št. 21 (1348)
NOVO MESTO,
Leto XXVI Četrtek,
22. maja 1975
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Mi
Zastavljeno je treba storiti
Ustnega časopisa časnika »Komunist« v Novem mestu se je udeležilo blizu tisoč ljudi - Med sogovorniki tudi Todor Kurtovič in Franc Šali
„v Jugoslaviji si prizadevamo za takšne odnose, ki omogočajo kulturno izražanje vsakemu narodu in vsem narodnostim in njihovim posameznikom/* je poudaril v novomeški „Krki“ minuli petek Todor Kurtovič, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva ZKJ, ko je govoril na ustnem časopisu, ki šta ga pripravili uredništvi slovenske in hrvaške izdaje „Komunista Prireditev je pritegnila blizu tisoč občanov in je bila posvečena 50-letnicij)isane partijske’besede in tednu časnika „Komunist^ na Dolenjskem.
pri oceni moči SZDL upoštevati predvsem mo č njenega vpliva na vse
(nadaljevanje na 4. strani)
Kurtovič je poudaril, da potrebujemo tako kulturno politiko, ki "bo sledila doseženi stopnji našega samo-
•	tu	25. maj, rojstni dan predsednika Tita, praznik
fSoslovanske mladine in praznik starejših generacij, tistih, ki živele oboroženo revolucijo in sledile poti njenega voditelja skozi najtežje preizkušnje. Letošnji dan mladosti je za ^	narode mejnik posebne vrste, saj hkrati z njim slavi-
sla ■	svobode in zmage nad fašizmom. Prisrčna
n	^ naših srcih na tisoče dobrih želja predsed-
u fitu, prepletenih z upanjem, da ms bo zdrav in veder še dolgo vodil.
je^^	Trenutki s Titom so nepozabni priobču-
srp'' ^ strani današnje številke spomine Dolenjcev na P^^^^^^nikom Titom. Med njimi so tudi izjdve ^j^na Smerduja. Na sliki ga vidite v trenutku, ko je 1955 izročil predsedniku Titu štafetno palico iz ^^nije za njegov 63. rojstni dan.
Pozdrav
slovenskim
tabornikom
v počastitev dneva mladosti bo izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije od petka do nedelje pripravil v Novem mestu tradicionalni parti-zansko-taborniški mnogoboj. To je orientacijsko tekmovanje, na katerem tekmovalne ekipe po 5 članov izvajajo različne vaje: rišejo skice in krokije, postavijo bivak, si same skuhajo večerjo oz. kosilo, na vrsti je tudi streljanje -z zračno puško in še kopica podobnih nalog, kakršnim se v primeru vojne nevarnosti n©- bi mogli umakniti.	>	*
V petek popoldne bo nad novomeškim stadionom zraslo majhno mesto šotorov. Prijavljenih je 47 ekip, tako da bo tekmovalo 235 članov iz številnih slovensk^ taborniških odredov in samostojnm čet. m mnogoboju pomaga 30 članov domačega Odreda golanskih tabornikov, ki bodo skrbeh tudi za radijske zveze in kontrolo nad delom ekip. Tekmovanje bodo sklenili v nedeljo popoldne.
Prizadevnim slovenskim tabornikom in tabornicam, njihovim organizatorjem in vodstvu mnogoboja želimo prijetno bivanje med nami in kar najboljše u^ehe v plemenitem merjenju znanja in moči!
TONE GOSNIK
upravnega socializma. Internaciona-lizem bomo najbolje razvijali, če bomo gradili take odnose v družbi, ki bodo vsem zagotavljali ekonomsko, -socialno in kulturno enakopravnost.
Milan Boškovič, sekretar izvršnega odbora republiške konference SZDL Hrvatske, je dejal, da moramo
MARA ŽLEBNIK V TREBNJEM
V ponedeljek se je udeležila ločene seje zbora krajevne skupnosti ttebanjske občinske skupščine Mara Žlebnik, predsednica zbora občin repubUške skupščine! Seja je bila namenjena vlogi krajevnih skupnosti v naši družbeni ureditvi, novemu načinu financiranja teh skupnosti in razdelitvi pomoči v letošnjem letu.
John Blatnik,'^'odja ameriške delegacije, ki se'je v Beogradu udeležila proslav 30-;letnice osvoboditve, je. med obiskom v Sloveniji prišel tudi v Kostanjevico, kjer' je v vinski kleti po dolenjsko nazdravil s kupico cvička.
John Blatnik pri nas
Ugledni »kongresmen« ZDA, dolenjski rojak, je prejšnji teden obiskal dolenjske kraje
jimbol razvoja je vodovod
^^nedeljo se je začelo večletno delo mladinskih delovnih brigad, ki bodo  ^Qt^elovan|u z domačini spremenile podobo in življenje Suhe krajine
delovne brigade
ZfiraH-i "^^ednjem desetletju v Suhi krajini več kit i^ometrov vodovodov, vredne ®P'^''U®wh del — seveda Dr»^i ^ vodovod — bo jey!f^	milijonov dinar-
™ed drugim Marjan Pavlin, pred-2SM M	finskega sveta
mesto, ob začetku krajina ‘75 “. Sve-
2e petič »Krkine ^nagrade«
poslej je prejelo pri-^anje 107 študentov dijakov
teden so v novomeški DoS. zdravil „Krka
PodeUii
?®nto
»Krkine
že petič nagrade" štu-
SFRJ in dija-   -
^dnjih šol Dolenjske. De-ra^Di,’-.	žele z vsakoletnimi
podelitvami teh nagrad Času	mladih ljudeh že v
iiobrai ’^j^ovega osnovn^a in turi' zanimanje, interes odgovornost do razisko-nieii ?’\^nstven<^a dela, ki je te-rajy r°*goročnega in smotrnega . *^Sega gospodarstva, Y osti in kulture.
letih je sklad nagradil 197 študentov visokih šol jih je bilo iz ljubljanske, 2e) * in beograjske univer-He n ^ Studijsko-eksperimental-I 29 dijakov iz Dolenj-in k letošnjih nagrajencev men, ^ obširno poročUo o po-''^nia	Krkinega	prizade-
Vjjf • {^} je edinstveno v Jugosla-na novomeški
čanosti na Prevolah sta se poleg predstavnikov dolenjskega družbenopolitičnega življenja udeležila tudi Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva ZKS, in Franc Šali, član IK predsedstva ZKS.
Letos bodo mladinci-brigadiiji iz dolenjskih in zasavskih občin zgradili vodovod med Prevolami in Hinjami, ki bo dolg skoraj štiri kilometre, v naslednjih desetih letih pa bodo mladinske delovne brigade poleg že omenjene celovite suhokrajinske vodovodne mreže uredile cestno povezavo med vasmi, asfaltirale cesto Dvor-Kočevje, pc^ozdile več tisoč z grmovjem poraslih površin ter v sodelovanju s prebivalci tega nerazvite^ območja sanirale in uredile naseda.
Domačini so sprejeli brigadirke in brigadirje izredno prisrčno, kar je poleg pridnih rok še eno zagotovilo, da bo akcija „Suha krajina ‘7S“, ki ima namea oživiti eno od v Sloveniji najmanj razvitih območij, resnično uspela.
Seveda pa je tu poleg čisto otipljivih, materialnih sadov še drugo, ravno tako pomembno poslanstvo: brigadirji bodo neposredno poznali, kaj so delo, humanost, bratstvo, solidarnost in samoupravljanje, prebi-
ŠEST ZLATIH TUDI NAŠIM
Predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič je 19. maja v klubu poslancev v Ljubljani podelil zlate znake sindikatov Slovenije šestim sindikalnim organizacyam in 6S nekdanjim in sedanjim sindikalnim delavcem. Z našega območja so zlati znak prejeli: Jože Blažič iz Novega mesta, Franc Kos in Milan Simec iz Črnomlja, Karel Ora-žem iz Sodražice, Karel Šterban s Senovega in Jože Železnik iz Krmelja.
valcem Suhe krajine pa pomeni akcija stik s svetom, v katerem bi morali in bi radi živeli.
M.B.
John Blatnik (64), član ameriškega kongresa kar 28 let, edini naš rojak, ki se je v ZDA povzpel politično tako visoko, vodja ameriške vojaške misije, ki se je kot mlad kapetan s padalom spustil na osvobojeno ozemlje in kasneje odločilno pripomogel, daje Amerika spoznala resnico o NOB, vodja uradne delegaaje, ki je ob
POVEJTE NAMI
Naše uredništvo bo v sredo, 28. maja, gostovalo v kočevski občini. Od 16. ure dalje vas pričakujemo v prostorih krajevne skupnosti Struge
V STRUGAH!
K razgovoru vabimo prebivalce vseh vasi in zaselkov na območju struške krajevne skupnosti. Pridite, seznanite nas s svojimi težavami, ne skrivajte uspehov, razodenite tudi svoje načrte!
Na svidenje v sredo popoldne!
dnevu zmage prisostvovala paradi v Beogradu, osebni prijatelj tovariša Tita, sicer pa po očetu doma iz Dobin-dola pri Uršnih selih, vendar rojen v ZDA, je 14. maja obiskal novomeško občino, še prej pa si je ogledal gradbišče JE Kr^o in Kostanjevico.
Ob prisrčnem sprejemu v tovarni zdravil „Krka“, kjer se je kot Fioke-mik po osnovnem poklicu živo zanimal za tehnologijo, je z zadovoljstvom ugotavljal, kako velika je razlika med Jugoslav^o, zlasti pa Dolenjsko, nekdaj in danes. Zato je ponosen, da je lahko osebno pripomogel k uveljavitvi take Jugoslavije in k boljšemu razumevanju med našo deželo in Združenimi državami Amerike (v Beograd je prinesel tudi osebno poslanico predsednika ZDA Forda).
Najbolj prisrčno pa je bilo seveda srečanje s svojci, ki so se ta dan zvečer v velikem številu zbrali v hiši Milana Blatnika, Johnov^a bratranca, sicer direktorja „Kovinarja** v Novem mestu. Naslednji dan zvečer ie John Blatnik v hotelu Slon v Liub-Ijani sprejel tudi novinarje Dolenjskega lista in med drugim natančneje orisal svoje medvojno poslanstvo. Več o tem bomo objavili prihodnjič.
M. L.
GOZDOVI SO NAŠE ŽIVUENJE
TEDEN GOZDOV 18.-25.MAJA 1975
Ohranimo
»pljuča«!
»Teden gozdov« • dolg
Smo sredi „Tedna gozdov“ (tokrat je od 18. do 25. maja), obsežne javne manifestacije, ki pod pol^oviteljstvom SZDL že tretje leto zapored izkazuje veliko pozornost gozdovom.
Domala polovico Slovenije preraščajo gozdovi, neizčrpen ' vir lesa in kisika, ki so še dandanes velika neznanka. In ta naša gozdna zakladnica kliče, da z njo ravnamo gospodarno, da zanjo tudi kaj žrtvujemo, kajti brez nje si skoraj ni mogoče zamišljati hitrejše poti v prihodnost. Slovenski gozdovi so izpričali svoje veliko poslanstvo že nied zadnjo vojno in po njej. _ Vse. to ms še mprej zavezuje, da ohranjamo , gozdove, kajti rijihov ’ splošno družbeni in gospodarski pomen je čedalje večji V okviru gozdov se rešujejo tudi tako pomembne stvari, kot so regiomlno prostorsko planiranje, urbanistične zagate, razvoj turizrm, varstvo okolja ali uravnovešenje vodnega režima. Zategadelj skrb za ohranjanje gozdov ni samo stvar gozdarjev, lesarjev, lovcev ali mladine, ki iz leta v leto pogozduje, pripravlja predavanja in ekskurzije pod vodstvom Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva (ta je tudi dala pobudo za „teden gozdov"}; gozdovi so last vseh, zanje mf skrbijo tudi tisti, ki se ob koncu tedm odpravijo 'm sprehod pod večno šumenje krošenj in si zajamejo polna pljuča čistega zraka.
„Teden gozdov“ mj osvesti vse, da so veliki dolžniki gozdov, tako veliki, da ne bi bilo mpak, ko bi bil „teden gozdov" dvainpetdesetkrat m leto.
SREČANJE IZ61SIANCEV
Na brestaniškem gradu bo 8. junija veliko slavje. Izgnanci iz vse Slovenije bodo počastili spomin na 30. obletnico vrnitve v domovino. Slovesnosti bodo prisostvovale tudi delegacije Slovencev s Tržaškega in Koroške. y gradu bo tisti dan svečana seja občinske skupščine Krško, na kateri bodo pod-pisaU listino o pobratenju .krške občine z Bajino Bašto.
APLAVZ SLOVENSKEMU OKTETU
Slovenski oktet je v nedeljo obiskal brežiško občino, kjer je priredil dva koncerta pred navdušenim občinstvom. Popoldne je nastopil na Bizeljskem, zvečer pa v Artičah.
V nedeljo smo bili na Prevolah pri Hinjah v Suhi krajini priče prvega brigadirskega pozdrava zastavi. V naslednjih desetih letih, trdijo mladinke in mladinci, v teh krajih ne bo več hiše brez pitne vode, nadvse pa je pomembno, da smo tudi na Dolenjskem začeli zidati temelje solidarnosti. (Foto: M. B.)
Danes bo še deloma sončno s popoldanskimi nevihtami, nato se bo ohladilo. Ob koncu tedna bo prevladovalo nestalno vreme z oblačnostjo in občasnimi plohami.
tedenski
mozaik
Katera je najbolj donosna industrija v nekaterih razvitih Industrijskih državah? Avtomobilska, prehrambena, letalska, elektronika? Nikar ne ugibajte, ne boste zadeli! Najbolj do-losna „industrija'' v sosednji Italiji ni nobena izmed zgoraj omenjenih, marveč - ugrabitve! Da, prav ste prebrali. Sa-mo lani so po neuradnih po-iatkih ugrabitelji dobili 18 mili-'ard lir dohodka od svojih žrtev - in to so čiste lire, brez davka. Ce bi kdorkoli hotel dobiti to-iko čistega dohodka po odbitku davkov s kako drugo dejavnostjo, bi moral imeti na sto-ine milijard lir prometa. Da ’anskoletna praksa obeta tudi letos dobre dohodke, pa dokazujeta dva primera ugrabitev v zadnjih sedmih dneh. In kot bi noteli slediti italijanskim primerom tudi drugi, so včeraj poročili iz Velike Britanije, da x> tudi tam ugrabili sina nekega bogataša. Terjajo 120 milijonov dinarjev odkupnine... lahek 'aslužek na nepošten način...
Veliko več napora in truda, pa bistveno manj dohodka - če sploh kaj - je prinesel neki drug podvig: prvi ženski vzpon na najvišjo goro sveta, mogočni Mt. Everest v Himalaji Japonka funko Tabei se je kot prva ženska v zgodovini povzpela na 3850 metrov visok vrh skupaj z wkim spremljevalcem in tako TOstavila rekord, ki ga najbrž ne JO doseglo kaj veliko njenih ovrstnic... tudi ženske ne po-'tiajo meja...
In še nekaj zelo nenavadnega se je zgodilo ta teden: ameriška in sovjetska mornarica sta si izmenjali vljudnostne obiske. Medtem ko so priplule v Boston sovjetske, so spustile sidro v Leningradu ameriške bojne ladje Poročajo, da je bilo vzdušje med obema obiskoma s katerimi so obeležili tudi 30-letnico skupne zmage nad fašizmom - zelo sproščeno in orijetno. Po več sprejemih in športnih ter kulturnih' prireditvah so se ladje zopet usmerile proti domačim obalam... tudi v znamenju popuščanja na-oetosti...
Komu zajamčene cene?
Neorganizirani rejci prepuščeni mesarjem
v zadnjih tednih smo zvedeli spodbudnejše novice za živinorejce. Evropska, gospodarska skupnost je omilila prepoved uvoza mesa in živih telet. Zvezni izvršni svet pa je sprejel pr^og o novih ^jamčenih cenah živine. Stvari se izboljšujejo, ne bo pa še konca vseh skrbi.
V sporočilu, da se ZIS strinja s predlogom o novih zajamčenih cenah živine, ni bilo navedeno, kakšne bodo. Potrdili jih namreč mora zvezna skupščina. Organi republik in pokrajin pa so se menda že dogovorili o njih. Zato ni pričakovati večjih sprememb, niti dolgega odlašanja. Sicer pa je pot dogovarjanja dolga že skoraj poldrugo leto.
Poleg novih zajamčenih odkupnih cen za mlado pitano govedo prve vrste naj bi živinorejci dobili nekaj več kot 20 din za kg in za mesne prašiče nekaj več kot 15 din — so pomembni tudi pogoji, za katere živinorejce in kdaj bodo veljale take cene. Določene bodo le za družbeno in organizirano (ko-
operacijsko) pitanje. Pogodbe bo treba skleniti ob pričetku pitanja, ne le nekaj tednov ali mesecev pred prodajo, kot so nekateri delali prejšnja leta. Živinorejci morajo to vedeti.
Naši. kmetovalci, tudi manjši kmetje, so močno odvisni od prodaje živine, saj poljskih pridelkov prodajajo zelo malo. Nekatere kmetijske orga-lizacije pa niso dovolj podjetne pri sklepanju pogodb o sodelovanju. To potrjuje mali odstotek kooperantov na njihovem območju. ALi naj bodo vsi drugi kmetje prepuščeni dobri volji mesarjev, ki bodo sami odločali, ali bodo kupili njihovo živino in koliko bodo plačali ^a-njo? Ali jim bo kdo omogočil skleniti ustrezne pogodbe o pitanju?
m %
n
LONDON — V Veliki Britaniji že nekaj tednov stavkajo delavd avtomobilske industrije, ki so se ^ jaidružili tudi nekateri rudaiji in delavci kovinske stroke. Zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Ko so ta teden stavkujoči prišli na londonske ulice, da bi demonstrirali v prid svojnD zahtevam, so se jim pridružili tudi stavkujoči iz Škotske, ki so posebej za to [Hišli s severa. In pri^ ^ seveda z obveznimi dudami, slovitimi škotskimi glasbenimi instrumenti. (Telefoto^ UPI)
Iz zadnjega PAVLIHE
- Co bodo plalSe roile vzporedno s eenomi, ne bo dolgo, ko bomo imeli tudi mi toldine plače, kot jili imofo danei generolni direktorlL
- Jo, ja, fe. ie tako, da je človek veitoo več vreden, denar pa vedno manj.
Države Evropske gospodarske skupnosti se delno odpirajo za uvoz mesa. Naši živinorejci pa od tega še ne morejo pričakovati veliko, najmanj pa, da bi izvoz kmalu stekel tako kot pred tremi leti. Uvoz mesa in živine v EGS mora namreč biti pokrit z njihovim izvozom drugega mesa.
Izvozne cene mesa in telet v države EGS*tudi ne bodo tako ugodne kot pred leti, v času velikega povpraševanja. To bo druga ovira pri izvozu. Čutili jo bodo predvsem tisti živinorejci, ki ne bodo pitali živine v sodelovanju z delovnimi organizacijami kmetijstva, klavne ali mesne industrije. Še naprej bodo odvisni, tako kot zdaj, od ponudbe in povpraševanja na trgu. Za njihovo živino ne bo zajamčene cene, ne premije. Mesa pa še verjetno ne bo kmalu primanjkovalo tako, da bi mesarji stikali za živino in drug čez drugega ponujali višjo ceno.
Stvari se izboljšujejo. A le za tiste živinorejce, ki bodo dobro organizirani. Sodelovanje s kmetijsko zadrugo ali obratom za kooperacijo ne bo le formalnost, ampak bo prinašalo kmetom tudi gmotno korist. Zato bi bilo treba čimprej nadoknaditi zamujeno.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
S spominsko proslavo prejšnjo soboto na Poljani pri Prevaljah — kjer so pred tridesetimi leti, ko je po drugih evropskih bojiščih že več dni pred tem potihnilo orožje v boju proti Hitlerjevi soldateski, enote naše narodnoosvobodilne vojske v zadnjem silovitem spopadu z umikajočim se sovražnikom zajele še veliko množico okupatorjevih vojakov ter njihovih pomagačev pred umikom na avstrijsko ozemlje — s to spominsko proslavo smo pri nas obeležili resnični konec minule osvobodilne vojne na naših tleh.
Kakor smo se na strani zavezniških vojsk prvi od vseh podjarmljenih narodov uprli fašističnim okupatorjem, tako smo na evropskem bojišču druge svetovne vojne končali ta boj kot zadnji — je ob tej priložnosti poudaril slavnostni govornik na proslavi, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič.
Dejal je še, da nas spominski kamen na Poljanah svareče opominja ter zavezuje do vseh tistih, ki so padli v tej zadnji bitki na našem ozemlju. V nadaljevanju svojega govora se je Mitja Ribičič kritično dotaknil sedanjih pritiskov naših sosedov proti našim narodnostnim manjšinam, kar kali odnose med državami, ogroža naše odprte meje ter zavira perspektive sodelovanja - zlasti s sosednjo Avstrijo.
Tudi naslednji govornik na sobotnem slavju, predsednik zveznega odbora ZZB NOV armadni general Kosta Nadj, je ostro obsodil mnoge sedanje napačne, posplošene ali sploh zanikajoče ocene našega narodnoosvobodilnega boja ter ožigosal oživljanje mednarodnega fašizma ob pomoči nekaterih reakcionarnih sil v mnogih državah - kar vse, kot je poudaril, gotovo ne prispeva k mednarodnemu razumevanju, za kar se Jugoslavija vseskozi zavzema v svoji miroljubni politiki. Odločno terjamo, je dejal, da deže-e, kjer delujejo takšne hujskaške sile, enkrat a vselej onemogočijo njihovo sovražno de-ivnostr
Izvršni komite predsedstva CK ZKS je prejšnji teden (v sredo) posvetil posebno pozornost vprašanjem našega štipendiranja — saj so ugotovitve, da začrtane politike na tem pomembnem področju za usmerjanje kadrov nikakor ne uresničujejo dovolj uspešno. Navzlic sklenjenim družbenim dogovorom glede štipendiranja se namreč še sedaj zatika po posameznih občinah in delovnih kolektivih, ko naj bi le-ti podpisali konkretne samoupravne sporazume oziroma jih sploh začeli izvajati.
Zato je izvršni komite sklenil zaostriti ta vprašanja; vse OZD bodo morale podpisati te sporazume, je bilo sklenjeno,- in v sleherni občini pa tudi na republiški ravni bo treba
realno oceniti, kaj je bilo doslej že narejenega glede uresničevanja štipendijske politike. Dogovor pa bo treba tudi tako dopolniti, da bo v njegovo izvajanje lahko posegla tudi SDK.
Prejšnji teden je bil precej posvečen problematiki naše energetike — o tem so razpravljali ZIS, republiški izvršni svet in. tudi drugod. ZIS je ob obravnavi informcije o graditvi nekaterih začetih večjih objektov v državi (predvsem gre za energetske objekte, pa tudi za industrijske, prometne in druge) priporočil republikam in pokrajinama, naj nikakor ne gredo nikjer v nove investicije, marveč naj najprej dokončajo že začete -naj torej ponovno preverijo seznam prioritetnih investicij na svojih območjih.
Republiški izvršni svet, ki je prejšnji Četr-
tek obravnaval energetsko bilanco za letos v naši republiki, pa je ugotovil, daje ta bilanca zares hudo napeta in da ni na razpolago potrebnih rezerv. Ugotovljeno je bilo, da so pri dograditvi vseh elektroenergetskih objektov, ki naj bi jih dokončali letos in do leta 1977 že precejšnje zamuda - kar nam utegne povzročiti veliko gospodarsko škodo. Glede tega bo Še treba raziskati resnične vzroke, je sklenil IS, razen tega pa so poudarili, da je treba pospešiti priprave za nov sistem cen v energetiki.
Povejmo še, da v Sloveniji potekajo nagle priprave za ustanovitev SIS za nafto in plin — te prepotrebne skupnosti, ki bo morala samoupravno reševati vprašanje glede preskrbe s tekočimi gorivi. Predvideno je, da bi bila prva skupščina te skupnosti že sredi julija.
Prejšnji teden je ZIS sprejel nekatere spremembe prometnega davka za določene proizvode (večidel gre za podražitve teh artiklov), s čimer naj bi se zagotovila potrebna sredstva za izplačevanje odobrenih premij za mleko, teleta, junce in ovce ter nadomestila pri cenah svežega mesa in drugih živil. S tem so se za določen odstotek podražili izdelki iz kovin, porcelana, stekla, keramike, plastičnih mas, papirja, lesa, pa kemični izdelki, gradbeni material in kuhinjska sol.
Podražitve nas nasploh precej tarejo- - na vseh ravneh so prizadevanja, da bi rast cen vendarle zavrli oziroma jih spravili v začrtane okvire. Za-skrbljivo je, kot ugotavlja republiška statistika, da smo že v prvih štirih mesecih letošnjega leta z rastjo cen na drobno dosegli celoletno planirano rast življenjskih stroškov v Sloveniji (ta rast znaša že doslej v primerjavi z lanskim letom kar 26,4 %!) Takšno divjanje cen nam utegne razvrcdnostiti vse siceršnje uspehe ter ga bo nujno treba zaustaviti, saj navzdržno pritiska na inflacijo.
V začetku prejšnjega tedna so na seji predsedstva SFRJ, ki jo je vodil predsednik Tito, skladno z ustavnimi določili izvolili in razglasili za novega podpredsednika predsedstva Vladimirja Bakašiča, ki je v tej tunkciji zamenjal dosedanjega podpredsednika Petra Stamboliča.
tedenski zunanjepolitični preglej
Ob kamboški obali se je končal incident, ki je sprva grozil, da bo znova vnesel nemir v komaj končano burjo Indokine. Kamboške oblasti so namreč zaustavile na morju ameriško trgovsko ladjo Mayaguez in jo pod obtožbo, daje vohunila ter
prevažala * orožje, odpeljali v svoje pristanišče skupaj s 40 člani posadke.
Američani so takoj zanikali, da bi bila ladja na vohunski misiji, prav tako pa, da bi nosila orožje ali strelivo. Kapetan zajete ladje je kasneje, po prihodu v Singapursko pristanišče, povedal. novinarjem, da je kam-boškim oblastem pokazal ves ladijski tovor, v katerem po njegovih besedah ni bilo nobenega orožja.
Kakorkoli že, dogodek je v Združenih državah Amerike povzročil precejšnje razburjenje in predsednik Gerald Ford je takoj ukrepal. Hkrati ko je začel diplomatsko, je ukazal tudi vojaško akcijo in pripadniki mornariške pehote so se izkrcali na otok, oddaljen okoli 60 milj od Kambodže (pri tem otoku in sicer okoli 7 milj stran, se je incident tudi pripetil) ter zajeli ladjo. Nekaj ur kasneje so kamboške oblasti izpustile posadko, ki se je srečno vrnila. V akciji je padlo več mornariških peščev, bilo pa je tudi okoli 70 ranjenih. Med ameriške izgube je treba prišteti tudi tri sestreljene helikopterje.
No, sedaj je afere Mayaguez konec in neljuba priložnost, da bi se iz nje razvilo kaj hujšega, je k sreči izginila.
SREČANJE GROMIKO -KISSINGER
Medtem sta se na Dunaju srečala ameriški zunanji minister Kissinger in njegov sovjetski kolega Gromiko. Razpravljala sta o ameriško-sovjetskih odnosih, evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, Bližnjem vzhodu in Indokini. Srečanje samo ni prineslo nobenih dramatičnih rezultatov, pa saj tega nihče tudi ni pričakoval, ker bolj sodi v okvir rednega posvetovanja dveh supersil o aktualnih mednarodnih zadevah in manj v okvir kakega izjemnega poskusa reševanja zapletenih problemov.
Po razgovorih sta obe strani izjavili, da sta zadovoljni in to je bilo tudi vse. Po obisku Dunaja je Kissinger odpotoval v Bonn, kjer se v trenutku, ko te poročamo, pogovarja z najvišjimi zah od no nemškimi predstavniki.
DUNAJ: STARA PESEM
Jugoslovansko-avstrijski odnosi so po vseh znamenjih sodeč na hudi preizkušnji po zad
n. i,;
je na izredno grob in že ka žaljiv način zavrnil vse jugoSl vanske zahteve, ki zadevajo
ditev položaja naše manjši onstran Karavank.
Pri tem je šel kancler Brun Kreisky celo tako daleč, da r) ^ primerjal pisanje jugoslov*£ skega tiska s fašističnim, P bližno isto pa je bilo re#j* tudi na nekem drugem-Dvajset let po podpisu a strijske državne pogodbe m0**, jo torej predstavniki naše iflaflT šine še vedno ponavljati sfar/ neizpolnjene zahteve, ki
iz določil avstrijske državne P
godbe, uradni Dunaj pa osta“ zanje povsem gluh.
To je vneslo v jugoslo'^ v sko-avstrijske odnose 'zra?L noto poslabšanja in ima la*1. negativne posledice, ki ute8nT. prerasti okvir dvostranskih
nosov-	taja
Jugoslavija slejkoprej oS £ pri upravičenih zahtevah, mora Avstrija izpolniti vsa do čila 7. člena državne pog0*? y in zagotoviti naši manjši111 Avstriji pogoje za nem ot^0: A enakopraven razvoj, kar doslej ni bil pripravljen 12 r
niti-	"	tako
Sosednja Avstrija prav 18
ni pokazala niti najmanjšega
nimanja, da bi odločno p^P
čila delovanje neonacisti^***** ^
fašističnih sil, ki na
ozemlju odkrito rovarijo z°P
našo državo._____________________ ^
TELEGRAMI
PARIZ - Iranski šah Reza vi je prispel v Pariz, kjer ^. car-francoskim predsednikom u dom d’Estaingom pogovarja1 daljnjem prizadevanju, da bi °*^ya-ziral svetovno konferenco Pr jalcev in porabnikov nafte.	.xeia
ALŽIR - V Alžiru so se: pn za pogajanja med iraškim niinis zunanje zadeve Sadunom aCije dijem, šefom iranske dip*0'” ter Alijem Abasom Kalatbarijei"^. njunim gostiteljem, alžirskim lc. njim ministrom Abdelazizom‘ :ejof fliko. Od tega sestanka pričaj J^e(j da bo privedel obmejni spo ^o-Irakom in Iranom v končno ^ Napovedujejo, da bi že te d1končni nili podpisati dokument o do rešitvi tega spora.	..	cke	ca*
RIM - Inšpektorji italiJan taV|cO-rine so začeli štiridnevno Protestirajo zaradi premajhn i g javila osebja, pa tudi zat°’. pristojni organi niso p|a nega dela. Vodstvo	fć	1®
sporočilo, da vlada carinikom ^a ^ mesecev ni plačala nadumeg ^0 in da cariniki v prihodnje n
Hplali narlnr
/fr
y ^edeljo so v Gabiju zastavili lopate za dom flružbenih organizacij, ki bo služil vsem prebival-te marljive kiajevne skupnosti. Dom bo 24 krat 14 metrov, v dvorani bo prostora za O ljudi. Domačini so doslej zbrali za 80.000 w gradbenega materiala. Na sliki: tesarji,
Z nedeljskega slavja na letolišču v Cerkljah ob Krki, kjer so v mladinsko" organizacijo sprejeli 220 pionirjev iz brežiške občine. Na slild; komandant garnizije Cerklje podpolkovnik Rade Ja-pundžic, med tem ko je čestital mladim članom ZSMS in jim izročal izkaznice. (Foto: J. Teppey)
V	počastitev 30-letnice osvoboditve in 20-letnice obstoja podjetja Kočevski tisk je mladinska organizacija v tem podjetju organizirala v soboto, 17. maja, avtomobilski rally do Ljubljane in nazaj, ki-so se ga udeležili člani kolektiva s 27 vozili. (Foto: F. Brus)
Gojenci Doma Majde Šilc iz Šmihela pri Novem mestu - kar 160 jih je bilo — so v soboto skupaj s preživelimi borci X. SNOUB pomagali občanom krajevne skupnosti Birčna vas obnoviti cesto Stranska vas^ornje Lakovnice do Jurne vasi in odcep, ki pelje v Podljuben.
SEJEM CIVILNE zaščite V KRANJU
Letošnji sejem opreme in ^edstev civilne zaščite,/ki bo že “Ctji po vrsti in bo odprt od 26. ^0 30. maja v Kranju, je edina vrstna specializirana prireditev 2a celotno jugoslovansko po-ocje. Sejemski program je raz-. jen v več delov: v komercial-’^anienjen kupcem, in z njim Po^zano razstavo protipožarne p 9‘te, seminarski in vadbeni, roizvajalci, ki na sejmu razstav-J^jo, so iz številnih evropskih rzav. Letošnjih udeležencev je J ^ prejšnja leta, kar doka-je stopil kranjski sejem v rak z drugimi podobnimi pri-redUvami v svetu.
dni sejma bo deloval tudi rad za informacije, kjer bodo tako obiskovalci kot, kupci do-m potrebna pojasnila.__________
Sejmišča
rp,v^kŽICE: Na sobotni sejem so J > prignali 537 prašičev, prodali Pa so jih 395. Do 3 mesece starih
iev l r ” Prodali 373 P° 25 d'nar-stani! ^ra.™ *'ve teže, nad 3 mesece 15 __ Pejičev, pa so prodali 18 po dinarjev kilogram žive teže.
nedoiiv^ MESTO: Promet na no-živiV, Vem sejmišču je bil še kar
Sičcv0^?^ so PriPclJali 459 Pra' Pr-išiA te^ so J'*1 prodali 298. ProH..e’i Stare °d 6 do 12 tednov, so' Praši* 1 P° do 520 dinarjev. Po siarc °d 3 do 6 mesecev pa biiitaj. ?° dinarjev. Kupci so piph. 1 skoraj na vsakem sejmu ostal 50,11 a drugih občin. Cene so e nespremenjene.
Š@ enkrat svinčnik v roki - zs zdravstvo
Denarni načrt regionalne zdravstvene skupnosti za Dolenjsko še vedno ni sprejet, ker se zbor izvajalcev na zadnji skupščini ni strinjal s tako imenovanim „razrezom” denarja. Predvsem je bil ta zbor proti predlaganemu znesku za zdravstveno varstvo. Poglejmo, za kaj je šlo!
Ne bo bolelo!
Od 235.068.000 dinarjev, ki naj bi se letos nabrali v skladih rcgbnal-ne skupnosti, naj bi zdravstveno varstvo dobilo 188 milijonov ali 80 odstotkov vseh sredstev ter nekaj nad 15 odstotkov več kot lani. Delegati zbora izvajalcev so menili, da bi ta vsota nc zadostovala za uspešno delovanje zdravstva. Podprli so stališče delcgaclje novomeške splošne bolnišnice, ki pravi, da bi morali glede na gibanje materialnih stroškov in osebnih dohodkov zadržati vsaj lansko razmerje V strukturi dohodkov.
Za zbor uporabnikov je taka razlaga pomenila nezadosten razlog, da
Kmetijski nasveti
Napotki za kisanje (II.)
tra^nano je’ se detelje mnogo težje skisajo v silosu, kot pa čeVe- V njihovi naravi je, da imajo veliko beljakovin, bolje re-0?n°: ozko razmerje med surovimi beljakovinami in sladkorji ^••roiTia ogljikovimi hidrati. Pri siliranju detelj in travno-4 l Jnih mešanic, pa tudi zelo mlade trave je zaradi obilice belja-Po^k *n možnosti.za masleno kislinsko vretje potrebno biti še S^ej pazljiv in natančen.
tudi vreme ima pomemben vpliv pri siliranju. Dlje časa traja-ola,e> s.0n^no vreme zvečuje odstotek sladkorja v krmi in zato j/^uje siliranje. Vendar je treba upoštevati, da pretoplo vreme preveč segreje in s tem ovira normalno mlečnokislinsko ye,\ie- Zato je priporočljivo silirati v zgodnjih jutranjih urah. |0 Ja Pravilo: spomladanski odkos trave naj gre v glavnem v si-s> poletni za mrvo, jesenski pa delno za mrvo, delno pa za silos Pomešan s silažno koruzo.
‘eoretični raziskovalci tehnološkega postopka, zlasti pa prak-ne morejo prehvaliti blagodejnega učinka ovenenja krme na pri siliranju. Najbolje je, če znaša odstotek sušine 30 do la 0clstotkov, to pa je takrat, ko je krma svežo barvo že izgub i-h’ drobni lističi pa se pri obračanju in nakladanju še ne drobijo, prav ovenela krma se odlično silira, razen tega jo je mno-' i^žje prevažati kot svežo.
bo siliranje pravilno, je priporočljivo neprekinjeno polnje-J6 silosa, torej: čimveč dela opraviti naenkrat. Prav tako je U ?ro, če je trda, bolj pusta krma zrezana, ker jo je le tako mo-^Ce dobro stlačiti in iztisniti zrak, kar je pravzaprav najvažnej-kh^a^lteva- ®rez m°čnega, enakomernega in stalnega tlačenja med spravilom si ni mogoče misliti dobre silaže.
Ko je Sii0S napolnjen, ga je treba neprodušno zapreti. Glede Porabe dodatkov pri kisanju pa velja, da jih dodajamo le tistim glinam, ki na splošno težko prevrevajo. Kot dodatke lahko P°rabljamo krmni sladkor, melaso, pesne rezance, pa tudi kisli-e(mravljinčna), soli in kulture mlečnokislinskih bakterij.
Inž. M. L.
bi ne sprejel predloga denarnega načrta, fato je poleg predlaganega načrta sprejel tudi izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov. Zbor izvajalcev pa je, kot smo že povedalr, ravnal nasprotno in ni glasoval niti za prvi niti za drugi predlog. Pri obravnavi izhodišč so delegati celo menili, da le-ta niso v skladu z republiško resolucijo in sindikalno listo.
Po neuspešnem glasovanju skupščini ni preostalo drugega, kot daje naročila ponovno preučitev in uskladitev predlogov, takih, da bodo sprejemljivi za oba zbora. Sprejeto je bilo tudi stališče, naj sc za nove predloge, preden bodo prišli spet v delegatske klopi regionalne skupnosti, izrečejo občinske zdravstvene skupnosti v Črnomlju, Krškem. Metliki, Novem mestu m Trebnjem.
I.Z.
Plačilo za znoj f
Čas kot sodnik
Cas postavlja stvari na svoje me-‘ sto in je pravičen sodnik. V kmetijstvu na primer. Včasih se zdi, kot da stopicamo na mestu, pravajazlika se pokaže šele v daljšem obdobju. To pride človeku na misel, ko prebira sejemske informacije in v njih govor, ki ga je ob odpuanju 42. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu imel inž. Ivo Kuštrak, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo. Tako je strnil nekatere svoje primerjave.
V zadnjih 30 letih sc je delež kmetijskega prebivalstva v Jugoslaviji zmanjšal od 73 na 33 odstotkov. Ce je pred tremi.desetletji en Jugoslovan pridelal hrane koinaj zase, jo zdaj pridela za tri ljudi. To lahko stori samo velik tehnološki napredek, ki seve še traja, saj svojega največjega obsega še ni zavzel. V ZDA pridela en človek hrane za 30 ljudi! Čeprav živi v naši državi zdaj 6 milijonov več ljudi, pridelamo na prebivalca 310 lig pšenice ali 124 kg več kot prej ter 400 kg koruze ah 139 kg več kot pred tremi desetle^i. l^roduktivnost se je v kmetijstvu potrojila; k temu je zlasti pripomogel pohod iT^ehanizacije. jugoslovanskem kmetijstvu dela zdaj že nad 200.000 traktorjev.
le podatke je vredno poznati -ne da bi žfvcli v samozadovoljstvu, temveč da bi imeli več zaupanja vase, več poguma za naprej. Skok v zadnjih treh ^esetletjih jc bil narejen v težavnejših razmerah, kot so današnje.
M. L.
Izvoz je zašepal
z letošnjimi rezultati ni mogoče biti zadovoljen. Načrtovali smo za 10 odstotkov večji izvoz in le 4 od; stotke večji uvoz - vse računano tx) količini blaga, ne denarja - vendar blagovna menjava ne poteka tako. Lanski izvoz je bil po količini celo večji, kot je letos, stopnjo rasti uvoza smo letos sicer zmanjšali, vendar le ziiradi uvoznih omejitev.
Poglavitne naloge torej ostanejo. Povečati je treba izvoz ter krotiti pretiran uvoz, sicer se nam ne bo posrečilo uresničiti tudi nekaterih drugih gospodarskih ciljev, zapisanih v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu. Tako je dejal na ustnem časopisu „Komunista" v petek v tovarni „Krki“ Jernej Jan, predsednik republiškega komiteja za zunanjetrgovinske stike. Naglasil je. da tyke ugotovitve veljajo tudi za dolenjsko gospodarstvo, v katerem sta glede zunanje trgovine najvažnejši avtomobilska in kemična industrija.
(Karikatura
Bregar)
Vprašamo se, kateri so najvažnejši razlogi, da je zunanje trgovinski primanjkljaj postal najbolj kritična postavka, če izvzamemo neustavljivo dviganje cen. In to potem, ko smo v bližnji preteklosti že malone zlezli na zeleno vejo, imeli celo presežek v bilanci in napovedovali konvertibilnost dinarja. Jernej Jan je v Novem mestu naštel naslednje razloge: inflacija, ki sc v svetu umirja, pri nas pa narašča in se zato proizvajalci raje ozirajo na domači trg; zatem svetovna gospodarska kriza, ki še traja; premajhna povezanost našega gospodarstva pri nastopanju na zunanjih tržiščih; prepočasno uveljavljanje združenega dela tudi na tem področju.
M. L.
V	semiški Iskri, ki izvaža v 20 držav in je največji izvoznik v črnomaljski občini
Žrtev omejitev
Osnovni surovini, ki ju TOZD Iskra-Semič' uporablja v proizvodnji, sta pokositrana bakrova žica in aluminijeva folija posebne kvalitete. Omenjenih surovin pri nas ne proizvajamo, zato so jih v Iskri do sedaj uvažali. Nadaljnji uvoz teh surovin pa bo odvisen od ukrepov go^odar-ske zbornice.
Že 11. aprjla Je bila v Uradnem listu SI RJ objavljena sprememba uvoza aluminijevih in bakrovih izdelkov, ki sojih premestili iz režima proste prodaje v t.im. režim „D“. To pa pomeni, da bodo morali dati soglasje za uvoz teh izdelkov vsi proizvajalci aluminijevih in bakrovih izdelkov pri nas. Aluminijeve folije, ki jo uporabljajo v Iskri, pa pri nas ne izdelujemo, prav tako pri nas ne izdelujemo pokositrane bakrove žice, kakršno potrebujejo v Iskri.
Namesto dovoljenja, da smejo surovine uvažati še naprej, so v Iskri dobili informacijo,'da sicer smejo uvažati surovine, vendar samo 75 odstotkov od lanskoletne količine. Pozneje -so to količino zmanjševali in po zadnjih podatkih smejo v Iskri uvoziti samo še 50 odstotkov surovin lanskoletne količine. Tako majhne količine surovin pa bi Iskrino proizvodnjo popolnoma ohromile, saj predvideva povečano proizvodnjo, torej potrebuje še več surovin kot lansko leto.
Medtem ko Iskra čaka nadaljnje ukrepe, so ji pošle vse zaloge. V tovarni so sicer prepričani, da v na.ši družbi ni dopustno, da bi zaradi nepravilnih ukrepov pristojnih organov mQrali ustaviti proizvodnjo, vendar pa vse kaže na to, da pristojni prepočasi rešujejo že omenjene težave. Zaradi tega jb Iskrina proizvodnja že pred tedni začela šepati. Po podatkih iz prejšnjega tedna na zaradi pomanjkanja surovin 27 delavcev ni delalo po I dan, po 2 dni pa 8 delavcev.
L.TOMiC
čredno je
znpisntš
•••
Vinogradu ni potrebna molitev, temveč . motika, pravi pregovor, menda bolgarski. V prenesenem pomenu bito lahko uporabili tudi „na polju" političnega delovanja. Bolj od besed, brez katerih pa pri politiki seveda ne gre, je pomembno vsakdanje dobro delo, vsakdanje pravilno ravnanje, vsakdanji osebni zgled. „Komunist potrjuje svoje besede z dejanji, “ je dejal na X. kongresur; in sicer ne prvič, tovariš Tito.
Nov poudarek
Na ustnem ' časopisu „Komunista", ki je bil minuli petek v Novem mestu, je bila ta misel spet v ospredju. Lahko bi rekli, da jo je najbolj jasno in odločno podčrtal Ivica Račan, član IK predsedstva CK ZK Hrvatske, gost na prireditvi, ko je dejal nekako takole:
Ne besede, pa čeprav še tako modre, ne predavanja, pa četudi še tako dobra, niti programi, še tako dobro sestavljeni, ne morejo nadomestiti dela - in to dek oziroma akcije vseh komunistov. Vse to je le pripomoček, da je mogoče narediti preobrat v sebi, da je mogoče zavestno drugače ravnati, vedeti, kaj hočemo. Šel je še dlje in nagbsil, da mora to, kar se zdaj dogaja v Zvezi komunistov in v političnem delovanju nasploh, čimprej izgubiti značaj trenutne akcije, postati mora trajna, vsakodnevna oblika partijskega dela.
Izjemnega pomena je tudi osebni zgled, ki pa ga včasih podcenjujemo. Komuniste ljudje sodijo po tistih, ki jih poznajo. Zatorej velja za vsakega, da mora biti dosleden, vztrajen, borben, delaven, pošten, predvsem pa, da mora biti človek, kot je označil moralni lik člana revolucionarne partije Stane Dolanc. To pa so lastnosti, ki govorijo v prid organizaciji ZK bolj kot preobilje besedi, s katerimi se često srečujemo in y katerih so si pravzaprav mnogi ljudje podobni, čeprav se po delih med seboj močno razlikujejo.
M. LEGAN
Zastav -Ijeno...
l
(nadaljevanje s 1. strani)
ljudi Ul po vplivu, ki ga imajo v njej elavci; Franc Sali, član IK predsedstva ZKS, ki je govoril o izobraževanju in idejnopolitičnem usposabljanju komunistov, pa je poudaril, da zahtevajo ljudje od komunistov znanje, čut za sočloveka in idejno ter moralno podporo. Po Šalijevem mnenju so ena najpomembnejših oblik usposabljanja članov ZK sestanki osnovnih organizacij, kijih je zaradi tega treba dvigniti na višjo raven. Osnovna organizacija ZK, ki ne posveča posebne pozornosti izpopolnjevanju svojih članov, se namreč lahko hitro znajde v položaju, ko v svojem okolju ni več vodilna sila.
i Lojze Sterk, sekretar medobčinskega sveta ZK na Dolenjskem, je ocenil dosedanja prizadevanja pri usposabljanju komunistov in organiziranosti ZK na dolenjskem območju. Opozoril je, da kljub velikim us{:«hom komunisti še niso dovolj idejno u^osobljeni in zato večkrat ostajajo ob strani, kar je tudi eden od vzrokov prepočasn^a uveljavljanja novih odnosov, ki jih določa ustava.
Predsednik komisije za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri CK ZKS Peter Hedžet je govoril predvsem o vlogi osnovnih organi-zacij ZK, ki so dolžne ddkrivati nosilce in razloge sicer posameznih, vendar naši družbi nesprejemljivih pojavov.
Ustni časopis „Komunista** je izzvenel, čeprav se s(«ovorniki njegovega uredništva vecHnoma niso dotaknili specifičnih dolenjskih razmer, v ugotovitev, da ni dovolj, če si komunisti nekaj želijo in so to tudi pripravljeni storiti, potrebna je tudi sposobnost, da zastavljeno lahko store. To je med drugim poudaril Ivica Račan, član IK predsedstva CK ZK Hrvaške.	M.B.
Redakcija in gostje ustnega časopisa „Komunist^, ki je bU minuli petek v novome^ „Krkl“. (Foto: S. Mikulan)
Brez ideje - kot vojak brez puške
V novomeški Študijski knjižnici do konca maja razstava marksistične literature, ki jo je 16. maja odprl Ludvik Golob
Razstavo marksistične literature, prirejeno v avlah Študijske knjižnice Mirana Jarca ob tednu „Komunista“ v novomeški občini, je 16. maja odprl in na otvoritvi govoril Ludvik Golob, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Med prvimi obiskovalci si jo je ogledal tudi Todo Kurtovič, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ.
orožja. Moč ideje je večja od orožja, zato je naš razredni sovražnik najbolj udarjal prav po komunistih.**
I. Z.
Ludvik Golob je poudaril, da je KP v svojem legalnem in ilegalnem delu uporabljala govorjeno in pisano besedo, saj se je zavedala, daje pisana beseda velesila. Izhajala je najrazličnejša literatura, sovražnik je stikal za njo, ni pa je mogel uničiti. Eden takih Ustov — „Boljševik** - je izhajal leta 1932 v Novem mestu. Izšlo je šest številk, „Boljševik** pa je imel tako pomembno vsebino, aa ga je v svojem arhivu shranila celo Kominterna.
Novomeška razstava (odprta bo do konca maja) poskuša obiskovalcu dopovedati, da poteka vse iz Komu-
nističnega manifesta, zato je tudi tako urejena. Vir za pridobivanje marksistične ideje so bili in so klasiki, z jugoslovanskimi vred. Zato jih razstava posebej prikazuje: Marxa, Engelsa, Lenina, Tita, Kardelja, Kidriča in druge. Da je ideja žiVela, pokaže razstavljen izbor tiskov, ki so marksistično idejo širili od leta 1919 dalje, nakar slede periodika, ki jih je partija izdajala ali usmerjala.
Golob je še posebej poudaril; „Namen razstave je predvSem pokazati, da je le z idejo prežet človek lahko borec za ideale. Partijec, ki ni vsrkal vase ideje, je kot vojak brez
RAČUNOVODJE' V BREŽICAH
■Deveti redni skupščini Zdm-ženja računovodskih in finančnih delavcev Slovenije, ki je bila 15. in 16. m^a v Brežicah, je prisostvovalo 300 delegatov in gostov, med njimi člani Kluba absohrentov trgovske akademije iz Trsta in predstavniki republiških združenj. O družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov je govoril republiški sekretar za delo Pavle Gantar, o osnovah samoupravna sistema planiranja pa direktor zavoda SR Slovenije za urbanizem Ivan Lapajne.
Delegati so na zasedanju skupščine sprejeli kodeks poklicne etike fmančnega delavca in načel financiranja organizacije združenega dela. V smernicah za združeno delo se zavzemajo za dosledno izvajanje načel gospo-^^iarske politike, za uveljavite^
Moč v povezanosti z bralci
V Trebnjem so odprli razstavo »50 let pisane partijske besede« - Pomemben jubilej Komunista
v okviru krajevnega praznika Trebnjega in 30-letnice osvoboditve so krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije iz Trebnjega, Dol. Nem^e vasi. Račjega sela in Štefana 14. maja v g^eriji v Trebnjem organizirale razstavo „50 let pisane partijske besede**, ki je posvečena 50-letnici izhajanja Komunista.
Pol^ domačinov, ki so do zadnjega kotička napolnili galerijo, so se razstave udeležili tudi šte^^ni gostje, med njimi sekretar medobčinskega komiteja ZK Lojze Sterk, glavni urednik slovenske izdaje Komunista Vlajko Krivokapič in član IK CK ZKS Miran Potrč.
^ \
V govoru ob otvoritvi je Miran Potrč poudaril pomen jubileja, ki ga slavi Komunist, še posebej pa je opozoril na vlogo, ki jo je partijsko glasuo odigralo med NOB. „Se naprej mora biti Komunist orožje delavskega razreda, odkrivati mora slabosti in odločno pokazati na slabe pojave v naši družbi. Že pred pismom se je Komunist spopadel s pojavi nacionalizma, liberalizma in tehnokratizma. Slovenska izdaja je večkrat opozarjala na tehnokratisti-čne in liberalistične tendence, ki vodijo stran od samoupravljanja,** je dejal Miran Potrč. „Komunist mora sproti razkrinkavati nesocialistična pojave in delovanje sovražnih sil, zato je nujno, da je prisoten povsod, ne samo v pisarnah in domovih, marveč tudi na partijskih sestankih. 2e sedaj je odlika Komunista jasen koncept in povezanost z bralci, to sodelovanje pa bo treba še bolj okrepiti,** je končal Potrč.
A. B.
Prve obiskovalce je po razstavi marksistične literature v novome^ Študijski knjižnici popeljal upravnik te ustanove Bogo Ko melj, ki ga posnetek kaže ob vitrinah. Razstava, organizirana v počastitev tedna Komunista v Novem mestu, bo odprta do konca maja. (Foto: I. Zoran)
OBISK IN ČESTITKE V PLETERJAH
Predstavniki Komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi so prejšnji teden obiskali kartuzijo Pleterje. V imenu republiških ustanov^ ki nadaljujejo tradicije organov oblasti iz časov narodnoosvobodilnega boja, so vodstvu tega znanega samostana čestitali ob prazniku zmage in 30-letnici osvoboditve.
Se posebej so pozdravili nekdanjega priorja dr. Edgarja Leopolda, ki ima 94 let. V razgovoru z njim in
na kosilu, ki ga je priredil sedanji prior Janez Drolc, so skupno obudili
Erenekateri spomin na sodelovanje artuzije Pleterje v NOB in na pomoč, ki jo je samostan nudil naši osvobodilni vojski.
V nedeljo slavje tomšičevcev
Na proslavi v Dobrepoljah bo govoril B. Osolnik
v tednu Komunista se je 16. maja mudil na enodnevnem obisku v Novem mestu g. Sam Russel, urednik časopisa „Moming Star“, glasila Komunistične partije Velike Britanije, Id je na povabilo vseh izdaj Komunista obi^l Jugoslavijo. V Novem mestu si je gost ogibal nekaj zanimivosti, popoldne pa je imel pogovor s skupino družbeno aktivnih žensk, kar kaže tudi naš posnetek. (Foto: R. Bačer)
Znanje samoupravljalcem
Doslej že 5 dvomesečnih tečajev, v načrtu pa jih Je za zdaj še 6, kasneje pa še več
v Dobrepoljah v grosupeljski občini se je začel 18. maja „Teden oživljanja tradicij NOV“, ki bo trajal do 25. maja, ko bo ob 10. uri na proslavi govoril predsednik zunanjepolitičnega odbora SFRJ Bogdan Osolnik.
Danes, 22. maja, bo ob 19. uri v Dobrepoljah nastopil balet SNG, jutri popoldne bodo ^ortna tekmovanja, v soboto bo najprej kviz o Tomšičevi brigadi, nato pa tovariško srečanje borcev, vojakov in domačinov ob tabornem ognju in ognjeme-' tu.
V nedeljo,bo zjutraj budnica, ob 9. uri razvitje prapora ZRVS, ob 9.45 svečan mimohod, ob 10. uri proslava z govorom Bogdana Osolnika, ob 10.50 otvoritev plošče na šoli in poimenovanje šole po prvi slovenski partizanski brigadi Toneta Tomšiča, nato pa bo zabava s plesom.
Kot smo že omenili, so se svečanosti začele že 18. maja s športnimi tekmovanji; 19. maja je gostovalo Prešernovo gledališča iz Kranja, 20. maja je bil rokometni turnir, včeraj pa glasbeno-literarni večer. Odprta je tudi razstava o bojni poti Tomšičeve brigade in udeležbi Ek>brepolj-ske doline v NOB.
J. P.
Pred kratkim je bil končan zadnji dvomesečni ' sindikalni p<^tični seminar na Jasnici pri Koče\ju, ki ga je obiskovalo in končdo okoU 45 sindikalnih in mladinskih delavcev iz vse Slovenije. Vodjo Centra za družbeno in politično izobraževanje Zdravka Troho smo zaprosili, naj nam pove o namenu takega izobraževanja. Povedal je:
„To je že peti tak seminar, ki smo ga organizirali v obdobju zadnjih dveh let na Jasnici. Skupno je semi-i^e uspešno končalo okoli 200 sin^alnih in mladinskih delavcev. Večina tečajnikov je bila iz nepo-Kcdne pioizvodnje m zdaj že oprav-politične dolžnosti v svojih TOZD. Naših seminanev se je lahko udekžil le kandidat. Ki je dokončal najmanj poklicno šolo in je bil poli-
tično aktiven v delovni organizaciji. “
O bodočem podobnem izobraževanju sindikalnih in mladinskih delavcev pa je dejal: „Taki seminaiji bodo naša stalna praksa. Za zdaj smo se dogovorili, da jih bomo nadaljevali jeseni. V načrtu imamo 6 seminarjev, ki bodo tudi trajali po dva meseca, vsakega pa bo obiskovalo po okoli 50 kandidatov. Na njih bodo udeleženci seminarja poslušali tudi predavanja znanih političnih in javnih delavcev o samoupravljanju ter osnovah socialističnega in delavskega gibanja, subjektivnih silah, problemih .sodobne družbe, družbenih dejavnostih in drugem. s •
Za zaključek vsakega seminarja s testiranjem preizkusimo znanje tečajnikov. Udeleženci dosedanjih seminarjev so pri preizkusu pokazali solidno znanje in so skoraj vsi semi-končali/
nar uspešno
M. GLAVONJIC
Pred Jakobom Beričem, predsednikom novome^e občinske skupščine, je 15. maja v Novem mestu prisegel najprej predsednik sodišča združenega dela Vladimir Bajc (prvi z desne), za njim pa še dvajset sodnikov (vseh nismo mo^ zajeti na posnetku) združenega dela. (Foto: D. Rustja)'
Edvard Kardelj:
Nezakonjtostj zatjratj v ka\\
Nujno je potrebno, da naši državni organi, vodilni organi v organizacijah združenega dela in vsi drugi odgovorno opravljajo svoje funkcije pri zagotavljanju zakonitosti. Vsi tisti, ki so v skušnjavi ali ki poskušajo nezakonito delati, se morajo zavedati, daje kar največja verjetnost, da jih bodo odkrili in preganjali. Ce bo prišlo do hujšega kršenja zakonitosti na posameznih področjih, je treba pristojne organe državne uprave zaradi tega poklicati na odgovor. Toda naša državna uprava v celoti je zdaj oslabljena, tako da ni sposobna povsem opravljati tiste funkcije, ki jih v našem ustavnem sistemu ima. Poleg tega upravni organi pri svojem delu tudi niso samostojni. Neredko nanje negativno vplivajo tudi nekateri lokalni, republiški in zvezni dejavniki. Ptav tako imajo nanje velik vpliv močne gospodarske grupacije. Organi državne uprave dostikrat tudi ne morejo intervenirati, kadar bi hoteli, ker jim naši predpisi za to ne dajejo dovolj osnov. Zaradi tega je treba izpopolniti in dopolniti predpise, ki se nanašajo na te dejavnosti upravnih organov.
(Član predsedstva CK ZKJ na seji predsedstva)
Mitja Ribičič:
Janusov obraz avstrijske poHtike
V sosednji Avstriji ne proslavljajo zmage nad fašizmoin tako kakor mi in tudi ne tako, lakor so jo še slavili desetimi leti, ko so zvonili zvonovi, vihrale zastave in se zbirali desettisoči manifestantov. Uradna Avstrija je zabele; žila jubUej na državni proslavi z govori štirih velikih. Na t^ proslavi so izrekli tudi nekaj spodbudnih besed. Predsednik avstrijske republike je opozoril, da določil državne pogodbe ne gre razumeti kot breme, temveč kot podlago politične eksistence Avstrije. Zvezni kancler pa je dejal na koncu proslave: Zavezujemo se, da bomo ostali duhu pogodbe zvesti m da bomo izpolnili, kar nam je naloženo. To bi lahko pozdravili kot prvo lastovko letošnje pomladi, Žal pa so bile te izjave preračunane na štiri velike, za diplomatski zbor ^ evropsko konferenco. Na kratko opozorilo jugoslovanske vlade in dolgo listo 45 zahtev slovenske manjšine pa so odgO' vorili na Dunaju z drugačnim jezikom: žaljivo, podcenjujo* če, arogantno odbijajoč vsak ustvarjalen pristop, izenačujoč celo pisanje našega tiska s fašističnim. Poznamo ta Janusov obraz avstrijske politike in nočemo našega slavja spustiti na raven psovanja in groženj. Po vsakem takem incidentu smo samo še bolj prepričani, kako prav ravna naša vlada, ko vztraja pri izpolnitvi državne pogodbe v celoti.
(Predsednik republiške konference SZDL na sobotni pi®' slavi ob 30-letnici zmage na Poljani pri Prevaljah)
V_______________________________________________________;
Šentrupert: Z K spet enotjg
Razplet zapleta ob referendumu pred 2 letotu^
morajo sprejeti jasen akcijski^ j gram. Razvijati morajo socialisn ^ kadrovsko politiko. Kot	ob
seji tovariš Ludvik Golob,	t-va-
tako tesnem medsebojnem nju in aktivnosti v vseh dri^® ^ političnih organizacijah i*' v kraju dosegali, samo še he. Kdor je iz vsega tega ^ . kakršnekoli drugačne račune,^ zmotil. ZK je odločno razčist^^j y
V ponedeljek, 19. maja, je bila v Šentrupertu seja komiteja občinske konference ZK Trebnje in komunistov tega kraja. Udeležila sta se je tudi član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob in predstavnik častnega razsodišča CK ZKS.
Zveza komunistov ne kloni niti pred odpori v svojih vrstah. Se več: kot je pokazal več kot peturni sestanek v Šentrupertu, rešitev prinese odkrito razčiščevanje. V šentruper-škem primeru je šlo, kot je to prvotno ocenila občinska konferenca ZK, za odpor proti njenemu sklepu o razpisu občinskega referenduma za šolstvo in komunalna dela. Občinska konferenca ZK je na seji po uspešni izvedbi referenduma izrekla opomin predsedniku šentruperške KS Petru Zgoncu, zoper katerega se je ta pritožil na častno razsodišče.
Izčrpna razprava je prinesla več sklepov. Predvsem so pometli z nekomunističnim ponašanjem med člani šentruperške krajevne organizacije. Osebne razprtije bodo razčistili, o starjh ne bodo več govorili. Prisotni člani so soglasno izjavili, da bodo izključili vsakogar, kdor bi netil stara nesoglasja. Nadalje so se strinjali, da se izreče partijska kritika vsej osnovni organizaciji. O izrečeni partijski kazni sicer zelo prizadevnemu predsedniku KS Petru Zgoncu se bo po predlogu občinskega komiteja ponovno izrekla občinska konferenca ZK.
Vsi komunisti v Šentrupertu (tu živijo člani kar treh organizacij!)
DELAVCI ŠE PREMALO ^ VEDO O POVEZOVANJU
Na področnem posvetu 20. maja v Novem mestu so razpravljali o samoupravni giganiziranosti, delovanju odborov delavskega nadzora in delegatskega sistema, samoupravnih interesnih skupnostih, integracijah, vprašanju šolanja kadrov in drugih perečih zadevan v zdravstvu in socialnem varstvu na Dolenjskem. V obravnavi so se dalj časa zadržali pri predvidenem povezovanju zdravstvenih delovnih organizacij.
nose in tako namerava delati prihodnje.
tudi'
zelezhi*^
INLES: USPEŠNA INTEGRACIJA ^
Delegacqa podjetja
stavniki družbenopolitičnih zacij iz Ribnice so se v P®*® /»^8 m^a, udeležili svečanaa ^ delovnega kolektiva TOZ^ pri Opatiji, ki je bil Posvečen nici delovanja te. delovne sku?j,.^jlo Podjetje se je leta 1972 ribniškemu Inlesu in v tem • seglo velik razvoj. Generalni ^ tor Mirko Anzeljc je govoru poudaril, da se je pokazala kot zek) uspešna.^, jy8ii nik občinske konference ^ b| Petrič je na sestanku predla^ josi^* krajevni skupnosti Ribnica jjogi* sklenili pobratenje. O tem P . bosta krajevni skupnosti
ZBIRALNA
akcija RK
J 17 d® V četrtek, 29. maja od 19. ure, organizira	.„dnO
Slovenije že	gbut''®’
akcijo zbiranja oblacu, posteljnine in postelj. do aktivisti prevzeU da blago. Ker je za akcijo z® . časa, je nujno, da tudi p^ vzemanju blaga in pravi z osebnimi avtom področna skladišča več ljudi. Vsi, ki so	pri
sodelovati, dobijo	/
občinskem odboru RK-
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! ^ To stran ste napisali sami!
DARUJTE STAR PAPIR!
Rdeči križ bo izvedel v ^vniški občini v ponedeljek, 26. maja, akcijo zbiranja sta-papirja. Izkupiček je namenjen za človekoljubne namene. Kamion bo pripe-jjal tudi v Šentjanž, Krmelj in Tržišče. Občani naj pripravijo papir pred vhodna vrata.
SPREJEM V MLADINO
y soboto, 24. maja, bodo v ^očevju sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Istega dne 00 sprejem v mladino tudi za “cence osnovne šole v Fari, vendar bo sprejem zanje kot že običajno v Taborski steni nad Beli-kjer je, bil med vojno partizanski štab.
j[av]e na Grmu
dijaki kmetijske šole proslavili dan zmage
8 maja je mladina kmetijske šole 30-1m	proslavila dan zmage in
ie Ort	Osvoboditve. Na proslavi
sofi	mladinka Vičičeva, nato
recitacije.
ZSMc t^vnostni konferenci aktiva delil , ^^^ijske šole so poročali o aktivif	govorili so tudi o
letu i "Vladih zadružnikov, ki je v Uh atoizvedel več uspevali Mladi zadružniki so sodelo-Pravili	kvizih o kmetijstvu, pri-
vgA Sospodinjski tečaj, priredili Zabav	ekskurzij,	predavanj,
prometni tečaj in tečaj iz novo	strojništva. Izvolili so
niku	^ zahvalili predsed-
^mavcu	^	mentorju inž.
kr^eV^°!!i	tudi	marksistični
Udeležilo	krožka	se	je
*^onferAn ?®”^*naija v Bohinju in na-
^ novo	°
21	mentorja krožka,
''astoniirv	za dan mladosti
^OO	prireditvi	v Beogradu,
^oda oii 7°^	^	•i® iideležilo po-
^ ob zici okupirane Ljubljane
M.T.
' PISMO 12 TORONTA
p 9,P^°stite mi za zamudo, osiljam vam ček v vredno-Upam, da bo ^aoščalo za naročnino, ozi-do*lg^	^50 poplačan moj
^oina sem iz Vinice v Beli ‘Jini. Čeprav sem že dolgo berem list, predvsem no-» ki opisujejo napredek *'odnega kraja. Če dovh	mogoče, prosim,
časopisa
Sem	okoličane.	Lani
takn^ u i*i vsi so bili Čo • ^i 2 niano. Vso sre-
”p"T daT
vidimo, n^^lj^^iovenci v Torontu v
kraji v
Jim
spet
lem	mesecu	pričaku-
Kan	in „Fante s
i^Protnega“. Ko so zadnjič Zeln* P*’i nas, so nam bili ^od	nas
f^^i tokrat razveselili z prelepimi slovenskimi ^‘odijami.
Marica bučineL
Toronto
Kanada
So »slabi filmi« res slabi?
Metlika: predvajali smo le 5 kavbojk
Zaledenela Krka m pragu poletja? Kje pa - le nekaterim je malo mar, kakšna naj bo 101 kilometer dolga dolenjska lepotica. Takole so v ponedeljek popoldne in ponoči - fotografija je nastala ob pol desetih zvečer - plavale velike krpe umazanije, ki so jo spustili iz tekstilne tovarne Novoteks. Bo kdo, ki bo poklical odgovorne tovariše na odgovor? Kakšna bo kazen za predrznost, malomarnost, ogrožanje čistega človekovega okolja? Mar res lahko vsak počne z našo naravo, kar se mu zljubi? Morebiti bodo iz Novoteksa celo odgovorili javnosti, kaj so naredili v ponedeljek s Krko!
Na metliški komunski strani je Dohnjski list v številki, kije izšla 1. maja, priobčil, da v Metliki predvajamo slabe filme. Zato naj pojasnim, da smo od januarja do aprila predvajali le pet kavbojk in naslednje filme, ki prav gotovo niso slabi: „Varnostna služba zapira krog“, „Ta sladka beseda — svoboda“, „Užiška republika^, „Žerjavi leti-jo“, „Dolina miru“, „Srečno, Ke-kec“ itn. Prav tako smo predvajali precej dobrih tujih filmov, priznanih filmskih komedij, risank, otroških filmov in 4 filme, ki so na festivalih dosegli mednarodna priznanja in pohvale.
Verjetno je dopisnik prezrl z debelimi črkami napisano in na javnem mestu postavljeno objavo Foto-kina Metlika, da se kino pri-
SPREJEM MLADIH V RK
V ponedeljek, 12. maja, so v osnovni šoli „Milka.Sobar-Nataša“ priredili svečan sprejem 58 učencev prvih razredov med mlade člane RK in 20 mladincev osmih razredov v krajevni odbor RK Šmihel.
Mentor Filip Rihar je govoril o 100-letnici jugoslovanskega Rdečega križa. Prvošolci so prejeh izkaznice in značke, za darilo pa slikanice, mladinci pa članske izkaznice. Predsednik RK Šmihel je zaslužnim članom podelil jubilejna priznanja, učenci pa so izvedli krajši kulturni program. Za konec so najbolj prizadevne razredne skupnosti in posamezniki dobili jubilejne diplome, ki so jih izdelali najboljši risarji iz 6. in 8. razreda.
JARNOVIC DARJA 8. a OŠ Milka Šobar-Nataša
družuje proslavljanju 30-letnice osvoboditve in da vključuje v svoj program samo v aprilu 3 filme, ki smo jih predvajali skoraj prazni dvorani. Tako smo se potrudili, da smo letošnji program prilagodili pomembnim jubifcjem. V maju bomo predstavili gledalcem angleški film „Poslednji Hitlerjevi dnevi“ ter „Čudoviti prah“.
Naj ne bo odveč še naslednje: pri nas predvajamo filme, ki jih je v skladu z zakonom o filmu pregledala komisija za pregled filmov pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS. Pripombe in sklepe omenjene komisije dosledno spoštujemo in tudi uveljavljamo. Predvajamo filme, ki so jih pred nami in jih nato za nami vrtijo ostali kinematografi na Dolenjskem in v Beli krajini, se pravi, delamo samo tisto, kar delajo v drugih krajih naše domovine.
SILVESTER MIHELČIČ st.
Veličastna predstava moci
Mladi kmetijci na paradi v Beogradu in na kmetijskem sejmu
Skupina 40 mladih kmetovalcev iz grmske šole je bila na 3-dnev: nem izletu v Beogradu in Novem Sadu. Odšla je na pot 8. maja. Naše glavno mesto nas je pozdravilo z dežjem, naslednje jutro, na dan zmage, pa nas je zbudilo sonce.
Že navsezgodaj smo se iz Košutnjaka, kjer smo prespali, odpravili v središče mesta, na Bulevar maršala
Tita, da bi si ogledali parado ob dnevu zm^e. Parada je bila zelo slovesna in veličastna. Beograd sc je tresel od strumnih korakov borcev NOB, mladih vojakov, mladincev, članov ljudske obrambe, športnikov in drugih udeležencev. Nad nami so hrumela letala,-videli smo tanke in drugo naše sodobno orožje.
Po končani paradi smo sc odpeljali k spomeniku na Avali, kjer so ravno takrat polagali vence tudi predstavniki zavezniških vojsk ZDA, SZ in Anglije. Tudi mi smo se poklonili spominu vseh^ ki so dali življenje za našo svobodo.
Naslednji dan smo preživeli v Novem Sadu. Tam so odprli 42. mednarodni kmetijski velesejem, na katerem so razstavljalci iz 42 držav iz Evrope, Amerike,' Azije in Afrike
PROSLAVA ZA DAN OSVOBODITVE
prikazali več -kot 1500 področja kmetijstva i tehnologije.
izdelkov s I živilske
Popoldne smo se odpeljali na Fru-ško goro in se ustavili pri veličastnem spomeniku na Iriškem vencu, ki so ga postavili v spomin na velike borbe pred 30 leti na sremski fronti. Z enominutnim molkom smo počastili spomin napadle borce.
MARJAN TRATAR - UČO
POZDRAV
DOLENJSKIM
TOPLICAM
Še; Huda kri okoli postaje
Prejeli še dvoje pisem, ki kažejo drugo plat
smo- na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah
9. maja „Baza 20“ praznovali 30. oblctnico osvoboditve. Učcnci 'so pripravili kratek, a pester program, tovariš ravnatelj pa je pripovedoval svoje spomine na grozote koncentracijskega taborišča v Sleziji, kamor so ga odpeljali starega komaj 10 let. Njegova pripoved je pretresla slehernega poslušalca.
Učcnci nižjih razredov so obiskali partizanske spomenike v Podhosti in Podturnu.
ZDENKA STRAJNAR
Osem plodnih lovskih let
uspehi Lovske zveze Bela krajina
[in (j °smimi leti je bila v Crnom-aiine \0v*jena L°vs^a zveza Bele ^g|a . • V tem kratkem času je do-% ePc uspehe in navezala lesne V Po desetimi lovskimi družinami. Scl0 no razveseljivo je, da je LZ St spremeniti zastarelo misel-Vj 0 lastnini uplenjene divjadi;
tudi bolj skrbijo, da je v ^ Dr Vcdno dovolj divjadi in 1a-.lP°r°čil ne sprejemajo več š 'ovarijem, kot seje to dogaja-*sih.
JOiSavni odbor LZB je na lanskem jHil 7-bbru poudaril, da se je v Njc 1 družinah uveljavilo načelo, Sc s jad družbena lastnina, ki si J 1^ nihče brezplačno prisvojijo VJ\' posvečajo veliko skrbi ne \ divjadi, ampak tudi perjadi.
zlasti fazanom in racam mlakaricam. V 8 letih so v lovišča v Beli krajini spustili 42 divjih zajcev, 4.105 fazanov, 50 poljskih jerebic in 250 rac mlakaric.
Sedaj, ko so prebrodili začetne težave in si jasno zastavili c|lje, jc upravni odbor imenoval razne komisije: komisijo za tufizem, za strelska tekmovanja, za gojitev in vlaganje divjadi, komisijo za ocenjevanje trofej, za lovske izpite in še nekatere. Vsi člani si prizadevajo za čisto okolje in neoskrunjeno naravo, preprečujejo uničevanje koristnih ptic, pozimi pa skrbijo, da ima divjad dovolj krme.
Lovske družine se vključujejo v družbenopolitično delo v krajih, kjer delujejo, lani pa so lovci ustanovili svoj aktiv ZK,
V članku pod gornjim naslovom tajnica krajevne skupnosti Stari Log večinoma napačno in neresnično opisuje celoten potek v zvezi z avtobusnim postajališčem v Starem Logu. Čutim' se dolžnega odgovoriti na njeno pisanje in bralcem prikazati resnična dejstva.
Da je moj oče Franc Robida na svojo pobudo začel zbirati podpise občanov, ni res, saj je ideja za zbiranje podpisov prišla od šoferjev in sprevodnikov, pa tudi večine občanov Starega Loga. Prav tako ne drži navedba, daje bila seja sveta in dele- -gacije KS prekinjena oziroma zaključena zaradi spora dveh članov delegacije. Že nekaj dni pred to sejo jc namreč tov. Vlado 1 roha dejal, da bo dal vprašanje pod točko „Razno“. Torej bi o postaji govorili na koncu seje.
Navedeno dejstvo, da je glede postajališča odločil dogovor med SAP in svetom KS Stari Log, je tudi pomanjkljivo. Sredi aprila sta se namreč šofer in sprevodnik avtobusa zglasila pri nas in povedala, da sta dobila naročilo od SAP, da bo od tedaj dalje postajališče pri gostišču št. 3. Da svoje navedbe in pojasnila še bolj utemeljim, naj zapišem, da sem se pozanimal pri pristojni službi občinske skupščine Kočevje, da je za določanje avtobusnili postajališč pristojna le komisija za vzgojo in varnost prometa. pri ObS Kočevje, upoštevajoč želje in potrebe večine občanov. Potemtakem ni mogoče trditi, da je moj oče začel zadevo reševati v svojem interesu. Za ';prc-membo se jc vendar izrekla večina občanov, seznam podpisov smo v prilogi dopisa z obrazložitvijo 10. 4. 1975 poslali SAP v Ljubljano (prilagam fotokopijo omenjenega dopisa).
Prav tako so neresnične'navedbe, da sem grozil celo s pretepom; dejal sem Ic, da bom postopal drugače in resneje, -če posamezniki ne bodo prenehali obrekovati očeta in družine. Od tajnice KS Stari l og bom za-
»Dolenjski list« v vsako družino
hteval, naj neresnične navedbe prekliče.
FRANC ROBIDA ml.
PRIPIS UREDNIŠTVA; Razen tega pisma smo prejeli še d^is, ki ga je poslal Cveto Pršic iz Starega Loga. V njem podpira trditve Franca Robide in med drugim navaja, da je tajnica KS v zmoti, saj jo pobija dejstvo, da ima Robida zbrane podpise 80 odstotko'' občanov, ki se zavzernajo za predlagano novo postajališče. V dopisu pohvali tudi Franca Robido ml., ki ga pozra kot dobrega in zglednega mladmca.
Nepozabne so mi ostale Dolenjske Toplice s svojo čarobno lepo okolico, z griči in hribi, poraščenimi z vedno zelenimi iglavci, kakor tudi okrepču-joči sprehodi po peščenih stezicah med gostimi in visokimi hojami, jelkami in smrekami. Prijazni obrazi zgovornih in mehko-čutnih ljudi puščajo v duši neminljivo prijetno toplino.
Kljub slabemu vremenu, ki ga ni bilo čutiti spričo neprisiljene prijaznosti in pozornosti ter skrbni strežbi in negi osebja v zdravilišču, so trije tedni zdravljenja naglo minili. Povsod vzorna točnost, prijeten mir in red, ki so ga čutili in občudovali gostje. K dobremu razpoloženju so nedvomno mnogo prispevat spretne kuharice, da so gostje brez izjeme hvalili obilno in izvrstno pripravljeno hrano.
Dolenjske T(^lice so daleč znane. Saj so bili gostje iz raznih krajev Jugoslavije, Nenjčije in Avstrije, pa tudi italijanske registracije na avtomobilih so se pojavljale. Kdor si želi okrepiti zdravje v termalni vodi ter ljubi mir in privlačne sprehode v okolico, sc bo rad vračal v areno Do-, lenjske Toplice.
TURIST
OBTIČALI V BLATU
V Radencih so že pred šestimi leti začeli graditi cesto do Sodevc, ki bi jih povezala s svetom. Po kozjih stezah, ki se vijejo nad prepadi, je peš pot nevarna za otroke in odrasle. Ljudje so začeli z veseljem delati in so opravili nad 2.000 prostovoljnih delovnih ur. Kopali so v živo skalo, občina pa jim je dala kompresor in buldožer. Delo je obstalo, ker ni več denarja, odtlej pa se obljube o grad-. nji vlečejo iz leta v leto. Lanije bilo rečeno, da bo gradnja jeseni, ampak je bil dež. Potem so obljubo prenesli na letošnjo pomlad. Žal tudi zdaj še ni ne duha ne sluha o dograditvi, ljudje pa postajajo nestrpni. Zaprti so namreč v dolino bogu za hrbtom in imajo v deževju neprevozno pot. Je bilo požrtvovalno delo ljudi za-
Na osnovni šoli „Janez Trdina“ v Stopičah deluje tudi veziljski krožek, ki ga vodi tov. Luštkova. Učenke osmega razreda zavzeto in vztrajno vezejo vsaka svoj vzorec za praznično obleko ob zaključku šolanja in slovesu od osemletke. (Foto: Feliks Orel)
V Milanov spomin
Ni še dolgo t^a, kar so kol^i Milanu Šobarju stisnili roko, ko je bil v celjski kasarni proglašen za vzornega vojaka. Ni dolgo t^a, ko so ga predlagali za sprejem v Zvezo komunistov kot mladega, neutrudnega človeka, ki ve, kaj hoče v življenju doseči, ki ve, kaj je nj^ova dolžnost.
Njegova knjiga mladosti ne pozna praznffi strani, ne pozna mirovanja, saj je vedno .našel način, da je koristil družbi, ji dal del sebe, kot je najbolj znal. Zato ni čudno, če smo ga srečevali tako v delovnih brigadah širom po naši domovini, kot v vrstah mladih, ki so s svojimi idejami kovali naš boljši jutri. Vedel je, da je pred njim življenje, ki od njega zahteva veliko naporov, samoodreka-nja, življenje, ki ne pozna milosti. Ni znal odkloniti prošnje prijatelju. Vedno je našel besedo tolažbe, besedo spodbude. Znal je ceniti mladost in zato je v njej gradil trden stolp bodočnosti nam vsem.
Bilje naš prijatelj, kije še včeraj z nami hodil pot mladosti, pa se je nenadoma njegova knjiga mladosti zaprla. Črna senca je legla v naše duše, ko smo ga pred dnevi spremili na njegovi zadnji poti. V črno zemljo smo sredi pomladi položili njegovo mlado telo. Vendar vanjo nismo položili njegove knjige mladosti. Ta je ostala v nas in mi, ki smo ga poznali, mi, ki smo z njim kovali načrte, ja bomo dokončali.
Za MILANA ŠOBARJA je sonce zašlo. Ni pa zašlo za njegovo začeto delo. Z nami je sadil seme mladosti in mi moramo to seme negovati, da ne propade, temveč vzklije in rodi zdrave sadove.
MLADI IZ NOVEGA MESTA
V Mozlju imajo trim stezo
Krajevna skupnost Mozelj je v sodelovanju z mladinsko organizacijo in ob pomoči Gozdnega gospodarstva Kočevje-TOZD Rog, temeljne telesnokultume skupnosti Kočevje in nekaterih posameznikov zgradila 3400 metrov dolgo trim stezo s 23 postajami. Ta steza je prvi ^ortni objekt te vrste na Kočevskem in jo odlikuje okolje brezpvega gozda. Ob otvoritvi steze je predsednik krajevne skupnosti Mozelj Ivan Stanič poudaril, da bo novi ^ortni objekt omogočil občanom vseh starosti redno rekreacijsko vadbo za ohranitev zdravja in telesne kondicije. Pohvalil je ključavničarja Mihaela Martiča iz Kočevja, ker je prispeval vse kovinsko orodje, in se zahvalil likovnemu pedagogu Ivanu Brudarju, kije narisal risbe za postaje.
Trim steza v vasici Mozelj je dokaz, da se da z malo denaija in veliko volje posameznikov ter članov krajevne skupnosti marsikaj narediti. O tem se je prepričalo več kot 100 občanov iz Mozlja in Kočevja, ki so se udeležili ppega rekreacijskega teka. Nad napravami in speljano progo so bili vsi navdušeni in zatrdili so, da bodo poslej v Mozlju stalni gostje.
F. BRUS
OBISKAL NAS JE PREDSEDNIK
Predsednik KS Šentrupert Peter Zgonc je obiskal novinarski krožek na naši šoli in nas seznanil z dejavnostjo in načrti krajevne skupnosti.
KS Šentrupert je ena najmočnejših v občini, vendar je še vedno brez industrije, 'zato nameravajo letos zgraditi obrat, da bi lahko zaposlili vsaj moške; to bi pospešilo tiidi gradnjo hiš v kraju. Zdaj je dovoljena gradnja na 7 parcelah, v načrtu pa imajo še 23 parcel. Napeljujejo tudi vodovod iz 7 kilometrov oddaljenega Strmca, tako bo vodo dobilo 171 hiš. Pri tem imajo veliko zaslug občani.
Radi bi pri šoli postavili zidano telovadnico in ne montažne, v načrtu pa je tudi gradnja stanovanj za prosvetne delavce. V KS deluje več komisij, ki si prizadevajo, da je kraj urejen, in rešujejo spore med ljudmi.
Na koncu je tov. Zgonc pohvalil naš novinarski krožek, ki v časopisih in na radiu poroča o življenju in delu krajevne skupnosti.
DUŠANKA HRIBAR novinarski krožek OŠ Šentrupert
J
DNEVU LETALCEV
« * ,-:!f»«
33 let na svobodnih krifih
i -'.
Jutri, 23. maja, bo poteklo natanko 33 let, ko sta pilota Franjo Kluz z letalom potez in Rudi Cajavec z letalom breguet pristala na partizanskem letališču Urije pri Prijedoru. Pilota sta ukradla letali ustašem na banjaluškem letališču. Rudi je padel v boju in z njim njegov strelec-mehanik Miško Jazbec že 4. junija 1942. Franjo je prav tako umrl junaške smrti v spitfi-reju, ko je 14. septembra napadal nemške ladje v omiškem pristanišču. Od pogumne četvorke je ostal samo Ivica Mitrečič — Bregejac, Franjov strelec-mehanik s poteza. Ivica, ki ga na sliki levo vidimo pri jadralnem letalu, v katerem je njegova 19-letna hčerka Silvija, jadralka zagrebškega aeroklutia, lahko najbolj verodostojno pove, kakšen korak je naredilo naše letalstvo v teh 33 letih, odkar se je rodilo . . . (Na sliki v okviru je Bregejac, kot mehanik Kluzovega letala)
•^1
To so bila leta učenja in dela. Od tistih zgodovinskih dni 22. aprila 1944, ko je bila v Beninu pri Bengasiju v Libiji ustanovljena 1. eskadrila NOVJ (No 352
—	Vugoslav squadron — RAF) in prav tam 1. julija 1944 še druga eskadrila (No 351), katere pilote vidimo na desni sliki, pa eskadrila za zvezo vrhovnega štaba in eskadrila za letalsko podporo, ko so nastali prvi letalski polki in divizije pilotov, ki so jih šolali sovjetski inštruktorji, so minila desetletja. Desetletja poizkusov, uspehov pa tudi razočaranj. Rasle so zračne sile nove Jugoslavije, drugače, kot so rasle po drugih deželah, drugače celo kot so rasli ostali rodovi naše armade.
iU
■
/
Kopenske sile so nastajale postopoma, z vsako zaplenjeno puško, letalstvo pa je takoj potrebovalo celo vrsto zahtevnih pripomočkov od letal in njihove oborožitve do letališč, delavnic in letalskih baz. Nasloniti smo se morali na zaveznike, vendar nam pri tem ni bilo treba žrtvovati načel naše revolucije. Ta desetletja pa so nam prinesla tudi samostojnost — danes znamo vse zahteve sodobnega letalstva zadovoljiti sami. Leta 1962 smo začeli sami izdelovati
Uvedli smo nadzvočna leta a< raketno in radarsko tehnik0 Hotenje po lastni opremi je tl' ko globoko v srcih naših letJ skih strokovnjakov, da so v tt11
času dali jugoslovanskemu v0)
nemu letalstvu in letala in el'' tronsko opremo, ki se P° s' dobnosti uvrščajo med najboJ še dosežke. Zvedajoč se, da tfl nika sama po sebi ne PornC'h dosti, so letalci zavzeto izbira ljudi za ta zahteven in težak p° klic. Zdrave, moralno čvrste " zavedne mlade ljudi, ki so v' dno pripravljeni na samoodp0 vedi za svojo socialistično ° movino in napredek. Ti lju J danes spretno upravljajo naj*0 dobnejša letala in naprave, P vsakodnevnem učenju in v0J ških vajah so obvladali vse ščine sodobnega oborožene^ boja. Na manevrih, zlasti „Svobodi 71", so lovske, 0 sko-bombniške, desantne <s' zgoraj), transportne in ieg kopterske enote prevzele in Pr pričale vse opazovalce.
gag.CESjaOT"
r j
? 0 !iM4Ti?M0m«T!i 1l JfflM EMBifTTJjS»iiHTvjM
^Kii^lLrT7u4iT^iilT7>>T»BB»7nT 1Tj-itx >i 11 iMiiTTifl iTTTT! imTkTTTTtm ■rifl !vMi7rnirKiiT^] 4 r>iv=i r4m7Tf?^B
^■|TnM.^j|MtW| -lhI»B[:l»][iyTHB»T«M
1 oirv	THnTf
»^^■nfT*iiT7nT*T7nTn?Tm?irW J T7^^H«^m9
L.^KTTTiw4‘- JhT?*T*y7»m!T niifiT«T nf
K S 5 lww]C3^ "3#^ S 5wd
S ž IsE5 3^0 X2uEX^ul S B vK3BG iuE
i jx	^t^iiirrrmnnT^
k jf innMTT
Pregnal nam je tremo
' 25. maj pred dvajsetimi leti Novomeščanu prof. Milanu Smerduju ostal za vedno v spo-niinu. Na dan mladosti 1955 je namreč prof. Smerdu kot za-^^opnilc Slovenije izročil marša-^ Titu v Belem dvoru na De-
Bil je pri Titu!
.,Ko sem dobil prvič šolski ^kaz o uspehu in vedenju, še znal gladko prebrati be-, ^ zadnji strani platnic; tudi S oblji pomen Titovih besed mi ie	kasneje,	ko	mi
o	1 !f	popolnejše vedenje
, pudeh in svetu, sem doumel, učiti se, znati nekaj, domovini in jo ljubiti o. kot sojo tisoči mladili, ki zadnjo vojno celo
“• °t ‘'““j	^
L,. nenehno tlela želja: od videti tovariša Tita.“ kov se spominja prvih kora-de .	,	Dare ^celj, štu-
živi	J	Žužemberčan, ki
JI zdaj v Ljubljani. Njegovi so toliko bolj nepo-se mu je velika želja “''sniaila; bilje pfi Titu'
odred i7 ■? j® pionirski 7J, . ^ Žužemberka dobil pri-»Pionirskega lista‘ za zbi-tudl^	o NOB in s tem
dinp	da	iz svoje sre-
udele^l T	s®
bri T-t ^‘^'^"ostnega sprejema npm J njegovem 76. rojst-'Drertc j”®,''**' Takrat sem bil K*	in	dober
zato so izbrali mene.
dinju štafetno palico s pozdravi in najlepšimi željami za njegov 63. rojstni dan.
„To, da sem bil izbran za zadnjega nosilca štafete, je bilo doslej tudi najlepše darilo za moj rojstni dan,“ pravi prof. Smerdu, ki praznuje rojstni dan 26. maja. Takrat je bil star 33 let. V tistih časih je tovariš Tito dobil osem štafetnih palic: vsaka republika mu je izročila svojo, predal pa mu jo je tudi predstavnik armade in graničarjev.
Milan Smerdu se je po vojni zavzeto vključil v delo Partizana in je bil načelnik okrajnega odbora, že od 1948 pa je sodeloval pri organizaciji lokalnih štafet. Tako je bila odločitev, da bo on predal štafeto tovarišu Titu priznanje za njegovo nesebično in uspešno delo, obenem pa priznanje vsej organizaciji.
„V Beograd sem prišel nekaj dni pred slovesnostjo. Vseh osem predajalcev štafete nas je ves čas živelo skupaj; živeli smo precej izolirano, sicer pa za kaj drugega tudi ni bilo časa: priprave, vaje, generalka so zahtevale celega in zbranega človeka. Ves potek predaje štafete je bil natančno določen, skoraj do sekunde izračunan. Na preprogi, kjer smo stali pred predajo, je imel vsak svoj cvet, da ja ne bi prišlo' do kakšne neljube piamote.
V	začetku sploh nisem imel treme, dobil pa sem jo med pripravami. Besedilo, ki naj bi ga povedal pri predaji slovenske štafete Titu, so mi napisali v Ljubljani; bilo je precej težko, stavčne zveze so bile zapletene.
V	trenutku, ko sem čakal, da bom dobil štafetno palico na Ded inju in je trema prišla do vrhunca, sem začel dvomiti, da bom tekst gladko povedah Na hitro sem se odločil in v mislih sestavil svoje besedilo. Misel je seveda ostala ista, nespremenjena, samo povedati sem jo nameraval s svojimi besedami. Ce se ti zatakne pri tekstu, ki si se ga naučil na pamet, se ti ustavi in nikakor ne moreš naprej, nimaš se na kaj opreti; če pa sam veš, kaj hočeš povedati, slediš le svoji misli in se lažje znajdeš,“ pripoveduje prof. Smerdu o tistih trenutkih pred 20 leti.
In tako je tudi bilo: svoje besedilo je povedal gladko, brez jecljanja in mučnih trenutkov tišine, ko spomin odpove. „Brž ko sem prišel pred Tita, Je trema prešla. Srečanje z njim je name vplivalo zelo pomirjevalno, v njegovih očeh sem bral spodbudo. Tudi vsem drugim je šlo gladko.
Po predaji se je Tito obrnil k Jovanki m dejal: J)omačice, povabi goste v hišo!‘ Nato smo eno uro preživeli v Belem dvoru s Titom in njegovimi najožjimi sodelavci. Za bogato obloženo mizo nas je sedelo okoli 30; jaz
sem sedel ravno nasproti Tita. Najprej sem se nameraval usesti k Jovanki, vendar meje prehitel Petar Stambolič. Kar malo jezen sem bil nanj in sem si mislil: ,Ti lahko skoraj vsak dan sediš pri Jovanki in se pogovarjaš z njo, zame pa je to enkratna priložnost.‘
Tito je bil čudovit gostitelj, zelo razpoložen, pogovor je bil sproščen, sploh je bilo vzdušje nadvse prijetno. Takrat je štafetno palico Srbije predalo maršalu dekle, ki je bila po .rodu Bosanka, je pa živela v Beogradu; leto prej seje srbskemu fantu pri tekstu zataknilo, zato je Kardelj podražil Stamboliča, češ da mora Bosanka reševati srbsko nacionalno čast. Takoj se je oglasil Tito in Kardelja spomnil, da je njegov ,junak na skakalnici pred leti tudi onemel sredi stavka‘. To se je zgodilo Janezu Poldi, ko je predajal slovensko štafetno palico.
Na koncu sprejema sem prosil tovariša Tita, naj se mi podpiše na vabilp.' Rad mi je ustregel in potem še vsem drugim zadnjim nosilcem štafet,“ se še danes, po dvajsetih letih, natančno spominja prof..Smerdu.
i
Le kdo se ne želi srečati s Titom! Za Jožeta Okoma, 100-odstot-nega invalida, ki je dosegel lepe uspehe v športu, je bil sprejem pri Titu leta 1971 najlepše doživetje. „Dražje kot vse medaljepravi. Na sliki: Jože Okorn iz Drage pri Šentrupertu ob Titovi desnici.
Srešanje s Titom dražja od medalj
Jože ima doma veliko vitrino, polno diplom za dosežene športne uspehe z mednarodnih tekmovanj invalidov in srečanj v domovini. Sedaj v njej manjkajo medalje, ker jih je društvo paraplegikov razstavilo v Ljub-
Tito je Jugoslavija
obralo	Ljubljani
Slnv^ ..^''^jset pionirjev iz vse skuDt?*'^^’ •	smo	imeli
ga	P^ogr^nia,	ki smo
predajo ,Kurir-odhaH tovarišu Titu. Ob pri§)i	Beograd, kamor smo
Pioni	so	nas pozdravili
Joi ljubljanskih osnovnih jijgta	mestu	smo se
Ko^iit • ^ niladinskem naselju novi si ogledali stari in Kjl- ^®8rad, živalski vrt na prisostvovali, v ^1 palice štafete mladosti, sprei«,	rojstni dan nas je
dvofu	Tito v Belem
Ij^l	zanimanjem je sprem-
]e	program;	hodil
variai	se	pogo-
prjig *^nii. Za vsakega je imel Sele Th	spodbudno	besedo.
(l(jj . sem se docela zave-^nio^	ga imamo radi vsi, ne
domovini, ampak	tudi
\ujci, za katere je	Tito
njih	državnikov	zad-
TitQ^ ^setletij. Prej sem se s po * ? podobo seznanjal samo in časnikih, o njem sred	Ogromno	Prebral;	nepo-
biio	^	srečanje z njim	pa je
kar ^'^^''cato doživetje tistega, prej mprebiti samo slu-Hiefg'^0 je osebnost, kiji ni pri-živa ’ ^^Senda je, ki bo večno nami; Tito je politik, Pa ..^^ionar, proletarec, najprej v^gr •ki je razdal sebe za
I	^^r>es in jutri jugoslo-narodov; Tito je veli-iji ’ Po katerem se zgledujemo, naše delo, vsaka naša ' je tudi njegova.“
$f(,>^^o so Daretovi spomini na ^*^je s Titom nepozabni!
D.R.
Začetek današnje pripovedi sega tja v 1969. leto, na prvo stran Dolenjskega lista, ki je izšel 24. aprila. Takrat smo zapisali: „27. aprila bo v Velenju veliko slavje, ki se ga bo udeležil tudi tovariš Tito. Ljubljenemu predsedniku bo v imenu-slovenskih pionirjev dala šopek Majda Kraševec, 14-letha učenka metliške osnovne šole . . Majda je takrat naši novinarki zaupala: ,,Ponosna sem, ker so izbrali prav itiene, da dam šopek tovarišu Titu. Še nikoli ga nisem videla. Zelo ga cenim, ker sem toliko lepega slišala o njem . . .“
Danes, šest let po srečanju z našim predsednikom, se Majda, študentka drugega letnika novomeške pedagoške akademije, poti v Velenje in pogovora s Titom ter njegovo ženo spominja tako: „V Velenje sem prišla s tovarišem Rusom, ki je peljal mene in še predstavnika hrvaških pionirjev. Vožnja se mi je zdela neskončno dolga, ko pa smo prišli na cilj, sem komaj čakala, da bom videla človeka,
o	katerem smo toliko slišali. Velenje je bilo tisti dan čudovito - polno sonca, zelenja, zastav, razpoloženih ljudi. Tudi sama sem bila nekam čudno vesela in /di se mi, da se sploh nisem zavedala, kdaj sem prišla pred Tita. Prvo, kar scni videla, so bile njegove oči. Tako prijazno je gledal in se mi nasmehnil, da sem se počutila, kot da stojim pred starim znancem. Brez težav sem mu predala šopek in pozdrav. Nato meje Tito objel in poljubil na lice. Tisti trenutek sem bila izredno srečna, vesela in hvaležna vsem tistim, ki so določili prav mene, da sem odšla k Titu. Nato sem stopila proti jovanki. Verjetno sem' bila precej bleda, kajti Titova žena je pristopila k meni in me vprašala, če mi je slabo. Pokimala sem in Jovanka meje vzela pod mogočen senčnik. Vv.ela me je v naročje in i/jiod dežnika sem v otroški nagajivo-
sti važno gledala po svojih vrstnikih.
Prav tako, kot je bil prijazen Tito, je bila prijazna tudi Jovanka. Najprej me je vprašala, od kod sem. Ko sem ji povedala, me je pobožala in nato sva se
rada spominjala in da bo .takrat, ko bo svoje znanje prenašala na otroke, učila v njegovem duhu. Tita močno spoštuje, kajti uresničil je stoletne sanje naših politikov, ideologov in preroditeljev. Vse naše narode je združil v svobodno deželo, zato bo v njenem razredu pisalo: „TITO
-	TO SMO MI VSI, TITO JE JUGOSLAVIJA, sanjana in umišljena, v krvi in naporih rojena, v težavah kaljena.“
J.PEZELJ
Ijani. Bera odličij za tega preprostega fanta ni majhna. Na evropskem prvenstvu leta 1971 na Dunaju si je priboril eno zlato in eno srebrno medaljo; na svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji je dodal dve srebrni medalji za metanje-diska in suvanje krogle; na lanskih mednarodnih igrah v konkurenci 10 držav je osvojil tri zlate medalje (disk, krogla, sprint z vozičkom na 100 m) in bronasto za met kopja: To seveda še^ ni.vse, vendar mu je ob vseh teh priznanjih najdražja bronasta medalja z olimpiade, ki je bila za invalide leta 1972 v Heidelbergu, ker je bil takrat v skupini športnikov, ki jih je sprejel tovariš Tito.
To je za Okorna največje priznanje. še danes pripoveduje o njem vsako podrobnost s tako zagretostjo, kot, bi komentiral kakšno napeto tekmo. „S predsednikom smo bili eno uro in
pol. Prav zanimal se je za invalidski šport, rekoč, da zanj prej še ni slišal. Poudaril je, da so v tem športu od rezultatov pomembnejši telesna in duševna sposobnost invalidov. Vsem zbranim športnikom je navedel primero med svojo borbo in olimpiadami. Dejal je: „Tudi jaz sem se boril in treniral štiri leta in na kraju zmagal. Vaše olimpiade so tudi vsaka štiri leta. Če se boste vmes vztrajno borili in vadili, tudi vam uspeh ne bo izostal!“
Jože Okorn posebno poudarja Titovo dobro poznavanje športa. „Na sprejemu smo bili skupaj z državno košarkarsko reprezentanco in boksarji. Tovariš Tito se je nasploh zanimal za boksarja Mata Parlova. Odkrito je dejal, da s košarkarji ni ravno zadovoljen. Takrat so namreč osvojili le peto mesto, kar je bilo veliko razočaranje, saj so bili prej prvaki! “
Takrat nam je zastal dih
pogovarjali o partizanih v Beli krajini in o naših ljudeh. Močno me je presenetilo, ker je bila Jovanka preprosto oblečena. Vsi otroci pri nas smo mislili, da so njene obleke čudovito bogate, da ima na prstih veliko prstanov. Zmolili smo se. Zdela se mi je kot preprosta ženica, ob kateri so mi minute kar prehitro minile.
Ko smo se vračali, sem si v mislih neprestano ponavljala Titove in Jovankinc besede in znova in /nova sem v mislih prehodila pot k Titu, ko sem mu predala šopek.
V	Bušinji vasi, kjer sem doma, je stalo pred našo hišo veliko sosedov. Vsi so me pozdravili in vsak je hotel vedeti, kako je bilo. Podobno je bilo v šoli. Najprej, sem vse povedala .sošolcem, potem pri vsaki uri posebej učiteljem.“
Ob koncu pogovora mije prijazna bodoča Učiteljica Zraupala, da se bo srečanja s Titom vedno
Rozika Cerovšek. predmetna učiteljica za likovni pouk iz Krškega, se je srečala s predsednikom Titom pred. osmimi leti. Slovensko delegacijo je vodila v Beograd na sprejem, ki ga je tovariš Tito priredil pionirjem za svoj rojstni dan. Spomini na dogodke tistih dni bodo vedno živi. Pa prisluiinimo njeni pripovedi!
Na predvečer smo si ogledali generalko parade mladosti na stadionu. Mavrične barve, valujoča množica nrladili. vso to je vzbujalo v nas radostno občutje. Bilo je tako čudovito, da nam je vsem zastajal dih.
Stanovali smo v dijaškem domu. Vodiči tisti večei nismo šli spat. Vso noč, do šestih zjutraj. smo likali pionirske uniforme, da bi člani delegacije lahko brezhibno oblečeni sUipili pred svojega Tita.
Tudi pionirji so tisto jutro zgodaj vstali., čeprav se jim ni nikamor mudilo. Vznemirjenost veselega pričakovanja jih je spravila pokonci prej, kot smo pričakovali. Zbudilo jih je čudovito sončno jutro, kije še povečalo praznično razpoloženje.
Ob , devetih so nas avtobusi odpeljali na Beli dvor. Občutka, ki nas je prevzel ob prihodu pred rezidenco predsednika Tita, ne morem popisati. Oči
pionirjev se kar niso mogle ločiti od slikovito oblečene telesne straže tovariša Tita. Ob dvorcu je bil razpet kakih petdeset metrov dolg šotor, pripravljen za naš sprejem. Pod zeleno šotorsko streho so nas čakale' bogato obložene in razkošno okrašene mize. Ob pogledu na vse. to so pionirji kar onemeli. •Nikogar ni bilo več trebp opozarjati na disciplino.
Gostitelji so nam ponujali okusne prigrizke vseh vrst, toda v pričakovanju tovariša Tita ni bilo skoraj nikomur do teh izbroji ih dobrot. Kmalu po tistem smo ga zagledali. Prišel je težko pričakovani trenutek. Predsednik Tito nam je stopal nasproti
v svetlo modri paradni uniformi, ki 50 joNia prsih krasila visoka odlikovanja. Žena Jovanka ga je spremljala, oblečena v temno modro obleko s prekrasnim belim čipkastim našitkom ob vratnem izrezu. Vsi otroci so se kot eden dvignili s sedežev in z viharnim ploskanjem pozdravili oboževanega gostitelja.
Predsednik Tito je sedel s pionirji za mizo in se pogovarjal z delegacijami. Dobila sem sedež dobra dva metra vstran in ga prvič slišala govoriti od blizu. Besed, ki jih je izrekel ob tej priložnosti, se ne spominjam več, toda občutka, ki me je prevzel v neposredni bližini človeka, ki je tako priljubljen med vsemi narodi, ne morem popisati. Čas se je, žal, mnogo prehitro iztekal, minute so brzele mimo hitreje kot sekunde.
Po sprejemu smo si ogledali Beograd, zvečer pa smo se Slovenci z vlakom odpeljali proti domu. Otroci kljub utrujenosti niso mogli zaspati; bili so polni vtisov. Pogovorov o doživetjih na Belem dvoru ni bilo konca. Tudi druga vzporedna doživetja so dramila naše varovance. Med pionirji v četah so se spletle številne prijateljske vezi, zato slovo od Beograda in vrstnikov ni bilo lahko.
JOŽICA TEPPEV
Rabzeljeva domačija pred Šentjernejem je te dni zagrnjena v cvetoče drevje. Le kakih sto korakov od moderno zgrajene trgovine in črnega asfaltnega traku, po katerem vsak dan pelje na stotine avtomobilov, živita zakonca Rabzelj. Medtem ko na cesti in vsepovsod življenje teče, vrvi, je njuna koča, ki spominja na hiše iz pravljic, pogreznjena v enolično življenje. Zanju ni bodočnosti — ne čakata veselih vnukov, ne čakata sorodnikov in prijateljev, ne čakata praznikov. Temu je kriva majhna neprevidnost pred približno petimi leti, ko je Terezija omahnila s prijazne kmečke peči.
ALI RES NE BOM VEČ HODILA?
Ko sva obiskala Terezijo, je ležala v majhni, temni kmečki kamri. Tik ob oknu je bila postelja, zraven lesena miza in krušna peč ter dva stola. Na postelji je Terezija, takoj ko sva vstopila, obrnila glavo, in ko si je naju dodobra ogledala, zaprla oči.
„Redka obiskovalca sta, red-ka,“ je rekel z žalostnim glasom Jože, Terezin mož. „Nič ne rečem, sosedje.imajo dobro besedo za naju, toda to je premalo. Včasih, ko je bila žena še zdra-
Ali bo Terezija še kdaj hodila?
' Jože meni, da nikoli več in da je z njo na hišo prikovan tudi on. Svojo ženo neguje kot dojenčka, toda še nikoli do sedaj ni pomislil, da bi jo zapustil. Morda ne bi bilo napak, ko bi mladinska organizacija iz Šentjerneja v mesecu mladosti — in še kd^ drugič — obiskala zapuščena zakonca.
va, je bilo drugače; delala sva, se pogovarjala, smejala. Sedaj je veselja pri nas malo.“
Ob teh ‘besedah je Terezija zajokala in zdelo se nama je, da ji je ušlo: „Ali res ne bom več hodila? “ Jože, ki jih šteje šele 53, kaže pa več, je glasno dejal: „Če bi jo takoj odpeljali v bolnišnico, bi morda še hodila. Tako pa so čakali, čakali; vsi skupaj smo upali...
Pet let je že minilo in zdi se mi, kot da bi bilo danes. Terezija je sedela na peči in nekaj delala. Jaz sem sedel za mizo in premišljeval, ko meje predramil padec. Pogledam: žena leži na tleh. Skočim in jo dvignem, toda žena le ječi, tarna, dajo boli nekje v hrbtu. Kmalu nato je prišel zdravnik in nam zabičal, da se ne sme premikati: Potem ne vem, kaj vse smo naredili, da bi sprehodila."
PODPORA NAMA KORISTI
Ko je nesrečna Terezija, kije hudo zagrenjena, saj nama ni v času obiska privoščila niti besedice, prišla domov, so jo obiskali tudi iz novomeškega Centra za socialno delo. Po pogovoru in obiskih sta Rabzeljeva začela dobivati podporo, o kateri Jože pravi: „Kaj se je ne bi veselila! Toda premalo je je, premalo za kruh, milo, moko in še druge stvari. Ves denar mi poberejo v trgovini. Zato bi bila zelo vesela, ko bi nama poslej dajali več. Saj vem, da je težko, da je še precej tako nesrečnih, kot sva
?
Hiša iz pravljic? Ne, hiša, v kateri prebivata nesrečna Terezija Rabzelj in njen mož Jože.
Na jutri ne misliva več
mestu. Drva lepo zloženaj orodje, kar ga Rabzeljeva imata, pa je bilo čisto in zloženo.*
ALI SO MLADI RES POMAGALI?
Nato sva ga vprašala, res, da so pred približno letom dni prišli k njima mladi iz Novega mesta, ki naj bi jima pomagali. Takrat se je 'možakar
nasmehnil: „Resje. Nekako ču-
j^no je "bilo. Najprej sta dva. Zdela sta se mi kot proftv^-soija. Vse sta.si ogledala, zmaje- j vala z glavo, si celo nekaj zBpt-sala in oba s Terezijo sva la, da bo kaj narobe. No, že naslednji dan jih je prišlo še več-Kako korajžno so se zagi^l^ v sive stene! Vse so pobelili, p®' čedili, opravili in pospravijj-Zdelo se nama je, kot da je na soba večja, kot da skozi 'mita okna sije več sonca..Til dni sva bila kar vznemirjena. ^ posebno Terezija. Vsi so bili njo zelo vljudni in tudi ona sej počutila precej bolje. Zame pripravili še posebno nje: popolnoma nov elektn^ kuhalnik. Razveselil sem sei^: saj mi poleti ne bo potr^^^ več kuriti v peči, in Če se	;
spominjam, sva po dolgem	:
jedla dobro kosilo.
Takrat sva oba pozabila dolge dneve samote, na cr •, misli, na razpokan zid v bliz najine hiše, za katero je pališče..“
midva, toda nama bi morali dajati več. Saj vidite, v kakšni revščini živiva. Pa še nekaj vaju prosim: nikar o tem ne pišite v časopisu.“
NISEM PIJANEC
,J*red letom me je nekdo obiskal, lepo govoril, tolažil, obljubljal pomoč, potem pa zapisal. da sem pijanec. Vprašajte sosede, če je res. Pa tudi ne vem, kako naj pijem: nimam
denarja. Vse dam za hrano. Za ženo moram skrbeti, saj sama ne more napraviti niti koraka. Umivam jo, dajem ji jesti; kot dojenček je, kot pravkar rojen dojenček. Niti z doma ne smem, bojim se, da bo kaj narobe. On pa napiše, da sem pijanec. Kar tožil bi ga! Ne, pijanec pa nisem! Kdaj prej sem rad spil s tovariši. Kaj ne bi, saj je vino dobro. Toda sedaj ne smem. S Terezijo živiva skupaj že 23 let in tudi sedaj, ko je nebogljena.
je ne born zapustil in ne bom pil.“
Terezija je zopet obrnila glavo in kazalo je, da bi ženska rada zaspala. Zato naju je Jože previdno povabil iz temrie kamre v črno, še manjšo kuhinjo in od tam na dvorišče. Tu se je nekako opogumil in govoril bolj glasno. Ko sva ga vprašala, kje pripravlja drva, naju je odpeljal v leseno zbito kočo. Opazila sva, xia je vse na svojem
VSE PO STAREM
Tfi'
„Sedaj je vse po starem- , režija je žalostna, jaz delai^. • jutra do mraka. Kdaj p3 ^ ^ skočim v trgovino po stvari in že sem nazaj. kuhalnik, potolažim Tere^J skočim na dvorišče in že se^^ kamri. Iz dneva v dan. i da bo moja žena kdaj ^ J ■ nimava več. Tako živiva ■ še za preteklost, ki je lep^ ^ ■ sedanjost. Na jutri ne več!“	rj'
T. VOVKO in J.	.
TRGOVSKO PROIZVODNO IN SGAVISNO PODJETJE
agrotehnil^i
I I II BI	^
MA /n. sol. e./
trgov.ina
KMETOVALCI!
Za letošnjo sezono košnje si še pravočasno nabavite kvalitetne traktorske kosilnice priznane nemške tovarne MOERTL. Iz njihovega konsignacijskega skladišča si lahko izberete kosilnico za katerikoli tip traktorja.
piknik
zejo
užitek
Njene odlike so: KVALITETNA IZDELAVA TRPEŽNOST VELIKA STORILNOST
m
r
A OPPBTO I.
vsa pojasnila in informacije dobite pri: AGROTEHNIKI Ljubljana, Titova 38 (tel. 061 323—751 — Celje, Aškerčeva 19 (tel. 063 25—500)
Maribor, Meljska 5 (tel. 062 23-081) Murska Sobota, Titova 25 (069 21-508) Ljutomer, Slavka Osterca 2 (069 81—08
KUPON
Naslov
Informacija za tip:
DOLENJSKI LIST
ŠL 21 (1348) - 22. maja
tura
;n
bra-
anie
Še folklora
y Novem mestu snujejo folklorno skupino
Fantje z odsluženo vo-ja^ino in dekleta od sedem-*^jstega leta dalje, ki jih zanimajo ljudski plesi, se bodo lahko vključili v samostojno folklorno skupino, ki bo septembra začela delati pri novomeški Zvezi kulturno-Prosvetnih organizacij. Prijale bodo sprejemali v pisarni ZKPO na Prešernovem trgu ^ Novem mestu do 6. junija. Takoj zatem bo informativni sestanek, na katerem bodo P^ijavljenci več zvedeli o ljudskih plesih in o tem, za-^aj Novo mesto ustanavlja to skupino.
^edvidoma naj bi novo-fneška folklorna skupina go-jila ljudske plese iz vse Slo-Skupino bo vodila ^anka Moškofi, ki v ta na-pravkar dokončuje strokovno izpopolnjevanje v Hubljani. Moškonova je ^oma i2 Metlike, njena mati Marica Zupanič je bila dolgo ^ojarinka metliških folkloristov, ki so včasih nastopali tudi v Novem mestu^
Novo mesto je že nekaj-^ ^ poskusilo s folklornimi skupinami, vse. pa so bile ob-^osne, nobena se tudi ni razbila. Pred leti so poskusili na ^mnaziji in kasneje še nekaj-^ krat, kot po pravilu pa so se ' , vselej kmalu razšli. Po-- slej je občinstvo ob Krki gle-^lo le še gostujoče skupine, ^i so prihajale iz Bele krajine drugih krajev, v zadnjih so tudi te redke, ^^j naj bi v Novem mestu osnovali trajnejšo skupino -trajnejše vključevanje folklore v kulturno življenje. .
I.Z.
M
Zborovodje oktetov, ki bodo peli na Srečanju 75, so 17. maja v Recljevi gostilni v Šentjerneju več ur razpravljali o kulturnem urniku ene osrednjih slovenskih pevskih manifestacij, ki bo tudi letos na šentjemejskem hipodromu.(Foto: Ivan Zoran)
Na »Srečanju 75« 33 oktetov
Tradicionalna pevska prireditev na šentjemejskem hipodromu bo letos v nedeljo, 29. junija - Zborovodje že imeli posvet o programu
Dubravka tomšič
v KOSTANJEVICI
j® Miklavčevi cer-nistka	koncertirala pia-
kovf	Tomšič-Srebotnja-
dela n,	ki	je obsegal
skladh ®	mojstrov klavirskih
ŠtevilniJ® očarala v okvini Tn	^^ireditev je bila
festiv^S	kulturnega
»Poročui	hVk" ^ Kostanjevice
' oel Trti	*	/s razstava likovnih
Uknvn	Čampe v Lamutovem
ko ^onu odprta do 1. junija, retrosMktiv	Prostorih odprli
slovph^ razstavo del znanega k°	>^likaria France^ Sla?e,
vimetn^	30-letnico	svojega
"'^tniškega delovanja.
Za Srečanje oktetov 75, tradicionalno prireditev v Šentjerneju, ki bo letos posvečena tridesetletnici osvoboditve, se je prijavilo 33 vokalnih oktetov. To je njihovim zborovodjem na sobotnem posvetu o programu te pevske manifestacije v Recljevi gostilni v Šentjerneju sporočil v imenu prirediteljice, novomeške ZKPO, njen predsednik Boris Savnik.
Sestanka so se udeležili tudi Radovan Gobec v imenu ZKPO Slove-
Šestnajst naših
zborov na pevskem taboru v Šentvidu
Ne pevskem taboru v okviru tradicionahiega kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični od 28.'junija do 6. julija (pokrovitelj bo Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ V bo sodelovalo okoli 90 pevskih zborov z več kot 2.500 pevci.
Komisiji, ki jo vodi Albert Zupanc, nekdanji član Sentjernejskega okteta, se je že prijavilo 79 moških, mešanih in ženskih pevskih zborov iz Slovenije in nekaj iz zamejstva. Med zbori iz naše republike je prijavljenih tudi že šestnajst dolenjskih in posavskih.
Od do zdaj prijavljenih moških zborov bodo v Šentvidu nastopili: zbor iz Aitič (zborovodja Miha Ha-ler), „Bratje Milavci“ iz Brežic (Franc Baškovič), „Planina" if. Cerkelj ob Krki (Franc Baškovič), „Stanc Vogrinc“ iz Dobove (Ignac Regovič), „Maks Henigman** iz Dolenjskih Toplic (.Franc Milek), „Lončar" iz Dolenje vasi pri Ribnici (Andrej Petek), „Lovski pevski zbor“ iz Globokega (Miha Haler), „Svoboda“ z Mirne (Stanc Peček), „Dušan Jereb" , iz Novega mesta (1-ranc Milek), zbor iz Pišec (Stanc Ostrclič) in „Svoboda" 'a Ribnicc (Tpnc Petek);
od mešanih zborov:	„Viktor
Parma" iz Krškega (AdoU'Moškon), „Krka“ iz Novega mesta (Radovan Gobec) in od ženskih zborov; „Orlica" iz Brežic (Olga Kalan), „Svoboda" z Mirne (Stanc^ Peček) in „Lisca" s Senovega (Adolf Moškon).
I.Z.
iillllll
ll^i I' I i i 11 i«l
valfahS£ BE,S,EDA 75 - V Prc-Kornil ’ Ježici in na Ravnah na minuli /V0 ^e od sredc do petka Nati k teden zaključne prireditve
*haisteSV5;Na njejje nast°PUo tator^ ^ladinsklh dramskih in rcci-Slovn« - skupin iz raznih krajev
dročn!!e' ^ tem Jc bilo ^cst P°‘
zvrstil PI*red*tev, na katerih sc je tudi ■ predstav. Sodelovala jc Osnn^10xn*rska gledališka skupina vo i<M^e *e Dobova z NVucchnerje-^p1Ci° "Deklica Marjetka in vcli-lektrir; , n *' ki pa po mnenju se-Voii ]a J°žcta Voznyja ni bila do-
Uvrstiu°mprcjpriz0ricna' da bi “
sii£ASA V SVIC1 - Anton Repnik, h°dn"ih m°rastnik 'a Mute, bo v pri-in rid, d*nch razstavljal svoje slike Na ra V . c!a zatcm pa še v Belgiji, leinar Z?tav* v Švici bo sodeloval tudi ieson; Janko Dolenc iz Vuzenice z 1011 plastikami.
bin^IZNANJI -'V zagrebškem Ka-Odprp 9afike JAZU so nedavno rjsu 5. razstavo jugoslovanske » na kateri sodeluje 96 umetni-
nije, Rado Simonitti, ki bo ob spremljavi Novo losovega pihalnega orkestra dirigiral združenim oktetom v zaključni točki letošnjega srečanja 29. junija na šentjemejskem hipodromu, in Tone Kozlevčar, član Slovenskega okteta, ker bo Slovenski oktet, ki slavi letos 25-letnico, zvečer pred osrednjo prireditvijo imel slavnostni koncert v šentjernej-skem kulturnem domu. Zaradi pomanjkanja denarja novomeška ZKPO letos ni predvidela koncertov po Dolenjski, kakor so se zvrstili pred letom dni.
Kakor so bili seznanjeni zborovodje, teko priprave na Srečanje oktetov 75 pospešeno, vanje pa so prav tako vključeni šcntjcrnejski dejavniki, še posebno Šentjernejski oktet. Boris Savnik je tudi sporočil.
kov 'u vse Jugoslavije, med njimi Božidar Jakac, Anton Repnik, Bogdan Borčič, Boris Jesih, Janez Boljka in drugi. Žirija je nagradila Jcsiliovo risbo „Jablana", odkupno nagrado pa je dobil tudi jancz Boljka za delo „Veliko pričakovanje".
DESET LET INSTITUTA Pedagoški inštitut pri ljubljanski univerzi slavi 10-letnico delovanja. Na razstavi, ki bo odprta do 24. maja. prikazujejo raziskovalna dela, publikacije ter najrazličnejše drugo strokovno, pedagoško in publicistično delo, ki ga je opravil inštitut s svojimi sodelavci od ustanovitve do danes.
„STRAH" V CANNESU - Slovenski film „Strah" režiserja Matjaža Klopčiča bodo na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu prikazovali v okviru tako imenovanih avtorskih dnevov. Ob koncu festivala bodo obiskovalci lahko videli tudi film „Cvetje v jeseni" istega avtorja, ki mu tudi revija ,;Positif" pripisuje pomembno, mesto med sodobnimi filmskimi ustvarjalci v svetu.
da bo novomeška ZKPO izdala pesmarico z vsemi letos zapetimi pesmimi na srečanju. Izšla bo tudi gramofonska plošča najboljših interpretacij oktetov, ljubljanska televizija pa bo poskrbela, da bodo njeni gledalci celotno letošnje srečanje videli v barvnih oddajah v jesenskem času.
O podprti stoletnici
S tramovi podprta blanška šola čaka (in upa) na boljše čase in razmere
Takole nasmejan, kot ga kaže posnetek, je^Franc Zorko češče kot član naključn^a pogovornega krožka med prnatelji kot pa ravnatelj leta 1874 sezidane osnovne šole na Blanci. Stoletnico, ki ji je minula, vojna razrahljala temelje in nosilce, so po končanem vojnem viharju nekoliko povezali z železjem, to pa je pomagalo zgolj toUko, kot bi zvezali počen lončen lonec 'z žico. Zato seje pred meseci v eni od učilnic utrgal strop, da so ga komaj zadržaU z lesenimi podporniki. Ko so poklicali stroKov-njake, je bilo njihovo mnenje soglasno: pouk v taki šoli je za učence in učitelje silno nevaren, Blanca mora dobiti novo' šolo. Rešitev se je medtem že začela svitati na obzorju: ljudje že dve leti plačujejo samoprispevek, boje pa se, da do začetka gradnje ne bodo zbrali dovolj denarja, saj bi morali za novo šolo, če bi jo takoj začeli graditi, odšteti nad 8 milijonov dinarjev. Ker kaže, da na republiški soprispe-vek ne morejo več računati, se bo gradnja zavlekla še bolj, kot so sprva mislili.
Ravnatelj Zorko ob tej „ned-pglednosti" pravi: „Šola ima le tri prave učilnice, drugi prostori so preurejeni v zasilne učilnice, zato se v njih stiskajo razredi s po 40 otroki in več. O kabinetih, zbornici, sobi za shranjevanje učU in drugem pri nas ne
moremo govoriti. Toda kljub temu zahtevajo od nas, da poučujemo po sodobnih metodah in omogočimo učencem vse, kar imajo njihovi vrstniki v novih, sodobno urejenih in opremljenih šolah. Tu je seveda še problem s kadrom. Ker nimamo stanovanj, se štirje učitelji od desetih vozijo od drugod. In tako ne moremo uvesti niti dopolnilnega pouka
Franc Zorko
niti razviti izvenšolskih dejavnosti. Vse te naše težave vidijo in čutijo vsak dan tudi starši, lahko nenehno ugotavljajo, kako so njihovi otroci v neenakovrednem položaju z dru^i otroki v občini in republiki."
L Z.
Vrata šol odprta za vse
V Novem mestu: kmalu vpisovanje v oddelke tehniških šol
. Iz časoVs ko je v novomeški kulturni skupnosti tekla beseda o splošni in skupni porabi, je tudi sklep (citiramo): „Izdelati je treba srednjeročni program razvoja kulturne dejavnosti v občini in doseči, da delovne organizacije in krajevne skupnosti prevzamejo skrb za nekatero kulturne dejavnosti, kot so domovi, spomeniško varstvo, društva, godbe, in z dodatnimi sredstvi pospešiti rast kulturne dejavnosti v novomeški občini."
Eh, delegati
Lep, pameten in koristen sklep - ni kaj reči. Ali pa je tudi uresničljiv, zlasti del, ki govori, naj „delovne organizacije in krajevne skupnosti . .Na to vprašanje si (vsaj) podpisani ne upa odgovoriti pritrdilno. Težko je namreč verjeti, da bi ljudje, ki niti ne hodijo na seje, kjer se kulturna politika oblikuje, bili pripravljeni prevzeti toliko večjo odgovornost oz. skrb za razvoj „nekaterih kul.turnih dejavnosti". Naj brez ovinkov povemo, da imamo v mislih zlasti delegate, ki imajo ruijveč „zaslug" za to, da sta v Novem mestu zaradi nesklepčnosti propadlj že dve seji skupščine kulturne skupnosti, in ti delegati naj bi bili že v samih delovnili organizacijah in krajevnih skupnostih med tistimi, ki sc najbolj razumejo na kulturo bodisi kot organizatorji ali celo kot animatorji kulturne dejavnosti.
Čeprav smo na račun nesklepčnosti že prelivali črnilo, ne bo odveč, če (za konec tega sestavka) pribijemo še tole: preden bomo v prihodnje delali načrte, razmislimo v isti sapi tudi o tem, kdo bo kaj uresničil, sicer se bo z.agolovo zgodilo, da se bodo taki in podobni sklepi nakopičili v zbirke lepih besed, ki jih bo nekega dne snažilka povila v šop in podkurila z njimi peč. Najbrž pa je nujno najprej razčistiti, zakaj sam delegatski sistem še ni niti približno tako zaživel, kot so pripovedova li razgluševalci.
J. JUST
VASTIC RAZSTAVLJA V RIBNICI
Slikar Miloš Vastič iz Trbovelj, član tamkajšnjega kluba Relik, je pripravil v počastitev dneva mladosti v Petkovi galeriji v Ribnici samostojno likovno razstavo. Na njej (to je hkrati 30. samostojna Vasti-čeva razstava) se je predstavil z 18 olji, pretežno s tihožitji in krajinami s prekmurskimi, slavonskimi, koroškimi motivi. Razstava bo (jdprta do 26. m;^ja.
Na novomeškem Zavodu' za izobraževanje bodo junija vpisovali kandidate v prvi letnik dislociranih oddelkov slovenskih tehniških šol gradbene,kemijske in lesne stroke. .Tehnike, ki se bodo tako izšolali, bodo zaposlili Pionir,. Novoles, IMV, Krka in druge delovne organizacije. Pouk se bo začel jeseni, za podrobnosti pa bodo kandidati
ali njihovi starši zvedeli na informativnem dnevu, ki ga bo zavod organiziral v soboto, 31., maja, ob 8, uri.
Zavod bo organiziral Še več drugih oblik in vrst izobraževanja. Naj tokrat omenimo le nekatere. Kandidati, ki JO dpkončali poklicno kovinarsko ali lesarsko, šolo, bodo lahko obiskovali triletno tehniško šolo za zaposlene, kjer bo pouk trikrat na teder^ v popoldanskem času. V dve-
Najbolj prevajani avtorji
Po’podatkih Uncsca (organizacije Ziluižt-nih narodov za vzgojo, znanost in kulturo) je bilo leta 1970 na svotu natisnjenih nad 38 tisoč prc-votlov v najrazličnejše jezike, leto kasneje pa že skoraj 43 tisoč. Posebno zanimivi so podatki o največkrat prevedenih piscih:
Pr\'o mesto zavzema vsekakor Lenin, čigar dela so doživela v 1 letu 381 prevodov. Na ilnigem mestu je sv. pismo (215 prevodov), nato pa sledijo nieil drugimi: Marx (148 prevodov), Jules Verne (143), George Siiuenon (132) Engels (128), Agatlia Cristie (128), Dostojevski (110). .M;u-c Tvvain (90), Pearl Buck in iJirugi. Med sodobnimi književniki presega Solženicin po številu prevedenih tlel Heming\vaya, Mora-vio, Hesseja. Camusa in Milleija.
Med politiki vodi po številu prevodov Mao Ce Tung (25), slede pa:
PRED CELJSKIM ZLETOM
14. junija bo v Celju osrednja slovenska proslava ob 40-letnici zleta Svobod, ki je bil leta 1935 v tem mestu. Kot je povedal predsednik slovenskili sindikatov Janez Barbo-rič prejšnji teden na tiskovni konferenci, bo poskušala ta proslava v marsičem ponoviti ozračje shoda pred štirimi desetletji, sevef t le s pevskim in recitatorskim delom. Slavnostni govornik bo Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Na prireditvi bodo podelili tudi najrazličnejša priznanja slovenskim kulturnim delavcem. V Celju pričakujejo na proslavi okoli 35.000 udeležencev.
KULTURNI TEDEN MLADIH
Pod pokroviteljstvom republiške-
fu izvršnega sveta sc začenja dijncs v .jubljani 7. mladinski kulturni teden. Na prireditvi, ki bo do 23. maja, se bo zvrstilo več lutkpvnili, mladinskih, opernih in glasbenih predstav, 22. maja bo v Križankah posebna prireditev - Dan Glasbene mladine Slovenije, na kateri bodo sodelovali orkester Slovenske filharmonije, orkester ZGBI, AFS France Marolt in Mladinski pevski zbor Maribor. Ves čas kulturnega tedna bodo v Ljubljani odprte tudi nekatero, razstave, med drugim v Narodni galeriji razstava č-eškega slikarstva 19. in začetka 20. stoletja ter v Arkadah razstava „Umetnost stečkov".
De Gaulle, Che Guevara, Hruščev, Churchill in Eisenhower. Med znanstveniki je na prvem mestu oče psihoanalize Sigmund Freud s 47 prevodi, za njim pa se vrste Piaget, Fromm, Sartre in drugi.
Največ prevajajo v Sovjetski zvezi. Tam je bilo prevedenih kar 4730 del. Na drugem mestu sta obe Nemčiji s 4649 naslovi, nato pa sledijo Španija, Danska, ZDA, Italija, Japonska, Francija, Holandija (1968) in Jugoslavija (1460).
letno delovodsko šolo gradbene stroke se bodo lahko vpis^ kandidati, ki so končali pokbcno gradbeno šolanje in so vsaj tri leta zaposleni. Pouk bo petkrat na teden — dopoldne.
Nadalje bo v Novem mestu poklicna'šola za-gasilce s pro^mom za dokvalifikacijo. Sprejeli bodo kandidate s končano polteno šolo katerekoli stroke. Pouk bo trikrat na teden, in sicer popoldne, dva meseca pa bodo slušatelji prebili na praktičnem ^uku v gasilci brigadi v Ljubljani Delovnim organizacijam priporočajo, da za šolanje prijavijo delavce, ki so ali bodo člani gasilskih društev in ekip civilne zaščite.
Osnovno šolo za odrasle (peti, šesti, sedmi in osmi razred) bo zavod organiziral tudi v novem šolskem letu. Pouk bo vsak dan, razen ob sobotah, popoldne. Šolanje za vsak razred traja pol šolsk^a leta. Za dokončanje osnovne šole je med delovnimi ljudmi čedalje večje zanimanje, «aj je na dlani, da brez osnovne izobrazbe nimajo možnosti napr^ dka, vsaj osnovna izobrazba pa je potrebna, če hočejo razumeti proces samoupravljanja in biti dejavni v njem.
I
S
Glasba, zrezki, svatba, dogodki
Pravkar navedene besede ljudje pogosto napačno pišejo, in sicer'zato, ker se v slovenščini zveneči soglasniki b, d, g, z, ž, kadar se znajdejo pred nezvenečimi, spremenijo v p, t, k, s, š in narobe: nezveneči soglasniki p, t, k, s, š se pred zvenečimi izgovorijo zveneče, torej kot: b, d, g, z, ž. Ta,pojav imenujemo prilikovanje ali asiniilacija. Vendar aamilacije slovenščina v pisavi ne priznava, saj je naš pravopis, kakor smo rekli v zadnjih Jezikovnih nasvetih, etimolog, to se pravi, da zahteva pisavo besed po tem, kako so nastale, ne pa po tem, kako se danes izrekajo. Da pa ne bomo stvari preveč teoretično zapletali, si rajši poglejmo kar nekaj primerov;
Beseda risba je nastala iz besede risati, zato jo pišemo z s, čeprav izgovorimo v resnici rizba. Podobno moramo pisati samostahiik glasba, ker je nastal iz besede glas. (Pri tem nas ne sme motiti, da pišejo Srbi in Hrvati te besede drugače kakor mi; pri njih je namreč v veljavi tako imenovani fonetični pravopis, po katerem velja, da se pišejo besede tako, kakor se izrekajo.)
Beseda zrezek se piše seveda tudi v množini s črko z, torej: zrezki, čeprav slišimo v govoru namesto zapisanega z I — s. Beseda prihaja namreč iz glagola rezati. Prav tako mora-I mo pisati: zmazek-zmazki, obrazec-obrazci, Janezek-Janezka
I »‘d-
^	Podobno kakor za soglasnika s in z velja tudi za ostale
^ zgoraj navedene soglasnike dvojice: b-p, d-t, g-k. Tord mo-^ ramo pisati: vrabec-vraAca, drobec-dro^ca-dro^tina, Svabi-I šva^ski; pripovedovati-pripovecfka, dogoditi se-dogodki; I marsikateri-marsi^do - vsakdo-ni^do-malo^do-ne/:do; težak-I teika-težkoča itd.
I	Posebd pa pomni, da pišemo: moi, vendar mo.^ (nastalo
\ iz: mož-ski),iikati, iskren, iskrenost. i	B-r
I
r=icarNjir=3
r
IMC3VOMESTO
PROSTA UČNA MESTA!
UČENCI,
postanite delavni člani SGP „PIONIR"
Novo mesto!
Pogoji dela, učenja in nagrajevanja so izredno ugodni. V letošnjem šolskem letu bomo sprejeli v uk večje število
TESARJEV ZIDARJEV Pogoj za sprejem:
dokončana osnovna šola; izjemoma tudi 7 razredov osnovne šole, telesno zdrav.
Prošnjo za sprejem in zadnje šolsko spričevalo naslovite na naslov SGP „PIONIR" Novo mesto, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37 do 20. 6. 1975.
PROSTA DELOVNA MESTA! inles
industrija stavbnega pohištva, Ribnica, na osnovi 16. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ribnica, 30. člena samoupravnega sporazuma o izpopolnjevanju delavcev, štipendiranju učencev in študentov OZD in po sklepu odbora za nagrajevanje in kadrovsko politiko z dne 17. 4.1975.
RAZPISUJE
NASLEDNJA PROSTA ŠTIPENDIJSKA MESTA:
1 PRAVNIKA (pravna fakulteta, II. stopnja)
2 EKONOMISTA (VEKŠ Maribor ali ekonomska fakultet^, II. stopnja — finančna smer)'
2 LESNOINDUSTRIJSKI INŽENIR (biotehniška fakulteta ali gozdarska fakulteta — lesnoindustrijska smer, II. stopnja).
Prednost pri izbiri imajo pod enakimi pogoji otroci članov delovnega kolektiva, štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz skupnih sredstev občine Ribnica, in študentje višjih letnikov. Višina štipendije je določena na osnovi samoupravnega sporazuma, štipendija se izplačuje od dneva sklenitve pogodbe. Prijave na obrazcu št. 1,65 „Prošnja za štipendijo" s priloženimi dokazili o materialnem položaju in učnem uspehu sprejema kadrovska služba podjetja do 30. maja 1975.
PROSTO DELOVNO MESTO!
„NOVOTEHNA",
trg. podjetje na debelo in drobno.
Novo mesto. Glavni trg 11,	,
objavlja prosto delovno mesto
SALDO KdNTiSTA
, POGOJI: SS izobrazba ekonomske smeri ali poslovni administrator z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v računovodstvu Poskusno delo 1 mesec.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 31. 5. 1975.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za razpis delovnih mest pri upravi občinske skupščine Metlika
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
a) REFERENTA ZA PREMOŽENJSKE PRAVNE ZADEVE,
b) REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO IN
c) REFERENTA ZA CENE, OBRT IN STATISTIKO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod a) visoka strokovna izobrazba pravne smeri in'2 leti delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba pravne oziroma upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod b) visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj "ali srednja kmetijska šola in štiri leta delovnih izkušenj;
pod c) srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Prošnje, kolkovane z 2,00 din, naj kandidati vlože pri komisiji za razpis delovnih mest pri upravi ObS Metlika.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
PROSTA DELOVNA MESTA! ^
Transportno gradbeno podjetje
>TGP< METLIKA
Razpisna komisija TOZD Transport in TOZD Gradbeništvo na podlagi 17. člena statuta
razpisuje prosta delovna mesta
DIREKTORJA TOZD TRANSPORT
Pogoji:
a) višja strokovna izobrazba in 3 leta prakse
b) srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse
DIREKTORJA TOZD GRADBENIŠTVO
Pogoji: a) gradbeni inženir in 3 leta prakse visoke gradnje in državni izpit	.
Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev vati še z zakonom predpisane pogoje.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite splošnemu sektorju--podjetja v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev „MERCATOR" Ljubljana n. sub. o.
TOZD „STANDARD" Novo mesto, o. sub. o.
razglaša prosti delovni mesti za
2 PRODAJALCA ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE ZA POTROŠNIŠKI CENTER V NOVEM MESTU
Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec mešane stroke.	'	^
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 29. 5. 1975.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
A 10-275 naprava za polavtomatsko valjenje A 10-275 in A 10-400
vobo voba voba vodu voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba !Sba voba voba IJba voba voba
vobo
voba
vob
vet)
ob*
oba barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom
Cir« K AR M A1^ CE L9 E
10
DOLENJSKI LIST
f
SS
A 10-275 uređaj za poluautomatsko zavarivanje A 10-275 i A 10-400
je naprava
za ekonomično polavtomatsko varjenje In je izpopolnjena, zato ima ie večje zmogljivosti
Serija naprav z oznako A 10 predstavlja naprave polavtomatsko varjenje v zaščitni atmosferi plif^® Izpopolnjena naprava A 10-275 omogoča hitro in zanesljivo varjenje tankih in debelejših metalov z uporabo elektrode premera do 1,2 mm A 10-275 omogoča visoko proizvodnost s širokif" delovnim obsegom; je vsestransko uporabna naprava, stroški vzdrževanja so nizki ter je zato koristna investicija za vsako delavnico; zaradi posebno lahke piSto’® je pripravna in omogoča hitro delo ob minimalne zagrevanju. Celotna naprava je na vozičku s štirimi kolesi
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica elel(tričnih strojeva i uređaja — Pula
P. P. STEV. 208, TELEFON CENTRALA (052) 24-322 TELEX>25 252 YU ULJTES
§\. 21 (1348) - 22.
w
Sevničani pomagajo Inlesu
V boju za obstanek zmagale tudi Liščanke • Je Inles že prvak?
nedeljo se je v Celju začelo XX. državno in XIII. slovensko jadralno prvenstvo. Med 33 tekmovalci sta (od desne proti levi) 'tudi dolenjska jadralca Jaka Šmid in Cvetka Klančnik-Belinova s pomočnikoma S. Kosom in R. Persetom. O njuni uvrstitvi bomo še poročali (Foto: M. Moškon)
Sevničani so doma igrali za dva — zase in za Ribničane — in po dobri tekmi osvojili dve novi točki. Inlesovi rokometaši so zmagali brez težav in bodo skoraj zagotovo osvojili letošnje prvenstvo, po dolgem času pa so zmagale tudi Sevničanke. BrežičaiSce so brez svoje najboljše strelke slabše igrale in so tekmo izgubile.
SEVNICA - SLOV. GRADEC 29 : 26
Več kot 400 gledalcev je uživalo v tipično prvenstvepi tekmi. Ves prvi polčas sta bili ekipi izenačeni in k odmoru so rokometaši odšli z neodločenim rezultatom. V nadaljevanju derbija kola so po Doblekarje-vem zadetku povedli domačini in vodstvo do konca srečanja obdržali
Metličani v gosteh zmagali
Novoteks izgubil po podaljšku - V dolenjski ligi vodi Bršlin
- Medtem ko so novomeški košarkaiji doma po nepotrebnem izgu-načrtovani točki, so Metličani v gosteh tesno zmagali in so z ?vema zmagama trenutno na petem mestu.
PRULE - BETI 73 : 74 -
Metličani so bili v petem kolu že .
v zaH • •	z	odlično	igro
^^dnjih minutah tekme so vseeno ^gali. V prvem polčasu so gostje So	^ napadu, v obrambi pa
^ ^ domači košarkarji <!ta 1 ■ “ položajev. K odmoru dom	rezultatu	45:35 za
l^pSarkarje. Tudi v nadalje-DrPfi M®^čani slabo igrali, le tik ier-. ^9”ceni tekme, ko sta se raz-_ Svmger in Medek, so s hitro
dvakrat četrti
raUyju, kije bU 17. in
nii;	Srbije,	Makedo-
in4	prvi
^ 104 posa(fice, ^ ciTj pa je prišlo
tudi obe ribniški.	•'
kategoriji vozil perko 1300 mStrf f sedla Kajtna in Škulj 4. skunin'\	1300	ccm v
7aci!n^*	Lupša	in	Železnik
osedla prav tako 4. mesto. Obe rib-ki posadki sta nato startali še na liifA®' vendar sta skupaj z ve-vecmo drugih odstopili, p, ž.
igro in točnimi meti tesno, a zasluženo zmagali.
Beti; A. Vergot 2. Jankovič 1, Ž. Vergot 10, Lalič 6, Svinger 21, Jeze-rinac 5, Medek 25,'Kljajič 4.
NOVOTEKS-KOVINOTEHNA 65
69
Novomeščani, ki jim bo letos skoraj zanesljivo trda predla v borbi za točke slovenske A lige, so po nepotrebnem izgubili tekmo s Celjani. Gostje so sicer vodili vso tekmo, a pred koncem je Novoteksu vendar uspelo priti v vodstvo 61:60, povrh vsega pa si je pol minute pred koncem priboril še žogo. Žal so jo Novomeščani nespretno izgubili in naredili še osebno napako, tako da so Celjani z zadetim enim prostim metom izenačili, v podaljšku pa je Novoteks v petih minutah dosegel komaj štiri koše, kar je bilo kajpak premalo za zmago.
Novoteks; Bajt 16, Ž. Kovačevič 19, S. Kovačevič 9, Ivančič 8, Plan-tan 13.	'
ZDAJ VODI BRŠLIN
V četrtem kolu dolenjske košarkarske lige so bili košarkarji Loke
74, doslej vodeče ekipe na lestvici, prosti, tako da je z novo zmago prevzel vodstvo Bršlin. V tem kolu že drugič ni bilo na igrišče Šentjerneja, ki je izključen iz lige, njegovi nasprotniki pa bodo tekme z njim dobili brez borbe 20:0.
Rezultati:	Mirna; Podbočje
72:78, Mirna peč:Brš]in 63:71, Straža:Semič 67:54, Žužemberk; Šentjernej 20:0, Metlika;Dragatuš 71:55.
Vrstni red: Bršlin 8 točk. Loka 74, Žužemberk in Podbočje po 6 točk.
in zasluženo premagali drugouvrščeni Slovenj Gradec.
Sevnica; Možic, Simončič 1, Vrtačnik, Jurišič, Bizjak 2, Koprivnik 1, Doblekar 3, Novšak 4, Sumej 18 in Gologranc.
E.R.
INLES-TRŽIČ 22 : 13
Inlesovi rokometaši so se v 18. kolu republiške rokometne lige pomerili s Tržičani. V prvem polčasu so igrali nezainteresirano in šele v drugem delu prvenstvene tekme pokazali, kaj znajo. Izkazal se je predvsem razpoloženi Sile, ki je dosegel kar 14 zadetkov.
Inles: I. Kersnič, Ponikvar, Abra-hamsberg 1, Mikulin, S. Kersnič, Žuk, Sile 14, Andoljšek 3, Ambrožič 2, Tanko, J. Kersnič 2.
M. G.
BREŽICE - IZOLA 12:19
IzolčanRe, ki so v letošnjem prvenstvu izgubile Ic eno srečanje, so tudi v Brežicali dokazale, da so med najboljšimi igralkami v republiki. Obe ekipi sta pokazali zanimivo igro, poznalo pa se je, da nastopajo domače igralke brez svoje ,najboljše Kežmanove.
Brežice; Hribernik, Balon 2, Bali 5, Dimič 1, Zakšek, Rozman, Cetin, Lipej 2, Vogrinc, Levačič in Stauber 2.
^M. J.
USNJAR - LISCA 12 : 15
Sevničanke so v gosteh prijetno presenetile. Z izredno borbeno in nesebično igro. so v boju za obstanek v ligi osvojile pomembni točki. Ves čas so bile boljše in povsem zasluženo so premagale četrtouvršče-ne Usnjarjeve igralke.
Za pokal - solidni rezultati
v
V Ljubljani sta se izkazala Keržan in Simunič
J^ristal za O SZ Sevnica II
strelskem tekmovanju zmagal Franc Pavlovič
y počastitev 13. maja, praz-organov javne varnosti, in obletnice osvoboditve je po-milice iz Sevnice v sodelo* z občinsko Strelsko zvezo ^Jpravila medobčinsko strelsko ekmovanje z malokalibrsko pu-
na strelišču na Radni.
strju^"^?'^anja se je udeležilo 40 in	desetih	ekip postaj milic
'Ra.	strelskih	zvez iz iCrške-
ce n Lahkega, Radeč in Sevni-tati	so	bili	naslednji	rezul-
92? u	1.	OSZ Sevnica II
0s7«ogov, 2. OSZ Laško 882, 3. 826 <	Sevnica
3. Niko Malus 233, 4. Stanc Mirtelj 232, 5. Tone Polutnik 229 krogov idr.
Vse ekipe so dobile diplome, prav tako tudi prvUi pet najboljših strelcev, ekipa občinske Strelske zveze Sevnica II pa je dobila lep prehodni kristalni pokal, ker bo to tekmovanje poslej tradicionalno.	•
FRANC KRAPSE
KvaliHkacijskih tekmovanj za atletski pokal Slovenije so se v Ljubljani razen ljubljanskih in kranjskih atletov udeležili tudi Novomeščani. Med 200 atleti sta se izkazala predvsem Šimu-nič in Keržan.
Rezultati Novomeščanov; moški, 100 m: Simunič 11,2, Bratič 11,2; 200 m: Keržan 22,4, Bajer 23,4; 400 m: Keržan 50,4, Bajer 51,5; 400 m ovire: Križman 58,4; višina: Šuštar 185, Bartolj 180; daljava: Simunič 653; troskok; Simunič 14,35, Križman 13,01, Slajkovec 12,59; kopje: Spilar 60,13.
Ženske — 100 m: Zaletelj 12,8; 200 m: Zaletelj 25,9; 800 m; Papež 2:29,6; višina: Papič 150 cm; daUa-va: Tovšak 492 -cm, Avsec 481; kopje: Poredoš 30,28.
OBČINSKO PRVENSTVO -VIDEN NAPREDEK
Prejšnji teden je bilo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu občinsko prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke. Ob dobri udeležbi osnovnih šol se kaže pri tekmovalcih tudi viden napredek,
tako da lahko pohvalimo atletske debvce v osnovnih šolah v Šentjerneju, Novem mestu. Dolenjskih Toplicah, Mirni peči in Smarjeti.
Rezultati - pionirji, 60 m: Keržan 7,5; krogla; Stupar; 600 m: Košmrl 1:33,8; daljina: Kranjčič 534; višina; Gačeša 170; troboj; Žu-lič-136 (vsi OS Grm Novo mesto); 4 X 100 m; 1. Grm 48,3, Šentjernej 51,2.
Pionirke - 60 m: Zaljtclj 7,9 (Gfm); Višina: Papič (Grm) 150; daljava: Avsec: 460 (Grm); krogla; Judež 10.48, Penca 8.77 (obe Šentjernej); 400 m; Papič 63,2 (Grm); troboj: Gutman 149; 4 x 100 m: Grm 52,9, Šentjernej 56,1.
Ekipno - pionirji: Grm I 855 točk, Šentjernej 550, Bršlin 472, Grm II 412, Katja Rupena 348, Dolenjske Toplice 339, Smarjeta 243, Mirrta peč 133; pionirke; Grm I 954, Šentjernej 754, Katja Rupena 542, Grm II 411, Bršlin 402, Dolenjske Toplice 295, Mirna'peč 235 in Smarjeta 212.	|vj,	j.
Lisca; M. Plazar, D. Plazar, Starič 1, Rugelj 7, Mlinarič 4, Mejak, Popovič, Pesek, Žveglič 3, Pfeifer.
BREŽICE-OLIMPIJA 35: 27
S prepričljivo zmago so Brežičani dokazali, da so ponovno najresnejši kandidati za vstop v prvo slovensko rokometno ligo. Brežigani so odlično. igrali predvsem v prvem polčasu, ko so dosegli kar 22 zadetkov. V drugem delu so popustih, toda kljub temu zasluženo zmagali. Zadetke so dosegli Buziančič 9, Novak 8, Ban 6, Bršec 5, Vervega 3, Zore 2, Blatnik in Verstovšek po 1 zadetek.
M. JARANOVIC
Dvorana do praznika?
v ponedeljek dopoldan so ,J*ionirjevi“ delavci pričeli pripravljalna in zemeljska dela na gradbišču toliko let obljubljene športne dvorane, ki bo stala za osnovno šolo Katje Rupene v Novem mestu.
Kot je povedal član gudbenega odbora Robert Romih, se bo gradnja začela 15. junija. Nekaj časa se je ustavilo pri zbiranju denarja, sedaj pa so IMV, Krka - tovarna zdravil. Pionir in Novoteks svoje obveznosti že izpolnili, tako da čakajo še na ostala podjetja, ki so obljubila, da bodo s svojimi prispevki priskočila na pomoč te dni. Pionir je kot izvajalec del dal 200 milijonov kredita, odbor pa je za 200 milijonov kredita prosil tudi republiško TKS. Tako vsi v gradbenem odboru pričakujejo, da bo Novo mesto tako potrebno dvorano dobilo konec leta, če pa bo gradnja potekala brez ovir, jo bodo zgradiU do občinskega praznika novomeške občine.
V dvorani s površino 1.800 kvadratnih metrov bo okoli 750 sedežev in 300 stojišč. V njej bodo telovadili tako osnovnošolci kot srednješolci in športniki, uporabljali pa jo bodo tudi za razstave, kulturne prireditve, zborovanja, gospodarske razstave itd. Dvorana bo stda približno 15 milijonov dinarjev.
ENOTNOST - KOČEVJE 1 : O
V prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige so Kočevarji gostovali pri enaj,sterici Enotnosti in tekmo po izenačeni igri in številnih zamujenih priložnostih tesno izgubili.
Z. F.
ELAN - CEMENT 0:3
Novomeški nogometaši niso še nikoli zaigrali tako slabo kot v tekmi proti Cementu. leraU so brez volje Ul nenapadalno. K odmoru sta odšli ekipi z neodločenim rezultatom. V nadaljevanju -tekme so gostje zaigrali precej hitreje in kar trikrat potresli domačo mrežo.
Postaja milice Sevnica 788,
Radeče 751, 8. Postaja milice 660	Postaja	milice	Krško
krogoy.	milice	Brežice	580
2s5'^^*^®zniki:
drogov, 2.
1. Franc Pavlovič Roman Matek 236,
Kočevje: Bqq strelcev
strI^lJ?^°Nem letu bodo kočevski stvg	praznovali 20-letnico strel-
P^i	bodo še posebno aktivni,
vpij^^.^'nskem strelskem odboru je k| . deset-strelskih organizacij, 95	skupaj 600 članov in kar
letj. P’^^jcv in pionirk. V letošnjem ^ odbo poskušal občinski strelski Itjitj ^ yrste strelcev še pomnožiti. Za v'!?* '^odo imeli do’^re možnosti skonl	9• *^aže, je na kočev-
/cliko ljudi, ki bi radi znali do-
° streljati.
30-l P^2”ujemo v letošnjem letu ‘Ctnieo osvoboditve, bo odbor Al	več pionirskih, mladinskih,
in meddružinskih tekmo-ved •	odbom	se namreč za-
sni	*	svojim	delom krepijo
jPiOsni ljudski odpor, zato želijo, da prav v letošnjem jubilejnem letu ciovnih uspehov in zmag naučili ^ več občanov strelskih veščin.
IVAN RAZPOTNIK
ŠPORTNI KOMENTAR
Utrjevati množičnost
Igralke »Krke« tretje
v drugi ligi zmagala Žužemberk in Trimo
Še pred leti je bila m Dolenjskem košarka ob rokometu nerazvit šport, danes pa imamo v prvi republiški A ligi in V drugi ligi po dve ekipi, v dolenjski košarkarski ligi pa nastopa 11 ekip.
Tako ugotovitev, da je zanimanje za košarko pri nas zlasti med mladimi v zadnjih letih možno naraslo, ni nova. Pred leti so se Dolenjci s to dinamično igro najpogosteje srečevali šele na fakultetah, danes, je poštah košarka ena izmed panog, ki mladino privkči že v osnovni šoli.
Med prvimi, ki so se v naši republiki začeli načrtno ukvarjati	s košarko po
osnovnih šolah, je bila kranjska občina. Tako je v enem samem šolskem letu košarko treniralo okoli 200 pionirjev in pionirk. In prav ti pionirji so trenutno med najboljšimi v republiki. To so dokazali tudi Ha polfinalnem prvenstvu letošnjega pionirskega
košarkarskega festivala, na katerem so sodelovale tudi nekatere ekipe z Dolenjskega. Prav v Kranju so gostovali pionirji iz Novega mesta, Kočevja in Dolenjskih Toplic. V bojih za vstop v finale pionirskega košarkarskega prvenstva so se pomerili s kranjskimi ekipami in v lepih in izenačenih bojih tesno izgubili.
V polfinalnih bojih so nastopale tudi pionirke. Presenetile so predvsem igralke iz Brestanice, medtem ko so Bršlinčanke dokazale, da so nadarjene, manjka pa jim treningov.
Uspeh pionirjev in pionirk je tako za dolenjske košarkarske delavce smernica, po kateri tiaj nadaljujejo začeto delo. Ne bi bilo napak, ko bi v vseh devetih občinah organizirali pionirske košarkarske šole, v katerih bi najmlajše seznanjali s košarko in utrjevali množičnost tega športa.
J. PEZELJ
V 20. kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani gostovali v Celju in prvenstveno srečanje izgubili, igralke Krke pa so doma brez težav premagale gostje z Viča.
GABERJE - NOVO MESTO 3: 1 (11,3,-9,9)
Novomeščani, ki so še vedno na predzadnjem mestu na lestvici, so v nedeljo gostovali v Celju. Dobro so zaigrali v prvem in v tretjem nizu, ki so ga tudi osvojih. V nadaljevanju prvenstvenega srečanja so bili domači precej boljši in so zasluženo zmagali.
Novo mesto:	Lapajne,	(Joleš,
Babnik, Vernig, Jenko, Cotič in Primc.
Ljubljančani. Domači odbojkarji, ki so igrali z novim sistemom, so se izkazali s hi‘To igro, ki ji počasni gostje niso bili dorasli. Tekmo si je ogledalo okoli 80 gledalcev.
Ž UŽEMBERK - MOKRONOG
3: 2
V derbiju so v kvalitetni in zanimivi tekmi zmagali domači odboj' karji. Mokronožani, za katere nastopata Trebanjca Opara in Slak, so dobro zaigrali, toda priznati so morali premoč boljših domačih igralcev. Tekmo si je ogledalo 150 navijačev.
TREBNJE - V Trebnjem so prejšnji teden organizirali občinsko strelsko tekmovanje, ki se gaje udeležilo 9 ekip s 36 tekmovalci. Organizatorji so strelsko tekmovanje dobro pripravili, strelci pa so dosegli naslednje rezultate: Stanc Alojz 165 (SD Dob)/'^ndi Leskovec, (SD Dob) 152, Ig^ Slak 148, Marija Hercog 143, Peter Černič 135 (vsi SD Trebnje); ekipno; SD Dob 557, Trebnje l 476, Trebnje II 428 idr. (P. J.)
LESKOVEC - V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so v Leskovcu igrali rokometaši iz Sevnice in tekmo katastrofalno izgubili s 47:1?. Tekma je bila zanimiva le zaradi velikega števila zadetkov, ki so jih dosegli: N. Mlakar 8, R. Sribar 12, Radi 12, F. Starc 2, Pirc 5 in Janc 8. (L. S.)
BELA KRAJINA-KRIM 6:0
Medtem ko novomeški nogometaši v zadnjih tekmah izgubljajo, igrajo Črnomaljci vse bolje. Tokrat so brez težav odpravili enajsterico Knma, ki se je sicer predstavila z dobrim nogometom. Zadetke so dosegli: Karin dva, T. Weišs, Filipčič, Grgoraš in Furlič po enega. Po tej tekmi so
Crnomaljčani ušli zasledovalcem, novomeškim nogometašem, za šest točk in bodo skoraj gotovo letos osvojili prvo mesto.
KOČEVJE: PRVI CIMER
Prejšnji teden se je končalo odprto šahov^o prvenstvo Kočevja, na katerem je nastopilo 12 igralcev. Zmagal je Stefan Cimer, kije zbral 9 točk.	„	.
Vrstni red: Cimer 9, Ivič 8,5, Ofak, B. Mohar in Mestek 7, Pod-koritnik 6,5, Zupančič in Kirasič 6, Žilevski 4,5, Terbuc 3, Petrovič in Lapuh brez točke.
Z.F.
KAJ, KJE, KDO?
V slovenski košarkarski ligi (1 A) se bosta v Metliki pomerili ekipi domače Beti in novomeškega Novoteksa. Glede na to, da je Metlika znana po temperamentnih navijačih in da ima nekoliko bolj izenačeno moštvo, bodo domači gledalci po vsej veijetnosti videli tretjo zaporedno zmago domače vrste.
V slovenski rokometni ligi se nam tudi to nedeljo obetajo zanimivi boji. V Sevnici se bosta pomerili najboljši vrsti v ligi, domača Sevnica in ribnik Inles, Brežičanke bodo poskušale priti do točk v tekmi z Dobravljami, Liščanke pa bodo po vsej veijetnosti premagale Ste kla^eve rokometašice.
V slovenski odbojkarski ligi se tekmovanje približuje koncu. Dekleta bodo odigrala še zaostale tekme, Novomeščani pa bodo doma po skušali ^ premagati vrsto Bovca. Glede na to, da Bov čani v Novem mestu ne igrajo dobro, bodo gledalci - če bodo domači odbojkaiji dobro zaigrali — doživeli zmago. V drugi republiški ligi gredo Žužemberčani v goste k Bohinjčanom, k Trimu pride vrsta Jarš, Mokronog pa je prost.
KRKA - VIC 3 (13, 10,7,7)
1
Novomeščanke, ki so v prvem setu igrale precej neborbeno, so sc razigrale šele po izgubljenem nizu. Z dobro igro na mreži in v nolju so^ brez težav premagale slabe Vičanke' in osvojile dve novi točki. Čeprav vse ekipe še niso odigrale vseh tekem, je že znano, da so Novomeščanke osvojile odlično tretje mesto.
V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so za novomeško Krko nastopile; Fila, Rajer, 1'orte, Pilič, Adamič, Boh in Zevnik.
TRIMO - LJUBLJANA POLJANE 3 : 1
V prvenstveni tekmi druge republiške lige so v Trebnjem gostovali
Kakih 40 Pionirjevih delavcev se je v torek popoldne zbralo za osnovno šolo „l^tja Rupena“ v Novem mestu in začelo s prosto-voljjiim udarniškim delom pripravljala prostor za gradnjo nove .športne dvorane. Na sliki; Pionirjevi delavci in delavke v akciji.
BEBA MURN
IKEBANA
*' V <
Kratke vejice zelenja in trije vodoravno razporejeni irisi tvorijo moderno cvetlično dekoracijo, ki jo lahko uporabimo za različne prilike, Ker je nizka, je zlasti primerna za na sredino mize.
BoleilHM W»< /rgtfžPfcfl
S trudom do podjetja
O SKRBI POTOČANOV za razvoj lesne predelovalne industrije smo v našem listu že pisali. Dosti truda in požrtvovalnega dela je bilo treba, da se je zamisel o predelavi lesa uresničila. Pri tem je imela največ zaslug Kmetijska zadruga H rib-Loški potok. Ko so dozoreli pogoji in prvi objekti predelovalne industrije v vasi Travnik, je bilo nujno, da se ustanovi podjetje, ki bo začeto delo zadruge vodilo naprej. Tako so dobili Potočani prvo podjetje lesne predelovalne stroke z nazivom „Smreka“.
PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE iz Metlike in Drašič so imeli skupno praznovanje pomladi v brezovem gaju pod Vinomerom. Imeli so zelo lep kulturni spored, ki so ga pripravili prosvetni delavci z otroki obeh šol.
Vsi, ki so se letos udeležili občinskega praznika v Trebnjem, bodisi zvečer 14. maja svečane akademije ali lepe spominske svečanosti pred spomenikom 15. maja dopoldne, bodo potrdili, da je bilo praznovanje res množično in slovesno. Tako velike udeležbe na kulturni prireditvi v Trebnjem še ni bilo. Vse Trebnje je bilo v cvetju, vencih in zastavah.
AVTO-MOTO DRUŠTVO Novo mesto je priredilo v počastitev desete obletnice osvoboditve svojo prvo prireditev. Začelo se je z lovom na lisico. Sodelovali sta avto-moto društvi Novo mesto in Črnomelj. Lisico je lovilo 15 motoristov in 4 avtomobilisti. Vsega skupaj je bilo 40 lovcev.
VSAKO LETO pridobi najzaslužnejši športnik ali funkcionar Slovenije to čast, da osebno izroči maršalu Titu pozdrave iz Slovenije. Letos je ta čast prvič doletela Dolenjca - Milana Smerduja iz Novega mesta.
ZA ŠALO. ,,Mama, veš, tista vaza, o kateri praviš, kako je stara in da gre od rodu do rodu . ..“ „No, kaj pa je s to vazo? “ „Hm, najmlajši rod jo je razbil.“
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 20. maja 1955)
SLAB ZGLED - Najbolj vzoren voznik na Nizozemskem bi gotovo moral biti minister za promet. In Jan Pronk to ni! Ko • se je z avtomobilom vračal domov z dolgo v noč zavlečenega sestanka, na katerem so ob kozarčkih (!) razpravljali o posledicah pijanih voznikov, se je prevrnil v obcestni jarek. Policija je ugotovila, da je imel v krvi precejšen odstotek alkohola,zato so ga oglobili za 2000 guldnov (okoli 13.000 din) in mu odvzeli vozniško dovoljenje za devet mesecev. Kazen sicer ni majhna, toda zgled ostalim voz-nikom je slab!
MED ,PRIJATELJI“ -Avstralski potapljač Chris VVarner je postavil nov svetovni rekord „podvodnega bivanja med morskimi psi^. V velikem bazenu, v katerem so sc dolgočasili morski psi, je ostal pod vodo 54 UT. Prejšnji rekord. 50 ur, je bil postavljen v Angliji. Zdaj kolegi dražijo Chrisa, da so morski psi njegovi ..prijatelji^, sicer bi si ga gotovo privoščili za - malico!
TUDI V ZATORU - Skitch Henderson. znani ameriški glasbenik ja/.za in t.i. jazz-kapelnik. se trenutno nahaja v kaznilnici Allenvvood. kjer mora odsedeti 16 mesecev zapora /aradi tri leta zapored utajenega davka. Po zadnjih vesteh o njem kaže. da bo postal - kapelnik ka/nilni-škega orkestra! Lepo in prav; samo na gostovanja ne bo smel. razen morebiti v sosednje kaznilnice!
COKOLADlZhM - Že /jia-nim slikarskim ..izumom** je-Dieter Rot nedavno tega dodal še enega: slike ir) kipe dela izključno samo i/ - čokolade. Nimamo nič proti, švicarski obiskovalci njegovih ra/stav tudi ne. zanima pa nas, kako gledajo proizvajalci na to. da Dieter in že marsikateri drugi ..umetnik** še čokolade ne jedo. ampak jo barvajo, topijo, drobijo in mešajo s kislim /eljem. Znabiti, da bodo kritiki to smer umetnosti poimenovali čokolad i/.em!
MARLJIVOST Sovjetski pianist Svjatislav Richter je ob 60-letnici rojstva dobil visoko odlikovanje: postal je ..heroj socialističnega dela‘*v Richter ni poznan samo kot največji mojster igranja na klavir, ampak tudi kot najmarljivejši pianist. Vsak dan vadi po deset ur. tudi tedaj, kadar je na turnejah.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Hud in grozovit potres
(Iz Dobrave 27. maja. — Potres.) Tudi tukaj smo imeli dne 14. aprila ob 11. uri 17. min. po noči hud in grozovit potres. Prvi sunki bili so najsilnejši, med njimi bilo je 8-9 prav močnih. Do danes, ko to-le pišem, naštelo se je pri nas vsega skupaj že celih 135 potresnih sunkov. Prvi sunek bilje vertikalen in najstrašnejši, ki se je bil pa spremenil v pravo rešetanje, katerega ni* hotelo biti konec; ta je prišel od jugo-večerne strani. Vsi drugi prihajali so pa potem spćredno od izhoda in izhodo-severa. Ta silni element podrl je v našej fari pre-, cej dimnikov, razsul več manjših in večjih obokov, a vsa zidoN^a več ali manj razprezal.
(Koncert) v korist ljubljanskemu mestu, ki se je vršil 19. minolega meseca, obnesel seje vsestransko prav ugodno. Naš list je premajhen, da bi prinesel strokovno oceno, torej le na kratko omenimo, da je bilo občinstvo prešinjeno krasnega petja opernega pevca g. Termika; jako
dopadal pa je tudi ljubljanski kvartet ..Ilirija** s svoiuni milimi krasnimi glasovi.
(S n e g), ki je zapadel zemljo 16. maja. napravil je po celi Kranjski deželi veliko škodo zlasti v sadovnjakih, kjer seje drevje lomilo, in v vinogradih, kjer so se poganki polomili ali pa pozebli. Slaba letina se nam obeta.
(Naša živina) nam daje še premalo koristi, ker ne moremo njenih i/.delkov dobro razpečevati. Skrbeti bode, da se tudi v tem o/iru kaj ukrene in pomaga gospodarjem do lažje prodaje mleka in mlečnih izdelkov.
(Velike povodnji) so v šentviški fari pri Stični. Vasi Dob, Pece, Podboršt, Bič, Zagorica stoje v vodi. Na Dobravici stoji voda skoro do oken.
(Ščuko). 6 kil težko, vjci je v Krki nasproti Strmemu bregu Jakob Stopar. Nahajajo se baje tam še večje ribe.
(1/DOLENJSKIM NOV K' 1. junija IS95)
»Oči«zadim in plamene
Ne samo v kirurgiji, astronavtiki ali rudarstvu in še marsikje drugod, tudi v sodobnem gasilstVu se nena-'Vadno hitro uveljavljajo najnovejši dosežki znanosti in tehnologije. To je zgovoren dokaz, da odkritje tega ali onega aparata ni pravo odkritje, še najmanj' pa koristno, če se precej ne najdejo načini za njegovo praktično uporabo. V tem Jugoslovani sicer nekoliko zaostajamo, toda počasi bomo že nadoknadili zamujeno, saj imamo po svetu polno svet-Uh zgledov.
TŽco so v Združenih državah Amerike pred tremi leti izumili majhen, samo 3,5 kilogramov težak aparat, ki je bil najprej namenjen vojaškim potrebam,, zdaj pa ga zelo uspešno preizkušajo tudi v gasilstvu. Gre za ,J*ro-beye“, ki so na zunaj podobni zelo majhnemu televizijskemu sprejemniku. Njegova glavna značilnost j e, da odkriva in na posebnem zaslonu registrira nevidne infra rdeče žarke, ki jih oddajajo vsa živa bitja, pa tudi vroči* predmeti. Tako je s ,J*ro-beyejem“ možno tisto, do kamor sicer ne seže pogled človeških oči.
V velikih požarih, ko ga^ silci skozi dim in plamene ne morejo ugotoviti, ali se v zaprtih gorečih prostorih nahaja kakšen človek, s ,JPro-beyejem“ to hitro ugotovijo. Infra rdeči žarki, ki jih oddaja telo, na zaslonu aparata ustvarijo obris telesa na temnem ozadju. Tisti gasilci, ki znajo že zelo spretno ravnati z aparatom, razločijo tudi lase, obleko in celo to, ali v plamenih ujeti človek še diha ali ne. „Probeye“ omogoča tudi odkrivanje požarnih žarišč ter tudi mesto, kjer je na primer prišlo do kratkega električnega stika.
Čeprav je aparat šele v poskusni fazi, ga gasilci ne morejo prehvaliti in trdijo, da brez njega v prihodnje ne bo mogoče uspešno reševati ljudi ob velikih požarih.
Prava mojstrovina je viadukt, po katerem se vlak v Peruju vzpenja pod nebo.
Potniki v vlaku so »alpinisti«
Samo štiri železniške proge v Južni Ameriki imajo kontinentalni značaj ih povezujejo dežele z obeh strani Andov. Vsaka od teh prog ima tako burno preteklost (graditi so jih začeli v prejšnjem stoletju Britanci), da bi se dalo o njej napi-' sati cele romane. Ne zgodi se kar tako, da bi kje vozil vlak brez voznega reda, kot na primer gorska železnica v Argentini, kjer se nikoli ne ve, ali bo vlak vozil v ponedeljek aU četrtek, v torek ali soboto, ob tej ali oni uri. In to potnikov sploh ne moti, potrpežljivo čakajo na postajah tudi po nekaj dni.
Gotovo najbolj nenavadna železniška proga v Južni Ameriki pa tudi na svetu je tista, ki v Peruju povezuje dve vznožji Andov. Vzpne se nič manj kot na 5000 metrov nadmorske višine. Na to višino se vzpne po nekaj manj kot sto kilometrih, in to v glavnem v ravni liniji, torej brez serpentin. Ko vlak sopiha vkreber, postaja zrak vse redkejši in to potniki prenašajo dokaj razHčno. Domačini, ki se navadno vozijo v slabših A'ago-nih z ogromno ropotije in kletkami, polnimi kokoši, se ne vznemirjajo, kajti na redek zrak so navajeni. Toda tujcem „alpi-nizem“ z vlakom precej škoduje: pogosto bruhajo in padajo celo v nezavest. Zato se po vlaku nenehno sprehaja bolničar, ki nosi meh iz kozje kože, napolnjen s kisikom, in pomaga najbolj onemoglim potnikom.
Glede na temperaturne spremembe je pestra brazilsko-bolivijska železnica. Podnevi je tako vroče, da se potniki vozijo v odprtih tovornih vagonih, ponoči pa jih hud mraz prisili, da se umaknejo v zaprte vagone. Kajpak se selijo laliko samo potniki, ki so plačali vozovnice za prvi razred, ostali pa imajo na izbiro ali'vročino ali mraz.
I
1^
Slaba navade
Dandanes imamo slabe navade. Vsevprek kritizira^ ^<mo in opravljamo. Še tistega, kar je dobro, ne znamo več pravdansko pohvaliti. Ako se kdo upa kaj takega ' izreči, ga že obsojamo: „Le . kaj ima za bregom? Najbrž pričakuje kako korist za svojo hvalo. “
Oni dan sem spet zavil v krčmo. Menili smo se o tem, kar sem s pogledom premeril točajko Žefrančkovo Ančko pa zinil, da so me vsi slišali: „Glej, glej, tale je pa “Tčar čedna!"
Sele potlej, ko sem odhajal domov, sem se zavedel, da sem ga polomil. Moški so me postrani gledali, ženske pa stikale glaver kot bi jih ''imele zraščene. Vedel sem, da me opravljajo, kajti prav dobro sem slišal: ,J^ohotnež stari, le kaj si upa!"
Druga je pristavila: „Jej-hata, pa menda ni imel česa z njo! Stari dedec in mlada deklina, ja, veste, danes je vsemogoče."
Naslednji dan je že vsa fara govorila te o tem, da sem
v________________________-
se starina zagledal v Žefrančkovo Ančko, zato so nekateri kar naravnost vpraševali, kdaj bo poroka in če imava že kaj na poti.
Vidite,	take izkušnje
imam, kadar kaj rečem. Vsako stvar hudobni jeziki obrnejd po svoje. Ako bi dejal, da je lepo vreme in da se je zemlja ogrela, bi me takoj obsojali: aha, on že ve, prav gotovo ima stari kozel kakšne pregrešne namene za grmovjem.
Ljudje, ne bodite taki! Ne sodite drugih po svojem kopitu ali svojih pregrešnih mislih! Ako rečem, da je dobro vino, ni rečeno, da sem zavoljo tega pijanec. Ako občudujem lepo hišo, me ne more nihče prisiliti, da bi jo kupil.
forej tudi takrat, kadar pohvalim človeka, ne mislite zgolj slabo. Pohvalo rad sliši vsak, star ali mlad, reven ali bogat, in je velikokrat več vredna kot še tako velik kup novcev.
MARTIN KRPAN
Insekti in črvi • Jr^
hrana prihodnosti
prejšnje križanke
1
Hrane ni dovolj, je treba nove izvQre
Po mnenju nekaterih, gotovo kratkovidnih učenjakov, ki pr0' učujejo vzroke lakote, enega 0 štirih strašnih jezdecev Ap0^3 lipse, so za čedalje večje raZ^zJ« nosti lakote na svetu največ kriva tista prenaseljena na^aynt^ okolja, kjer ni mogoče Pr^ . zadostne količine hrane. Mar sistični ekonomisti se ugotovitvijo ne strinjajo koto krivijo predvsem zumno delitev zalog hrane so nakopičene v razvitem 1 hodnem svetu. Marksistom z pritrjujejo tudi nekateri razgledani meščanski e on misti in politiki, kajti zadnji P datki kažejo, da bo lakota hko dokaj hitro pokazala tudi visoko razvitim dežela
Po eni strani bi bilo l3^0 mogoče preprečiti s SP membami v mednarodnih e nomskih odnosih, z bolj črtno setvijo žita tam, kjet . za to ugodni pogoji; na dr & strani pa si različni znanstV^n prizadevajo odkriti način, k ^ priti do novih izvorov hrane-
Mehiška entomologinja ^ i Julieta R. Elordy je mnenja- ^ človekova prehrana ni nUJ g odvisna samo od kruha, m ^ | poveduje, da se bodo M . | kmalu začeli hraniti z ra. flV. | zmesmi insektov in cr s
					SK	tr	.M.	..	K'	Si.		
		i	'm	L	A	e	A		A	A/	r	/
i	k	1		£	R	A	R		r	A	«	T
1	1	1	us.		/	K	A	K.	A	6	i/	A
1	i	■		0	E	/l.		1	r	E	M	•.
	■	W-	X?	S	L	£	T	A/	1	C	A	
	E		/	A	V	A/	r	0	N	SKi	sss>	Ki
i.	L	A	2>	M	H	E	K	C	ss*	f	A	V
r	0	K.	/	J	E	C	ss	E	L	1	r	A
0	T	A	J	E	K	£T	m,,	K.	0	L	r	K
J	0	1>	Mtt	A-	T	1		O	P	0	A/	A
A-	S	A		n/	0	S		S	/1	T	A	N
s tako za la* nera-ki
(Ne)resnice z napako
osnovne značilnosti pe-^	. (tekočih) gospodarskih
ai\j sodi še nadalje visoka Qst (rast) cen.
^čiteljica je okarala mučen-[učenca), ker ni naredil do-
Ce zaloge (naloge).
^ telitvi (delitvi) je prišlo do terih pomembnih norosti a°vosti),
NARRAI • I IIICT
Med
kočih
STROJILO
(tto
PAPIGA
NABRAL: J. JUST
PRAŠEK ZA USE
DL
ČRNA
PTICA
VRSTA
ŠTRAJK
MAT. ZAPOREQ)El
KDOR RET E DELA
D L
DAVEK V DELU
FR. FILOZOF pozmviST) W.
>
>
Mir
KARINA
imi
TREPE-
TANJE
ŽENSKA.
KlLEtUJE
iUDM
JAVnST
eRNICA
ffiUc
DESTOVNIK
PRI KARTAH
BARVA.KI
jEMUE
MF
REPKA
NIKO
m!l
VI19JENJA
ZRAKO-
ALFI
NIPIČ
Železov flKSlB..
SPKIIIB
H
DL
HIPER-
OKSID
DVOJICA
LESK
VELIKA
POSODA
DOMOVINA
KIRKE
I^LOVAC
POSTOPEK
TISKANJA
ORANJE
ODMEV
PiSATEUI-CA PEROCI
AM.
lOBVESC.
AGENCIJA
POGAN
avboji so bili »ujetniki«
IllUIHIIlipgg—
n
'lunai<i Divjega zahoda pogosto niti konj niti pištol niso imeli
Lakota bo prisilila ljudi. bodo zadovoljili tudi s kr®
kom, napolnjenim s črvi.
A,
islin’^ I
Ko takole na hitro j^io-na to možnost, se nam dane začne' obračati Toda ne smemo pozabiti-insekti že dolgo prehrane v mnogih y	   Daljni^'.
(Mehika, Avstralija,
Bližnji vzhod, nekatera	|
dročja Afrike), pa tudi v vc . | mestih Zahoda obstajajo trg^^jj, | ne, kjer prodajajo hisejcte.	^
te s čokolado, ali pripra	|
na kakšen drug način- jo I doku^'i jih sploh ne rii	|
prehvaliti.	5
• del	i
Ljudje se bomo torej	|
prej morali sprijazniti z	|
jedilnikom, na katerem	|
tudi Insekti in črvi, ki le. | volj proteinov; vprašanje J jj | .ali bo to dovolj za odpra	^
lakote.
Ze Eleonora Aveling, hči Karla Marxa,je imela kavboja za proletarce in morebitne prihodnje nosilce revolucije. Leta 1903 je Andy Adams napisal „Dnevnik nekega kavboja**, knjigo, v kateri ^rdi, da kavboji niti najmanj ne sodijo v ameriško folklo-rti, še manj pa so lahko sim-»^ol hrabrosti, časti in pravice. Knjiga je doživela neuspeh tako pri bralcih kot pri kritiki; neki kritik jo je Ocenil takole; Preveč resnična, da bi bila lahko' tudi lepa!*^
Tako se je že na začetku |cga stoletja začela ustvaijati 'egenda o živopisnem življenju kavbojev; najprej s cenenimi romani, potlej s potujo-
čimi gledališči, ki'so kovala v zvezde izmišljenega kavboja Bucka Tayloija, naravnost hvaležna tema pa so kavboji postali za kinematografijo sredi tridesetih let, ki je z motivi dobrega in zla utrla pot t. im. vesternov, ki še dandanes polnijo kino dvorane.
Ob tej nenavadni legen-darnosti kavbojev so se hkrati pojavljale tudi trditve, ki so prave kavboje prikazovale kot popolnoma brezzna-čajne osebnosti. Prav v zadnjem času se zgodovinarji v Združenih državah Amerike spet na veliko ukvarjajo z raziskovanjem mita o Divjem zahodu. Tako je William Savage, profesor na univerzi
J
laneni romani, potujoča gledališča in filmi so ustvarili mit o kavbojih, ki pa so bili po mnenju nekaterih zgodovinaijev isto brezznačajne osebnosti.
v Oklahomi, izdal dokumentirano antologijo tekstov o dobi pospešienega naseljevanja prerije med leti 18o5 in 1895. Zanj so bih kavboji, kar pomeni že beseda sama, čisto navadni kravji pastirji; mladeniči, stari od 18 do 25 let, ki so se, nezadovoljni z delom na poljedelskih posestvih svojih staršev, vdinja-li pri bogatih rančerjih. Ka.vboji niso bih junaki, pogosto sploh niso imeli konja in še manj pištolo (da ne bi plašili živine). Živeli so kot „uietniki“ na rančih svojih delodajalcev, zaslužili so samo okoli 30 dolaijev, toHko kot delavci v tovarnah na vzhodu ZDA. Tisti, ki so hoteli živeti kolikor toliko dobro, so se morali ukvarjati z nepoštenimi posli.
Vse, kar je resnično v legendi o junakih Divjega zahoda, je po mnenju prof. Sa-vagea to, da so oboževaU pijačo in ženske, do tega pa so prišli zelo poredko. Ko se danes spet križajo kopja zgodovinarjev o pravi podobi kavbojev, ostajajo sociologi ob strani in pravijo samo, da bo mit o kavbojih in Divjem zahodu .zbledel zategadelj, ker se v Ameriki pojavlja nov, bolj stvaren način mišljenja.
260i000 karatov diamantov pleše
Diamanti niso le okras - Umetni so odpornejši
Ljudje prirejajo najrazličnejše plese, toda za „ples diamantov**, ki kajpak ni nič drugega kot razstava teh dragocenih kamnov, gotovo še niste slišah. Zadnji je bil leta 1908 v Parizu in takrat so evropski bogataši pokazali za deset tisoč karatov, diamantov.
Zdaj je zadnji „ples diamantov** v. marsičem prekosila moskovska razstava diamantov ,Almaz 75“. Gre za prikaz naravnih in umetnih diamantov, ki dosegajo skupaj kar 260 tisoč karatov. Razstavi se med seboj razlikujeta tudi po tem, da je 'bila pariška zgolj „razkazovalna**, medtem ko je moskovska tudi „delovna**; tamkaj so namreč razstavljeni skoraj vsi stroji, ki delajo s pomočjo diamantov. Le-teh ne uporabljajo samo draguljarji, uraiji ali steklaiji, ampak so že nenadomestljivi tudi v metalurgiji, strojegradnji, geologiji, elektroniki, kirurgiji itd.
Diamanti, najtrša tvarina, imajo skoraj ,4cozmično“ hitrost rezanja. V eni minuti prerežejo okoli 250 metrov pločevine iz zlitine in več kot pol kilometra traku iz barvnih kovin. Nekdaj so morali diamantne koi\ice menjati že po petdesetih obdelanih proizvodih, zdaj pa zaležejo tudi za devettisočkratno uporaba
Ta izboljšava gre na rovaš umetnih diamantov, ki so že precej zamenjali naravne. Umetni diamanti niso samo cenejši in lepši, ampak tudi trši in odpornejši do vročine. Naravni začenjajo svoje dobre lastnosti izgubljati že pri temperaturi ' 700 stopinj Celzija, umetni, ki jih naredijo s pomočjo izredno velik^a pritiska, pa zdržijo tudi do 1300 stopinj Celzija. Po tem se odlikujejo ravno sovjetski umetni diamanti, zato je za razstavo „Almaz 75** veliko zanimanja tudi v tujini.
13. Mnotica
vod, podoben sprevod-	P'‘ed	dobro	uro,
ko so nosili vladarja na g*	tokrat	tekle v
sveto reko solze	*	zibala na
čelu sprevoda naša P, ^	nkj	zagledala
čudovito palačo iz p®s pravljičnimi parki, je Kla^	najino!	Na
konju sva, ljubi moj
,JMa slonu!“ jo j®
^ovo veličanstvo.
Zuies! Ko so vstopili v vrtove, se podali v belo palačo, je bilo neizpodbitno; česa podobnega še niso uzrle oči naših popotnikov. Skrije se stari Rim, skrije Kartagina in cesar na Dunaju je v primeri z maharadžo pravi socialni ogroženec!
Najbrž ne bo primemo, dragi bralci, naštevati, s čim vse sta se sladkala Paradižnik in njegova soproga, kakšno kvadraturo stanovanjskih prostorov sta zasedla, > kakšnim tekstilom in nakitom se odevala! V času zategovanja pasu smo in tak klepet nas bi le od-
vračal od stabilizacijskih naporov.
Vrgla sta se torej naš junak in njegova žena v brezglavo potrošnjo, in ko je finančni minister zaprosil za sprejem ter poročal, da je inflacija v državi pr^oračila vsako razumno mero, je Parajana Prvi — tako se je imenoval naš maharadža — skomignil z rameni. „Pa natiskajte še pet senenih voz denarja! Kdo bi se ubadal z ugankami in zankami ekonomike — v Indiji Koromandiji, kije vendar ustvaijena za lepše stvari, . .!“
Dr. MILENA HADL
Črevesne
l(užne
bolezni
Na območju Dolenjske (občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Trebnje) je bilo v lanskem letu obvezno prijavljenih 2110 nalezljivili obolenj. Med temi zavzemajo prvo mesto črevesne kužne bolezni z 826 primeri, kar je več kot tretjina. Črevesnih kužnih bolezni je vedno več. Širjenje čre-. vesnih infekcij je predvsem posledica slabih higienskih razmer in nam kaže, da naše okolje ni čisto.
Med črevesne infekcije, ki so pri nas najbolj pogošte, spadajo predvsem razne vrste drisk, tifus, paratifusi in griža. Razen pri tifusu, kjer je v ospredju zelo visoka vročina, ki traja več dni, so pri vseh drugih črevesnih infekcijah v ospredju driske. To je pogosto odvajanje, blato postaja vedno bolj tekoče, primešana mu je sluz in večkrat kri. Bolnika prizadenejo zlasti krči v trebuhu, izguba tekočine in soli z blatom, pri tifusu pa še visoka vročina zaradi strupov, ki so v samih povzročiteljih.
Povzročitelji večine črevesnih infekcij pri nas so bacili, tifusni in njim podobni (salmonele), ter bacili griže (šigele). Glavne spremembe se med boleznijo dogajajo v steni črevesja. Tam se bacili tudi razmnožujejo in se iz črevesja izločajo. Zato so iztrebki bolnikov z drisko kužni, ker vsebujejo vedno povzročitelje bolezni. Če si po opravljeni potrebi te: meljito ne umijemo rok, lahko z rokami okužimo predmete, ki jih primemo. Na njih se okužijo potem roke drugih. Z rokami pogosto prijemamo hrano in si tako nevede zanesemo povzročitelje bolezni v usta. Krog je sklenjen: bacili pridejo v črevesje drugega, se tam razmnožijo in spet izločajo. Če napeljava pitne vode in odplak nista strogo pravilno ločeni, pridejo bacili iz iztrebkov kaj radi v vodo. Z uživanjem okužine vode pa se okuži veliko ljudi naenkrat.
Povzročitelji črevesnih kužnih bolezni lahko pridejo tudi v hrano. Hrana je zanje odlično gojišče in se v njej močno raznmožijo, zlasti če so na toplem in ne v hladilniku. Hrana je lahko že produkt bolne živali ali živali, ki je bila na videz zdrava, v resnici pa okužena. Velikokrat pa se okuži hrana nied pripravljajijem ali med nepravilnim shranjevanjem. Kuhanje in pečenje bacile uniči. Vendar hrano velikokrat uživamo surovo: slaščice, sladoled, sadje, zelenjavo. Če ljudje, ki to hrano pripravljajo, niso čisti in če okolje, v katerem hrano pripravljajo, ni čisto, zaužijemo s surovo hrano veliko bacilov.
Tudi pravilno pripravljena hrana vsebuje manjše število bacilov. Če jo takoj porabimo, to majhno število khc ne škoduje, če pa jo shranimo na toplem, se klice v njej močno razmnožijo in lahko povzročijo hudo obolenje.. V hladilniku sc klice težko razmnožujejo. Zaradi nečistega pripravljanja hrane in'nepravilnega shranjevanja že pripravljene hrane se pojavijo zastrupitve, ali bolje rečeno, okužbe s hrano. Če se to zgodi v živilskem obratu, zboli naenkrat veliko ljudi. Zato je nujno, da so prehrambni obrati brezpogojno higiensko urejeni in ljudje, ki tam delajo, zdravi in vzpjeni za tako delo. Tudi tega ne smemo pozabiti, da imajo pri prenosu bacilov griže veliko vlogo muhe!
Zdravljenje črevesnih kužnih bolezni je uspešno. A zakaj zdraviti, če lahko preprečimo? Bolni ljudje niso sposobni za delo in črevesne infekcije zahtevajo tudi svoje smrtne žrtve.
Proti tifusu in paratifuscfm lahko cepimo, a odpornost po cepljenju je le kratkotrajna. Zato je cepljenje obvezno le v izjemnih primerih, ko je nevarnost okužbe velika in neposredna. Glavno sredstvo pri preprečevanju črevesnih kužnih bolezni, ki so vedno pogostejše, je higiensko urejeno okolje, neoporečna preskrba s pitno vodo in vzgoja ljudi v osebni higieni in higieni okolja:
KOL-ERA
Kolera je, tako kot črne koze, karantenska bolezen. To pomeni, da je zelo kužna, da se je zelo lahko nalezemo. V kužnosti prekaša vse črevesne infekcije. V nehigienskem okolju sc bliskovito širi in imamo naenkrat veliko obolelih. Za kolero poznamo uspešna zdravila. Če pa naenkrat zboli veliko ljudi, je že težko vsem nuditi ustrezno pomoč.
Vendar kolera ni le zdravstveni problem. Kjer se pojavi, prinese tudi velike ekonomske izgube turizmu, ptometu in trgovini. Nihče ne gre rad na počitnice v deželo, kjer vlada ku/na bolezen, pa naj bodo počitnice še tako poceni. V zadnjih 10 letih je bila kolera prijavljena v več kot 40 deželah. Leta 1970 se je razširila v Sredozemlje. Na Bližnjem v/hodu in v Afriki se bo verjetno zadržala. Tako nam mora biti jasno, da smo vedno bolj ogroženi. Vnosa kolere verjetno ne bomo mogli preprečiti, lahko pa še pred tem veliko storimo, da se bolezen pri nas ne bo mogla širiti ali celo zadržati. Ker je kolera bolezen slabe higiene,bolezen „umazanih rok**, dobro vemo, da seje bomo ubranih le s poostreno higieno.
Povzjočitelj kolere je kot vejica zavit bacil. Bolniki ga izločajo z blatom. Od tam pride v slabih higienskim razmerah predvsem v vodo. V na videz čisti vodi preživi 7-13 dni. Z uporabo take. neprekuhane ali nerazkužene vode se okužimo. Redkeje sc bolezen prenaša z okuženo hrano in le izjemoma bd boinika na drugega človeka. Bolnik torej le redko direktno okužuje ljudi okrog sebe, ampak samo posredno, ker okužuje vodo in z njo tudi hrano. V higiensko urejenem okolju se to ne more zgoditi.
Bolezen sc začne naglo, s hudimi driskami. Bolnik kmalu izloča namesto blata le še vodo, v kateri plavajo delci odmrle sluznice črevesja. Izguba velike količine tekočine in potreb-nili soli iz telesa bolnika najhuje prizadene, in če mu teh snovi hitro ne nadomestimo, lahko umre. Z antibiotiki uničimo bacile in bolnik ni več kužen. Odpornost (imunost) po preboleli bolezni je kratka, ne traja niti eno leto. Tudi po cepljenju, ki je proti koleri v rabi, preneha imunost že po pol leta. Zato se na odpornost jjudi in na cepljenje sploh ne moremo zanašati.
Najuspešnejša ovira za širjenje kolere sta sanirano okolje in velika osebna' higiena prebivalstva. Treba je predvsem skrbeti za liigiensko preskrbo z vodo, za stalno urejanje kanalizacije in odplak, za izgradnjo sodobnih javnih stranišč in umivalnic na krajih, kjer se ljudje množično zbirajo (semnji!), -treba je sanirati naselja, ki so brez kanalizacije, prehrambne objekte in šole. Ljudje pa moramo skrbeti za dvig osebne higieno.
Vsi ti ukrepi ne bi le preprečili širjenje kolere pri nas, ampak bodo predvsem pomagali |)ri preprečevanju drugih črevesnih kužnih bolezni, ki nas vedno bolj ogrožajo.
POTA IN STIt^
Dežurni
poročajo
MOPEDA NI NIKJER - V noči na 12. maj je nekdo odpeljal Petru Zajcu, ki stanuje ob Težki vodi, moped modre barve z registracijsko številko NM 58-167. Moped je čez noč stal na dvorišču domače hiše.
ZAJKE SO UKRADLI - 15. maja so imeli tatinski obisk pri Medvedovih v Grčvrhu pri Mirni peči. Iz zaklenjenega hleva so izginile štiri zajklje.
DIMNIK SE JE PREGREL? -16. maja okrog 4. ure zjutraj je v oddelku apreture v Novolesu nastal požar. Kaže, da seje pregrel pločevinasti dimnik, ki je izpeljan iz peči na nafto. Stena in streha ob dim-iiiku sta začeli goreti, nakar so takoj poklicali gasilce. Ti so požar pogasili. Gmotne škode je za 2.000 dinarjev. Kot so ugotovili, je do požara prišlo zaradi okvare na peči, vendar to še raziskujejo.
VLOMILCA JE VIDELA - 18. maja zvečer je nekdo vlomil v osebni avto Marije Zupančič iz Novega mesta. Avto je bil parkiran pri kegljišču na Loki. Vlomilec je odnesel fotoaparat, lastnica pa je vlomilca š^ videla pri avtu, vendar je takoj pobegnil, ko seje približala vozilu.
PREVRAČANJE PRI PODGRADU
Na gorjanski cesti se je pri odcepu za vas Podgrad 13. maja opoldne zgodila huda nesreča, ki je terjala
Prilika dela tatu
Z nadvoza pri Trebnjem je lepo opazovati promet po magistrali, manj prijetno pa je, če se spomniš, da je 45 km te ceste čez dolenjsko območje najbolj nevarnih. Zaradi nepravilnega prehitevanja, prevelike hitrosti in prekratke varnostne razdalje so dan za dnem karamboli, posebno pogosti pa so v času turistične sezone. Vsak čas se bo začela, zato je potrebna posebna previdnost! (Foto: R. Bačer)
Peš je »tankal« na črpalkah
Spreten goljuf je na štirih dolenjskih črpalkah izvabil nad 2.000 litrov nafte, denar v gotovini, potem pa velikodušno odobril nagrade
z nenavadnim primerom goljufije je imelo nedavno tega opraviti novome^o občinsko sodišče, ko je obravnavalo primer Milorada Džajića, brezdelneža iz okolice Lukavca. Z njim vred so se pred senatom, ki mu je predsedovala Marija Kastelic, znašli še njegovi
kar za 90.000 dinariev škode, m pa šlo tudi brez ranjenih.
Peter Smajdek iz Regerče vasi je vozil tovornjak proti Novemu mestu, v ovinku pa je na mokri cesti vozilo zaneslo ravno takrat, ko je naproti pripeljal z osebnim avtom Jože Drab s Ptistave. Drab je zavil, da bi se izognil tovornjaku vendar je vseeno zadel vanj. Osebni avto je potem zasukalo, da je obstal na robu ceste, po nesrečnem naključju pa je takrat pripeljal z metliške smeri tovornjak Jože Kužnik iz Srebrnič.
Ko je ta opazil nesrečo, je močno zavrl, vendar je tudi njegov avto zaneslo: zdrknil je na bankino, nato pa po strmini navzdol. Med prevra-čamem je Kužnik padel iz avta in se poškodoval, prav tako pa je poškodovana sopotnica Terezga Drab. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer pa so na zdravljenju obdržali le Kužnika.
trik pomagači
Džajič se je septembra lani pojavil na bencinski črpalki v Črnomlju in uslužbencu Francu Hudelju ves obupan natvezel zgodbo: „Sem uslužbenec Avtoprometa z Reke. Za vojaštvo vozimo material, moj sopotnik je odpeljal, mene pa‘pustil brez denarja. Pomagaj mi, saj si menda tovariš ...“ Džajič je vedel, da ima Petrol z reškim podjetjem .pogodbo. Tako je nagovoril Hudeljo, da je izdal lažno dobavnico, češ da je Džaji-ĆU natočil 536 1 nafte za okrog 1.634 din, iz blagajne pa mu je dal še 1.334 din v gotovini, nakar mu je spreten goljuf velikodušno dal za nagrado 30 din. Potem ga niso več videli ...
10. oktobra je prispel v Trebnje in s podobno zgodbo o okvari tovornjaka, ki da stoji pri Ponikvah, spet naplahtal črpalkarja Branka Dragana, da mu je izstavil lažno dobavnico za 737 litrov plinskega olja. Spet je dobil nekaj denarja in dal za nagrado 547 din. Cez teden dni jc znova prišel v Trebnje, koje bil v službi na črpalki Janez Femc in tudi njega pripravil do tega, da je v doku-
PREVRNILPOD NASIP
S 15.000 dinarji gmotne škode in poškodbo šoferja se je končala prometna nesreča, ki se je pripetila 13. maja na Čatežu. Franc lOrajšek iz Šentruperta je peljal vlačilec proti Zagrebu in prehiteval tovornjak, ko je naproti privozil drug avto. Kraj-%k je zaviral in se umikal, pri tem pa ga je zaneslo, da se je prevrnil 5 metrov globoko po nasipu.
mentih pukazal lažno tankanje za 683 litrov nafte, iz blagajne pa je
V ZENSKO PA V ŠKARPO
18. maja popoldne je po nekategorizirani cesti od svojega doma na Bizeljskem peljal z avtom po klancu navzdol v vas Stanko Urek, naproti pa so prihajale peš tri žen^e. Urek je iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal v levo in zadel 76-letno Franči^o Smeh, zatem pa se je zaletel še v škarpo in se prevrnil. Poškodo-vanko so odpeljali v bohiiš-nico, na avtu pa je za 10.000 din škode.
DELAVCA JE PODRL
Italijanski državljan je 16. maja dopoldne vozil z avtom iz zagrebške smeri proti Ljubljanij. pri bencinski črpalki na Čatežu, kjer popravljajo cestišče in je bila njegova smer zaprta, je zavil v levo. Italijan jc opazil naproti voziti avto, zato seje skušal umakniti, pri tem pa je zadel v delavca Antona Potokarja iz Čerine pri Brežicah. Potokar je bil poškodovan in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
Novi zakon o temeljih varnosti cestnem prometa je poostreno zadouil vse udeležence v prometu, da ne spravljajo v nevarnost zdravja aU življenja drugih ljudi ter da ne poškodujejo ceste ali objektov na cesti in ne ovirajo prometa. Med udeležence v prometu uvršča zakon tudi pešce, kadar hodijo po cesti; to pomeni, da se morajo ti ravnati po predpisih, ki urejajo promet. V zakonu je namreč vrsta določb, ki so namenjene samo za pešce, vendar ne samo za njihovo osebno varnost, ampak jim nalagajo tudi dolžnosti.
rumeno luč) in iti čez cesto ted^, kadar ti dovoljujejo prehod (zelena luč). Prav tako se morajo ravnati po znakih, ki jih daje pooblaščena oseba (miličnik), kadar ta ureja promet.
Na novomeškem mostu čez Krko je rumena tabla z napisom: „Pešci, hodite po levem ploč-niku“. To opozorilo je’za pešce izjema od ^lošnega pravila za hojo pešcev.. Po splošnem predpisu bi se sicer smel pešec, ki gre čez novomeSci most, kretati po levem ali desnem pločniku, vendar mu omejuje to pravico opozorilni napis. Ožina mostu
(od prvega 'somraka do popolne
zdanitve) ali podnevi, če je vidljivost, morajc gonjači nositi najmanj spredaj
zmanjšana
Pešci, hodite pravilno!
Temeljno pravilo za hojo pešcev je, da pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču, t.j. po tistem delu ceste, ki je namenjen predvsem za promet vozil, in ne na njem postajati. Zato zakon predpisuje, da morajo hoditi peša na cesti, ki ima pločnik, po pločniku. S tako hojo bodo pešci osebno najbolj varni in tudi ne bodo ovira na cesti. Če
r — ------
morajo hoditi čim bliže evidt
prometa vozil. Pri slabi
rajo 1
robu cestišča, skrajno previdno in tako, da ne ovirajo ali preprečuje ■	-	-	-
I« že upravičeno gredo po vozi-
obi n t£ iuiejo
vidljivosti ali gostem prometu pa morajo hoditi drug za drugim.
Pešci so dolžni iti čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti. Če so na cesti zaznamovani prehodi (zebre), morajo iti pešci čez Cesto na takih prehodih. Izven teh prehodov smejo iti čez cesto samo, če so ti več kot lOO m oddaljeni od njih. Tudi pešci morajo upoštevati svetlobne prometne znake (rdečo, zeleno,
ter velik osebni promet, vozovi in avtomobili so utemeljeno narekovali pooblaščenim organom tako rešitev, ki jo je, kakor moremo ugotoviti, praksa potrdila, saj je od tedaj manj prometnih nesreč na mostu. Zato sc morajo pešci ravnati po tej zahtevi, kije izdana tudi za njihovo osebno varnost.
Drugače pa je pravno urejena hoja za peš(^, kadar hodijo po vozišču na javni cesti zunaj naselja. Zakon obvezuje take pešce, da hodijo ob levem robu vozišča v smeri hoje. Samo izjemoma smejo hoditi pešci ob desnem robu vozišča, če jc to zanje varnejše (nepregleden ovinek, prepad, plaz). Pač pa se morajo premikati pešci, ki potiskajo Kolo, motorno kolo, vozičke ali ki tvorijo organizirano kolono <vojaki) ob desnem robu vozišča v smeri gibanja. Prav tako smejo gonjači goniti živino samo čim bliže desnemu robu ceste. Če jo vodijo ponoči
eno belo ali rumeno luč in eno rdečo luč zadaj; lahko pa uporabljajo ustrezne odsevajoče snovi.
Pešci, ki ne upoštevajo predpisov za hojo pešcev, storijo prekrške in so lahko kaznovani takoj na mestu z denarno kaznijo 20,00 din; če pa je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se lahko kaznujejo z denarno kaznijo od 50,00 do 300,00 din. Seveda lahko stori pe&c tudi kaznivo dejanje, t.im. prometna kazniva dejanja, če je s svojo nepravilno hojo (n.pr. z nenadnim prehodom čez cesto, zaradi vinjenosti in dr.) povzročil prometno nezgodo, ki je imela za posledico telesno poškodbo ali celo smrt ene ali več oseb ali večjo premoženjsko škodo. Za taka kazniva dejanja bo lahko pešec sodno kaznovan z denarno Kaznijo, z zaporom ali s strogim zaporom.
Kršitev predpisov za hojo pešcev pa ima tudi vpliv pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti. Pešec, ki je kršil pravila za hojo pešcev in pri tem utrpel škodo, jc odškodninsko soodgovoren. Zato bo tudi njegov odškodninski zahtevek ustrezno zmanjšan. Če bo torej pešec hodil zunaj naselja ob desnem robu vozišča v smeri gibanja, ne pa ob levem robu, kot je predpisano, in ga poškoduje za njim prihajajoče vozilo, je podana peščeva sokrivda. V takem primeru ocenjuje sodna praksa krivdni delež pešca od 1/5 do 1 /4, torej bo tudi za ta delež zmanjšana višina odškodnine.
Stefan Simončič
dobil 1.600 din in, jasno, ponudil nagrado.
Nazadnje je 26. 10. 1974 opravil Džajič lažno tankanje na Čatežu, kjer je na enak način pretental uslužbenca Slavka, Černeliča, da je izdal dobavnico za 537 litrov nafte, izvabil je 1.107 dinarjev in se spet izkazal kavalirja za storjeno uslu^.
Džajič je tako storil 4 goljufije, črpalkarji pa so se zagovarjali zaradi vpisovanja lažnih podatkov v uradne listine, zaradi neupravičene izročitve denarja, 'zaupanega v službi, in zaV3, ker so sprejeli nagrade. Medtem ko je glavni obtoženec Džajič, ki je malo pred temi kaznivimi dejanji prišel iz zapora, vse priznal, so tudi črpalkarji, razen Femca, povedali, da jih je prelisičil in da je bilo tako, kot pravi obtožba. Edinole Femc je menda še isti dan posumil, da nekaj ni v redu, zato je manjkajoči znesek v blagajno plačal sam, še preden je službo predal drugemu kolegi. On krivde ni priznal.
Občinsko sodišče je izreklo naslednje kazni: Džajiču so prisodili 2 leti in 2 meseca zapora; Branko Dragan in Slavko Černelič morata po sodbi plačati po 1.000 din denarne kazni, obsojena pa sta bila še na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Femcu so prisodili 9 mesecev zapora, pogojno za 4 leta, odsotnemu Hudelji pa bodo sodili posebej. Sodba še ni pravnomočna.
Ni mu uspelo
Obtožba zaradi gospodarskega kriminala
- Anton Krušnik, poslovodja Cvetličarne št. 1 v Brežicah, je po nalogu preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu v priporu. Okrožni javni tožilec je namreč zoper njega vložil obtožnico, ki ga bremeni suma kaznivega dejanja ponarejanja in uničenja uradnih listin' ter grabeža.
Krušnik naj bi po obtožbi izstavil dve lažni dobavnici brežiškemu Hortikulturnemu društvu za okrog 70.000 din dobavljenega blaga; tako je poslovalnico razbremenil za tolikšen znesek. Razen tega naj bi iz dnevnih izkupičkov postopoma vzel 30.500 dinaijev, od katerih je rečeno, da je 3.000 din porabil zase, 27.500 din pa je v imenu Hortikulturnega društva nakazal svojemu podjetju Agrarii v Brežicah, da ne bl,kaj posumili. Tako je hotel prikriti primanjkljaj v cvetličarni, za katero je bil kot poslovodja odgovoren.
PREHITRO SKOZI PODVOZ
14. maja je pri odcepu ceste iz Krškega proti Kostanjevici dokaj hitro pripeljal z avtom Janez Hočevar iz Gorice in ni upošteval omejit-.ve, naproti pa je z glavne ceste navzdol pripeljal tovornjak Franc Novak iz Trnovca. TrčUa sta, na avtomobilih pa je za okrog 15.000 dinarjev škode.
V VOZ JE TRČIL
15. maja ponoči je v Dol. Prekopi precej zaropotalo. Skozi vas je vozil osvetljen vprežni voz Anton Miklav-
čič iz Malene. Za ojim jc pridrvel avtomobilist Stanislav Jevnik iz Kočarije in se v voz zaletel. l*ri tem jc bil laže poškodovan Ivan Kržišnik iz Kostanjevice, sopotnik na vozu, medtem ko je na avtu in vpre«>i za 15.000 dinarjev škode.
Odmor med delovnim časom — malica — Je našim delovnim ljudem zajamčena. Vemo pa, da marsikje malica traja dosti dlje kot 30 minut in da ponekod tudi večkrat malicajo. Stranka lahko pride v to ali ono pisarno, ker je vse odprto, na mizah so ženske torbice, uslužbenk pa nikjer. Tako priložnost je spreten zmikavt nedavno tega izkoristil ravno v Novem mestu, zato smo v nekaj kolektivih po Dolenjski po-vprašaH, kako je glede tega pri njih.
ZORA KAZAKOVIČ, uslužbenka Keramike v Bršlinu: „Trije smo v sobi in nikdar se ne zgodi, da bi bila pisarna odprta, v njej pa nikogar. Me ne hodimo v jedilnico na malico, pač pa imamo navado malico prinesti na delovno mizo. Če se izjemoma zgodi, da vsi trije odidemo za kak trenutek ven, zagotovo zaklenemo. Nas ne bi mogel nihče okrasti."
BERTA KIRM, administratorka pri podjetju TIP-TOP, Trebnje: ,J>ri nas nepoklicani ne hodijo v tovarno, zato nimamo navade zaklepati, če gremo na malico. Sicer pa sem jaz tako vedno brez denarja', zato bi tat slabo naletel, če bi se lotil moje torbice. Morda smo res preveč brezskrbni, ampak v našem kolektivu dosJej ni bilo tatvin.“
BRANKA . HAUPTMAN, vzgojiteljica v vrtcu Metlika: „Pri nas ima vsak zaposleni svojo garderobno omarico, kamor, shranimo obleko, medtem ko imamo ženske torbice pri sebi, bodisi v pisarni ali v igralnici. Nimamo navade večjih vsot de-n^a nositi s seboj in nepoklicani človek ne bi mogel priti kar tako v našo ustknovo. Med malico ne hodimo iz stavbe, mislim pa, da še malo več previdnosti vseeno ne bi škodilo.
R.B.
POTOK: KO JE PREHITEVAL - 12. maja popoldne se je Jože Konte iz Lopate peljal z osebnim avtom proti Straži in pri Potoku prehiteval tovornjak, ko je opazil naproti prihajati drug avtomobil. Za preprečitev nesreče jc bilo prepozno, zato sta Konte in voznik naproti vozečega avta Ladislav Urbančič iz Poljan trčila. Škode je za 6.000 dinarjev.
RUMANJA VAS: OBA STA ZAVIRALA - 13. maja popoldne je od Novega mesta proti Toplicam vozil Sapo v avtobus Milan PrKat iz Zagorice. V Rumanji vasi je naproti pripeljal s tovornjakom Jože Bosina iz Podgorja. Čeprav sta oba voznika
pred srečanjem zavrla, je prišlo do trčenja. Tovornjak je zaneslo bus, škode je za 12.000 din.
NOVO MESTO: TRIJE PRI PREHODU - 13. maja je Novomeščan Anton Vidic vozil osebni avto iz Bršlina proti mestu in na Ljubljanski cesti pred prehodom za pešce ustavil. Za njim je vozil avto Jože Rajšel z Malega vrha, ki je trčil v Vidičev avto, v Rajšlev avto pa se je zaletel šc kombi, v katerem je sedel Novomeščan Vlado Ilič.-Na vseh treh vozilih je za 5.000 din škode.
TE2KA VODA: PO NASIPU NAVZDOL - 13. maja popoldne je Alojz Hodnik iz Novega mesta vozil avtp proti Metliki, pri odcepu za Gor. težko vodo pa. je na mokri cesti vozilo zaneslo pod nasip pod cesto. Gmotne škode je za okrog 7.000 dinarjev.
MAČKOVEC: S STRANSKE CESTE - Šoferski kandidat Franc Krušeč iz Otočca je 13. n'iuja z inštruktorjem Francem Bojancem vozil avto od mesta proti Mačkovcu, v vasi pa ju je prehitel z osebnim avtom domačin Viktor Medved. Ni šc popolnoma prehitel, ko jc prišlo do nesreče, kajti s stranske ceste je nenadoma pripeljal z avtotn Franc Lužar. Medved in Lužar sta trčila, nakar je Medvedov avto odbilo še v avto, v katerem sc Je učU voziti Krušeč. Franc in Zofka Lužar iz naselja Pod Trško goro sta bila poškodovana in odpeljana v bolnišnico, gmotne škode pa je za 6.500 dinarjev.
GOMILA; POKROV / SE JE SNEL - Novomeščan Anton Klevišar jc 14. maja okrog poldne vozil tovornjak z Mirne proti Trebnjemu, med potjo pa je tovornjak v ovinku zaneslo na travnik, kjer jc obstal na strehi. Ugotovili so, da se je med vožnjo snel pokrov rezervoarja za gorivo, ki je potem teklo pod zadnja
kolesa. Gmotno škodo cenijo 18.000 dinarjev.
ZALOG: SUM NA MALICA^ - 22-letni Anton Potokar iz ^ov^^ mesta je 14. maja popoldne vo:^ osebni avto od Prečne proti Pri odcepu proti Zalogu je pr®^‘ val kolesarja, tedaj pa je avto slo v grivo ob cesti. Avtomobil J prevrnil na streho in obstal na sih, pri prevračanju pa sta se po» do vala sopotnika Stane Saje in ko Petrič, oba iz Nov^a jj! Gmotno škodo cenijo na 8-OOJj narjev, voznika pa so osumiU* •' vozil pod vplivom alkohola.
Je še koga
napetnajstil?
14. maja so avstrijske izročile našim organoin ^ letnega Igoija Vehovca iz ^ žemWka, ki je lani pobeg®** čez mejo.	.
Za Vehovcem so razpisali ker je osumljen goljufij, v priporu, kjer bo počakal je kazni pred sodiščem. Znano je. “ J ^ Vehovec, čeprav brez zaposu^^’ imel precej denaija, saj ga belo zapravljal po Ijubljanacih >	.
lih. Za večjo vsoto denaija je oP najstil Ljubljančanko Tatjano -j gant, s katero sta se pogodila, bo priskrbel v Suhi krajini	^
za vikend. Našel je zemlji^, g gospodarskim poslopjem vred, ^ ga je bilo potrebno	yse
Vehovec se je ponudil, aa f„nka uredil, nakar mu je	jn	ni
dala večjo vsoto denaija. Naredi nič, pač pa je izginil.	..	^
Domnevajo, da jc .osleparf* ^ kakega občana, zato naj se javijo . milici ali na UJV Novo mesto vs»
vedo za njegove podvige.
R.B-
TRČIL IN ODPELJAL
Peter Plut iz Otovca je maja zvečer vozil avto iz
16.
Se-
miča proti Gradcu, v ovii^ ^ pa mu je med potjo naproti drug avto, ki je srečanjem, zadel Plutovo y zilo, nato pa naglo odpelj^ ’ Na Plutovem avtu je za 3.000 dinaijev, za po^J' lim voznikom pa poizveš
DOLENJSKI LIST
Št. 21 (1348) - 22. mojol^
Stran uredila: RIA BAČER
GETRTK0V INTERVJU
Injekcija ustvarjalnosti
Dijakinja Dušanka Janićijević je že drugič zapored dobila nagrado na razpis tovarne »Krka«
Dušanka Janićijević je ena od trinajstih dijakov z Do-lenjsk^a, ki je minuli teden prejela nagrado za nabgo, ki jo je poslala na razpis Sklada Krkinih nagrad. Njena naloga, ki nima na videz z dejavnostjo tovarne „Krka “ nobenega opravka, nosi naslov .JCultumi spomeniki v Novem mestu“.
Dijakinja tretjega letnika novomeške gimnazije, ki se je v šestem razredu osnovne šole s starši iz Beograda preselila v Novo mesto, trdi, da jo je na razpis opozorila P>"of. Stanka Florjančič. Dušanka bo študirala medicino; v razpisu je opazila pretežno strokovne teme, zato se je odločila, da bo skušala napisati nekaj, kar bi moral vedeti,ali bi koristilo vsakemu novomeškemu intelektualcu. Torej „Kulturni spomeniki v Novem mestu".
Dušanka Janićijević: .Napisala sem samo tisto, kar bi nioral vedeti vsak Novo-*neščan“,
y,S pomočjo Boga Ko-upravnika Študijske
f^mmice,‘t poudarja vlogo Mentorjev Dušanka Janičije-vić, „sem med drugim ugotovila, da Tintorettijeva slika žetega Miklavža, ki jo lahko občudujemo na Kapitlju, ni-^ primernega oJ^ira. Predeč obrtniški je ta okvir, da
bi lahko poudaril vsebino, kateri služi. To je morda malenkost, ki jo opazijo samo strokovnjaki, vendar se mi zdi pomembno to tudi objaviti. Je pač vedno tako, če si natančen in radoveden, da skušaš tuje mesto, ki je postalo tvoje, spoznati bolj podrobno kot . domačini. Tintorettijeva slika je seveda samo primer v mozaiku nevednosti, ki bi morala biti vednost.
Tako imenovani fenomen Krkinih mgrad znova dokazuje, da ima gospodarska organizacija lahko resničen posluh za ustvarjalnost in ceh nekaj več. „Krki'* moja letošnja naloga, lani sem tudi dobila nagrado za razmišljanje o možnostih turizma na [)olenjskem, ničesar ne doprinese, vendar dokazuje, da mislijo v „Krki“ manj utesnjeno, kot smo sicer vajeni v vsakdanjem vsakdanjiku. Skratka: spodbuja najširšo ustvarjalnost. “
Ce smo pravilno razumeli Dušanko Janićijević, nekdo v Novem mestu vendarle ima posluh za navidez nepo--membne stvari, ki pa so splošnega družbenega pomena. Razveseljivo je tudi dejstvo, da to ugotovi dijakinja tretjega letnika gimnazije, ki niti ni kakšen „gulež'\ Darinka ima namreč ob učenju še dovolj prćstega časa za ples, bila je na evropskem prvenstvu v znanju francoščine, je v gimnazijski strelski reprezentanci.
Če se zdaj vrnemo na temeljno temo: „Kulturni spomeniki v Novem mestu“, ni odveč pov^datU da je Dušanka lepo rekla, da so spomeniki tudi zapisane besede tukaj rojenih ljudi peresa, ki pa jih, žal, premalo beremo. Je že tako,, da spomenike merimo na metre in ne na
M. BAUER
5
S
5
5
N
5
5
5
S
I
1
MINI ANKETA:
,^a mladih svet stoji!“ rečemo ponavadi. Kajpak so tudi taki, ki se s tem ne strinjajo, toda te lahko pustimo ob strani. Mladi se dan’ za dnem znova izkazujejo, na mnogih področjih družbenega življenja se kaže delo njihovih rok; veliko jih je, ki imajo odgovorne delovne naloge, katerim se starejši ne bi bili kos. Čeprav bo letos dan mladosti na nedeljo, se bo mladina kljub temu lahko postavila s številnimi delovnimi uspehi; spomnimo se samo, da so prav zdaj v teku mladinske delovne akcije in mladi pomagajo graditi tam, kjer je to najbolj potrebno. Tokrat smo mlade občane spraševali, kako gledajo na vlogo mladine v vsakdanjiku. Odgovori ne presenečajo;
»Na mladih svet stoji!«
Minuli ponedeljek so v socialistične Jugoslavije
prostorih novomeške gimnazije odprli izredno zanimivo razstavo „30 let , ki jo je pripravil Muzej revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Razstava prikazuje našo socialistično revolucijo in njenfe dosežke od vstaje leta 1941 do današnjih dfni inje posvečiena 30-letnici osvoboditve. (Foto; S. Mikulan)
Trden krog znanosti in dela
Krkine nagrade so potrditev dejstva, da ta kolektiv resnično skrbi za povečanje mladega rodu raziskovalcev - Razpis presegel republiške okvire
„Pet let bi bil skromen jubiTej, če ne bi bila ideja teh nagrad globoka in izjemna. Porodila se je v nekdaj zaostali Dolenjski, ki se je s trdim delom - tudi delavcev „Krke“ in morda njih še posebej - prebijala in prebila iz zaostalosti,“ je zapisala ob peti podelitvi Krkinih nagrad prof. dr. Aleksandra Kornhauser.
Petkova slovesnost v novomeški tovarni zdravil „Krka“ je namreč potrdila dejstvo; da je ta delovni kolektiv eden od redkih pri nas, ki samoiniciativno podpira nove, samoupravne odnose med gospodarstvom, vzgojnoizobraževalnimi ustanovami in raziskovalnimi institucijami. Odziv na razpis Sklada Krkinih nagrad je presegel republiške okvire; naloge s področja Kemije, farmacije, ekonomije, medicine, biologije in biokemije namreč vsako leto praviloma pošiljajo v oceno tudi študentje zagrebške in beograjske univerze."
Poleg nagrad, ki jih „Krka“ podeljuje študentom, so zelo pomembna tudi priznanja, ki jih delavci tega delovnega kolektiva podeljujejo dijakom. S tem skrbijo za povečanje mladega rodu raziskovalcev, za razvijanje ljubezni do znanja, in tudi do trdega dela, ki mu botruje. Krkine nagrade prispevajo k povezovanju mladega rodu s starejšim,in raziskovalcev iz univerz in institutov z raziskovalci „Krke“.
Slednje je tudi ena izmed potrditev dejstva, da raziskovalna dejavnost na Dolenjskem resnično postaja del združenja dela. Raziskovalna misel, sprejeta in varovana od vseh delavcev, dobiva prosto pot: za obogatitev znanja v korist vseh ljudi naše domovine.
^ršlin na obrobju dogajanj?
tudi pomanjkanje društvenih prostorov botruje precejšnjemu številu pro-. ^blemov v bršlinski soseski novomeške krajevne skupnosti
> I	ali	celo	enake	probleme,	kot jih imajo občani v pode-
čih krajevnih skupnostih, kijih je do zdaj obiskalo naše uredni-v gosteh, nahajamo tudi v urbanih mestnih sredinah. Tokrat so ^stali dokaj pereči v bršlinski soseski novomeške krajevne skup-so 19. maja člani odbora družbenopolitičnih'organizacij alinske soseske skucali sestanek s predstavniki občinske skup-we Novo mesto in s predstavniki družbenopolitičnih organizacij z bršlinskega območja.
če zadovoljivo odpraviti. Potrebna je namreč nova gradnja, do te pa še ne bo prišlo tako kmalu. D. R.
KDO SO NAGRAJENCI
Letos so dobili Krkine nagrade Bojan Bitenc in Stanko Srčič, Aleš Mrhar, Ciril Horvat, Janez Springer, Branka Bajer-Rapić, Marzina Klanjšček, Barbara Zajc, Ana Gregorčič, Drago Babič, Bratko Filipič, Borut Banič in Tomaž Vargazon, Darko Gruengold, Ivan Bielen, Jana Končan, Željko Romič, Asja Smolčič, Marjan Jurjevič, Milan Jurgec, Milena Cerinšek in Milojka Ivančič, Ana Brbot, Miladin Vrbaški, Marija. Pogačnik in Breda Sladič, Polona Jevšček, Tanja Alebić, Josip Lokobauer, Marijan Ahel, Vojko in Dražen-ka Baznik, Tomaž Šolmajer, Primož Lorenčak, Slovenko Polanc, Bojan Grm, Zvonko Lešnik, Andrej Medved, Nevenka Filipović-Marinić, Edvard Sefer, Janez Barbič, Hela Svarc, Alenka Hercog, Nadja Počrvina, Janko Černetič, Ivan Skoro, Darinka Skočir—Miklavčič, Ivanka Zidar in Julijana Papež, Darja Sumer-Toldi in Andrej Umek, Ana Kelbl ter Melanija Šmalc, Zvonko Babič, Miha Hadl, Malči Podržaj, Tea Močan, Majda Hefferle, Mira Mugerli, Romana Jeras, Zora Golob, Nuška Gregorčič, Dušanka Jani-čijević, Mateja Vodnik, Vlasta Jurečič ter biološki krožek osnovne šole „Katja Rupena“ iz ^ovega mesta.
Študentom in dijakom so pri pripravi raziskovalnih in razvpjnih nalog nesebično pomagali in svetovali številni mentorji, znani univerzitetni profesorji in docenti, raziskovalci uglednih institutov in profesorji srednjih šol.
Slednje navajamo zaradi bolj celovite podobe, ki dokazuje, da se „Krka“ zaveda, da je treba tesno skleniti krog znanja in dela.
M. B.
PRIZNANJA ZA MENTORJE IN MLADE DRUŽBENOPOLITIČNE DELAVCE
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Novo mesto bo tudi v letošnjem letu podelila priznanja najzaslužnejšim mentorjem in mladim družbenopolitičnim delavcem v novomeški občini.
Tako bodo 23rmaja na Bazi 20 priznanje novomeške občinske konference ZSMS prejeli mentorji Agnes Škof,- Ivan Slapnik, Slavko Dokl, Stojan Djordjević, Avgust Avbar (vsi iz Novega mesta)« Alojz Murn (Pod^ad), Ljubljančan Milko Brožič-Mali in mladi družbenopolitični delavci Branka Bukovec, Miha Povše (oba Uršna sela), Jože Klobčar (Podgrad), Janez Pipan (Novo mesto), Vlasta Luzar (Škocjan), Irena Hren (Slatnik), Janez Golob (Birčna vas) in Jana Črnigoj (Novo mesto).
Franc CEMAS, voznik pri Gorjancih: „Sem voznik, torej na takem delovnem mestu, kjer je navsezadnje vseeno, ali si mlad ali star. Sploh opažam, da imajo mladi danes prednost v veliko ozirih, čeprav se dogaja tudi, da so kje še zapostavljeni. Delo, ki ga opravljam, mi ne dovoljuje, da bi aktivneje deloval v ZaM.“
Stanko MEDIC, strojni ključavničar pri Pionirju: „V našem podjetju dela veliko mladih in ne bi mogel reči, da so zapostavljeni. Opravljajo tudi zelo odgovorna dela. Precej aktivna je tudi mladinska organizacija v podjetju; zadnjo akcijo smo imeli, ko smo šli na pohod ob žici okupirane Ljubljane."
Milena PLANTAN, delavka v Novolesu: „Doma sem iz Pra-proč, kjer je naš mladinski aktiv zelo delaven, toda starejši našega dela ne znajo zmeraj pravilno ceniti. Ko smo si delali igrišče, je padla marsikatera pikra bese^, nihče pa ni nič rekel, ko smo pomagali graditi cesto.“
Franc NOSAN, voznik pri IMV: „Se zmeraj se dogaja, da so mnogi mladinci pri delu tudi nezainteresirani, kar gotovo ni prav. Toda po drugi strani je veliko takih, ki se zavedajo svojih dolžnosti, vestni so in požrtvovalni tudi pri dejavnostih mladinskih organizacij. Najbolj me moti to, dia se mladina na cesti čestokrat ne obnaša tako, kot bi pričakovali. Tako na primer nekateri z namernim neprevidnim prečkanjem cest naravnost izzivajo."
Branko MARKOVIČ, delavec: „Mladi so dandanes čeda^e u^ešnejši, ni je reči, ki se je ne bi btili in naredili tako, da bo prav. To velja kajpak p>redvsem: za delavsko mladino, čeprav tudi mestne ne gre podcenjevati.: Tako ena kot druga delata in' živita v okolju, ki zahteva vse ^ bolj sposobne in pridne ljudi."
D. R. l
»Dolenjski list«
S-Krf,
t* ” ir .’ifr %
Novomešl^ kronika
tnJK^ ^s^^nku so obravnavali pri-°“.^3nov bršlinske soseske in str>r * nežnosti za gradnjo pro-nih delovanje družbenopohtič-, Organizacij v prihodnji krajevni ^*^nosti Bršlin.
Ših .	ki	je eden najmočnej-
_ industrijskih predelov Novega nost /	komunalna dejav-
^^^f?ltiranje cest, urejanje plo-nih	razsvetljave,	promet-
— znakov itd.), razen Novotekso-
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, NOVA ’ REFORMA ŠOLSTVA
soboto je bilo na Otočcu de-tovariško srečanje prosvet-(j 1 delavcev novomeške občine. V Q	delu	so predavatelji za
^ novno šolo razpravljali o celo-njihovi kolegi, ki pouču-srednjih šolah, pa o usmerje-ni izobraževanju. O temeljih za-ie iismeijenega izobraževanja, ki *'0 letu 1958 praktično prva radi-2 reforma šolanja, bomo bolj
obSir
*10 poročali v naslednji številki.
vega ni" otroškega vrtca, otroških igrišč, prostorov za družbenopolitično, kulturno in športno dejavnost, tudi ni dovolj telefonskih priključkov, urejene postaje za mestni avtobusni promet in še česa. Duhove razburja tudi neurejeno, celo higiensko neprimerno poslovanje trgovine kmetijske zadruge in njena o^aja ter odkup živine, ki tamkaj ni niti najmanj primeren. Vprašljiv je tudi most in njegova zaščitna ograja, ki jo zdaj predstavlja vrvica, in dostikrat spuščene železniške zapornice, ki najpogosteje ovirap promet ravno ob prometnih konicah.
Veliko od teh problemov bo mogoče v prihodnje rešiti s primerno organizacijo, posebno tedaj, ko bodo občani tesnde povezani v krajevni skupnosti. Tako so poudarili
Predstavniki občine. Kar zadeva omunalno ureditev, spada le-ta v okvir celotne tovrstne problematike v Novem mestu, ki se rešuje bolj dolgoročno. Tudi pomanjkanje prostorov za družbene dejavnosti, ki se prav zategadelj kljub volji občanov ni razmahnila v takem obsegu, kot •'i se lahko, zaenkrat še ne bo mogo-
r
NOVOMEŠKA TRIBUNA
13. maja se je v telovadnici osnovne šole „Katja Rupena“ pomerilo devet ekip v testih in praktičnih vaj^h iz prve pomoči za prvenstvo^ novomeške občine. Strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Morela, je ocenila, da je bila najboljša ekipa Iskre, Id je dobila pokal in bo zastopala novomeško občino na republiškem tekmovanju. Tokratno tekmovanje, že šesto zapored, je bilo pod pokroviteljstvom Novoteksa in. je dopolnilo akcije ob tednu Rdečega križa in stoletnice RK Jugoslavije. (Foto: S. Mikulan)
USTVARJALNI „POTRES“ -Stalni gostje v „Kavarni" na Glavnem trgu so že navajeni na pogoste „potresne sunke“, ki imajo epicenter v nekdanjih' nočnih spodnjih prostorih lokala. Le-te namreč trenutno preurejajo s kladivi in drugimi trdimi predmeti zategadelj, da se bo vanje začasno preselila „Kavarna“, ki jo bodo potlej nekoliko polepšali.
SEDEM LET NESRECE? - Pravijo, da je tisti, ki razbije ogledalo, sedem let nesrečen. Ali bo tudi z voznikom tovornega avtomobila, ki je pred tedni razbil cestno ogledalo na samopostrežni . trgovini pred mostom na Glavnem trgu, tako, ne moremo vedeti; lahko pa sc zgodi, da bo vse življenje nesrečen kakšen pešec, če bo nanj padlo novo ogledalo, ki so ga namestili prav tam kot prvo, pa še zmeraj tako nizko in nerodno, da se vanj že zaletujejo tovornjaki. Zdi se, da ne gre za ogledalo za pomoč voznikom, ampak za - meč nad glavami pešcev!
TRŽNICA - Podoba novomeške tržnice je ob petkih in ponedeljkih enaka; polno branjevk, gospodinj in še več kramarjev, skratka velika gneča. Kupiti je mogoče vse, od glavnikov in cvetličnih lončkov do sadik
Earadižnika in berivke. V ponede-,ek so bile cene nekaterih živil naslednje: kilogram solate je stal 10 dinarjev, fižola 11 din, šopek rdeče rcdkvice je bil 2,5 do 3 din, za merico smetane pa je bilo treba odšteti 10 dinarjev.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE • - Prejšnji teden je darovalo kri 75
občanov, od tega 18 delavcev Novoteksa, 12 iz Industrije obutve, 11 iz Krke, 6 iz Iskre* 6 iz IMV in 5 iz Novolesa.
ROJSTVA - Rodili sta: Marjeta Lučič iz Jerebove 2 - Slavka in Marija Pavlin z Zagrebške 21 -Darjo.
SMRTI - Umrla sta Milan Sobar, študent veterine z Ragovske. 20, v 27. letu starosti, in Franc Rotar, upokojenec iz Dolenjskih Toplic, v 82. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da so počitnidce hišice na Dolenjskem tako kičaste, da se nekaterim lastnikom hi posrečilo prepričati naivnih slikiujev, da bi jim prodali slike. Hudo je, če naiva obupa nad naivo.
A
Mladi
konca
v brežiški občini slavijo praznik mladosti že od 13. maja dalje. Prireditve se bodo vrstile še do tedna. V mladinsko organizacijo so med tem sprejeli 220 novih članov. (Foto: J. Teppey)
Tovama se ustavi v četrtek
V brežiški Tovarni pohištva bo dohodek manjši za pet milijonov dinarjev Več za izvoz, manj za domači trg • Delna zamrznitev investicij in OD
Zagata, v kateri se je znašla lesna industrija, tudi Tovarni pohištva v Brežicah ni prizanesla. To je delovna organizacija, ki se ukvaija izključno s Hnalno proizvodnjo, zato tembolj občuti posledice težjega gospodaijenja. Po kritični analizi poslovanja v prvem tromesečju so v podjetju pri^ do ugotovitve, da morajo nekaj ukreniti za naslednjih osem mesecev. Na predlog družbenopolitičnih organizacij je delavski svet na seji 15. maja izglasoval spremembo letnega plana in še nekaj drugih ukrepov.
Proizvodnjo za izvoz poveču- odstotkov pologa, če
^ejo od predvidenih 8 na 26 milijonov dinarjev v škodo domačega trga, za katerega so prej planirali 16 tisoč spalnih garnitur. Po^ novem planu jih bodo za domači trg izdelali le 13 tisoč.
In kaj pomeni to? Da se bo dohodek letos zmanjšal za 5 milijonov dinaijev, ker je finančni učinek za prodajp na tuje slabši, delno zaradi močne konkurence, zaradi zmanjšane stimulacije izvoza in zaradi odločitve, s katero so lesno industrijo izločili kot proizvajalko trajnih dobrin. Pri najetju kredita za po-‘hištvo mora kupec plačati 30
RDEČI KRIŽ ZBIRA PAPIR
Za v soboto, 24. aprila, pripravlja občinski odbor Rdečega križa zbiralno akcijo po vsej brežiški občini. Do takrat pripravite in povežite v svežnje časopise, revije, knjige, zvezke in druge vrste starega papirja, da ga bodo z avtom odpeljali in prodali kot odpadno surovino. Svežnje papirja oddajte na zbirališčih pred šolami, le na Čatežu in v Krški vasi pred krajevnim uradom. En kamion bo pobiral papir v Brežicah, na Veliki Dolini, na Čatežu, v Krški vasi in Cerkljah, dnlgi avto pa bo obšel Dobovo, Kapele, Bizeljsko, Pišece, Globoko in Artiče. Papir oddajte na zbirališčih do 10. ure. Karton in razno embalažo zvežite ločeno od časopisnega in ostalega papirja.
pa se
odloči za avtomobil, pa le 10 odstotkov. Tukaj že tiči zajec.
Težave so v tovarni sicer pričakovali, vendar niso računali, da jih bodo zadele tako hitro in tako močno. Nanje niso čakaH prekrižanih rok, zato poskušajo
DOŽIVETJE V MUZEJU
Udeleženci IX. skupščine računovodskih in finančnih delavcev Slovenije so 15. maja obiskali Posavski muzej. V slavnostni dvorani so prisluhnili pesmim pevskega zbora bratov Milavcev iz Brežic. Nastop pevcev v tako reprezentativnem okolju jih je navdušil. Z ogledom muzeja so bili zelo zadovoljni in so se ob zaključku skupščine organizatorjem zahvalili za taiw prijetno doživetje.’
MLADI NA POHODU
V soboto, 17. aprila, je mladina brežiške gimnazije, šole za blagovni promet in osnovne šole bratov Ribarjev krenila na pohod po poteh Kozjanskega odreda. Na Osredku so udeležence pogostili s partizanskim golažem. Boje kozjanskih borcev je mladim prikazal predsednik občinske Zveze borcev NOV Milan Kostevc.
NOVO v BREŽICAH
PRI KRUŠNIH MATERAH. - V brežiški občini so lani skrbele rejnice za 51 otrok. Občinska skupščina plačuje celotno oskrbo za 31 rejencev, za druge skrbijo starši, nekateri rejenci pa dobivajo družinsko pokojnino. Najvišja rejnina je v minulem letu znašala 800 din in so jo prejemale rejnice, ki skrbijo za duševno prizadete otroke.
177 PROSENJ rešenih. ^ Občinski sklad za štipendiranje je za
tekoče šolsko leto prejel 268 prošenj za štipendije. Od tega jin je upravni odbor ugodno rešil 177. Povprečna štipendija je lani znašala 488 din, vendar to povprečje nič ne pove. Najnižji mesečni znesek je bil 51 din, največji pa 1144 din. V skladu združujmo delovne organizacije v občini po 0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov, o čemer so lani podpisale sporazum.
PESEM IN PLES. - Na svečanem sprejemu pionirjev v mladinsko
organizacijo, ki jc bil v nedeljo na cerkljanskem letališču, so sodelovali v kulturnem programu učcnci osnovne šole „Tone Seliškar“ iz Cerkelj in folklorna skupina osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic. Nastop šolarjev so popestrili čbni vojaškega kluba garnizije Cerklje.
VEC PL1:MENIC. Kmetijska pospeševalna služba v občini bo letos poskrbela za nabavo 90 glav plemenske živine. Tri kmetije namerava usmeriti v živinorejo in šest v sadjarstvo. Spodbujala bo ustanavljanje strojnih skupnosti za sadjarje in gojitelje jagodičevja.
206 BRKZPOSELNlll. Skupnost za zaposlovanje ima za brežiško občino zabeleženili okoli 220 interesentov za zaposlitev. Med njimi jc 15 delovnih invalidov druge in tretje stopnje. Letos bodo delovne organizacije v občini povečale število zaposlenih za 6,7 odst.
bre2iSh vesti
najprej ukrepati doma. Proizvodne serije so med drugim zmanjšah od tisoč garnitur na 500 in celo na 200. Da* bi čimbolj ustregli potrošnikom, so poživili proizvodni program z novimi modeli, vključili pa so se tudi v akcijo za znižanje prodajnih cen za 7,5 odstotka.
Po sklepu zadnje seje delavskega sveta bodo imeli delavci vse petke v maju kolektivni dopust. Odločili so se za zamrznitev osebnih dohodkov, ki ne izvirajo iz produktivnosti, in za ustavitev vseh investicijskih vlaganj, ki za nomialen tehnološki proces niso nujno potrebna. Storilnost so sklenili povečati za 5 odstotkov, pazili pa bodo tudi na odgovornost in disciplino. Več sami ne morejo ukreniti, ker menijo, da so vzroki krize zunaj njih.
JOŽICA TEPPEV
Preveč je izgovorov
Kje ste, brigadirji?
15. aprila je potekel rok za prijave mladincev v poletne delovne brigade. V Posavju se ne morejo ravno pohvaliti z odzivom. Vsaka občina mora poslati v vsako izmeno po osemnajst mladincev, skupaj torej 54.
Do sredine maja so zbrali v sevniški občini komaj deset prijav, v Brežicah osemnajst in v Krškem dvanajst. Krška občina bo dala za prvo izmeno tudi komandanta brigade; to bo mladi kovinar Franc Špiler iz tovarne industrijske opreme in konstrukcij. Njegova brigada bo šla pomagat Kozjancem od 8. do 29. junija.
Druga izmena bo delala od 29. junija do 20. julija v Halozah, tretja izmena pa od 20. julija do 8. avgusta v Suhi krajini.
Občinske konference Zveze socialistične mladine v Posavju pozivajo mlade delavce, dijake in študente, naj v dejanjih pokažejo solidarnost s Kozjanci, Haložani in Suhokrajinci. V občinah kar ne morejo verjeti, da naletijo pri mladih na toHko izgovorov. V podjetjih se opravičujejo, da jih lie pustijo, drugi navajajo spet drugačne vzroke. Mnogi izjavljajo, da so bili slabo obveščeni, da so jih roki prehiteli in da sc zato niso odzvali.
Nič ni še zamujeno. Kdor ima voljo, sc še vedno lahko prijavi. Zaostali kraji željno čakajo ha pridne roke mladih graditeljev.
J.T.
Delavci preslabo obveščeni
V delovnih organizacijah informiranje
Obveščanje o finančnih razmerah podjetja je za zaposlene izredno pomembno, saj je to povezano s številnimi odločitvami, s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Žal tako obveščanje še ni povsod utečeno; tako beremo v poročilu koordinacijske komisije za spremljanje in usmeijanje uresničevanja ustave v krški občini.
še ni utečeno
S finančnimi podatki so bolje seznanjeni v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo sedež OZD zunaj občine. Te prejemajo informacije redno vsak mesec, hkrati pa so obveščene o vseh predlogih in sklepih na ravni OZD in v TOZD. Med delovnimi organizacijami, ki imajo obveščanje zlasti dobro organizirano, so TOZD Lisca Senovo, PTT Krško, Labod-TOZD Libna Krško, Žito Ljubljana-TOZD Imperial Krško, Elektro Krško, GG Kostanjevica in GG Senovo ter Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško. Precej slabše pa je bilo še pred kratkim poskrbljeno za obveščanje pri IGM Sava, v Kovinar-
SE VEC ASFALTA!
Za odsek ceste Raka — Ardro so prebivalci zbrali 50 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost Raka bo prispevala za asfalt dvajset odstotkov od vsote, ki so jo dali občani, za razliko pa pričakujejo pomoč občinske skupščine. Razen teh 1800 metrov imajo v načrtu še asfaltiranje ceste Po-dulce — Dolenja vas, ki je dolga 3,5 km. Zbiralno akcijo so že začeli. Prebivalci bodo morah prispevati 130 tisočakov. Seveda tudi v tem primeru računajo na delež občinske skupščine in na 20-odstotni prispevek krajevne skupnosti.
Slovesnosti 24. in 25. maja
v Krškem in na Senovem
Prireditve v počastitev dneva mladosti in 30. obletnice osvoboditve se bodo v krški občini končale 25. maja. Za v soboto je v Krškem napovedan otvoritveni pionirski miting jugoslovanske plavalne sezone v odprtih bazenih. Pričakujejo okoH 600 mladih plavalcev.
Na Senovem bo isti večer ob 18. uri slavnostni koncert treh zborov osnovne šole. Prireditev bo v šolski dvorani. Naslednji dan, v nedeljo, 25. maja, pa vabijo Senovčani na osrednje slavje, ki se bo začelo ob 9. uri s parado mladosti od rudarske kolonije do igrišča.
Ob 9.30 bo na igrišču pri šoli slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo in sprejem mladincev v teritorialne enote. Sledila bo otvoritev novega asfaltiranega šolskega igrišča s kulturnim programom. Popoldne ob 16 uri bo rokometna tekma Krško : Sevnica. V Krškem pa bo ob 15. uri otvoritveni članski plavalni miting poletne plavalne sezone.
SREBRO ZA NAJBOLJ PRIZADEVNE
V krški občini so nagrajenci slovenskih sindikatov za loto 1975: Ivanka Medvešek, Dl.S TOZD Elektro Krško; Maks Unetič, Slovenija avto, trgovina Krško; Stane Kunej, Služba družbenega knjigovodstva Krško; Alojz Pavlič, Rudnik rjavega premoga Senovo; Karel Hrence, Termoelektrarna Brestanica; I ranc Rakar, Dijaški dom Krško; Danica Čargo, Turist hotel Sremič Krško; Lidija Hočevar, Tovarna perila Labod-TOZD Libna Krško: Drago Kosale, Kovinarska Krško; Alojz Volarič, Kovinarska Krško; Marjan Barbič, Dl-S lOZD l.lektro Krško; Jože iVtcrkovič, Rudnik rjavega premoga Senovo; I rane l abjan. Rudnik rjavega premoga Senovo; Anton [Meterski, Rudnik rjavega premoga Senovo; Jože Zupančič, Osi.ovna šola Podbočje; Ivan Zupančič, pošta Brestanica; I ranc Božič, Služba družbenega knjigovodstva Krško; Stanislav Cuber st. 'lermo-eleklrarna Brestanica; Viktor Kostevc, Termoelektrarna Brestanica; Branko Voglur, Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP Krško '
ski, v hotelu ,,Sremič“, pri Transportu in Preskrbi v Krškejii, v Lekarni v Krškem, v brestaniški elektrarni, v Metalni in Rudniku na Senovem, pri Sigmatu v Brestanici in pri Ko-staku v Krškem.
Iz odgovorov teh delovnili organizacij na vprašanja komisije laliko povzamemo, da je obveščanje o sklepih samouprav-nili organov sicer zadovoljivo,
RIBNIKI VABIJO
Ribiška družina Brestanica-Krško je že 1. maja odprla ribolovno sezono v dveh izmed treh ribnikov na Mačkovcih. Dostop je sedaj po asfaltirani cesti, na katero opozarja tabla pri gostišču „Pod lipo“ v Brestanici. Gostom je na voljo osem čolnov, kupijo pa lahko tudi topla jedila, ki jih pripravljajo v gostinskem objektu, ki ga ta čas pospešeno dokončujejo. V novi sezoni stane dnevna ribolovna karta za izletnike, ki niso člani ribiških družin, 20 dinaijev, poleg tega pa je treba odšteti za kilogram krapa ali linja še po 20 dinarjev. Obiskovalci lahko kupijo karte vsak dan od 14. ure naprej, ob sobotah in nedeljah pa lahko lovijo ves dan. Za motorizirane obiskovalce je na voljo dovolj parkirnih prostorov, za tiste, ki jim sreča ne bo „mila“, pa bodo imeli vsak dan pripravljene ribe v gostišču.	J,
delavci v	nicatS'
večkrat zapazijo	^ni,
rih niso bili vnaprej	. g^j.S
da bodo prišli na	..i^tivil’
,em pa v delovn*	^
kršijo načela delega ma, saj v takih prim«* cije nimajo moznos ti svojih želj in zahtev-
Napake delajo pri sklicevanju zboro ljudi, ker jim ne	P ^ g
ustreznega	i
Tako so delavci postav?	t
dejstvo, da glasujejo	^
ge, o katerih prej možnosti razmišljat^ jjydl poudarja v svojem p . jf^f gre v takih primerih ^ malno soglage, rpn ^ Čanje pa je pridrza	_
delavcem. Za pnn^®
WU11JV	J	^	I
delavcem. Za	/p
misija podjetja Sig ^ Agrokombinat m	,	^
fej
«ah
stre
PO R0K0''NII“'
Člani
konference ^^Pj^cedanj« ugodno
na konstituiranje ^ renc SZDL. Pn števali načelo, naj
števali nacei^.
število tolikšno, ko J jg 1,
jevnih skupnort • ^j^ovc^
ic,Skem,.BiestanW,^^^ stanjevici m "^Ljedstva konference	odbof«
drugje pa	že konf^5
sta se konrtituira Senovem m ^	. jihoi
pa se bodo v bliznj V ^
iloapo imm
Podjetja na desnem bregu Save v J^^^jKolj j^ ^ prostora in se skoraj nimajo kam širiti, nov® P-Slovenija avto občuti utesnjenost, zato nične preglede vozil in servisno delavnico, i
KRŠKE NOVlCLji
J&&M
sas^A>
l()KLKAkOi1,l’yt'dCjJ/A \» občin *ji '1,ina |c>°^V>K
/aclnJ,ri-dWc rtia z ie.na'
brcs,jn
ZNOVA SVECANO Minuh ponedeljek je komite občinske konferenco Z K prmravil svečan sprejem za več kot 40 novosprejetih članov in podelitev zlatih značk 17 članom partije za 30-letno in večletno delo v organizaciji. Zbranim je spregovoril tudi I rane Šetinc, sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije.
POZIV NA POMOČ Občinski odbor Rdečega križa je pred dnevi naslovil na delovne organizacije, ustanove in druge pismo, s katerim jih poziva, naj sc vključijo med kolektivne člane in plačujejo podporno članarino. 'lakih je ta čas samo 25, kar je vsekakor premalo, če dodamo, da znaša letna članarina Ic 200 dinarjev.
jjesti vedno v jeziku vse doline
®sodabljanje ceste Tržišče—Krmelj—Šentjanž velja 11 milijonov dinar-- 15-članski gradbeni odbor treh KS deluje složno
doUni*	''	''saki	od	treh	krajevnih	skupnosti	v	Miren-
krai ^	cest	je	spet	ena pomembnih akcij, kjer
od^ skupnosti niso ovira. Po mnenju predsednika grad-Bavca iz Šentjanža je sodobnejša cesta med
'seini trem’ j-  m j j—------------------------------------------------------------------
'^aii razv(^^	krajevnih	skupnosti	prvi	pogoj	za	nadaljnji
P'‘iho(lr
tudr'‘	''
^Tako■ '
na kmečki turi-
">čnem T ^^P*sano v dolgo-“>i>	'^^voja	Po.
JT'aeu.vTsefdol--'*^'’ ‘“‘li
’^ošelenn	ugotav-
SP, delovne sile,
4oi
ijo eni a d
gledain^^^**^ pričaićo-
- še^t o ^ V	urugam
J ^S^bliain ,	delavcev,
nadelo
^ li t?'‘“'iko časa, ko-ljudi ! ™*-	zaradi
'>»ojvdS“ !>? industrijski N delo S ’- 'J™ naj bi pri-fr'iie v K? ‘'.“"'“■ Razen
obrat	ždeli
,Koi	drugod.
'xxio morda ki bi	lažje	našli
J'**"ost del *'“*1 pri njih.
^fe^an/Sa^
Vo-lloraV-^l^jigrad-■'‘ako na?bi7J? “S'aSali ^‘delo poteka-
J^ORNik, VABIJO
b:
Kon]?:	pri '"emu ognju
ples. DroorJl pe-sledil bo
lo. V prvi fazi naj bi posodobili cesto skozi kraje, kjer še nimajo asfalta. Gre za Tržišče, Gabrijele in Pijavice. Med Krmeljem in Tržiščem naj bi začeli melioracijska dela na Hinji, kar naj bi opravila Splošna vodna skupnost Dolenjske, ravno tako bodo delali med Krmeljćm in Šentjanžem.
PRIMOŽ BO RAZPISAL SAMOPRISPEVEK
Na seji sveta KS in delegacije na Primožu so ob ugotavljanju bolj spodbudnega prispevka občinske pomoči za krajevne skupnosti v tem letu (Primož naj bi dobil okrog 55.000 dinarjev) uvideli, da najnujnejših nalog vseeno ne bi zmogli. Gre za popravila vaških cest-in gradnjo dveh vodovodov. Če bi hoteli izvajati svoj razvojni program, bi samo letos potrebovali 100.000 dinarjev. Zato so menili, da bi bilo treba še v tem mesecu skUcati zbore občanov, kjer bi ljudem obrazložili potrebo po razpisu referenduma za krajevni samoprispevek. Referendum bi laliko izvedli ob nadomestnih volitvah v delegacijo krajevne skupnosti.
- J’	Pfav'za	z	reševanjem	komunalnih
to • P^ka7oi jih	narave	največji	trn v počutju
^ lahkn^i!^ Opravljati. Loška krajevna skup-na	P**'	odigrajo	svojo
^Za t’^^S^icein	komunalna	vprašanja.	Na
®*nik^	iz	^	udeleženca	borbe	za	kurirsko
)	adeč,	sta	pritegnila	stare	in	mlade.
PABERKI
“	Pro-
gov. Vse jc lepo in prav, most je pridobitev, vendar še naprej v temi. ..
sevniCani sf. zanimajo za
NOVI CKNTER - Do konca razgrnitve zazidalnega načrta za novi center mesta, naselja Pri ribniku in aportni center sc je do roka (12. maja) v knjigi nabralo devet pripomb Občanov, delovnih organizacij in ustanov. Občinski izvršni svet jih je o sodelovanju projektantov breži-, Skega Regiona pretresel na torkovi
GNOJNICNA zagonetka -Dčmska sanitarna inšpekcija je v ^avratcu, Artu in še nekaterih vaseh d 1 1?^*^ krajevne skupnosti prcgle-■ ^ kmečka gnojišča in greznice in ala odločbe, vendar sc ni še nič Medilo. V Zavratcu je več gnojišč v Y Posredni bližini repiibhške ceste, gospodarjev se ne more spu-' '' drago gradnjo gnojničnih jam Vseeno bo zaradi nevar-n„AV okužb treba kar najhitreje •^ajti rešitev.
Ki \W|w
Denar, ki se v vseh treh krajevnih skupnostih nateka iz samoprispevka, lahko uporabljajo le za to cesto, zato bi z deli radi začeli čimprej, da ne bi zgubljali zaradi podražitev. Računajo tudi na družbeno pomoč. Vse organizacijske priprave potekajo le s prostovoljnim delom, brez kakršnih koli denarnih nadomestil.
A. ŽELEZNIK
%
Delo ne trpi
Kremeljska Lisca dejavna v športu in pripravi ekip prve pomoči
Marljivi kolektiv Lisce, TOZD Krmelj, jc na občinskem tekmovanju 11. maja nastopil s šestimi delavkami, medtem ko vrsta 1 OZD Lisce' iz Sevnice ni mogla pripeljati svoje postave. Tega razen Jutranjke, ki je dosegla prvo mesto med scvniškimi kolektivi, tildi nista zmogla Stilles niti Kopitarna. Krmeljska Metalna« pa glede tega prednjači že vrsto let.
Medicinske sestre iz Sevnice so sc ob pripravah čudile, kako dekleta redno prihajajo na vaje. Vodja krmeljske TOZD Miro Gačnik nam jc sicer zaupal, da je tudi manjše število delavk težko pogrešati za stroji. „Izmene *so sestavljene tako, da je spretnost delavk na kraju v skupini izenačena. Da vadba ni trpela, smo menjavali med izmenami tako, da je vseh šest lahko vedno skupaj vadilo pod strokovnim vod-stvom,“ pravi Gačnik. Milena Golc iz Cirnika, ki ima do delovnega mesta sedem kilometrov, je povedala, da so vadile tudi po 4 ure skupaj. Zamenjavale so službo med seboj. Delo zaradi tega ni trpelo; pripravljale so se v prostem casu.
V tem* krmeljskcm kolektivu dela v obeh izmenah 161 zaposlenih. Pogovor pokaže, da so ponosni tudi na svojo odbojkarsko ekipo. Ekipe Jutranjke ali radeške papirnice so Krmcljčan-ke odpravile z visokimi rezultati, v igrah med TOZD Lisco imajo najhujše nasprotnice med Senov-čankami. Tudi krmeljsko moško ekipo so že premagale. Čeprav je majhen kolektiv in imajo izmensko delo ter jc precejšnje število delavk oddaljeno od delovnega mesta, da za nekatere marsikdaj niti avtobus ne pride v poštev, sc ob podpori svojega vodstva organizirajo tako, da se v marsikateri dejavnosti tudi izven dela l^hko merijo z drugimi.
i\. z>
Milena Gole: „Pripravljale smo se v prostem času!“
ARTO:
„JALOV DENAR"
Svet studenške krajevne skupnosti je lani vaščanom Arta in Poni-kev odobril 8.000 dinarjev, da bi lahko zgradili okrog kilometer dolg ccstni odsek za povezavo obeh vasi. Žal se jc zataknilo pri vaščanih Arta, ki se niso mogli odločiti, kje naj bi potekala trasa nove ceste. Razni spori so popolnoma zavrli akcijo, denar pa leži v banki, čeprav bi ga v drugih krajih studenške krajevne skupnosti že zdavnaj oplemenitili, ne da bi ga toliko načela rja inflacijo. Tudi vaščani Zavratca bi denar lahko koristno uporabili za popravilo poti proti Križam.
ŠOLA ZA MLADE SAMOUPRAVLJALCE
Izobraževalna skupnost se ie odločila, da bodo za osme razrede 12. in 13. junija pripravili posebno šolo mladih samoupravljalcev. l*ri-praviU so šest tem, kjer bodo mlade, preden zapustijo osnovnošolske klopi, skušali kar najbolje seznaniti s samoupravljanjem na raznih ravneh. V Šentjanžu bodo združili učence Mirenske doline, v Sevnici pa še iz Blance in Boštanja. Pouk bodo na kraju sklenili z družabnim srečanjem.
K slovesnosti ob počastitvi 31-letnice osvoboditve Trebnjega, ki je hkrati tudi praznik štirih krajevnih skupnosti, so minuli četrtek dali svoj prispevek tudi učenci trebanjske osnovne šole. Kako si predstavljajo revolucijo, so pokazali z razstavo petdesetih grafičnih listov. Na sliki; predsednik komisije za zgodovino in spomenike pri občinskem odboru ZB Trebnje Pavle Miklič odpira razstavo.
Namesto preužitka - pokojnina
Osem- kmetov, članov trebanjske Kmetijske zadruge je že pokojninsko zavarovanih z enakimi pravicami kot delavci • Večja varnost
Med pomembnimi socialnimi ukrepi naše družbe je tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov. Takoj je treba poudariti, da pri tem ne gre za tisto zavarovanje po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, kjer gospodar ob predpisani starosti prejme le 300 dinaijev na mesec.
Zadruga si prizadeva, da bi bilo čim več njenih kooperantov zavarovanih na nov način. Seveda se zavedajo, daje to odvisno predvsem od tega, kako močne so kmetije, da lahko prenesejo prispevke. Kot pravi direktor zadruge inž. Slavko Nemanič, računajo, da bo do konca novega srednjeročnega ► obdobja, do leta 1980, na ta način zavarovanih okrog 500 kmetov. To bo odvisno od naložb za posodabljanje kmetijske proizvodnje; če ne bo napredka in na domačijah denarja, bo vse le črka na papirju, ker ljudje he bodo imeli od česa plačevati.
Vse ostale pravice so povsem podobne delavskemu pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, ravno t-ako v primeru siiirti družinskega člana, dodatka za pomoč in postrežbo, ipd. Zdravstveno zavarovanje je
treba imeti seveda urejeno kot doslej. Pravico so starostne pokojnine dobijo zavarovanci ob dopolnjeni starosti 60 let za moške in 55 za ženske ter pokojninski dobi 20 let. Ce te dobe nimajo, pridobijo to pravico čez na^ednjih pet let ob pokojninski dobi najmanj 15 let. Tisti, ki dopolni pokojninsko dobo 40 oz. 35 let, pridobi pokojnino ne glede na starost..
Za to, da kmet postane zavarovanec, skupaj z zadrugo ugotovita čisti osebni dohodek; glede na to se tudi odločita za ustrezni zavarovalni razred. Lani je bilo na voljo pet zavarovalnih razredov, tako je tudi letos; zavarovalna osnova se giblje od 1.340 do 2.663 v 1. razredu. Prispevek znaša 16,31 od te osnove, kar se obračunava četrtletno. Sama višina pokojnine je v razmerju s to osnovo; pri
Cesta približuje vas mestu
Mirenska krajevna skupnost ne vidi le centra
„če hočeš delati, se vedno najde dovolj dela,“ pravi Juže Kene iz -Gorenje vasi pri Mirni. Čeprav je bilo v torek, 13. maja, deževno, je bil z nekaj vaščani na cesti, ki jo že lep čas urejajo. V okviru mladinskih delovnih akcij v občini so v teh krajih minulo soboto delali tudi mladi iz mirenskih organizacij Zveze socialistične mladine. .
Jože Kene je tudi podpoveljnik šcvniških gasilcev. Za poti, ki bi jih radi popravili, pravi, da bodo gasil-cćm omogočile, da bodo ob nesreči mogli blizu v sleherni kraj na svojem območju. „Sedaj moramo paziti, da kje ne obtičimo z avtom,“ pravi. Gre za cesto Mirna-Gorcnja vas-Scvnica- Zagorca-Skrjanče in Brezo-vica-Zagorca, zvezo s Križem ter Zgornjo Sevnico. „Tudi tisti, ki imajo svoje domove vi^e v hribih, so naši, govori Jože o želji da bi z do-
bro cesto povezali vse zaselke. Razvoju je zastal korak še marsikje: na Gorenjski gori npr. še nimajo elektrike! Jože Kene kot delegat v mi-rendci krajevni skupnosti ugodno ocenjuje razumevanje sveta te skupnosti tudi za vasi. „Dosti nam pomagajo, priskrbeli so nam pesek in cevi za cesto. Ccz dan so moški v glavnem v tovarnah, zato poprimejo za delo na poteh tudi žensKe. Ne rečem, da ne bi mogli včasili še z večjim sodelovanjem med nami sami narediti semkaj več. Gasilci bi radi postavili sv6j dom. Stari je premajhen in dotrajan.
dobi 15 let znaša 35 odst. osnove; za zavarovance se za vsako leto nove dobe poveča za 2 odst. od osnove. Za zavarovanke znaša to razmerje 40 odst., za vsako nadaljnje dopolnjeno leto do dopobijenih 20 let pokojninske dobe se poveča za 3 odst., nad 20. letom pokojninske dobe pa se dviga po 2 odst. od osnove. Ko se kmet zavaruje na ta način, pokojninsko zavarovanje po zakonu ugasne, vplačani prispevek pa se upošteva za novo zavarovanje.
A. ŽELEZNIK
^ ^
RAZPIS PRIZNANJ OBČINE TREBNJE
Komisija za podelitev priznanj pri občinski skupščini poziva delovne organizacije družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, društva in občane, naj dajo predloge za podelitev letošnjih plaket občine Trebnje. Predlogi morajo biti napisani na obrazcih, ki so na voljo pri občinski upravi. Rok za dajanje predlogov je en mesec od tega razpisa.
DE BENO: SREDIŠČE BORCEV IN MLADINE
Predvidoma 4. julija naj bi bil sprejet svečan sklep o gradnji doma borcev in mladine na De-bencu bHzu Mirne. V tem kraju je sicer že bil nek dom, ki je zaradi malomarnosti propadal, nazadnje pa prešel v zasebne roke. Novi dom naj bi bil res kraj, kjer bi se vsi dobro počutili.
IZ KRAJA V KRAJ
NE BI SMELO BITI VEC TOLIKO ZAGATE - Očitki, da ljudje ne vedo, kakšno dokumentacijo bi morali pripraviti za izdajo lokacijskOi in gradbenih dovoljenj, ne bi smeli več veljati. Na voljo so namreč posebej za to pripravljeni obrazci, kjer je lepo razvidno, kaj kdo še potrebuje.
DOGODEK ZA MIRNO - V soboto se obeta ljubiteljem modelarstva na Mirni veliko novega. Domača modelarska sekcija bo imela v gosteh klub iz Kranja. Kranjčani bodo pokazali radijsko vodene modele, česar se bodo v bodočo lotili tudi Mirončani. Domači modelarji se bodo seveda predstavili s svojimi ja-
dralnimi modeh. Za vrhunec bodo poskrbeli še padalci iz Lesc.
TUDI V MOKRONOGU LE POBIRAJO - Kraj se ne imenuje zastonj tako, temu primerne so tudi težave s kanalizacijo. Ljudje so precej nejevoljni, saj se pobira kanalščina pač po porabljeni vodi, čeprav odpadke v glavnem ne odtekajo nikamor.
KOT BERASKE HLACE - Delavci cestnega podjetja te dni krpajo dotrajani asfalt na cesti med Mirno in Trebnjim. Zaplate so kar precej velike, očitno je, da cesta ni bila grajena za tako velik promet.
Jože Kene, kurjač v IMV, TOZD Tovarna opreme Mirna: „Ce bodo mladi z brigado res prišli, jih bomo znali porabiti!*'
TIEBAIUEI IVICE
KMALU NAS BO VEC - Veliko Občanov, zlasti tistih,ki imajo otroke, upa, da bo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka uspel, saj bi s pomočjo teh sredstev lahko zgradili nove vrtce, v šolalh pa bi posodobili pouk. (Foto: Loricovič)
Delegati podprli referendum
V> sredo, 14, maja, so se na 9. skupni seji sestali zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske
skupščine Črnomelj.
Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o razpisu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje šolskih prostorov in nekaterih objektov otroškega varstva v občini.
Delegati vseh treh zborov so predlog za uvedbo samoprispevka enoglasno sprejeh, saj je prostorska problematika na področju vzgoje in izobraževanja ter varstva otrok v občini že več let pereča in splošno znana.
nika komisije za sestavo družbenega plana interesnih skupnosti Janka ŠTUKLJA in za novega predsednika imenovali Vinka JERMANA, dosedanjega člana omenjene komisije.
Delegati so razrešili dosedanjo komisijo za ugotavljanje izvora premoženja in potrdili novo komisijo, katere predsednica je Ksenija Khalill.
Skupščina je sprejela tudi zaključni račun davčne uprave in zaključni proračun občine Črnomelj za preteklo leto. ‘
Po starem ne gre več
Na seji so potrdili statute in samoupravne sporazume nekaterih sa-mbupravnih interesnih skupnosti, ki jih je predhodno obravnavala in dopolnila komisija za samoupravne akte pri občinski skupščini Črnomelj.
Delegati vseh treh zborov x potrdili predloge komisije za volitve in imenovanja ter imenovali Antora Troha, dosedanjega ravnatelja osnovne šole na Vinici, za ravnatelja šole še za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Skupščina je nadalje dala soglage k imenovanju Jožice Kočevar, referentke za skrbništvo v-občinski upravi v Črnomlju, za tajnico skimnosti socialnega skrbstva v občini Črnomelj. Dalje so delegati skupščine razrešili funkcije predsed-
EKSPLOZIJE OGROŽAJO DRAGATUŠ
Prebivalci Dragatuša se jezijo zaradi škode, ki jo povzroča miniranje v^kamnolo-mu in peskokopu v sosednjem Nerajcu. Zaradi močnih stresanj zemlje ob eksplozijah pokajo vodnjaki in stene hiš, kot zatrjujejo vaščani. Največjo škodo, ki nastaja ob miniranju, pa vaščani vidijo v izginjanju potoka. Vaščani menijo, da potok presiha zaradi stalnih detonacij, ki so posledica miniranja v kamnolomu. Izguba potoka bi pomenila za vaščane hud udarec, saj vas nima vodovoda. Prebivalci prizadetega kraja upajo, da bodo pristojni organi v občini razumeli njihove težave in •ustrezno ukrepali.
Težave v TOZD so zaradi skupnih služb, na katere zaposleni nimajo zadostnega vpliva
Uresničevanje ustave v bivših obratih je bilo tema pogovorov za okroglo mizo, ki sta jo prejšnji teden organizirala občinski komite ZKS Črnomelj in predstavniki Komunista. Razgovor je vodil član izdajateljskega sveta pri Komunistu Vlajko Krivokapič, sodelovala pa je tudi članica CK ZKS Aleksandra Gorup.
V črnomaljski občini je v bivših osmih dislociranih obratih zaposleno 1100 delavcev, katerih kadrovska struktura ni zadovoljiva. Med 1100 zaposlenimi ima le 50 ljudi srednjo izobrazbo, samo 20 zaposlenih pa ima višjo oziroma visoko šolo. Občinski komite ZKS Črnomelj meni, da je uresničevanje ustave v temeljnih organizacijah združenega dela prepočasno, ob tem pa je sekretar Jure Perko poudaril, da moramo na uresničevanje ustave gledati kot na dolgotrajen proces, ki traja več kot leto.
V razpravi so z vso resnostjo sodelovali predstavniki naslednjih TOZD: IMV, Dolenjke, Beti Črnomelj, Gozdnega gospodarstva,	črnomaljskega Viatoija, Cestnega podjetja in zdravstvenega doma. Strnili so dobre in slabe izkušnje v svojem novem položaju temeljnih organizacij združenega dela in na osnovi tega sprejeli več sklepov. Vsi so si bili edini v tem, da se je proces‘ ustavnega organiziranja v TOZD začel, da pa ni
ČRNOMALJSKI DROBIR
MAJSKJ PLES v SEMlCU - Dijaki 3. b razreda črnomaljske gimnazije so 17. maja organizirali v penzionu Smuk v Semiču majski ples, na katerem so igrali domači Akordi. Z vstopnino in družabnimi igrami ter srečelovom so dijaki zbrali nekaj denarja, ki ga bodo še kako potrebovali na maturantskem izletu.
NOVOST ZA Črnomaljce -Sotokan šola karateja v Črnomlju bo pritegnila marsikaterega ljubitelja tega športa. Veščin karateja sc bodo črnomaljski mladinci učili pod vodstvom Uenerja Milisava Nikoliča, ki je v tem športu dosegel zeleni pas. Organizator zanimivega športa v Črnomlju je domače TVD društvo.
KVIZ TEKMOVANJE NA GIMNAZIJI - Prejšrtji teden so se dijaki gimnazije pomerili v poznavanju književnosti med leti 1945 in 1965 ter v poznavanju zgodovine KPJ od leta 1941 do 1958. Največ znanja sta pokazali ekipi 3. b in 2. a, ki se bosta 19. maja v Novem mestu ude-
ležila kviza v počastitev tridesete obletnice osvoboditve. Na tem kvizu bodo sodelovale ekipe srednjih šol iz Novega mesta.
ZBIRALI SO STAR PAPIR V teh dneh je potekala v občini akcija zbiranja starega papirja. Organiziral jo je občinski odbor Rdečega križa, ki je v zbirateljsko delo vključil učence osnovne šole.
prišlo dlje kot do formalnega urejanja odnosov. So težave, ki se kažejo v pomanjkanju aktivnosti družbeno-političnUi organizacij in v nerazčiščenih odnosih znotraj delovnih organizacij.
Komunisti iz bivših dislociranih oddelkov so dobili na posvetu posebno nalogo, naj v prihodnje spodbujajo uresničevanje določil ustave in naj v najkrajšem času odpravijo vse pomanjkljivosti v svojih TOZD. Poudarili so tudi potrebo po idejnopolitičnem izobraževanju članov ZK, za kar so zadolžili komite in vse 00 ZK.
L.T.
SKUPINSKI OGLED Komunisti 00 ZK Iskra-Semič so si prej-šmi ponedeljek ogledali razstavo u^50 let pisane partijske besede" v Črnomlju. Z razstavljenimi primerki partijske literature so bili komunisti zadovoljni, izrazili pa so željo, da bi podobnih razstav bilo v,bodoče več.
USPELO PREDAVANJE V nedeljo, 11. maja, so vaščani Sinjega vrha poslušali zanimivo predavanje o nevrozi. Na izredno razumljiv način je vaščanom predaval dr. Janez Klobučar, zdravnik iz Ljubljane. Predavanje je organiziral občinski odbor RK Crnomeli.
Kam z otrokom?
»Glasovala bova za krajevni samoprispevek«
ANICA MIHELIČ je 19-lctna administratorka, zaposlena v črnomaljskem Begradu.
„Moj dan je naporen in dolg, saj se v službo vsak dan vozim iz Stražnjega vrha. Doma imam družino, moža in 17-mesecev starega sina. Oba z možem pa imava poleg vsega veliko deb z učenjem, saj sc oba ob delu izobražujeva. Mož je izredni študent visoke šole za organizacije^ dela, jaz pa obiskujem poklicrt^ administrativno šolo v Crnom* lju.	S'	\
Prav otrok je bil ovira, pripdr veduie Anica, „da se družina ni' mogla vseliti v prosto stanovanje v Črnomlju, saj zanj nismo mogli dobiti ustreznega varstva. V Stražnjem vrliu nam otroka varuje moževa mati.“
Anica je seveda seznanjena z akcijami za izvedbo referenduma, na katerem bodo občani odločali o varstvu, vzgoji in izobrazbi svojih otrok.
Anica Mihelič: „Težko bo šlo,a vendar ,..“
„Težko bova z možem plačevala še 1 odstotek krajevnega sa moprispevka, saj imava velike stroške s šolanjem, ki si ga v celoti sama plačujeva. Vendar bova glasovala za samoprispevek, saj je prispevek k izgradnji in razširitvi šol in varstvenih ustanov skoraj dolžnost vseh občanov. Sama sem na svoji koži preizkusila, kako hudo je, če so vrtci pretesni."
Potrebujejo vodo in trgovino
Pečarič: »V Drašičih so doma pridni ljudje in če bo potrebno, bomo s prostovoljnim delom opravili vsa zemeljska dela - Radi bi trgovino«
Drašiška krajevna skupnost obsega štiri vasi, v katerih živi okoli 400 občanov. V skupnosti je okoli 85 hiš (precej je že zapuščenih) in skoraj vsaka ima zaposlenega človeka
In s kakšnimi problemi se srecu- '■ “ jejo v eni izmed najmanjših krajevnih skupnosti v metliški občini?
Prva in skoraj edina težava je slaba voda. Po vseh vaseh imajo kapnice, poleti, ko je huda pripeka, pa ima vodo le redkokateri vodnjak. Takrat priskočijo na pomoč iz Metlike. S cisternami pripeljejo vodc^ vendar je je skoraj vedno premalo. Če bi imeli svoj vodovod, bi bilo drugače. Kot kaže, bodo na sosednji Radoviči prišli do vode. Na enem izmed sestankov so sc občani pogovarjali o možnosti, da bi vodo z Radoviče potegnili do Drašičev. Potrebovah bi le okoh 5 kilometrov cevi. Občani so zatrdili, da bi vsa potrebna zemeljska dela opravili s prostovoljnim delom.
Sedaj si gospodinje pomagajo, s hi-drofori in prav na njihov račun sije
že marsikatera olajšala delo s pralnim strojem. Razen tega je pod Dra-šiči močan izvir, na Bukvi mu pravijo. Ce bi nad vasjo postavili vodovodni zbiralnik, bi imeli vsi Draščani in tudi prebivalci bližnjih vasi dovolj zdrave pitne vode.
Na sestanku so veliko časa posvetili tudi pogovorom o neurejeni kanalizaciji. Se vedno se namreč dogaja, da na cesto priteka gnojnica. Zato občani upajo, da bodo kanalizaci-
»Da« za boljši jutri
Že 7. aprila so se po krajevnili skupnostih v metliški občini zaključili zbori delovnih ljudi in občanov, na katerih so,se pogovarjali o komunalnih potrebah in še enkrat dokazali, da-se zavedajo vseh težav, ki pestijo inihovo občino. Razpravljali so tudi o samoprispevku in še enkrat, kot že nekajkrsit poprej, sprejeli sklep, da bodo tudi v prihodnjih petih letih (1975-1980) prispevaH za hitrejši razvoj občine. Kaj menijo o samoprispevku trije obča-
Jože Nemanič, Gornje Lokvice: „1. junija bom glasoval za samoprispevek. Dolgo časa sem bil odbornik in vem, s kakšnimi težavami se ukvarjajo občinski
možje. Občani so ponavadi krivični; vidijo le svoje težave. Nekateri tarnajo, da je samoprispevek prevelik, toda prepričan sem, vsaj za našo krajevno skup-no.st, da bo glasovanje uspelo, ker se pri nas zavedamo, da lahko le z lastnimi močmi in z lastnim delom nekaj dosežemo."
Emil Ribarič, Metlika: „Kljub temu da imam zadnja leta zelo malo denatja - denar vlagam v hišo - bom samoprispevek podprl. Oba z ženo se zavedava, da bova plačevala za boljši jutri. Naša občina je majhna, a obliku-
jejo jo pošteni in delovni ljudje ki z odrekanjem gradijo močne krajevne skupnosti in občino Ko bomo čez pet let primerjali napredek, bomo ugotovili, da smo pKcej dosegli."
Jože Kozjan, Božakovo „Trdno sem prepričan, da bo na ša krajevna skupnost med prvim opravila svojo dolžnost in da bo do vsi vaščani glasovali za samo prispevek, za napredek. Mi, stari smo živeli in delali v težkih raz merah. Zanamci bodo imeli pre cej boljše možnosti. Nove ceste elektrika, mehanizacija, vodo vodi vse to bodo imeli. V marsikateri vasi še danes pijejo slabo vodo, se vozijo po prahu imajo slabo elektrikol Že čez
pet let bo marsikje drugače. Naši občani plačujejo samoprispevek že 19 let, zato bodo plačevali tudi prihodnjih pet let.“
ZBRAL; J. Pl ZI LJ
Niko Pečarič, predsednik krajevne skupnosti Drašiči: „Prebivalci naše krajevne skupnosti upamo, da bomo dobili zdravo pitno vodo vsaj v naslednji „petletki“ ...
jo’uredili te dni, ko bodo skozi vas asfaltirali 500 m ceste.
Drugi večji problem je trgovina.
V Drašičili imajo nekakšen kiosk in možakar, ki v njem prodaja, vedno proda vse. Gospodinje morajo po nakupe v Svržake ali celo v Metliko. Pred leti je mislila v Drašičih v nekdanji šoli odpreti trgovino Kmetijska zadruga, toda zaradi prenizkih stropov so misel o trgovini opustili.
ZANIMIVA RAZSTAVA
Prejšnji teden je bila ob 50-letnici pisane partijske besede odprta v Belokranjskem muzeju razstava marksistične literature. O pomenu pisane partijske besede je spregovoril sekretar občinske konference ZKS Metlika tovariš Jože Mozetič. Razstavo si je ogledalo precej občanov, skupinske oglede pa so organizirale osnovne organizacije Zveze komunistov in šole.	T.G.
Ce bi imeli v Drašičih trgovino, bi v njej kupovale gospodinje z kozakovega, Rakovca, Železnikov, Krmači-ne, pa tudi s Hrvaškega.
Delali ob prazniku delavcev
Na praznik dela, Titov rojstni dan, 30-letnico osvoboditve in mesec mladosti so se prebivalci na Radoviči in Krašnjcm vrhu dobro pripravili. Najprej so poskrbeli za mogočna mlaja. liK pred 1. majem so odšli z dverna traktoqema, motorno žago in gasilskim kombijem v gradaške ho ste in pripeljali domov m9' gočni stebli. Se isti dan so mlaja obelili, obesili zastavi in ju postavili. Na predvečer 1. maja so vaški mladinci pripravili zanimiv večer. V Rebrinah so postavili velik kres in se predstavili s kulturnimi točkami ter partizanskimi pesmimi.
Malo kasneje se je razvedelo da so skoraj vsi radoviški vodn|i' ki prazni. Gospodinje so tarnale, da ne morejo kuhati niti prati, otroci so bili žejni. Takrat pa s® je zbrala peščica gasilcev in se v nekaj minutah dogovorila akcijo. Vodili so jo predsedniK radoviške krajevne skupnosti Ivan Slobodnik, Alojz Janžekovič in še vrsta zavednih gasilcev
Obiskali so so'sednja gasilska drU' štva in vsa so rada pomagala m posodila tlačne cevi. Posebno so se izkazali Suhorjani. Posodili so veliko cevi in obenem pom^^ pri sestavljanju cevovoda. gotovo je bila za vse gasuce „prvomajska vaja“ težka, »J J bUa dolžina cevovoda tudi vec kot 800 metrov. Po 4reh dneh in dveh nočeh napornega dela so s J" gasilci oddahnili. Prav vsakem ^ občanu so napolnili vodnjak, zen tega pa hitro pogasili ki je izbruhnil 2. maja v vasi. Pri gašenju so pomagali raj vsi občani iz.Bojanje vasi i gasilci iz Slamne vasi.	..
Prazniki so tako minili ^ dar nem delu. Vsi, ki so sodeio* vali v akcijah, so v soboto, ko »o opravili svoje državljanske do žnosti, izjavili; „Kadar kob ^ , potrebno, bomo pomagali. li smo, da smo se lahko izka^“ prav v mesecu mladosti in v ’| ko slavi naša država toliko P ; membnih jubilejev in delovn izmag."
Lani so v metliški občini zgradili 40 družbenih stanovanj, pa še 41-stanovanjski stolpič. Tudi na področju zasebne ske gradnje so v občini dosegli lep napredek. Po vojni so kar 404 stanovanj, danes pa raste v bližini metlice Beti (na novo delavsko naselje.
SPREHOD PO METUKI
OBISK KARLOVŠKE MLADINE . 25. maja bo obiskalo metliško mladino okrog sto petdeset mladiij-cev iz Karlovca. Skupno bodo pripravili kulturni program ter se pomerili v nekaterih športnih discipli-nah. Medsebojni obiski so postali že tradicionalni, lani pa se je mladina teli dveh obkolpskih občin tudi pobratila.
KONCI IM ŠOLSKIH Pl VSKIH ZBOROV Predvidoma 6. junija bo v domu Partizana koncert metli-, ških osnovnošolskih pevskih zborov, ki jih vodi predmetni učtteij Stanko l'u\. V dobro uro trajajočem programu bodo učenci pokazali, česa so se naučili pri tej izvenšolski dejavnosti v šolskem letu 1974/75.
podi; LITE V	POKALOV IN
DIPLOM Zmagovalne ekipe in posamezniki, ki so tekmovali v mladinskih športnih igrah, bodo prejeli 25. maja pokale in diplome. Slavnostna podelitev bo v domu Partizana. Ob ttm gre zapisati še to, da bi bilo zelo
dobro, če bi podobne športno« potekale vse leto.
ob
SPREJEM PIONIRJE-V ; dnevu mladosti bodo pionirji občine sprejeti v ZSMS. ■; pa na Bazi 2d v Kočevskem v osnovni šoli v Metliki. Ob tc pravljajo mladi zanimiv ki* program.
METLIŠKI patent
. . . Metličani iščejo	.
varna, ki bi hotela gumijaste lutke. Fri skupnosti so nanveč P pravljeni kupiti nekaj sto kih lutk, ki bi jih	.
pod stole v domu Lutke bi napolnili z	’
ko je v mestu kulturna ditev, da ne bi bila dvof med predstavo prazna.
metliški tednik
Pod kozolec po kulturno hrano
Krajevna skupnost Struge ne premore dvorane za prireditve
30-letnico zmage nad fašizmom praznujejo v kočevski občini ne le v mestu, ampak tudi na podeželju. Šolani so povsod lepo okrasili spomenike, mladina je kurila kresove, slcupaj z odraslimi pa so skoraj po vseh vaseh postavili tudi mlaje.
Mea Krajevnimi skupnostmi, kjer
' so ^ posebno lepo in svečano proslavili dan zmage, so tudi Struge, ^tružanci, posebno mladina, so 7. pospremili na pot letošnjo ku-I	pošto.	8.	maja zvečer so
I kurili kres pod Sv. Ano. 9. maja zyc-cer so mladinci iz Kompolj zaigrali
SPET TEKMOVANJA
V Kočevju je premalo zabavnih in kultumo-zabavnih prireditev, pted-vsem domačih. Zato bo mladina oži-''ila nekdanje mladinske prireditve P?d skupnim naslovom „Mladina se-“1 in vam“. Potekale bodo v obliki tekmovanj med posameznimi r snovnimi organizacijami ZSM. Na P*^o^amu bodo še razgovori o špor-kulturnem delu mladih in dru-Posebnost teh prireditev bo, da ; osta mladinski organizaciji, ki sc osta tokrat pomerili v znanju, pri-PJ^viIi sami tudi kulturni spored
pod Kapbnovim kozolceni kar dve igri, in sicer Linhartovo „Županovo Micko“ in Borovo „Mater“. 10. maja pa je posebni avtobus odpeljal Stružance na proslavo v Ljubljano.
V razgovoru s predsednikom krajevne skupnosti Tonetom Pugljem in zakoncema Fabjan, ki so med glavnimi organizatorji raznih dejavnosti v tej krajevni skupnosti, smo zvedeli, da je obe i^ici režiral domačin Ignac fciplan, ki je sicer končal hotelsko šolo. Kaplan vodi tudi dramski krožek na šoli, katerega člani se prav zdaj pripravljajo za nastop za dan mladosti; hkrati študira s stru-ško mladino šo Borove „Raztrgan-ce“, s katerimi se bodo predstavili domačinom v nekaj tednih..
France Kaplan, stric režiserja Kaplana, je dal za prireditev na razpolago svoj kozolec, ki so ga vsi, od mladine do članov vodstva krajevne skupnosti in prizadevnega člana vodstva SZDL štaneta Ferkulja, le-
kozolcem je bilo 9. maja zvečer živahno, ker so se U d/ kompoljski mladinci z dvema igricama. Starejši so zavze-P astor v narttkriii ml>ii« «•» fn/i: no
^ P^rteiju, mlajši pa tudi na „galeriji ' J. Primc)
drobne IZ KOČEVJA
15	HRANILNICA	-
čeviu	na osnovni šoli v Ko-
P®sojilnipn"°i\ šolsko hranilnico in
^•^Šli nr H	se bodo tako
'*Pravn£.n ^ novim načinom samo-hlco Domo p	’	pa	bodo la-
^cnar i/c	sošolcem, jim posojali
^'^rati’ «0	omogočili izlet in se
in c"'* ''Ugajali v varčne gospo-
samoupravljalce.
se	matematiki	- 9. maja
matematikov, učen-8.	Kočevje	od 5. do
'®kniQva ■	v znanju na
ga Vpo	pridobitev	bronaste-
priznania. Najboljših 9 bo jL . °-> '. in 8. razreda pa sc H sreh*^^"* \P'°nirji iz 1'are borilo še prb.nanje na ob-tekmovanju.
ozironla latah.
p, V
''P'-asuje
t
V %
\/ (medved odgovarja
i J " Zakaj pa ne greš čez cesto j	j«	začrtan	prehod	za
^ Lt.	se,	da	se	bi	barva
•^^nitro zbrisala, ker potem bo-
*i\o
>lih
spet vse leto brez promet-znakov na cesti.
KoCEUSKE NDUKE
po okrasili z zelenjem in uredili vse, kar je pač potrebno za tako priložnost. Celo gasilci iz Kompolj in Strug so med prireditvijo dežurali s svojima avtomobiloma pri kozolcu, da sc ne’bi kaj vnelo.
Stružanci se že leta in leta prizadevajo, da bi dobili dvorano, ki bi bila primerna za sestanke, kulturne prireditve, predvsem pa bi jo uporabljali šolarji za telovadnico, proslave, nastope in sestanke. Sami so seveda pripravljeni pri gradnji krepko pomagati s prostovoljnimi prispevki in delom, saj so takega dela vajeni. Tudi današnjo šolo so že pred vojno zgradili tako. Vendar vseh stroškov zdaj sami ne bi zmogli, saj se kraj preživlja v glavnem le s kmetijstvom in delom v drugih industrijskih središčih.
J. PRIMC
Spomini na vojno
Pozdravi za predsednika in srečanje, z borci ter kulturniki
6. maja je krenila iz Podpreske kurirčkova pošta. Učenci osnovne šole smo pripravili kulturni program, kateremu je prisostvovalo veliko vaščanov, ravnateljica prof. Dana Jerše, pesnica Marjanca Colarič, Tone Ožbolt in drugi. Zbranim je govoril prvoborec Franc Kalič. Tako smo ob 30-letnici znova obudili spomin na številne podvige pionirjev-borcev, hkrati pa smo prenesli pozdrave predsedniku Titu za njegov 83. rojstni dan. Kurirčkovo torbo smo odnesli po skrivnostnih stezah mimo spomenikov NOB v Dragi do javke na Travi.
Po programu so nam pripovedovali borci našega kraja o NOV pri nas, pesnica Marjanca Colarič je recitirala svoje pesmi, letošnji nagrajenec OF Tone Ožbolt pa nam je zopet povedal mnogo zanimivega o knjigah, ki ju je napisal. Za lepo doživetje se jim lepo zahvaljujemo.
Pionirji osnovne šole PODPRESKA
V LIECHTENSTEIN Sindikalna podružnica pri osnovni šoli Kočevje pripravlja za svoje delavce zanimiv in poučen tridnevni izlet v kneževino Liechtenstein. Organizirala ga bo turistična agencija Viator iz Ljubljane ob koncu šolskega leta.
SODELOVANJE Z ZAMEJCI -14. maja je bila soja izvršnega odbora kulturne skupnosti Kočevje. Obravnavali so finančni načrt in samoupravni sporazum. Med drugim je bilo poudarjeno, da naj kulturna skupnost in ZKPO okrepita stike s pobrateno Dolino pri Trstu in nudista kujturnim ustvarjalcem v zamejstvu možnost za nastope v Kočevju, pisanje v Kočevskih razgledih, razstave v Likovnem salonu in podobno. Ob zadnjem srečanju prosvetnih delavccv, ki je bilo 26. aprila, so nekateri izrazili željo po kulturni izmenjavi. Tako sc je likovni pedagog Boris Zulian odločil, da bo v septembru ali začetku oktobra razstavljal svoja dela v kočevskem Likovnem salonu.
MLADI ZGODOVINARJI 16. maja so mladi zgodovinarji osnovne šole Kočevje šli na poučno ekskurzijo v Lj^ubljano. Pod vodstvom mentoric Žgajnarjeve in Veselove so si ogledali Muzej revolucije in več zgodovinskih in kulturnih spomenikov.
RALLV TISKARJEV - V soboto; 17. maja, je mladina Kočevskega tiska oreaniziral rally vožnjo na progi Kočcvjc-l jubljana. Okoli 30 lepo okrašenih avtomobilov je vzbujalo pozornost po kočevskih in ljubljanskih ulicah pa tudi povsod, kjer so vozili. Tiskarji so ta rally posvetili 30-letnici osvoboditve.
DVE AKCIJI RK
Krvodajalska akcija v Kočevju bo 28., 29. in 30. maja v Domu Dušana Remiha. Občinski odbor RK vabi vse zdrave občane, da se akcije udeležijo, saj so potrebe po krvi zaradi nesreč in bolezni velike.
V četrtek, 29. maja, bo tudi akcija zbiranja starih oblačil, obutve in posteljnine. Ta akcija, ki bo potekala po vsej Sloveniji hkrati, bo od 17. do 19.. ure. Občani naj oddajajo pakete z oblačili na že običajnih zbirnih mestih, kjer jiii bodo prevzele aktivistke RK.
SPREJEM ZA PRAZNIK
Občinska skupščina Kočevje je organizirala v hotelu Pugled sprejem za delavce organov za notranje zadeve ob njihovem prazniku 13. maju. Predsednik skupščine Savo Vovk je v govoru na svečanosti poudaril predvsem, da je danes zaščita stvar vse družbe, se pravi tudi vsakega posameznika; spregovoril pa je tudi o sedanjih nalogah organov notranjih zadev. Opozoril je, da so odbori za družbeno samozaščito v občini sicer ustanovljeni, a .še ne delujejo dobro.
Po govoru je predsednik Vovk podelil dvema miličnikoma odlikovanja predsednika Tita: red dela s srebrnim vcncem je prejel Stanislav Mavrin, medaljo dela pa 1'ranc Markovič.
Po svečanem delu proslave je bil še tovariški večer, ki so ga omogočile s .svojimi prispevki kočevske delovne in druge organizacije.
KOČEVSKA POSEBNOST
V kočevski občini je ustanovljenih 26 organi/.acij ZSM v (t)ozdih, 12 v krajevnih skupnostih (KS) in 6 v šolah in domovih. Pripravljajo šc ustanovitev nekaterih novih, med drugim tudi za območje l are in Banja loke. Ponekod mladinske organizacije, predvsem v KS, nimajo primernih prostorov za delo. Vendar skušajo povsod to v sodelovanju s KS urediti.
Na Kočevskem delajo mladinske organizacije po KS v glavnem le ob sobotah in nedeljah, ker je v ostalih dneh mladina po šolah ali službah v drugih krajih oziroma mestih. Le ob sobotah in nedeljah se mladina zbere v domači vasi, prireja športna tekmovanja, zaliavne prireditve ali prostovoljne delovne akcije sama ali v sodelovanju s KS. Tak način dela je v naši republiki verjetno nekaj posebnega, vendar na Kočevskem drugačen ni mogoč še zato, ker je to območje zck) redko naseljeno in na podeželju mladine skoraj ni več.
J. P.
\
Pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi je pel na mnogih prireditvah v občini in izven nje, nazadnje na proslavi v pobrateni italijanski občini Arcevia. Snemali so tudi že za radio.
Lončarji vedno radi pojejo
Predstavljajo vam pevske zbore
v naslednjih tednih vam bomo postopno predstavili vse moške pevske zbore iz ribniške občine. Prav pevci so namreč tisti, ki žrtvujejo veliko prostega časa, da nas nato razvesele s svojim nastopom na proslavah, koncertih in drugod.
Najprej naj bo na vrsti pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi. Njegov predsednik je France Trdan, pevovodja pa je od lani Andrej Petek. V sedanji sestavi poje zbor od leta 1955, do lani pa ga je vodil pevovodja Anton Petje. Šteje 14 pevcev. V Dolenji vasi so imeli mešani pevski zbor že leta 1946.
Pogoji za delo zbora niso lahki, saj so pevci zaposleni. Delajo v izmenah, zato težko najdejo primeren čas za skupne vaje. Prav zato vadijo le ob sobotah in nedeljah. Vaje imajo v gasilskem domu v Prigorici.
Pevski zbor Lončar sodeluje na mnogih prireditvah. Med drugim je nastopil na otvoritvi DC 16, pevsko-modni reviji, proslavi v Jelenovem
žlebu, tretje leto pevci „šrangajo“ pri „Prevozu bale po ribniško". Še pod pevovodjem Antonom Petjetom so snemali za radio. Pred nekaj dnevi pa' so se „Lončaiji“ vrnili iz pobratene italijanske občine Arcevie, kjer so sodelovali na proslavi borbenih organizacij italijanskega odporniškega gibanja.
J. P.
OŽIVELA GODBA
Po petih letih je spet oživela •■ib-Jiiška godba na pihala. Za prvi maj je v zgodnjih jutranjih urah igrala po Ribnici in Dolenji vasi budnico. Dež pa je članom preprečil, da niso odšli se v Sodražico. Budnico je organiziralo gasilsko društvo Ribnica. Med godbeniki je bilo veliko mladili, tudi učencev ribniške.nižje glasbene šole. Gasilci žele, da bi se v njihovo glasbeno sekcijo vključilo čimveč mladih. Vsi, ki žele sodelovati pri godbi, se lahko prijavijo vsak torek in četrtek ob 17. uri, ko so vaje godbenikov.
M.G.
Lep napredek - pa tudi skrbi
Veliki porast dohodka, osebni dohodki pa pod
zaposlenost zaostaja, republiškim povprečjem
NOV ASFALT
Še ena ribniška ulica je dobila asfah, in sicer cesta ob Bistrici. Asfaltiranje je financirala krajevna skupnost. Razen tega so pokrpali več ulic, ki so imele precej lukenj v asfaltu. V teh dneh so že ali bodo še asfaltirali tudi ceste oziroma ulice v Hrovači. Zgornjih Lepovčali, Podgorsko v Ribnici in v Brežah.
SEKCIJA NA GREGORJU
TVD Partizan iz Sodražice je nedavno ustanovil pri Svetem Gregorju na Slemenih sekcijo splošne vadbe. Ustanovnega sestanka seje udeležilo 31 občanov. Ta sekcija bo zelo pomembna za to območje, saj doslej slemenska mladina ni bila vključena v^portno delo in vadbo.
Ribniške delovne organizacije so lani dobro gospodarile. Brez tozdov oziroma obratov, ki imajo sedeže izven občine, so ustvarile 704,297.000 din delovnega dohodka, kar je za 64,4 odstotka več^kot v letu 1973. Za lani je značilen visok porast celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka; to pa so spremljali negativni pojavi, kot so visoka stopnja in^acije, nelikvidnost in dvig cen, Kar bo imelo prave posledice šele letos.
Predvidevajo, da bodo zato lanski uspehi gospodarjenja letos spričo sedanjih razmer precej zbledeli. Tega bi se morali v vseh delovnih organizacijah zavedati. Zato je skrajni čas, da se začnemo obnašati tako, da bomo sprejete programe o varčevanju in stabilizaciji tudi uresničevali.
Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal v ribniški občini lani 2.764 din, kar je pod republiškim povprečjem. Zato je naloga vseh dejavnikov, predvsem pa samouprav-
nih in ostalih, da z varčevanjem, večjo produktivnostjo dela in boljšim izkoriščanjem delovnega časa omogočijo tak porast osebnih dohodkov, da bomo dosegli republiško povprečje.
Ne moremo pa biti zadovoljni z lansko rastjo zaposlenosti. Statistični podatki kažejo, da je lani po-rastlo število zapodenih v občini le za 0,6 odstotka. Ce bomo tako politiko zaposlovanja nadaljevali, se bo odseljevanje oziroma zaposlovanje mladih v drugih krajih Sfovenije še povečalo. To pa bi škodilo rasti gospodarstva v občini, saj so ljudje najpomembnejši dejavnik napredka.
Tudi potrebe kraja vidijo
Mladih premalo, starejši preveč previdni
v sodradci TOZD INLES smo se zapletli v pogovor o delu sindikata z novim predsednikom sindikalne organizacije Francem Lesarjem in tajnikom Janezom Dejakom, ki je bil prej predsednik sindikata. Povedala sta:
„V novem sindikalnem vodstvu so poverjeniki devetih skupin iz naše TOZD. Tako so zdaj v od bo m enakomerno zastopani vsi zaposleni, medtem ko je imela doslej uprava v odboru sorazmerno več članov.
Že v preteklih letih smo vedno kazali posluh za reševanje krajevnih zadev, npr. pri gradnji rokometnega igrišča, kanalizacije, pomagali smo zdravstveni postaji, šoli in drugim. S takim načinom dela bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj se zavedamo, da nismo le proizvajalci, ampak tudi občani, in da smo zato dolžni reševati tudi zadeve v vseh krajiii, kjer žive naši delavci.
Znotraj podjetja pa smo organizirali razne proslave, prireditve, pogostili smo upokojence, organizirali človekoljubne akcije, športna sreča-
nja oziroma tekmovanja, izlete in drugo. S podobnim delom bomo nadaljevali tudi letos.
Seveda smo sodelovali tudi pri raznih krajevnih, občinskih in širših zadevah, kot so občinska športna tekmovanja, volitve delegacij v občinsko skupščino SIS in drugem, pri vaji „Jesen 74“ in pri nekaterih drugih zadevah."
J. P.
Franc Lesar: „Delo v sindikalni organizaciji na vasi je težje kot v večjem mestu. Ljudje gredo po službi domov in še doma delajo, medtem ko se še premalo zanimajo za akcije, delo in prireditve sindikata.'*
ORTNEŠKI POROČEVALEC
IZLETI UPOKOJENCEV -„Ribniški vandrovec“ načrtuje v prihodnjih tednih in mesecih več izletov. V juniju bo, kot je bilo že lani dogovorjeno, izlet na Veliko Planino, v cvetlično kraljestvo Volčji potok in Kamniško Bistrico. Drugi izlet je namenjen našim zamejskim Slovencem v Dolini pri Trstu, kar smo tudi že lani obljubili, tretji pa v bizeljske gorice in takrat bomo obiskali tudi naš skupni dom v Kumrovcu. O jesenskih izletih se bomo pogovorili kasneje. Vodil vas bo „ribniški vandrovec“ Prezelj.
KORISTNO piSCENJE - V Ortneku in okolici so do nedavna še pele ročne žage in sekire, pod katerimi so padale hoje in smreke, daje bilo vejevja v obilju za pridne roke krajanov naše skupnosti. Po obronkih pa so se kopičile skladovnice hlodov, ki so jih kamioni odvažali na žago. Pospravilo po gozdovih da veliko dela, pa tudi veliko Ipsa za kurjavo. Pospravljale] si bomo pridobili veliko dragocenega kuriva za zimo. Pohiteti moramo, da bomo gozdove do jeseni pospravili in očistili. Kdor bo bolj priden, ta bo več otrnil.
UMETNOST V GRAD? - Morda bo le kaj z ortneško idiliko. Za naš grad se zanimajo likovni umetniki in prav za njihovo dejavnost bi bil primeren. Kraj in stavba sta kot nalašč.
Velike sobane bi bile primerne za razstave, okolica, ki je kot pesem narave, pa za navdihe umetnikom. Tudi nekaj novogradenj marlesovega tipa bo spet poživilo naš kraj in privabilo šc druge letoviščarje. V Ortneku so res lepe možnosti za prijetno letovanje. '
V. P.
KRAVE V ISTRO - Te dni je kmetijski kombinat iz Pazina v Istri odkupoval plemensko živino na območju Ortneka in okolice. Skupno se je odpeljalo v Istro 18 krav.
M. G.
— Sem slišal, da sindikat ni mogel speljati akcije za cenejše letovanje svojih članov pri Počitniški skupnosti.
— Jaz pa, da so jo zato v korist delavcev rešili direktoiji.
Janez Dejak: „Mi smo tudi star kolektiv, saj imamo le tri mladince. Starejši člani kolektiva pa so v glavnem bolj previdni. Raje molče, kot da bi rekli kaj narobe.“ (Foto: J. Primc)
REŠET0
19
Stran ortdU: JOZE PBDCC	DOLENJSKI	LIST
RE§ETQ REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Zakaj pijemo?
Alkohol je človekov spremljevalec od rojstva do smrti. Pijemo ob rojstvu otroka, poroki, m proslavah, banketih, poslovnih sestankih, v službi, pa vse naprej do pogrebov in vedno vzklikamo: „Živeli!“
Vendar je še posebno ža-bstno, če že mladi ne morejo brez alkohola. Ker ni boljše zabave, se mbdi v Ribnici radi pogovarjajo o filmu, nogometu, Karpovu, ljubezni in... o junaštvu. Da, o junaštvu.
Fant, ki še nima 18 let, na obrazu pa se mu že vidijo sledi, ki jih je zapustil alkohol, pripoveduje druščini o „podvigu" oziroma kako mu je uspelo osvojiti srce dekleta. Zgodba je na kratko taka: dokler je bil trezen, si sploh ni upal deklice ogovoriti, steklenica vinjaka pa mu je dala pogum.
Spet drugi pfimer: V ribniški zelo obiskan lokal vstopita nepolnoletni dekleti. Ne sedeta za mizo, ampak kar za točilno mizo. Prižgeta si filter 57 in naročita vsaka vinjak. Ko je bil prvi,,pod kapo"', sta naročili še po enega.
Takih prizorov bi lahko naštel še mnogo mnogo. Zaskrbljujoče je, da vedno več mladih pije, da iščejo zadovoljstvo v kozarčku alkohola. Tako zadovoljstvo pa je lažno. Traja kratek čas, kolikor pač deluje alkohol. Za njim sledi streznjenje, glavobol, „maček". Nekateri se potem ogibajo alkohola, drugi si spet „klin zbijajo s klinom" in tako zaidejo na pot alkoholizma, še pravi propadanja.
Nekateri krive la pijančevanje razširjenost alkohola, saj ga lahko dobiš razen v gostilnah še v vsaki trgovini z živili, točijo ga celo v pisarnah in še marsikje. Tako se na alkohol navaja vedno več ljudi. Hkrati pa prav odrasli dajejo s pitjem slab zgled mladim.
Vsakdanji žalostni primeri iz naših gostišč nas opozarjajo, da ni dovolj govoriti o alkoholizmu- le v novembru, ko je mesec boja proti alkoholizmu, ampak da bi se morali s tem zlom spoprijemati vsak dan in bolj odločno kot doslej.
M. G LA VOJNIČ
SREČANJE PRI FRANCETOVI JAMI
Sprejem in tovariško srečanje za pripadnike organov notranjih zadev so v ribniški občini organizirali 13. maja pri Francetovi jami. Jubilantom jc ob 31-letnici te službe spregovoril in čestital za praznik sekretar občinskega komiteja Z K France Grivec.
J. P.
Temelji novega doma JLA v Ribnici so dokončani. Gradnja poteka po načrtu, tako da ni bojazni, da ne bi bil dograjen do roka, se pravi do letošnjega dneva JLA, 22. decembra. (Foto: J. Primc)
V nsdeljo bo govoril Franc Šetinc
Spet vrsta prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve
v ribniški občini se v drugi polovici maja nadaljujejo proslave v počastitev 30-letnice osvoboditve in meseca mladosti. Njihov vrhunec bo prav gotovo na sam dan mladosti, 25. maja, ko bo po Ribnici parada, nato pa še množično zborovanje, na katerem bo govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc.
Jutri, 23. maja, bodo ob 11.	dinski pevski zbori iz vse ribni-
uri na Gori nad Sodražico od-	ške občine in godba na pihala iz
krili spominsko ploščo tukaj	GoriJ. Dirigiral bo Rado Simo-
padlemu sekretarju SKOJ Albi-	niti. Popoldne ob 15. uri bo v
nu Videniču, Ob tej priložnosti bo sprejem pioniijev iz vse občine v mladinsko organizacijo.
Popoldne ob 17. uri bo v domu Partizana v Ribnici „Večer slovenske besede", na katerem bodo sodelovali dramski igralci Janez Rohaček, Alenka Svetelj in Saša Miklavec.
24. maja ob 20. uri bo v domu Partizana v Ribnici koncert, na katerem bodo nastopili operna pevca Zlata in Dragiša Ognjanovič,	pianist	Andrej
Jarc, Slovenski oktet in ribniški moški pevski zbor. Napovedovala bo Milanka Bavcon.
25. maja ob 10. uri bo v Ribnici parada teritorialnih enot, civilne zaščite, gasilcev, športnih društev ter članov delovnih organizacij in ustanov. Ob 11. uri se bo začelo v gradu množično zborovanje, na katerem bo govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. V kulturnem programu bodo nastopili združeni moški in mla-
gradu ljudsko rajanje. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli domači lovci.
30. maja ob 16. uri pa bo v Hrovači ,,Prevoz bale po ribni-
NA VSAKEM OKNU NAJ BO ZASTAVA
Ribnica bo za dan mladosti in ostale prireditve v počastitev 30-Iet-nice osvoboditve lepo okrašena sprejela' goste. Postavljeni bodo mlaji, slavoloki, transparenti, na vsakem oknu pa naj bodo zastava, rože ali transparent. Pri Spominkarstvu bo postavljena tudi velika krošnja. Turistično društvo, krajevna skupnost, gozdarji in kmetijska zadruga so si že razdelili naloge v zvezi z ureditvijo Ribnice, gradu, parkov, okrasitvijo. Za to svečanost bo treba še |x>-krpati luknje po nekaterih cestah in na parkirnih prostorih, odstraniti nekaj ruševin, skladovnice drv, smeti in drugo. Vsak občan naj po svoje pripomore, da bo Ribnica res dostojno sprejela goste.
Seveda veljajo podobne zadolžitve tudi za 30. maj, ko bo v Ribnici oziroma Hrovači ,,Prevoz bale po ribniško".
1
ško“, ki sodi v sklop prireditev Kmečke ohceti 75.
-	Že 18. maja pa so v Loškem potoku proslavljali ^ 33-letnico .likvidacije prve postojanke bele garde. Ob tej priložnosti jc bilo srečanje članov ZRVS občin Ribnica in Ljubljana-Center. Istega dne je bila v Dolenji vasi akademija, posvečena 30-letnici osvoboditve.
V	torek, 20. maja, je bil v Ribnici koncert Komornega orkestra iz Ljubljano, ki mu je dirigiral Anton Nanut.
J. PRIMC
LOČENE SEJE ZBOROV
Na zadnji seji predsedstva občinske skupščine Ribnica je bilo sklenjeno, da bodo seje vscii treh zborov občinske skupščine ločene, ker bo vsak zbor obravnaval zadeve iz svoje pristojnosti, razen tega pa bodo sprejeli tudi več odlokov, ki bodo morali biti sprejeti v istem besedilu, sicer bo potreben usklajevalni postopek. Prvi bo že jutri, 23. maja. zasedal družbenopolitični zbor, 28. ma-. ja bo seja zbora krajevnih skupnosti, 6. junija pa seja zbora združenega dela.
i	. Ž.
Uspešna šahovsiia šola
Načrtno šahovsko izobraževanje že daje prve rezultate - Tudi tekmovalci Vesele šole uspešni
Dragan Golija, profesor nemškega jezika na osnovni šoli Ribnica, vodi tudi šahovski krožek na šoli in „Veselo šolo“. Sicer pa nastopa na tekmovanjih za ekipo Ribnice, katero tudi vodi, razen tega pa je še tajnik šahovskega kluba. Dragan Golija je nedvomno veHk propagandist in učitelj šaha.
V	razgovoru o svojem izven-šolskem delu nam je povedal;
„Razen ostalih krožkov smo na' naši šoli uvedli še šahovskega, ki ga obiskujejo učenci, katere šah najbolj veseli. Od začetka tega leta imam z učenci šestega razreda vsak teden tudi učno uro šaha. Med šahovskim poukom proučujemo šahovsko literaturo, se učimo otvoritev, študiramo pa tudi končnice. Čas in prostor ne dovoljujeta, da‘ bi imeli šahovski pouk tudi v ostalih razredih, čeprav je zanimanje za šah tudi med učenci ostalih, predvsem .nižjih razredov.
S šolarji-šahisti sem se udeležil že več šahovskih tekmovanj in povsod smo dosegali dobre uspehe. Na nedavno končanem prvenstvu Dolenjske je naš tekmovalec Trobec, kije tudi moj učenec, zasedel odlično drugo mesto, čeprav so na turnirju igrali starejši šahisti, kot je on. Mlade igralce pošiljam na močne turniije,da bi se kalili in dobili izkušnje, ki jim bodo koristile pri naslednjih tekmovanjih. Razen Trobca imamo še nekaj dobrih igralcev, ki nastopajo tudi za ekipo ribniškega kluba, ki tekmuje v drugi slo-
venski ligi. Omenim naj le 18-letno Dragico Tanko, ki bi z načrtnim delom in ob strokovnem izpopolnjevanju lahko dosegla dobre uspe-he.“
Omenili smo, da tovariš Golija vodi tudi „Veselo šo-lo“, v kateri se učenci ob tekmovanju uče za šolo in življenje. Letos ima ribniška „Vesela šola“ 290 učencev oziroma tekmovalcev. Razredni prvaki Rok Debeljak,
Profesor Dragan Golija zaigra občasno s svojimi učenci tudi simultanko, na katen mladi, šahisti preizkusijo svoje strokovno znanje in si pn-dobe tudi praktične izkušnje.
Jolanda Nosan, Metod Češarek, Andrej Mate, Alenka Nadler in Jože Kozina bodo prav v teh dneh zastopah ribniško šolo na tekmovanju v Ljubljani. Na dosedanjih tekmovanjih so se ribniški tekmovalci vedno uvrstih ze-
lo	visoko, lani so bili celo najboljši v republiki. , I M.GLAVONJlC I
Razmah gradnje stanovanj
Na kratko o letošnji gradnji stanovanj v ribniški občini • Več novih blokov in stolpič
VASTIC
RAZSTAVLJA
Ribniški šolaiji uspešno organizirajo mnoge kulturne prireditve zase in za javnost. V zadnjem obdobju ne posvečajo izredne pozornosti le kakovosti prireditev, ki je običajno odlična, ampak vedno bolj tudi videzu nastopajočih, saj se člani ansamblov oblačijo vse bolj izbrano. (Foto: J. Primc)
V	Ribnici že raste drugi stanovanjski blok. Ce bo šlo po sreči, bo zgrajen do konca leta. Tako dobiva stanovanjska soseska za gozdarskim domom novo podobo, kt bo po dograditvi dajala Ribnici nov videz. Vsekakor bo to najbolje urejen predel Ribnice. Samoupravna stanovanjska skupnost v sodelovanju z delovnimi organizacijami že pripravlja načrte za gradnjo novih stanovanjskih blokov v tej soseski. Prizadevajo si, da bi se že letos začela gradnja tretjega in četrtega stanovanjskega
•	bloka s skupno 34 stanovanji. Potrebe po stanovanjih so velike, zato je nujno čimprcj zgraditi čimveč stanovanj.
Letos bo zrastel tudi nov stanovanjski stolpič v Dolenji vasi. (',radnjo poslovno-stanpvanjskega objekta v Sodražici bi morali že začeti. Za Loški potok pa bodo predvidoma letos i/delani načrti /a stanovanjski
blok, ki naj bi ga zgradili v prihodnjem letu.	-r
V	Petkovi galeriji v ribniškeni ? du so 16. maja odprli razstavo nih del Miloša Vastiča iz Posvečena je dnevu mladosti, ,3 pa bo do 26. maja. To jc že razstava tega likovnega ustvarjal
V Ribnici so krepko zastavili gradnjo drugega stanovanjske^ ^ ka. V njem bo 27 stanovanj, katerih kupci so ITPP, INLES, R* ' osnovna šola, ZZB in solidarnostni sklad. Gradi ga Zidar iz čevja, po pogodbi pa naj bi bil vseljiv do konca leta.
Vodič skc^zi ribniško zgodovino
Za tako delo je potrebno velfko ljub ezni in znanje zgodovine
Kdor obišče ribniški grad, bo gotovo opazil človeka, ki stalno tu nekje dežura in skrbi za prostore v gradu. To je Janez Arko, ki je vodič skozi muzej in Petkovo galerijo, ki sta v ribniškem gradu. Zapletel sem ga v pogovor o Ribnici in njeni zgodovini.
Tovariš Arko je za začetek povedal nekaj podrobnosti o galeriji, muzeju in svojem delu.
„V muzeju delam že deset let, v Petkovi galeriji pa od njene ustanovitve, se pravi štiri leta. V sedanji Petkovi galeriji je imela prej shrambo orodja ribniška Komunala. Bilo je precej tež^v, da smo jo preuredili v galerijo. Ime „Petkova galerija“ je dobila po znamenitem fotoreporterju 14. divizije Jožetu Petku iz Ribnice, ki jc padel
pred tridesetimi leti.
Ribniški muzej ima zbirko. Petkovih fotografij, po en izvod jih ima Muzej ljudske revolucije v Lj'ubljani. Na žalost nimamo dovolj prostora, da bi imeli stalno razstavljene. Zdaj so uskladiščene v neketn prostoru. Imamo tudi več fotografij iz NOB v naših krajih in tudi te so shranjene. Prav bi bilo, da bi dobili še nove prostore, kjer bi jih razstavili.“
Prepričal sem se, da je res.
kar pravdi Janez Arko. Škoda jc, da po raznih kotih uskladiščeni material počasi propada, medtem ko čaka na primerne prostore. Večina teh slik prikazuje življenje in boj ljudi iz ribniške občine, zato bi bilo prav. da bi končno le dobili prostor /a njihovo stalno razstavo.
„Muzej je bil ustanovljen leta 1958, delati pa jc začel 1961. Je etnografski oziroma narodopisni. V njem sta prikazana lončarstvo in suha roba. Na tein območju so se prvotni prebivalci ukvarjali / lončarstvom še pred naselitvijo Slovanov, medtem ko so izdelovanje suhe robe ra/.širili oni.“
V	muzeju je vse lepo razporejeno. Prikazano je. kako so nastajali oziroma še nastajajo posamezni proizvodi, od osnovnega materiala do končnega Izdelka. Co sc kakšen obiskovalec ne /najde, mu ljubeznivi' vodič Jane/ Arko pokaže še fotografije o izdelovanju suhe robe in lončenih izdelkov.
O zgodovini gradu in Ribnice jc Arko povedal;
„Ribniški grad je star okoli 1.000 let. /gladili so ga Žovne-ški gospodje. Med turškimi napadi je bila Ribnica 27-krat izropana in ojnistošena, medtem ko grad ni bil nikoli zavzet. Za njegove zidove so se /atekali prebivalci Ribnice in okoliških vasi ter tako branili svoje življenje In hkrati grad. V tisoč letih se jc /ainenjalo na gradu sedem ra/ličnIh rodov grofov. Zadnji
je bil grof Kobencl, kije pobegnil nred Francozi 1809. Leta
Janez Arko, vodič po ribniškem gradu, muzeju in Petkovi galeriji. Marsikaj naredi zastonj, saj pravi, da je delo lahko opravljeno le, če ga opravljaš z veseljem in ne gledaš preveč na denar. (Foto; M. Glavonjić)
1933 je zadnji lastnik prodal grad vojski stare Jugo* vije.”
O	svojem delu v muzeju Arko dejal:
,,Rad opravljam delo po muzeju in Petkovi A,* Najbolj srečen sem, če ^ stave oziroma muzejske dobro obiskane. Pri delu maga hčerka, pa tudi ostalih' ni družine.
...
Letos bo v Petkovi razstav; štiri so že bUe. Ve razstav bo govorila o boju n' ljudi in narodov, posvečene 1 bodo skoraj vse 30-letnici ge nad fašizmom. Med jt bomo prikazali tudi unict Kitajske In Afrlke.“
M. GLAV
2.
3.
PROSTA DELOVNA MESTA
Komisija za medsebojna razmerja uprave
OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
f a 2 p i s u j e prosta delovna mesta:
1. PRAVNEGA SVETOVALCA V STROKOVNI SLUŽBI SKUPŠČINE
pogoji: visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih x izkušenj;
POMOČNIKA NAČELNIKA IN SVETOVALCA ZA GOSPODARSKE ZADEVE
pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
POMOČNIKA NAČELNIKA IN SVETOVALCA ZA URBANIZEM
pogoji: visoka izobrazba arhitektonske oziroma druge smeri s področja urbanizma in 5 let delovnih izkušenj; POMOČNIKA NAČELNIKA IN SVETOVALCA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
pogoji: visoka izobrazba pravne, upravne, politične, filozofske, sociološke ali organizacijsko — kadrovske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali višja izobrazba enakih smeri in 7 let delovnih izkušenj; referenta za PREMOŽENJSKO PRAVNE
zadeve
pogoji: visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
VODJE REFERATA ZA KOMUNALNE ZADEVE
pogoji: visoka izobrazba gradbene ali komunalne smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
VODJE IN REFERENTA ZA CIVILNI SEKTOR V ODDELKU ZA LJUDSKO OBRAMBO
pogoji: visoka izobrazba vojaSke ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali višja izobrazba vojaške ali druge ustrezne smeri in 4 leta^ delovnih izkušenj;
VODJE REFERATA IN REFERENTA ZA VARNOST
prometa
pogoji: višja izobrazba pravne, upravne ali prometne 2 leti delovnih izkušenj ali srednja šola ekonomske, upravno — administrativne ali splošno izobraževal-ne smeri ali strokovna šola organov za notranje zadeve in 4 leta delovnih izkušenj;
referenta za komunalne zadeve
pogoji:	višja izobrazba gradbene, arhitektonske,
komunalne ali geodetske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja šola istih smeri in 4 leta delovnih izkušenj;
referenta za komunalno dejavnost krajevnih skupnosti
pogoji: srednja šola gradbene ali geodetske smeri in 2 leti delovnih izkušenj;
davčnega knjigovodje
pogoji: srednja šola ekonomske ali upravno - administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
Katastrskega referenta-
pogoji: srednja šola ekonomske, kmetijske, upravno — administrativne ali-splošno izobraževalne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
5.
6.
7.
8
9.
•TO
n
12.
^3 vsa razpisana delovna mesta je predpisano trimesečno poskusno delo.
ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev, in kratkim življe-^Pi'ejema svet delovne skupnosti uprave občinske Novo mesto 8 dni po dnevu objave. Če se na l’^ezno delovno mesto ne javi noben kandidat, velja ,2pis do zasedbe delovnega mesta.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
PROSTA DELOVNA MESTA!
r=icnrsiir^
NOVO MESTO
Splošno gradbeno podjetje „Pionir"
Novo mesto,
temeljna organizacija združenega dela
-gradbeni sektor KRŠKO,
razglaša prosti delovni mesti:
1.
r
(TROSTA DELOVNA MESTA!
v družbenega knjigovodstva
^SR SLOVENIJI •^ORUŽNICA KRŠKO
° ^ J a v I j a naslednji prosti delovni mesti ^ nedoločen čas
'STATISTIKA V ODSEKU ZA DRuŽbENO RAČUNOVODSTVO IN STATISTIKO.
»OBDELOVALCA DOKUMENTOV V PLAČILNEM PRO-
Metu
°Soji so:
~~ srednješolska izobrazba in 2 leti ustreznih delovnih '^^ušenj
POH OJ
— srednješolska izobrazba in 1 leto ustreznih delov-'‘"'izkušeni.
*^^ene ponudbe naj kandidati pošljejo najkasneje v 15
dneh
g od dneva objave na naslov:
Q ‘ba družbenega knjigovodstva Krško
'zbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku
foka
2a prijavo.
POMOČNIKA DIREKTORJA - VODJA PRIPRAVE DELA
2. VODJA GRADBIŠČA
Pogoji:
Na razglašeni delovni mesti se lahko javijo diplomirani gradbeni inženirji z nekajletno prakso v gradbeništvu. Zagotovljeno je družinsho stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkovfSGP „PIONIR" Novo mesto.
Pongdbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni po objavi razglasa na naslov: SGP ,,P 10 N IR^^^ov^TnestoJ<admvsk^ddele^
PROSTA UČNA MESTA!
ŽG - CENTRALNE DELAVNICE
TOZD ZA VZDRŽEVANJE LOKOMOTIV MOSTE
LJUBLJANA, Zaloška c. 217
vabi fante osmošolce, ki jih veseli delo v delavnici, da se izuče za enega od naslednjih poklicev:
-STRUGAR
-MEHANIK
- KLJUČAVNIČAR
- ELEKTROMEHANIK
Med šolanjem učenci lahko stanujejo v internatu.
I
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI oddelek za razredni pouk NOVO MESTO
RAZPISUJE	'
I. REDNI VPIS NA ODDELKU ZA RAZREDNI POUK V ŠTUDIJSKEM LETU 1975/76
Vpisni pogoji: na oddelek za razredni pouk se lahko vpišejo kandidati, ki so
a) končali srednjo šolo,
b) ki nimajo končane štiriletne srednje, šole, uspešno pa opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in zgodovine z družbeno ureditvijo.
II. Kandidati za Izredni študij se vpišejo kot Izredni |n imajo pravico obiskovati predavanja In opravljati izpite v Novem mestu.
Rok za priglasitev k vpisu je do 3l. julija 1975. Prošnje z vsemi dokazili pošljite na PA Novo mesto. Cesta herojev 1. Podrobnejše informacije o vpisu — glej v DELU 10. maja 1975, stran 13.
Informacije o vpisu lahko dobite tudi na oddelku PA v Novem mestu vsak torek od 12. do 14. ure ali po telefonu .22 - 309.
PROSTO DELOVNO MESTO! ^
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
JSKRA, lEZE,
TOZD UPORI Šentjernej,
objavlja prosto delovno mesto
VODJE SPLOŠNE SLUŽBE
Pogoji: visoka izobrazba s področja družbenih ved, najmanj 4 leta prakse
Prijave pošljite kadrovski službi TOZD Upori Šentjernej v 14 dneh po objavi.
v	^
„KRKA”
SKUPNOST TOZD — Zdravilišča, gostinstvo in turizem Novo mesto
razpisuje v letu 1975/76 prosta učna mesta za izuči-tev poklica:
KUHAR - 20 UČNIH MEST NATAKAR - 20 UČNIH MEST
Stanovanje in hrana zagotovljena v sami delovni organizaciji. Učenci pi-ejemajo v času šolanja nagrado, s katero krijejo vse stroške šolanja, stanovanja in prehrane. Prošnje naslovite na Kadrovsko službo ,,KRKE", C. kom. Staneta 19a
belinka
tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061 / 314 177 teiex 31 260 yu bel
SANDOLIH PX 65
• uživa mednarodni sloves
odlikuje ga bogata tradicija In novi tehnični dosežki
najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa
uničuje plesen In zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom
• služi za osnovni ter končnt premaz in je izdelan v 13 barvah
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORA BO
od 20.111. do 20. V. 19^
20*/ POPUST
JELOVICA
20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20
ZAORtB^uaUC
PROSTA UČNA MESTA! ^
Gradbeno podjetje „UNIVERSAL" Ljubljana, Glonarjeva 8
mir
aaaa
oirn
UNIVERSAL
LlUBLIANA
sprejme v učno razmerje
VEČ UČENCEV za naslednje stroke:
- ZIDARSKO
- TESARSKO -SPLOŠNO MIZARSKO
- KLEPARSKO
- KROVSKO
- VODNOINSTALATERSKO •
-PEČARSKO
Pogoje za sprejem ima, kdor je uspešno konča! osemletko, da je zdrav, da ni starejši kot 17 let in da ima pismeno privolitev staršev oz. skrbnika.
Izobraževanje traja tri leta. Učenci imajo možnost oskrbe v samem domu podjetja. Pismene prijave pošljite na gornji naslov.
sobe!
Nujno potrebujemo za svoj STROKOVNI KADER samske sobe za določen krajši čas. Najemnina po dogovoru.
Naslov v upravi lista.
21
DOLENJSKI LIST
tedensk^l
SS
Četrtek, 22. maja Renata Petek, 23. maja - Željko Sobota, 24. maja - Marija Nedelja, 25. maja - Dan mladosti Ponedeljek, 26. niaja 1'ilip Torek, 27. maja Avguštin Sreda, 28. maja - Vojislav Četrtek, 29.'maja - Majda
LUNINI-; Ml-NF
25. maja ob 6.50 uri - ščip
BRESTANICA: 24. in 25. 5. francoski barvni film Kako skriti mrtveca^
BREŽICE; 23. in 24. 5. ameriški barvni film Ljubimec velikega stila. 25. in 26. 5. ameriški barvni film Tarzanov izziv. 27. in 28. francoski barvni film Timon.
ČRNOMELJ: 23. 5. ameriški barvni film Diamanti za svobodo. 25. 5. francoski barvni film Vlomilec. 28. 5. zahodno nemški barvni film Drakula proti Frankensteinu.
igil)
SLUŽBO DOBI
Čevljarskega pomočnika, vajenca (vajenko) sprejmem v redno delovno razmerje. Po potrebi nudim tudi stanovanje. Modno čevljarstvo Vodeb, Jurčičev tig 3, Ljubljana, telefon 22-613 ab 22-978.
GOSPODINJSKO ' POMOČNICO, mlajšo upokojenko ali dekle z osnovnim znanjem kuhe, zaposli tričlanska družina. Popolna oskrba, plača, zavarovalne, lastna Soba. Ponudbe pod „VESTNA“ (1295/75).
STANOVANJA
SAMSKA ekonomistka išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov pustite ■ v upravi lista [1320/75).
ISCEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1321/75).
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista. (1290/75).
SOBO z uporabo kopalnice išče dipl. ing. farmacije, zaposlena v Krki. Naslov v upravi lista (1292/75).
MOSTAR - BREZICE! Trisobno moderno stanovanje v Mostarju zamenjam za enako ali manjše v Brežicah, Krškem ali Novem mestu. Informacije: Dr. Zalokar, Ra^ dovljica. Žagarjeva 17/a.
ISCEM garsonjero ali enosobno stanovanje; lahko je tudi, opremljeno. CJtna po dogovoru. Bogoljub Vuletič, Foersterjeva l, Novo mesto.
DRUŽINA išče opremljeno ali neopremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1303/75).
Motorna vozila
^M pol
VW 1300, tehnično pregledana. Jože Šegula, Reševa 7, 62250 Ptuj.
UGODNO prodam fiat 124, letnik 1970. Franc Bohte, Irča vas 30, Novo mesto, ali telefon 21-287. PRODAM traktor „Kornili“, letnik
1964, 22 KS s koso. Matjašič, Arnovo selo, Artiče.
PRODAM dobro ohranjen fiat 850, letnik 1970, registriran do aprila 1976 in tehnično pregledan. Naslov v upravi lista (1324/75). PRODAM leto dni star fiat 750 bele barve. Kebe, Kristanova 32, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo zastavo 750, delno na kredit, cena 18.000,00 din. Stušek, Trebnje, Goliov trg 10.
PRODAM fiat 1300 po delih. Naslov v upravi lista (1335/75). PRODAM zastavo 750, letnik 1970, Trdinova 6, Novo mesto. PRODAM traktor s kosilnico, dobro ohranjen - l AHR 18 KS. Polde Pečerič, Ravno 3, Raka.
PRODAM škodo 1000 MB, letnik
1965, po nizki ceni, tehnično brezhil)cn, neregistriran. Naslov v upravi lista (1288/75).
PRODAM zastavo 750, letnik 1968. Ogled popoldne. Milan 1'ržen, Vavta vas 30, Straža.
PRODAM traktor LANC s hidravliko, koso in plugom (20 KS) in
KOSTANJEVICA: 24. 5. ameriški barvni film Moje pesmi, moje sanje. 25. 5. ameriški barvni film Moje pesmi, moje sanje.
KRŠKO: 24. in 25. 5. jugoslovanski film Svatba. 28. 5. ruski film Slovo od Petrograda.
MIRNA: 24. in 25. 5. film Skrij
se.
METLIKA: Od 22. do 25. 5. ameriški barvni film Ljubezenske melodije. Od 23. do 25. 5. ameriški barvni film Kadar legende umirajo.
NOVO MESTO, KINO JNA: Od 22. do 25. 5. Bukanerosi - pirati južnega morja. Od 26. do 28. 5. Ulzana - vodja Apačev. 29. 5. ameriški film Past za inšpektorja Kala-mana.
NOVO MESTO, KINO KRKA: 22. 5. francoski barvni film Kje je 7. kompanija. Od 23. do 26. 5. domači barvni film Džeps. Od 27. dq 29. 5. francoski barvni film Vozni.ško dovoljenje.
RIBNICA: 24. in 25. 5. ameriški barvni film Tarzan in žena Peopard.
SFMlC: 24. in 25. 5. ameri.ški barvni film Kraljevske sanje. 27. in 28. 5. ameriški barvni film Dober posel v Italiji.
SEVNICA: 28. 5. jugoslovanski film Družba Perc Kvržice.
. TREBNJE: 24. in 25. 5. danski barvni erotični film Rektor v postelji.
02
škodo 1000 MB, letnik 1967, po ugodni ceni. Milan Rožman, /^novo selo 24, Artiče.
UGODNO prodam fiat 1300, letnik 1972, registriran do 1976, dobro ohranjen. Ogled možen vsak dan. Anton Remar, Preloge 114, 68230 Mokronog.
PRODAM moped na 4 brzine, registriran do 1976. Franc Nadu, Malkovec 1,-Tržišče!
PRODAM ami 6, še registriran. Ma-cedoni, Otočec 19.
PRODAM džip v voznem stanju. Poizve se v kiosku pred občino Novo mesta.
PRODAM
PRODAM krmo na rastilu (približno 2 ha). Žibert, Zagrebška 29, Novo mesto.
PRODAM kompleten most, menjalnik in prednjo os za TAM 6500 in 100 lesenih podpornikov. Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto, ali teleion 22-993.
PRODAM seno in otavo na rastilu. Tomič, Loke 10, Straža.
PRODAM motorno kosilnico Alpina in motorno kosilnico Sep, greben 1 m. Pavle Cerovšek, Brezovo 11, Studenec pri Sevnici.
PRODAM mrvo in deteljo na rastilu, stiskalnico in razno. Vera Perše, Birčna vas 15, Novo mesto.
PRODAM puhalnik (stransko polnjenje, cevi 40 cm premera, j m cevi s kolenom) in moped T 12 na 3 brzine. Danilo Natek, Grmovlje 19, Škocjan.
PRODAM malo rabljeno kosilnico za traktor Ferari. Tomažin, Ciore-Ijce 10, 61433 Radeče.
PRODAM košnjo na rastilu. Pepca Muhič, (jor. Lakovnice 3, Novo mesto.
PRODAM 700 kg železa (10 mm), 7 vrat različnih širin, dve Irodelni okni in eno dvodelno ter tesim les za ostreje. Naslov v upravi lista.
PRODAM uezo s kardanom za traktor PASOUALI in trajno žarečo peč „KUl.lM.RSSBUSCir*. Informacije'dobite pri .1 rancu Simcu, Plembcrk 5, Stopiče.
GOLDEN COMI'^T jarčke dobite pri Vidicu, Polica 5,Grosuplje.
REJCI PERUTNINE! Kvalitetne piščance, bele pitance in rjave ne-snice raznih starosti si lahko nabavite vsak dan tudi ob nedeljah do avgusta v valilnici Smarjeta, pošta Škofja vas 63211 pri Celju.
PRODAM dobro ohranjen trifazni elektromotor (10 konjskih moči, direkten prenos). Ogled je možen vsak dan. Franc Marinček, Cerklje ob Krki 52.
PRODAM 80 arov sena in otave na rastilu. Partizanska 23, Novo mesto. Ogled po 15. uri.
PRODAM OBRAČALNIK za BCS maraton 140, malo rabljen. Nace Gregorčič, Strelac 6, Šmarješke Toplice.
PRODAM vinograd, zidanico, vinski inventar in hišo, tudi na obroke na tri leta. I rane Mikulan, Sh>pi-če 38.
PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo z lokalom v Brcstanici. Informacije: Jeriček, Brestanica 85, telefon 068-75-143.
PRODAM 7 arov vinograda v Vajen dolu pod Vrhpoljem. Albin Kole-gar. Gor. Mokro polje, Šentjernej.
PRODAM hišo v Črnomlju ter novo nasajen vinograd na Hrastu. Naslov v upravi lista. (1304/75).
PRODAM zaradi starosti na zelo lepi točki kmečko hišo, šupo, nekaj zemlje. Marija Župevc, Vas Kočevje 20, Črnomelj.
POROCNI PRSTANU Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst, popusta!
S6;aiMnsa
Krajevna organizacija ZB Straža sc toplo zahvaljuje delovnim kolektivom podjetij Gorjanci Straža, gozdni upravi Straža, Noyolesu Straža, opekarni Zalog in podjetju za rezerve Ljubljana za denarno pomoč 'za ureditev grobišč padlih borcev na našem območju. Prisrčna hvala!
Organizacija ZB Straža.
DRAGEMU atu ' JANllZU MURGLJU z (jor. Kamene 6 želimo za dvojno praznovanje vse lepo, največ pa zdravja, hčerka Micka in vsi, ki ga imajo radi.
DRAGIMA mami in atu ANTONIJI in JANEZU NOSAN s Tolstega vrha želimo za petindvajseto obletnico skupnega življenja’veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja in da bi še dolgo ostala v krogu najdražjih. Obenem prisrčna hvala zj ves trud in skrbi. Hvaležni sinovi: Jože in Franci z družinama in Ivan.
LJUBIM staršem MATIJI in TEREZIJI BAHOR iz Goleka pri Draga-tušu za 29. obletnico skupnega življenja še veUko srečnih, zdravih ter zadovoljnih let želijo hčerka Marija z možem Jožetom ter vnučka Joe in Suzy. Belavičeve s Hrasta pa lepo pozdravljamo iz Avstralije.
to/ESTILA I
PERUTNINARJI! ALI POZNATE naj novejšo pasmo kokoši LO-MAN super braun, temno rjavo, ki ima svetovni rekord glede ne-snosti jajc; in to s1 lahko nabavite vsak dan, tudi ob nedeljah, same jarkice riizličnilv starosti, v valilnici Smarjeta, p. Škofja vas pri Celju, Tam si lahko nabavite tudi pitance, stare 4 tedne.
JEREMIJA NOVAKOVIČ, Cankarjev;) 6; 61330 Kočevje, izdelujem spomenike raznih vrst (marmor, terac'O). Dostava na pokopališče!
30. APRILA 1975 sem od Hrušice do Pangerč grma izgubila železno hidravlično roko za traktor. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov: Anica Pene, Vel. Slatnik 24, Novo me'^to.
NUDIM VSE VRSTE ROLI I , ZA-LUZIJE, PLATNliNI ZAVI Si; VSEH BARV. IZVRSIM VSA K)PRAV1LA. SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI,CENF solidni;. NAROČILA PRI VZEMA l'A BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRSKO.
FRANC PLANTAN, Vel. Podljuben 9, UrŠna sela, prepovedujem vsem delanje kakršnekoli škode in pašo živine po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.	'	'
Ob prenmi izgubi žene oziroma mame
PEPCE BRCAR iz Hrvaškega Broda pri Šentjerneju i
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu IMV ter GSC iz Novega mesta, podjetju Podgorje iz Šentjerneja, gostilni Tomšič za podarjene vence. Posebna zahvala dr. Baburiču ter Sakiču za lajšanje bolečin in kaplanu iz Škocjana za opravljeni obred.
Iskrena iivala vsem, ki ste se v tako velikem številu jx)slovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone, sin Stane, hčerka Ivanka ter Jožica z družino.
V 76. letu starosti nas je 3. maja 1975 za vedno zapustila naša draga mama, stara mama
ANA GORENC iz Herinje vasi
Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tovarni l^bod za venec ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Franci in Janez z družino, hčerki Mimi z možem ter Anica z družino.
V 100. lotu starosti nas je 4. maja 1975 zii vedno zapustila naša,draga mama, stara mama, babica, prababica, praprababica in teta
URŠULA JANC iz Vel. Brusnic 79
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom. prijateljem, sose'dom, vaščanom in znancem, ki .so nam v težkih trenutkih stali ob strani, spremili pokojnico na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gasilski enoti za častno spremstvo ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči:	hčerke:	Tončka,
l.oj/ka, Nežka, Ančka, Pepca, Rezka in Francka z družinami ter drugo sorodstvo.
Oh boleči in nepoziibni izgubi mojega dragega moža, očeta in sina
JOŽETAXURKA iz Vel. Brusnic pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosc-. dom za podarjeno cvetje in vence ter vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo podjetju NOVOCJRAD in 11.1 iz Novega mesta.
Se enkrat lepa livala vsem. ki ste dragega pokojnika spremili do njegovega preranega groba.
Žalujoči: ž.ena Ana, hčerki Jožica in Danica ter mama Marija.
Namesto cvetja na grob pokojnemu prijatelju VLADIMIRU CHRNLJU pošiljata 150,00 din Zve/.i slepih Novo mesto Franci in Vera Grobušek iz Brežic, Cesta prvoborcev 14. Za poklonjeni /ncsek iskrena hvala..Zveza slepih Novo mesto.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta in brata
JANEZA BARBORICA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovo prerano zjdnjo pot, zbsti pa za pomoč vaščanom, tovarni zdravil Krka, osebju bolnišnice Novo mesto, gasilskemu društvu Stopiče, osnovni šoli Stopiče, kovinski šoli Novo mesto, obrtniku loma-zinu,. pevskima zboroma Stopiče in .,Dušan Jereb" ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena z otroki, sestri Dragica in Štefka z družinama.
ZAHVALA
Rdeče cvetje mnogo, mnogo prerano prekriva gomilo našega ljubljenega in nepozabnega moža, očka, sina, brata, prijatelja, sodelavca, brigadirja
MILANA ŠOBARJA
absolventa veterine — vojaka JLA
Ob boleči izgubi našega najdražjega se zahvaljujemo vsem za številne in tople besede sožalja in tolažbe, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja. Najiskre-neje se zahvaljujemo njegovim tovarišem in starešinam vojne pošte 2420 Celje za izraze sožalja, cvetje in poslovilne besede, pri čemer sc še posebej zahvaljujemo tov. kapetanu I. klase Dešnicu, vojakom enote včjne pošte 1394 Novo mesto in njihovemu sWe-,šini vodniku I. klase Roku za izkazane vojaške časti, domu JLA Novo mesto, posebno kapetanu tov. Džudoviću, oktetu „Dušan Jereb" iz Novega mesta ter godbi pod vodstvom tov. Resmana, občinskemu komiteju ZSMS Novo mesto za vso pomoč in poslovilne besede tov. Niliču, soseski Ragovske ulice in govorniku tov. 'Romihu. Se posebej se zahvaljujemo kolektivu in posameznikom tovarne KRKA za vsestransko in vso možno pomoč, za njihove tolažilne besede in darovano^etje.
Vserh, ki ste bili v težkem trenutku z nami, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
'ZAHVALA
Ob smrti drage žene
MARIJE BAJUK
z Radoviče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljeni, sosedom, ki so spremljali mojo drago ženo na zadnji poti-Posebno se zahvaljujemo kolektivu Mercator-TOZD Metlika, pevkam z Radoviče, društvu upokojencev in tov\ Janezu Videtiču za njegove poslovilne besede.
Žalujoči: mož Hinko in njegovo sorodstvo Radoviča 14. maja 1975
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
JOŽETA ZUPANČIČA
iz Dolenjega vrha št. 6 pri Dobrniču na Dolenjskem
se najtopleje zahvaljujemo zdravnikom in osebju interne bolnišnice v Novem mestu, zdravniku in osebju zdravstvenega dom^ Trebnje za vso požrtvovalnost pri zdravljenju. Prisrčna hvala podjetju: Instalacije (Jrosuplje, postaji milice Ajdovščina, Hoji - obrat tesarstvo Ljubljana, Mercatorju Ljubljana in ZB Svetinja za darovane vence ter sočustvovanje v težkih trenutkih, pevskemu okte*>J Grosuplje in pevcem iz Dobrniča pa za lepo zapete pesmi pri žalosti in ob odprtem grobu. Zahvala velja tudi dekanu, vsen' vaščanom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili ^ njegovo zadnje počivališče na pokopališču v Dobrniču.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami
V SPOMIN
1. junija bo minilo 7 let, odkar nas je za vedno zapustil ljubi moz> oče.in brat
BERNARD JARC’
iz Stranja 6 pri Dobrniču
Ohranili Te bomo v trajnem spominu. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke in brat
n"
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,M® mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZD^ r žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Rib'’“' ’ Sevnica in Trebnje.	.a.
UREDNISKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ur ^ nik), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Primc, ioic Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan ^	^
in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.	,	„a.
IZDA JA I ELJskI SVET je družbeni organ upravljanja. Prednik: F rane Bukovinsky.	I
IZHAJA vsak četrtek . Posamezna .številka 3 din ročnina I 19 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških doliirjev oz. 45 u.strezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni 52100-620-107-32002-009-8-9	„j
OGLASI: I cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določ*-^
Vsal^ Za vf
V#	U	Ul,	IIUUUIJIIJU	w	•••*	,	'J	1
druge ogla.sc in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 1975 l’o tnnenju sckretaruta za informacije.IS SRS (št.
mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din.
28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov.
IFKOCI RACI.IN pri podružnici SDK v Novem nu 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 nie.sto. ti lavni trg 3 oz. poštni predal 33 Teleion: (068) 21--^ Nenaročenih rokopist)v in fotografij ne vračamo Časopisni tilmi in prelomi rZI* Dolenjski list. Novo me.sto Barvni tisk: ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
fSAK DAN: Poročila ob 5.00, P, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 2.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, ^•00, 18.00, 19.00 in 22.00. Pisan wsbeni spored od 4.30 do 8.00.
.Četrtek, 22. maja: 8.10
r^sbena matineja. 9.05 Radijska za višjo stopnjo. 9.30 Izglasbe-fcl. 10.15 Po Talijinih poteh. U.OO Poročila - Turistični napotki ^ naše goste iz tujine. 12.30 Kme-nasveti - dr. Franjo Kordiš; Ukazovanje gozdnega drevja za f.^njo. 13.30 Priporočajo vam . .. |‘*10 Naj narodi pojo. 14.40 Med družino in delom. 15.45 „Vrti-
16.45	Jezikovni pogovori. ! jj-20 Iz domačega opernega arhiva.
11®-35 Z Zabavnim orkestrom RTV I zubijana. 19.40 Minute z Ljublian-sicim jazz ansamblom. 19.50 Lahko otroci! 20.00 Četrtkov večer O’^'ačih pesmi in napevov. 21.00 f-Uerarni večer. 21.40 Lepe melodi-I®- 22.20 Majhen koncert skladb za ''a klavirja. 23.05 Literarni noktur-
23.15	Paleta popevk in plesnih ‘umov.
petek, 23. MAJA: 8.10 Glasbe-^ »natincja. 9.05 Radijska šola za •fjo stopnjo. 9.30 Uganite, pa vam ?>gramo po želji. 11.00 Poročila -Uristični napotki za naše goste iz ^Jine. 12.30 Kmetijski nasveti -r* . Mihaela Černe: Pridelovanje .^?tičnega ohrovta. 13.30 Priporo-Vam ... 14.30 Naši poslušalci ^titajo in pozdravljajo. 15.45 . iy Wjak“ 16.50 Človek in zdravje.
10,9	koncertov in simfonij. '».15 Zvočni signali. 19.40 Minute I	Avgiista Stanka. 19.50
^ko noč, otroci! 20.00 Stop pops ^ • .^-15 Oddaja o moiju in pomor-, „n 22.20 Besede in zvoki iz lo-® ^ domačih. 23.05 Literarni
P®
J SOBOTA, 24. MAJA: 8.10 Glas-^tineja. 9.05 Pionirski ted-Plesni orkester ima beli	Sedem dni na radiu.
7a ,^°''očila - Turistični napotki ^ naše goste iz tujine. 12.30 Kme-bnm	- Lojze Kastelic: Kdaj
n in	čebelam	obnožino?
D_' ..Priporočajo vam ... 14.10 S ,in besedo po Jugoslaviji. JlK ^ »Vrtiljak”. 1*^45 listi iz { lahke glasbe. 17.20 Gremo v 19 d'n	Dobimo se ob isti uri.
z ansambjom Jožeta 20nn\i X	Lahko noč, otroci!
nom -1,	pred	mikrofo-
nom T nn 7	nuKroio-
2l	•	prijetno razvedrilo.
23 n«;	za	naše izseljencc.
•	S pesmijo m plesom v novi
vreden
NEDELJA, 25. MAJAr 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši ... 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste i/ tujine, 18.03 Radijska igra - Andre Charmel; Nczačeleni. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Prenos sklepne prireditve ob dnevu mladosti iz Beograda. 22.20 Serenadni večer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 26. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 10.15 Za vsakogar nekaj.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Ančka Godeša Kdo in kako lahko prideluje ržene rožičke za zdravila? 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Ob lahki glasbi ... 9.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 2C.00 Ce bi globus zaigral.
20.30 Slovenski operni iiiši od osvoboditve do danes. 21.30 V svetu zabavnih melodij. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 27. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Majhni vokalni ansambli. 11.00 Poročila- turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Aleksander Kravos: Redčenje plodov pri jablanah. 13.30 Priporočajo vam .,. 14.40 Na poti s kitaro.
15.45	„Vrtiljak“. 16.45 Družba in čas. 18.05 V torek nasvidenje!
18.35	Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč,'otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Simfonične variacije. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Popevke se vrstijo.
SREDA, 28. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Glasba vam pripoveduje. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - vet. Anton Grablje-vec: Umetno osemenjevanje svinj.
13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Loto vrtiljak. 17.20 „Samo en cvet“... (ob 30-letnici osvoboditve). 18.35 Predstavlfamo vam ... 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza.
23.05	Literarni nokturno.
ČETRTEK, 29. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Frančišk Šivic: Kaj nam narekujejo lanskoletne izkušnje o prevažanju čebel. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Naj narodi pojo. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.45 Produkcija kaset in gramofonskili plošč RTV Ljubljana. 18.05 Iz domačega opernega arhiva. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 25. MAJ 1975 -
10.30 reklame, oglasi in obvestila -
11.00	25. maj - dan mladosti -
11.15	obiskali smo vzorno kmetijo
- 11.30 po domače - 11.45 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj
- 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -
14.30 zaključek programa
SREDA, 28. MAJ 1975 - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.35 - aktiv komunistov pri klubu posavskih študentov
- 16.55 iz diskoteke naših poslušalcev - 17.30 ekonomska problematika sevniškega Stillesa - 18.00 zaključek programa
16.00
SOBOTA, 31. MAJ 1975 sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP 1. del - 16.30 poročila — 16.35 EPP II. del
16.45	mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo.
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 22. MAJA: 8.10 TV v šoli (^g) - 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli, ponovitev (Zg) — 15.55 Nogomet Bor; Dinamo (Bg) - 17.45 Otroški spored (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) -
18.20 Vzpon človeka - barvna serija (Lj) - 19.10 Risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55,3-2-1 (Lj) -
20.05	A. Ingolič: Žive vezi - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) — 21.15 Četrtkovi razgjedi (Lj) - 21.45 Simfonični orkester . RTV Ljubljana vam predstavlja U. Vrabcc; Mali koncert za orkester (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj)
-	PEI1;K. 23. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 Angleščina -ponovitev (Bg) - 16.05 TV v šoli (do 16.25) (Zg) - 16.35 Madžarski Wd (Pohorje. Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.15 Pisani svet, mladinska oddaja (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj)
- 18.05 Tuja folklora: Švedski plesi, barvna oddaja (Lj) — 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Doma in zdoma (Lj)
- 19.10 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak’(Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
- 20.05 Vesela vdova — celovečerni film (Lj) - 21.40 625 (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 24. MAJA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) -
12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) -
13.55	Nogomet Radnički (Niš); Vojvodina (Bg) - prenos do 15.50
- 17.25 625 (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Izgubljeni svinčnik -^mladinski film (Lj) - 19.10 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Iz del Branka Čopiča (Zg) - 20.30 Festival mladih 75 -prenos iz Subotice (Bg) - 22.00 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) -
22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Propagandna oddaja (Lj) - 22.35 Saša
- celovečerni ti’m (Lj)
N1;DELJA, 25. MAJA - 8.45 Poročila (l j) - 8.50 J. Semjonov; 17 trenutkov pomladi (Lp - 10.05 Otroška matineja: Ribič in lovec, Viking Viki, Egipt za časa Tutankamona (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) -
11.15 Kmetijska oddaja (Bg) -
12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) -Nedeljsko popoldne. Pisani svet, Speed\vay v Mariboru - prenos, Mi
smo maj, barvna oddaja, Slovenija v letu 194’i - nadaljevanje in konec -
17.55	Moda za vas (Lj) - 18.05 Poročila (Lj) — 18.10 Naš Tito — dokumentarni film (Lj) -	19.10
Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.d0 Dan mladosti - barvni prenos (Bg) - 21.40 Mladi za mlade (Zg) -
22.10 3-2-1 (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Športni pregled (Bg)
PONEDELJEK, 26. MAJA -
8.10 TV v šoU (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -7 ponovitev (Zg) — 15.35 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.30 Grdi raček
- serija Japonske lutke (Lj) - 17.45 Risanka - (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj)
- 18.45 Teritorialna obramba (Lj)
- 19.05 Odločamo (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 A. Isakovic: Usodnost rdečih krvnih telesc - drama TV Sarajevo (Lj) -
20.50	Kulturne diagonale (Lj) -
21.20	Mozaik kratkega filma (Lj)
- ... TV dnevnik
TOREK, 27. MAJA - 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) -
10.05	TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 16.05 TV v šoli — ponovitev (Sa) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do
16.55) (Bg) - 17.35 V. Albreht. Mala lupinica - 3. del (Lj) - 17.50 Risanka (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj)
- 18.20 Egipt za časa Tutankamona
- barvna serija (Lj) — 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Nc prezrite: Povezuje jih pesem (Lj) - 19.15 Risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Diagonale (Lj) - 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) -
21.00	R. M. duGard: Thibaultovi -barvna nadaljevanka (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 28. MAJA - 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg) 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do
16.55) (Bg) - 17.30 Vrančeve dogodivščine - barvni film (Lj) -
17.55	Obzornik (Lj) - 19.10 Glasbena oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Polkmetje - reportaža (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -
19.20	Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Pariz: nogomet Bayern: Leeds — barvni prenos EVR (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Miniature: Trio Barney Kcssel - barvna oddaja (Li)
Četrtek, 29. maja - 8.10
TV v šoli (Zg) - 9.35 TV y šoli (Bg)
- 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg)
- 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55)'(Bg) -
17.35	Na črko, na črko - barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj)
- 18.25 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - J9.55 3-2-1 (Lj) -
20.05	A. Ingolič: Žive vezi -barvna nadaljevanka (Lj) 21.05 Kam in kako na oddih (Li) - 21.15 razgledi: 30 let slovenske kulture (Lj)
- 21.45 Iz koncertnih dvoran: J. Brahms: Koncert za violino in orkester (Lj) - 22.35 TV dnevnik -(Lj)
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega tasta in brata
moža, očeta, starega očeta.
JOZETA MOVERNA
iz Stranske vasi pri Semiču v Beli krajini
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani, zdravnikom ZD Črnomelj za lajšanje bolečin, gasilskemu društvu Stranska vas m spremstvo, Iskri Semič, župniku iz Semiča za opravljeni obred in vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Katarina, hčerke Bernarda, Rozi in Mid z družinami, sestri Marija in Neža ter drugo sorodstvo.
V Semiču, dne 18. maja 1975
m
inDUSTRlJnmOTORfliH VOZIL nOVO'fTlESTO
mOUSTRURmOTORniH VOZIL nOVOIDESTO
inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novoniESTO
inDUSTRunmoTORniH VOZIL novo niESTO
JvopirkoviC:
osvobodni republiki pod gorianci in njenem Idrovslani junaku pipaiiu balfietu
44
_ Ob Šestih zjutraj, ko se je začelo vzhodno ob-?y®tlikati, so se pomikali v napad bombaši, Jerani iz prostovoljcev. V vas so poslali izvidnika Škrbca s strojnico in dvema spremljeval-
^Sisti v Prosvetnem domu so pravkar vstajali
i	^ na dvorišču umivali. Začutili so hojo po in se vznemirili. S klici „kdo je? “ so priha-cesto in zaskrbljeni buljili v meglo.
! izvidnikova strojnica, ki bi morala dati zna-bomK ^spad^ je zatajila. Že pa je sledil juriš y IJ^bašev. Silvanova bomba je zletela skozi okno gK J® postojanko in zanetila ogenj. Ob prvih * Plozijah je komandir belih, podporočnik 7 Matičič, pribežal s stanovanja, pri Kerinovi v postojanko.
^ iz zvonika se je vsula toča strojniških rafalov ggtP^^^uŠala zaustaviti napadalce. V boj je pose-poj ^aški metalec min. Tretja mina je zadela v cerW zvonikovih lin j^ vrgla mitraljezca na streho, s katere je padel še živ v parti-roke.
• j^^°*^baši so se naglo okrenili. Razbili so kvena vrata in vdrli v zvonik. Z mitralješkim so prisilili posadko k vdaji. V partizanske padla težka strojnica z municijo.
^“itka se ie zavlekla pol ure v dan. Spopad za je izkoristila posadka v Prosvetnem domu pobegnila v farovž. Vendar njeno uničenje ni ^ daleč, ko ji je prišla povsem nepričakovano nioč. Nemci so Itdijane v Kostanjevici, ki so se p^^vljali pohiteti pomagat belim, s silo pognali Ce strani meje in jih na Brodu spustili zopet z Krko. V predhodnico so poslali vod legistov K^adu na Dobravi. V gosti megli ni bilo mogoče
presoditi sovražnikove moči niti smeri njegovega napada.
Partizani so se pred premočjo sovražnika umaknili. Imeli so pet ujetnikov, od teh enega težko in enega laže ranjenega od mine v zvoniku. Med plenom je bila težka francoska strojnica sa-intetienne, kakih tisoč kosov municije, nekaj pušk in bomb. Med ujetniki so odkrili partizanskega dezerterja in ga ustrelili. Ostale so spustili. Na poti domov v škocjanske in belocerkovske kraje so jih pri Pleterjah ujeli beli z Brozoviče in jih okrutno pobili.
Legisti so imeli menda dva mrtva. V italijansko vojaško bolnišnico v Novem mestu so pripeljali tri težje ranjence: štirindvajsetletnega Matijo Jana iz Mršeče vasi, Ignaca Brulca in Jožeta Žorana. Partizani niso utrpeli niti nobene praske.
Napad na Sv. Križ je bil začetek silovite partizanske ofenzive, ki je zbudila med Italijani in belimi preplah. Komandant legije kapetan Janko Debeljak, imenovan Džovani, je prihitel v Sv. Križ, obdolžil vaščane, da podpirajo vstajo, in jim zapretil; „V Gabiju sem požgal 27 hiš, v Sv. Križu jih bom pa 37,“ kot si je v svoj dnevnik zapisal župnik Andrej Zupanc. Toda nič ni pomagalo; zgubljenega poguma in strte morale ni mogel kapetan Džovani prestrašeni posadki več vrniti. Z mrakom so sc zapirali, vaščane pa so „varovali samo še angeli varuhi,“ beremo v isti župnikovi vaški kroniki. Cez nekaj dni so legisti iz Sv. Križa §ami zbežali.
(Tine Bajc-Grega, Ljubljana, 26. jan. 1947. -Ivan Divjak, Celje, 27. febr. 1948. — Zan Jordan-Pilat, Kostanjevica, 23. sept. 1946. - Alojz Škrbec-Milan, Šentjernej, 7. nov. 1956. — Franc Pirkovič-Črt, Ljubljana, 3. nov. 1967. - Stanko
Kušljan-Ferdo, Šentjernej, 3. nov. 1967. — Proces vojnega divizijskega sodišča Sod 86/46/1 leta 1946 v Ljubljani.)
„BELOKRANJCI, STRAŠNA USODA VAS ČAKA"
Po italijanski ofenzivi je začela belogardistična legija osvajati tudi Belo krajino. Ustanovila je postojanko v Radatovičih, kjer je poveljeval sin krškega cestarja učitelj Božidar Jarnovič. Poročnik Miloš Šabič pa je kak dan pred 20. novembrom pobral celotno stopiško posadko, 127 belogardistov s štirimi strojnicami, in odšel k fašistični posadki na Hrastu, kije štela 43 Mussolinijevih „črnih srajc.“ (Izpraznjene Stopiče so zasedli novi oddelki z Brezovice in Dolža.) S Hrasta so se oboji, fašisti in legisti, takoj preselili na Suhor in se utrdili v farovžu. Italijani so nameravali ostati v suhorski postojanki.
Jarnovičeva in Šabičeva posadka sta prišli kot četrta in tretja četa v sestav drugega bataljona le-gistične Prostovoljske protikomunistične milice MVAC. Bataljonu je poveljeval srbski kapetan Dobrislav Vasiljevič, ki je snoval velike načrte. Z novima postojankama v Radatovičih in na Suhorju je sklenil obroč okoli Gorjancev, ki jih je legija nameravala iztrgati partizanom iz rok, zgraditi na njih letališče in iz te gorske trdnjave postopoma osvajati deželo ter zatirati ^vstajo. Vasiljeviča že poznamo kot surovega na^nika in mučitelja jetnikov na Št. Joštu.
Njegov štabni pisar, blagajnik in bataljonski kurat je bil dvaintridesetletni pater nemškega viteškega reda Norbert Klement iz Trutova na Češkem. Vzgojili so ga jezuiti v Innsbrucku. Z očetom, trgovskim potnikom je prišel po prvi svetovni vojni v Ljubljano. Od leta 1937 je bil v Metliki kaplan in prefekt redovnega konvikta.
V	Vasiljevičevem novem poveljstvu se je pater Norbert ukvarjal z vsemi mogočimi rečmi, razen z dušebrižništvom. Namesto verskih pridig, je v legističnih postojankah prirejal politične govore. Strahoval je ljudi in z revolverjem v rokah vdiral v njihove domove ter izvrševal preiskave, kjer so bi-
li	osumljeni, da podpirajo Osvobodilno fronto. Osumljeni pa so bili skoro vsi, saj poroča šmihel-ski kaplan Karel Wolbang prav tiste dni uredniku Domoljuba Francu Glavaču v Ljubljani, da imajo Belokranjci legiste na Suhorju „za izdajalce, sami (Belokranjci) pa še vedno skoraj stoodstotno podpirajo partizane; saj so tudi skoraj vsi moški v
hosti.“ (Wolbangovo pismo od 2. dec. 1942 F. Glavaču jc ohranjeno v Babnikovem arhivu.)
Peter Norbert je s prižnice v cerkvi prebral vernikom razglas, s katerim je bela garda Belokranjcem zagrozila: „Slovenci, postali ste komunisti... strašna usoda vas čaka.“ Tiste, ki podpirajo Osvobodilno fronto, bodo zadele „kazni smrti brez vsake milosti“. Beli krajini so se obetali črni časi.
ORKAN ŽELEZA IN OGNJA NA SUHOR
V četrtek, 26. novembra, je prispel na Suhor kapetan Vasiljevič s patrom Norbertom in štabnim spremstvom. Vseh je bilo 'devet mož. Med njimi je bil štiriintridesetletni sodni avskultant Mihael Jerman s Krke pri Novem mestu. Šele prejšnji dan se je bil pridružil beli gardi, ko seje mudil pri bratu, župniku v Radoviči pri Metliki.
Vasiljevičevi ljudje so z osmimi suhorskimi legisti v šoli sedli k razgovorom, kako bi vojaško zatrli vstajo v Beli krajini in pridobili deželo zase. Kapetan je tudi nameraval dobiti od Šabičeve posadke nekaj okrepitev za šibko posadko v Radatovičih, pri kateri se je s svojim bataljonskim poveljstvom tudi sam zadrževal. Nihče ni slutil, da sredi tega vojaškega in političnega načrtovanja zapira in stiska okoli njih obroč ogromna partizanska vojska.
V mraku je Cankarjev tretji bataljon na Vahti vrh Gorjancev zasedel cesto, ki pripelje od Novega mesta; na Štrekljevcu so en Cankarjev bataljori postavili v zasedo proti Semiču, enega pa proti Črnomlju. Hrvaška trinajsta proletarska brigada je na področju Grabrovca, Trnovca (1. bataljon) in Rosinjega vrha razmestila čete, ki bodo ob prvih strelih na Suhorju demonstrativno napadle Metliko; drugi njeni oddelki so šli v zasede proti Radatovičem; položaj nad Fabriko, že na hrvaški strani meje, so zasedli partizani Gorjanskega bataljona, da bi prestregli prodiranje belih z Dolža ali iz šentjernejskih krajev.
Okoli sedmih zvečer sta Simičev drugi bataljon Trinajste proletarske brigade in bataljon Cankarjeve krenila v napad, proletarci na farovž, Cankar-jevci na šolo. Hrvati so sto metrov od farovža' proti gozdu naleteli na belega stražana, ki jim je podrobno poročal o položaju v postojanki in se nato tiho skril v svinjake bližnje hiše ter prosil gospodinjo, naj obvesti Slovence. Bil je to Jože Cekuta iz Drče pri Pleterjah. Legisti so ga v septembru s silo vtaknili v svojo posadko na Gracarjevem turnu.
DOLENJSKI LIST
23
M-
Malodušje ne sme zmagati
.JVikoli nisem delal za pohvale, zato sem bil letos prijetno presenečen, ko so mi izročili občinsko priznanje Osvobodilne fronte. Ob tem sem se zamislil v delo zadnjih desetletij, v čase, ko sem se veliko razdajal za do-~. bro Kostanjevice, mesta ki ga imam nadvse rad. Kostanjevica je kraj, kjer se človek duševno spočije, kraj, kjer narava ne skopari z lepotami, zato menim, da je dolžnost slehernega prebivalca sodelovati pri njenem kulturnem in turističnem urejanju. Obiskovalcem moramo omogočiti, da se bodo tukaj lahko ustavili za dlje časa, ne samo za en sam, kratek dan. “
S temi besedami je opisal svojo pripadnost mestecu ob Krki Franc Dermaž, zdaj skrbnik gradu, ki ga obdajajo skulpture Forme vive in pod čigar streho imajo svoje prostore Galerija Božidarja Jakca, vinska klet Agrokombinata, gostišče hotela Sremič in obrat tovarne Iskra.
Trinajst let je tega, odkar se je Franc Dermaž zaposlil pri Krškem občinskem skladu za restavriranje kostanje-viškega gradu in postal vodja operativne skupine. Po poklicu je zidar in tedaj ni imel znanja, ki je bilo potrebno za zahtevno obnovo porušene cerkve in samostana. Veliko časa je žrtvoval, da si'je razširil poklicno in splošno obzorje. Pod strokovnim vodstvom republiškega Zavoda za spomeniško varstvo ■ se je njegova skupina uspešno spoprijela s težko nab-go. Takole pravi o sodebv-cih:
- Zavedam se, da sem dolžan zahvalo vsem članom skupine in da brez njihove požrtvovalnosti to veliko delo ne bi bilo opravljeno. Pia-čilo res ni bilo n^ vem kako dobro, zato pa smo vsi po vrsti delali z ljubeznijo in se veselili vsakega uspeha posebej.
Franc Dermaž že od 1947. leta sodeluje v družbenopolitičnem življenju Kostanjevice in tudi to njegovo delo ni nikoli usahnilo. Ko gleda okrog sebe ljudi, ki so jim obveznosti do kraja in družbe deveta skrb, se ga večkrat poloti malodušje. Ljudi, ki vidijo samo materialne dobrine, družbenih dolžnosti pa se izogibajo, nikoli ne bo razumel. Prišel je do spoznanja, da je vedno samo določen krog občanov, ki se zavzemajo za napredek kraja, medtem ko drugi mirno živijo brez skrbi za njegov gospodarski in kulturni napredek.
- Res je, - pravi, - veliko sem se razdajal za splošne koristi, pri tem pa nehote zanemarjal družino in del svojega bremena nalagal na ženina ramena. Z razumevanjem je prenašala mojo odsotnost ter se posvečala vzgoji otrok in domačemu delu. Trije sinovi imajo že svoj poklic: Franci je strojni ključavničar, Jožko gostinski delavec, Silvo kovinostrugar, najmlajša, Marija, pa se bo letos poslovila od osnovnošolskih klopi. Otroke smo težko spravili do kruha, zato sem tem bolj vesel, da so najtežja leta za nami.
Franc Dermaž ni eden tistih, ki bi ga prevzelo malodušje. Takim skušnjavam se je vedno uprl, kljub temu da ga marsikaj vznemirja. Najbolj ga boli to, da so v Kostanjevici tako nepovezani in da so njegovi predlogi za sodelovanje med društvi in organizacijami vedno naleteli na gluha ušesa. Prepričan je, da bi v Kostanjevici lahko dosegli še veliko več, če bi jamarji, turistični de-lavci, ribiči, člani prosvetnega društva, svet krajevne skupnosti in politične organizacije delali složno.
JOŽICA TEPPEY
Kekec v Krškem ni imel sreče
'	I	I	J	I	11	I	,1 ,	I ,	II	,11	..	i.i	,	   ,
Consko svetovno prvenstvo v speedwayu privabilo nad 15.000 gledalcev
v nedeljo popoldne so se nad Posavje sicer zgrnili temni nevihtni oblaki, vendar je lilo povsod, samo v Krškem ne! Poznavalci speedwaya
IZLET NA GOLICO
Hortikulturno društvo iz Novega mesta bo priredilo v soboto, 31. maja, ekskurzijo z ogledom narcisnih poljan pod GoUco in obiskom v Bohinju ter še v nekaterih drugih krajih Gorenjske. Prijave in informacije: v Cvetličarni na Glavnem trgu.
Hortikulturno društvo NOVO MESTO
DLC KUPIL NOVO JADRALNO LETALO
Dolenjski letalski center je v Švici kupil jadralno letalo B4 firme „Pila-tus“. S tem je park Dolenjskima letalskega centra bogatejši za sodobno jadralno letalo kovinske konstrukcije, ki je namenjeno za trenažo jadralnih pilotov, z njim pa se da doseči tudi dobre športne dosežke. Pomembno je tudi to, da so člani DLC kupili letalo iz izkupička prostovoljnega dela na letališču.
Že je kazalo, da je izginil
13-letnega dečka so iskali v Šmarjeških Toplicah, cjrugi dan pa so ga našli na Čatežu
Hud preplah je nastal v nedeljo, 18. maja, popoldne v Šmarjeških Toplicah, v gostišču Prinovec, ko so pogrešili 13-letnega Danijela Le-brehta iz Zg. Ščavnice. Ta dan so imeli šolarji osnovne šole Zgornja Ščavnica majski izlet, ki se je v zadovoljstvo vseh končal v prijetnem bazenu v Šmarješih Toplicjdi.
Ko so si potem otroci in dve učiteljici pred odhodom pripovedovali vtise v gostišču Prinovec, so nenadoma ugotovili, da ni med njimi Danijela. Najprej so ga šli sami iskat okrog bazenov, ker za njim ni bilo sledu, so^ginolje takoj javili milici in upravi zdravilišča. Nemudoma so začeli dečka iskati. Pregledali so vse bazene in strahoma čakali, kdaj bodo njegovo trupelce potegnili iz vode, vendar iskanje ni imelo uspeha.
Še v ponedeljek zjutraj Danijela ni bilo nikjer. Na UJV v Novem mestu so se že pripravljali na širšo akcijo iskanja, avtomobili so bili nared za odhod, ko je s Čateža prišlo sporočilo, da je Danijel na postaji milice in da je tam tudi prespal. Tako se je vse srečno končalo, vendar za zdaj še ni znano, kako je 13-letni fantič prišel na Čatež. Po vsej verjetnosti ie iz avtobusa ušel že prej, ne šele v Smaiješkili Toplicah.
PODROČNI MNOGOBOJ MEDVEDKOV IN ČEBELIC
17. maja se je zbralo v Novem mestu nad sto najmlajših članov in članic priljubljene taborniške organizacije - medvedkov in čebelic iz odredov v Semiču, Bršlinu, Straži in Novem mestu. Nad Stadionom bratstva in edinstva so se pomerili v premagovanju ovir, lovu na lisico, kiu:-jenju ognjev in &ljivem tekmovanju, igra med dvema ognjema pa je žal odpadla, ker jim je počila žoga in nove niso mogli dobiti. Izkazali so se vsi, najboljši pa naj bi se udeležfli tudi repubU^ega mnogoboja medvedkov in čebelic, ki bo od 26. do 29. junija v Novi Gorici.
Mnogoboj je s pomočjo članov domačega odreda vodil prof. Tomaž Dobovšek, načelnik OGT Novo mesto.
so govorili, da je bilo oblačno vreme kot nalašč za tekmovanje. Na lepo pripravljeno stezo je morala večkrat celo cisterna Celuloze, da sc ni preveč kadilo.
Naj so bili tuji tekmovalci še tako j^zni, očitno je bilo, da je bilo med^ gledalči najbolj napeto, ko so se po stezi zapodili med tujci tudi naši tekmovalci. K takšnemu vzdušju je prav gotovo prispeval prav nastop Mariborčana Štefana Kekca, ki je v prvem teku ugnal Kalmikova in si priboril tri točke. Poljaki so že od vsega začetka pokazali, da bodo med favoriti zagrizeni borci. V 6. teku je bilo lepo vidno, kako ogorčena borba je med favoriti: Poljak Bruzda se je skušal prebiti' naprej kar s prerivanjem. V 9. teku se je moral naš Kekec pomeriti s tremi sovjetskimi tekmovalci. Začel je dobro in prav gotovo bi iztržil tudi kakšno točko, ko ne bi padel. Prvemu padcu, od katerega seje izredno hitro pobral, je v 3. krogu sledil še tretji padec, kar je ta nastop zapečatilo. Nekaj možnosti je imel spet v 17. krogu, ko je imel za tekmece dokaj podobne nasprotnike: le Minarik (CSSR) je. imel dotlej 9 točk, kasnejši zmagovalec v tem teku -Minarikov rojak Ondrašik celo le 3 točko, medtem ko sta imela Avstri-
jec 1'ischbacher in Kekec oba po 6 točk. Najprej je padel Avstrijec, nato v istem ovinku kot obakrat prej še Kekec, ki pa si je vseeno priboril točko.
Kako hud je bil boj za nadaljnje tekmovanje svetovnega prvenstva, ki bo v Pragi, najzgovorneje pove podatek, da so imeli na kraju kar štirje tekrnovalci po 11 točk, medtem ko se je od 'njih zmagovalec Poljak Gluecklich ločil za tri točke. Sovjeti so pokazali, kako uigrano ekipo so poslali, saj so se v nadaljevanje tekinovanja uvrstili vsi štirj^e tekmovalci, ki so jih poslali! Poljaki in tekmovalci CSSR so dosegli uvrstitev na nadaljnje tekmovanje za po dva svoja voznika.
Ko sta se pred krajem dirke pogovarjala veteran krških tekmovalcev Franc Babič in naš, kljub padcem deseto uvrščeni Kekec (7 točk), je Babič dejal, da mu ob tej konkurenci na začetku ni dosodil več kot 5 točk. Kekec kot fant, ki je očitno želel še več, je pribil ko sta ocenjevala vožnje: „Res nisem imel sreče, vendar ti me boš razumel!" Drugi naš zastopnik Leon Šauprl si je s 4 točkami priboril 12., mesto, domačin Nunčič pa v 19. teku častno točko.
A. ŽELEZNIK
Strela
mine
En miner mrtev,! drugi hudo ranjen"
Med neurjem 16. maja je okoli 12. ure strela udarila v za voj dinamita in ubila Štefana Lu-^ teršmita iz Koblarjev 3 pri Kočevju. Glavni miner Ferdi^n“ Murkovič in Štefan Lutersmio sta polagala po terenu mine, oa bi uredila pot za vleko hlodov. | Pri delu ju je presenetil vihar.
Ena izmed strel je udarila^^ v dinamit in povzročila jo polovice položenih min, so bile med seboj zvezane z žico. v njih pa so tudi že bili detonat^ rji. Oba minerja sta bila pri tem hudo poškodovana in so ju ofl-peljali v bolnišnico. Luteršmitje umrl, Murkovič pa je smrtne nevarnosti.	pi
izven
Na sliki je 17. dirka. Od leve proti desni zmagovalec te dirke Ondrašik (ČSSR), zadnji v tej dirki Fischbacher (Avstrija), Vemer (CSSR) in naš Kekec, ki je na kraju pristal na 3. mestu. Domačini so spet dokazali, da so dobri prireditelji. (Foto: Železnik)
DVA VLOMA V ENI NOČI |
. V Zavodu za kulturo v in v prostorih brežiškega radia , 19. maja zjutraj našli vse razmetan ; Ponoči je v stavbo prišel vlomilec,J ogledal klet, hodn^, nato pa v p sarni radia odpiral pisalne ^ vse premetal. S seboj je neznan odnesel 12 magnetofonskih razne aparature in magnetofone, < pri pa je tudi ročno blagajno. je 1.300 dinarjev skupaj pa je naredil za 6.00U škode.
Isto noč je bilo vlomljeno * ' trgovino Koloniaie v Župelevcu. je nekdo (morda isti) razbil prišel v lokal, kjer je spet odP predale in očitno iskal denar. ni našel, potem pa se je zadovolji preccjšnjo zalogo garderobe in cip ret. Odnesel je za 5.000 din Kajpak storilca iščejo!
TRK DVEH MOPEDISTOV
Bilo je 18.. maja zvečer, ko Krškega proti Malem Trnju | mopedist Jože Štamfelj iz Gole*^' nasprotne smeri pa je prav taK mopedom pripeljal Albin Pirc.^, lega Trnja. Ker je Štamfelj vo7' luči, sta se zaletela. Oba sta pri trku pa seje Pirc težko po val in so ga takoj prepeljali v o šnico.
-v4
Divje svinje v lovišču Radovna so prav prijazne. Znano je, da divjih prašičev ni lahko ^ raznimi piščalmi, te na sliki pridejo iz hoste ponavadi že, kadar zasliSjo avto. Na sliki: precej prizor v lovišču. (Foto: dr. Jurij Pesjak)
Divji svinji jesta z dlani! *
Divji prašiči iz Radovne zaupaju ljudem • Pridejo, ko zaslišijo avto -tanjski lovci si veliko obetajo od tega »prijateljstva«
, ponavadi z naježeniJ*'^#^ , Vsekakor so svinje P® j '
Divjad in človek se največkrat srečujeta kot nasprotnika, toda v revirju, nad katerim bdi pri boštanjski lovski družini Konrad Sajdl, to že lep čas ne drži.
Prijateljstvo lovcev s tema svinjama gre najbrže skozi želodec. Predlansko zimo so v Radovni pričeli krmiti, redno so lovci oskroovali krmišče od lani naprej. Opazili so, da divji prašiči dokaj redno prihajajo, ponavadi po enkrat na teden, zagotovo pa vsaj vsakih 10 do 14 dni. V jeseni so imeli pogon na divje svi-
OSVAJANJE PO REPIŠKO
— Všeč si mi, da ves.
— Tudi ti meni, priznam. Fejst dečko.
— Hvala. Komplimente nosim v levem žepu, hahahaha-ha.
— Levi zob bi si lahko popravil. Pi^v je. Kvari podobo.
— Si opazila? V prihajajočem tednu. Bojim se zobozdravnika kot vrag toče. Lepa si, ko se smeješ.
— Tudi ko sem resna. Poglej. Tudi ko se jezim, poglej!
— Prijetno. L^ko ugibam: študiraš medicino, ne, tajnica zelo resnega direktoija si. Te povabi kdaj na večeijo? Če bi bil jaz direktor .,. .
— Blizu si. Ce bi se v šoli igrali igrico kot nekoč, bi rekla; vroče, vroče, vroče.
— Že vem. Delaš v komerciali. Pri izvozu. Sprechen sie Deutsch?
— Predaleč si odšel. Komercialisti so brez duše, da veš.
— Oho! Opravka imam z romantično deklico. Rosa zjutraj, zahajanje sonca, ptičje petje in gozdna tišina. Pa še kak otrok, majhen, s svetlimi lasmi...
— Da, otroci. Tu bo nekaj. „V tem grmu je zajec,“ bi rekla mala Mojca.
— Tu smo. Delaš v vrtcu. Oplajaš nepokvarjene duše. Lepo. Veliko jih beži. V to-
varne. Sem mi^l...
— In zdaj pusti mene, lepi dečko! Moja uganka je rešena. Trofesor nisi, to vem, ker si premalo resen in ne nosiš očal. Morda — tehnik.
— Motite se, gospodična. Gremo naprej.
— Morda ... morda si elektrikar, razpeljuješ žice, menjaš žarnice in sploh ... Ne? Potem, potem si šofer, ne, pek, ne, zdravnik. Da, zdravnik boš. Za ženske. Poznam te po dolgih prstih.
— Motiti se je človeško. Poskusi. Naj ti pomagam: pri delu uporabljam orodje.
— Kot na kvizu. Gozdni inženir. Čudovito! Skupaj bova lahko hodila po vlažni ste-
lji, skupaj bova plašila lisice in se smejala vevericam, skupaj bova nabirala kostanj, ga pekla in zalivala z moštom. Za vedno bi ostala s teboj, Rolf. Gozdovnik moj!
— Strel v prazno.
— Za vedno, poslednji romantik. Za vedno.
- Doma sem na kmetiji. Nekaj hektaijev, krave, konji in traktor. Tudi gozda ne manjka, pa ...
- Oprosti, toda mudi se mi. Pozabila sem, da ... Na svidenje.
— Lepa kmetija je to ...
- Na svidenje. Nimam fca-
sa.
TONI GAŠPERIC
nje, to je očitno povzročilo tritedensko zamero, saj jih ves ta čas ni bilo na spregled.
Konrad Sajdl prvega neposrednej-šega srečanja ne opisuje ravno v lepi luči. Mudil se je v goščavi ob krmišču. Takrat je spoznal, da gre pravzaprav za svinjo, saj je bila na krmišču z mladiči. Jel je razmetavati koruzo, svinja je s pmanjem pobegnila, ravno tako tudi mladiči. Ko so padli na tla prvi storži, je odskočila še druga, ki je vse dotlej ni niti videl. „Kar naenkrat pa je ena prihrurnela nazaj iz goščave, njen namen ni bil videti prav nič prijazen,“ se spominja Konrad.	''
Tudi predsednik družine dr. Jurij Pesjak navaja, da svinja jemlje hrano
iz rok ponavadi z najcženin* nom. Vsekakor so svinje P° . ^ prav domače. Ko se je Konra-Jjjfl gič pripeljal h krmišču kar s fičkom, je svinja prišla iz |.	\
drug za drugim so sledili tuoi . ^ či. Ena od obeh svinj je previdna: koruzni storž sice iz roke, vendar ga raje obere j* Boštanjski lovci bodo s *:{ef njem nadaljevali. Za divje Pr.. znano, da potrebujejo za # velik prostor, dosti večji, ko ^ danja lovišča družin. S kr^J^js bi jih radi obdržali na enern Tod so zasejali tudi njivo z tako, da prehrana ne bo ra* lična. Marsikdo jih hodi g*	,
Pesjak pravi, da bo poslej |0vec du na te svinje, marsikatci težko dvignil puško.	-jjC,
A. ŽEL^ J
V nedeljo je v Novem mestu pokazala živosrebma jjpbitclj® J termometru 28 stopinj Celzija, kar je najbolj vročekrv^®^	^
narave nagnalo k vodi. Po sliki iz Šmaijeških Toplic socie na pragu poletja. (Foto: Bauer)	;