. Za preglednika računov pa Česnik Mirko in Zaje Albin. Debata se je sukala največ ob vprašanju delne reorganizacije, odnosno izpopolnitve društva. Posebno važen je sklep, da more pristopiti k društvu do 31. maja letos vsak državni in banovinski uradnik z znižano pristopnino, ki znaša 40 Din. Trdovratni vlomilci Kamnik, 5. marca V noči od nedelje na ponedeljek so hoteli neki neznani vlomilci na vsak način priti do denarja Obiskali so kar dve kamniški trgovini, pu so bili povsod prepodeni. Najprej so skuhali priti z dvoriščne strani v trgovino čevljev »Jadran« na šutni. Preplezali so zidno ograjo, ko so pa manipulirali okrog vrat, so stanovalci v hiši zaslišali nenavadni šum in so jih prepodili. Čez .tekaj časa so poizkusili svojo srečo pri glavnih vratih na Šutni. Pa tudi to pot so imeli smolo, da so jih domači čuli in prepodili. Dvojna smola pa vlomilcev ni oplašila. Preselili so se kar k sosednji hiši in poizkušali okrog pol treh zjutraj napraviti neljub obisk v trgovini g. Jožka Klemenčiča st Tudi tu so preplezali vrtni zid in dvoriščno ograjo, odprli vežna vrata, s ključem od vodovoda pa so po dolgem trudu odprli vrata v trgovino. V trgovini so se lotili blagajne, katero so s silo odprli, našli so samo nekaj drobiža. Poučeni po slabih izkušnjah zadnjih vlomov, izpraznnijo namreč kamniški trgovci vsak večer blagajne. Ko so se lotili manufakture. pa je pričel lajati domači pes ter zbudil stanovalce hiše. Ko je vlomilce presenetilo pasje lajanje in so zaslišali govorico, so jadrno pobegnili iz trgovine. _ Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: l. čas opazovanja. 2 stanje barometra, t. temperatura, 4 relativna vlaga v %. S smer Io brzina vetra. 6 oblačnost 1_10. 7. padavine ▼ mm. 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo droge najnižjo temperaturo 5. marca Ljubljana 7, 761.8, 5.0. 87, ENE2 10, —, —; Ljubljana 13, 762.1, 5.4, 72. SE3, 10, —, —; Maribor 7, 763.1. 2.0, 90, NW2, 10, 0.1, dež; Zagreb 7, 761.9, 4.0, 85. NE7, 10, —; Beograd 7, 761.0, 0.0. 80. ESE3, 10, —, —; Sarajevo 7, 760.7, 1.0, 90. NE2. 10. 6.0, de«; Skoplje 7. 757.3, 2.0, 75, W3, 10, 4.0, dež, sneg; Split 7, 752.2, 9.0. 60. NE7. 10, —; Knmbor 7. 750.6. 13.0. 40. ENE2, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana —, 3.6; 5.6, —; Maribor 9.8, 2.0; Zagreb 10.0. 4.0; Beograd 7.0, —0.1; Sarajevo —, 10; Skoplje 11.0, 2.0; Split 12.0, 8.0; Kumbor —. 13.0. tV "Čudež! tega kurjega očesa • v i// — m vgc ! Saltrat Rodell, ta kisfkora kopel}, omehča kurja očesa tako. da jih lahko odstranite a korenino vred. Za redno so prenehale vs« bolečin« in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline ▼ toliki meri, da lahko nosite obuvalo manji« številk«. Saltrat Rodell s« prodaja po neznatnih cenah ▼ vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora s izdelovateljl lahko sedaj vsak OtaMj te ca Usta dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. PiSlte še dane«. Ne pošiljajte denarja. Naslov: »L Neumann, serviee 10-€., Zagreb, BoSkovčeva ulica 14- Sokolstvo Spominski zlet sokolstva v Kolinu Svoječasno smo ie poročali o 501etnicl sokolskega naraščaja, ki je prvikrat pričel telovaditi pod vodstvom br. A. V. Pra-gra, tedanjega društvenega načelnika t Kolinu. Br. Pragr, ki danes starostuje Tyrševi župi, lahko z veseljem in ponosom gleda na svoje veliko delo. V spomin 501etnice ustanovitve sokolskega naraščaja priredita župi Tvrševa in Denisova ob sodelovanju raznih drugih sokol-skih društev spominski zlet v Kolinu 2. in 3. junija 1934. Zletnl dnevi pa se dejansko prično že 6. maja, ko bo politelo šest naraščajskih štafet iz feestero sosednih žup v Kolin. Pri njih bo sodelovalo okrog 2500 naraščajnikov in naraščajnic. Prvi zletnie dan, 2. junija bodo ▼ Kolinu velike tekme naraščaja iz Tyrševe, Denisove, Havličkove, Orlicke, Podkrkonoške in Vzhodnočeške župe. Naraščajske vrste ln poedinci bodo tekmovali v višjem in nižjem oddelku ves dan, zvečer pa bo v Sokolskem domu društva Kolin velika na-raščajska akademija izbranih vrst. Glavni zletni dan bo 3. Junija, ko bo sodelovala na zletu poleg naraščaja tudi deca ter članstvo. Mogočen sprevod po mestu in Javna telovadba popoldne bo lepa manifestacija sokolskega dela. »Istočasno a proslavo 501etnice naraščaja pa bo združena tudi SOletnica obstoja Tjrševe župe, najstarejše v češkoslovaškem Sokolstvu. 2upni zlet, 33. po številu, se bo vršil 9. in 10. julija istotako v Kolinu ob sodelovanju vsega članstva Tyrševe in Denisov« župe ter prostovoljnem sodelovanju društev lz Vzhodnočeškega sokolskega okoliša. Na sporedu so tekme, akademije in javne telovadbe oba slavnostna dneva. Češkoslovaško Sokolstvo se namerava letos udeležiti obeh pokrajinskih iletov jugoslovenskega Sokolstva v Sarajevu in Zagrebu ter mednarodnih tekem FIG v Budimpešti. V ta namen je bila pri pred-sedništvu COS osnovana posebna izletna komisija, ki bo imela poskrbeti, da bodo vse ekspedicije izpadle v redu. Predsed-ništvo je delegiralo vanjo poleg L pod-staroste br. Truhlafa še br. Vondraka in Kudelo, načelništvo članov načelnika dr. Klingerja in Havla, načelništvo članic na-čelnico Provaznikovo ln Malo. Ostali člani komisije bodo lz železniškega, stanovanjskega, finančnega in zdravstvenega odseka COS. Kolikor je dosedaj znano, se letos češkoslovaški naraščaj ne bo udeležil lz gospodarskih razlogov izletov r Jugoslavijo. Ukrajinsko Sokolstvo za mejami. Kakor ruski Sokoli, so se razSll za časa prevrata v Rusiji tudi mnogoštevilni ukrajinski Sokoli in ustanovili šlrom Evrope .svoja sokolska društva. Največ ukrajinskih emigrantov prebiva Bedaj v Češkoslovaški, kjer imajo svojo sokolsko zvezo s sedežem v Pragi. Vendar pa dosedaj ukrajinsko Sokolstvo še ni tako organizirano, da bi lahko pristopilo k Zvezi Slovanskega Sokolstva. Zadnja glavna skupščina, ki se Je vršila ob navzočnosti zastopnikov COS v Pragi, je Izbrala za letos sledeče vodstvo te organizacije: starosta je br. Platon Cisar, njegov namestnik br. Vasil Prohoda, tajnik br. Vladimir Daragan, načelnik Oleksa HmeljovskI, načelnlca «. Irena Kosacka in prosvetar br. Mikola Masinkjevič. Za častnega starosto je bil izvoljen br. Ivan Boberski, ki živi Izven Češkoslovaške ter še vedno budno spremlja delo ukrajinskega Sokolstva, ki mu Je bil ustanovitelj in duševni vodja. Za starosto čeSk« sokolsk« zvez« ameriške je bil izvoljen br. Karpl Prchfil, starešina sokolskega društva Tabor v Bervi-nu. Kot zvezni tajnik bo deloval v bodoče br. Jar. Košaf in načelnik Jarka Jellnek, ki je istočasno tudi načelnik Zveze čeških in slovaških Sokolov ter Zveze slovanskega sokolstva v Ameriki. Na mesto odsto-pivšega staroste br. Cermaka, enega prvih sokolskih pionirjev v Ameriki, je stopil nov mož, poznan sokolski delavec br. Prchžl, ki bo gotovo vodil organizacijo ▼ duhu svojega prednika. TezKoče ameriškega sokolstva. Dočim je bil pred svetovno vojno ln Se nekaj let po njej pritok Izseljencev raznih slovanskih narodov precej močan, je po znanih prepovedih ameriške vlade znatno ponehal Poprej so sokolska druStva vedno dobivala svež pritok sil in so ▼ delovanju kazala napredek 1 po Številu članstva. 1 po kakovosti dela Ko pa je pritok ponehal, so bila društva navezana zgolj na članstvo, ki J« že bilo ▼ Ameriki. Znana pa Je stvar, da se Je pričela mladina, potomci starejših priseljencev, v zadnjih letih zelo hitro amerikaniziratl ln je seveda prevzela kot medsebojni občevalnl jezik ▼ veliki meri angleščino. Zato obstoji za vse slovanske organizacije bres hJwD* v Ameriki opasnost, da jim bo sčasoma zmanjkalo članstva, saj starejši polagoma odmirajo, mladina pa se vedno bolj spaja i ostalim prebivalstvom, ki uporablja angleščino kot občevalnl jezik. Nastopa vprašanje, če ne bo celo potrebno, da «e polagoma uvede tudi v razna društva angleščina. Razmišljuje se celo, da se ustvari angleška sokolska terminologija, samf> da se ohrani članstvo skupaj. Da j« temu tako naj služi kot dokaz, da j« Zveza slovaških sokolskih društev sklicala zborovanje, kjer bodo pretresali to pereče vprašanje. Prirodne m druge zanimivosti okrog Vidma in Dobre- polja Videm - Dobrepolje, v marcu Naši dolini niso zastonj nadeli lepega Imena Dobrepolje, saj je res obdana s samimi prirodnimi krasotami. Po sredini je krasna ravnina, okrog in okrog pa hribovje, od koder so krasni razgledi poti Ljubljani. Ribniški dolini in daleč na dolenjsko stran. Imamo tudi mnogo podzemeljskih jam. kakor podpeška. ki ima krasno podzemeljsko jezero. Njej podobna je kom- Roljska, ki ima komaj 500 m od vhoda veko jezero, r katero se steka podzemeljska reka s krasnimi slapovi. Nad vse zanimiva je tudi tekavška jama nad vasjo Kom-poljem in Bruhanjo vasjo. Dohod je lahak. Ta jama je služila okoliškim prebivalcem za skrivališče, kadar so se Turki pojavili v naših krajih. Je ponekod celo 10 m visoka, zelo široka, z mnogimi krasnimi kristalnimi kapniki in po dolžini do sedaj ie ne preiskana. Zato je priporočljivo, da Jo preiščejo osebe, ki se za to zanimajo, saj utegnejo v njej odkriti marsikal važnega. Gotovo se bo še kaj našlo i« časov skrivanja. Seveda imamo še mnogo drugih jam in smo z merjenjem dosegli že nad 500 m globočine. Poleg vseh teh naših prirodnih krasot smo pa vendar še nepoznani. In tudi pri nas bi se marsikdo počutil v poletnem kakor zimskem času prav prijetno Poleg opisanih krajevnih zanimivosti imamo tudi lepe gozdove v neposrednih bližinah vasi s prav lepimi sprehodi. Da bi pa ne bilo morebitnim našim obiskovalcem preveč dolgočasno, smo preskrbeli, da jih bomo zabavali. Pred kratkim smo ustanovili Glasbeno društvo Dobrepolje na pihala, sestavljeno iz samih kmečkfh fantov, ki so kljub umornemu delu žrtvovali vsak svoj prosti čas samo za Izobrazbo v godbi in v prav kratkem času toliko napredovali, da oodo kmalu Javno nastopili. Da je bil dosežen ta uspeh, gre zahvala kapelniku Tislju Janku, predsedniku Babiču Juliju iz Kompolj. kakor tudi podpredsedniku Znidaršiču Janezu in vs*-mu odboru, da so v tej krizi pripomogli k nabavi instrumentov. Zahvala tudi članom in dobrepoljskim mamicam in gospodarjem za pomoč. Kadar bo naša vrla godba nastopila, povabimo k nam vse, ki so dobre volje. Spoznali boste nase prirodne krasote tn potem se boste še pogosto vrnili med nas. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 6.: Gospodična. A. Sreda, 7.: Vieoška kronika. Izven. Četrtek. 8.: Konec poti. četrtek. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 6.: Carmen. B. Sreda, 7.: Jenufa. Sreda. ★ Dramisaeija Tavčarjevega roman« soška kronika«, ki ie doživela pri premieri ooooln U6peh. 6e ponavlja fjtri. na kar opozarjamo vse ona. ki niso utesmili prisostvovati premieri. Sheniffova vojna drama >Kone« p«*t« is na repertoarju vseh svetovnih odrov ki Je doeicla pri letošnji ponovitvi popoln uspeh. Zaposleni eo v njem naši najodličnejSi predstavniki moSkeea an«imbla. Drama pripravlja Nučičevo veseloigro v dveh dejanjih »Beograd nekdai in sedaj« ▼ režiji e. Krefta. In dramatizacijo Doetolov-skeca romana »Bratje Karamazovi«. Roman je dramatiziral rsifcer e Ciril Debevee. ki delo tudi montira na oder. Za VelikonoSne praznik« s? ponovi Greeorin - Tominčev us-ei ion »I N R t.« Bizetova »Carmen« s ffospo Thierrv-Kavf nikovo v naslovni vi osi. in * e. MarJeeem kot Joseian je nanovo naštudirana ki zrežirana. A. Chrtsti: 70 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Romao »Zelo 5udno. Takih, stvari ni moči razložiti. Da, res — neka malenkost me je takrat navdala z resnimi dvomi o pravilnosti mojih domnev. Vaš tajnik je vidno šepal — baje zaradi rane, ki jo je dobil na vojni. O markizu sem pa dobro vedel, da ne šepa. Tega si dolgo nisem mogel pojasniti. Nekega dne mi je pa gospodična Lenox Tam-plinova po naključju povedala, da so se kirurgi v bolnišnici njene matere zelo čudili Knightonovi šepavosti. To je kazalo, da utegne biti njegova telesna napaka samo pretvara. V Londonu sem poiskal tistega kirurga in dobi! od njega nekaj strokovn laških pojasnil, ki so me potrdila v mojem mnenju. Kakor se morda spominjate, sem vpričo Knightona omenil tega zdravnika. Po pameti je bilo pričakovati, da bo Knighton pri tej priliki povedal, da je prav ta kirurg zdravil tudi njega. On pa tega ni storil, in s to neznatno okolnostjo je bila veriga mojega suma proti zločincu sklenjena. V nameček mi je prinesla še gospodična Greyeva izstrižek iz časnika, iz katerega sem zvedel, da so bili ob času Knightonovega bivanja v bolnišnici tudi lady Tamplinovi ukradeni dragulji. Ko sem ji pisal iz hotela ,"Ritz' v Parizu, se je menda prvikrat zavedela, da hodiva po isti sledi. Veliko truda me je stalo, a nazadnje sem vendar dobil, česar sem iskal — to je, zanesljiv dokaz, da je prišla Ada Masonova šele zjutraj po umoru v hotel ta ne že prejšnji dan.« Moža sta dolgo molčala. Nato je milijonar iztegnil roko preko nvze in jo podal Poirotu. »Lahko si mislite, koliko to pomeni zame, Poirot.a je rekel globoko ganjen. »Jutri zjutraj vam pošljem ček, a noben ček na svetu ne bi mogel izraziti hvaležnosti, ki jo čutim do vas. Velik mož ste, Poirot, in pri tem ostane.« Poirot je vstal. »Hercule Poirot sem, nič drugega,» je rekel skromno. »A kakor ste pravkar rekli, po svoje sem res velik mož, takisto kakor vi. Iz"dna srca me veseli, da sem vam mogel pomagati!« V hotelski veži je srečal častitljivega Papopoula in njegovo Zijo. »Mislil sem, da ste že odpotovali iz Nizze, Poirot.« je zamrmral Grk, ko je segel detektivu v prisrčno iztegnjeno desnico. »Posli so me prisilili, da sem se vrnil, dragi Papopoulos.« »Posli?« »Da, posli. In ko že govoriva o poslih — upam, da se je vase zdravje zboljšalo, Papopoulos?« . »Hvala Bogu. Tako sem se popravil, da se jutri vrneva v Pariz.« »Imenitno, to me veseli! Upam, da tistega^ogrskega državnika na razpoloženju niste spravili popolnoma na nič. »Slišal sem, da ste mu prodali čudovit rubin, ki ga nosi zdaj — čisto med nama! — plesalka Mirelle.« »To bi utegnilo biti res,« je zamrmral Papopoulos. »Rubin, ki je baje podoben slavnemu .ognjenemu srcu'.« »Nekoliko,« je malomarno rekel Grk. »Velik poznavalec draguljev ste, Papopoulos! Ne morem se u tolažiti. gospodična Zia, da se že vračate v Pariz. Upal sem, da bova še kaj pokramljala — zdaj, ko so moji posli opravljeni.« »Ali je dovoljeno vprašati, kakšni so bili ti posli?« je dejal Papopoulos. .. »Zakaj pa ne? Pravkar se mi je posrečilo, da sem nataknil markizu jeklene zapestnice.« Papopoulove oči so se sanjavo zazrle v daljavo. »Markiz, markiz!« je zamrmral. »To ime se mi zdi nekam znano A ne — res se ne morem spomniti, kje bi ga bil slišal.« »Verjamem, da ne,« je rekel Poirot. »,Markiz' je ime zelo nevarnega hudodelca in tatu draguljev. Kako bi se bili mogli kdaj srečati z njim. Posebno še, ker je bil pravkar prijet zaradi umora gospe Ketteringove.« »Kaj pravite! To je pa res zanimivo!« Poslovili so se kar najvljudneje, in ko je bil Poirot tako daleč, da ga ni mogel več slišati, je rekel Papopoulos svoji hčeri; »Zia, ta človek je vrag.« »Meni ugaja.« »Ugaja tudi meni,« le priznal Papopoulos. »A vrag je vendarle.« 36. POGLAVJE Ob morju Cas, ko mimoze cveto, je bil minil. Rdeče geranije so se vzpenjate okoli vile lady Tamplinove, in bujne nageljnove gredice so puhtele svoio težko, omamno vonjavo proti hiši. Sredozemsko morie je bilo bolj višnjevo ko kdaj. Poirot je sedel z Lenoxo lam-plinovo na verandi. Pravkar ji je bil razodel skrivnosti tega čudnega človeka. Lenox je z napeto pozornostjo in mračnim obrazom poslušala njegove besede. Ko je končal, je rekla: »In Derek?« Nič drugega ne. »Včeraj so ga izpustili.« »Odpeljal se je. V St. Mary Mead?« »Da, v St. Mary Mead.« Po kratkem premolku je dekle trmasto dejalo: »Mislila sem, da ni Katarini nič do Dereka. Zmotila sem se.« »Nikomur se ni zaupala.« . »Meni bi se bila lahko,« je rekla Lenox, in v njenem glasu je razločno zazvenela trpkoba. »Da,« je resno rekel Poirot. »Vam W $e bila lahko zaupala. A Katarina je prebila večino svojega življenja ob tem, da je poslušala druge, m ljudem, ki so vajeni poslušanja, se nerad razveže jezik; vse svoje skrbi in radosti ohranjajo zase in se ne zaupajo nikomur.« »Neumnica sem bila,« se je obtožila Lenox. »Mislila sem, da «e zaljubljena v Knightona. Pa bi bila lahko bistreje pogledala. Naj-brže je bila misel hči želje.--A pustiva to.« Poirot jo je prijel za roko in jo prijateljsko stisnil. »Glavo po-koncu, mademoiselle,« je rekel z mehkim glasom. Lenox se je srepo zagledala na morje, in tragična lepota il ie za trenutek oblila nemikavni, strogi obraz. »Moj Bog,« je rekla nazadnje, »morda je bilo le prav tako. Premlada sem za Dereka; ta človek je deček, ki ne bo nikoli odrasel. Njemu je treba madone.« Spet sta dolgo molčala. Nato se je Lenox v nenadnem nagibu obrnila k detektivu. »A pomagala sem vam, jelrte, gospod Poirot?« »Da, vam sem dolžnik za prvo slutnjo resničnega stanja stvari — takrat, ko ste mi rekli, da ni neogibno, da bi moral biti morilec kdo izmed potnikov v vlaku.« Lenox je globoko zasopla. »To me veseli. Vsaj nekaj!« V dalji se je oglasil zategnjeni žvižg lokomotive. »To je tisti prekleti ,sinji ekspres',« je rekla Lenox. »Vlaki so nekaj pošastnega, kaj ne, Poirot? Ljudi morijo v njih, oni pa vozijo dalje, kakor terja vozni red... Moj Bog, kake neumnosti klatim!« »Vem, kaj mislite, draga gospodična. Zrvlienje je vlak. Zmerom dalje gre. in dobro je, da gre dalje. Vi, prijateljica, ste še mladi in imate krasno pravico mladosti, da se smete voziti skozi življenje z izletniškim vlakom in izstopati, kjerkoli vas je volja. A tudi za vas pride čas, ko bo vaše življenje podobno .sinjemu eks-presu'.« »Morda bo vozilo tudi mene v nesrečo in zgodnjo smrt.« »Ne, pripeljalo vas bo na vedre obale, k možu, ki vas bo kne! rad.« »Odkod veste?« »Ali se upate dvomiti o mojih besedah?« je zarjovel nanjo, tako divje, da ga je prestrašeno pogledala. A njegove oči so postavljale njegov glas na laž. Hercule Poirot v tem trenutku ni imel mačjih oči, ampak človeške oči, polne dobrote, pameti in smehljajočega se razumevanja. »Imejte zaupanje v papana Poirota. Poirot vse ve. N.iego-v poklic je tak.« KONEC. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2,- davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1— za besedo, Din 2 - davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5— za šifro aJi dajanje naslovov, t Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OglasnegaoOddelka Ogj JJJjj v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Pouk Beseda 1 Din. davek 2 Din » Šifro ali dajanje na s lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Akademik poučuje »eaHino in tudi t«« predmet« srednje iole. Cra 8 I>io. N«*lov v oglseneim oddelka »Jutra«. 7777-4 Reven akademik Sfltlrmra m obnunjeno suknjo J-li oblek«. — Dopise prosr ocieml oddelek »Jutra« pod Šifro »Uspeh« 7S06-4 Službo dobi Beseda lDln. davek 2Din. aa Slfro ali dajanje na »lora 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivski pomočnik rr sd, dober delavec, dobi !*&oj »talno slu&bo t ve« •oskrbo ▼ trši. Drugo po Petkorič, Dom-ftef«. 7772-1 Natakarica mlada, spretna in lep« tM-nanjosiii, dobi tet-oj mesto Naslov t oglasnem oddelku »Jutru. 7788-1 Natakarico dobro mrr-i. ervent. ia ki po-štono deklico. — NasJo~ t os^lasnora oddelku , Jutra c. 7800-1 Mlajšo prodajalko »podobno io trgovino pohištva, sprejme mizarstvo »P*v««, Mlkloiičere Met* 7801-1 Humorista :Sferno m T<"černe nastoipe. Orni, ki obvladajo katerikoli muiikclni instrument, imajo prednost. — Ijstotam sprejmemo tudi d o b r o planistinjo aH pianista Prijav« do 9. t. m. na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro Humorist«. 7815-1 Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, ea Slfro ali dajanje naslova 3 Din. NaJ-manjs znesek 12 Din. Šoier absolutno tre*en, t«06 vseh poprav*! Ufe »!uMk> m U k oj. C*nj. ponudbe aa Kart Ki,vmr>fer. St. Lovrenc os Poborjo. 7463-2 Ia strojnik iTiprafan, nuteo ključavničar, elektromontsr, ielezo-struga-r itd-, iiče stalno zaposlenje. — Ponudibe na osrins. oddelf* »Jutra« pod znefko »IzpraJam«. 7760-i Dekle r>o5t<»no in simpsttfn®, vo-š5e vseh gospodinjskih de! in Šivanja, i daljšo prakso kot prodajalka, želi nw*to pri d« laike v branjanji, trafiki aH kot natakarica. Cenjene ponudbe prosii na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Zanesljiva«. 7750-? iivežiba.n v manu fakturi, prodaji čerlj^v im galanteriji, iač-e brezplačno mesto v Ljubljani, v svrho obiskovanja eranierskega tečaja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7780<> Mesto oskrbnika n« veij««n viftogradnoni in sadjarskem posestvu, ali mesto v Motarfifeem podjetju, Joli mlaji« ^ s srednjo strok.' raobreu&o in v-ečletno prakso v tu in inozemstvu. — Vojaščine prost. Ponudbe n« podruž-moo »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Strokovnjak«. 7797-3 Obla-k. Ječ«. 77K-7 m: Beseda lDln, davek 2Din, za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kuhinjsko učenko ta Sest mesecev sprejane botsl »Mera®« v Mariboru 77%-4'4 lTletno dekle leli vsto-pita kot učeoka v v e t j o man u.fakturno aH specenijsJco trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7798-44 Elektroštevec 880 voltov, 20^50 amper, r a. b 1 j e n a dober — ter transmisijo aO mtn premera. 10 m dolžine, i jermenico 2 m. kupim. — Prodam pa suh les hruKka, javor, deske plohe. G. Logatec. Pisalno mizo dobro ohranjeno — ter pisarniško omaro „ rolojem, kupim. Ponudbe na "o?1, oddelk >J»'r«« pod »Pisarna«. 7762-7 Skladiščne sode rabljen«, od 10—80 hI, do vngono kirpim. Naslov v oslastiem oddelku »Jutra« 7764-7 Ljuba Jurkovič: Mesar, vajenca i vso oskrbo v biS sprejmem takoj. Nasipov v ogl. oddelku »Jutra«. 779©-44 Prodam Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajan le na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zaprt voz moderepim. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Takoj plažam«. 779141 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo _ — ali damo na iste posojilo. Kulant.oi pogoji. »Pučka Jtedlona«, Zagreb. Na4 zast<»pn:k za dravsko oaraovino: Rudolf Zore, Ljubljana, G.edaiiSka nI. 1? 86 16 Vložno knjižico Kmetske posojilnice, Za-družne gospodarske ban,:e ali Ljubljanske kreditne l«.nke. do 100.000 Din. kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p"d Šifro »Vloga«. 7784-16 Dobrosrčno damo prosi poi-tena gospa, ki se nahaja v trenutni zadregi, za 4000 D;n posojila, prot; prvovrstnemu jamstvu tu obrestim. Cetij. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaupanje«. 7790-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice kupm Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Denar« 7805-16 Vlogo Kredit, banke 50.000 Din. prodam proti takojšnjemu plačilu. Po nud'be n« og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Vos«« 7800-16 Vilo pri Rog. Slatini z majhnim posestvom proda Ivan Ro>, Ormož. 7755-20 Za knjižice Kmet-ske posojilnice pr»xlflm posestvo z gostilno in žago. v letoviškem kraju blizu Ljubljane. Dopise ne osrlasni oddelek »Jutra« pod "»Ureditev kopališča«. r 7611-20 Naprodaj: Dvonadstropna nova trgov sko hiša z več lokali in stanovanji, komfortna, n« zelo prometni' cesti blizu centra, ob cestni železnici. Vila z velikim vrtom, lepo urejeno, t 2 stanova-nii, na" Mirju. za 3t>0.000 D'n. Komfortna vila s 3 stanovanji, centralno kurjavo. verando, teraso, vrtom. bl;zu tobačne tovarne. zn 550.000 Din. - Naprodaj še ve? drugih posestev. tn in raven Lnib-Ijane. Poirve se v Reoli-tetni pisarni dmfctva hišnih posestnikov. Ljubl :ana. ?«-ondrova n1:ca štev. 6. 7776-20 Kolo dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod »Moško kolo« 7812-1J Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Plinske ali vodovodne cevi star«, v premeru okoli 70 mim, kopi m približno 100 metrov. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Cevi«. 7767-7 Beseda 1 Din davek 2Dln za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D.n. Stanovanja prodamo v solastnini proti plačilu v gotovini. Stavbue ia druga. Ljubljana. poSt.n< predal 307. _77-20 Enodružinsko hišo kupim na zahodnem delu Liiibljan« za cca 100.000 D:n. Polovico plačam v gotovini. Ponudbe ne og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Brea posredovalce;«. 7758-20 Hišo ali vilo v Ljubl;ani kupim t vlož no knjigo Zadružne go spoda-ske Ivanke. - Nujne tvvnndbe na oglss. oddelek »Jutra« pod značk n »D" 300 000 Din«. 7782-20 Trgovino z mešanim blag"®, n« deželi, radi bolezni prodam. Mlečni promet 30.000 Din. Potrebem kapita-' v gotovini 30.000 Din. ostalo po dogovoru. — Ponudbe na ogas. oddol-ek »Jutra« pod »Trgovina«. 7751-19 Gostilno na prometni toč-ki sredi m»ta oddam s 1. aprilom Vas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7792-19 n Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali daianje na slova 5 Din. Na'manjšl znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjih c.etish ČERNE — iuvelir LJubljana. WoIfova ulica 3 Pohištvo Beseda 1 Din davek 2 Din Z8 šifro ali dajan le na slova 5 Din. NalmanjSI znesek 11 Din. Novo spalnico komadov za 1600 Din prodam. Naslov v og'n«. oddelku »Jutra«. 7781-12 Lokali Bsseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Na 1 manjši znesek 17 Din. Hotel z gostilno in kavarno ugodno prodam, eventuel no kavarno oddam 'udi v najem Naslov v ogasfl^m oddelku »Jutra«. 746619 Beseda lDln. davek 2Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Orehe po Din 7.60 kilogram — krompir ,po 73 par kilogram — in sadna drevesa dobite pri Kmetijski drnr bi v Ljubljani. <388-33 Hmelovke ima naprodaj fpra va rs-Icposestva Krumperk, pošta Dob pri Domfe ah. 7248-33 Dvoriščni lokal 8.00 X 5.10 velik, takoj oddam ob Gosposvetski e št. 12 Potzve se 'stotem v I ali II. nadstropju. 731.1-19 Solnčno sobo t centru mesta oddam takoj zakoncema aH 2 gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 7783-28 Prazno sobo strogo separirano, pripravno za pisarno »K _ šiviljo, v centru mesta oddam. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jrfra«. 7789-23 Plavolaska Vss v redil. Denar dvigrr-t« pri mem. 7785-iM N - dr - 10 V druibi — naučila. Zakaj potem sestanek določil preteklost? 7803-24 Sobo odda Beseda 50 par. davek 2 Din za šliro ali dajanje na slova 3 Din Naimanjš! enesek 12 Din. Sobo pm«»o ali opremljeno, z« 2 osebi, t vso oskrbo aH brez po nii-ki ©eni oddam na Vrtači it. 3, pritičje. 7757-23 Separirano sobo lepo opremljeno oddam takoj za 200 Din eni ali dvema osebama. 5 minut od univene — GradeAka 8 7801-23 Sobo s kopalnico i vso oskrbo poceni oddam 1 »H 2 boljšima osebama (tudi dijakoma) v Gajevi ulici štev. 3/V, vrata 510. 7754-23 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Štirisob. stanovanje ? pritiklinam1 oddam s 1. aprilom. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro »Poleg univerze«. 7370-21 Sobo lepo opremljeno. • posebnim vhodom, bliiu nebotičnika takoj oddam gospodu a< zaionskt-inu paru b-e-z otrok. — Naeov pove f »glasni oddelek »Jutra« 7769-23 Solnčno sobo v I. nadstropju vile tik Tivolija, t 2 posteljama in otomeno (za 2 gospoda aH gospodični) ugodno oddam. — Vhod e stopnjic, pred«oba m kopalnica. -Vprašati; Cesta v Rožno dolino štev. 14. pritličje. 77ft6-23 Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic Podpieacš Bitenc Ivan, mizar v Ljublja-ni, Gosposka trlic« št. 10, obžalujem ia preklicujem vse, kar Sobo f setw»riran:m rbodoen oddam gospodični ali dijaku Ranwr, KriževnlSka ni. 6. pritličje. 7567-23 Glasbila Beseda lDln. davek 2Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gramofon Kolumbia«, zelo glasen, skoraj nov, i 12 ploščami za 1000 Din proda Ciglič. Mestni trg 11. 7768-26 Izgubljeno Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Na progi Celje—Domžale sem izgubil temno-rjavo aktovko. Posten najditelj naj se proti nagradi 100 Din iavi na naslov: Niko-la Miljo ti n. Ljubljana. Bee-hovnov« ulica št. 15. ali v Celje, hotel »Union« 7755-28 hi govori! » firm: »Mizarstvo Save«, druibi i o. t. v Ljubljani te- hjav-liam, da so vsi izdelki »e firme solidno in etroiov-njafcko ingotov! j e>ni, da se radi tega lahko vsakemu priporočajo ter da nitnein tej firm; v nobenem oziTu ničesar očitati. Obenem s* ji xahva'jujem. de je odstopila od kai enakega pregona. — Bftenc Ivan. 7771-SL SEMENSKI KROMPIR „Oneida" in „Rožitik" dobavlja Kmetijska okrajna zadruga Kranj 2789 Torbico s 3 ključi sem izgubila v nedeljo na Smerni gori. _ — Najditel;e pro«im. da jo odda na naslov: Rezi Lsvrič. Ljubljana VD. BeljeSka št. 28 7810-28 Obrt Beseda 1 Din. davek 2Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf FTbšer Rugou. Ljubljana. Sv Petra cesta št. 25 — Telefon 3&11. «-30 Dvosob. stanovanje x vrtom takoj oddam tik mitnice ▼ Linhartovi ulici 7773-31 Dve sobi eivo majhno ra eno večjo, opremljeni, v sredini mesta oddam po nizki ceni. Naslov v ogla »nem oddelku »jutra«. 7779 23 Med mestom tn deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Enosob. stanovanje manzardno. solnčno, oddam s 1. ma;em na Bleiwe:sovi cesti 9/n. 7774-21 Stanovanje sobe. kuhinje in 2 kabine tov oddam e 1. aprl'om Naslov » oglasnem oddelku »Jutra«. 7736-21 Trisob. stanovanje v centru mest« oddam * 1 aprilom Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 7793-21 Dvosob. stanovanje e pritiklinam' oddam i 1. aprilom v R-n^.n1 doMni — cesta V/23. 7802-?l K a d i o Torek, 8. m are«. LJUBLJANA 11: Šolska ura: C^Skoelova-ška (Viliein Kue). _ 12.15: Plošče, — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošča. — 18: Otroški količek (Manca Komanova). — 18.30: Re-producirana lahka trlasha. — 19: Francoščina. — 19.30: O državljanski vzgoji (prof. Marinko). — 20: Prenos akademije slepce* iz Kočevje. — 20.45: Radio - orkester. — 22: Cas, poročila. — 22.?/): Angleške plošče. Sreda. 7. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Čas, plošči. — 18: O vneliu jšeea (dr. Hafner). — 18.30: Radio - orkester. _ 18.55: O socialni ekrbi (g. Kosem). _ 19.06: Vzgoja v družini (dr. Gogata). — 19.30: Literarna ura: L?tošnii knjižni pregled (Anton Podbevšek). — 20: Prenos opere iz gledališča. V odmoru na-povsi ča*a in poročila. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: PloS6e. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.15: Plž-sna godba. — PRAGA 19.30: Smetanova opera >Dve vdovi«. — BRNO 19.30: Smetanova opera >LibuSa<. - VARŠAVA 19.30: Prenos opere iz Prage. — 22.15: Lahka glasba na ploščah. — 23: Godba za ples. - DUNAJ 12: Orkester. — 17.10: Primeri sodobne glaebe — 19.30: Koncert dunajskih fil-harmonikov. - 22.10: Lahka glasba. -BERLIN 20.10: Narodne pesmi. — 30.^o: Virtuozna muzika. — 21: Živeči nembki skladatelji. - 23: Plesna glasba - KO- NIGSBERG 20.10: Pl«ni ve6er;,,TUT23,: ^^p ka glasba na ploščah. _ MUH^i^k oo 10: Pester program. — 22.45: Plošče. — 23- Zborovski koncert. - 23.45: Pleena mn-zika. - 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.30: Klavirske skladbe. Lipski pomladni sejem 1934 ZAČNE 4. MARCA 3314% popusta v vožnji na nemških železnicah! VSA OBVESTILA DAJE: ING. G. T o N NIE S, LJUBLJANA, Dvofakova 3 IL ali ZVAN1CN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA BEOGRAD KNEZ M1HAJLOVA 33 Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja » konzorcij »Jutra. Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskamo