»Tedniku izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. ncv. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finaasiranjem Odjfovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ue vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za mo^finstvo 1500 din Štev. 9_Ptuj, dne 9. marca 1962 CENA 20 TIN Letnik XV. MEDNARODNI DAN ZENA - 8. MAREC Včeraj, v četrtek, 8. marca 1962, je Ptuj na dva načina proslavil mednarodni praznik žena 8. ma- rec, in sicer dopoldne s konfe- renco žena v dvorani komiteja ZKS, zvečer pa s slavnostno aka- demijo v Mestnem gledališču. Konferenco žena je sklicalo predsedstvo stalne konference družbeno aktivnih žena pri SZDL ' in je na njo povabilo nad 150 aktivnih žena in predstavnikov. Moto konference je bil: Zdrav- stveno prosvetljevanje. Za zvečer so bili na akademijo povabljeni prebivalci iz Ptuja in okolice. Dopoldne oziroma po delov- nem času so pripravili praznova- nje mednarodnega dneva žena tudi po delovnih kolektivih v občini Ptuj, kjer so zaposlene žene, in so jih ponekod zelo pri- jetno presenetili s cveticami in spominskimi obdaritvami. O problemih zdravstva in zdravstvenega prosvetljevanja v občini je dala tov. dr. Nada Pavličeva obširno analizo, ki je poudarila, kako potrebna je zdravstvena prosvetl.jenost na- šim delovnim ljudem, obenem pa je nakazala zdravstvene pro- bleme, ki jih je potrebno uspešno reševati z vso obzirnostjo in do- slednostjo. V svojem nagovoru je tovari- i^ica dr. Pavličeva med drugim nakazala sledeče probleme, ki jih prav glede na mednarodni praznik borbenih žena — 8. ma- rec — objavljamo v celoti, in sicer: Na območju ptujske občine, ki meri 64.477 ha, živi nad 64.000 prebivalcev. Struktura prebi- valstva se nenehno menja in si- cer se na račun kmečkega prebi- valstva veča število prebivalcev, ki ne živi od kmetijstva. Ta proces se bo nadaljeval z razvojem industrije in s centra- lizacijo kmetijstva na našem ob- močju. Vendar ostaja delavstvo v prehodnem obdobju še vedno vezano na svojo zemljo in nosi dvojno obremenitev z vsemi škodljivimi posledicami; počasi se prilagaja novemu delovnemu okolju in delovnim pogojem z napornimi vožnjami na delo, z nezadostno in neprimerno hrano, z neprimernim stanovanjem in drugim. V tem je dovolj vzrokov za večjo obolelost., Z večanjem narodnega dohod- ka se veča tudi zahtevnost do zdravstvene službe. Kmetijsko zavarovanje je povečalo obreme- nitev zdravstvene službe, ker je omogočilo ljudem prepotrebno koriščenje osnovnega zdravstve- nega varstva, kar jim prej ni bilo dostopno. Zaradi nezadost- nih kapacitet sedanjega zdrav- stvenega doma, slabih cest in prometnih zvez ter oddaljenosti naselij je bilo nujno urediti po- možne zdravstvene postaje, kar je z razumevanjem in s pomočjo vseh tudi uspelo. V Juršincih, v Gorišnici in Podlehniku so lani nastale tri izpostave, postojanke zdravstva, ki imajo vse pogoje za razvoj. V zvezi s tem naj jih samo omenim, brez naštevanja uspehov, o katerih smo se lahko osebno prepričali ob lanskolet- nih otvoritvah v počastitev 20-letnice vstaje. So že zgodo- vina. Gradimo naprej. RAZPOLOŽLJIVE KAPACITETE V sedanjem sestavu imamo na našem območju sledečo sliko: Na ZD Ptuj odpade od vsega prebi- valstva 27,000 ljudi, na območje ] ZP Gorišnica 4000, na območje i ZP Juršinci 5700 in Podlehnika ' z najtežjim terenom 7500 ljudi., ZD Kidričevo oskrbuje 8700 pre- ; bivalcev, Majšperk P900 in Cir- kulane 5000. Številke pregledov v Ptuju ka- žejo na padec v primerjavi s po- vprečjem zadnjih treh let. Tega laliko opravičimo s prevzemom dela novih postaj. Specialistična in dispanzerska služba je ostala v glavnem še centralizirana, vendar se posamezni problemi s tega področja rešujejo na tere- nu, posebno še problematika bolnih žena in otrok, tako da tudi v tem pogledu beležimo v Ptuju razbremenitev. S porastom standarda bo zahteva po zdrav- stvenem varstvu vedno večja. Nihče ne misli na to. da se bo življenje z dvigom standarda pocenilo. Mehanizacija v gospo- dinjstvu. stanovanjski komfort, radio, televizija, avto itd., vse to bo zvi.^alo življenjske stroške družin; isto velja za zdravstvo. Več ushig. kvaliteta uslug bo za- htevala tudi več sredstev, pro- store. opremo in kader. KADROVSKV ZASEDBA — 27 000 L JITDI \A PET ZDRAVNIKOV Pri nas kadrovska zasedba, predvidena po normativih. zdaleč ni dosežena. To se odraža tudi ob stiski v ambulantah Kadri so v ljudski republiki Slo- veniji pa tudi drugod 7.p]r< r^r,- ' lično porazdeljeni do posam^z- ! nih okrajih. Po podatkih iz leta 1959 je bilo na enega zdravnika 1 največ prebivalcev v mursko- soboškem okraju — 8300, naj- manj pa v kranjskem — 2920. Pri nas v Ptuju je še vedno 27.000 na pet zdravnikov. Štejemo nam- reč samo zdravnike, ki delajo iz- I ven oomisnice. nazoremenite ; dosegamo s honorarnimi zapo I (Nadaljevanje na 2. strani) V večernih urah se žene in dekkleta rade udeležujejo raznih teččajev Zdravje je popolno telesno, duševno in socialno blagostanje, tako ga definira svetovna zdrav- stvena organizacija. Vsi trije elementi združeni dajejo še le pravo zdravje, pomanjkanje ene- ga od njih razmaje celoto. To pomeni, da je bolezen zdravstve- no družbeni pojav in v trenutku ko to dojemamo, je za nas pod- ročje zdravstva v neločljivi po- vezavi z vsemi področji življenja in planiranja v komuni. Novi okviri zdravstvene službe Temeljni zakon o organizaciji zdravstvene SiUŽbe, Ki je izsel lani, je postavil zdravstveni službi nove okvire s poudarkom na vse večji deceniralizaciji m samostojnosti komun, kar je lo- gično zaradi raznolikosti živ- ljenjskih pogojev na posameznih področjih širom naše domovine. V procesu vse globlje decentra- lizacije pride ta raznolikost vse bolj do izraza, zato je zvezni za- kon postavil samo načelni okvir in tudi republiški zakon mu je sledil v istem smislu. Iz tega sledi, da si morajo ko- mune same ustvariti svoj plan dela na tem področju po svojskih potrebah m zmogljivostih, eko- nomskih in kadrovskih. Za to svrho so pred^ndene določene enotne osnove: zagotovitev fi- nančne baze, materialnih sred- stev je za vso zdravstveno služ- bo, vštevši preventivo — samo- finansiran.ie (ne kot dosedaj ob- činski pr-ora>^un sklepanje po- godb na principu vpraševanja in ponudbe: organizacijsko je te- meli delavsko samoupravljanje ne kot dosedaj družbeno uprav-- IjaniP in tretiič zaradi nujnosti vsklai^^vanja delavnosti fako jproš^en-h služb n:^ -stem '■eri- torialnem področju ustanovitev občinskega zdravstvenega cen- tra, ki naj bi vsklajeval delo po- sameznih ustanov, bil strokovni svetovalec in usmerjevalec. Novi zakon je odraz stremljenj za čim večjo sprostitvijo inicia- tive posameznikov in skupin, ne- posredno zaposlenih na določe- nem področju k sodelovanju in soodločanju S tako novo shemo delovanja javne zdravstvene službe je u.vtanovljena revolu- cionarna sprememba, ki se je v celoti še niti ne zavedamo do- vol.]. V preteklem letu je bila pre- obrazba v glavnem uveljavljena v formiranju novih organov sa- moupravljanja v prehodu na nov način ustvarjanja dohodkov, nji- hove delitve in način nagrajeva- nja. To troje je absorbiralo že tako pičlo odmerjeni čas in še kljub temu niso mnoga vpraša- nja dokončno razčiščena, ker je tudi razumljivo, zaradi situacije, v kateri se je znašla zdravstvena služba. Skrb za zagotovitev sred- stev za obstoj ob npvarnosti zmanjšanja osebnih dohodkov v primeru slabega planiranja je privedla ponekod morda do do- ločenih spodrsljajev, ki so pre- hodnega značaja in bodo z iz- kušnjami in bolj.50 preglednostjo situacije tudi izginili. Konkretne naloge zdrav- stvene službe Vzporedno z urejevanjem to- vrstnih sprememb se vedno bolj občuti pomanjkljivost uveljav- ljanja drugih zahtev zakona, ki šele d^iejo celovitost .spr^m^m- bam Ze pri sklepanju pogodb je obstajala nevarnost komer- cializacije zdravstve^^e službp zaradi usmerjanja v tistp dejav- n-.-«?ti. ki so že vp^ljan^ « prejš- niim sistemom samofinan^ii-snja m donosne, ne pa v tiste, ki so prveiiatveno potrebne, morajo pa se šele organizirati, oziroma pri- lagoditi novemu načinu plačeva- nja, s tem pa niti ni rečeno, da bi težje našli plačnika. Strokov- ni organ, ki naj usmerja v pra- vilna sorazmerja vprašanja s te- ga področja, je občinski zdrav- stveni center s sedežem v ZD Ptuj, ki naj na podlagi analiz konkretne zdravstvene situacije terena ugotavlja potrebe zdrav- stvenega varstva in potem v po- i vezavi s finančniki, ekonomisti I in planerji občine po možnostih ' za njihovo zadovoljevanje po- stavlja zdravstveni službi kon- i kretne naloge, izbira načine za ! niihovo reševanje obhkuje in I prezentira plan, določa rok za i realizacijo, skrbi za siprejetje plana na vseh instancah in konč- no tudi kontrolira njegov po- stopni razvoj in končno reaMza- cijo. }3i-ez te dejavnosti SZ je planska in uspe.šna zdravstvena služba v naših prilikah decentra- lizacije. neizvedljiva. Seveda živi naša kohn.una v tesnih stikih z drugimi in je nemogoče, da bi sama re.^evala vsa vprašanja zd''avstvene zaščite svojih prebi- valcev. N. pr. specialistična služ- ba, šolanje strokovnih kadrov proizvodnja zdravil itd. ostaja nadalje centralizirano, vendar mnoga vprašanja se morejo in morajo reševati v na'kazanern okviru in če jih sami ne bomo znali pravilno zajeti, razčleniti, klasificirati po prednostnem vrstnem redu in pn naših finanč- nih zmogljivostih z ozirom tud' na perspektivno rentabilnost, nam jih tudi nihče drug reševal ne bo. Zavedati se moramo tudi da tu ni govora o kakem fiksnem planu, dolgoročni zdravstr^ni politik' temveč mora biti ta plan zmožen spreminjanja in pri^.agojpvanja novo nast^Mm (Nadalievan.iie na 4 strani) rEDNi PO SVETU Jugoslo^^anski državni sekre- tar za zunanje zadeve Koča Po- I povič je za nekaj dni poletel preko Sredozemskega morja v ZAR in se z ministrom Favzi- jem pomenil o perečih medna- rodnih vprašanjih v duhu za- ključkov, ki sta jih prejela predsednik Tito in Naser. Kakor je izjavil državni sekretar po vrnitvi v Beograd, so bili po- menki plodni. •Novi Evian v romantičnem francoskem mestecu ob Lemanskem jezeru, v Evianu, sta se v sredo sestali francoska in alžirska vladna de- legacija, da bi v duhu alžirsko- francoskega sporazuma določile še nekatere podrobnosti. Čeprav so mestece naravnost blokirale varnostne sile in policija, so dnevno delo opravili na dveh sejah brez incidentov. Zasedanja so za zaprtimi vra- ti, zato novinarji tudi niso izve- deli nobenih podrobnosti. Pra- vijo, da je v veliki sejni dvo- rani Parc-Hotela, ki gleda na Lemansko jezero, ozka štiri- oglata miza, ki naj bi nekako simbolično, zaradi svoje ožine, prikazovala tudi »ozek« spo- razum. Uradni Pariz se je torej resno lotil pogajanja. Toda prav »blo- kirani« Evian priča o tem, da je v njem navzoč tudi tretji partner, ki zadnje dni prireja po alžirskih mestih z atentati ali neposrednimi napadi prave pokole med domačini, da bi pre- prečil končen sporazum o pre- nehanju sovražnosti in alžirski neodvisnosti. To je podtalna Sa- lanova vojska OAS. Dokler se ne bo predsednik de Gaulle od- ločno postavil tej samovolji po robu — doslej tega ni storil, o tem govore dogodki bolj kot zgovorno —, alžirsko ljudstvo ne bo moglo verjeti v resnično dobro voljo partnerja onstran Sredozemlja. In prav ta resnica močno kali sicer veselo vest, da se alžir- skemu narodu, ki je skoraj osem let krvavel v neenakem boju z močnejšim sovražnikom, bližata mir in neodvisnost. O Državni udar v Burm! Dosedanji načelnik general- nega štaba burmanske vojske, general Ne Vin, je v petek zju- traj z armado prevzel oblast, zaprl člane vlade s premierom U Nujem na čelu, imenoval po- sebni svet in te dni že tudi vla- do. Hkrati je razpustil skupšči- no. Kakor je sam izjavil, je ta ukrep moral storiti zaradi ne- mogočih priložnosti, ki bi lahko ugonobile republiko. Spominjamo se še, da je isti general pred leti prav tako pre- vzel oblast, vendar tedaj na po- ziv premiera U Nuja. Tokrat povabila ni prejel. Človek, o ka- terem so govorili, da se nerad vmešava v politiko, se je, kot kaže, premislil. V Burmi so se zadnje Čase predstavniki nekaterih manjših nacionalnosti zahtevali, naj bi uživale nacionalne skupine iste pravice v okviru federacije ali celo konfederacije. Večinski Burmanci so po mnenju teh kri- tikov zavzemali vse vodilne po- ložaje. Dalje, kaže, da nekateri niso zadovoljni z Nujevo po- dražilvijo zasebne izvozne trgo- vine. Izjave Ne Vina kažejo, da ne želi »drobljenja centralne obla- sti«, sicer pa bo nadaljeval Nu- jevo socialistično politiko. Kaj več o tem pa bo lahko pokazala bližnja prihodnost. ^ Spet jedrski poizkus Ameriški predsednik Kenne- dy je prejšnji teden sporočil, da bodo ZDA nadaljevale jedrske poizkuse, da bi »tako dohitele SZ zaradi njenih poizkusov sep- tembra«. V Moskvi so zagrozili, da bodo morali ustrezno ukre- pati. To pa pomeni, da se bo boj za »atomski ugled« nadaljeval, atomsko sevanje pa bo iz dneva v dan večje. Zanimiva je reakcija svetovne javnosti na Kennedyjevo odlo- čitev. V belo hišo prihajajo pi- sma in brzojavke, v katerih ljud- je rote predsednika, naj svoje napovedi ne uresniči. Kako naj tudi svet verjame v razorožitve- ne težnje v zvezi s konferenco 18 držav, ki bo te dni pričela z delom v Ženevi, ko pa namera- vajo preizkušati nove oblike je- drskega orožja? VOLirVE V DELAVSKE SVETE iN UPRAVivE ODBORE Nedavni plen um Občinskega siadikalnega sveta Ptuj je za- črtal osnovne naloge ob pri- pravah in izvajanju volitev v nove delavske svete in uprav- ne odbore. Volitve v delavske svete so o izrednem stanju občinskih cest, ki jim pravijo: >Sama jama«. Zavod zaposluje 25 cestarjev, ki so polno zaposleni. Marsika- tera pika pade na njihov ra- čun, žal pa so težave s cestami I globlje narave kot sama cestar- jeva skrb za nje. P/. ZA LETOS najnujnejše Delcvna konferenca SZDL ob- čine Ptuj je 28. februarja 1962 sprejela na osnovi poročil, re- feratov in razprave sledeča sta- lišča: Idejno moč SZDL v vse orga- ne delavskega in družbenega samoupravljanja. Vse sile SZDL v komuni za to, da bo do vseh podrobnosti uresničen perspek- tivni družbeni plan, ki zago- tavlja občini in njenemu prebi- valstvu okrepitev materialne osnove družbenega razvoja. Vso pozornost gospodarskih organi- zacij proizvodnji za zunanje tr- žišče in za izvoz na zunanji trg. Skladno z rastjo materialne osnove vso pozornost usposab- ljanju proizvajalcev za uprav- ljavce, potom sekcij, krajevnih odborov SZDL, izobraževalnih središč in delavsike univerze. Cim tesnejše sodelovanje in- dividualnih kmetijskih proizva- jalcev s kmetijskim kombina- tom in s KZ in razširjenje naj- primernejših oblik aktivnega sodelovanja. Prebivalstvu na svojem območju vsa pojasnila in tolmačenja uspehov našega gospodarsikega sistema in druž- benega razvoja. Pomanjkanje delovne sile in analiza tega vprašanja in obdelovanje zem- lje, ki je starejši ljudje ne mo- rejo obdelovati, vprašanje pri- pojitve njihove zemlje KZ in re- šitev vprašanja preživljanja priletnih ljudi, ki so glede pre- življanja bolj navezani na skupnost kot na sorodnike. Povezovanje vseh organizacij in društev na terenu in SZDL kot široka družbeno-politična organizacija. Kjer ni mladinske organizacije, vso pozornost pro- blemom mladine in ustanavlja- nju mladinskih organizacij. Na razširjenih plenumih SZDL ob- ravnavanje problemov mladine. Sekcije SZDL v naslednjem obdobju — okrepitev že obsto- ječih in ustanavljanje novih po predhodnem čim širšem posve- tovanju s članstvom SZDL in analiza žšlja na določenem pod- ročju. Gradivo za razpravo v sekcijah skrb krajevnih odbo- rov SZDL in obč. odbora SZDL ter komisij vse dotlej, da se se- kretariati sekcij usposobijo za samostojno pripravljanje gradi- va in samostojno razpravljanje in vodenje razprav. Klubsko življenje in razvija- nje interesov članstva SZDL ter članstva ostalih organizacij in društev ter formiranje klubov v vseh vaških središčih in najti primemo rešitev prostorov za sestajanje vseh družbenopoli- tičnih organizacij. Vse družbe- ne organizacije in skupno vsa društva in pomoč pri reševanju vprašanja prostorov, ki bodo služili vsem organizacijam na terenu ob enakih pogojih. Krajevni odbori SZDL in po- moč občinskega odbora SZDL ter usposabljanje KOS SZDL za samostojno reševanje vseh družbeno-političnih nalog na svojem območju in vpliv na viš- jo socialistično zavest občanov. Krajevni odbori SZDL razširja- jo svojo dejavnost tudi prek svojih podružnic v svrho ka- drovske okrepitve. Članstvo SZDL in — več dis- cipline v odborih in vse sile v naslednjem obdobju za to, da s« članstvo številčno poveča. SZDL — nenehna skrb za vsestransko obveščenost vsega prebivalstva v komuni ob razvi- janju večje aktivnosti pri raz- širjanju zlasti lokalnega lista »Tednik«. Obč. odbor SZDL prouči s pristojnimi organi predloge za lokalno radijsko po- stajo. Gospodarske organizaci- je poskrbe za vsestransko ob- veščenost članov kolektivov o delitvi celotnega dohodka in osebnega dohodka ter proučitev uspehov pri izpolnjevanju pla- na. SZDL in borba proti emigra- ciji mladine z močjo razširjanja resnice o naši stvarnosti. Posebno pK>zornost stanovanj- skim skupnostim in v okviru teh skrb za družino, zlasti za sta- rejše nepreskrbljene ljudi. SZDL — vso pomoč šolskim odborom, pomoč pri njihovem delu, ureditev odnosov med uč- nim osebjem in vodstvi šol v koristi nemotenega izvajanja šolsike reforme v šolah. Prosvet- ne delavce angažirati pri druž- beno-političnem delu na terenu. Mesec marec 1962 — izvedba delovnih konferenc v krajevnih organizacijah SZDL z obravnavo nalog SZDL na osnovi gradiva III. plenuma glavnega odbora SZDL, okrajna konferenca SZDL in občinska konferenca SZDL Ptuj. Ta stališča bodo posredovana krajevnim organizacijam tudi v informacijah, ki iih bo izdal za or.ssanizacije SZDL na ob- močiu (Občine Ptuj občinski od- bor SZDL Ptuj. MR «1 pp ne P V Mi Pi ii i • Nasedla ladja »Senj« Parnik »Senj« ki voji na redni nr«gi Plofe—Makarska. je nasedel pri Du\»u. Močan morski tok je zanese! Udja, Iti je hotela pristati, n» plitvino. Poiadfci in tovoru se ni nič pripetilo. Prvi dve ladji, ki sta hoteli pomigati, vt« ostali brez moči. Sedaj čakajo n« vl»- čilec .Brortospas«. • Srečanje s tujimi študentloami Ob 8 marcu je bilo sinoči v Beogradu srečanje predstavnic jugoslovanskih žena s tujimi študentkami, ki študirajo na beograjski univerzi. Pust je minil. Svat je »borovegra« fostiivanja pa bodo ostali sem v lepem spominu Foto: Langerholc PTUJ, DNE 9 MABCA 1962 TEDNIK Stran 3 Malo odmeva s ptujskega kurentovanja in karnevala Za nami sta veliko ptujsko kurentovanje in karneval. Vsi, ki smo imeli s to prireditvijo kaj opraviti, sedaj kritično presojamo delo od priprav pa do zaključka pustne priredit- ve. Eno vsekakor lahko ugoto- vimo. Etnografski del je bil letos za dve točki obsežnejši in je s povabilom skupine »laufarjev« iz Cerknega in »bo- rovega gostiivanja« iz prek- murskih Predanovec popestril nastop naših domačih narodo- pisnih skupin. Organizacijska pomanjkljivost pri nastopu prav teh dveh skupin je hila ta, da poslušavri niso razumeli tekstov, ki so po originalnosti likov tudi sami zase zelo zani- mivi. Prihodnje leto bomo mo- rali ozvočiti vsak trg posebej, kjer bodo posamezne skupine nastopile s svojim programom, in oskrbeti bomo morali po- sebne komentatorje. Popoldanski del, nastop kar- nevalskih sikupin, pa nikakor m zadovoljil. Po lanskem kar lepem začetku smo letos priča- kovali večji napredek, kar za- deva domiselnost in tudi glede obsežnosti in števila nastopa- jočih skupin. Najprej moramo ugotoviti, da je bilo sodelova- nje individualnih odraslih ma.sk in šolske mladine letors jrecej slabše kot lani. Ce je ,3ila vzrok gripa, ki je letos močno razsajala med našo šol- sko mladino kratko pred pust- no prireditvijo, je to razum- ljivo. Ce pa bi morda v šolah in vrtcih prevladovalo mnenje, da tu šola nima kaj prispevati, potem je to zgrešeno. Mislim, da bi celo >pustna norija«, ka- kor nekateri ocenjujejo naše kurentovanje, marsikaj prispe- vala k učnemu programu, saj bi bila koristno dopolnilo otro- ški in dijaški izvenšolski de- javnosti. Koliko je tu stvari, ki bi jih lahko naša šolska mla- dina prikazala! V glavnem so letos sodelo- vale iste delovne skupine, da ne rečem isti ljudje, kot lani. S to ugotovitvijo pa se postav- lja vprašanje, kaj bi morali storiti, da bi se premaknili na višjo stopnjo. Sem namreč pre- pHčan, da so bili razočarani številni gledalci, ki so lani spremljali naš popoldanski program. Kakor odbor so tudi oni nričakovali mnogo več, MNOGO Z MALO DENAR 1A ■Veliko pozornost je letos zbudila skupina dvajsetih in- janskih bojevnikov, katerim je zbudila skupina dvajsetih indi- Zanimivo je. da so to bili zo- pet Dornavčani. ki so že dru- gič odnesli 7 našega karnevala prvo nagrado. Tnioiator obeh dornavskih skupin, lanskih ciganov in le- tošnjih Indijancev, je bil Pe- teršič. rajonski TT monter iz Dornave, ki se je izkazal kot odličen organizator in režiser. Lani in letos je žrtvoval za pustne priprave po teden svo- jega redne^ra letnega dopusta. Vsi gledalci, ki so lani videli cigane in letos Indijance, sn sofflasno pritrdili, da sta fn bili do sedaj najoriginalnejši skupini. Na kratko naj opišem, kako so Dornavčani z malo den^irja mnogo ustvarili. Vse, kar so lani potrebovali za prika/ ci- ganov. so poiskali doma. na podstrešjih in po zapuščenih kotih- stare obleke, perilo, čev- lje in vso potrebno cigansko rn.notijo. Lase so imele ciffnnke napravi iene iz črno pobarva- nega konopljenega prediva. Cekini so bili iz bakrene plo- čevine, naštancal« jih je T'tuj- ski kotlar, K lepi rjavi [iolti je nrjspevala navadna cikorija. Pri cisranih je lani sorleloralo 46 oseh. 12 otrok. H žensk in 19 moških. Med odraslimi niso bili samo mladi ljudje, bilo je celo nekaj starejših mož in žena z lastnimi otroki. Skoraj vsi odrasli sodelujoči so člani dornavskega Prosvetnega dru- štva. No, in kako so letos Dornav- čani spravili na noge dvajset indijanskih bojevnikov? Prosvetno društvo in SZDL sta priispevala po 'lOOO din. Ačiti so bili narejeni iz pokro- vov sodov za umetno mleko; dalo jih je na razpolago dor- navsko posestvo, ki je posodilo tudi štiri konje. Bojne znake so naslikali sami z vodenimi barvami. Značilni indijanski bolien je bil na;pravljen iz dveh embalažnih sodov za su- he barve, sulice so bile iz lesa, mokasini z zajčjimi kožuščki pošite copate. Perjanice je iz- delal pobudnik in režiser Pe- teršič. Uporabil je puranova repna peresa. Hlače so mu po- sodili njegovi delovni tovariši. Ta opisani primer pač pove, koliko se da napraviti z dobro voljo in malo denarja. Seveda si je treba izbrati primerno temo, ki smo ji kos. Mimogre- de naj bo povedano še to, da so ubogi >lndijanci< prestali še velike nevšečnosti. Razen po- glavarja so morali vsi, več ali manj nevešči, jezdili na ne- osedlanih konjih nepretrgoma od pol enajstih do štirih popol- dne. Razumljivo, da je to bilo precej neugodno. Iznajdljivost in požrtvovalnost ter uspeh naj spodbudijo tudi druge vasi, l)rosvetna društva, šole, kme- tijske zadruge in delovne ko- lektive k sodelovanju pri pri- hodnjem karnevalu. Na žalost moramo priznati, da naš karneval sploh ne bi bil uspel, če ne bi bila sodelovala tudi ugledna podjetja Merkur, | Panonija, tekstilna tovarna Metka in če ne bi bili v po-1 vorki obe že dvakrat nastopa-, joči skupini iz Velike Nedelje, in z Brega. Tudi ti dve skupini sta z iniciativnostjo in požrt- vovalnostjo prikazali aktualno temo. Ob sklepu te bežne analize kurentovanja in karnevala pro- simo vse, ki bi imeli koristne predloge v zvezi z vprašanjem nadaljnjega razvoja našega kurentovanja in karnevala, da jih pošljejo pismeno na na- slov: Ptujsike etnografsike pri- reditve, Ptuj, Muzejski trg 1, ali uredništvo »Tednika«. Drago Hasl Iz družbenih organizacij in društev LETNA SKUPŠČINA ObO ZB NOV PTUJ Jutri, v soboto, 10. marca 1.1., s pričetkom ob 9. uri dopoldne bo v veliki dvorani Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj red- na letna skupščina Občinskega odbora Zveze borcev narodno- osvobodilne vojne Ptuj. OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V soboto, 10. marca 1962, bo- do redni letni občni zbori v naslednjih sindikalnih podruž- nicah: v sindikalni podružnici Podjetja za popravilo voz Ptuj v prostorih delavnic ob 1"5. uri. Sindikalna podružnica Kroja- škega podjetja »Moda« Ptuj v prostorih delavnice ob 13. uri. Člani sindikalne podružnice Narodne banke Ptuj bodo imeli občni zbor ob 16. uri v prosto- rih banke in člani sindikalne podružnice Železniške postaje Ptuj na postaji ob 18. uri. Obč- nih zborov se bodo udeležili člani Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. in to: Jože Skrlov- nik, Mirko Voda, Stanko Žitnik in Franc A^auda. OBRTNI DFLAVCl IN VAJENO VABLIENI NA SESTANEK Da bi izdelali svoj delovni načrt za leto 1962. se bodo se- stali na redni članski sestanek člani sindikalne podružnice obrtnih delavcev in vajencev, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnih mojstrih. Sestanek bo v nedeljo, 11. marca 1962, s pri- četkotn ob 9. uri v prostorih Delavskega kluba v Ptuju, Or- moška 2. Na tem sestanku se bodo dogovorili tudi o nalogah v zvezi s pripravami na raz- stavo izdelkov obrtnih delav- cev in vajencev iz zasebnega sektorja, ki naj bi bila še le- tos. POSVET PREDSEDSTVA I. SINDIKALNE KONTE- RENČE V zvezi s pripravami na I. sindikalno konferenco zdrav- stvenih delavcev. prosvetnih delavcev in delavcev državnih organov in družbenih služb se bo v ponedeljek. 12. marca t. I., ob 16. uri sestalo na prvo red- no sejo predsedstvo konfe- rence. OBRTNI IN KOMUNALNI DELAVCI PRED SVOJO KONFERENCO Tudi obrtni in komunalni delavci bodo pričeli v prihod- njem tednu s pripravam; na svojo 1. sindikalno konferenco ob cine Ptuj. \ torek. 13. mar- ca t. 1.. se bo ob 16. uri sestal Odbor konference, ki ga se- stavljajo predsedniki sindikal- nih podružnic obrtnih in ko- munalnih delavcev. Seji odbo- ra bodo prisostvovali tudi vsi člani predsedstva konference. Seja odbora in predsedstvo bo v Delavskem klubu v Ptuju. F. B. PISMO UREDNIŠTVU Tisto zaradi česar sem prijel za pero, je nov način označevanja strežnega osebja s številkami v gostilnah Pogled na človeka, ki ima na prsih pripeto svojo registrsko šte- vilko. na,s namreč nehote spomi- nja na čas ko smo nosili slične številke in bili le številke in ne ljudje Ce pa nekdo želi strežno osebje na nek način označiti, naj to na- pravi na nek za človeka bolj pri- meren načm. Ko sem neko natakarico vpra- šal. ali .se .strinja s takšnim .svo- jim imenom, mi je potožila, da ni navdušena nad to »registracijo« in da se tudi gostje ob to spoti- kajo. Kaj mislite, tov. urednik, je takšno označe^/anie strežnega osebja v lokalih primerno ali ne? RJ — SJ S SEJE OBČINSKEGA ODBDRA SZDL ORMOŽ Mš S' EiRZ imi\\ 5. marca je bila v Ormožu seja Občinskega odbora SZDL. V svojem skrbno pripravljenem poročilu je sekretar SZDL tov. Rajh Ivo med ostalim poudaril, da je dal II. plenum SZDLS jasno perspektivo bodočega dela v gospodarskem, kulturnem m družbenem življenju. Iz gradiva plenuma izhaja vedno večja vlo- ga in pomen delovnih ljud'. — neposrednih proizvajalcev in upravljalcev, ne samo na pod- ročju gospodarstva, temveč tudi v družbeno-političnem življenju. Ob doseženih uspehih v komuni ^o nastajale hibe, pomanjkljivo- | stu in problemi, ki se jih je po- ' trebno zavedati in spoznati nji- hove vzroke, da bi lahko z za- vestno akcijo članov SZDL m vseh organizacij prispevali še k hitrejšemu razvoju in večji de- mokratizaciji političnega življe- nja v komuni. Dosedanja praksa je pokazala, da je večji del do- , sedanjih tako malih krajevnih' odborov le životaril in da so pri- hajale na dan razne lokalistične :;ežnje nekaterih kolektivov in posameznikov, ki so si urejevali ceste in gradili mostove na poti do svojih domačij in podobno, niso pa videli potreb celotnega krajevnega odbora. Vse to je na- rekovalo ustanovitev večjih enot, k: t odo razpolagale ? večjimi sred-^tvi in k- jim bo lažje za- gotoviti primeren kadrovski se- stav. S teritoria-no razdelitvijo kra- jevnih organizacij SZDL je v ko- muni u.^pelo nr.jti geografsko po- ^ vezane enot^. ki imajo skupne j politične. g ),=:p<.darske in kultur- / ne interese k dajejo vso jam- stvo za hitrej.šj razvoj v komuni V Ormožu r stanovanjska skup- nost. ki ima š.roko področje dela vendar prepočasi prehaja na de- javnost. ki ri jih od stanovanj- ske skupnosti v komuni lahko j pričakovali. Uvedba delitve dohodka po delu je .s.prožila številna teore- tična in praktična vprašanja v razvoju delavskega samouprav- ljanja v gospodarskih organiz.a- cijah. Pogosto je bilo opaziti, da so nekateri vodilni uslužbenci pravilnike o delitvi čistih m osebnih dohodkov pripravljali za zaprtimi vrati in jih nato kolek- tivu formalno predložili v po- trditev. Nekateri delavci nimajo pregleda nad vloženim delom v podjetju. V kolektivih je pre- malo razumevanja za nalaganje lastnih skladov, čeprav samo ti predstavljajo materialno osnovo za nadaljnji razvoj podjetja Ko- muna Ormož je kmetijsko pod- ročje. ki daje S.")"'« narodnega dohodka kmetijstvo. Kmetijska proizvodnja se hitro razvija, vepdar je kljub doseženim uspe- hom v sodelovanju to potrebno še pospešiti, da bo posamezni proizvajalec občutil korist, so- delovanja v večjih pridelkih Tako sodelovanje je koristno in zanimivo za zadrugo in proiz- vajalca, ki želi sebi in svoji dru- žini izboljšati življenjski stan- dard. To bo doseženo, ko bosta zadruga in kmet proizvajala skupno v zaupanju v večjo pro- izvodnjo in v pošteno delitev pridelkov, ki bodo večii od po- vprečnega pridelka kmeta. Kme- tijske zadruge na čelu z VG -Te- rnzalem-Ormož so v zadnjih le- tih dosegle rekordne pridelke v proizvodnji grozdja, pšenice in koruze po hektaru. V kmetijstvu še vedno primanjkuje visoko kvalificiranega kadra. Z uvajanjem družbenega sa- moupravljanja v družbenih službah, kot so šolstvo, zdrav- stvo in socialno zavarovanje se bistveno spreminjajo pravice in dolžnosti zavodov. Šolstvu ozi- roma njegovim samoupravo,m organom je dana mnogo večja samostojnost, zato je potrebno .skrbeti, da samoupravni organi prihajajo do izraza v upravlja- nju. V .šolske odbore je potrebno vključiti več žensk, ki so bolj zainteresirane za vzsojo in var- stvo otrok v šoli in doma Posebno težav^ nredstavlja prim- njkovanie prostorov za delo in razvoj družbenih cen- trov. ki bodo služili za seje, pre- davanja .n seminarje, Delavs':i;a univerza v Ormožu je postala ugledna ustanova in intenzivne oblike njenega izobraževanja po- magajo k hitrejšemu dvigu kul- turnega nivoja prebivalcev, Oo- čani se želijo izobraževati v vseh smereh, posebno pozornost pa posvečajo kmetijstvu. V SZDL je vključenih premalo volivcev. Na seji navzoči so se na,ibolj dotaknili nalog organizacij SZDL po smernicah II. plenuniJ^/ SZDLS. Predsednik okrajnega odbora SZDL je poudaril, da je potrebno, da posveti prosvetnim delavcem večjo skrb v izvajanju političnih nalog SZDL na va&i. Nekateri odbori SZDL so v svo- jem delu pr>^več zastareli in je njihove vr?lfe potrebno pomladiti z mlajšimi in -posobnejšimi čla- ni. ki so pripravljeni izvajali naloge v korist družbe, ne pa po^^-maznikov. Na .seji Občinskega odbora SZDL je med ostalim bil sprejet sklep o sodelovanju odbora z od- boroH' SZDL v Ptuju glede gla- .'ila SZDL »Tednika«, ki izhaja v Ptuju in ki bo prinašal čim več novic iz življenja prebivalcev v ormoški komuni. V »Tedniku« bodo objavljena tolmačenja .--b- člnskih odlokov in drugo, kar bo zanimalo državljane Zato bo po- trebno poskrbeti, da bo prišel »Tednik" v vsako hišo. da bodo prebivalci občine laže sledili razvoju in doseženim uspehom v komuni. Predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Kovačič Zlatko je na seji prisotnim obrazložil potrebe novo ustanovljenega kmetijske- ga kombinata, nato na je bil se- kretar SZDT. tov. Rajh Ivo bil na lastno žel^o razrešen do''7nosti sekretarja Občinskega odbora SZDL Na niegovo mesto pa je bil izvoljen kmetijsk' tehnik iz Sfodi.š^a tov. Fo.^narič Franc Pred?'^dnik Občinskega odbo- ra sp je oh raz^-ešitvi zahvali! i tov Rajhu T\ri, -»a n^odno Helo ' na \raDVi pri'iih H-"7hr>npga živ- ljenja. posebno pa za neumorno politično delo na področju ko- i mune. Tov. Rajh Ivo je mnogo | doprinesel k doseženim uspehom ; v komuni posebno v zadnjem času, kar pa je zahtevalo mnogo truda in skrbi. Tov. Rajh Ivo je zavzel sedaj mesto predsednika komisije za družbeno upravlja- nje in bo torej nadaljeval s po- litičnim delom na občinskpm ob- močju. 'R D. Oluestlio NASIM NAROČNIKOM! Naprošamo naše naročnike v Ptuju ali v okolici, ki še hranijo lanskoletne številke našega lista, naj nam pošljejo št. 15/61 z dne 21. aprilg 1961. Ta številka nam je pošla'in nam priman.jkuje za arhivo in študijfske knjižnice, ki prejemajo od nas dolžnostne iz- vode. Dopisujte v TEDNIK Indijanci iz Dornave ,Glas Gomile^ Upravni odbor Turističnega društva Gomila oziroma odbor »GOMILSKE KNJIGE« je povabil za nedeljo, 11. marca 1962, ob 15. uri, v pisarno gasilskega doma Grabšinski breg pod Gomilo na prvi letošnji koordinacijski in prosvetni sestanek predsednike obmejnih krajevnih odborov SZDL iz Juršinc, Bučkovc, Toma- ža, ter Vidma ob Sčavnici. Pisme- na vabila so prejela tudi upravi- teljstva obmejnih osnovnih šol: Juršinci, Tomaž, Bučkovci Videm ob Sčavnici. Povabljeni so tudi zastopniki obč odb, SZDL iz Ptu- ja, Ormoža, Ljutomera in Radgo- ne, da prisostvujejo sestanku. Na- men sestanka je obravnavati smernice bodočega perspektivne- ga turističnega razvoja na Gomili, vlogo in naloge uredništva »GO- MILJSKE KNJIGE« pri TD Go- mila. sklepi glede formiranja za ožje turistično območje Gomi- la. Hkrati je namen posvetovalne- ga sestanka 11. marca 1962 tudi pripraviti nekatere predloge za XV. redni letni občni zbor TD Gomila, ki bo 25. marca 1962, ob 15. uri na vrhu Gomile. V soboto, 10. marca 1962, od 10. do 12. ure, oz. v nedeljo, 11. mar- ca 1962, od 10. do 12. ure se pri- čakuje, da bo organizirala mari- borska turistična zveza prevoz komisije na vrh Gomile, kjer naj bi bil ogled terena, oz. določitev lokacije za zgraditev novega go- stišča-turistične zidanice. Za pro- jektiranje je naprošen ing. Krajn- čič iz Maribora. Na seji predsedstva in na seji upravnega odbora mariborske tu- ristične zveze je bil v februarju t, 1. sprejet sklep, da bo- MTZ organizirala na prošnjo Gomile turistično predavanje s predvaja- njem turističnih filmov V Juršin- cih. To turistično predavanje s predvajanjem turističnih . fUrnov je že določeno za nedeljo, dne 18. marca tega leta, ob 15. uri popol- dne v prosvetni dvorani v Jur- šincih. Vsi Juršinčani. in tudi dru- gi, vljudno vabljeni. Seja upravnega in nadzornega odbora odbora TD Gomile bo v ponedeljek, dne 19. marca 1962 ob 15. uri popoldne v pisarni" gasil- skega doma Grabšinski breg. Na seji bodo obravnavane tekoče zadeve in predpriprave za redni letni občni zbor TD Gomila. XV redni letni občni zbor TD Gomila bo v nedeljo, dne 25, marca 1962 s "pričetkom oh 15. uri popoldne pri tov. MHanu Snuder- lu na Gomili. Ker je društvo po- vabilo na občni zbor tudi 'zastop- nika mariborske turistične '.veze ter še nekatere druge ufledne i^oste, orosi čl^tne društva in so- delavce porpil^ketn turizma, da nrideio in nri?0"^vu^eT0 v - čim večiem številu '^'^''nemu zboru. * ' Članica društva, oz. članica go- stinskega odseka pri TD Gomila tov. Jožica Cuš se je vrnila iz enomesečne gos^-inske prakse na gostinski šoli v Mariboru. Prak?o ie izvršila s pohvalnim uspehom. Nekoristno armičevie V Strejacih se marsikdo čudi, ko opazi lepo, ravno, z grmičev- jem poraslo veliko gmajno, ki se na njej prešerno bohotijo trnovci, kopinovci, vrbe in drugo neko- ristno rastlinje. Ali ni škoda, da je zapuščena tako lepa rodovitna in lahko obdelovalna zemlja, na kateri bi lahko pridelovali pre- cej raznih polj.skih pridelkov. Če- tudi bi ta površina služila kot travnik ali pašnik bi koristila bolj kakor koristi sedaj. Pa tudi ljudje ki v teh krajih nimajo dovoli zemlje, tega zapuščenega ■'emiiišča nič kaj z lahkim" srcem ne gledajo Vsekakor bi bik« potrebno, da ".e to vp" nie ured' n*^ se.^s^-pnku icmače organizacije SZDL stran 4 1 >. U A . iV PTUJ, DNE 9 MAP CA ISft^i Ufm\t v ml\ Komuni {Nidaljevsnie s 1. stmni) | situacijam. Povezava ciljev zdravstvene zaščite z realizacijo ' najvažnejših ekonomskih in so- j cialnih ciljev komune je edino ^ možna in pravi"na pot, enostav- na pa ni. Z večjimi pravicami in samostojnostjo prevzemamo tudi večjo odgovornost. Ce dovolite v ponazoritev majhno primer- j javo s kmetijstvom, kot glavno, aktualno panogo naše dejavno- sti. Na tem področju je več cen- tralnega usmerjanja, kontrole, efikasnih instramentov, morda tudi več razumevanja, ker se zdravstvo še vedno s'matra kot negospodarska dejavnost, kar pa le delno velja za kurativo, zdrav- ljenje že obstoječih bolezni, pre- prečevanje pa je še kako dobro j naložen denar, samo da .se ne , obrestuje kot pri kokoših v enem j letu ali pri prašičih v dveh. Um- nim gospodarjem na področju zdravstva mora biti jasno, kaj | pomeni- vzreja bolj zdravega ro- du ljudi, in kako važno je pre- prečevanje okvar. Se vse pre- malo znamo vrednotiti zdravje z ekonomskega stališča, da ne go- vorimo o humanem. Rentabilnost zdravstvenih in- vesticij ni v doseganju vse manj- ših potreb sredstev za zdravstvo, temveč v zagotovljenem izbolj- šanju zdravstvenega stanja pre- bivalcev, v izboljšanju zdravja, ki je največja narodna dobrina in zato opravičuje potrošnjo vedno večjih vsot. Investicije v zdravstveno preventivo se izpla- čajo, ne zato, da bomo pozneje manj porabili za to svrho, tem- več da bomo dvignili ali očuvali moči proizvajalcev, torej učinek dobre zdravstvene službe se obrestuje na drugem področju. Sicer pa lahko dcbro organizi- rana zdravstvena služba tudi zmanjša izdatke na kakem dolo- čenem problemu, ki ga uspešno pobijamo ali pa sploh spravimo s sveta — na primer boj proti posameznim nalezljivim bolez- nim. Ni države kakor tudi ne ko- mune, ki bi imela dovolj raz- položljivih srr-dstev za kritje vseh potreb zdravstva, zato je končni cilj pianiranja boljše ko- riščenje razpoložljivih sredstev, kadrov, znani a in denarja za kritje najvažnejših potreb pre- bivalstva določenega področja. Nujno je poznati objektivne, ka- kor tudi suDjektivne potrebe ljudi in tudi razpoložljive mož- nosti. Zato je potrebno prvič imeti čim več demografskih, na- rodopisnih podatkov našega pod- ročja, koliko m kake prebivalce imamo po spolu,- starostnih sku- pinah, zaposlitvi, dejavnosti, družinah, stanovanjih itd. Drugič: poznati njihovo zdrav- stveno stanje po podatkih zdrav- stvene statistike tako imenovane vitalne, življenjske dogodke: umrljivost, število rojstev, od katerih bolezni, katera skupina ljudi prvenstveno boluje, v kaki ; smeri se te bolezni razvijajo ali i upadajo ali nara.šrajo, kdaj jih ' je več — poleti ali j>o zimi, kako ^ vplivajo delovni pogoji, po- , škodbe pri delu, počitek, nočno delo, hrana itd . . .. analiza teh podatkov nam omogoča objek- tivno merjenje zdravja in škod- ljivih vplivov. Tretjič: na nivoju komune bo uspešen samo tak plan, ki bo prvenstveno ustrezal subjektiv- nim potrebam prebivalcev, ki bo razumljiv in zaželjen. Tak plan bo imel podporo državlja- nov ne samo pri glasovanju za uporabo sredstev, temveč tudi n.iihovo pomoč pri izvajanju, tudi zato mora biti zdravstveni I plan, naš plan tudi tu je eden I od vzrokov decentralizacije ' zdravstva. • II. V dana.4njem referatu sem po.skui5ala razčleniti nekatere | značilnosti zdravstvenega stanja ! pri nas z njihovimi vzroki. Sta- ' nja in razvoja bolniške službe ne ' I bi analizirala, ker .se prvenstve- ' 110 bavi 7. zdravljenjem že obsto- i ječih bolezni, kar je dejavnost ; strokovnjakov. Skupnost v glav- i I nem lahko prispeva k reševanju prob^mov, ki .so vzrok ali pogoj | mnogih obolenj, bolniška služba i pa pomaga z analizami posledic teh pogojev. Potrčev roman ,.NA KMETIH" preveden v poljščino Roman »Na kmetih«, ki ga Je spisal Ivan Potrč in je bil v ce- loti objavljen pred leti v na- iem listu, so sedaj prevedli na Poljskem in so mu dali ime »Be- le češnje« ter so ga tiskali v 10 tisoč izvodih. Potrčev roman »Na kmetih« je prevedla pisateljica Marija Kru- kowska, ki si je v družbi avtorja ogledala naše kraje in je v celo- ti doumela izpoved kmečkega fanta, opisano v tem romanu, ki je bil zaradi umora obsojen na ječo. Naši bralci se gotovo še spomi- njajo iz čitanja romana »Na kmetih« na pripovedovanje mla- dega Hedla o tragediji .svojega življenja, kako ga je slepa stra.st, ki jo je umela vzbuditi v neiz- kušenem mladeniču zrela kmeti- ca, pognala v hude zapletljaje in kako se je moralo zgoditi, da se j s po izčrpani ljubezni do matere zapletel v ljubezen s hčerjo. Na- posled je pokončal mater, ki je iz obupa zastrupljala sebe in nju- nega otroka z alkoholom. Razen ljubezenskih odnosov z materjo in hčerjo je mladega Hedla vrtinčila tudi želja, da bi si pri- dobil grunt, ki ga je doma izgu- bil. Roman je navezan na čas po vojni na naše kraje in nam hkrati prikazuje značilne pretre- se, ki so jih doživljali v tradicio- nalnem kmečkem okolju zrasli ljudje, ko so začele v kmečko življenje posegati nove družbene sile. Roman »Bele češnje« (»Na kmetih«) je natisnila poljska I,UDOWA SPOLDZ.JELNIA WY- DAWNICZA v Varšavi, grafično p« je knjigo opremila Natalia Jarezevska. Pisateljica Maria Krukowska je ob obi.'5ku v Jugoslavijo obču- dovala naše lepe kraje in se je tudi navdušila za sodobna knji- ževna dela naših avtorjev. Potr- čev roman »Na kmetih« je eden izmed prevodov naših knjižnih del v poli-^ki jezik in lahko ver- jamemo, da bodn po njem radi segali bralci sodobnih knjig na Poljskem. VJ. LJUDSKA KNJIŽNICA PTUJ IMA 6574 KNJIG Ljudska knjižnica Ptuj je tudi lansko leto znatno povečala šte- vilo članov in knjig. Članov ima sedai 3.782, knjig pa 6.574. Lani ^e na novo nabavilo 196 knji-g, 25 je dobila kot darilo, neka.i m v zamenjavo. Na dom je ljudska knjiižnica Ptuj posodila sikupno 14.191 knjig, največ leposlovnih (12.191) in po- uemih (15&6).- Najtveč knjig, ki so si jih brailci izioosojali v slo- venščini (12.915) nekaj v nem- ščiinii. srbohrvaščani in angleščini. Od domačih knjig so dekleta pre- čitala 1 krat več 'litič- no predavanje in seznanil de- kleta z raznimi nejasnimi vpra- šanji. Rdr V Ormožu ustanovljeno planinsko društvo Na iniciativo mladine in osta- lih vnetih planincev iz Ormoža in okolice je bilo v Ormožu ustanovljeno planinsko dru- štvo. Člani dru.štva se bodo 2"^. ITL prvič sestali in razprav- ljali o bodočem razvoju dru- štva in smernicah za nadaljnje delo. Za planinski šport imajo posebiui zanimanje srednješol- ci in študentje iz raznih kra- jev občine. R. Dr. PTUJ SKLICAN JE VII. OBCNl ZBOR ObSS PTUJ Na Vni. razširjenem plenu- mu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je bil sprejet sklep o sklicanju VII. rednega let- nega občnega zbora Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj za nedeljo, 13. maja 1962, v Ptuju. Ptuju'. SKLICANJE SINDIK.ALNE KONFERENCE IN IMENO-' V ANA PREDSEDSTVA KON- FERENC Osmi plen um Obč. sin- dikalnega sveta Ptuj je sklenil "klicati prv.e sindikalne kon- ference in dobnil predsedstva sindikalnih konferenc. T. sindikalna konferenca zdravstvenih delavcev, pro- svetnih delavcev in delavcev državnih organov in družbenih silužb je sklicana za soboto. "iL marca 1%2. V predsedstvo so imenovani: Adi Praprotnik za predsednika. Viktor .\lako- vec. jiilka Sever. dr. jože Neii- dauer. Bori« Lipovšek. Franjo Rebernak, Ivan Granda iii Maks Rubin pa za člane. Iz Juršinec Strelska družina Juršinci je v juršinski prosvetni dvorani na letošnjo pustno nedeljo 4. marca orcjanizdrala dokaij lepo in vzgoj- no poučno pustno praznovanje. V na^bito polni veliki dvorani so do- mačini prisostvovali prireditvi pod naslovom »Pokaži kaj znaš«, ki je bil tokrat pr^'iJč v Juršincih. Preprosta kmečko mladina je znala sama organizirati tak na- stop. Domače učiteljstvo osemlet- ke v Juršincih je nudilo vsestran- sko pomoč. Prvo mesto sta ocenjevalni ko- misiji priznali mladi osemnajst- letn pevki Zelenko Marjanci iz Sakušaka, druqo pa Jošku Pirko- Minil je pust Spet je prišel mini pustni ča« z nas otroke. Leseni plug smo vlekli po snegu, sejali .smo debe- lo repo in želeli srečo pri letini. Mnog? gospolinje so nas nagra- dile z jajci in nas pohvalile, de ■mamo lep glas. Zahvalili .sm-o se jim in odšli dal.ie. Kjer smo naš- li zaiklenjeno. dsč ni^^mo sejali de- bele reoe. Odšli smo d'3lje Gos- poiinja je odklenila, gledala za naimi in nam ploskala. Nismo se vrnili. Spogledali smo se ob po- gledu na njo in si mislili: ;)Ni dosti takih.« Franc Pingar, Gabemik Ob 8, marcu v VOJVODINI: KRAJŠI DELAVNIK ZA ŽENE Pro.slava mednarodnega dneva /ona je dobila leto.s v Jugoslaviji značaj iširokc ak- cije za pomoč zaposleni ženi. Tako razpravljajo v Vojvo- dini o tnožtiosti, da bi zapo- slene žene delale le pet dni v tednii. V Črni gori, na Kosmetu in v Makedoniji razpravlja- jo organi upravljanja in družbeno politične organiza- cije, kako bi izboljšali gmot- ni položaj zaposlenih žena in jim omogočili dosego viš- jih kvalifikacij. O proslavah ol) dnevu že- na poročajo tudi iz drugih krajev Jugoslavije. PTfJ, DNE 9 MARCA 1962 TEDNIK Stran 5 ŠPORT STRELSTVO v nedeljo, 25. februarja t. 1., je bilo izvedeno tekmovanje z zrač- no pužko za občinsko »zlato pu- ščico«. Zelo hladno vreme je mnogim tekmovalcem pokvarilo rezultat. Ker občinski strelski odbor ni uspel dobiti na razpo- lago primerne dvorane z ozirom na postavljeni rok, je pač mo- rilo biti tekmovanje na prostem. Tt primer kaže, kako nujno bi tudi v Ptuju potrebovali zaprto zračno strelišče, kot ga imajo v Mariboru in v drugih mestih. Morda bo ta cilj laže izvedljiv v novi združeni organizaciji, to je zvezi športnih organizacij, v katero bo v kratkem pristopila tudi strelska organizacija. Na tekjnovanju za občinsko »zlato puščico« se je za to tro- fejo pomerilo 53 strelcev in strelk iz 12 strelskih družin. Izmed favoritov je bil naj- uspešnejši Ratajc Iv^n iz Turni- šča z 274 krogi (od 300 možnih), ki je tako osvojil to trofejo za leto 1962. Na okrajno tekmovanje za okrajno »zlato puščico« pa si je z doseženo predpisano normo (255 krogov) priborilo pravico nastopa 21 strelcev, in sicer: SD Železničar: Rašl, Cetl, Vrtič, Strmšek, Koželj, Kunstek in Crešnik; SD Kidričevo: Korpar, Kram- berger, Novak, Hohnec in Le- vančič; SD Turnišče: Rotajc, Pal, Ris, Pulko, Cvetko in Vidovič. SD TAP: Bizjak; SD Gorišnica: Valenko; SD Delta: Polajžer. Okrajno tekmovanje bo v ne- deljo, 11. marca t. 1., v Mariboru. Našim udeležencem želimo mno- go uspeha. Koželj Alojz Mestni kino Ptuj MtiSTNI KINO PTUJ predvaja 9. marca domači film »KO- ŠČEK MODREGA NEBA«. 10. in 11. marca ameriški barvni film »ZAKON PRERIJE«. IS. in 14. marca sovjetski film »fRVI DAf^ MIRU«. 15. in 16. marca češki film »VISJE NACELO«. Kino Zavrč KINO ZAVRC predvaja 11. mar- ca francoski film »LJUBIMCI«. Kino »Ruda Sever« KINO »RUDA SEVER« GORIŠ- NICA predvaja 11. marca jugo- slovanski film »SVOJEGA TE- LISA GOSPODAR«. ŽENSKO za pomoč v gospodinj- stvu iščem. Inž. Jamnik. Ptuj, Ljutomerska 20 a. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ OBJAVA v ponedeljek, 12. marca 1962, bo ob 8.30 v dvorani Občinskega ljudskega odbora Ptuj, Titov trg, predavanje »Atom, naš prijatelj in naš sovražnik« z barvnim filmom - Disney. — Predaval bo tov. inž. Štefan Požlep. Dvorana v Kidričevem ob RTV oddaji RTV tokrat v Kidričevem v četrtek, 1. t. m., je bila t Kidričevem velika TV oddaja >Iz kraja v kraj«. Nastopali so Majda Sepe, Marjana Deržaj, Rafko Irgolič, mlada Mariborčanka Kohon- tova pa je bila tokrat prvič pred mikrofoni in kamerami. Za prijetno razpoloženje je poskrbel tudi plesalec ste^ in pevec Američan Artliur Dun- can, spremljal pa je veliki plesni orkester RTV-Ljubljana. Sodelovali so tudi člani kolek- tiva TG.\, ki so se pomerili v znanju in sitrelstvu — malo za šalo, malo zares. Za svojstve- no predpustno razpoloženje pa je poskrbela tudi etnografska skupina iz Markovec. Na sliki: Marjana Deržaj, Majda Sepe in Veliki plesni or- kester p. v. Bojana Adamiča v Kidričevem. Foto: B. Pire Kaj moratno vedeti o gripi Gripa je nalezljiva lx)lezen, ki je bila znana že v XII. veku. Znane so štiri velike pandemije v Evropi v XIX. stoletju našega štetja in posebno ■ nevarna in težka v letih 1918 do 1920, ki je zajela ne samo Evropo in Ame- riko, temveč tudi ostale konti- nente. V zadnjih letih se pri nas vsakoletno ponavljajo manjše epidemije. Vir okužbe je bolnik in sicer najbolj v prvih dveh dneh bo- lezni. S kašljem, kihanjem in pri govorenju prenašajo kapljice sline na različne predmete po- vzročitelja gripe, virus, ki na sluznici nosa, grla in zgornjih dihal zdravega človeka povzroči okužlDo. Prehlad, kataralno vnetje nosa in grla zmanjšuje telesno odpornost in pripravlja plodna tla za okužbo. Od okužbe do pojave obolenja preteče v srednjem 1 do 2 dni. Začetek tipične gripe je nagel, po večji ali manjši mrzlici se dvigne te- lesna temperatura v nekaj urah na 38,5 do 39,8 stopinj. Bolnik toži, da ga boli glava, posebno čelo in loki nad očmi, po celem telesu ga lomi, posebno v skle- pih, občuti splošno slabost, vrto- glavico, šumenje v ušesih. Zna- čaj en je občutek suhosti in gre- benje v grlu in žrelu, pogosto pordečele oči, težko prenašanje svetlobe, bolečine v očesnih zrk- lih pri premikanju oči. Suh ka- šelj. Voh je znižan, občutljivost sluhai in vida pojaČana. Apetita ' ni. »Vročično stanje traja okoli 3 dni, lahko se tudi podaljša na 4 do 5 dni ali pa skrajša na 1 do 2 dni. Ce traja vročina preko 5 dni, mora zdravnik ugotoviti, kaka komplikacija je nastala. Poznamo tudi lahke oblike gripe, kjer opešani znaki niso iz- raženi. Na žalost poznamo tudi težke oMike. ki sb nevarne po- sebno za starejše ljudi in dojenč- ke. Gripa se lahko tudi kompli- cira s vnetjem sinusov, sred- njega ušesa, pljuč, zato je važno po možnosti preprečiti obolenje in skrbeti za pravilno nego bol- nika. Obolela mati, ki neguje ali doji otroka, mora nositi masko iz gaze. Kašljanje in kihanje v robec preprečuje razprSevanje okuženih slin. Tudi posodo, pri- bor in kupica naj ne uporabljajo zdravi skupaj z bolnimi. Obiski znancev pri gripoznih bolnikih naj bi tudi izostali. V primerih večjega števila obolenj sanitar- no inšpekcijska služba prepove- duje javne prireditve, sestanke, zapira tudi šole. Bolnika zdravimo navadno doma, potrebna pa je za časa vročine nega v postelji. Leži naj v topli sobi, po možnosti svetli in kd se lahko prezrači. V stano- vanjski stisiki je dobro ograditi njegovo posteljo od drugih z rjuho ali zaveso. Bolnik naj bo toplo pokrit, v začetku s termo- forjem ob nogah in naj obilno uživa vročo pijačo - mleko, sla- dek čaj z limono, kavo, kakao, kompot. Hrana naj bo lahko prebavljiva, raznovrstna, z vita- mini. Specifičnega zdravila proti gripi ni. Proti vročini in boleči- nam se uporablja coffacetin ali ka.i sličnega. V primerih kompli- kacij potrebuje bolnik ustrezno zdravljenje. Higienska postaja Zdravstvenega doma Ptuj Juršinci v Juršincih moramo pohvaliti naše mlade učitelje, ki so v le- tošnji izobraževalni sezoni naštu- dirali in zrežirali štiri burke eno- dejanke, ki so jih izvedli večji del mladinci, ki pa so sicer tudi člani prosvetnega društva. Mladina v Juršincih pa s tem v zvezi ni bila zadovoljna z dejstvom, da je iz- kupiček od teh uprizoritev šel v korist prosvetnega društva in niti delno v korist mladinske organi- zacije, ki je tako zopet ostala brez vsakih sredstev. Sploh se čuti v Juršincih, da nikdo ne skrbi za pravilne odnose med raznimi or- ganizacijami. Takšno stanje v mnogočem ovira delo predvsem mladinske organizacije. 25. februarja t. 1. so uprizorili gaberniški gasilci v .Juršincih kmečko burko »Na ogledih«. Uprizoritev je lepo uspela, ker so se gralci resnično potrudili. Vsekakor pa bi prireditelji mo- rali poskrbeti, da bi ob takih pri- ložnostih, posebej pa še glede na visoko vstopnino, primerno uredi- li dvorano. Ob tej prireditvi dvo- rana ni bila zakurjena, sedeži pa so bili pokriti s prahom, da bi lahko po njih pisali. Tudi oder je bil ves v prahu. Ker so neka-r teri igralci pred igro na odru ple- sali, se je. ko se je odprla zavesa, zvalil v dvorano oblak prahu. Sp. Obvestilo Obveščamo vse najemnike vrtov na področju mesta Ptuj, j da se bodo v tem mesecu na novo j razdelili vrtovi in obenem tudi j sklenile nove najemne pogodbe po naslednjem vrstnem redu: Dne 12. marca 1962: ob 8. uri za koristnike vrtov v Ciril-Metodovem drevoredu in za koristnike vrtov za Trg. podjetjem Perutnina Ptuj; , ob 11. uri za koristnike vrtov ' v Gregorčičevem drevoredu (Kidričev blok in železniška postaja); ob 13. uri za koristnike vrto^ pri Ljudskem vrtu. Dne 13. marca 1962: ob 8. uri za koristnike vrtov ob železniškem mostu in Mari- borski cesti; ob 11. uri za koristnike vrtov na Zgor. Bregu — Mlinska cesta. Dne 15. marca 1962: ob 8. uri za koristnike vrtov pri podjetju Strojne delav- nice Ptuj ~ Ormoška cesta; ob 11. uri za koristnike vrtov na Vičavi. V zvezi s tem vabimo vse ko- ristnike in najemnike vrtov, da se zgoraj navedenega dne in ob določeni uri zglasijo na kraju samem. S seboj je prinesti na- jemno pogodbo. Ptuj, 6. marca 1962. Občinski ljudski odbor Ptuj Oddelek za finance 1 llfal, hi mm delalo družbo s tem mislimo domače živali — ne tiste, ki jih človek redi zaradi neposrednih koristi, temveč tiste, ki ga spremljajo, odkar menda živi človeški rod, mu delajo druž- bo, krajšajo čas in tudi marsikdaj POPRAVEK V razpisu Gostinskega pod- jetja »Haloški biser«, objavlje- nem v št. 8,62 Tednika berite pravilno: »Pod točko 1 se za- hteva nižja strokovna izobraz- ba ...« in ne ».... višja strokov- na izobrazba ...«, kakor je bilo pomotoma navedeno. »Haloški biser«, Ptuj pomagajo, da zna biti bolj člove- ški do soljudi. . . So ljudje, ki že iz načela na- sprotujejo temu, da bi človek de- lil svoje standvanje s psom, mač- ko, majhno ptičko. Dvomimo, da imajo prav. Ce pa bi le enkrat samkrat skušali razumeti ne- skončno vdan in zvest pogled iz pam.etnih pasjih oči, če bi le en- krat opazovali neprekosljivo mehkobo in nežnost gibov mačke, ki se igra z mladiči, če bi le en- krat prisluhnili ptički v kletki, blizu postelje, na katero je že dolga leta priklenjen bolnik — bi svoja načela le težko zagovarjali. O ravnanju z domačimi žival- mi so napisane debele knjige. Iz vseh pa sledi eno poglavitno na- čelo, ki ga nikdar ne smemo po- zabiti: žival ni predmet, kos po- hištva. temveč živo bitje. Ce ho- čemo, da ji bo življenje ob nas prijetno, ji moramo posvetiti ne- kaj našega časa, ji priskrbeti pra- vo hrano in lasten kotiček. Na prvem mestu med domačimi živalmi je prav gotovo pes, večni spremljevalec Človeka, vedno zvest in privržen, čeprav mu vča- sih delamo krivico. Za kakšnega psa se odločimo, je odvisno od naših sredstev in seveda od oseb- nega okusa: poznamo jih vsaj 400 vrst in izbira med njimi ni lahka. Vsekakor pa kupimo čisto mlade- ga psa. čeprav bo z njim. vsaj v začetku, nekaj več težav. Ce pa mlademu psičku posvetimo dovolj časa in ga naučimo vseh velikih modrosti civiliziranega psa — od te. da so lužice v stanovanju grda stvar, pa do te, da uboga, če ga pokličemo, čeprav ga neizmerno mikata sosedova mačka ali lepa kokoš — bo naš trud bogato po- plačan. Ne pozabimo, da je pes neznan- sko požrešna žival Ce mu dajemo toliko jedi - j^ v glavnem vse. le brez mesa bolj težko izhaia — kot jih more pojesti, se v najkraj- šem času izpremeni v pravo pas- jo karikaturo S čim in koliko ga krmimo, izvemo v knjigah in pri strokovnjaku. Tudi sveže vode mu ne pozabimo pripravljati! Pes je zvest, mačka pa ima za- to svoj značaj. Ce smo krivični do nje, nam to pokaže in njena uža- Ijenost ne mine kar čez noč. Za- hteva pa manj prostora in manj hrane ter je zato cenejša in za mnoge laže dosegljiva Pa tudi manj časa ji moramo posvečati kot psu, še čisti se sama (kopati je sploh ne smemo!), česar za psa ne moremo trditi, saj zahteva od časa do časa prav temeljito ko- pel. V nasprotju s psom mački ne smemo dajati mesne hrane, s ka- pes kot mačka nikdar ne dobita pod zob — saj še ljudem škodijo! tero ima prebavne težave, temveč rastlinsko hrano in mlačno mleko za pitje. Sladkarij pa naj tako Pes in mačka zaslužita svoje mesto za spanje — košaro ali za- boj, v njem pa zloženo staro ode- jo Nič blazin, vsaj za psa nikakor ne! In pa seveda — ne pes in ne mačka ne spadata na kavč, v po- steljo. na stole ali mize: tega ju že v mladih dneh temeljito od- vadimo! V kletko ne tlačimo domačih ptic-pevk; to se razume samo po sebi. Tja spadajo le ptički, ki ni- so doma v naših krajih in katerih rod preživlja že dolga desetletja svoje življenje v človeških domo- vanjih. Kletka bodi dovolj velika, postavimo pa jo na dovolj topel, svetel in zračen kraj, nikakor pa ne na prepih ali v bližino peči. Kletko vsak teden temeljito oči- stimo in izperemo, svežo vodo menjamo vsak dan. Hrano nam svetuje strokovnjak. Neumno je, če skušamo iz ži- vali napraviti cirkuško bitje Prav je, da jo naučimo nekaterih os- novnih pravil in reda, ne silimo pa je, da nam postane podobna. Saj smo ljudje — žal — živalim še preveč pogosto podobni — če ta trditev ni prehuda žalitev za živali . . Naši molčeči prijatelji seveda lahko tudi zbolijo Ker nam po- svečajo vse svoje drobno življe- nje. pač zaslužijo, da jim tedaj nudimo kar se da dobro in stro- kovno nego. čeprav nas to nekaj s+ane Dobro vzgojena in hranjena ži- val je tudi čista — mnogokrat bolj kot človek Ce pa ne skrbimo za- nio. seveda nrenaša razne dmbne živalce, ki jih prav nič ne mara- mo... OSEBNA KRONIKA Rajh Marije, Lahonci 22, Or- mož — Franca; Flajsinger Kri- stina, Vintarovci 57 — Marjano; Krajnc Terezija, Muretinci 46 — Ireno; Koren Genovefa, Jiršovci 46 — Kristino; Jus Štefka, Sitež 34 — Mileno; Rajh Terezija, Or- mož, Strezetina 14 a — Cirila; Plajnšek Pavlina, Kidričevo 10 — Borisa; Rep Marija, Zagorje 139 — Martino; Ostroško Jožefa, Pobrežje 107 — Alenko; Plohi Ana, Strejanci 5 — Danico; Se- linšek Marija, Starše 35 — Mi- lana; Polanec Angela, Levanci 9 Jožico; Vidovič Marija, Gorenj- ski vrh 7 a — Stanka; Vičar Mi- lena, Ormož, Skolibrova 9 — Bredo; Koren Katarina, Apače 71 — Jožefa; Mere Alojzija, Zakl 41 — Romano; Ostroško Štefanija, Kidričevo 59 — Jožefa; Kekec Pavla, Kicar 21 — Vido; Horvat Kristina, Kidričevo 7 — Julijo; Topolovec Matilda, Cermožiše 31 — Minko; Smigoc Jožefa, Dravinjski vrh 57 — Jožefo; Go- Ijat Marija, Cirkovci 19 — Ma- ksa; Krajnc Marija, Barislavci 7 — Jožefa; Curin Marta, Go- deninci 16 — Jožefa; Kojc Roza. Sedlašek 15 — Jožefa. Antona; SI OU3JA01 'BCtuoiuv 03UBZTJ;>I — deklico; Zupanič Ljudmila. Draženci 40 a — Milko; Kiselak Angela, Gerečja vas 54 a — Majdo; Pernek Terezija, Velika i Varnica 18 — dvojčka: Vnuk Marta, Jastrebci 32 — Romano; Florjančič Ljudmila, Strejaci 3 — Jožefa; Hrnja Ana, Smolinci j 46 —- Jurija. Kontarščak Alojzij, Med vrtci 2 in Pluško Marija, Med vrtci 2; Holc Mirko, Prešernova 32 in Vidovič Marija, Prešernova 32; Zelenko Stanislav, Sakušak 12 in Bezjak Nada, Ormoška 14. Kline Neža, Preserje, roj. 1893, umrla 27. 2. 1962; Planjšeic Franc, Koritno 15, p. Maj.šperk, roj. 1905, umrl 26. 2. 1962; Fošt- narič Jakob, Murkova 1, roj. 1902, umrl 1. 3. 1962; Poznik Aleksander, Rajčeva 4, roj 1881, umrl 3. 3. 1962; Crešnik Franc, Tibolci 42, p. Moškanjci, roj. 1900, umrl 2. 3. 1962. Stran 6 TEDNIK PTl,'J. DNI: 9 M-^KCA 1962 abClnshl ItDdskl odbor Ptoj Občinski ljudski odbor Ptuj Po 3. točki 2. člena zakona o stanoTaniskih razmerjih (Urad- ni ILst FLRJ, št. 16-279 59, 47- T52/')9 in 27-377/60) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji ob- činskega zbora in na seji zbo- ra proizvajalcev dne 28. decem- bra 1961 sprejel ODLOK o orsanizariji in delu zborov stanovalcev in hišnih svetov v občini Ptuj. L člen Organa družbenega uprav- ljanja stanovanjskih hiš sta zbor stanovalcev in hišni svet. 2. člen Zbor stanovalcev sestavljajo vsi polnoletni stanovalci stano- vanjske hiše. Zbor stanovalcev voli hišni svet in posamezne njegove čla- ne ter opravlja druge zadeve iz svoie pristojnosti na sestan- kih. Zbor stanovalcev sklepa veljavno, če je na sestanku ve- čina vseh polnoletnih stanoval- cev sta.novanjsike hiše. Zbor stanovalcev sprejema siklepe z večino glasov prisot- nih stanovalcev. Zbor stanovalcev vodi stano- valec. ki ga vsakokrat posebej izbere zbor stanovalcev. 5. člen Volitve T hišni svet in nje- gove posamezne člane se opra- vijo na način, ki ga določi zbor stanovalcev. Zbor stanovalcev določi koliko članov bo imel hišni svet. 4. člen Zbor stanovalcev, na kate- rem se voli hišni svet ali posa- mezni njegovi člani, skliče predsednik hišnega sveta. V novozgrajenih stanovanj- skih hišah oziroma v stano- vanjskih hišah, v katerih do sedaj ni bilo hišnega sveta, se- stanek zbora stanovalcev skli- če stanovanjski organ občin- skega ljudskega odbora. Za odpoklic veljajo enaki pogoji kot za volitve hišnega sveta. Na izpraznjena mesta odpo- klicanih članov hišnega sveta se na istem zboru stanovalcev izvolijo novi člani hišnega sve- ta. 5. Člen Zapisnik o sestanku zbora stanovalcev in hišnega sveta mora vsebovati datum in kraj sestanka, skupno število vseh stanovalcev oziroma članov hišnega sveta in sklepa, ki so bili sprejeti na sestanku. Zapisnik zbora stanovalcev podpišeta dva overovatelja za- pisnika in predsednik zbora stanovalcev, zapisnik seje hiš- nega sveta pa podpišejo vsi navzoči člani hišnega sveta. Zapisnik o volitvah hišnega sveta ali posameznega njego- vega člana, kakor tudi zapis- nik o volitvah predsednika hišnega sveta in njegovega na- mestnika. se mora dostaviti stanovanjskemu organu občin- skega ljudskega odbora. 6. člen Zbor stanovalcev mora biti s.klican v roku 8 dni od dneva, ko to zahteva stanovanjski or- ODLOKI IN RAZPISI gan občinisikega ljuds'kega od- bora ali najmanj tretjina pol- noletnih stanovalcev, če zahte^ vajo odpoklic vseh ali samo posameznih članov hišnega sveta. Stanovanjski organ občinske- ga ljudskega odbora skliče zbor stanovakev, če stanovalci zahtevajo odpoklic vseh čla- nov hišnega sveta. Tak sesta- nek zbora stanovalcev vodi stanovalec, ki ga zbere zbor stanovalcev. 7. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za sta- novanjske zadeve, lahko raz- veljavi volitve oziroma odpo- klic posameznih članov hišne- ga sveta, če to zahteva tret jina polnoletnih stanovalcev ali sta- novanjski organ občinskega ljudskega odbora in če ugoto- vi. da so bile volitve ali odpo- klic nepravilen. 8. člen Predsednik hišnega sveta mora sklicati hišni svet, če to zahteva tretjina vseh stanoval- cev oziroma člani hišnega sve- ta ali stanovanjski organ ob- činskega ljudskega odbora. 9. člen Kolikor predsednik hišnega sveta ne skliče hiŠni svet v smislu prejšnjega člena, skliče hišni svet namestnik predsed- nika ali stanovanjski organ ob- činskega ljudskega odbora. 10. člen Hišni svet sprejme sklepe na seji, na kateri je navzoča več kot polovica članov sveta, ve- ljavne sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov. 11. člen Hišni svet skliče zbor stano- valcev po potrebi, vendar naj- manj dvakrat letno. 12. člen Hišni sve/t se sestane po po- trebi, vendar najmanj vsaka dva meseca. Hišni svet sklicu- je predsednik hišnega sveta. 13. člen Naloge za izplačilo finančnih sredstev iz hišnih skladov in pogodbe, sklenjene v imenu stanovanjske hiše, podpisuje predsednik hišnega sveta in en član hišnega sveta, katerega v ta namen p(x>blasti hišni svet za tekoče leto. Kolikor pa vodi finančno poslovanje hi.snega sveta finančni servis pri stano- vanjski skupnosti, podpisujejo naloge za izplačilo osebe, ki so pooblaščene za podpisova- nje pri servisu, s tem pa pred- sednik hišnega sveta predhod- no odredi izplačilo računa. 14. člen Vsak stanovalec lahko vloži ugovor proti sklepu hišnega sveta stanovanjskemu organu občinskega' ljudskega odbora. Tak ugovor mora vložiti v 15 dneh od dneva objave skle- pa. 15. člen Tisti, ki moti delo zbora sta- novalcev, je dolžan na zahtevo predsednika zbora stanovalcev zapustiti zbor stanovalcev. 16. člen V slučaju, da je z odločbo sveta občinskega ljudskega od- bora, ki je pristojen za stano- vanjske zadeve, določeno, da ima več manjših stanovanj- skih hiš skupen zbor stanoval- cev in skupni hišni svet, velja- jo za organizacijo in delo skupnega zbora stanovalcev in hišnega sveta določila tega od- loka, ki se nanašajo na orga- nizacijo in delo zbora stano- valcev in hišnega sveta, tako kot da ima vsaka hiša poseben zbor stanovalcev in hišni svet. 17. člen Hišni svet lahko prepusti s pogodbo dela, s katerimi naj se izvršijo njegovi sklepi, ser- visom. da v breme skladov hiše opravlja razna strokovna in druga dela v njegovem imenu. 18. člen Funkcija člana hišnega sveta je častna in brezplačna in tra- ja do izvolitve novega hišnega sveta oziroma posameznega njegovega člana. Mandat članov hišnega sveta traja eno leto. Volitve v hišne svete morajo biti izvedene do 15. januarja vsako leto. I 19. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za sta- novanjske zadeve, lahko po po- trebi izda navodilo za izvaja- nje tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati 2 dnem objave v >Uradnem vest' niku okraja Maribor«. Št.: 010-1 6-1. Ptuj, dne 28. decembra 1961. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. Občinski ljudski odbor Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88 52) in V. dela I. to<'ke tarife pro- metnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19-333 6L 31-550 6L 45-671/61 in 6-51 62) je Občin- ski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1962 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega promet nega davka za lokalne brzo- javne in telefonske naprave v občini Ptuj. 1. člen V občini Ptuj se uvaja ob- činski prometni davek na na- ročnine za telefonske in brzo- javne najjrave. 2. člen Višina občinskega prometne- ga davka iz 1. člena tega r>dlo- ka znaša: za naročnike ročnih central: II. skupina 15®/o lil. skupina 90 «/n za naročnike avtomatskih te- lefonskih central: 11. skupina 20 " o III. skupina 100 «/o za brzoj. naročnike 100® o 3. člen Občinski prometni davek po tem odloku se bo uporabil za zgraditev poštnega poslopja in za novo avtomatsko telefonsko centralo v Ptuju. Ta prometni davek pobira podjetje za PTT promet Mari- bor skupaj z mesečno telefon- sko in brzojavno naročnino. 4. člen Ta odlok velja od 1. febru- arja 1962 dalje in se objavi v >Uradnem vestniku okraja Ma- ribor<-. fit.: 421-8/62-1-RL Ptuj, dne 31. decembra 1962. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. Občinski ljudski odbor Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) in 1. členu uredbe o občanskih taksah (Uradni list FLRJ, št. 3- 23/60. 6-36 61 in 40/61) je Ob- činski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1962 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi od- loka o uvedbi občinskih taks v občini Ptuj. 1. člen V odloku o uvedbi občinskih taks na območju občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Mari- bor, štev. 17-178/60) morajo v drugem delu — tarifni štev. 3 namesto besedt >za vsako fir- mo< stati pravilno beseda: >za vsako izobešeno firmo«. 2. člen V drugem delu — tarifne številke 4 se prvi odstavek spremeni in se glasi: >Taksa za osebe, ki začasno prebivajo v občini Ptuj kot tu- risti, znaša v glavni sezoni na dan 100 din. izven glavne se- zone na dan 50 din. Za tem odstavkom se doda nori drugi in tretji odstavek, ki se glasita; Za uporabo prostega prosto- ra za vsak šotor ali camp dnev- no 100 din. Taksa po tej tarifni številki je dohoflek Turističnega dru- štva v Ptuju.« 3. člen Ta odlok velja od 1. febru- arja 1962 dalje in se objavi v vUradnem vestnjku okraja Ma- ribor«. 5t.: 423-6 62-1-Rl. Ptuj, dne 31. januarja 1962. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. Občinski ljudski odbor Ptuj Po 2. tr>čki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) ter 47. in 48. členu zakona o na- cionalizaciji najemnih zeradb in gradbenih z-^mljišč (Uradni list FLRJ, št. 52 890 58) je Ob- činski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. de- cembra 1961 sprejel ODLOK o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, de- le zgradb in gradbenega zem- ljišča v občini Ptuj. 1. člen Odškodnina za nacionalizira- na in iz posesti nrejšnjih last- nikov vzeta zemljišča in za na- cionalizirane zgradbe ter dele zgradb se izplačuje po predpi- sih III. pofflavja zakona o na- cionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Za izjemne primere, ki so navedeni v tem odloku, se uporabljajo določbe tega od- loka. 2. člen Prejšnjemu lastniku naciona- liziranega zemljišča, ki na tem zemljišču ni opravljal kmetij- ske dejavnosti, ki mu je bila edini ali glavni vir dohodka, se sme izplačati ugotovljeni odškodninski znesek naenkrat, če se ugotovi, da je tak način odškodovanja potreben zaradi socialne ogroženosti. visoke starosti, težke bolezni ali dru- žinskih obveznosti. 3. člen Prejšnjemu lastniku naciona- liziranega gradbenega zemlji- šča ki mu ni bil določen način izplačila po prejšnjem členu tega odloka, se sme izplačati ugotovljeni odškodninski zne- sek v večjih enakih letnih obrokih, katerih višina lahko doseže znesek 200.000 dinarjev, če se ugotovi, da je tak način odškodnine potreben glede ha njegove slabe socialne razme- re, starost, bolezen in družin- ske obveznosti. 4. člen Za določitev obrokov odškod- ninskih zneskov za nacionali- zirane zgradbe ali dele zgradb se smiselno uporabljajo določ- be 3. člena tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v >Uradnem vestniku okraja Maribor«. Št.: 463-2/62-1. Ptuj, dne 28. decembra 1961. Predsednica (občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. spori • špor^ • spori I I I 1 I I i i 1! I I M I I I M I I I M I I I I I II I I M M M M I M I M I I I M I I I I 1 I IN M II TVD Partizan Velika Nedelja med najboljšimi društvi TVD »Partizan« Velika Nedelja je po dosedanjih uspehih in zala- ganju članov na področju telesne kulture, zasluženo priznano kot najboljšo TVD društvo v ormoški občini. Društvo aktivno deluje že več let. V zadnjem času se je število članstva močno povečalo od 19 na 160. Največje uspehe je dosegla rokometna sekcija, ki se je v letu 1961 prekvalificirala v okrajno rokometno ligo. Med tem časom je odigrala tekem z moštvi iz Slovenjega Gradca, Ra- ven na Koroškem, Beltinc itd. Društvo je imelo tudi več prija- teljskih srečanj s sosednimi dru- štvi iz bližnje okolice. Agilno sek- cijo predstavlja odbojkarsko mo- štvo, ki je v občinskem merilu doseglo lani na tekmovanjih pov- prečno najlepše uspehe. Pionirske ekipe TVD »Partizan« so imele več srečanj s pionirskimi ?kipami sosednih društev iz občine. Rokometna sekcija se z vso vnemo pripravlja na spomladan- sko srečanje za prvenstvene tek- me za okrajno rokometno ligo. V ta namen že dalj časa vadi, da bi lažje obdržala kondicijo in si prisvojila še več spretnosti. Sekcija rokometa, odbojke in pionirske sekcije se pripravljajo na počastitev 70. obletnice rojst- nega dne maršala Tita, za pokalni okrajni odbojkarski in rokometni turnir. Na tem turnirju bodo so- delovali TVD Velika Nedelja, TVD Beltinci, Branik Maribor in Slavija Cakovec. Za mladino in pionirje bo tekmovanje pri Veli- ki Nedelji. Društvo je v večjih finančnih težavah. Potrebno bo več razumevanja do društva po- sebno občinska zveza in drugi fo- rumi bi morali biti bolj zain- teresirani za razvoj telesne kul- ture na vaseh. Rizman Ptujski kegljačl Ptujski kegljači so se coje Ma- rija Gazvoda 12 15 Kmetijski nasveti — Ing. ViktorRepanšek Letošnji izbor sort in vzorcev semenskega krompirja. 12:25 Melodije ob 12 25 13.00 Napoved časa. poročila vremenska napoved, pri- reditve dneva in ob)ava dnevnega spo- reda 13.15 Obvesr.la in zabavna gUsbs 13 30 Skladbe slovenskih avtoriev poje Mariborski komora: zbor 13,50 Ilja Hur- nik: Ondraš, baletna suita. Prvič v na- šem sporedu. 14,15 Sovjetska in poljska zabavna glasba. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18,10 To in ono o Bing Crosbyju. 18.30 Plesni orkester Max Greger. 18.45 Kul- turna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Dva baleta opere Faust. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naipevov. 20.45 Lepe melodije z orkestrom Alfred Scholz. 21.00 Literar- ni večer. 21.40 Janez Matičič: Suita za godrala. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEP, 1». MARCA 5,00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6,10 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, pre- gled tiska in obvestila. 7.00--7.15 Napo- ved rasa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila, 1100 Prizor :z 3. dejanja opere »Samson in Da- lila«. 11,15 Naš podlistek — D, Evven: Življenji Georga Gershwina — I. 11.35 Od polke do calvpsa, 12,00 Poročila, 12.05 Viški fantje igrajo in pojo. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12,25 Mel >di- je ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13 15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Serenada Frana Lhotke in nekatere druge hrvat- ske skladbe. 13.50 Češka zabavna glasba. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17 05 Pisan glasbeni po- poldan 18.00 Poročila — aktualnost' rto- ma in v svetu. 18.10 Kvintet bratov .Av- seTi:k. 18.25 Ruske narodne pesmi poje Bor-s Hristov. 18 45 Iz naših kolektivov 19 00 Obvestila 19,05 Zabavna g'.a?ba sloven«k:h avtorjev, 19.30 Radijski dnev- n:k 20 fiO Dva domača virtuoza 20 15 Te- denski zunanje-pobtičn: pregled 20.30 Hsmmond orgle 20 35 Spoznavajmo s^-et in domovino 21.35 Verdi ritmi 22 00 Na- poved čas^. poročila vremen^k« na.i:nved ip pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 17. MARCA 5,00—8,00 Dobro jutro- (pisan glasbeni sfKjred) — vmes ob 5,05—5.10 Poročil« in dnevni koledar. 6 00—6,10 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napol« ki za turiste. 7.00—7.15 Napoved čas«, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11.00 Zabavni zvo- ki. 11.15 Angleščina za mladino. 11.30 Uvertura in tri scene iz Wagnerievih »Mojstrov pevcev*. 12,00 Poročila. 12 05 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi »Šti- rih fantov«. 12.15 Kmetijski nasveti. 12,25 Melodije ob 12.25. 13,00 Na,poved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pihalni orkester JLA o v. Pavla Brzulje. 13.45 V tričetrtinskem taktu. 14.00 Frederick Deliu«; Simfonična suita »Florida«. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17,50 Ray Conniff s svojim orke- strom. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18 10 Iz Puccinijeve »Tosce«. 18.45 Okno v svet, 19.00 Obvestila. 19 05 Domači zvoki v pisanem zaporedju. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavne melodije 20.20 Jacgues Perret — Jean Forest. 20.50 Za prijeten konec tedna. 22,00 Naipoved časa. poročila, vremen- ska napoved in pregled &pwreda za na- slednji dan. 2^.15 Oddaja za naše iz- seljence. 23,00 Poročila. 23,05 Plesna glas- ba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. VREMENSKA NAPOVED za če« od 10. do 17. marca 1962 E>o 12 marca bo nestalno vire- me, nato tri dni lepo ^ems. 16 in 17, marca bodo deže^/ne in sne- žne n^ivihte. Prvi krajec bo v torek. 13. mar- ca ob 5.39.