mkoi is piMBil»» i daily tt«^ Satstdafs, Sondar* Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradu liki la apramiikl proa to rti »8*7 8. Lawadalo Ava. Off loo of Publication! SÖST South Lawndala Ava. Telephons, Rockwall 4004 TIARXXEL Oaaa lista Ja 960)0 •t chteM.. iiiimu. «.0« 4M * f Mua a. im chicago. ill.. Četrtek. 22. oktobra (Oct. 22), me Subscription 08.00 Yoarty ftTKV—number 209 Acceptance for mailing at apacial rata of posta«» provided for la aoeUoa 1101. Art of Oet S, ISIT. aatkortaod on Jaao 14. I»** ridska vlada ponovno obtožuje Nemčijo, Italijo Dva miličaika ob- ZVEZA MED POU- Browderjev govor v 0 D P 0 R PROTI I dolžena nasilslva 10 A JI IN TERO-' lndi,niPrePre¿en FRANCU V ŠPANSKEM MAROKU loški fašisti neprestano prejemajo velike zaloge bojnega materiala; tanki in ognjemeti iz Italije in strojnice ter topovi proti letalom iz Nemčije. "Ce bi imeli le tucat dobrih letal, pa bi odbili naval na Madrid/9 je sporočila spanju vlada sovjetom. Rusija najbrže pošlje letala Salamanca, Španija, 21. okt. General Francisco Franco, tutor in vrhovni vodja špan-h fašistov, je danes odredil jim četam, da morajo takoj ipirati Madrid. Francov ukaz da Madrid mora pasti pred-iptnska vlada dobi pomoč iz lije. ¿«ion, 21. okt. — Poslanik wke ljudske vlade je včeraj Kil lordu Plymouthu, predniku mednarodnega nevtralna odbora, novo noto, v eri španska vlada ponovno t^uje Nemčijo, Italijo in Poreko kršenja nevtralnosti ram civilni vojni v Španiji. pn*ka nota se glasi, da je ijanski parnik dne 15. okto--iikrcal velik tovor orožja in diva za španske fašistične u-like; v tem tovoru je bilo ogo tankov in sto ognjeme-. Nekaj dni kasneje je nem-rušilec pristal v Algecirasu elikim tovorom strojnic in to-f proti letalom. Italijanski in uski bojni material prihaja restano v španske luke, ki kontrolirajo fašisti in portu-ika pristanišča. Pred nekaj pvi je parnik iz Gdanska niko svobodno pristaniščno fto, ki je pod kontrolo Lige Hov) |>ri vedel 2800 ton boj-r» blaga za fašiste. ern bojnem mate-' osvoji Madrid in zlo-flkaciji jel ^^ je ugotovila, da je bile tri osebe ranjene, med temi ta k|jub optimističnim poroči-podal G. C. Giles, detektivski na- ,melj| CrnM ,egijt teroristična neki fotograf, kateremu Je dr- |oro, jih raiAirja glavni stan čelnik. Po Gelderaovi »«povedi 1 orgtnilJMjijft V€Uko 4Ujvi|0 ¿^ hal izbila kamera is rok. fašističnih upornikov. Franco, sta bila voditelja drhali Dent|nov mwJ poi^jj, xi ao ae aha- Browder ae jO potem vrnil v vrhovni poveljnik fašiatične ar-Williams, odvetnik v Birming-| jm|| v ne)(em poslopju v bližini I svoj hotel in nasnanil, da ne bo made, nI več gospodar Maroka, hamu in poročnik v narodni gar-1 tf|AVIIe policijske postaje in tam imel govora in da bo iskal na so- španske kolonijo v severni di in neki stotnik, ki U nista J ^ imeli ujnt Mje pONlopje je dlšču sadoMonja. Ko ae jo| Afriki. bilo močno saitražono, kadar so Browder umaknil. Je Sylvia ae vriile seje. I Penner, komuniatka is Indiana bila aretirana. Williams je priznal, da ga jo Gelders identifi ciral, zaeno pa je isjavil, da je nedolžen. Gelders je rekel, da mu je Riff Kabyles, najbolj odlpčen vodja domačinov v severni Afrl- je pri i Dear, poucijssi sarzem, R». ki je i. unicu špansko zaslišanju prisnal, da Je {s» Bnmderjev ^vor, kar pa ^ mo| , Je t , 4 r -e revolU ry L. Hopkina, načelnik federal< ne relifne administracije. On je dejal, da bo velika armada brezposelnih ostala, ker stroji izpodrivajo delavce iz Industrij in ker velebiznis noče sodelovati a federalno vlado, poleg tega pa jih vrst. Nova poteza jeklarske korporacije kritizira Rooseveltovo adminls« tracijo, ker financira oakrbo re- prjznm|a ja kompanij- vetev sko unijo 'Reakcija se bo morala spri-F jezuiti z dejstvom, da Je fede- ralna podpora potrebna onim, ki 1 ..... ne morejo dobiti zaslužka v pri-L , .. naredU dol^ pot Is Ljubljane v vat|ljh indu>triJgh;. Jt rekel | ..^t, s. zbudili, ko je liti policijskega načelnika, ker rABA(rjtt in Je Že zavzela nevaren Je aretiral Rrowdorja ln prlsta- obseg. Med četami, ki oblegajo vil, da so Yates in drugi uradni-1 Madrid, Je veliko število Maro-ki morda mislili, da branijo usta- ¿ht10v |n ti ImkIo morda tudi revo, ko so kratili ustavne svo- voltlrall, ko bodo isvedeli, da so bodščlne Browderja in njegovih M ¿|HM| tujske legije zapletli v tovarišev. I krvave praske z njihovimi krv« New York. 21. okt.—William nimi brati. Z. Foater, načelnik komunlstlč- Mddtam pa ae ljudska armada lie atranke, Je poslal protest popravlja na i»i»rambo Madrida, predsedniku Roos4rarije, kt ne uživa za rih drugih, ki ao prevzele to bre-1 up#nJa niti pri raprezanUntlh me, reveži ailovito tr|»ljo- To kompanijakih unij v U»varnah te naj U> svarilo proti splošnemu U 0 r p 0 r ac j j « v Pittalrurghu. sprejetju tega sistema, Je de | Youngstownu ln C^hicairu. Ko Je | pian(a£n$ki po§Va bila kompanijaka unija v Pitta-burghu informirana o novem manevru, je zahtevala reaignacijo Bohna. "Earl Browder, pr«'dsednlški |jUi|Mka armada |H»razlla fa*l»t« kandidat komunlatlčne stranke, v (H||,^iliil bitki, m»« Je obvestil, da se Je moral umakniti pred drhaljo Lige za i , . , . kona in reda v Terra llautu,\ Zatiranje BVObOde Ind., ki Je obkuala radlo(>ostaJo[ WIK)W, na kateri Je imel govo- riti. Neki fotograf in drugi so Mil ranjeni, ko jih je drhal napadla Zdi ae mi, da ni ASbSM re med ure proti vladi drhali v In dlani. Zahtevam takojšnjo in tervencijo v interesu varnosti Browderja in njegove skupine." govora v Arkanzašu Mena, Ark.' — Ko je uprava kolegija Commonwealth, delavskega uiilitfa, ^»vabila Rdwarda Richardsa in Arleyja Vfottàro-wa, komoniatlčlia vmlKelja. naj nagovorita dijake, je tukajšnja ixrv* l»v<»v.«.v izpoalovals l"i aodnfku W U. Parkerju injunk-cijo, "da ne ameta imeti nobaue-ira go v oi a v okraju IVilk O komu-nismtj ali kakem drugem pred I ( hirali». — Železnici Chicago [)elaVgki $Vet po-Great Western preti stavka, ker - { governerja Ne noče pokoriti odloku federal- ■ nega železniškega (sii>ora. Pri Reading, Pa. — Združeni sveti Qonja proti radikal zaslišanju pred tem odborom je tukajšnjih -trokou.lh unlj je s Francišcu bila predložena evidenca, da Je |n>i»varil governerja Karleja, čl- družba kršila dol^be pogodb, ki gar kozakl pretepajo atavkarje. Kan Franclaco, Cal.—Tu j^ je uklenila z td-leznlškimi da ne more biti delavski prija- bila uaUnovljana Ameriška pro telj v zapadnl Pennsylvanijl ln tikomuniatična liga, ki je topo delavski aovražnik v vzhodni vedaia 1h»J radikalcem in pacifi Pennsylvaniji. Odločiti ae mora sUim. Aktivnosti t« organizaci za eno ali drugo. Kvarilo je v | je "Financirajo llearatov tlak. jih rili nišatelHco \ metu. kar ».i lahko razburilo nit pieateuico |Ju<|((lvo |(| ^ m)r.- i;pra Karla, Ark. — "Pojdita ka VM H ^laj nMiianila. da mor hočete, ogMaJte kar ho prrdlof.ila v** |NidroblM«eti te čete, toda govoriti l»«f smete z za- gm jnt-identa aanatnemu »nlM-ku, moril," ao posvarili plantažnih! ki preiskuje zatiranje civilnih piaataljko Josephlno Johnaon.UvoboIo (io\ žaj farmskih najemnikov in po-| "TjedeUkih delavcev bratovščinami, ker ni izplačala zaostale mezde železničarjem Člani treh železniških bratov-ftlin sedaj glasujejo o oklicu stavk«, v kateri bo. če bo izbruhnila. prizadetih ok?og jwt tim/ delavce? Za te akcijo »o ae voditelji železničarjev fidlrjčili, ko je kom penija naznanila, da ae ne bo uklonila odloku vladnega odbors. zvezi a stavko nogavičamkih de lavcev v tovarni Berkshire Knit ting Co., ki )e paralizlrala obrat N'rdavno je državna polkija navalila na stavkovno atraio In pretepla in aretirala večj#- lte-| vilo piketoN. . ... mestna in državna trgovska zbornica. Zveza induatrijrev v ¡Kan Franriacu in krajevna |m>> stojanka Ameriške Irgija. Načelnik Lige je Harry M ( onnal-ly, Mvši urednik Hearatovega li-»ta "New York American " Nove jeklarêke unije v čikaikem dištriktu Chicago. Štiri nove unije, ki ao Ijile ustanovljena v čikaškem jeklarskem dištriktu zadnji teden, ao prejele barter «al Amalgamated Assn. of Iron, MU**I A Tin Workers, unije Jeklarskih )n železarskih delavcev. Holandški parnik utonil; 34 mrtvih («ondon, 21. okt. — lloiaodskl parnik Van Der VVijck je včaraj utonil n v. rrj« aa aala Ma. »T» aa »al lata. M I ' pjl, ■ , ■ala.llytiaa ratait far tW U«Jta4 Stat« nI »ar raar. CIImm aa4 Ctaan IÎM »ar raar. Mn aaaaUla» P N »ar raar. «Uako« rr r^T/J)^ »^"i- ^ UMrmwTtSaae (* STlrla »a-ai 1*1 - «3n*MUa * » «a Ja prtlafttl »ultala» ______ _ A4*«rt¿4aa raí« aa «a'——*** »«aMMiali « i mUm, ui «MaUdtat »rtkU, «tli M W rfpta, aaffc aa atarlas pUr». paaaa. a«a.. «Ul ba v «Ur wkaa k» ■>«■»>■■■■< Mi-'— M «M kar Uaa «Ufc a PROS V ET A |«t T-M Pa. Lavábala A«t, HEM BES OP TPB rCUOATtt 191 Deset let po Debsu Dne 20. oktobra je preteklo deset let, odkar je Eugene V. Debs zatisnil oči. Menda ga ni čitatelja Propvete, ki bi ne vedel, kdo je bil Eugene V. Deb». Današnji na-sprotniki socialističn?ga gibanja pravijo, da je Deb» bil edini socislist v Združenih driavah in ko je on umrl, je * njim vred umrl ameriški socializem. Razume se, da to pravijo demagogi, ki po se veselili Debsove smrti in katerih Želja je bila, da bi z Debiom vred umrla tudi socialistična ideja. Njihova telja se ne bo nikdar uresničila! Ksjti socialistična ideja je živela pred Debsom, živi ie danes, deset let po Debsu, in bo živela, poveiičana in zmagoslav-na, ko bosta kapitalizem in fašizem že davno mrtva. Eugene Vlctor Debs, ki je petindvajset let nosil prapor socialistične ideje v Združenih driavah in vodil socialistično stranko v njenih političnih bojih, je po desetih letih, odkar je mrtev, še vedno preziran v ameriški javnosti; Debs, kateremu je histerija svetovne vojne prikrajšala življenje, ko ga je persekutirala in vlačila iz ječe v ječo, še ni dobil v ameriški zgodovini priznanja, ki mu gre kot največjemu boriteljn za Uncolnom za svobodo in pravico vseh potlačenih plojev. Ali čim bolj pe bo socialistična ideja peščice Debaovih pristašev, kakor tudi dveh njegovih največjih pristašev Bergerja in Hillquita, ki sta tudi ie mrtva, širila med maso ameriškega delavstva, tem večji in svetlejši bo spomin na Debsa. dokler nekega bodočega dne Debs ne dobi zasluienega mesta kot eden največjih Američanov — ne kot narodni junak in nekak polbog, med katere danes prištevajo Washing-tona, Jeffersona in Lincolna — in na katere se danes .nesramno sklicujejo največji reak-eionarji Amerike! — temvač kot človek, ki je iivel in umrl za socialno pravico in svobodo onih, ki ustvarjajo vse dobrine Združenih drtav. Spominjamo se Debsa kot popularnega bu-ditelja in voditelja socialističnega delavstva. Njegov klic delavcem je dosledno bil: Zdramite se, učite se in organizirajte se! — Debs je priporočal svoji stranki demokratično taktiko. Njegov svarilni glas v povojnih letih razkola in največje zmešnjave je bil: Socialistična stranka ne more sprejeti komunistične taktike in živeti! . . . Dani je Debs obsojal vlsdne peraekuclje komunistov v Ameriki in zagovarjal civilnš svobodščine za vse ameriške državljane, je vzlic temu odločno odklonil sodelovanje s komuniati. Spominjamo se Debsa kot največjega revolucionarja misli in prepričanja in kot največjega socialnega demokrata svoje dobe, kot pristnega delavskega voditelja, ki je vstal iz delavstva in i>oznal trpljenje in težnje delavcev bolj ko kateri drugi delavski voditelj njegove dobe. Spominjamo se Debsa kot praktičnega borca, ki se ni dosti brigal za teorije, doktrine in dlakocepstvo, toliko bolj se je brigal za vsakdanje potrebe in koristi ameriškega delavca in na temelju teh delavskih koristi je urejeval svoje politične in ekonomske smernice, ki so bile tudi smernice njegove ntrsnke, dokler je živel in delal. Spomin na velikega Debsa naj Živi! Glasovi iz naselbin -T— Zanftwhé belèike Znanstveni mazači likalne in državne voOtVe Duluth, Minn.—Zadnjič sem podal imena kandidatov Farmer-Labor stranke, danee pa Želim podati nekoliko sugestij k no-vemberekim volitvam. J Volili bomo t udi za dva amendmtefiU h konatituciji. A-mendment št. 1 pnm+ai, da ae dovoli driavi izmenjava totove zemlje z Vlado Združenih drtav kakor tudi a privatniki, pač p* si driava obdrži privito mineralnih snovi in vodno moč. Proti temu amendmentu nf nasprot-stva. Amendment št. 2 je pa pri* pravila stara garda zato, da nam bo pritisnila pozneje na potrebščine davek ali sales tax. Mi delavci se moramo stoodstotno odzvati in voliti proti temu amendmentu, če hočemo, da ne bomo potem obžalovali. Torej volimo "NO" k amendmentu št. 21 Ker ie pHem, naj mi bo še dovoljeno, da priporočim kandidata, ki kandidira za distriktne-ga sodnika, to je Mark Nolan. On je bil driavni poslanec zastopajoč «0. distrikt od leta 1928. Delavci po železnem okrožju Mesaba dobro veste, da je Nolan vedno zastopal in podpiral predloge, ki so bili v korist delavstvu, zato si je zaslužil toliko, da ga podpiramo sedaj za sodnika, kajti on je naprednega mišljenja in se bori za človeške pravice. Ponovno apeliram, da oddamo naše glasove vsem kandidatom P.-L. stranke, tudi onim, ki kandidirajo v legislature, za katere se morate pa informirati v svojem distriktu. Ne posabiti na Johna T. Bernarda za kongres-nika v osmem distriktu. Drugi kandidat je v kongresno zbornico na F.-L. listi so: v 1. distriktu Chester Watson, v 2. Henry Arens, v 3. Henry G. Teigan, v 4. Howard Y. Williams, v 5. Dewey W. Johnson, v 6. C. A. Ryan, v 7. Paul J. Kvale, v 8. John T. Bernard in v 9. R. T. Buckler. Upam, da se bo delavski razred odzval v obilnem številu in glasoval za svoje kandidate sebi v korist! John Kobi, 205. VreMt imamo »pet frfo. to je. n», kateri ho zdravniško priznan i o snegu, ki jS pi*d par tedni sposobnim. Zato pa ne zamudi-tapadel pe vsem antuda. Podnevi te te prilike, temveč pripeljite v je prijazne, l^nošl pa is hladne* društvo vse Slovence in Sloven-takn da se je treba pripravljati ke. Le poglejte, kako lepo je viša zimo v vseh oeirih. tudi za či- deti, kadar smo vsi skupaj, za-tanje dobrih časopisov kakor je« kaj ne bi bili tudi vsi skupaj pri naš lastni dnevnik Prosveta. našem društvu, v katerem je do-Ntročite si ga sedaj za dolge voy proHtora za vse. To je eno- Pristopite vsi v naše čakujemo v nedeljo 25. okt. 8. S. Turn dvorani. ■ Končno apeliram tudi na brst- ¿¡."„"ke večere in ne bo vam žal. i gtavno! ______,..„ .... . ____ ska in kulturna društva ter vse p,; ¿¡Unju dnevntVa Prosvete društvo pa se bomo shajali vsi ostale organizacije, da nas s svo- vaJD bodo dolgi zimski večeri „kupaj enkrat na mesec na dru- Jim oiuslrom počsste n»tej siav- , ^i-aM, o čemer sem se sam itv0llih gejah. Podajmo si roke nostL PretiveK i boste dan ob p^prIčal. V čftanju ditrega čn-;¡n ^ Hk ih WHtankih 8i p^j fvok»h /nilodondčih alovenak.h irvknjig je na*«. izobraz-j žimo skupnc> te*ave in kri-! p^mi. k .£ih Bo^o «vajahjaz- ^ w je nam delavcem potreb-1 Rajti ^ nas je in gkoro ni pevsU zbori k, bodo .odelo- na baš v sedanjih čas^ kaj t, n;^ tlk: niHmo poznani med domačini. J. vab Pnko^ ne ve kaj Ako hočemo skupno Arfovati in Popoldne ob 130 bo npr»,r- uoat. Anton Tratnik. 267. ge združitj ge t() lahko doseže.i jena tr.dejansk* W ka- --i Ne jmQ nfl ^ ampak pelci", zvečer-ob 7^30 pa se pn- Dopi. z zapada ^ vsi skupaj, vsi stari in mladi, čne pevski koncert kibo ke|log|ff ,dj|ho. _ V najkraj-, DaneH ^ brez ,kupn08ti ne da kaj krasnega. Po koncertu bo c.afiU bom ^^ naročni. nif ^ y dru,tve_ zabava in ples ro na pp^veto, še ta mesec, k2r nem družabnem in ekonomskem Ne zamudi teter^ke pnlike nočem da m bi bi list ustav- živ,jenju skupno se moramo ki bo nekaj posebnega. Ne bo;)j€ru pogrešala ga bi. ____j........ ^___ vam žal za nizko vstopnino 30 , gjOVencev je tukaj zeio malo. ali 36 centov zs popoddanaki In o nesreči, ki se je pripetila pred večerni program. Desetletnica kratkim v tukajšnjem rudniku se praznuje santo enkrat. Pridite! Program bd izvrsten. LMdae Stariha. f - . Protestira jaso! Yukon, Pa,—V Prosveti z dne 16. oktobra t. k sem čital pod naslovom "Držtvni kozaki v Penni razbijajo i stavko v Bead-ingu, Pa." Ko sem videl kaj takega, so se mi kar lasje zje-žili, in še bolj zato, ker je naš "liberalni" governer E. Earle poslal divje pretepače nad stav-karje, kateri se borijo za boljše delavske razmere. Kaj so divji pretepači ob času stavke, vedo rudarji v PennU Kot vidim iz poročila, niso kozaki v stavkovnih krajih danen nič boljši kot nekdaj tu okrog ob času rudarske stavke. Kaj pa mi organizirani rudar- ft .H bomo k« mirno p^rli £ * W at, odkwr im «TmmÍ- ^KI'K - Med znanstveniki so tudi taki, katerim so oaebni interesi (obrestni kuponi) in predsodki kspitalistič ne ekonomije več ko znanstvene reanlce. Tak«» čitarno neko učeno razpravo, v kateri rv avtor na vso moč trudi, da bi dokazal, da je Koxpodarrfki Indivlduallzem biološko dejstvo. Avtor "dokazuje" s pomočjo Darwlna, da vladajo v ekonomskem In nocialnem življenju isti zakoni kakor v prirodnem življenju živalstva m raatlinat\a Najmočnejši In najsposobnejši indivldij! m' ohranijo, dfičlm slabiči izginejo. Zakon pri rodne aebkcije! To jo |MiUarjanJe Darwina. Darwin nikjer ne primerja ekonomije z liojem za oliatanek v naturl, a tudi v na t url je Darwin odkril, da se ohranjajo n» le najspoaohnejši iv>^amrzrn-ki, tetnmm' tudi aklipine, ki si>oaobno koo|>eri-rsjo Človek jp od svoje najprimitiv nejše do-I* vedno koiperiral v obrambi in dobavi hrane —« in ona čloteaka plemena, kl an najbolj koeperiralz. m» se t ud« najdlje ohranila. Zakaj znanstveniki zavijajo a!l potvarjajo to resnico? 10 letnica ženekega zbora Milwaukee, Wis. — Prihodnjo nedeljo 25. okt. bo za ženski pevski zbor "Planinska Roža" eden najpomembnejših. Ta zbor bo namreč obhajal desetletnico svojega obstanka, kar pomeni nekaj izrednega za malo žensko skupino, 24 po številu. Nič ne pretiravam, če rečem, da je bila "Planinska Roža" od dneva ustanovitve (25. okt. If26) pa do danes eden najaktivnejših pevakih zborov v milwauški naselbini. Vsi drugi zbori so od časa do časa počivali, da, nekateri celo popolnoma zaspali, medtem, ko so članice tega edinega ženskega pevskega zbora neprenehoma marljivo prepevale slovenske narodne pesmi za povzdigo in čast našemu narodu. Niti položaj, v katerem je brez izjeme vsakdo bil prizadet po depresiji, nI vzel poguma tem požrtvovalnim pevkam. Poleg truda z vajami, je bilo' treba dostikrat tudi v denarnico poseči in prispevati kvoder za dvorano In učitelja, ko je bila bla-uajna prazna. A vse to je pozabljeno In pokrito z dobro voljo In gorklm navdušenjem, ki ks more imeti edlnole pevec. Požrtvovalnost In ljubezen do krasote jteami sta bila predpogoja tega vrlega pevskegs zbora. Njih |tesmice so takorekoč tvorile gonilno sil v vztrsjnem delovanju na kulturnem polju. Vsled tega smo prepričane, da ste nam cenjeni rojaki in pri JstelJi pet is naklonjeni in da nam l>ostc ob priliki desetletnice dsli vsaj nekoliko priznanjs obilno udeležim. Tak j klonjenosti nam bo vraolje in navdušenost Zairntavliam vas. da hn naš divjaško pretepanje stavkarjev In njih simpatiČarjev, in to po policiji, katero vzdržujejo davkoplačevalci te države?! Dolžnost nas vseh je, da protestiramo proti .takim početjem napram stavkarjem. Mi rudarji moramo podvzeti korake pri unijskih lokalih; da se pošlje protest governerju Earlu, naj ne dopusti tako divjaštvo državnim kozakom kot jo uganjS^ še-daj v Readlngu, Pa. Rudar. Zaključek športne sezone Waukegan-No. Chicago. — Jesen je tu in bliža se zima, kar pomeni dolge vpčere, ki jih bo treba prebiti pod streho. Prošlo poletje smo imeli obilo razvedrila in zabave z. balincanjem na vrtu Slovenskega narodnega doma. Ballnalo seije kot za stavo v tekmi za zmago in prvenstvo od koncu sezije. Izmed 14 moških balincarskih skupin ali moštev je na prvem mestu Zagarjevo moštvo (Zager Bakery team). Zen Morning Mine vam je znano, ker je bilo o njej poročano v Prosveti. Kompanija se seveda brani, kakor je pač vselej nava-da. češ, da ona ni kriva nesreče. boriti kot zavedni delavci, da ne bo kapitalizem delal z nami kar bo sam hotel. Boriti se bomo morali proti fašizmu. Delavstvo mora skupno sodelovati. Sploh se pa mora delavec boriti vse svoje življenje. Citamo poročila o španskih fašistih, kako mo- Pasja logika Pojasnilo iz MetroDole- r« ; u.. den jebiia ljubljan stroške z izginolo soho, ne na • i 'm vrta" ki .so dali za sohi I £ Ijanska občina bi morala rn/ °V' "kulturci". Resnično: "kultui' ^ narodni škandal! < • a a Tone Grdina (po^e, da se tresai« hA Daj, daj, oj daj, daj^daj, oj d a j nrOeik nazaj Veat iz Trsta: Mussolini je dal nn . -J papežu iztirati škofa Fogarja " Vesela vest' iz Belgrada • 70 ona „ • Slovencev In Hrvatov v iugo^viii ^^ razkačenih na papeža, da ^ J * a a (Iz lemontske šole). Oče Huim- prt,,a- vaS^ibebček,kaj je bilo proj, koko^ ali jaj^ ~ Va*k? babiek: Povejte raje vi men k9i bilo prej, lipovo seme ali lipov bog? ni Božjast «o i« a« «« • i rijo delavce, žene in otrdke, ka- moX ub^gi rudarj i^ ! Znano' * ^ — ^ je, da družba pusti v rabi žično! vIftdo- Zato fa ™r* delavstvo vrv pri vlačenju vozičkov in i pc> vsem svetu stati na straži, dvigal tako dolgo, da se vsa ob- ' da »e ostale dežele ne pn' rabi, nakar se utrga. Oni se ne krade ^ , brigajo za delavce. | Frank Nahtigal, 648. Sedaj smo tik pred volitvami. Delavci bi morali voliti svoje delavske kandidate. Socialisti in komunisti se bi morali združiti, drugače bo fašizem vse skupaj uničil. Od fašizma sem se. namreč komaj oddahnila, odkar sem prišla v Ameriko. Franees Kalcich. Nade razmere Mounds vi Ile, W. Va.—Minilo njlč oglasil v Prosveti in to je moj drugi dopis v tem dnevniku. Tukajšnja slovenska naselbina se vedno manjša, od leta 1019, ko smo izgubili rudarsko unijo UMWA. Odtakrat naprej se stalno manjša, tako nas je sedaj komaj še toliko, da obdržu-jemo društvo skupno z mladino. Naše društvo je bilo eno prvih, ki je sprevidelo, da bodočnost jednote je v mladih članih. Da društvo ne more boljše napredovati, so vzrok slabe delavske razmere, posebno v premogoro-vih. Izmed sedmih premogoro-vov obratuje semo eden in še ta slabo. V tovarnah je večkrat stavka in le malokdaj delavci kaj dosežejo, ker ni složnosti. Rudarji smo izvojevali priznanje unije leta 1933 s pomočjo zvezne vlade. Letos smo pri društvu zgubili ie enega člana in eno članico. Pred kratkim je tukaj nagloma Zidanžek na vinski trgatvi Strabane, Pa.—V seboto 17.1 okt, je društvo Postojnska jama št. 138 SNPJ priredilo vinsko trgatev z veselico. Po vsej dvorani je bilo obešenega dovolj grozdja, da si ga je lahko vsakdo privoščil. Kupci so prišli z v«eh stra-1 ni in v velikem številu, tako da je bila dvorana nabito polna. Kakor so mi pozneje povedali, ni, in ko sem se okrog 7. zvačer pojavil na veselici, je nastalo tako veselje in krik v dvorani, kakor bi se bil prikazal sam predsednik Roosevelt. Koklič in Tr-čelj sta bila zaposlena pri pobiranju vstopnic. Tajnik Troha je brž zame plačal vstopnino in me j peljal k bari ter me kar petkrat zaporedoma "potretal". Tako se je nadaljevalo s "tretanjem", da so kar po trije vrčki stali pred menoj na enkrat. Pa se je poja- j vil A. Rozanc z velikim krožnikom dišečih domačih klobas in kislim zeljem. Vsi smo si privoščili teh dobrot, ki so bile resnično dobrote, zraven pa še brezplačne. Povedali so mi, da jih veseli, ker sem zadnjič v Prosveti Toneta Grdino malce okrtačil. In če bi Tone Grdina videl, kako z veseljem so me tukaj sprejeli, bi bil znorel od zavidanja in jeze, obenem pa se bi morda naučil kako se mora novodošlec po na- umrla Frances Chamber, rojena . Lautar in stara 25 let. Zapušča selb,nah obnašati, posebno v ta- ske so imele osem skupin ali tea- moža, dva sinova, starše, tri se- ki naRelbini kot je Strabane, mov in zmago so odnesle igral- 8tre in dva brata ter več sorod- kjer roJaki složno in skupno de- ke Zadružnega odseka (Coopera- Likov. Rojena je bila v državi !ajo'. ne K,ledaj® kakkie«a tive Store). Pennsylvania na Unity. Jjenja je kdo. Pa ti se priklati Ker se vsakdo veseli zmage,) Frank 283. Tone m začne *ejatl sov»"aštvo Božjast (epilepsija) je danes že precei n širjena bolezeii. Bolezen ni toliko nevarni neprijetna, ker napravi človeka dostikrat sposobnega za vsako delo. Neprijetna pa tudi zato, ker napade bolnika vedno nenri kovano. H Pri napadu dobi božjastnik močne « Nemški zdravnik dr. Hotnagel je te epi!-, čne krče karakteriziral takole: zavest naglo gine, bolnik dobiva močne krče, drgeta po vi telesu in škriplje z zobmi. Epileptik zvečine zgubi zavest in pade. Poznamo pa tudi posebno vrsto božjasti: fa nik izgubi zavest, vendar ne drgeta. Pri t "napadu" bolnik samo nekoliko pači obraz obrača oči. Ta oblika epilepsije je neverjetno ]»odok navadni omedlevici in jo celo zdravniki večls samo zamenjajo. Kadar epileptik ob napa zgubi zavest, ga lahko zbodemo z iglo, iti mo ali spečemo; ničesar ne čuti. Po sami nezavesti bo torej zdravnik t« ugotovil, ali ima opravka z epileptikom ali s slučajno omedlevico. Zato je potrebno, zdravnik bolnika natančno pregleda, če ugotoviti pravo diagnozo. Drugi važen znak pri epilepsiji so krči. je bolezen že napredovala, so krči zelo moi bolnikovo telo drgeta, se trese, krči in širi. tem napadu, ki dostikrat traja po celo delujejo navadno vse mišice. Nadaljnji znaki močnega epileptičnega pada so: lice posinji na usta stopi pena. normalnem slučaju krči že po petih minut navadno prenehajo. Bolnik hlipa in leži k dno v nezavesti. Zbudi se navadno po nfL minutah, večkrat pa tudi pozneje. (Dostik krči napadejo samo posamezne miSice ali samezne mišične skupine.) Epileptični napadi so ali samostojna bole« ali tudi posledica kake druge bolezni, ko na p mer ledvičnega obolenja, prevelike izgube ^ ali močne vročine. Po mnenju »od< zdravnikov pa ta vrsta bolezni ni več pra božjast. m I kdor jo je deležen in tudi ostali, zato je balinarski khib na svoji zadnji seji sklenil, da priredi ob koncu sezije skupno veselico za vse člane in prijatelje tega spor med strašanskimi rojaki. Svojega početja se lahko sramuje. Na 14. novembra bo gospodinjski odsek priredil veliko veselico. Servirala se bo okusna Poročilo iz Kanade Toronto, Ont.—Po dolgem ča-au depresije in brezdelja smo v ^ ta. Zabava se ¡iTrtllaTsc&to Torontu spet malo oživeli Ka- j;™ inTabVte Vbcdö iiklju£ 24. okt. ob 8. zvečer v SNI). k?r Ena"0' H™ t^aj »meh vin- no ,ewne žHce To fte bomo spet Vstopnice se prodajajo po 50c In tr?at1f.^ dne okt- ,n udf* zabavali! Mene so namreč mami- se dobijo pri članih. Pcmnite, da ,tiibaJe b,la P°voljna, brezmala ce u povabUCi naj |>pideITV tlKji se bo servirala okusna vrčeria. ™ 's,ov*nci so se udeležili. Pri- na to veselico. Dejale so, da bo-kajti naročeno je mlado jugnj? pa H0 tud' ce.10 12 300 milJ do z menoj prijazne in me ne bo- in pa mladi prašiček. Godba bo oddaljenega kraja, zakar jim do tirale pred «trogega sodnika, iz Chicaga. To ima v oskrbi L. «ru^vo izreka . zahvalo. Tudi kateri me je na vinski trgatvi Simčič in on že ve. znkai heče farmarj' HO I)ri41i ^d 40 in 17. 0kt. več ko dvajsetkrat kaz- imeti živahno muziko. V spod- 70 mll> da,t^' Iskrena zahvala 1 noval. Na veselici 14. nov. |>a lx>- njih prostorih se polatra novi vsem skupaj. Prišli ste k nam do odstranile vse policistke, aod- pod. ^ v Toronto od daleč p<) trudapol- nika ali sodnico so pa že itak su- Obenem ste /vabljeni vsi, da) i1®"1 delu in pripeljali svoje dru-; spendirale. No, če bo mogoče, se I »ostanete člani balincarskeg?. i "kupaj »te se zabava- bom udeležil,-s pogojem seveda, športa še za prihodnjo i>ezono. N» *mw bili veseli, tako od- če mi garantirajo, da bom spet Prispevajte 50g v skuym bh- »»«Ii Itakor otroci, Muzikantje, dva nova naročnika dobil, kakor sejno in s tem si rezer\¡rajt* M vsi člani nanega društva, nem jih dobil na wnskl triratvj. prčstor na balincarskih skupi- «o Igrali vesela in poskočne ko- nah za 1037. Odbor za prihod- mad« neprenehoma, zakar jim nje leto: L. Simčič. predsednik, gre hvala. Upam. da bo na pri- Tony Zeleznlk. Tajnik, Paul Pe- hodnji veselici se večja udelež- klaj, blairainik. Veaelični odbor. ba. Dalje gre zahvala za udele- -— iltfcv tudi našim bratom Hrva- Poročilo o delu tom. Kemmeirr. Wvo. — Iver bas Anton Zitfanftek. zastopnik Prosvete. Nenevarne operacije bezgavk Bezgavke proizvajajo neka bela krvna t*l< ca, ki rabijo za uničevanje bolezenskih klic telesu, zato so strokovnjaki že često dvomi aH je pravilno, da se organi z operacijo oditi njujejo. Po novejših raziskavah pa »o l>ezgs ke sposobne opravljati to svojo nalogo le tedi če so same popolnoma zdrave in še takrat \i bujejo po Thiesberu do 71 odstotkov nevarn klic, ki samo na to čakajo, da bi moKkf nap sti telo. Syk je dognal s preiskavo 2351 pacienu da bezgavke niso zanesljiva zaščita pred ini« cijarni. Zelo težko pa je sploh dognati, ( je kakšna bezgavka bolna. Celo neznatna «h lenja lahko postanejo nevarna, ovirajo dih nje, povzročajo govorne napake, vnetja v *ri njem ušesu, Živčne bolezni, naduho, migren srčna jetrna in obistna obolenja. #oW*vol spremembe na zobovju, kožne boleZnLiiiJ novejšem naziranju je treba bezavke na m način odstraniti, če se večkrat vnamej" w1 Izjavljajo pogoste prehladne bolezni. Odstranitev pri odraslih osebah je b.lal prejšnjih časih prllično težka, po uvedbi tričnlh operacijskih metod pa ne tudi tu nobenega problema vee. Poj^H se je Zgodilo, da so jih na ta na< m med ordinacijskimi urami cele pacientom.j so bili potem presenečeni nad prepmstje n Stopka ter njegovo učinkovitosti« Dve veselici Johnstoun. Pa.—Pevsko društvo "Jugoslavija" priredi svojo veselico, kakor jo bilo ie par-Naširr. farmarjem priporočam,, krat poročano. dne 24. oktobra Najlažji les f f*^1"1 dnsv- da vpišejo hvoje otroke v naše v SI)D na Moahamu. Vabljeni lok« n* I nlku PruavHl* naznanjam javno- društvo SNPJ in upam. da bodo ste vsi od blizu in daleč. Spet v orla^nn!^1' il? ^ nH to *{on]l Kamiainja gre h kon- se vam bo nudila prilika slišati > vlJTT, du' Kim- cu zato se moramo požuriti ta- lepe slovenske pesmi. Za ples a I »o naš ^^ ,lov Panogo. Koj! Pa tudi v oddelek odraslih ho igral dober orkester "Ju- ■v ir V srednji Ameriki in zapadn< 11 va drevo, tako zvano balzovo drevo * ^ -j lažji le«. To drevo rast- «Jo ni letih doseže višino kakšnih U ni v kakšnih 30 cm. Njegovi Iwti «nj ^ v dolžino 75 cm. Balzov les je » i* od plutov i ne» pri tem den. Uporabljajo ga za isde^ valnlh jopičev in namesto pluu»^ rabo gs impregnirajo vjfirisws ^ Balzov les je zato Uk«» lah< k m^ govih stanic Igredno tenke. • * •' ^ ne vrhu tega z zrakom. raj nobenih. i¿| \m is  Pred« 22. OKTQBJtXy Jugoslavij .................. (Isriraa poročila is JufoaUrije.) vlažen sneg in napravil silno škodo v vsej Sloveniji. Drevesa so se lomila pod težo snega, sneg je pokril še neobrano grozdje in napravil v vinogradih veliko škodo, sneg je potrgal elektrovode in telefonske vode, pokril povrtnino in odpiral strehe, ko se je sesipal z njih. V Ljubljani je napravil sneg veliko ¿kodo po parkih in privatnih vrtovih. Mlade breze in jagnjedi, skoraj vsem je polomilo vrhove, težke hrastove veje so se trgale pod snežno težo, vrhove dreves je zvilo do tal. V Fašizem in komunizem ogrožata demokracijo VVashington, I). C. — Faši- _M zem in komunizem ogražata de- viljih krajih je zapadlo za dve mokracijo v Evropi. Potegnila pedi anega, na Bloški planoti so(*ta jo že v vrtinec sovraštva in ga baje gazili do kolen. [Evropa je razcepljena na dva V četrtek pa je prišel jug in sovražna tabora. Tako je iz-sneg je naglo kopnel, da se je 'javil Philip H. Kerr, vodja an-bati prehudega narasta potokov | Kakega delavstva, v razgovori rek, da'se je bati poplav. Po- ru » časopisnimi poročevalci, noči je jug nekoliko popustil in Edini izhod kritične situaci-iipati je, da bo sneg po&isi v ne-'je» ki lahko povjroči katastrofo, Kaj dneh skopnel in d/po seda-iie socialna demokracija. Soci-nji katastrofi ne pride še po. | alistično načelo je produkcija plava. j za porabo, to pa pomeni odpra- Iz vseh krajev v Sloveniji pa tudi iz drugih pokrajin Jugoslavije prihajajo poročila, koliko škode je povzročil zgodnji sneg; Ponekod v višjih legah leži že četrt metra snega in zverjad je začela napadati vasi. Po nekaterih planinah v Bosni imajo pol metra snega in boje se za živino, ki jo je sneg zatekel še na gorskih pašnikih. . L.; i* *e\ dr. Frlan v smrt. CÄbra je bil v Ljubil pokopan mladi zdravnik fmn Frlan, ki se je v Za- fsu v svojem stanovanju obe-u kravato. Ko smo poroko njegovem samomoru, smo Cilj dejstvo, da niti starši i vedeli prvi hip, kaj je njih ^ pognalo v samomor. No-C je prišla tako nenadno in Jbila tako nepojmljiva! Toda je, s kakim obupom se je Si zdravnik vrnil pred krat-fe it Ljubljane v Zagreb. Po-y je pred petimi leti zdravja nato je bil v praksi v Ljub-Egj, seveda brezplačno, nato L se specializiral v Zagrebu na Eniki za bolezni ušes, grla in delal je seveda spet brez Uči. Pet let je bil že zdrav-^ pa ni mogel dobiti službe, evedno je živel od očetove pod-m To je mladega zdravnika itilo. Dejstvo, da je dr. Fr-gin ljubljanskega odvetnika, tfej iz družine, ki velja za ¡«nožno, je še bolj oviralo na-tivitev, češ revnejši so bolj otrebni. In tako je dr. Frlan desetimi in desetimi svojimi olegi bil se zmerom brez za-Itžka in nič ni kazalo, da bi wjrfl dobiti službo v dogled-m času. Banska uprava mu gicer nekoliko obljubila, da I bo nastavila kot banovinske-I zdravnika, toda ko je bil red kratkim v Ljubljani, je tu-to upanje padlo v vodo. Za-arili so mu tudi, da je bil on den tistih, ki je vodil pred dve» letoma št raj k zdravnikov-ulonterjev v ljubljanski bol-ilnici, zamerili so mu torej, da je zavzemal za pravice svoje svojih kolegov. Vse to ga je »trlo. videl je, koliko so starši tvovali zanj in kcjJtko—Hil in ruda je posvetil svojemu štu-ju — a vse zaman, za nič. In ko je obupal in se v Zagrebu stil. To utegne biti edini irok njegovemu samomoru. Univerzitetna knjižnica se za-* graditi. — 2e več let se bije rba za zidanje Univerzitetne njižnice, poslopja, kamor bi se rwelila naša osrednja znanca knjižnica (zdaj Drž. udijska knjižnica oz. Licejska ijižnica). Zdaj ima ta knjižic* svoje prostoreÄpritličju tijanske k'imnazijej*kjer ima »kaj sob in nekaj kletnih pro- ne. Dokumenti, katere je obja wov. Sobe so tako natrpane, vil senatni odsek, kažejo, da ima »jepravo knjižnično življenje Du Pontova kompanija veliko «nofoče. Čitalnica je majh- število delnic nemškega trusta, 1 «oba, skladišča v kleteh, ra- ki zalaga Hitlerjevo armado z kt* in dragocene tiske in ro- orožjem in pogodbe, ki določajo ¥ se imajo shranjene v na- izmenjavo trgovinskih tajno-Ktoih omarah ali stelažah itd. sti. Kupčije z naciji, ki sedaj kj je menda vendarle po dve- tajno in odprto podpirajo Špancih obljubah stvar urejena ske rebele, so prinesle kompa-iiko, da so dne 6. oktobra slo- niji precej dobička, s katerim fino zasadili prvo lopato v nancira aktivnosti Ameriške 11-»biiče. Načrti in licitacija ge svobode in druge organizaci odobreni, denar je menda je, ki pobijajo Rooseveltov "new 1(1 fc na razpolago. Seveda pa deal" in skušajo izvoliti kansa ■wo zatrdno verjeli šele, ko škega governerja Landona za > poslopje zgrajeno, zakaj Slo- predsednika Združenih držav Jcem ne pogosto zgodi, da jim Preiskava je ugotovila tesne Wo kako stvar, preden odnošaje med Du Politi in nem-»vrsena Zato treba poča- skim trustom kemikalij, ki je » I oslopje Univerzitetne znan p^ imenom I. G. Farben-7"'ce ™ frtalo blizu univer- Industrie. Poleg tega kontrolira IT vegovi/ ulici, torej sredi|veliko fttevilo delnic Dynamit w|te zanj je n4pra. Akteingesellschafta, koncema, profesor ki |Z(jeluje strelivo. "Mednarod P108TBT* poročilu senatnega odseka. "A-meriški municljski trust se ni nič obotavljal, temveč je podprf Hitlerja in oboroževanje Nemčije, čeprav je vedel, da s tem o-graža svetovni mir. Pobijal je tudi vse poskuse, ki so bili pod-vzeti, da se ustavi japonske mi-litariste, ki hočejo dobiti pod svojo kontrolo severno Kitajsko." Magnatje vedo, da prodajanje orožja fašističnim diktatorjem prinaša dobiček in pri Du Pontih velja pravilo, da je denar glavna stvar. Kupčije med hitler-jevci in Du Ponti Senatni odsek razgalil zveze municijake firme vo kapitalističnega sistema, ki sloni na profitu. Kerr je napovedal padec Baldwinove vlade po kronanju angleškega kralja. Delavska stranka bo prišla ponovno na krmilo, če se Evropa ne bo zapletla v krvavi ples. Porast aktivnosti v stavbni industriji New York. — Po izjavi Dodge korporacije, katere poročila o aktivnosti v stavbni industriji se smatrajo za zanesljiva, je ta Industrija na poti okrevanja. V septembru je bilo zgrajenih več hiš in drugih projektov kakor v kšterem drugem mesecu od 1. 1920, ko je Ameriko udarila depresija. V tem letu bo zgrajenih dvakrat večje število hiš kakor 1. 1930 in 1981, je rečeno v poročilu. Stavbne aktivnosti, ki jih omenja poročilo, ne uključujejo konstrukcij jezov in drugih velikih projektov, katere financira federalna vlada in pri katerih je uposlenih več tisoč delavcev. Washington, D. C. — (FP) — Da ima Du Pontova municijska firma tesne zveze z nemškimi naciji, je razvidno iz poročila senatnega odseka, ki je preiskoval trgovino z orožjem in municijo. Poročilo je vrglo novo luč na p . .. R.tiin vlogo, ki jo igra Du Pontova di .[Rudarji V ISuttU nastija pri oboroževanju Nemčije, odkar je Hitler raztrgal določbe versajske pogodbe in s y"- '-«»j ' »rhiw/t, univ. *»ik. Pei ič obsojen na doMmrtno -Hkrati s kerestinskim začel v Ogulinu Kfeea« "" 1 ' "trnku Stevi Pej-lfu. ki je aprila letos ustrelil r**a ' < Mirka Uzelca, I* ' na Mačkovi listi iz-|>o„|anca Karla Brk-* lf*m umorom je dal povod razburjenju hr-■ , ' . razburjenju, ki krvave kerestinske do-n'h ¡.r^esu je cela vrsta da je Pejnovič "aklepu izvršil ^ t zelcom in Brkljači-1 t,I>r7»vni pravdnik je za-' kazen, sodišče pa jnoviča na doamrt- sprejeli pogodbo i Butte, Mont, — Novo mezdno - . ... pogodbo, ki določa zvišanje platem ustvaril situacijo, ki je po- čg ^ f)0c na dan ln ve,ja zft dve tisnila Evropo na rob nove voj- ,etj HQ končno «prejeli tudi tukajšnji rudarji in inženirji ter topilniški delavci v Anacondi in Great Fallsu. Pri prvotnem glasovanju so te štiri skupine z v«-( Čino odklonile to pogodbo, sprejele pa so jo druge poklicne unije. Pogodba določa tudi avtomatično zvišanje plače za 25 centov na dan, ako bo cena bakru dosegla 11 in pol centa na funt. Induttrijs plačujejo obveznosti VVashington, D. C. — Da so se industrije izvlekle iz depresije, kaže poročilo federalne korporacije za rekonstrukcijo financ, ki ga je objavil Jesse H. Jone*, načelnik korporacije. Skupna pcso-jila, ki so jih industrije dobile iz sklada korporacije v prvih letih depresije, so znašala $6,251,-977,660 In 67 odstotkov te vsote ki iiuciujc „u....- ___________ |so vrnile v zadnjih mesecih. Ženi trgovski interesi tako mogoč- leznke, ki so prejele $M7, oktobra je začelo ponoči se je dež «neg .ln nnežilo je v «redo. V veli* h *"-mih je padal selo i*.«" P""* J«" "** " - > ",J*M,• ,mtnmm "" " '' V ognjeviti agitaciji za predsedniške volitve dostikrat pozabljamo, da nimamo letos le volitve za predsedništvo Zdru ženih držav, marveč tudi za kon gres. Istočasno s predsedniko in podpredsednikom bomo letos izvolili .12 senatorjev Združenih držav, t. j. eno tretjino senata, in vse članstvo druge zbornice kongresa: House of Represen-tatives. Izid kongresnih volitev more imeti prav tako važen učinek na usodo Zdruežnlh držav kot Izid predsedniških volitev. Saj predsednik, kot poglavar eksekutlv* ne oblasti, predstavlja le eno izmed treh panog federalne vlade. Res Je sicer, du predsednik določa mnogo činov nurodne politike in je zlasti v zadnjem času igrul velevažno vlogo s pripravljanjem zakonodajnih predlogov, ali na vse zadnje on mora imeti podporo s strani kongresa, ako hoče uresničiti le del programa, na podlagi katerega je bil izvoljen. Ako predsednik nima večine v kongresu, ki bi ga (mdpl-rala—to se je že večkrat zgodilo—je neizogibna posledica, da nastane stalen konflikt med ek-sekutivo in zakonodajno panogo vlade. Kakšno vlogo igra kongres v ameriškem političnem sistemu? Najprej je kongres ona panogn federalne vlade, ki ima zakonodajno oblast. Obe drugi panogi vlade, eksekutlvna in pravosodna, sta enakovredna dela vladne trojice. Kksekutlva ima oblast, da upravlja federalne zakone (n pravosodna oblast tolmači te zakone. Vsaj v enem pogledu ima ameriški kongres večjo oblast kot večina obstoječih evropskih parlamentov. Neodvisen je (ni drugih panog vlade: kongres ne more biti zaključen ali razpu-ščen od poglavarja eksekutivne oblasti, kakor na pr. na Angleškem ali v Franciji, kjer predsednik republike oziroma kralj srne odložiti zaNedanje, razpustiti parlament in odrediti nove volitve. Na drugi strani federalns konstiturija (ustava) nalaga določene omejitve kongresu: predsednik ima pravico zavrniti (ve- I to) zakon, ki ga je kongres spre- ijel, In vrhovno »odišče more razveljaviti zakon, ako Je mnenja, da ae ne strinja s konstltucljo. Ali vzllc tem omejitvam Je kongres mogočno zakonodajno telo, na katero se mora predsednik zanašati, da izvede svoje na-mire za socialne reforme In druge vladne spremembe. Da navedemo le (»oglavltne oblatiti kongresa: isti sme napovedati vojno, nalagati davke, sklepati zakon« za obrambo dežele, najemati |to»ojila na k rodit Združenih držav, regulirati inozemuk* n meddržavno trgovino, vzbujati znarmtvo in umetnost, kovati denar in regulirati vrednost valute, sklepati odredbe glede naturalizacije In prlaeljevenja Itd. V zadnjih letih *e Je delovanje kongrena razširilo na mrvo širok/» polje aoeialne oskrb«, nanašajo'«' ne na ves nar«*1, in to p«*f določ-l ami konatiturije, ki daje kon-Kreau pravici», da »m* vsakoniti potrta ve "ra apU*šni blagor Zdru ženih držav." . Ke»ist ima še rwke diidatn* praviee. Ustava namreč dolo /a, da «me predsednik sklepati t'<»ifkIIm' z inozemskimi državami In Imenovati nekatere važnr vladne uradnike, vštevšt člane tvojega kabineta, le s po«v*to-vsnjrm in privoljenjem s«*fiata H tem daje ustava senatu dejan- sko pravico do sodelovanja v stvareh inozemske politike in imenovanja najvažnejših federalnih uradnikov. Senat tudi dfluje kot visoko sodišče v obravnavah proti visokim javnim uradnikom, celo proti predsedniku samemu, dočim reprezenta tivna zbornica preiskuje vse obtožbe slabega vedenja in odredi obtožnico (Impeachment). Take—na kratko rečeno—so funkcije kongresa, da ne orne-jamo pravic kongresa do izvolitve predsednika Združenih držav, ako noben kandidat ne dobi večino elektrtpaluih glasov. V takem slučaj« bi reprezentativna zbornica izvolila predsednika izmed treh kandidatov, ki so dobili največ ulektoralnlh glasov, dočim Senat bi na Isti način izvolil podpredsednika. V toku političnega razvoja se je prvotna važnost kongresa nekoliko zmanjšala, ker je ljudstvo vedno bolj gledulo na predsednika kot vir zakonodajne iniciative. In zares je oblast predsedniku velikanska v tem, da mora vporabljati svoj visoki vpliv na kongres za Izvedbo |>otrcbnih zakonov, Na drugi struni pa je vloga kongresa kot organa Javnega mnenja morda še večja, In vsaj v zmislu zakona je kongres še vedno edino zakonodajno telo Združenih držav. V zadnjem kongresu, khje bil 74. po ustanovitvi republike, Je demokratska stranka prevladovala v obeh zbornicah. V senatu ja bilo ešila ratifikacijo amendmenta k federalni uatsvi, kateri določa odpravo otroškega dela. Amendment mora ratificirati M držav, da postane del federalne ustave. Doslej je bil amendment ratificiran v legisla-turah 24 držav. K. J. Manion, predsednik bratovščine telegrafistov, Je pozval vso člane bratovščine, naj pritiskajo na državne ]M>slance, da bodo ratificirali amendment. Države, ki tega še niso storile, so Alabama, Connecticut, Delaware, Florida. Georgia, Kansas, Kentucky. Itouisiana, Maryland, Massachusetts, Mississippi, Missouri, Nebraska, Nevada, New Mexico, New York, North Carolina, Rhode Island, South Carolina, South Dakota, Tennessee, Texas, Vermont in Virginia. Tou>nsendovi klubi — podprli 200 kandidatov VVashington, D. C„ 2«. okt. — "Townsend Weekly", glasilo Tovvnaondove penzijske organizacije, je objavilo Imena dvesto kandidatov za kongremilke, katere bo organizacija |M>dpirala. ker so odobrili Tt»wnsendov pen-zljski načrt. Tt kandldatje so na listi republikanske, demokratske in unijske stranke v H6 državah Dalje je Tovvnsemlovo glasilo podprlo 14 senatorsklh kandidatov, med temi W. II. Whita, ki Je bil Izvoljen za senatorja pri zadnjih volitvah v državi Mai-ne. List "Wa*hi za šport, v gledall*«> ne hodi, ne, mara ne knjig ne godbe, Kaj pa ima prav za |wav rad?" Vanda Je blaženo vzdihnila: "Mena!" stranke, Med kandidati za kon-gresnike, ki so se définit 1 v no izrekli za Town*ondov načrt, jih Je samo M4 in ti tu» na glasovnici vseh |N>litičnih strank. Landonovec za puško, ¿e bo Rooaevelt izvoljen Knoxville, Tenu. — Kako da-l<*č je ameriška reakcija pripravljena držati se demokracije, Je razvidno iz Izjave Meyersa Martmaiia, tukajšnjega okrajnega načelnika republikanske stranke, v kateri je rekel: "A-ko :t, novembra ne bodo ustavljene sedanje 'socialistične' smernice 'novega dcala' s gla-sovnlco, tedaj jih ustavimo s puško!" Hllčno akcijo Je v svojem govoru v Cincinnatiju propagiral v tej kampanji tudi fašistični "father" Coughlin. Ako bi kakAen rad I kaleč kaj takega rekel, bi se takoj «našel v rokah oblasti BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo 1'AKNIgl I/ SV.W YOKKAt EUROPA . . NEW YORK HAMBURG BREMEN . 5. decembra 10. decembra 15. decembra 16. decembra lir »i »lak uéi IIHI HIN In lil IM H» 4 » hatra a4«fcft» M«»*al« S« I |wMj«a« 1/lM.r«. M»«fOAfc* era «S < krr*MH»rga ali Ntalwill. u »mali »tniilta MSmii «a lie WMT N AN im»I.I'll at, CHICAGO, ItL HAMBUHG - AMIRIC AN UNI NORIH CjIRMAN LLOYD P108VM?A KRIŠTOF D1MAC Spisal JACK LONDON. — Is aaglattiao w4ml FRANCE MAGAJNA Dospel je v majhno dolinico, vso pokrito a cvetlicami. Svečano tihoto je motilo le dre-motno brenčanje čebel. Kakor vae dolinice naokrog »e je tudi ta odpirala na jezero. Nenavadna je bila edinole njena dolžina, kajti merila je komaj »to vatlov po dolgem. Ob njenem začetku »e je dvigala tiaoč čevljev visoka navpična pečina, s katere je padal potoček in »e v zraku priil v megleno kopreno. In tukaj je znova naletel na dim, ki se je v toplih solnčnih žarkih leno dvigal izza pečin. Ko je zavil okoli vogala, je zaslišal enakomerne udarce nečesa, kar je moralo biti kovinasto, in veselo žvižganje, ki je spremljalo udarjanje. Potem je zagledal moža. Držal je med koleni čevelj in zabijal vanj žeblje. "Bog daj srečo!" je pozdravil tujec in Dimač je v hipu začutil, da boeta prijatelja. "BaA prav prihajaš," je nadaljeval neznanec, "boš kaj dobil za pod zob. V kotličku tamle je topla kava, pa še par mrzlih mlincev je Um nekje." "Takih at vari se pa pri nas ne bojimo," je menil Dimač, ko je sedel. "Zadnje dni so bili moji obedi res precej mršavi. Ampak v koči imamo hrane na debelo." "V koči onstran jezera? Saj tja pa grem." "Kakor je videti, postaja Jezero presenečenja gosto obljudeno," je tožil Dimač in s slastjo praznil kotliček. "Beži no! Šališ se, kajneda?" Neznanca je bilo samo začudenje. Dimač se je smejal. "Ta šment vsakogar tako potegne. Ali vidiš tisU visoke robove Um daleč na severozapadu? Od tam sem ga prvič zagledal. Se sanjalo se mi ni in kakor bi trenil, je ležalo pod menoj liki na dlani. In aicer bas tedaj, ko sem bil že čisto obupal in ga sploh nisem več iskal." "Z menoj je prav taka," je rekel tujec. "Vračal sem se in že sinoči sem upal dospeti do reke Steward. Pa sem naenkrat obstal in zazijal: jeaero! In če je to jezero res pravo, kj.e je pa potem Steward? In kod sem hodil ves Čas? Kako pa si ti prišel sem? In kako ti je ime?" "Bellew. Kriš Bellew." "Oh! Saj te poznam." Radosten nasmeh Je obsijal možakarjeva lica in oči, njegova roka pa je željno atisnila Dimačevo. "Kaj sem že vse slišal o tebi!" "Ze vidim, da si čital policijska poročila," je rekel Dimač skromno. "Nak." Mož se je na ves glas zasmejal in odkimal. "Samo nedavno klondajško zgodovino. Saj bi te bil takoj spoznal, ako bi bil obrit. Opazoval sem te, kako si za roletno mizo pri 'Losjem rogu' ves Dawson vlekel za nos. Jaz pa se pišem za Karsona — za Andreja Karsona. Veš, ne morem ti dopovedati, kako sem vesel, da sva se srečala." Vitek mož je bil Karson, zdrav kakor riba, hitrih črnih oči in poln tovariške vabljivosti. "In to je torej Jezero presenečenja?" je mrmral nejeverno. "Tako je." "In dno je namakano z zlatom?" "Seveda." Dimač je segel v žep in prinesel na dan pest zlatega zrnja. "Taka je tista maz. Nič drugega ti ni treba storiti, kakor spustiti se lepo na dno,"Mudi miže, če hočeš, in zagrabiti. Potem pa moraš predirjati pol milje, da si zopet poživiš krvni obtok." "In pri vseh zlomkih na svetu, bus ti si me moral prehiteti." Karson se je sicer šalil, ampak vendar je bilo njegovo razočaranje pristno. "Jaz revež som pa mislil, da bo vsa brozga moja. Pa naj bo, kakor hike. Imam vsaj to veselje, da sem ga našel." "Ne nemo veselje!" je vzkliknil Dimač. "Prijatelj, če se nam posreči, da se kdaj polastimo tistega dna, tedaj Rockefellerja Še pogledali ne bomo." "Pa jezero je vendar tvoje," je ugovarjal Karson. "Nikakor ne, dragi prijaUlj. "Pomialiti moraš, da zgodovina rudarstva doslej ne pozna slučaja, da bi ljudje bili našli Uko zalogo zlaU naenkrat. Da U zaklad dvignemo, bo treba tebe, mene, mojega tovariša in vseh naAih prijateljev. Vsa Bonanza in Eldorado skupsj ne bosU mogla odtehtati pol orali jezerskega dna. Milijoni so v njem in bojim se samo ene stvari: ako našega bogastva ne bomo znali dobro upravljati, uUgne zlato izgubiti svoj pomen kot podlaga svetovnega denarja." "In ti praviš . . ." Karson je prenehal sredi stavka in osuplo zrl v Dimača. "Veseli me, da si tudi ti zraven. Potrebovali bomo eno leto ali pa celo dve in ves denar, ki nam ga bo moči dobiti, da osušimo jezero. Pregledal sem tla in vem, da se to da storiti.-A potrebovali bomo pri Um slehernega človeka v deželi, ki bo pri volji, delati za mezdo. Celo armado bomo morali nabrati. Najprej pa nam je treba zaupanja vrednih mož, ki bomo stali na čelu. Saj boš tudi med njimi, kajne?" "Kajpak! Mar ni videti, da sem zaupanja vreden? Zdaj se pa že čutim milijonarja. Skoro bi si več ne upal čez le-oni ledenik. Da bi si pa prav zdaj zlomil tilnik, nak, Uga pa že ne. Skoda, da nimam več ostroglavih žeb-Ijev. Poslednjega sem zabijal, ko si ti prišel. Kakšni so pa tvoji? Poglejmo!" Dimač je dvignil nogo. "Obrabljeni so že in gladki kakor drsaljke!" je vzkliknil Karson. "Presneta stvar, precej pota si napravil. Potrpi par minut, izpulim nekaj svojih ven, pa jih v tvoje zabijem." Dimač ni hoUl ubogati. "Poleg tega," je rekel, "imam tam, kjer se začenja led, skrito štirideset čevljev dolgo vrv. Močna je. S to-~ varišem sva jo rabila, ko sva lezla semkaj." • * ♦ Plezanje ¡p bilo težavno. Solnce se je na vso moč upiralo v ledeno površino. 2arki so odsevali in slepili oba plezavca. Stopala, plazila in dvigala sta se po smrtnonevarnih krajih, se naslanjala na grebene, lovila se za ledene razpoke, po katerih je Ukla voda, in včasih sta po enournem naporu prekoračila komaj sto vatlov. Ob dveh popoldne se je Dimač ustavil ob luži, polni kristalnočiste vode, in ukazal po- . čiUk. "Poglejva, kaj dela najina malica," je rekel. "Glej, kar kolena so se mi začela tresti. Sicer pa sva itak prešla najhujše. Se tristo vatlov in dosegla bova pečine. Tam pa nama bo plezanje igrača. Seveda, še par grdih ledenih razpok je pred nama in tistale, ki gre v smeri proti oni izboklini, je prav slaba. Tisti ledeni most, ki vodi preko nje, je videti malce nevaren in tudi močan menda ni kaj prida. Pa s Čokom sva vendarle prišla preko njega." Med malico sta se dodobra seznanila. Andrej je povedal zgodbo svojega življenja. "Bil sem trdno prepričan, da bom našel Jezero presenečenja," je momljal med grižljaji. "Pa saj sem ga tudi moral. Zgrešil sem vsa ostala jezera v tem kotu dežele. Kaj čuda, če sem naletel baš na to. Tudi moja žena je vedela, da ga bom našel. Jaz sam sem sicer imel dovolj vere, toda njena je proti moji kakor dan proti noči. Ej, to ti je dekle, golobica, pogumna, drzna; bojevnica od glave do peta. Ni je zame druge žene na svetu. Cista je, zvesU in vse, kar je treba. Samo poglej jo!" (Dalja prihodnjič.) Anna P. Krasna: Srečanj a v New Yorku te* tri leta nisem srečala v tem llaltilonu niti «Mt«'ga ttloven-ca. |K>tem pa pridejo Cikalnni o-krog itn počitnice in presto: takoj sem Aanln f« svoje poti odtujenosti nant\nost nu domače Jim obljubila, da se v bodoče kaj bolj podomačim z našim svetom. Kaj pa naj bi človek |H>vedal, ko ae za govorniške posle ni žr dolgo treniral in ko je smola za smolo zabrisala točke in objekte. o katerih sem znala svoj čas, če je bilo treba, tudi res kaj povedati? Damjs sem nekakšna "free-lancerska" osebnost v teh ozirih — taki ljudje pa ne spadajo več med sejne govornike. Mislim torej, da sem spričo Ukih nesrečnih okolščin čisto dovolj steze. Druitvt'na seja. Kakopak, u-]povedala, rednik glasila jednote se mora Hmo Me Ljubno udele>.,t, njego\a' žena tu- Ig^j.,,. Keri0 |n jiu ,va neko- di. jaz pa capljam zraven za» ko* ^ ¿mpcvir|||l |iU.raturo in li- nekaj let. da -vodnika ... spremljevalca, neko- tk|| HO mrcvarili dru-l.ko pa iz radmednosti. da vi- ko( je ^ v ,mv(k_ «hm to ^neodkrito čudo Ne* i,, ^ uh||| obj(|k|h ^v||||| od. lorka: naše ljudi! - L,mikov; Mary Jugov« se je Ni jih bilo <|o*ti Odborniki in spravila na drugem koncu v po- Nazadnje je Cvetkovič pobral knjige in papirje v svojo torbo, pa je bil domači večer zaključen. Spodaj pri bari so še zadovoljno srkali pijačo bratje Hrvatje, gotovo tudi Au kaki drugi bratje, a kjer je hrvatski "joint", se gotovo predvsem pričakuje svojih bratov. Mi se nismo nič ustavili, zunaj na tlaku smo izmenjali nekaj rojuskili obzirnosti in se raz šli. Ja/ sem, kakor se vodnici apodohi. o|xizorila moj« gosta na ogromno stunovanjsko poslopje, oziroma Kup poslopij "London Terrace". Da, v senci Uke orja Škosti zborujejo naši fantje, či-ato na rokah, meni p« je vzelo em naletela na- lu-kaj članov in članic. Krsnk K»*!•>«• je vmlil sejo in *«>m pa tja |tf)holi| «•• govor z dekleti, ki so m» udeležil»« seje. Vsr skupaj se je končni» utrnilo lut vinske j«»g»»vore. informacijah <» \m«kih kapljah izkazal z« vlnakega vešč«ka. Se- prisiljenim nt pristnim humor- ker je bil pričuj«»č primorski rojem 1111« t te nek«j govoranc, ne . j*k ltratina. ki le i*> svojih V.»i ugovorov, neka) mal«*|ia ai *-----~ " Komentiranj«, m se je vse *£«•< u« /rtklpM-il«» kot je te n« ua^ih I \«sla, če pride čl»,\ek *|»od trte, »elah Mene so nekaj krtačili, ve, kaj ni vino in kaj je vo-tci, tolik«» ra-a titk«»rek«- je , nom in to redk«» la»tn«>«t pripi-mulj), da bi ne bilo napečn«), «*• sujrm delstvu. «la sem t bi dal« zdai kak glas od «et„-. i rt J «lorklji lee sem zmogla toliko, da »em latiukc, Sheldon, kjer je bil tedaj na-aUnjen, naa je vse tri povabil k "lunehu" in med obedom amo, to ae razume, klepetali. Nič posebnega. O politiki, Lewiau in njegovi industrijski uniji, ter alič-nih stvareh. Adamič je dejal, da vidi v Johnu L. Lewiau tisto silo, ki bo združila ameriške delavce v močno masno delavsko-fsrmar-ako stranko. Njegovo mnenje o komunistih in radikalcih sploh je, da je vae njih prizadevanje svojevrstna histerija apričo a-meriških raamer. Edino vrednoto bodo menda tvorili v tem, da bodo z drugimi silami vred pripomogli k preobratu razmer. Vsako prizadevanje je konj, ki vleče k istemu cilju, ko pride vse to skupaj, moremo pričakovati (jaz sem zadnja leta grozno kra-ško-skeptična, pa sem si mislila: polom!) povaljnih uspehov in sprememb. Adamič, kot osebnost, je zanimiv človek. Izredno podkovan v vseh Uko^h' problemih, splet-karijah, državnih kretanjih posameznih "big shots" v Washing-tonu in drugod. Meni se je zdelo, da ima v glavi cel imenik sedanje washingtonske administracije. Z gospodo newyorških boljših avenij je tudi dobro poznan in vidi med njo obilo duševne praznote, kar mu vzbuja, kot intelek-tualcu, simpatije. Do Roosevel-tove administracije- goji, če se ne motim, dovolj močne simpatije, da bi se izrekel zanjo v bli-žujočih se volitvah, razen ako je v tem smislu nevtralen. Pisatelji morajo biti pač oprezni v političnih indorairanjih. Mi priseljenci po njegovem ne štejemo v ameriški veliki politiki in presnavljanjih nič. Sodelujemo, pomagamo doseči to in ono, a to je vse, drugače smo le obstraneži, ki se moramo zadovoljiti z velikim "šovom", ki ga v areni predvaja masa ameriškega ljudstva. — Ženske ameriške so pokvarjene kreature, mogoče res ne večina, a pionirske ženske krepkosti med nami več ni, enako ne žilavosti in zdravja, kakršnega je videtf pri sUrokrajskih kmeticah. Take in podobne izčrpke so moje misli izdolble iz tega zelo interesantnega sestanka z ameriškim "glasnikom" jugoslovanskega človeka^Jaz bi bila rada vprašala še kako stvar o Jugoslaviji in podobno, toda Čas tratiti takim zaposleiiim ljudem je neumestno. In njegove misli in mnenja o jugoslovanskem ljudstvu so tako izražena v njegovih delih. Seveda včasih je ustna izjava bolj razločna in določna. Se isti dan sem imela priliko srečanja z osobjem Glasa Naroda, z Mladinejem in končno sem srečala tudi pevca iz naših gajev: S ubija. Subelj je skoz in skoz Slovenec in prvo, kar me je vprašal, je -bilo: "Pa vam ni bilo po Slovencih dolg čas?" Lagati ni vredno, pa sem kar lepo skesano priznala, da ne. Rada jih imam kajpakda, vseeno, le navadila sem se biti med tujci. Menda mi je rojak-pevec odpustil moj narodni greh, ker smo potem skupno šli v Radio City Music Hall, kjer so igrali baš take valčke, ki jih imam jaz najraje. Cikaška gosta sta potem Ala še k g. Sublju na večerjo in ata menda zelo pozno privandra-la domov. — Od veaelih in družabnih ljudi, kot je pevec Subelj, se je pač težko posloviti. Zdaj, ko sem poznala že lep krožek newyorških Slovencev, sem si štela skoro v dolžnost, da se udeležim njih skupnega piknika v Peldmanovem parku v Mas-pethu, L. I. Tu sem imela priliko videti prav lepo vzajemno zabavno složnost Hrvatov in Slovencev. Vsi so plesali kolo in se gostili s pečenimi janci, pivom in vinom. Udeležba je bila velika, ali meni je bilo vzlic gneči strašno pusto, ker nisem poznala ni- «pu Ve i nje . . . Ne, ni ostalo pri tem. O priliki eem im«-la «*ast s|n>ziiati tudi | kogar razen rojaka Keržeta, ki nekai članov Kerietove družine, pa je bil zai*»len in ga zato ni-dve hčerki in mrs. Ker**. ki je «em hotela nadlegoveti s svojo napravila name vtis izredno lju- ( družbo. Moj fant je bil enako domile žene. Tako se mi je zdelo, i prezaposlen, da bi bil še z menoj, kakor da sem n«enkr«t in nepri- pa «em tako nekako potratil« čas ¿akovano srečala lastno mater, n« pikniku. «1« «em končno le pr». Ninem si m«»gla |*»mag«ti, d« ne čakala nastopa pevnklh sborov, bi ol*V\ala z njo kar najprUrč- kar me je takorekoč splon drta^ neje m «lom««>. kakor d« jo po-1 k> n« pikniku Uko d ljio. P«»d znam v. \ s* življtnje lpam, da vodstvom HUševič« j* nastopil mi nt tega vzela za pomanjkanje meAan ils.r Kdlnnst. pod ftublje- vim pa me4anl'zlior Don m in«. I«>v*k n« ekšpediciji, Oba «U zrpel« lepo. Meni je na' «la deU in stik« o- J bolj ugnialo slišati po v.č letih prej I um v «ene I | glas pe* r.. Ai matur. K«d«r ji» C je najbolje, po k roe kar mi kepN»K«t«- Vtakl - A . .. . — ns- giral. »e p4| i eiwrom n Ker sem išli Louj«« AUamua. V hvtelu bils j»ra »predaj sem kaj lah- ko ločila njegov glas od vseh o-atalih. Subelj ima še fin glas, in kako! Lepe pesmi so oddoneie, govori so bili pri kraju in rojak Ker-že je dal vsem dovoljenje, da se razidejo k jancem, pleeu in pijači ter splošni zabavi, zato pa smo priAlf, mar ne? Jaz sem nekoliko pokramljaU z znanci, ki jih je bilo zdaj par več, čestiU-la g. Sublju na njegovem vod-atvu zbora, ki res dobro zapoje, nakar sem zapustila braUko družbo veselih rojakov, meneč, da bo zdaj zopet minila morda dolga doba preden se zopet sni-dem s kakim našim človekom. Pa sem bila ravno pred nekaj dnevi prijetno presenečena, ko sem naAla v poštnem predalčku karto rojakinje Kristine Tur-pin, ki je navajala, da ae nahaja v hoUlu Pennsylvania, kjer je zborovala konvencija slamnika-ric in klobučark in kaUre dele-gatinja je bila ona. Ali bi se mogli kaj videti? Zakaj pa ne. Cim sem bila pro-sU, sem stopila do hoUla. Jaz sem že na vse načine tako na rokah vsem centralnim točkam, da me kaj lahko premaga skušnjar va in si kar mialim: no, pa grem, saj ni daleč — pomisliU, če bi bila kakšna karU "kidnaper-sko" vabilo 1 Mmmm, malo o-preznosti bo le treba v bodoče. To pot je bilo seveda vse o. k. Nekaj časa sem nadlegovala u-radnice s hišnim telefonom, po-Um pa sem kar enkrat dobila odgovor od Kristine: "Kar gor pridi". Nalašč sem se peljala. Gori pa kar spet vidim domžalskega slavca, g. Sublja, za tiste, ki ne vedo, kakor nisem jaz dolgo vedela, da je on iz Domžal doma. Tretja v družbi je bila še mlada rojakinja, kaUre ime pa si U trenutek nikakor ne morem domisliti — jutri ga bom že našla, to vem, rojakinjo, ki je New-yorčanka, bom pa brez dvoma še kod srečala. Kaj pa govorili smo. O politiki, revoluciji, vojni, socialistih, vse smo površno pretresli Najzanimivejše je bi bilo poslušati g. Sublja pripovesti o njegovih de-zerUcijah iz avstrijske armade — on ni hotel pobijati ljudi, pa jih ni hoUl in jih ni! Kaj se pravi, če je človek rojen, da zabava, namesto da bi raztresal črnogledost in vojsko kakor Hitler in Mussolini! Ce bi spravili več pevcev in umetnikov v armade, bi kmalu imeli kolektivne koncerte namesto manevrov in ofenziv. To bi bila imenitna sprememba,! Brez krtače pa tudi tu ni šlo. Sodružica Turpin je potegnila malo po moji pasivnosti, jaz pa, ki sem posUla zadnja leU kakor vojak, ki se je dolgo potepal po strelskih jarkih in zato nerad govori o temeljnih izkušnjah direktno, sem ostala kar dobre volje in sem Kristino zagotovila, da imam še zmirom i-ste ideje kot kdaj — karta (U-ko se me poučile skušnje sem-tertja) še ne izpričuje prepričanja. Poleg Uga smo vsi, ki se zavedamo potrebe dviganja delavstva k razredni zavesti, pripravljeni vsak čas stopiti na plan in zavzeti svoje mesto. Meni se celo dozdeva, da je veliko častneje biti radikalen, proletar-ski, duševen delavec brez vsake karte, kakor pa zavoziti s sodru-gi in karto tako daleč kot na pr. starogardisti v New Yorku, ki sO se zelo odprto izrekli za Roo-sevelta. Mi Slovenci bi za enkrat nič ne zamudili na napredku politike, če bi v tej idejni zmešnjavi posvetili svojo sposobnost in energijo napredku nas samih. Ce bodo potem naši ameriški sodrugi in somišljeniki končno izgazili iz sedanje megle, bomo pač lahko, kakor rezerva v vojni, priskočili v akcijo, toda sebe bi v resnici ne smeli več docela žrtvovati akciji v gibanju, ki končno le samo odločuje o važnih korakih. Delavec, ne glede n« narodnost, bi moral vedno imeti potrebno znanje o politiki dežele in str«nk, ki se ; smatrajo delavske, a tem pa še ! ni rečeno, d« bi moral vse svoje duševne sile «Mredotočiti v to j smer — laobraaba delavca nika- ¡kor ne obstoj« zgolj v polit>č-j nem smislu te besede. Ta resni-I ca se je že neštetokrat žalostno I pokazal«; zgolj Mitična delave-k« zavest je k«kor tenk« skor-|j«. ki se ob prvi priliki obdrg-ne in pokaže, da je bistveni se- stav Uk kot je bil pred prevle-čenjem z napredno politično mi-sijo. Edino delavska zavest, ki se zareže globoko in ki nadomesti hlapčevski, verski, konservativni in socialno brezbrižni Ur po mnogih generacijah nam vraščeni instinkt, je zaželjena in more žeti uspehe! Pa to že spada k člankarst-vu,. jaz pa beležim le nekaj lepih vtisov zanimivih srečanj letošnje zgodnje jeseni. — Naš sesUnek v hotelu je bil vaaj z moje strani prav prijeUn slučaj anidenja z ljudmi, ki se na en a-li drug način udejstvujejo v našem javnem življenju. Tudi smo se ob razhodu prav po rojaško zedinili, če bo slednji izmed nas vršil dobro svojo misijo ali poklic, bo s Um vršil nekaj, kar mora končno privesti do lepše ae razvijajočega napredka med nami. Ce g. Subelj poje, ne more slovenska duša v avdijenci drugače, kakor da se nekoliko dvigne kulturno, vsako plemeniUj-še čustvo pa je znak miselnega napredka. In če s. Turpin vztrajno zagovarja svoje ideje, za kaUre je nadvse navdušena, spet napravi v svojem ženskem krogu vtis značaj nosti in zavesti, kaUri je vredno slediti — tudi napeadek. Zase, no, jaz pa sem zmirom pripravljena za vsako smotreno revolucijo, ki vodi k resničnemu napredku — karta ali ne karU . . . V hotelu "Koliko sUne pri vas prenočišče?" "Od dvajset din dalje." "Do?" "Do jutri zjutraj." • Prijateljici Dva dami se srečaU na cesti. "Oh, res, ne zamerite," reče prva. "Pozabila sem priti na vašo domačo zabavo." "Res? Se opazila nisem, da vas ni bilo," odgovori s sladkim nasmehom druga. * Nobeno človeško dejanje ni tako veličastno, da bi ga nihče ne mogel istovetiti z zločinom. zahvala Spodaj podpisana se nrav i Po zahvaljujeva v>tm ZJ prijateljem, ki so nama S Uko nepričakovan zaba^u prise Party" ob 25 letnici nai!!! ga zakonskega življenja; kaj t kega nisva pričakovala ¡„ V-sva resnično presenečena. vseh ne bova tu naštevala kJ bilo nas je toliko, da se boii«! da bi katerega ime izpustilT, talu bomo rajše izpustili vsa ¡me * Poizvedovala sva, kdo je to Z »čel in se vmislil, a še da„e nisva natančno izvedela, sod,m pa, da so bih sledeči: Mrs F Gl« van, mrs J. Hočevar in mrs. F ¿akrajšek, torej hvala vam ii ravno tako hvala tudi mr i mrs. Koprivec, ki »ta naju tak« speljala na ta "Surprise Party naših prijateljev mr. in mrt Florjančič. Ko smo stopili i dvorano sva šele izvedela resni zo, ko naju je mr. Lovrenc Za veri ponovno poročil 8 «voh fino latinščino", katere pa mj iva in niti on sam ni razume ampak naredil je izvrstno vRe eno še za nadaljnjih 25 let ak jih bova dočakala. Hvala tuc mr. in mrs. J. Gradisher iz Mua kegon, Mich., za poslano čestitk brzojavnim potom v dvoran ravno ob času ko smo bili najbo| veseli. Srčna hvala vsem, ki st delali in ki ste darovali v svrjk da smo se tako imenitno zabava li, ter poleg vsega tega še darc vali moji ženi tako krasen srebi ni "set" opravo. Ta večer nam bo gotovo ostal v veselem i trajnem spominu do konca dr življenja najinega. Torej še er krat najlepša hvala vsem skupu, Vaša, mr. in mrs. Frank Kei zich, Milwaukee, Wis.—(Adv.) AGITIRAJTE ZA PROS VETO! Vedno nizke cene za X-RAY Ure: 8:80 8:30 zvečer Phone: Harrison 0751 32 6 S S TAT K ST Opposite I>.t v is 'store, .'d Floor JUŽNE PROGE -Solnčna stran Atlantika- NAJHITREJŠA DIREKTNA LINIJA VULCANIA S ATURNIA 31. oktobra — 21. novembra — 5. decembra SLIKOVITA PROGA PREKO GENOE 15 ur ugodne železniike vožnje do vaie domovine DFV (najhitrejši parnik C. £ Alf Al A (Edini girontabiliur* KEA na južni progi) I"aAVU|R ni parnik n« morju) 7. novembra - 14. novembra - 12. decembra - 29. decembra Na vseh parnikih dobite najboljio hrano, ugodno poalužho in lukao-riozne akomodacije, vsled česar je Italian Line ponUla glsHovitt. Za Informacije in rezervacije obrnit« se ns kst<-rr*skoli pooblaščenega agenta ali na 333 N. Michigan Ave., ChtfsRo, Ul TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA tiskarsko obrt »padajočadela Tiska vabila za veselice in shode, v,i,,tn,cf' knjige, koledarje, letake il