Posameiaa itevUka Din 1*30.
Št. 81.
V Ljubljani, v petek 4. aprila 1924«
PoSthina v gotovini.
Leto L
j
i
i
•	•
i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | f	Mesečna naročnina:	?
| V	Ljubljani in	po pošti Din 16, inozemstvo	Din 25.	i
&
Neodvisen političen list
    —□----------—------
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravni štvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi	po tarifu.	|
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? 1	Račun pri poštnem ček. uradu	13.633.	|
Prelom.
Šlo je gladko in hitro, kakor samo-Posebi. Čez noč smo dobili dve demokratski stranki, Davidovičevo samostojno, in drugo odvisno (oficijelno seveda narobe). Vsaka iz njih je prepričana, da nadaljuje tradicijo in nobena ne štedi na anatemih proti sodrugi. Včerajšnji in-tnnni zajedničarji si danes vzajemno odrekajo kompetenco, brskajo po plesnivih starih grehih, skratka, se obsipavajo s Prijaznostmi, kakor so bile še vedno običajne med pravoverniki in heretiki.
Pa je moralo že tako priti. Prej ali slej. Ta usoda je klila že v početkih demokratske stranke in je neprenehoma oglodavala njeno podstavo. V vzburka-ni dobi, v naglici sestavljena iz raznih Prejšnjih secesij, iz malkontentnih disidentov, vzraslih v različnih parlamentarnih in idejnih tradicijah, ni mogla »ajno zediniti pestrih svojih vrst v čvrst, življenja poln organizem ter izravnati nasprotujočih si socijalnih in gospodarskih teženj iz vseh slojev zmetanega privrženstva. Svoje naloge, da bi 2®dinila na širokem programu meščanko, poljedelstvo, trgovino in industriji; v dobah vstajajočega stanovsko-po-ličnega sitema, ni mogla več uspešno vrŠiti in zato tudi ni mogla v njenih vrstah dozoreti ona discipliniranost, ki ni zgolj formalna poslušnost, temveč bolj človeško zaupanje, odkrita poštenost, uzakonjena po dolgi praksi v običajih Političnega sožitja. Strankine člane ne vežejo ne mišljensko, ni čuvstveno utrjeno svetovno naziranje, ne enotna socijalna podlaga, ne istovetnost stavljenih ciljev. Needini glede taktike, nezaupljivi eden do drugega, so se dali Posamezni voditelji zavesti včasih od osebnih ambicij tako daleč, da se vsled tega nastale nesoglasnosti že niso več dale izgladiti. Konflikt se je sicer prikril s kakšno novo rezolucijo, a ostal je latenten. Tako je pač le samoobsebi umevno, ako je ta konflikt izbruhnil z vso silo v trenutku, ko je šlo za to, ali jesti še dalje bridki kruh opozicije ali pa se soudeležiti na dobrotah sovladja.
Ob podobnih debaklih se običajno oglasi javno mnenje, bodisi z odobravanjem, bodisi z obžalovanjem. In glej: v vsej prostrani državi ne enega glasu, ne pro in ne contra. Logični zaključek
ml m°lka more biti le ta- da biv5a JUS po svoji organizaciji in svoji ideologiji že ni ustrezala več nobenemu živemu toku v mišljenju in hotenju Sir-s.ih narodnih mas, posebne ne po izvedbi glavnih ustavnih naprav. Hoteč na eni strani s presplošnim programom obleti vse ljudske sloje, na njega ni mogla trajno privezati nobenega. Naravni njen socijalni substrat, srednji stan v najširšem pomenu besede, je v naši državi še številčno prešibek, da bi mogel nositi večinsko stranko. K temu prihaja še to, v	srednji stan iz gospodar-
sko in idejno preheterogenih elementov, da bi mogel biti nosna podlaga za politično akcijo velikega sloga. Sproletarizi-rani razumniški krogi, ki tvorijo precejšen del njenega privrženstva, so uvideli že davno, da se njihovi interesi nikoli ne bodo ujemali z egoizmom razmeroma ozkega števila kapitalistov, te finančne strankine zaslombe, na katero se mora v prvi vrsti ozirati v izvajanju svojega Programa. Zemljoradniške sloje pa, katere zastopa tudi precejšen del demokratski poslancev, bo zkonsolidujoči se svetovni trg v kratkem primoral, okleniti se šijpke stanovsko-politične organizacije, ki se že pripravlja.
, S‘cer je pa secesija v demokratskem taboru le ponavljanje tega, kar se je ogodilo in se dogaja vsepovsod okoli nas. Politično-organizačna razceplje-.m.e^anstva je specifičen pojav na-‘ i kateremu se ni ubranil niti v m,« , ucel^eni organizem angleške n« f * 6 s*ranke. Sedanje parlamentar-lamB in sp*0^ vsa dekadenca pra-d *rizma’ 0 kateri se piše in govori Šniim h°i vsem syetu, pohajajo precej-
Phcfranem	n m°re več znaW v kom’
C ™	*lstemu , socijalno-politične
ferencimn ° xx ekonomsko že predi-ideino	meščanstvo razhaja tudi
. Ker ideje ne odgovarjajo več
Narodna skupščina bo odgodenai
Pred odgoditvijo bo morda še ena seja.
Beograd, 3. aprila. (ML) Ker sta gg. Pašič in Ljuba Jovanovič na najvišjem mestu izposlovala, da se morejo narodni poslanci po trudapolni proračunski debati za nekaj časa odpočiti, se je na današnji seji vlade sklenilo, da se seje skupščine odlože na čas po Veliki noči. Med tem odmorom bodo mogli poslanci pojasniti svojim volilcem svoje držanje. Posebno se dela na tem, da se onemogoči poslancem HRSS- zborovanje v Šumadiji. Trdi se, da se krona
ni mogla drugače odločiti, ker ni imela prepričanja, da bi bilo delovanje vlade opozicionalnega bloka možno. Radikalni poslanci so že odpotovali v notranjost države. Gg. Pašič in Ljuba Jovanovič pa imata dalje konference. Dela se na rekonstrukciji vlade v tej smeri, da bi odpadel minister zunanjih del g. dr. Ninčič, na čegar mesto bi prišel g. dr. Ninko Perič ali Ljuba Jovanovič. To je posledica nezadovoljstva v radikalnem klubu.
Razglas skupščinskega predsedstva.
Oficijelni tekst razglasa.
Beograd, 3. aprila. (ML) Našemu dopisniku se je posrečilo zvedeti za oficijelni tekst razglasa, ki ga namerava predsedništvo narodne skupščine poslati narodnim poslancem. Tekst se gia-si:	»Gospodje	narodni	poslanci	so	se
obrnili na predsedništvo narodne skupščine z vprašanjem, za kedaj je določena seja narodne skupščine, in izrazili pri tem željo, da se vrnejo domov na odmor. Predsedništvu je čast obvestiti gg.
narodne poslance, da z ozirom na njih upravičene želje in radi pravoslavnih, katoliških in muslimanskih praznikov, ne bo sklicalo seje pred velikonočnimi prazniki. O prihodnji seji bo gg. poslance obvestilo pravočasno pismenim potom.« Podpisan je podpredsednik Dra-govič. Radikalna večina je s tem Zadovoljna, ker po njenem mnenju ni drugega izhoda. Tudi Pribičevič je to odobril.;
Seja vlade. — Priprava za volitve.
Beograd, 3. aprila. (ML) Od 5. do pol 9. ure zvečer je imela vlada plenarno sejo izključno o politični situaciji. Govorilo se je o sklepu in o danes doseženem sporazumu glede odložitve skupščinskih sej na čas po velikonočnih praznikih. Vlada je v načelu sprejela ta sporazum, vendar pa je po mnenju vlade mogoče, da se skliče posebna seja prej, na kateri bi se imeli poslanci HRSS zapriseči, a nato bi se skupščinske seja definitivno odložile. Nameravani razglas glede odložitve skupščinskih sej, se ne bo objavil niti jutri, dokler se v tem pogledu ne doseže sporazuma. Razglas je že razmnožen in se nahaja v predsedništvu narodne skupščine, da se razpošlje klubom. Vlada konstatuje, da je njen položaj kadar skupščina ne deluje, povoljen, in da bi med nameravanim odmorom dokončala najvažnejše posle, kakor rešitev invalidskega vprašanja na
podlagi pooblastitve v finančnem zakonu in rešitev uradniškega vprašanja potom nove uredbe, na to pa bi šla na volitve. Pribičevič deluje posebno na to, da se vrše volitve čim poznejše, ker potrebuje časa, da pojasni' svojim volilcem svoje držanje. Dne 6. t. m. bo imel Pribičevič v Novem Sadu velik shod za Srem, a z njim pojde g. Svetislav Popovič. Obenem Se bo vršila konferenca pri vseh okrožnih, srezkih in krajevnih organizacijah. Koncem seje je vlada odobrila nekaj manj važnih kreditov, med drugim tudi 4 milijone dinarjev za ruske begunce. Ministru financ se je naložilo, da iz proračunskih prihrankov dobi sredstva, da čimprej zadovolji gmotne zahteve uradnikov, častnikov, upokojencev, predvsem pa invalidov, da si ohrani vlada na ta način položaj pri kroni in v narodu.
Oster nastop opozlciionalnega bloka proti vladi.
Sklep seje opozicionalnega bloka.
Beograd, 3. aprila. (ML) Nocoj je imel opozicionalni blok plenarno sejo, ki so se je udeležili tudi Nemci in zem-ljoradniki. Sklenili so protestirati pri predsedništvu narodne skupščine proti odložitvi skupščinskih sej in zahtevaj, da se v smislu poslovnika takoj skliče seja narodne skupščine z dnevnim redom: verifikacija mandatov HRSS. Opozicija izjavlja, da bo v slučaju, da se seja narodne skupščine ne skliče, izvajala konsekvence. Te konsekvence bi baje obstojale v tem, da bi opozicija poslala Predsedništvu narodne skupščine poseben memorandum, nato pa šla med ljudstvo.
Grožnje radičevcev.
B e,° grad, 3. aprila. (ML) Po seji
?hdc°c	bloka- so imeli Poslan-
svojo sejo, na kateri je gosp.
hln£ P°r°,	.0„s®ji opozicionalnega
bloka. Poslanci HRSS so postopanje
opozicionalnega bloka odobrili. Nekateri radičevski poslanci so že odpotovali iz Beograda, g. Maček pa preti, da se ne bodo več vrnili, ker smatra sedanje stanje za brezzakonje in da ne živimo
niti v absolutistični monarhiji, temveč v navadnem Pašičevem pašaliku. Govori se, da bo imel opozicionalni blok nov sestanek, na katerem se bo odločalo definitivno o nadaljni taktiki.
OPOZICIJA NE ODNEHA.
Beograd, 3. aprila. (ML) Po dogodkih današnjega dne izgleda, da bo še najmanj za mesec dni odložena rešitev in definitivni izhod iz sedanje krize. Po ugotovitvi opozicije se zdi, da bo še samo ena seja narodne skupščine, da bi se radikalom posrečilo dobiti volilni mandat. Potem bi bila vsa njihova akcija koncentrirana na to, da razpuste narodno skupščino. V opozicijonalnih krogih trdijo, da zelo lahko pride do tega, da bo opozicija na podlagi poslovnika imela mesto skupščinskih sej v času razpusta v narodni skupščini konference, ki jih predvideva poslovnik. Nekateri ekstremni opozicijonalci trde celo, da bi sedanja večina opozicije mogla vzeti oblast v svoje roke na ta način, da bi izvolila novo predsedništvo narodni skupščini. Te kombinacije pa ne smatrajo za resno.*
nastalim spremembam v socijalnih stru k turah, so vsa ta nova preimenovanja kakdr narodni demokratizem, demokratični socijalizem, socialni liberalizem itd. bolj teoretične formule blagomisle-čih intelektualcev, ko pa izrazi za gib-ne sile novih političnih smernic. Skratka frizirane oblike brez žive vsebine. Nekdaj vseodločujoče liberalne stranke so postale ali politične ekspoziture kapitalističnega podjetništva ali pa so se prelevile v teoretične debatne klube, generalne štabe brez poslušnih kadrov] oportunistične frakcije brez vstvarjajo-čega elana. Nove stanovske poklicne
organizacije so na političnem polju še neizkušene, stari politični okvirji pa sč razbiti, zato ni čuda, ako nahajamo v celi Evropi v konstitucijonalne halje ogrnjeno diktatorstvo, čegar metode se po svojem efektu rogajo vsem pravilom parlamentarne vladavine.
Eksodus v demokratski stranki je jugoslovanska aplikacija splošne tendence. Znamenja na našem polit, nebu so ta dogodek prerokovala že zdavnaj. Zato je sprejela javnost sedaj izvršeni prelom s tako mirno hladnostjo, kakor se n. pr. ugotovi datum ali meteorolo-gično stanje.	rgn.
Poročili verifikacijskega odbora.
Beograd, 3. aprila. (ML) Popoldne se je vršila seja verifikacijskega odbora, na kateri je bilo sestavljeno dvoje poročil za plenum narodne skupščine: eno opozicionalne večine, drugo pa vladine manjšine v verifikacijskem odboru. Poročilo opozicije ugotavlja, da je verifikacijski odbor ugotovil, da pritožbe proti pooblastilom niso utemeljene. Večina verifikacijskega odbora konsta-tira, da so imele te pritožbe namen onemogočiti izvoljenim poslancem vstop v narodno skupščino. Predlaga narodni skupščini verifikacijo vseh mandatov.
Posl. N. Petrovič je v verifikacijskem odboru izjavil, da bo v plenumu narodne skupščine pojasnil, zakaj je glasoval za opozicijonalno večino. Opozicija je izvolila za poročevalca g. Pečiča, manjšina pa g. Kosiča. Poročilo vladine manjšine zahteva od narodne skupščine, da odobri sklep vladine večine in da ne odobri delovanja takozvane odbo-rove večine. V njem se protestira proti delu verifikacijskega odbora, predvsem pa proti sestavi istega, ker Pribičevi-čeva skupina ni imela niti enega predstavnika.
Proglas zemljoradnikov.
Beograd, 3. aprila. (ML) Danes je izročil zemljoradniški klub končnore-digirano besedilo proglasa v tisk in vsem zemljoradniškim organizacijam. Proglas označuje Pašiča kot nevarnost za državo, ker je zaščitnik najkoruptnej-šega režima. Vse Pašičeve besede o tem, da je država v nevarnosti, ker so prišli hrvatski poslanci v parlament, so navadna volilna agitacija, besede, ki jim niti Pašič sam ne verjame. Zemljoradni-ki naj ne nasedajo tej agitaciji.
Nadalje navaja proglas zemljoradni-kov nepravilnosti, ki so jih zagrešili nad narodom radikali ter izjavlja, da so se zemljoradniki prvi dvignili proti temu početju radikalov, prvi zahtevali, da naj že enkrat velja zakon za vse enako, da se povrne mir v narod in da se okrepi narodno in državno edinstvo. To potrebo uvidevajo tudi ostale stranke. Prihod poslancev HRSS je situacijo mahoma izpremenil; radikalska vlada je prišla v manjšino. Toda še vedno se skuša obdržati na krmilu. *
Proglas nato navaja, da je pristal Pribičevič za 4 ministrstva in 2 državna podsekretarja na to, da razdvoji demokratsko stranko in postane solidaren z radikali in njihovim režimom ter s tem blagoslovi dosedanjo in bodočo korupcijo. Toda 16 demokratskih odpadnikov ni moglo zagotoviti radikalom večine, zato je bilo treba še nadalje kršiti ustavo in zakon in preprečiti sodelova-nje.hrvatskih poslancev v narodni skup. ščini. Končno poziva proglas zemljorad-nike, da podajo bratsko roko hrvatskim in slovenskim zemljoradnikom, da se združijo v veliko zemljoradniško stranko in osvobode državo. Rešitve ni iskati v drugih strankah, nego le v eni veliki in močni zemljoradniški stranki, kakor so jo iskali in našli svoječasno Bolgari, Čehi in Poljaki in kakor jo bo našel tudi ruski narod. Le v tem je rešitev za poljedelski narod od Triglava do Kajmakčalana. Proglas je podpisati od vseh članov zemljoradniškega klrfba in izvršnega odbora.
Razkol med demokrati
Voditelji skušajo ohraniti enotnost vo-lilcev.
Beograd, 3. aprila. (Z) Davido-vičev klub ni enodušen glede sklepa, da se člani samostojnega demokratskega kluba izključijo iz stranke. Temu se je protivil zlasti Kosta Timotijevič. Današnje »VreiŠe« piše, da je Timotijevič znan somišljenik Pribičeviča in se je le zaradi svojega posebnega položaja kot poslanec Južne Srbije priključil Davido-vičevi skupini. Pri tem pa ni izpremenil svojega naziranja in pripada demokratskemu centrumu. Ta centrum zastopa stališče, da tvori Pribičevičeva skupina eno krilo demokratske stranke. Razcep v demokratski stranki se ima po mišljenju teh krogov omejiti samo >ia voditelje in se ne sme raztegniti na celo * stranko, zlasti ne na volilce.
PROGLAS DAVIDOVIČEVEGA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 3. aprila. (ML) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, kateri so prisostvovali člani glavnega
odbora. Na tej seji se je definitivno določilo besedilo proglasa. Nocoj ga pregleda še g. Ljuba Davidovič, a jutri do* jioldne bo izročen javnosti.
POSVETOVANJA PAŠIČA Z JOVANOVIČEM IN PRIBIČEVIČEM.
Beograd, 3. aprila. (Z) V teku današnjega dopoldneva je bilo v predsedništvu vlade več konferenc, od katerih je najvažnejši poset Ljube Jovanoviča in ministra Pribičeviča pri Paši-ču. Ljuba Jovanovič se je razgovarjal s Pašičem o tem, kedaj bi bilo umestno sklicati narodno skupščino. Tudi Pribičevič je pojasnil Pašiču svoje mnenje v tej stvari.
VOJA LAZIČ O POLOŽAJU.
Beograd, 3. aprila. (Z) Predsednik zemljoradniškega kluba Voja Lazič je izjavil o sedanji politični situaciji, da bi bil s stališča zemljoradniških interesov najboljši izhod volitve. V interesu celokupnosti in države pa bi bilo treba omogočiti delovanje v skupščini, Ki bi se ga naj udeležili tudi radičevski poslanci.
Oddala kapitala v Angliji odklonjena
L o n d o n, 3. aprila. (Wolff.) Pri posvetovanju o predlogu konservativcev v spodnji zbornici, ki označuj? oddajo kapitala, da se omogoči delo brezposelnim, kot usodepolno, je izvajal minister Clynes, da vlada ne more predlagati oddaje kapitala, dokler ne ve, da je ve-
čina v državi za to. Ni pa nobeno drugo sredstvo pripravno, da se narodni d.>lg, katerega obresti znašajo en milion iun-tov, zniža. Prebivalstvo bi kmalu poj-milo potrebo oddaje kapitala. Predlog konservativcev je bil nato z 225 proti •160 glasovi sprejet.
ČEŠKOSLOVAŠKI ZAKONSKI PRED-
LOG O ZAŠČITI NAJEMNIKOV.
Praga, 3. aprila. (K) Novi zakon o zaščiti najemnikov je bil včeraj izgotovljen v odboru petih in bo danes predložen zbornici. Najemnine se povišajo pri malih stanovanjih, ki postanejo prosta, za 10, pri velikih stanovanjih pa za 20 odstotkov.
OSTRAŠENI FAŠISTOVSKI KANDIDAT.
Neapelj, 3. aprila. (K) Bivši predsednik zbornice in fašistovski poslanec De Nicola, ki bi bil moral imeti danes dopoldne tukaj volilni govor, je na zahtevo socijalistov, da to opusti, včeraj sporočil volilnemu odboru, da se odpoveduje kandidaturi, da prepreči neljube dogodke.
»GORLJIVE« AFERE.
Nova odkritja v Češkoslovaški Praga, 3. aprila. (K) »Rude Pravo« objavlja nova razkritja o obsežnem verižništvu s špiritom. Gre za več kot 10 milijonov litrov, ki so jih gotove firme za časa plebiscita v tešinskem ozemlju brez izvozne carine spravile v začasna skladišča na poljski meji, od ?j*er so i*h kot zacarinjen špirit z dobičkom 20 č. k. za liter zopet spravile v češkoslovaško. Država je imela vsled tega škode več kot dva milijona č. k,
AMERIŠKA AFERA.
W a s h i n g t o n, 3. aprila. (K) Zoper petrolejskega magnata Sinclaira je biia vložena tožba zaradi razžalitve sodišča, ker se je branil pričati pred odborom senata v petrolej, škandalu.
BORZNA POROČILA «o aaJL strani.
Sedanja in bodoia Rusija.
. 4i Po najnovejših virih spisal A. G.
RUSKO ČASOPISJE.
Rusija se je vedno ločila od ostale Evrope po svojih posebnostih in svoji kulturi Sociialna revolucija je te razlike še poglobila, Tudi časopisju je udarila neko posebno^ nekam čudno lice, povsem drugačno od ostalega evropskega, kjer vlada vendar več ali manj načelo tiskovne svobode. — Izšel je kratko-malo odlok ljudskih komisarjev, ki je podržavil vse tiskarne in zalo žarne. Vedeli so ceniti važnost in vpliv časopisja tudi v novi Rusiji; zato so ga postavili brezpogojno in bresz izjeme v — svojo službo. In tako je novo časopisje povsem podjarmilo vse mišljenje in čutenje širokih ljudskih mas, ne le delavstva, marveč tudi — kmetov. Kako dolgo 1» zlasti priprosti ruski mužik pod vplivom boljševiškega časopisja? — Se že močno maje ta vpliv, kajti tudi pri ruskem kmetu »raste tek z jedjo vred«, in že rastejo kmečki apetiti boljševikom čea glave. Zgodilo se je že, da so kmetje kar pobili boljševiške davčne eksekutarje. 2e par takih slučajev so Izvedeli preko meje! — Ruski kmet se je že malce privadil vojnih in revolucijskih grozot in pojde za svoje posebne koristi in težnje s sekiro na svoje — »tlačitelje«.
Danes je organizacija ruskega časnikarstva taka, da zasebniki in zasebne dražbe ne morejo izdajati perijodičnih Ustov. Danes je vse časopisje bodisi naravnost: 1. državno, t. j. so organi oficijelnih državnih oblasti, 2. so organi državnih gospodarskih organizacij dli 3. so organi komunistične stranke in služijo njenim idejam. — Do pomladi L 1921 je bila država edini izdajatelj in založnik; tiskala je časopise v svojih državnih tiskarnah, določala naročnino, nastavljala in plačevala urednike itd. — Ko pa je vlada uvedla v vsa svoja gospodarstva nov režim, je morala postaviti tudi časnikarstvo na trgovsko podlago, t. j. uvesti je morala red, da »o se časopisi vzdrževali sami, kar je pri ogromni nakladi lahko mogoče. Pridržala si je pa vpliv na časopisje, ki se že danes udejstvuje le še pri glavnih smernicah. Opaža se pa že, da marsi-kak časopis hodi svoja pota v marsi-kakem vprašanju. Kdo naj tu nadzira in vodi na videz vso pisavo velikih dnevnikov — zlasti v slučajih, ko so tudi v vrstah’ vodilnih mož mnenja često jako različna? Celo Lenlin je od tedna do tedna revidiral svoje nazore, hotel jih je čez noč uveljavljati, a Je zadeval na odpor med tovariši.
Poročevalska služba se pomalem Sele organizuje. Pri trgovskih zastopstvih na ruskih poslanstvih so povsod tudi časnikarji, ki skrbe za poročila iz inozemstva. Časopisi sami pa so ustanovili »Robkor« (Delavska — robočaja korespondenca) in »Vojenkor« (vonja koresp.), ki sta izpolnjeni še z brzojavno agenturo »Rosta« za oficijelno službo.
Po zunanji obliki je časopisje po — ameritkanskem okusu. Oblika velikanska in notranja uredba je preračunjena na politiški efekt; senzacijo. — Vsak list hna večji uradniški odbor, ki odloča o vsakem vprašanju z večino glasov.
Najvplivnejši dnevniki so moskovska »,Izvesti ja«, oficijelni organ osrednjega eksekutivnega odbora Sojuza; glavni urednik je Stjeklov. Ali jednake liste izdajajo tud! eksekutivni odbori v Ukrajini, Beli Rusiji in Transkavkaziji. Na domače ruske razmere imajo listi v v posamičnih republikah velik vpliv; toda na zunaj so odločilni moskovski listi.
Oficijelni organ komunistične stranke je »Pravda«, ki ima svoje enakovredne druge v ostalih republikah. — Posebnega političnega pomena pa je kmečki list »Bjednota« (Beda), ki je že presegla milijon iztisov. Vpliv tega lista
na ruskega kmeta bo kmalu usodepoln za boljševiške teorije:	ruski	kmet	se
postavlja tia svoje noge! — Za delavstvo je merodajen list »Rabočaja Gazeta«.
Dobro so urejevani trije veliki , gospodarski listi »Ekoncimičeskaja Ziznj«, »Torgovo-promišlennaja Gazeta« (Trgovski in industrijski list) in »Finanso-vaja Gazeta«. — O politiki prinašajo le kratke preglede^ zato pa so gospodarska vprašanja razpravljana obširno in temeljito. Tendenca teh razprav ni vedno po volji boljševiškim voditeljem, toda razvoj gospodarskih razmer je tak, da morajo boljševiki popuščati... Koliko je po vsej Evropi ruskih inteligentov, učenjakov, strokovnjakov, ki bi mogh doma silno veliko koristiti...
Beletrističnih listov je več v vseh republikah in vseh — jezikih (ukrajinski, beloruski itd.), med temi sta najbo-lji »Projekt« in »Krasnaja Njiva« (Rdeča Nj.), ki sta zelo priljubljena in silno razširjena. Tako ogromnih naklad menda ni nikjer na svetu! — Ateisti izdajajo list »Bezbožnik«, ki je drzen in nasilen v zasmehovanju krščanstva in verstva sploh. (Ali je tudi ta list pod kontrolo vlade? O tem moj vir skrivnostno molči!)
Pa Še nekaj. Isti moj vir pravi nekam sramežljivo, da izhajata v Moskvi Še dva lista druge politične smeri, namreč, glasilo socijalnih demokratov in glasilo soc. revolucionarjev. Pravi pa, da imata le neznaten vpliv! — Teh listov še nisem videl. Ali sama konstatacija, da lista izhajata, mi je dokaz, da je boljševiški sistem ki režim dobil močno luknjo tudi v časopisju, kar je za bodočnost in daljno evolucijo velikega pomena.
Važno je tudi omeniti, da v Rusiji in njenem časopisju cvete — reklama. Prav po amerikansko! Povsod imajo že moderne anončne ekspedicije! Največja sta »Dvigatelj« in »Reklamzjem«; poslednja je ustanova ljudskega komisari-jata za poljedelstvo. Vse večje republike ima že svoja reklamna podjetja; na primer: »Uranos« v Ukrajini Te oglasne ekspedicije oskrbujejo tudi zunanje liste: Daily Chronicle, Humanitč, Vossische Ztg., Frankfurter Ztg., Berliner Bor-sen-Courier, Oesterreich und der Osten (Wien, VII., Mariahilferstr. 88a.)
Mirne duše moremo pričakovati na-daljni razvoj ruskega časopisja. Velika ruska duša se ne bo pustila za vselej vkovati v tesne spore, iskala bo oddu-ška in individualni nagoni posamičnih krepkih natur se bodo hoteli uveljavljati. — Kolika škoda za vse neštete in odlične ruske učenjake, umetnike itd„ ki se kujajo po vsem svetu, v pričakovanju dogodkov, ki — ne pridejo. Danes je Rusija na zunaj tako močna, da se ne boji nobenega sovražnika. Kljub dozdevni razcepljenosti je Rusija na zunaj — edinas, kakor ni bila nikdar poprej, kajti neobhodna potreba take edinosti je danes zapisana v duši slehernega delavca in mužika, kakor inteli-genta. Zato moremo pričakovati sprememb edino le še po naravni evoluciji v narodu samem. Na tak razvoj pa bi mogli pripomoči mnogi ruski kulturni delavci, ki opravljajo v tujini brezupno propagando —!
Končno naj še pripomnim, da danes v vsej Rusiji ne tiskajo niti enega lista ali knjige po starem pravopisu, kakor n. pr. »Novoje Vremja« v Beogradu. V Rusiji je za vedno odstranjen trdi znak (po trdih končnicah besede) in znak za »je«. Pripominjam, da se mi zdi ta reforma zelo praktična. Trdi -znak je strašna potrata časa, papirja in črnila, a poseben znak za »je« je jedna težava odveč! Ako se vsak »e« izgovarja za »je«, tedaj bom izgovarjal n. pr. tudi »v Moskve — v Moskvje« in prav bo!
Novi možje.
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
Odkar se je pričel veliki boj za frank, ki se more smatrati kot neposreden oznanjevalec nove dobe francoske politike v finančnem oziru, je g. Poincare uvidel, da njegove moči ne bi mogle nositi bremena bodočnosti. Saj leži na njegovih ramah že dve leti celo breme francoske zunanje in notranje politike. Ni koščka papirja), da ne bi poznal njegove vsebine. Skozi njegove roke gre vsako pismo: od velepoi-membnega pisma angleškega ministrskega predsednika do lokalnega poročila pirenejskega podprefekta. Menda ni nobenega drugega politika, ki obvladal dan za dnevom tako umorno delo.
Samo par dni je še do predaje poročila izvedencev. Vsled neizbežne potrebe je delo mednarodnih izvedencev zavzelo večji obseg, kakor pa ga jim je prvotno določil Poincarč. Izdelani dokumenti imajo že zunaj tak obseg, da se mora upoštevati njihova važnost. 2e danes je treba reči: G. Dawes in njegovi anglosaški sodelavci sio končali svoje delo v prepričanju, da bosta Amerika in Anglija sprejeli njihove zaključke in da bosta z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomogli k njihovi zmagi. S kontinentalnega stališča se bo zdelo to spoznanje morda neprijetno, toda bilo bi nespametno, zapirati oči pred dejanskim položajem.
Do sedaj je moral g. Poincare iskati svoje tehnične sodelavce izven kabineta: ž njim so sodelovali Robineau, Par-mentier, Alix na položaju, ki bi ga moral pravzaprav zavzemati strokovni minister. Jasno je, da mora imeti Poincare okoli sebe odgovorne izvedence za bodoča pogajanja, od katerih je odvisna bodočnost Evrope, torej tudi Francije. Tu je potreben Loucheur, ki more na odgovornem mestu uresničiti svojo koncepcijo gospodarske solidarnosti med narodi in organične gospodarske spojitve. Njegov vtstop v vlado je bila nujna gospodarska potreba. Šlo je samo za to, da se ga pridobi za to ministrstvo. Da se je to posrečilo Po-incarčju, je zasluga njegove elastici-tete, ki so jo do sedaj navadno odrekali Lotrinžanom. Od sedaj naprej bo treba drugače presojati njegov značaj. Poincarč hoče pri bodočih pogajanjih vreči celokupno silo Francije na tehtnico. Da to omogoči, se je žrtvoval sam — nekaj, česar nihče ne bi mogel pričakovati od njega.
ap Pariz, 1. aprila.
Drugi problem se imenuje: Društvo narodov. Pravijoi, da so še vedno politiki, ki so tako zaslepljeni, da ne morejo uvideti), kako raste od dneva do dneva pomen tega organizma. Tudi Poiincareju so očitali nekaj časa podobno mišljenje. Ako je bilo to res, potem je treba ugotoviti, da se je popolnoma preorijentiral. Kabinet, ki je podal 1. aprila svojo ministerijalno izjavo v parlamentu in senatu, je »kabinet Društva narodov«, katerega tozadevna naziranja so v popolnem skladu z angleško vlado. Ime de Jouvenela znači program. Njegov zadnji govor v senatu je bil govor bodočega ministra. Govoril je proti Poincarčju. Ni ga obtoževal, temveč svaril in mu dajal prijateljske nasvete. Gospod Poincarč je ta mig razumel.
Vedno bolj so vidne zle posledice, ki jih je povzročila igra s frankom na finančnem in gospodarskem polju. Sto-tisoči malih štedljivcev so uničeni. Izgube srednje industrije znašajo cele milijarde. Tu je potrebna močna in razumna roka. Francija potrebuje na znotraj dolgo dobo pomirjenja in stabilizacije. Taka pustolovščina se ne sme nikdar več pod nobenimi pogoji ponoviti. 2a to je potreben mož, ki ima dovolj moči in energije, da izvaja iz padca franka skrajne posledice. Primerjali so Francois - Maršala s Caillauxom. Toda med političnim naziranjem obeh je globok prepad. Finančno pa imata oba enako široko koncepcijo, enako konsekvenco glede izvedbe odrešilnega načela.
V čisto političnem presojanju nove vlade je treba opozoriti še na eno točko, ki igra v intimnih političnih krogih precejšnjo ulogo: dejstvo, da hoče nova vlada zastopati kompromis med Elysčem in Ouai d’Orsayem. To je najbrž tudi razlog, zakaj so radikali napovedali vojno vladi. Levica bi se mogla kvečjemu odločiti k sodelovanju s Poincarejem, nikakor pa ne k sporazumu z Millerandom. Zato je bil zaman »most«, ki ga je skušal g. Poincare postaviti do radikalov. Taktični rezultat tega so pač manjši volilni izgledi ra-dikalno-sociiaiističnega bloka. Bresz-dvomno nista hotela Loucheur in Jouve-nel, katerima splošno prerokujejo veliko bodočnost, opravljati mornarskih poslov v potapljajoči se ladji!
IzvedeniSko poročilo.
Nekateri francoski listi so prinesli važne izvlečke iz poročila, ki ga predložijo te dni izvedenci odškodninski komisiji. Te vesti so sicer nekoliko preuranjene, ker je določeno, da ostanejo vsi rezultati do končne redakcije tajni. Izključeno pa ni, da ne izhajajo vesti iz merodajnih krogov, ki so v stikih z izvedeniškima odboroma.
Po teh poročilih bo Nemčiji dovoljen trileten moratorij (1924, 1925, 1926). V teh letih pa mora Nemčija plačevati stroške za zasedbene čete okoli 400 milijonov letno in dobavljati materijal v naraščajoči vrednosti 400 do 800 milijonov. Po preteku moratorija bi morala plačati Nemčija letno 2 in pol milijardi. To visoko vsoto bi Nemci po teh poročilih dobili sledeče: 1000 milijonov iz železnic, 300 milijonov iz hipotekarne obremenitve posesti in 1250 milijonov iz državnega gospodarstva.
Nemci sicer ne verjamejo, da bi bila ta poročila točna, vendar že sedaj zavračajo vsako možnost Nemčije, da bi ugodila tem zahtevam. Osobito izključujejo, da bi mogla Nemčija iz državnega gospodarstva dobiti 1250 milijonov. Državni dohodki za leto 1924 so predvideni na 5274 milijonov, izdatki pa na 5072 milijonov. Prebitek bi torej znašal 202 milijona, toda pod težkimi okoliščinami. Tako je predvidenih v državnem proračunu samo 28 milijonov za gospodarske in kulturne svrhe. Za nove zgradbe ni predvidenega ničesar in tudi za zvišanje uradniških plač le malenkost. Znesek dveh in pol milijard je torei zelo pretiran in ga ne bi mogli Nemci plačati. Oni zahtevajo, da mora. biti Nemčija predvsem sposobna za reparacije in potem bo lahko zadostila svojim obveznostim.
Nemško državno narodno premoženje, ki je bilo pred vojno cenjeno na 40 milijard, znaša po izjavah finančnega ministra komaj 25 milijard. Davčno breme za državo, dežele in občine znaša 6900 milijonov, torej približno 27 odstotkov. To davčno breme bi se dalo zvišati, ako bi se zvišalo narodno premoženje. Za to pa bi bilo treba ustvariti šele vse predpogoje in še potem bi lahko računali na letno zvišanje kakih treh odstotkov.
Jasno je, da niso točni tudi nemški podatki, kakor niso točni podatki francoskih listov, ki so si poleg tega nakopali očitek indiskretnosti.
za gospode in dečke
kupite najceneje
iosip Rola, Ljubljane.
Tessinska iredenta.
Odkar je bil italijaniziran Trst, Trident Reka in Zader, obračajo Italijani večjo pozornost še ostalim »neodrešenim» krajem. Opetovano je bil po mirovnih pogajanjih kanton Tessin predmet skrbi švicarski! oblastev in največji švicarski listi so ponovno pisali o »tessinskern vprašanju.« Nedavno so zgradili Italijani na švicarskih tleh v Mendrisio spomenik v vojni padlim Italijanom. Svečane otvoritve so se udeležili tudi številni fašisti, ki so se obnaša!) tako objestno, da je dal švicarski tisk odločno toda vljudno razumeti, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Do incidenta je prišlo tedaj radi tega. ker je bil vržen venec, ki so ga položili fašisti na Tellov spomenik, v jezero. Storilca ni bilo mogoče izslediti in italijanski tisk je odločno zahteval korake v Bernu. Nedavno pa je nekdo pokvaril omenjeni spomenik v Mendrisio. Tudi tedaj se je polastilo italijanskega tiska razburjenje in švicarski zvezni svet se je čutil primoranega izreči v Rimu svoje obžalovanje. S posebno vnemo se zavzema za italijanski Tessin Mussoliniju blizu stoječi »Ambrosia-no.« Ta list pa je šel celo nekoliko predaleč in mu je Mussolini namignil, naj se nekoliko umiri.
To in razne druge stvari dokazujejo, da se Italijani vedno bolj zavzemajo za Tessin, čeravno ne pride tessinskemu prebivalstvu nikdar na misel, da bi spremenilo svoje državne barve. Sicer je posebno med tessinskimi izobraženci precej takih, ki ne prikrivajo svojega občudovanja za italijansko kulturo. Toda to simpatijo najdemo tudi med švicarskimi državljani v nemških kantonih. V zadnjem času pa se je vendar pojavilo neko gibanje »Mladotessincev«, ki najbrže za šport zahtevajo priklopitev tega kantona k Italiji, kajti po mnenju teh Tes-sincev ni »L’unita dell’Italija« še dosežena. Na dan aneksije Reke so dobila razna tes-sinska oblastva in tudi razni tessinski zasebniki nekake sramotilne dopise, o katerih je bilo ugotovljeno, da so bili poslani iz Mi' lana. Ti dopisi sramotijo od kraja do konca vse, kar je švicarskega. Dopisu je priložen tudi zemljevid, na katerem se nahaja Tessin in južni deli Grabiindna v italijanski meji. Ta italijanska nesramnost je vzbudila v Švici splošno ogorčenje. V zvezi s tem dogodkom je s političnega stališča zanimiv«, da je poslal baš pretečeno soboto tessinski državni svet nekaj zahtev državnem* svetu?
Epizode iz Hitlerjevega procesa.
Pred proglasitvijo razsodbe je izgledalo Monakovo, kakor vojaški tabor. Povsod so korakale vojaške patrulje in policaji. Med množico, ki se je zbrala pred žično oviro, pa so se gibali tajni agenti, pripravljeni, da vsak trenutek nastopijo proti elementom, ki bi skušali kršiti javni red.
V razpravni dvorani je bilo vse nervozno. Točno ob 10. so vstopili obtoženci v vojnih uniformah. Hitler in poročnik Frick sta bila oblečena civilno. Prvi je ponosno vstopil Ludendorff v generalski uniformi z vsemi odlikovanji. Poslušalcev se je polastilo vznemirjenje in bili so vsak čas pripravljeni demonstrirati. Ko je predsednik razglasil sodbo nad Hitlerjem, so začeli poslušalci žvižgati, in 'vpiti: »To je škandal!« Oprostilna razsodba Ludendorffa pa je vzbudila splošno odobravanje, ki pa se je kmalu spremenilo v demonstracijo.
Ludendorff se je namreč čutil ogorčenega. da je bil pravdorek drugačen zanj, kakor za njegove soobtožence. V ponosni pozi je vzkliknil:	»Oprostilno razsodbo
smatram za sramoto, ki se je zgodila moji uniformi!« »Živijo Ludendorff!« je naenkrat zagrmelo po dvorani in predsednik ni vedel, kako bi vzpostavil red. Sledilo je se prerekanje med sodnim zborom in zagovorniki, ki so protestirali. Predsednik pa J* svečano izjavil, da se ne more proti sodbam ljudskega sodišča ničesar ukreniti. Medtem pa so bile že alarmirane patrulje na cesti, ki so razganjale vznemirjeno množico. Ko je prišel na trg Ludendorff, je prišlo d« burnih ovacij.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. V soboto dne 29. t. mes. ob pol 8. uri zvečer je imela tukajšnja podružnica Slov. planinskga društva v hotelu »Beograd« svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je vodil načelnik podružnice g. sodnik Vodušek. Iz načelnikovega poročila je posneti, da je bilo delovanje podružnice v preteklem društvenem letu zelo živahno. Nanovo je podružnica markirala oz-preložila 10 potov. Postavilo se je 8 kažipotov v Slov. Bistrici, v Peklu. Poljčanah, Studenicah in Framu. Podružnica je imela 6 odborovih sej in napravila dvoje Izletov. Članov ima podružnica 74. Imetje podruž^ nice znaša 14763 kron. — Davčni upravitelj g. Ninko Mal je težko obolel. O. Mala so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Sodi se, da je g. Mal obolel vsled vode iz studenca v Gradišču. Oblastem se priporoča, da studenec temeljito preiščejo.
Tercijalka.
Pred leti je živela deklica, ki je dosegla kot devica precej visoko starost. Končno se je z žalostjo prepričala, da nihče več ne preži na njen deviški venec ter je sklenila, da ga zato podari Bogu.
Pričela je živeti zelo pobožno ter se je varovala pred slabimi in nespodobnimi mislimi
Njena sobica je bila podobna cerkvi ali kapeli. Povsod so visele svete slike in Širil se je vzduh po posvečenih zeliščih. Njeno deviško in nedolžno telo, ki so ga popolnoma posušili neprestani posti in molitve, je bilo spredaj in zadaj polno križev, rožnih vencev, škapulir-jev in drugih vidnih znakov božje ljubezni
Vsako leto je bilo večje število vidnih znakov pobožnega deviškega življenja in z vsakim letom je bolj ugašala v njenem snu ljubezen do bližnjega.
Ves svet je smatrala za pokvarjen, zato je postavila med njim in seboj visok zid svetosti.
Vest o njeni bolezni se je bliskovito razširila po vsej okolici. Kmalu so pri-
hitele cele množice žensk k njeni po-postelji.
Zbrane ženske so ob prižganih posvečenih svečah prepevale pobožne pesmi in so komaj čakale na trenutek, ko se bo ločila čista duša od telesa.
Opolnoči — ravno je odbila dvanajsta ura — pa se je zaslišal v dimniku ropot, ki je prestrašil vse ženske Takoj nato se je prikazal na žerjavici hudič, ki je padel skozi dimnik.
Ženske so prenehale peti svete psalme in predno so mogle pokropiti hudiča z blagoslovljeno vodo, se je vrgel hudič kot — jastreb na jerebico —- na bolno devico, iztisnil iz nje d&šo in zletel z njo nazaj skozi dimnik.
Toda hudič se je zelo motil ko je mislil, da bo deviško dušo tako lahko pripeljal v pekel, kakor pripelje volk ugrabljeno ovčico v gozd.
Komaj je bi! izven dimnika, mu je zlezla tercijalka na hrbet, kjer se je tako udomačila, kakor da bi bila pri kantorju na cerkvenem koru ter je pričela s svojim tenkim žvižgajočim glasom peti »Salve Regina*.
»Molči!« je nevoljno mrmral hudič, kajti ta pesem mu ni šla do srca. Čez nekaj časa pa je rekel: »Tvoj glas je strašen. Nehaj vendar mukati!«
Tercijalka pa je ne glede na njegove sramotilne opazke pela naprej s še bolj tenkim glasom.
Tega hudič ni mogel prenesti in je zavpil:
»Molči, ženska! Sicer te vržem...«
Ona pa je pela še bolj mirno in njeno vpitje se ni slišalo samo na zemlji, temveč je kalilo tudi mir v nebesih.
Hudič je bil strašno jezen ter je že vzdignil pest, da bi vdaril svojo žrtev, ko je enkrat začutil med rogovi in na hrbtu pekočo bolečino. Bliskovito je segel tja z roko ter je čutil med kremplji nekaj zelo neprijetnega; tercijalkin ška-pulir. Vsem ljudem je znano, da se hudič ne boji nobene stvari tako, kakor Skapulirja. Celo Lucifer se ga boji, pa se ga ne bi bal navaden, preprost hudič!
V tem trenutku je kljub svojemu hrepenenju po nedolžni devici pozabil vse. Stresel se je in vrgel neprijeten tovor ter se pogreznil v peklo.
Tercijalkina duša pa je padla na zemljo. Ker pa je bila brez telesa, se ni popolnoma nič poškodovala. Vstala ja, zakrpala svojo nedolžno obleko ter začela premišljevati, kaj naj stori.
»Da bi se vrnila v telo, se ne spodo-ibi.., Kam naj grem? Ah, si bom že
pomagala. Leteti hočem naravnost v nebesa, saj sem jih vendar pošteno zaslužila.«
Tlesknila je z rokama in splavala kvišku. Kmalu je bila na rimski cesti letela naprej, ker se je spomnila, da je slišala še na zemlji, da so nebeška vrata na kioncu te ceste.
Tri dni in tri noči se je vlekla ta pot v nebesa, četrti dan pa je dosegla utrujena in izmozgana nebeško ograjo. Zaman je iskala kako odprtino v ograji da bi zlezla v nebesa. Končno je našla okence ter pričela trkati. Najprej tiho, potem močnejše in nazadnje z vso močjo.
»Kdo je tam? Kaj hočeš?« je vprašal nejevoljen sveti Peter.
»Vprašaš, kaj hočem? Prišla sem po plačilo za svoje pobožno življenje. Ker sem vse svoje življenje preživela v nedolžnosti in mučila svoje telo s postom in molitvijo, sem vendar zaslužila nebeško krono... Oh, oh oh jaz nisem taka kakor so druge... Moje telo se je vsled posta osušilo do kosti, ali naj bi bilo to zaman? In bila sem članica tolikih bratovščin!®
Odvezala je svojo culico kjer je imela vse vidne znake božje ljubezni.
Sivi nebeški vratar pa je iz nepozna-
nih vzrokov neprijazno gledal na culico ter se mu prav nič ni mudilo, da bi odprl vrata.
»Tu ni treba premišljati,« je vpila nepotrpežljiva tercijalka in pristavila: »Vrata se morajo odpreti.«
»Če že mora biti, dobro, toda...«
»Kakšen toda,« je vpila vsa jezna. »Saj se vendar vidi, da sem ljubil* Boga.«
»In svojega bližnjega?« je odgovoril sv. Peter. »Ali si trpečim jitrnila vsaj eno solzo?... Ali si tolažila uboge vsaj z eno dobro besedo... Ali ^ svetila blodečim v temi. Vprašam t*: »Ali si ljubila svojega bližnjega?«
Tercijalka je molčala^ končno pa i« rekla:
»Ti niso vredni ljubezni! Nobeden ni tak, kot sem jaz...«
V tem trenutku se je zaprlo okno zagrmelo je in se zabliskalo, tercijalki-na duša pa je padla iz nebeških višaV na zemljov kjer so jo odnesli vetrovi in io raztresli v vesoljstvu...
Na tercijalkinem grobu, ki ga nikdaJ nobeden ne obišče, vzdihuje veter, raste dračje in koprive. In ta plevel s* večkrat med seboj pogovarja:
»Nobenega ni ljubila...«
LitvainiSildi napisal Lazdynu PeJeda.
Ruska iy^a^Ia p©litška
„ V zadnjem času se mnogo razpravlja o Besarabiji, ki jo zahteva Rusija zase. Isto-*asno poročajo listi o energičnih ruskih korakih proti Kitajski radi Mandžurije. Pred nekaj dnevi pa se je pisalo o notranji agitaciji v Perziji, kjer so imeli svoje prste vmes gotovo tudi boljševiki. Na rimski Konferenci pa so sovjetski zastopniki zago-pravico ruske države na močno odovje v Sredozemskem morju, v T? -a -ta deistva kažejo, da še ponavlja i ^.usiji^ isti pojav, ki ga najdemo že v zgodovin; Francije in Anglije. Menjajo se vlade, “astopijo režimske krize, toda zunanjepo-* ,,ne smernice ostanejo vedno iste. Crom-??{*• ki je__vrgel monarhijo Stuartov, je na-S~ieyal. njihovo pomorsko politiko riapram *Pamji in Holandski. In ravno istih smernic j? J® držala tudi obnovljena monarhija. Tu-jB^acd°naldov program je v bistvu isto-eten s programi prejšnjih meščanskih vlad. pj^.^ski vladarji pred revolucijo so vindi-la« Zase dežele nekdanje Galije na pod-c£! zSodovinske in božje pravice; revolu-s.° s^emeli za naravnimi mejami ton t ve^nih načel. Richelieu in Dan-s^°ycnf hotela *s*;0’ sanl° P°d drugim na-
boljševiška Rusija ne ravna dru-iKSknVt°ma^ s*	notranjih pretresljajev
oliko opomogla, se že energično pote-nifer ^ sv°ie interese. Ruske neurejene raz-ingOpJ,® okušala Anglija po vojni izkoristiti a Problema, ki sta že več let nevera-0 .vp^vaia na medsebojno razmerje: 5a®Je morskih ožin in Perzije. Anglija suj .skušala vgnezditi v Dardanelah in je Šovor f- Perz'jsko vlado v Teheranu do-rošif^’	, le v bistvu razveljavil klavzule
Pogodbe iz 1. 1907 glede in-
^snui.sfer.
Srla	ostala prekrižanih rok. Pod-
ra a ,?^°. Kemal paše, ki je šla za tem, ^ k?«? lavi sevreško mirovno pogodbo le unnr-iZ.avezn'kc iz Dardanel. Podpirala nlstarlcv i v Indiji in Egiptu ter afga-perzi.rK? nezadovoljneže. Tudi nemiri v bitvi i, lztla3ajo iz želje po zopetni pridejo p™fke_ interesne sfere. fiŽfiriie -	16 pritis^ na Kitajsko radi Man-
jino' nH na Romunsko radi Besarabije je sttdmiioi- ov,or na romunsko in japonsko Mile » w a b* se v le4'!1 191S-19 okori-Pa? ,-®° revolucijt.
Pugledn liv? ie- da obrača Rusija svoj 6t(sk n in* vzhod in balkanski pol-šlltj ’in a zaPadu meji na veliko pomorsko njbjje, iXe?dar hoče dobiti prost izhod na Mavo, ‘ ‘L življenskega pomena za vsako Ba,W in°^;it0 P,a za obsežno Rusijo, ruske ek« vzhod sta bili torej točki tffto obrn fanz^vnost*- carizem se je ve-f,° - •	' Proti vzhodu, kadar so ga vele-
fle
ovirale
Pariški na Balkanu in kot odgovor na morje i ^ ki ie nevtraliziral Črno Veliki’ tr n' pr> ustanovila carska Rusija v Vladivostoku. Talcih primerov ne - b0%>na-edli še ve£- Vsi Pa Pričajo, da svojec -.^ja mirovala, predno ne doseže ^Cilsld \.^eni ci*j* s0 utemeljeni v živ-odvicn; j dežele in so torej docela ne-vljdavin vsakokratne vlade ali oblike
Jko se vseeiajo novi francoski ministri na svole stolčke?
Pa r i z , 1. aprila.
, l' *■*-»
Jrajt °. se zdi nenavadno zelo svečan akt, t>rhv,r le običajen v zelo malih državah na iniVv / v Lichtensteinu ali Andori, kjer je r .““Strovanje vesel dogodek.
v .'Ljudje, ki ne bodo nikdar ministri, mi-‘.‘10, da je nastop ministrske službe v zve-f' z razkošno kočijo, s častno stražo, s *lužabniki, ki se klanjajo do tal, z govori L t. d.
ji . V resnici je vse drugače. Vstop dijaka ' novo »budo« je bolj svečan nego »nastop službe« irancoskega ministra.
. \Ko je nova ministrska lista po objavi iJfcaza v »Journal officiell« definitivna, more no.^ minister »nastopiti službo, po SVOJI volji. Navadno ni služabništvo o tem ma podučeno. Pogosto pride minister peš ter se s tem zameri vratarju. Kajti vsi ministri mso pred svojim ministrovanjem zpane osebnosti. Dosedanji minister za P^sveto g. Berard je prišel v svoj kabinet j^Vič neko nedeljo. Prišel je srečno na hod-y%;-tam p,a sa je že ustavil uradnik z bese-’>(josPod. ali vam ni znano, da so ®trtrv , nedeljah zaprti?« — »Tudi mini-Ifj ^ra * »Naravno!« — »In če hoče
Ip iSair VR4V°^ jUrad ? * ~ sProsira-
s^!Mo ■.,? -if’* ?-,?erarJ1 )e izročil uradniku e i ^ableaii je bil na vsak način s'a'3?e. pa se ie godilo novemu hSa SJministru Capusu (bratu zna-t^l^ka). G. Capus nima lastnega av-rnno* venc}.aT Pa ni hotel nastopiti svo-ta|si ijs;a Pes m še manj v navadni avto-K‘IaieI si je za ves dan avtotakso, So-*del ni? moral odstraniti števec. Tako se je ^ RalnM1 privatna last. Na boulevar-i L Je ustavil policaj avtomobil |<3fgr , a‘ šoferja, zakaj je odstranili števec, rolioaj ^govoril:	Ker	vozim	ministra!
Sester2 • govor<>m n' zadovoljen. Novi ^teJi 16 mora^ izstopiti in se legitimirati, i- ja se ^ nabralo okoli avtomobila »%to ’* da je po eni uri vedelo celo 0 *Prvi pustolovščini« novega mini-
41 iTurt-
2^*«strn .*predaia uradnih poslov« novemu J^kda; leJ bistvu samo formalna. Le re-®ričaka bivši minister svojega na-?ev^h Tv uradu, da ga pouči o visečih za-r ^flci c? stori navadno načelnik urada. Le ■ C'pl stare šole si medsebojno čestitajo, ‘udi v tretji
čr‘cttienii '	republiki	se je marsikaj
2^'brerr.	e ,vceiai svete tradicije so da-
mine ,P°meinbne formalnosti. To je vpliv ’ an §e bolj vpliv zmage... A P.
L°d 3- do 9. aprila:
JPfte predica.
p"05ka Pravljjca v 3 dejanjih
*tjpv bEgniz zapora.
^^adini primerno!
Poiltične
= Anglija proti tajnim pogodbam. Poslanska zbornica je te dni razpravljala o ratifikaciji lausannske mirovne pogodbe. Do-sedaj je bil običaj, da je ratificirala pogodbe vlada v sporazumu z državno konferenco, na kateri so bili zastopani tudi dominš-joni in da jih ie po ratifikaciji od strani kralja predložila parlamentu. Začetkom debate je vlada izjavila, da bo odslej predložila vse važne mednarodne pogodbe1 parlamentu predno bodo ratificirane. Na ta način skuša vlada preprečiti sklepanje tajnih pogodb. Konservativci so s tem nezadovoljni. Nato je Macdonald naglašal potrebo ratifikacije lausannske pogodbe. Debata bo zaključena te dni.
== L!oyd George o Venizelosu. »Daily Chron.« je priobčil dolg članek L!oyda Georgea. v katerem se peča z vprašanjem republike na Grškem. Uvodoma pravi, da je bila zgodovina zadnjih deset let stalen boj med trmastim kraljem in genijalnitn Veni-zelosom. Po nesreči, ki jo je povzročila za Grčijo dinastija, ne bi bilo težko odgovoriti v vprašanju republike. Nato razpravlja o zaslugah Venizclosa, o napakah kralia Konstantina in o nehvaležnosti grškega naroda napram sivemu državniku. Osobito naglasa Venizetosove zasluge tekom svetovne vojne in naglasa, da je Venizeiosova zavezniška politika rešila za Grško grški del Makedonije. V tem delu Makedonije žive tako različne narodnosti, da se ne bi kršilo nobenega etničnega načela, če bi se pri znal kaki drugi državi. Na koncu pravi Lloyd George: »Grški narod bi lahko bil velik, ako bi bil iskreno vdan svojemu velikemu voditelju!«
= Bolgarski zunanji minister o Makedoniji. Zunanji minister Kalfov je odgovoril te dni na nekatera vprašanja dopisnika dunajske »Neue Freie Presse«. Glede makedonskega vprašanja je rekel Kalfov sledeče: »Vstavili se ne bomo pred nobeno oviro, ki bi se nam zoperstavila pri izvedbi mirovnega programa. Ustrašili -se nismo nastopiti proti 40 let stari organizaciji Makedoncev. Najnevarnejši voditelji so zaprti. Na vsak način hočemo očistiti kraje ob jugoslovenski m.eji.«
= Amerika in madžarsko posojilo. Za-ključitev madžarskega zunanjega posolila ovira dolg 2 milijonov dolarjev, ki jih dolguje Aladžarska za žito in ki uživa prioriteto pred drugimi reparacijskimi obveznostmi. Za popolno razpolaganje Madžarov s pomožnimi viri je potreben sklep kongresa.
= Sovjetski zastopnik Joffe težko obolel. Dunajski listi poročajo, da je težko obolel bivši predsednik so‘vjetske delegacije v Brest Litovsku in poznejši sovjetski zastopnik v Berlinu Joffe. Pariški izseljeniški list »Poslednia Novosti« pravi, da je Joffe že večkrat bolehal na živcih.
— Siresemannov govor proti republikanski ustavi Nemčije. Berlinski listi prinašajo govor zun. ministra Stresemanna na shodu nemške ljudske stranke v Hanovru in konstatirajo, da je stranka še bolj zavila proti desni. Minister je v svojem govoru naglašal, da on in njegova stranka nimata nič skupnega z duhom \veimarskega narodnega zbora in z weimarsko ustavo. »Zato smo zagovarjali in še zagovarjamo staro državno zastavo, zato trdno vzdržujemo spomin na našo slavno bivšo armado in mornarico. Nimamo kaj početi s pacifizmom, temveč čutimo kot veliko sramoto, da smo bili prisiljeni k razorožitvi. Sem celo proti obsodbi teh mož, ki so prekoračili dovoljene meje pasivnega odpora.« V ostalem sc ie Stresemann izjavil za politiko izpolnitve mednarodnih obveznosti,
== Naši dolgovi Ameriki. Naša država dolguje Zedinjenim državam 26 milijonov dolarjev za posojila v gotovini med vojno in 25 milijonov dolarjev za vojne dobave. V četrtek pričakujejo med našimi delegati in .ameriškimi zastopniki pogajanja za ureditev dolgov. Ako bo naša delegacija ponudila^ sprejemljive predloge, bodo Zedinje-
lle	najbrže	znižale narastle obresti
za 3,k%.
= Pogajanja za podaljšanje »Micum« pogodb. Včeraj so pričela službena pogaja-
nja med francosko vlado in poruhrskimi in-dustrijci za podaljšanje »Micum« pogodb, ki veljajo samo do 15. aprila. Zaenkrat je intervencija nemške vlade izključena.
= Ludendorif — kandidat nemških monarhistov. Berlinski listi javljajo, da je na čelu kandidatske liste nemško-ljudske stranke svobode (deutschvolkische Frei-heitspartei) gen. Ludendorff, ki je kandidaturo že sprejel.
Novi italijanski poslanik v Pragi. V petek dne 28. marca t. 1. je oddal preziden-tu Masaryku svoje poverilne listine novi italijanski poslanik v češkoslovaški republiki grof Bonifacio Pignatti-Morano di Custozza, ki je izmenjal prejšnjega poslanika Chiaramonte Bordanaro.
= Japonski pogoji za priznanje sovjetske vlade. »Times« poroča iz Tokija, da je na seji min. sveta proglasil japonski zunanji minister, da Japonska toliko časa ne prizna vlade SSSR, dokler ne bodo rešena vsa vprašanja med obema državama.
I(je je Rykov? Pred nedavnim časom smo poročali, da se nahaja predsednik SSSR v Berlinu, vendar je ruska uradna tiskovna agentura to vest takoj dementirala in povedala, da se Rykov zdravi v toplicah na Kavkazu. Sedaj pa naznanja berlinski ruski demokraski dnevnik »Rulj«, da se Ry-kov ta čas sprehaja po Rimu, kamor je prišel izlečit svojo administrativno bolehen.
EislitrSfilagcila Save.
Včeraj zvečer ob šestih je priredilo udruženje jugoslov. inženjercev in arhitektov, sekcija Ljubljana v mestni posvetovalnici predavanje o »Elektrifikaciji Save v interesu Ljubljane z ozirom na geološke razmere«. Predaval je g. univ. prof. Karl H i n t e r 1 e c h n e r. ki je uvodoma zavrnil očitek, priobčen v nekem ljub'j. dnevniku, da je komisija za geološko raziskavo savskega terena zavlačevala izvršitev projekta za elektrifikacijo Ljubljane. Predavatelj je nato razpravljal z geološkega stališča razne savske projekte od Kranja do Černuč in prišel do zaključka, da je od Kranja do smled-niškega mostu vsled mladega konglomerata vsaka zajezitev nemogoča. Voda bi uhajala na obeh savskih bregovih in tudi pod eventualno zgrajenim jezom. Prav tako je iz geološkega stališča projekt pri smledniškem mostu neizvršljiv, dočim je v Medvodah zajezitev mogoča, kjer se da dvigniti jez do sedem metrov višine. Najsimpatičnejši ‘e predavatelju medenski projekt. Medenski projekt je v geologičnem in morfologičnem oziru najugodnejši. Zgraditi bi se dala dolinska zapora do skrajnih meja. Končno je predavatelj obravnaval terenski projekt, pri katerem bi stal jez karbonskih skrilov-cih, dočim bi bile ob straneh zgrajene vodotesne stene. Z geološkega stališča projekt ni priporočljiv posebno za slučaj potresa, ko bi zgradba ne imela enakomernega in trdnega temelja. Predavatelj je v svojih izvajanjih presojal savske projekte izključno le iz geološkega stališča in se ni spuščal v tehnične in rentabilitetne zmožnosti posameznih projektov. Po predavanju je g. inž. Suklje otvoril debato, pri kateri je generaim inšpektor voda g. inž. Sbrizaj priporočal iz geološkega stališča tudi medenski projekt. Razvil je pa pri tem svoj posebni na* črt, ki predvideva 5 km dolg kanal, ki bi vodil skozi del Šmarne gore in končal v Tacnu, kjer bi se zgradila električna centrala. Inženjer Kralj je priporočal, da naj mestna občina proueava tudi savske projekte od Ljubljane do Zidanega mosta, ki so prav tako uvaževanja vredni kot gorenjski projekti. Misliti bi bilo tudi na izrabo trboveljske kalorične elektrarne, ki bi prav lahko- Preskrbovala Ljubljano s cenenim električnim tokom. Na zaključku debate je govoril se inž. Milan Vidmar, ki je pred-vsem polemiziral z onimi, ki niu nočejo ver-jeti, da je po dosedanjem projektu rentabili-teta elektrarne v Medvodah nemogoča. Ve pa g. inž. Vidmar za izhod, da bi se dosegia rentabjiiteta medvoškega projekta. Kakšen je pa izhod, tega g. inž. Vidmar ni povedal.
Reforma koledarja.
O reformi koledarja se je že mnogo razpravljalo. Leta 1910 je predlagala mednarodna trgovska zbornica v Londonu zboljšanje gregorijanskega koledarja na ta način, da bi bila Velika noč vedno na isto nedeljo v aprilu in švicarski zvezni svet se je izjavil pripravljenega sklicati tozadevno diplomatično konferenco. V Bern je prispe-lo na tisoče tozadevnih predlogov. Poslali jih niso samo znanstveniki, marveč tudi duhovniki, trgovci in lajiki vseh branž. Priprave so^bile že tako dozorele, da bi se že lahko vršila mednarodna konferenca, ko je naenkrat zbruhnila svetovna vojna. Tudi po sklenjenem premirju je imelo človeštvo preveč drugih skrbi, da bi se moglo pečati s to zadevo. Zanimanje pa vendar ni zaspalo. Zaznamujem lahko lepe uspehe. Med vpjno so uvedle skoraj vse države, ki ga niso _ še _ imele, gregorijanski koledar, celo lurcija in Kitajska in končno dne 1. febru-arja 1923 tudi Grška; ta zaenkrat samo za, državno upravo. Okoliščina, da se uporabljata v državah z večino ortodoksnega prebivalstva dva koledarja, povzroča pre-j neprijetnosti. Sicer je pa tudi sramotno, aa ne praznujejo kristjani enega in istega ? Kot darVmr~U j" vs‘aienja Kristove-bf'bOn t iZe ,d.ržave enoten koledar,
£»Ske° sasr 10 s,"ri1' ** w-
. V svrlio enotne rešitve tega vnrašania je pozval ekumenski patrijarh zastopnike samostojnih državnih cerkva v maj hn e-' ga leta v Carigrad na koledarsko konf«en-co. Ta je priporočila zaenkrat zboljšanje julijanskega koledarja z odpravo or imami kujočih 13 dni tako da bi po 30. s™ ! bru 1924 sledil naenkrat 14. oktober Obenem je bilo na konferenci sklenjeno, predlagati končno rešitev Društva narodov.
Še predno pa je dobilo Društvo narodov to vzpodbudo, je sklicala tehnična komisija Društva narodov zastopnike Vatikana, ekumenskega patrijarha in nadškofa Canterburyjskega, kakor tudi predsednika mednarodne trgovske zbornice za 29 do 31 avgusta 1923 k razgovoru v Ženevo. Razgovori so pokazali, da ne bodo delale cerkve nobenih sitnosti- Omenjena komisija se je torej obrnila na posamezne vlade in cerkvena oblastva, da pošljejo svoje mnenje do 1. marca 1924. S tem je prišlo torej gibanje v tek in zanimivo bo, ako si ogledamo najvažnejše predloge.
Vse predloge lahko razdelimo v tri skupine; pri tem naj omenimo, da zahteva večina poleg zboljšanja gregorijanskega koledarja v ožjem pomenu, tudi določitev določenega dne velikonočnega praznika.
V prvo skupino spadajo predlogi, ki hočejo odpraviti sedanje tedne in uvesti tedne desetih dni, brez ozira na solnčno leto. To pa radi udobnega štetja.
Druga skupina ostaja pri sedanjem sistemu tednov, predlaga pa mesece štirih tednov, vsled česar bi prišli d<3 nesrečnega števila 13 mesecev v letu. Ker pa ni število 13 deljivo niti z 2, 3, 4 ali 6, ne bi imeli četrtletij, polletij in tudi ne trimestrov.
Tretja skupina se drži sedanjega sistema in predlaga zboljšanje, ki bi se dalo res izvesti. Trd oreh je samo v tem, da ne obstoja solnčno leto iz z 12 ali 7 deljivega števila _brez ostanka, kajti 12X 30 = 360, in 7 X 52 = 364. Leto ne more torej obstojati niti iz 12 mesecev po 30 dni in tudi ne iz_ 52 tednov po 7 dni. K temu pride še dejstvo, da ne potrebuje zemlja za svojo pot okoli solnca točno 365 dni, marveč 5 ur, 48 minut in 46 sekund manj, kar potne-nja v štirih letih skoraj en dan. Kako si skušajo torej pri tem pomagati?
Profesor v Ženevi Grosclaude se je s tem pečal že pred dvema desetletjima in postopa sledeče:	Vsako četrtletje obstoja
iz 91 dni ali treh mesecev po 31 + 30 + 30 dni. Skupno torej 364 dni. Zadnji dap v letu ni niti tedenski in tudi ne mesečni dan, nima torej nobenega imena: letni dan ali brezimni dan. Ako prične n. pr. leto s pon-deljkom, konča po 52. tednu z nedeljo; prihodnji dan ne pride za časono štetje v poštev, tako, da je prvi dan leta zopet pon-deljek. Tako postopa tudi v prestopnem letu, samo, da všteje ta dan že po prvem polletju; na ta način pride do ravnotežja obeh letnih polovic. Po njegovem vzrorcu je predložilo razne predloge še več drugih.
Še nekaj glede velikonočnega praznika. Ta se praznuje po nicejskem koncilu (375) prvo nedeljo po spomladanski polni luni. Če je polna luna na dan, ko sta noč in dan enako dolga in je prihodnju dan nedelja, se praznuje velikonočni^ praznik to nedeljo. Ce sta pa noč in dan enako dolga na nedeljo in pade polna luna na prejšnjo soboto, se sme Velika noč rpaznovati šele pet tednov pozneje, torej 25. aprila. Moderna znanost Pa je natančno ugotovila, da je jedel Kristus velikonočno jagnje 14. nizana, t. j. 3. aprila 33. leta našega štetja, ki je bil obenem dan njegove smrti; kajti Judje so šteli dne-
od enega solnčnega zahoda do drugega. Vstajenje je bilo torej 16. nizana ali 5. apri-i®- Umestno je torej, da bi se praznovala Velika noč prvo nedeljo v aprilu, ki je dne-vu Vstajenja najbližja.
Besedo ima torej Društvo narodov. Ker Pričenja leto 1925 s pondeljkom, bi bilo za zboljšani« koledarja zelo primerno,
Dnevne v@sfi.
— Našim cenjenim čitateliem neiaaročni-kom’ Doslej smo pošiljali nekaj dni nekafs-rim nenaročnikom »Narodni Dnevnik« na ogled. Današnjo številko pošljemo na dotič-ne naslove zadnjič. Kdor hoče tedaj še na-
»prej prejemati list, naj nam blagovoli to naznaniti z dopisnico, ali pa tudi na ta način. da po dobljeni položnici vplača naročnino. Naročnina se plačuje navadno za četrt leta naprej, kar znaša 48.— Din. Kdor tega ne zmore, pa naj plačuje vsak mesec v naprej po 16 Din. — Uprava.
— Dinarski dan za \vestfalske Slovence. V Mariboru in Ljubljani se vrši Dinarski dan v soboto. 5. aprila. Odlične gospodične, vse-kdar požrtvovalne in polne razumevanja za tujo bedo, bodo nabirale po vseh ulicah in cestah _ prostovoljne »dinarske« prispevks. Izkaznico_— odkupnico z napisom »Dinarski dan« dobi oni, ki bo daroval vsaj 10 D;n. Vsi drugi pa žrtvujejo radevolje po 1 dinar, da bo uspeli akcije tak, kakršnega pričakujejo bedni naši rojaki v tujini. Po deželi se bo vršil dinarski dan v nedeljo^ 6. aprila. Vaš dinar naj pove, da sočustvujete z lačnimi rudarji na Westfalskem. — Za akcijski odbor za vestfalske Slovence v Ljubljani — Jusoslovenska Matica.
— Komunike slovenskih demokratskih saraostejnezev, gospodje se sicer tega imena še sramujejo, je končno izšel. Prednost komunikeja .ie v tem, da kljub svoji gostobesednosti ne odgovori na glavno vprašanje, temveč da ponavlja samo že stokrat premlete fraze »Jutra«. Druga prednost komunikeja pa je v njegovi neženiranosti. Izreka se zaupnica posl. Reisnerju, ker je zagrešil natančno to. vsled česar demokratski »samostojneži« še sedaj ne vrnejo dr. Ravniharju ukradenega mandata. Vsa argumentacijo mladinskega komunikeja sloni na napakah g. Davidoviča in s tem je tretja prednost komunikeja, ki s tem priznava popolno praznoto mladinskega programa. Gospodje bi se pač radi zopet enkrat igrali mogočne gospode, to je ves argument nenadne prelevitve mladinov. V resnici fata -no, da se ne da napraviti g. Reisnerja za ministra in niti za drž. podtajnika!
— Češkoslovaško odlikovanje Pašiča in dr. Ninčiea. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval ministrskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Nin-čiča z Velikim križem reda Belih levov.
— Odkritje Malgajevega spomenika. Povodom petletnice osvoboditve mežiške doline se bo vršila dne 29. maja v Guštanju velika manifestacijska slavnost. Pri tej priliki se bo odkril padlemu junaku poročniku Malgaju spomenik, katerega so postavili gu-štanjski Slovenci s pomočjo nabranih pri-spevkov( Za slavnost vlada veliko zanimanje in je pričakovati največjo udeležbo iz vseh krajev. Kdor se hoče udeležiti slavnosti, naj naznani svoj naslov odboru za Malgajev spomenik v Guštanju, ki bo preskrbel polovično vožnjo in prehrano.
— Brezuspešni naskok na češkoslovaško krono. Dunajski narodno-gospodarski tednik »Die neue V/irtschaft« prinaša v svoji zadnji številki članek dr. Aleksandra Szany-ja, v katerem avtor trdi, da je mednarodna špekulacija zadnji čas resno mislila naskočiti čsL krono, ali k izvedbi naskoka ni prišlo radi preveč neugodnih pogojev. Špekulacija je predvsem naredila napako, da ni računala s tem, da je čsl. krona tipična deflacijska valuta v primeri s frankom, ki je nasprotno tipična inflacijska valuta. Pri Kč nimajo manjše prodaje vpliva na znižanje kurza, temveč morejo imeti celo ugodne posledice. Obtok bankovcev je v čsl. republiki razmeroma ze''o nizek in bančni urad fin. ministrstva vrši svojo nalogo brezhibno. Največ pa pride v poštev, da disponira bančni urad. poleg zalog polnovrednih in manjvrednih valut, še z znatno zalogo kritih bankovcev, katere more uporabiti kadarkoli za obrambo napadov na čsi. krono.
. PriseIievanje in izseljevanje v Jugoslaviji. Od ujedinjenja do 31. dec. 1923. je jugoslovanska bilanca emigracije bila aktivna, ker je priseljevanje, oziroma povrača-nje pjesegalo izseljevanje. Izselilo se je v tem času 34.700, povrni'© 43.048 oseb. Do-
iion™2 k’*0-	1920	emigrantov	ter
18930 reemigrantov, presega 1. 1923 izseljevanje daleč priseljevanje. Tega leta je namreč zapustio Jugoslavijo 9370 oseb, vrnilo se je pa samo 1950 oseb.
.. Zbor industrijcev. V Beogradu se vrši 10. m 11. t. m. zbor industrijcev iz cele nase države. Na zboru se bo predvsem obravnavalo o predlogih, kako bi se dvignilo razvoj naše industrije.
— Velika poplava v Makedoniji in Banatu. Vsled velikega dežja so nastale v Banatu in Makedoniji velike poplave. V banatskih vaseh Čoka in Vrbanac so reke pre-P avile celo okolico in povzročile tako škodo da bi znalo celo škodovati letini. Prav tako se je vsled velikega dežja razlilo Ohridsko jezero preko svojih bregov v obsegu dveh kilometrov.
— Zgladitev zoološkega vrta v Pragi. Ravnokar so pričeli v Pragi graditi zoološki vrt. uradba bo trajala 5 let in je proraču-njena na 10 milijonov čeških kron. Vlada bo Pris_Pevala k gradbenim troškom 6 milijonov čeških kron. Ostanek proračunjene vsote bo poravnala praška mestna občina, banke in privatniki.
LJubBjana.
OB GROBU NEDOLŽNE ŽRTVE.
Včeraj ob 2. uri popoldne so pokopali zemeljske ostanke nedolžne žrtve zverinskega zločina — Faniko Petkovšek. Že pol ure poprej, preden se je začel pogrebni obred, je bilo zbrano številno občinstvo pred mrtvašnico na pokopališču pri sv. Krištofu. Med vsemi navzočimi je vladala globoka žalost. Ljudje so si pripovedovali podrobnosti umora na Vodovodni cesti.
Fočno ob dveh so dvignili pogrebci kmo. Zbor fantov iz Šiške je zapel žalo-stinko »Vigred se povrne«. Niti eno oko pri navzočih ni ostalo suho, čulo se je glasno ihtenje. Med udeleženci mrtvaškega sprevoda je bila sestra pokojne s soprogom in nekateri drugi sorodniki rajne Fanike. Iz Idrije, kjer bivajo umorjenkini starši in dve sestri, ni bilo nikogar. Baje niso upali nesrečno mater brzojavno obvestiti o strašnem dogodku. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki vseh štirih ljubljanskih kinov. Od kina je prišel poslovodja g. Koželj.
Preden so zasuli krsto s prstjo, je spregovoril ob grobu neki udeleženec pogreba. Naglašal je, kako je mlada Fanika postala žrtev svojega lastnega' zaupanja, zamišljajoč življenje pač tako, kot ga zamišlja mlada, idealna, nepokvarjena dekliška duša. Ni slutila, da kuje oni, kateremu je poklonila svoje srce in vse svoje ideale sanjajoča o rožnati bodočnosti — strašen aa-
Ljubljanai, 3. aprila.
črt. Noč, ki ščiti zločince, je pripomogla zverinskemu človeku, da s kroglo prekine nit dekletovega življenja in dokaže, da je na naj-ogabnejši način lagal, ko ji je prisega! zvestobo do groba. Že itak nesrečni Idrijčani, ki zdihujejo pod italijanskim robstvom, pa so težko preizkušeni še med brati, kjer se je našel človek, ki je bil zmožen izvršiti, zločin najnižje vrste. Cela Ljubljana in vsakdo, kdor je dosedaj čul o usodi mlad* blagajničarke, vzornega dekleta, pa iskren« sočustvuje z roditelji pokojne in obsoja z ogorčenjem to nečloveško dejanje. To : naj bo prva uteha in zadoščenje prizadetim svojcem pokojne Fanike!
Aretirani Jerančič.
V policijskih zaporih pa sedi mlad mož, ki zakriva poslednjo zagonetko stašnega dejanja. Kljub temu, da so ga konfrontirali t umorjenko in ga pozivali, naj si olajša vest v navzočnosti mrtve deklice, naj prizna pri ljubezni, katero je prisegal lepi Faniki, da jo je umoril. Mrtva žrtev glasno kliče pc zadoščenju, iz njenih zevajočih ran prihaja poziv, naj poda nesrečnik končno izjavo, ki bi zaključila krvavo dejanje na Vodovodni cesti, — on ostaja brezčuten, zakrknjen Proč obrača oči od trupla in taji krvavo de-janjefc»Priznajte!«, mu prigovarjajo, priznaj, mu veli vest. Alojzij Jerančič pa ostane trdovraten. Vse prizadevanje policije, da bi pripravila osumljenca do priznanja, je ostalo doslej brezuspešno. Vendar govore vse in-dicije proti njemu, niti ene okolnosti ni, ki bi onemogočala krivdo Jerančičevo. Zakon pa neizprosno zahteva svoje, v tem slučaju brezpogojno priznanje osumljenca. Vsi znaki kažejo, da bodo napeti živci Jerančičevi kmalu popustili in moral bo izpovedati strašno samoobtožbo. Javnost z velikim interesom zasleduje potek zasliševanja obdoi ženca.
— Predavanje v »Pravniku«. V petek, dne 4. aprila t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. primarij dr. Fran Gosti: »Dva zločinska primera vsled halucinacij«. (Z demonstracijo.) Predavanje je točno ob pol petih popoldne v pravosodni palači štev. 79 (I. nadstropje). Po tem predavanju se bo nadaljevala diskusija o predmetu zadnjega predavanja: »Problem kazenskopravne zaščite telesnega p’oda«. Govoril bo dr. I. Brecelj. Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli!
— Ustanovni občni zbor akad. kluba »Orjuna« se vrši v nedeljo, dne 6. aprila 1.1. ob 10. uri v balkonski dvorani Univerze. Pripravljalni odboT vabi akademike, da se občnega zbora udeleže.
— Živinski In konjski sejem v Ljubljani. Ker je izbruhnila v Ljubljani slinavka in parkljevka, in sicer v dvorcu tik sejmišča, je prepovedal mestni magistrat živinski in konjski sejem, ki bi se imel vršiti preteklo sredo, dne 2. aprila. Če se bo mogel vršit! prihodnji sejem že 16. aprila, to je dTugo sredo v mesecu, bo javnost pravočasno obveščena.
— Zadnji dan za obisk preurejene klu-bove razstave »Mladih« v Jakopičevem paviljonu je v nedeljo, dne 6. aprila, ker se s tem dnevom razstava zaključi.
— Tennis sekcija društva »Atena« javlja, da se vrši vpisovanje dne 4. t. m. v ortopedičnem zavodu v Mladiki. Pismene prijave sprejema ga Janežič, Beethovnova ulica.
— Oddaja barake na ljubljanskem gradu. Mestni magistrat razpisuje za dobo 1. leta v zakupdajo mestne lesene barake v glavnem drevoredu poleg grajskega poslopja. kjer se je običajno izvrševala obrt za prodajo raznih okrepčevalnih živil in, pijač. Reflektanti se vabijo, da vlože tozadevne kolekovane prošnje z navedbo ponudene najemnine najkasneje do 10. aprila 1924 pri mestnem gospodarskem uradu. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo.
— Policijske ovadbe. Včeraj sta bili vloženi 2 ovadbi Tadi tatvine, 1 radi napada. 2 radi kaljenja nočnega miru, 2 radi prekoračenja cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi zgaševai-mn predpisov, 1 radi nedostojnega vedenja,
1 radi javnega nasilstva in 1 Tadi telesn* poškodbe.
— Iz ročnega vciflčka je bil ukraden na Cankarjevem nabrežju Pavli Snoj iz Črnuč črn dežnik in pisan plet v vrednosti
350 Din.
— Pobegnil je iz sodnih zaporov 26 letni Ivan Golem iz Uščice. Osumljen je bil po* narejanja 10 dinarskih bankovcev.
Maribor.
— Škrlatinka. Ker se je svojčas pojavila v okolici Hoč škrlatinka. je mestni fi-zikat prepovedal otrokom Iz te občine obisk mestnih šol. Sedaj pa je mestni fizikat šolski mladini zopet dovolil prihajati v mestne šole, ako morejo verodostojno dokazati, da v’ zadnjih šestih tednih v hišah, kjer stanujejo, ali v sosedščini ni bilo nobenega slučaja škrlatinke. Tako potrdilo izdaja okr. glavarstvo, nakar dovoli mestni fizikat zopetno posečanje šol.
— Nabiralni dan. Ljudska knjižnica priredi dne 12. in 13. aprila nabiralni dan po ulicah in hišah.	t
— Glasbeno zgodovinska beseda se priredi v petek, dne 4. marca ob 8. uri zvečer v slavnostni dvorani državnega moškega učiteljišča.
— Razpust kmetijsko-delavske zveze. Krajevna organizacija kmetijsko-delavske zveze v Rušah je bila od velikega župana mariborskega razpuščena, ker nima več pogojev za nadaljni obstanek.
— Vzorci službenih pogodb. Trgovski gretnij razpolaga s tiskanimi vzorci službenih pogodb med delodajalci in uslužbenci. Ker vsebujejo ti vzorci vse podatke, ki so potrebni za pravno določitev razmerja med obema pogodbenikoma, je želeti, da se vsi prizadeti poslužujejo teh tiskovin.
Celje.
Sokolska akademija se bo vršila v soboto ^ 5. aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Nar. doma in v nedeljo ob 4. uri popoldne. Spored je zanimiv. Po nedeljski kom ^ raz^e^ev diplom naraščajni-
. ~ Zborovanje. V nedeljo 6. aprila sklicuje Društvo stanovanjskih najemnikov ob y. uri dopoldne v hotel »Union« veliko javno zborovanje.
— Smrtna kosa. V celjski javni boinlcl je umrla posestnica Alojzija Veric iz Sodne vasi, občina Sv. Ema v 43. letu starosti.
— Deževno vreme vlada pri nas zopet zadnje dni. Tudi je poleg tega precej hladno. Ljudje ne morejo opravljati spomladanskih poljskih del, katera po poljih in vinogradih zastajajo.
Ptul.
— Umrl Je nadgeometer g. Vudušek, 82 let star. Bodi mu zemljica lahka,
— Ogenj. Pri sv. Barbari v Halozah je izbruhnil te- dni ogenj v skladišču trgovca Basa pred župno cerkvijo. Požar je najbrž zanetila hudobna roka iz maščevanja. Ogenj so še k sreči pravočasno zapazili.
— Vlom. Franc K. mehanik, sin finančnega uradnika v Budini pri Ptuju, je te dni vlomil v blagajno svojih staršev, odnesel nad 3800 Din in potem pobegnil. Govori se, da Je pobegnil v Srbijo, kjer se nahaja njegova ljubica.
Novo mesto.
— Srednješolska organizacija priredi v nedeljo 6. t. m. ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu Jan. Jalenovo dramo »Dom«.
— Šolski koncert priredi v soboto 5. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu tuk. Glasbena Matica s svojimi gojenci in gojenkami.
— Nesreča. Gorenčev fant iz Vel. Slatnika je nabiral po strmem skalovju nad Durlnijevim vrtom ob Krki bršljin za velikonočno butaro. Pri tem je padel nad 8 m globoko in obležal nezavesten na vrtu. Slučaj Je hotel, da ga je videl ravno padajočega Iz mosta neki pasant, ki je obvestil policijo, da ga Je spravila vsega krvavega in obtolčenega v bolnico Usmiljenih bratov. Zdaj lazijo kmečki fantje vedno preko vrtov na skalovje po bršljin. Ne pomagajo nobene grožnje. S ponesrečencem sta bila še dva manjša pobčka. ki Rta pa od strahu poSfeg-aila.
— Dve nesreči. Učenki šmihelske šole Nežica Kunstelj in Olga Osterman, sta tako nesrečno padli, da si je prva zlomila desno roko v zapestju, druga pa si je zlomila v cerkvi palec desne roke. Kunstelj je bila prepeljana v žensko bolnico.
— Škandalozne ceste so naše okrajne, ali deželne ceste — ali — kakor jim že pravijo. Pred vojno so še skrbeli zanje izvrstno, zdaj pa se le vozi, pobira se za to davek, ne stori se pa nič. Cesta iz Nov. mesta proti Smarjetnim Toplicam in Bell cerkvi je v tako škandaloznem stanju, da so proslule gališke ceste pravi raj napram njim. Blato do kolen, luknje po cestah, da se je bati, da se zdrobi kolo ali zvrne voz. Pešec pa sploh ne sme tam, osoblto če drdrajo vozovi. Podoben je takoj pijancu, ki se je valjal po blatu. Ljudstvo zabavlja, cestar se izgovarja, da ne bo nosi! »Sodra« v predpasniku. Cestni odbor, oglej sl to cesto ta potrkaj se oa pTsal
Primorske vesti.
P Krvav volilni shod v Ajdovščini. Te
dni je bil sklican slovanski volilni shod v Ajdovščino. Na zborovanje je prišlo veliko število vdilcev iz vseh okoliških vasi. Shod Je ©tvoril notar Jurca. Podal je besedo dr. Gaberščku, ki je razvil v tričetrturnem govoru slovanski narodni program. Njegovemu govoru Je sledilo burno odobravanje. Za njim bi moral govoriti dr. Fornazarič, ki pa je moral počakati na govor fašista Venezia. Ko Je končal svoj italijanski govor, je vstal dr. Fornazarič. Komaj je začel govoriti, se ie oglasil slovenski fašist Krhne. Naenkrat pa je zaigrala godba, ki so jo pripeljali s seboj fašisti, koračnico, ker niso fašisti poznali »političnega prepričanja« Krhneta. Pomota se je kmalu popravila in Krhne je nadaljeval s svojim gorostasnim govorom, med katerim so pričeli slovenski volilci odhajati. Fašisti pa so napravili kordon in jih zadr-žavali. Toda nič ni pomagalo. Končno je za-svkala godba in zaropotali motorji fašistov-skih avtomobilov. Na cesti pa so fašisti pre-tepavali naše ljudi s tolkačl in počila sta dva strela. Eden je težko ranil zidarja Antona Strancarja, ki je bil prepeljan v goriško bolnico. Tako torej agitirajo fašisti za svojo listo. Gotovo je, da si na ta način ne bodo pomagali.
p Volilno gibanje na Primorskem. V
zadnjem času se je vršilo precej dobro obiskanih volilnih shodov. V nedeljo se je vršil volilni shod v Tolminu, na katerem je govor H dr. Wilfan med viharnim odobravanjem občinstva. Vse faustovske napade je dr. Wilfan dostojno zavrnil. Neki fašist pa se Je proslavil s tem, da ie zalučat proti njemu dve gnili jajci. Shod pa se je kljub temu končal v redu. — Istočasno se je vršil shod v Bovcu, kjer je govoffl bivši poslanec dr. Podgornik. Shod je zastopnik oblastva predčasno zapustil, ker se ni hotel zameriti fašistu Fischerju, ki je venomer motil shod z medklici. — Ta dan se je vršil tudi volilni shod v Kobaridu, kjer sta govorila dr. Podgornik ta dr. WUfan. Tudi ta shod so ia-šisti motili z neprestanimi medklici, vsled česar je bil predčasno zaključen. — Videmski fašisti v vsakem oziru prednjačijo svojim tržaškim tovarišem, toda naše ljudstvo llm bo dalo v nedeljo primeren odgovor.
p Težka avtomobilska nesreča na Go-riikem. Blizu Kanala se je pripetila težka
avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. Dva mlada trgovca, Ivan Rehar in Dragotin Miroslav, sta peljala z avtomobilom 90 hektolitrov vina. Na nevarnem ovinku se je avto prevrnil in zletel v prepad. Dragotin je priletel pod velik vinski sod in obležal na mestu mrtev. Rehar pa je imel zlomljeni obe roki in grobno zmrcvarjen obraz. Poklican je bil goriški »Zeleni križ«, ki je odpeljal težko ranjenega Reharja v goriško bolnico. Med potjo pa je nesrečnež umrl. Oba trgovca sta iz Cerknega in sta stara 27 in 28 let
Šport.
Motoklub v Ljubljani je Imel svoj redni občni zbor predvčerajšnjim v hotelu Union. Zborovanje, ki je bilo jako dobro obiskano, je otvoril in, vodil predsednik kluba ravnatelj g. Fabijani. Klub ima stalne prijateljske zveze s sorodnimi športnimi klubi v inozemstvu in je član jugoslovanskega Moto-save-za. Tajnik g. Čeh je poročal o razvoju kluba, ki je priredil več tekem, pri katerih so bili doseženi prav lepi uspehi. Klub je priredil številne izlete v razne kraje po Sloveniji in v Zagreb. Iz blagajniškega poročila g. Baraga sledi, da izkazuje klub že v prvem letu svojega obstoja precejšen prebitek. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. ravnatelj K. Fabijani, podpredsednik g. dr. Kunst, odbornikom gg. Barešič, Čamernik, Kolšek. Ogrin in Čeh. Za odbomiška namestnika sta bila izvoljena Klemenčič in Hribar in za pregledovalca računov gg. Goreč in Stužl. Pri slučajnostih je občni zbor obravnaval vprašanje o hitrosti vožnje, o obmejnem prometu z ozirom na mednarodne olajšave in o trošarini na bencin. Po izčrpanem dnevnem redu, je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
— Planinski Vestnik št. 4 vsebuje poleg razne druge zanimive tvarine tudi članke: Ivan Kogovšek: »Valentin Stanič prvikrat na Triglavu«. Dr. Milko Hrašovec: »Na Peco«. Dr. Klement Jug: »Letalne ture v vzhodnih Julijskih in Kamniških planinah«.
Odkrita zločinska družba.
Policija je zopet zasledila v Ljubljani vlomilsko družbo, ki so jo tvorile štiri osebe. Vlomilci so v Ljubljani nastopali zelo elegantno, popivali in zabavali se po gostilnah in kavarnah, seveda v družbi lahkoživih prijateljic, ki so na njihov račun tudi prav udobno živele. Ce so družabnice vlomilcev vedele tudi za vlome, še ni ugotovljeno, Policija je imela sedaj aretirane vlomilce že dalje časa na sumu. Vendar jim pa vsled njihove rafiniranosti ni mogla do živega. Vlomilci so bili celo tako predrzni, da so dražili stražnike, če so jih srečavali na cestah s tem, da so se med sabo glasno pogovarjali: »Zdaj gremo pa krast!« Končno so pa vendarle prišli v roke pravici.
Aretiran poglavar vlomilske družbe.
Brezposelni zobotehnik, 38 letni Ivan Sitar, je nagovarjal nekega ljubljanskega zlatarja, da stopi Iz njim v kupčijske zveze. Dotični zlatar je Sitarjevo ponudbo navidezno sprejel in pozval Sitarja, da mu prinese ponudene dragocenosti. Sitar se je pozivu odzval in prinesel zlatarju cel zavoj raznih dragocenosti. Ko sta Sitar in zlatar barantala za posamezne kose, ki so bili razloženi po mizi, je vstopil pozvani policijski agent in kupčija se je zaključila z zaplembo razloženih dragocenosti in z aretacijo Sitarja.
Aretacija nadaljnih članov vlomilske družbe.
Takoj nato je policija aretirala še Sitarjeve tovariše in sicer njegovega brata 24 letnega brezposelnega zasebnega uradnika Lovro Sitarja, 27 letnega dimnikarskega pomočnika Riharda Kernca in trgovskega pomočnika 26 letnega Ivana Rebola. Poleg dragocenosti, ki jih je policija zaplenila Sitarju pri zlatarju, so našli policijski organi še razne druge dragocenosti v skrivališču vlomilske družbe. Vlomilci so imeli v Kernčevl drvarnici zakopan dragocen zaklad, ki Je obstojal med drugim iz srebrnega, jedilnega orodja, ki je bilo lansko leto ukradeno v hotelu »Union« ter v gostilni Lovšin v Gradišču. V zakladnici vlomilcev je našla policija tudi več cerkvenih para-mentov, kar znači. da so aretiranci pose-čali tudi cerkve. V Kernčevi kleti so odkrili tudi dvojno leseno steno, v kateri sta bili skriti vojaški puški.
Preiskava se še nadaljuje. Vlomilska družba ima gotovo na vesti še veliko tatvin, katerim se pa dosedaj še ni prišlo na sled, ker so blago vlomilci prodali.
Aretirani Kerne je že bil kaznovan radi raznih podstrešnih tatvin. Kot dimnikar se je v privatnih stanovanjih dobro spoznal. Lansko leto je ukradel odvetniku dr. Kokalju novo črno obleko, katero mu je krojač prenaredil v poročno obleko.
Češko Sokolstvo. Dne 15. marca letos je bil br. dr. Josip Scheiner šestindvajsetič voljen za starosto Pražske telocvične jednote Sokol. Dvajset pet let na čelu društva! Razen tega mnogo dela v vseh njegovih odsekih (prednjaški zbor. zabavni odsek, v tajništvu, \ administraciji in uredništvu »Sokola« itd.). K tej 25 letnici vztrajnega in neumornega dela posebni jugoslovenski Zdravo! —
Vabilo na zlet italijanskih glmnastov v
Florenci se je odstopilo v rešitev tehn, odboru. — V konkretnem slučaju se je odločilo, da član sokolskega društva ne more poučevati telovadbe v društvu »Makabi«. (židovsko_ telovadno društvo). S sličnim slučajem se je že bilo pečalo starešinstvo JSS.
— Vabilu, da bi se češko Sokolstvo v večjem številu udeležilo pokrajinskega zleta v Sarajevu, ni mogoče ustreči, ker zaradi kratkega časa ni mogoča tehnična priprava telovadcev; kvečjemu bi mogli poslati vrsto, ki nastopi pri Olimpijadi v Parizu. Ne vidi se nam umestno, da se fia naše pokrajinske zlete vabi ČOS na številčno udeležbo. To stane mnogo priprav, dela, truda in
— denarja. Pokažimo, kaj sami zmoremo in znamo. Medsebojne obiske v večjem številu prihranimo vsesokolskim zletom. •
Razstava. Prilikpm pokr. zleta v Sarajevu prirede razstavo, ki obsega sokolski, slikarski in oddelek za domačo obrt, zlasti za vezenine in ročna dela.
Stadion v Parizu. Za olimpijske igre se je v »Coiombes« zgradil stadion v ogromnem obsegu. Nastalo ie celo mesto krog stadiona. Zgradjlo se je mnogo hiš za stanovanja gostov in tekmovalcev. Tu imaš ves kemfort:	čitalnice,	velika restavracija za
nekoliko sto obiskovalcev, telefon, brzojavne postaje, garaže, kopalnice, parki itd.
Spomenice o I, jugoslov. vsesokolskem zletu v Ljubljani 1922 drugi in tretji zvezek je izšel. Vsebina in oblika sta enakovredni z eno prvega zvezka. Večji del je posvečen popisu in zgradbi krasnega zletišča. Strokovne članke so napisali inž. Ladislav Bevc »Vežbalište in komunikacije«, Ferdo in inž. Viktor Accetto »Podrobnosti o velikem delu«, Joža Jelenec »Arhitektura«. Članke pojasnjujejo lepe slike in načrti. V izdajnem oziru so prispevali s temeljitimi članki: dr. Vladimir Ravnihar »Naša ideia«, Miroslav Ambrožič »Misli prilikom zleta«, E. Gangl »Prilika in priča sokolske volje«, Miroslav Ambrožič »Tehnične priprave za zlet« in z dvema pesmima Mih. Gradojevič »Oda vseslovensko! sokolskoj ideji« in Ri-kard Katalinič-Jeretov »Tri Sokola«. Slik je lepo število in vse so prav fino reproducirane. Jindrich Fiigner, dr. Miroslav Tyrš, dr. E. H. Costa, prvi starosta Ljubljanskega Sokola, Stevo Mandič, prvi vaditelj Ljubljanskega Sokola, pristopnica Južnega Sokola, dr. Josip Fon, starosta hr-vatskega Sokola v Zagrebu, Stevo Todorovič, ustanovitelj prvega telovadnega društva v Srbih, društvena slika Južnega Sokola I. 1863, dr. Josip Scheiner, starosta COS. dr. Jindrich Vaniček, načelnik COS, Milada Mala, načelnica COS, naši trije namestniki staroste Gjuro Paunkovič. dr. Lazar Car, Engelbert Gangl, naši trije načelnikovi namestniki:	Miroslav	Vojinovič,
Fran Švarcvald, Viljko Kukec, vsi člani zletskega odbora, fotogr. slika pisma vladike Strosmajerja Ljubljanskemu Sokolu 1. 1889, slike naših naj starših Sokolov Rajka Ravniharja, Frana Drenika, Petra Grassellija, Alojzija Kajzelja. člani zgradbenega in finančnega odseka, tehnični odbor, ženska komisija itd. Spomenico prav toplo priporočamo, zlasti pa bi bila dolžnost vsakega br. Sokola, da si omisli to spomenico, ki mu bo brez dvoma najlepši spomin na nepozabne dneve vsesokolskega zleta. Spomenico je naročiti pri starešinstvu JSS v Ljubljani, Narodni dom.
LJUBU .VELESEJEM
priredi
V-OPERI MODNO REVIJO
in 14. APRILA
10.
Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni
v operi
Prosveta.
Dijaška predstava. V soboto dne 5. t. mes. se vprizorl v dramskem gledališču Shakespearejeva žaloigra »Hamlet« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu, vabjmo pa tudi drugo občinstvo na poset te predstave. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
Predavanje o Smetani. V pondeljek dne 7. t. m. popoldne ob 5. uri predava o življenju ta delu BedFlcha Smetane dvorni svetnik dr. Josip Mantuani v pevski dvorani Glasbene Matice. Začetek točno ob 5. uri. Ravnateljstvo poživlja vse gojence konservatorija in glasbene Šole Glasbene Matice, da se tega predavanja udeleže. Vabljeno je pa tudj drugo občinstvo, ki se hoče Izčrpno poučiti o delu in življenju velikega glas-bentka.
Posetnjke plesnega večera gdč. Wisla-kove, ki se vrši danes v petek dne 4. t. m. opozarjamo, da je začetek plesnega večera točno ob 8. url in ne ob pol 8. uri, kakor navadno začenjajo operne predstave. Rav-uotako Je vedno začetek plesnega večera opernega baletnega zbora ob 8. uri.
Slovenski pevci, člani raznih pevskih društev širom Sloveni e, pridejo v nedeljo dne 6. t. m. v Ljubljano na svoje zborovanje, popoldne ob 3. uri pa prirede pevski koncert, na katerem nastopi okrog 600 pevcev, članov raznih 14 društev. Za ta koncert vlada v našem mestu veliko zanimanje In je povpraševanje po vstopnicah, ki se dobivajo v Matični knjigarni, prav živo. Občinstvo opozarjamo, da se bodo prodajale* vstopnice v Matični knjigarni od 9 do 12. ure dop. In od 2. ure pop. pri koncertni blagajni v »Unionu«. Ravnotam se dobi tiskani program koncerta,
fUfa/tfon oftojcadamo & muzikalno
predavanje, ki se vrši v nedeljo dne 6. t. m. ob 11. uri dopoldne ta sicer pod naslovom »Godalni komorni kvartet«. Kvartet »Mira-nov-2epič« iz Zagreba izvaja po en Hay-dnov in en Glazunov godalni kvartet. Uvodno besedo pa ima skladatelj Emil Adamič. Sporedi kakor običajno.
V pondeljek dne 7. aprila se vrši III. koncert jugoslovenske komorne glasbe, na katerem se izvajata jugoslovenska komorna kvarteta, deli komponista Dobroniča in Lhotke ter Debussyjev godalni kvartet.
Zvonimir Kosem: Morje. Drama v 4 dejanjih. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 16 Din. — Prikupljiva ta elegantno opremljena naslovna stran nam kaže sinje morje z barčicami In jadrenicami ter ograjo verande v obmorski vili, kjer' se vrši drama. Snov je zajeta iz obmorskega življenja ter sega v globino zakonske tragike, ki sledi razočaranju. Dasi vsakdanji dogodki, se pojavljajo vedno kot novi, ker se Kažejo v vsakem slučaju v drugačni obliki. Drama je polna sentenc in napetega dejanja in se čita prav prijetno. Prikladna je za odrasle, ki bodo knjigo z zanimanjem čitali. Ker. je knjiga elegantno opremljena, bo okras vsaki knjižnici. Priporočamo jo vsem prijateljem zabavnega čtiva ta našim narodnim knjižnicam.
Slike iz živalstva, spisal Pavel Flerfc. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vez. knjigi 24 Din. — Kako rada je čitala mladina Erjavčeve spise iz življenja živali in tudi odrasli so se zabavali ob njih ter jih zelo radi prebirali. Pred kratkim je izdala Učiteljska tiskarna Ewaldovo »Tiho jezero«, ki nam opisuje živali ob jezeru in v jezeru z vsemi podrobnostmi teh živali, Sedaj je izšla podobna knjižica od pisat e: ja Pavla Flereta, ki nas seznanja v prav prijetni obliki povesti z življenjem četvero-nožcev. tudi onih, ki letajo, medveda, krta.
čmrlja ta raznih golazni. Pisatelj ne opisuje samo življenja teh živali v naših gozdih in krajih, temveč tudi v tujih krajih, v ameriškem pragozdu in v Avstraliji. Knjiga ni samo zabavna, ker se čita kot povest, temveč je tudi poučno znanstvena, ker nam kaže živali ta njih življenje, ki je marsikomu še neznano. Poljudno poučne, znanstvene literature nam je dosedaj zelo manjkalo, zato bodo vsi oni, ki ljubijo zabavo, radi segli po knjigi in bo posebno knjižnicam vseh vrst dobrodošla. Knjiga je tako za šolsko mladino, šoliodraslo mladino in tudi za odrasle primerna ter jo vsem toplo priporočamo.
Kmečke povesti, spisal Florjan (Cvetko) Golar, Druga pomnožena izdaja. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 28 Din. — Golarjeve »Kmečke povesti« so našemu narodu že dobro znane. Ljudje so jih radi čitali in knjiga je bila hitro poprodana, da je izšla sedaj že v drugem natisku. Naslovno stran je izdelal aka-demični slikar M. Gaspari, tako da ima druga izdaja tudi svojo novo originalno naslovno stran. Slika nam predstavlja najpopular-neišek akmečkega svetnika, sv. Florijana z golido. Druga izdaja je tudi pomnožena in obsega 11 mičnih zgodbic iz našega kmečkega življenja z naslovi: Lovec Klemen. — Lenčica ta zmaj. — O hudem kovaču. — Cerkovnik in sv. Barbara. — Pastirska ljubezen. — Katrica ta hudič. — V leščevju. — Dve nevesti. — Marjanlca. — Pri Jelenovi maši. — Svetnik. — povestice so mične ta kratke, kakor jih pač narod najraje čita. Prijateljem zabave In onim, ki se hočejo razveseliti s prijetnim čtivom, knjigo prav toplo priporočamo.
Dve knjižni razstavi. Istočasno sta se otvorlli v Rusiji dve knjižni razstavi: v Poltavi jubilejna, posvečena 3501etnicl izdaje prve ukrajinske tiskane knjige, druga v, Minsku je razstay& beloruskega_ttska»
Resolucija o Sokolstvu. Mnogo pozornosti je vzbudila resolucija, ki jo je sprejel strankin zbor Narodno-socijalistične stranke dne 23. marca t. L, torej baš na dan skupščine JSS. Resolucija se glasi: »Opažamo, da se hoče v Sokolstvo zanesti politika. Posebno dogodki zadnjih meseccv nam to lasno potrjujejo. Ponovno apeliramo na Sokolstvo, da ohrani značaj in pomen vsenarodne organizacije in izključi iz svojih vrst vse one, ki hočejo Sokolstvo udinjati eni politični stranki.« Resolucija je tako jasna, da jei ni treba komentarja.
Prosvetni odsek viškega »Sokola« vpri-zori v nedeljo 6. aprila v Sokolskem domu na Viču poljsko dramo »Zlato runo«.
Si rasnih krajev.
— Velika tatvina v davčnem uradu v Šibeniku. V pondeljek zjutraj je sluga davčnega urada v Šibeniku zapazil, da se je tekom noči izvršil vlom v uradno blagajno. Vlomilci so navrtali manjšo blagajno in odnesli 70.000 Din gotovine. Večjo blagajno, ki je siala poleg manjše, niso mogli opleniti, ker so bili med tem časom prepodeni. Na mizah okrog davčnih blagajn so pustili vlomilci razno orodje za navrtanje blagajn in električne svetilke.
— Iz sovjetskega humorja. V Moskvi sl pripovedujejo anekdoto, o kateri trdijo nekateri, da ni dovtip, temveč* gola resnica. Ko je znani sovjetski pesnik Demjan Bjednyj zvedel iz časopisov, da so Petrograd na čast Leninu prekrstili v Leningrad, se je razveselil in takoj napisal predsedniku pe-trogradskega sovjeta G. Zinovjevu prošnjo take vsebine: »Z ozirom na to, da tudi moje zasluge za rusko revolucijo niso manjše kot zasluge sodruga Lenina, uljudno prosim, da bi se spisi Puškina preimenovali na zbrane spise Demjana Bjednega.« — Za Leninom ie tudi ljudski komisar narodne prosvete pisatelj A. Lunačarski dobil svoje lastno mesto. Na železniški progi v Arhangelsk se stavi novo mesto, ki se bo imenovalo, kakor poročajo. Lunačarsk.
— Nesreča v kamnolomu. V Dobovškem kamnolomu je odletelo pri razstreljevanju vsled prehitre eksplozije delavcu Jerneju Potočniku kamenje v glavo. Mož fma težke poškodbe na obrazu in pretresene možgane. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Smrtna nesreča. Pri podjetniku Alojziju Lederhasu v Ljutomeru je podsula 42-letnega delavca Franceta Strmška plast zemlje. Kopal je v rovu zemljo za železniški nasip. Našli so ga pod zemljo mrtvega. Na mesto nesreče, došli zdravnik dr. Heric
je ugotovil, da je bil Strmšek takoj mrte? in sicer vsled zadušenja.
— Koliko novinarjev je v Riisiji? poročilu moskovskh »Izvestij« je v S»K vsega skupaj 2697 žurnalistov.. V 6Z. gu-bernijah ruske republike jih je 1964, v oe-vetih ukrajinskih gubernijah 436. .Najman. novinarjev šteje kavkaška republika« nam reč samo S. Na eno gubernijo pride po prečno na Ukrajini 48, v Rusiji 32 žurna stov; največ jih je v Moskvi 921, v reli gradu 297, v Kijevu 118 in v glavnem nH£ stu Ukrajine Harkovu 113. V zadnjih m" letih je število novinarjev v sovjetski K“s * ji zelo naraslo.
— Velike povodnji po svetu. Po Plačilih hidrogeološkega zavoda v Petrogr* pretijo Rusiji letos velike povodnji. rosw no ogroženi so kraji okoli Dnjepra, ' Doneča, Volge, Oke in Volhove. Vlada i« ukrenila vse potrebno, da prepreči ve nesreče. — Iz Madrida poročajo o ve* , nesrečah, ki so jih povzročile nevihte. Sevillo in Algabro je odnesla voda m ■ pri čemur se je ponesrečilo precej ljuoi. ,q vode so dosedaj potegnili 30 mrtvih m težko ranjenih. — Iz Prage poročajo,
Laba prekoračila svoje bregove V v vila velike komplekse zemljišča. |uu Ameriki je prišlo do velikih povodnji-
— Bomba v sinagogi. V Nišu )p°;jrru. staro židovsko sinagogo. Ko so delavc
šili strop sinagoge je kar naenkrat n s0 ogromna eksplozija. Prestrašeni deiav gg ■
bežali na vse strani. Čez nekaj časa. * ^ je polegel dim, so se delavci ^ , „a na svojo veliko grozo opazili, da
■ sinagoge dva njihova tovariša jkv^ norm razmesarjena. Policija je Pr=‘ vzrok eksplozije in konstatirala, oa je ^ nlodirala aeroplanska bomba nemškega . vora. Leta 1915 so nemški aeroplt hoiri) Nišem metali bombe. Ena izmed te.n je gotovo padla na sinagogo in je f" pfj obviseti nekje v podstrešju sinago*e.\.a jj rušenju sinagoge se je bomba spi°‘ ubila nesrečna delavca.	^	_
: Ogromno zvišanje Izseljevanja J* ySe čije. Da je gospodarsko stanje NeW®jLjilcs prej kot zadovoljivo, kaže jasno izseljevanja v letih po prevratu. NemSRr[«20 žavna tla je zapustilo i. 1919. 3000, že 10.000, 1. 1921. 25.000, I. 1922 37,x£V
1.	1923 več kot 120.000 izseljencev. tošnje leto se pričakuje zopet velik Pr' ^ števila izseljencev. L. 1923 se je *■ petina prirodnega prirastka prebival’ selila iz Nemčije.__________________
Sli si član lipslovenste lati0!
Borma poročila.
Beograd, 3. aprila. Devize. Dunaj 0.1148-0.1150, Budimpešta 0.10—0.11. Bukarešta, zaključek 42.50, Ženeva 1417.50—
1418.50, London 349.50—349.75, New York 81.35—811.40, Pariz 474-477. Praga 240.50 —242, Sofija 59—60. Valute. Zaključki: Avstrijske krone 0.1160, romunski leji 57, italijanske lire 357, francoski franki 475.
Zagreb, 3. aprila. Devize. Dunaj 0.1145—0.1160, Budimpešta 0.10—0.13, Bukarešta 0—43, Italija, izplačilo 355.70— 358.70, Italija, ček 355.20—358.20, London, izplačilo 348.50—351.50, London, ček 347.60 —350.60, New York 80.30—81.30, Pariz 473.30-478.30, Praga 239.80—242.80, Švica 1414.80—1424.80, Švica, ček 1411.40— 1412.40. Valute. Avstrijske krone 0.11375— 0.11575, češkoslovaške krone 235.50—238.50, madžarske krone 0.09—0, romunski leji 40-0.
Curih, 3. aprila. New York 573, London 24.65, Pariz 34, Milan 25.25, Praga 17, Budimpešta 0.0077, Bukarešta 2.95, Beograd
7.05,	Sofija 4.10, Dunaj 0.0080625.
Berlin, 3. aprila. Dunaj 6.08, Milan 18.85, Praga 12.71, Pariz 25.14, London 18.055, New York 4.19, Curih 73.57, Beograd 5.63.
Praga, 3. aprila. Dunaj 4.82, Berlin 7.39, Rim 152.75. avstrijske krone 4.80, italijanske lire 152.25, Budimpešta 4.50, Pariz
208.50, London 148.175, New York 34.40, Curih 604.50, Beograd 42.50.
Dunaj, 3. aprila. Devize. Beograd 872-876, Berlin 15.20—15.80, Budimpešta
0.90—1.00, Bukarešta 367—369, London 305.500—306.500, Milan 3144—3156, New York 70.935—71.185, Pariz 4272—4288, Praga 2115-2125, Sofija 508—512, Curih 12.400—12.450. Valute. Dolarji 70.660— 71.060, bolgarski levi 486—494, nemške marke 15.10—15.70, angleški funti 303.700—
305.300, francoski franki 4245—4275. janske lire 3150—3170, jugoslovanski ji 867—873, romunski leji 363—367, ski franki 12.360—12.440, češkoslo_ . krone 2092—2108, madžarske krone u' 0.95.	  ^
Iz strankarskega življenj*
Zbor ljubljanskih zaupnikov sklicuje za jutri, v soboto ob 20. uri v spodnim ^ storili Narodnega doma. Dnevni red: i-litična situacija, 2. Slučajnosti.
Današnje prireditve v
V Ljubljani:	*
Drama: »Cezar in Kleopatra«.
Opera: Plesni večer gdč. Wisia*c'
Izven-	J	erfU
Ktao Matica: »Zlata predica«. pre4 beg iz zapora«. — Mladini primerno, r stave ob 5., pol 7. in 8. uri.	j
Kino Tivoli: »Poslednja borba«. . j vlogi Harry Piel. — Predstave ob 3., •• in 9- urL
Kino Ideal: »Žena — mali — ^ Velik popularno-znanstveni film. ^ y, Ktao Ljublj. dvor: »Grof Essex«-ka tragedija v 2 delih in 7 dejanjih, stave ob 3., 5., 7. in 9. uri.
V Mariboru:
Narodno gledališče: »La Bohčm«‘- "
stuje ga. Deblcka.	/
Nočna lekarniška služba v LiabUd^
Tekoči (eden: Lekarna Trnlo^io' Mestnem trgu in Ramor pri glavnetf dvoru.
Šah,
(Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Lj. šah. kiuba«.)
RAZPREDELNICA ŠAH. TURNIRJA V NEWYORKU.
Z desetim in enajstim kolom se zaključuje prvi krog newyorškega mojsterskega turnirja. Stališče dosedanjih glavnih tekmecev se bistveno tekom obeh poslednjih kol ni bistveno izpremenilo. Dr. E. Lasker je dosegel pcldrugo točko ter si s tem ohranil prednost pied Aljektaom. Predvsem je treba povdariti dr. Laskerjevo pomembno zmago nad Retijem, ki se očivklno prizadeva zmanjšati glavnim tekmecem kolikor mogoče šanse za prva mesta. Remis dr. LaskeT-Yates v 11. kolu pa zopet izpričuje, da tudi navidezno manje nevarnega tekmeca ni podcenjevati.
Iz sledeče razpredelnice je tudi razvidno, da je postal Aljehin previdnejši, nego smo ga blii vajeni opazovati pri prejšnjih turnirjih. Marsikateri njegov svoječasni poraz je izviral iz prenagljenega napada, ki je opetovano prineslo mojstru porazno razočaranje. Topot je Aljehin previdnejši Tudi proti slabejšemu igralcu si ne dovoljuje ekscentričnih napadov, ampak igra raje na gotovost, četudi z remijskim izidom. —
10,
Reti je poraz proti dr. Laskeriu \ <jf. kolu vzravnal v 11. kolu z zmago, J« Tartakoweriem. Za šahovske štatis^gf' slednji rezultat posebnega pomena: takower namreč po navadi dosledno^ Rčtiju v matchih zmaguje, medtem turnirskih paTtijah vobče izgublja, blanca zaznamuje trenotno 5 točfc videno zmago v prekinjeni partiji * om bo dohitel številčno Retlja, njači za 1 točko.
Dr. Tartakoweir Je zadnje dni odnehal; medtem ko o Bogoljubova ^ goče izreči prave ocene, kajti ni PrawafsU?* stanje v obeh prekinjenih partijah. se pomembno dviga. Zmaga nad Ed-jem pomeni prvo celo točko za Maršal? a tudi remis s Capablanco zamore JrjJg, žiti mojster s ponosom med svoje Marsezy je premagal vil. kdu ga starega tekmeca Jamnvskega ter 88 tudi približuje vodilni skupini. a Razpredelnica po 11. kolu je deča:
Stanj'e po 11. kolu:	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	PO«
1 Aljehin	11	v,	v.	l	7.	0	1	7,	1	7.	1	67,
2 Bogoljubov	V,	IIIII	0	0	7,	0	l	l	1	0	1	5
3 Capablanca	l/,	1	II	%	7,	7,	%	7.	0	1	1	6
4 Janowsky	0	1	V,	III!	1	0	0		0	7,	7,	%•
5 Ed. Lasker	V,	v,	v«	0	»II	7,	7.	0	0	7,	0	
6 Em. Lasker Dr.	1	1	v,	1 V. «			i	7,	1	7,	7,	77.
7 Mar6czy	0	0	v.	i	7.	0	IIIS	1	7,	7,	i	5
8 Marshall	V.	0	v,		1	7.	0	IIIIH	7»	7,	7,	5
9 Ržti	0	0	1	i	1	0	7,	7,	Hllllll	1	1	6
10 Tartakower Dr.	V,	1	0	v,	7,	7,	7,	7,	0	lil	l	5 .
11 Yates	0	0	0	7,	i 7. o			7,	0	0	HI!	3-
Gospodarstvo.
Nazadovanje rentabilnosti nemške kmetije.
Mnenje, da so vojne in povojne razmere omogočile nemškemu kmetu, da si je učvrstil svoj gospodarski položaj, ni pravilno, To mnenje velja sicer za nemško indu-dustrijo, ki je prav za prav odločevala v ftemškl politiki, ne pa za nemško poljedelstvo, ki stoji pred težko krizo.
Res je, da je cvetela nekaj časa za oemškega kmeta visoka konjunktura, toda samo navidezno. Inflacija mu je požrla vse, »ar mu je dala konjunktura. Kmetovalec, slasti srednji in mali, ni pretvarjal svojih Prihrankov v akcije, temveč je z izkupički DonajveČ meloiliral svoj nepremični inventar: prekril je streho z opeko, sezidal gospodarsko poslopje etc., samo deloma tudi Premični živi in mrtvi inventar. Večino svojih prihrankov pa je porabil za razbremeni-{®v svoje posesti, odplačal je dolgove, de-y®a pa naložil denar v hranilnice. Te ®°‘8ove bi mu tudi danes ne bilo težko plačati. ker ne pomenijo ničesar; denar pa, ki Ka je imel ali tezavriranega doma, ali pa naloženega v hranilnici, je požrla inflacija — “Eubil je YS0 Svojo vrednost. Dejstvo, da j, kmetje odplačali 80% svojih hipotekaren dolgov, danes ne pomeni ničesar druge-*a. kakor da jim je s tem omogočeno, prekašati sedanja ogromna bremena.
, , Obnova gospodarskih poslopij in sploh [fooljšanje nepremičnega inventarja bi ime-ja za kmetovalca v trenutku efektivno ko-*st samo tedaj, če bi svoje posestvo prodal. «§ospodarčevega kmeta pa so vse te iz-oijsave mrtev kapital, ki se v današnjih azmerah ne rentira. Ker je tudi možnost "Odaje sama na sebi majhna, pomeni vse to “'anjšanje rentabilnosti kmetije, .razmerje v cenah poljedelskih pridel-hHn nadalini vzrok nazadovanja renta-ohHi 5 nertlžke kmetije. Že radi roparskega zJr,!-?vania (kmet ie žel, ne da bo dovajal ,2 žetvijo odvzete snovi), se je po--i pridelek močno zmanjšal. Za naj-• P°iiedelske pridelke v Nemčiji d	rž, oves, krompir in sladkorna
se ie zmanjšal pridelek v primeri z la y odstotkih za 18.3—24.4. Slično je tudi Mi. ,1® inventarjem, dočim je imela Nemih?! J64? 1913 skupno 18.4 milijona roveje 1923 ln milijona svinj, je imela leta vin)! S-amo še 16-6 milijona glav goveje ži-m0T, 'n 17.2 milijona svinj. Upoštevati pa t. j.	zelo znatno razliko v kvaliteti
Pokažejo, da je donosi ji vost DovnrT* klnetije v primeri z 1913 padla za Produ k'?0 2	*'	i- za 1‘* cel°te predvojne
rast n K Upoštevati pa moramo tudi po-po,iJ*ratiiIh stroškov, predvsem pa plač ni t«? *ega delavstva. Te so narasle (ker no vys°d enako) 25—30%. Nadalje je sil-2nal ,as^a davčna obremenitev, do’im je kov *a *eta ^13 10.9% celotnih dohodov ’ Po proračunu za 1924 pa znaša davčna
Spremi
fcjfitev 27.7%, torej se je skoro po-
kmpP^ratna sredstva, ki jih rabi nemški ra-u pri obdelavanju svoje posesti, so na-ef)t‘a v Primeri leta 1913 prav občutno, ? amonijak je za 12% cenejši. Su-orfat je dražji za 49%, Thomasova žlin-stmti •	• 40%-na kalijeva sol za 2%,
bi* m or°die za 33%, transportne pristoj-°«ie za 70% itd.
sl^^el°tna slika v primeri z 1913 je torej »Bueca: Surovi donos posestva je nazadoval Približno 20%, donosi pridelka znašajo nejcako 90/o predvojne množine, obratni izdatki pa 130%; davčna obremenitev je za Povprečno 200% večja, plače pa so se povečale za 30%. ne da bi se Izboljšale v celoti premoženjske razmere poljedelcev.
Z ozirom na dejstvo, da za poljedelstvo (v Nemčiji, sicer pa je precej podobno tudi pri nas) skoro ni nobene kreditne možnosti, potem je pričakovati, da bo moralo prestati nemško poljedelstvo hudo krizo. Ta kriza pa bo usodna za vse nemško gospodarstvo, kajti srednji in mali kmetovalec bosta iz stiske izšla na ta način, da bosta omejila svoj konzum. Posledica bo brezposelnost v industriji in pa nazadovanje za trg razpoložljivih izdelkov, radi česar se bo morala tudi izpremeniti slika uvoza in izvoza poljedelskih produktov.
Intervenadja za francoski frank.
Francoski listi priobčujejo sedaj po-drobnasti o intervenciji za francoski frank Kakor je razvidno sedaj, je rešila' frank v mi vrsti odločnost in naglica akcije, ki je XiavoanCOS ^^ulaciji popolnoma zmedla
i ..Jdejni avtor protiofenzive proti špeku-ha i!	guverner	francoske državne
D ’ Robineau. Dne 11. marca je obvestil JvObineau vlado, da bi bil po njegovem nneijju trenutek zelo ugoden za dvig te-^a franka. Na posvetovanju, ki se je vr-“O na to in katerega so se udeležili med Jugimi tudi Millerand, Polncarč in pa za-ropniki vseh pariških velebank, so bile plenjene vse podrobnosti za protiofenzivo, guverner Robineau je sam izposloval v ^“Sliii in Ameriki kredit ter je 'nato naročil gardni banki, da naj izvede transakcije
borzi.
LazaTdna banka je izvedla naročilo m*0 spretno Jn "posrečeno. Njen višji urad-
Philippe je ponudil in prodal na borzi jJ^ih deset minut po 10.000 funtov. Ne-{D®stana ponudba funtov v taki množini je Pr«« >	^ popolnoma zmedla glavo. Vsi
. otlukrepi kontermine so bili popolnoma j''Zuspešni. Prodaja funtov je povzročila, tem? skočil v višino samo francoski frank, ^d* belgijski. Cim je nastala na liff.? Panika, se je pričela špekulacija mrz-ra»*i ^P^rivati, radi česar je frank še hitreje °ePotrebnae Postala nadalinja intervencija
®oskn ni sta*a ta intervencija fran-Pa ! s*£°ro nobenega napora; pač Jniliinr,« .marsikateri špekulant težke ^ ne, mnogi celo vse svoje premoženje.
1923 ^	riža je znašala
rala leta 1922 07v ok,r°žiih' ki 90 Produci-dukcjje riža	fl™upne	svetovn« pro-
vilkini prištet a if?t ’• t. liber- V te) šte’ Vah je zna?all „	v	omenjenih drža-
118.321 832 0«)	C1J1	!eta 1922 skupno
?avah	produkciia	V vseh dr-
Uber Produkdin lf^ti v bila 128.203,522.000 !*a 50.056onnnno vi	? v Ietu 1922 cen!i°
je všteta iti	Indijska produkcija,
5ala 63 37fi 4oq nnn^k	i, ištevilkal>. je zna-
84 3 1923* 1613 1922
Fašistov s&a finančna poSitika.
Volilno gibanje v Italiji je doseglo svoj vrhunec. Posameznih strank se je polastila nekaka nervoznost in volilci imajo priliko spoznati zasluge, ki so jih imele posamezne stranke za domovino. V prvi vrsti pride seveda v poštev fašistovska stranka, ki vodi svoj boj precej dostojno, kar ji je zelo olajšano, ker razpolaga poleg državne oblasti tudi z dobro organizirano in disciplinirano narodno milico. Ima pa tudi v rokah adute, za katere se mora ogrevati Italijan, ki je še pred dvema letoma s strahom zrl v bodočnost države.
Kakor smo že poročali, je imel nedavno Mussolini zunanjepolitičen ekspoze, v katerem je dokazal velikanske zasluge fašizma, ki je rešil Italijo izolacije, ki je postajala z vsakim dnem nevarnejša. ^ Za zadnje dni pa si je prihranil račun o državnem gospodarstvu, ki je za vsakega italijanskega 'volilca bolj priročno in kjer lahko preizkusi izjave fašistovskih voditeljev.
Te dni je torej finančni minister De Stefani obširno poročal o fašistovski finančni politiki. Poročal je v Milanu, kjer se čuti rimski vojvoda pravzaprav doma in kjer ima fašizem svoje prve korenine. V gledališču »Scala« se je zbralo nad 3000 povabljencev in shod je odlikoval sam Mussolini s svojim posetom.
De Stefani je podal nekaj predzgodovine. Ko so fašisti prevzeli državno vodstvo, je znašal proračunski primanjkljaj za tedanje proračunsko leto 1922/23 približno 5 milijard. Splošno se je tedaj domnevalo, da je vsako ozdravljenje v doglednem času nemogoče. Davčni vijak je bil skrajno napet. Da bi se znižala plačila za uvoz žita, so celo govorili o uvedbi vojnega kruha.
Deset dni po pohodu na Rim so izdali fašisti parolo, da 'se mora izvršiti finančna sanacija brez zunanjih posojil. Obljubo so držali. Prvo proračunsko leto so znižali primanjkljaj od 5 na 3 milijarde in zvišanje dolga je znašalo samo 3287 milijonov lir. Za sedanjo proračunsko leto pa je predvideval De Stefani deficit 1187 milijonov lir. Rezultat bo baje celo ugodnejši. Sanacija pa se ni izvršila s prehodnimi odredbami, marveč s koraki trajne vrednosti.
Štedila je pri državnem gospodarstvu v vseh granah. Uvedla je red na železnicah, reducirala je veliko število uradnikov.
Kar pa je za volilce najvažnejše, je De Stefanijeva izjava, da je davčni vijak občutno popustil. Nekateri davki so bili opuščeni, drugi zopet znižani. Stanje valute je ugodno in mirno ter odgovarja državnemu in zasebnemu interesu. Pri tem je zavrnil očitek nasprotnikov, da se imajo fašisti za to zahvaliti golemu slučaju in ugodnim okoliščinam. Bolje bi bilo, ako bi priznali, da ima tudi diktatura svoje dobre strani. Mussolinijeve finančne reforme so bile enostavne, \baš radi tega pa neizvedljive s kompliciranim parlamentarnim aparatom. Danes pa se fašizem razvija v mirno ustavno stranko.
Tržraa posmgga.
ŽITO.
No vi S a d, 2. aprila. — Pšenica 323 do 325, ječmen 335, oves 350, koruza 235 do
247.5, moka »0« 505, »6« 320 do 325 dinarjev.
Budimpešta. 1. apria. — (V tisočih
madž. kron.) Pšenica 300 do 312.5, rž 270 do 275, ječmep za krmo 260 do 290, za pivo-varne 330 do 360, oves 260 do 265, koruza 240 do 250, otrobi 205 do 210, lucerna 9 do 10.5.
ŽIVINA.
^aS,r.eb* 2. aprila. (Tedenski sejem.) Obisk je bil slab tako s strani kupcev, kakor prodajalcev. Cene popuščajo. Notirali so: Voli, dom. I. 14 do 14.75. II. 13 H*- 12 do 12.5, bosanski I. 13 do
13.5, II. 11.25 do 12, III. 10 do 11, krave, domače I. 12 do 13, II. 11.25 do 12, III. 10 do
10.5, bosanske III. 9 do 10, biki 14 do 15, junice domače I. 13.5 do 15, II. 12 do 13, bosanske 11 do 12, junci, domači 14 do 15, bosanski 13 do 14, teleta 15 do 16.5, svinje do iJeta 20.35, nad 1 leto 20 do 22, nepitane 20.25 do 22.40, pitane 23 do 24, konji (za glavo), težki 14.000 do 15.500, kmetski 65u0 do 7500; srednji 8000 do 9000. jezdni 8000 do 10.000, konji za klanje 2.20 do 4 Din za kg žive teže; žrebeta, enoletna 4500-do 5000, dveletna 5500 do 6000. Krma (za meterski stot); deteljma 125 do 150, lucerna 150, ne-prešano seno 75 do 125, prešano 150.
Praga, 1. aprila. (Mesni trg.) Ovce b do 15.50, teleta 8 do 14, koze 5 do 8, svinje domače 13 do 14, danske 11 do 14.50, švedske 12 do 13, voli, prednji del 10 do 13, zadnji del 12 do 15.50, krave, prednji del 8.50 do 11, zadnji 10 do 13, janjci 6 do 9 češkoslovaških kron.
VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE.
fasreb. 2. aprila. Povpraševanje ni živahno. Modra galica je v inozemstvu v “J. Padla Pri nas notirajo: Modra gaiica
10.50 do 11.50, žveplo 3 do 4.25, galun 5.50
ten j r^l 10-50 do 11, natrijev triosulfat
6.50 do 7.
UMETNA GNOJILA.
.. xZa2 reb, 2. aprila. Cene so visoke, ra-^vpraševanje slabo. Notirajo:
JAJCA.
95 pLa (,'
1 do 1.20, v Vojvodini 1.10 do 1 35 v Srbiii 1 do 1.10 Din za komad ' ’ m
X Tržne cene v Celju dne l anriia (Cene v dinarjih.) Govedina: v mesnicah 23 do 25. na trgu 22 do 24; telečje meso ^5 do 30; svinjina 30 do 35, slanina 34 do 38 amerikanska slanina 31.50, domača slanina 34, mast 39, amerikanska mast 32 do 34 šunka 1 kg 45, prekajeno meso kg 40 do 45-mleko, maslo, jajca in sir: mleko 3.50 do 4 surovo maslo 60, čajno maslo 88, maslo 48' eno jajce 1 do 1.25; mievski izdelki: moka »00« 3.10, »0« 6, »2« 5.60, »3« 5, »4« 4 5(j »5« 4 in »7« 3.30, enotna ržena moka 5, kaša 6, ješprenj 5.40, otrobi 1.80, koruzna moka
3.50.	koruzni zdrob 4.50. pšenični zdrob 6.30, ajdova moka 6.60, na drobno 20 par več; žito: q pšenice 370, rži 300 do 320, ječmena 330, ovsa 280, prosa 280. nove, sušene koruze 300 do 310, ajde 300, fižol 600 do 700, graha 1800, leče 1600; kurivo:	q črnega
premoga 51, rujavega 26.50, m trdih drv 140 100 kg trdih drv 40, kubičnih metrov mehkih drv 120, 100 kg mehkih drv 32; krma: q sladkega sena 100, pol sladkega 75, ■isle^a 50« dame 50
X Vzhodnoevropske trgovinske bilance
za leto 1923 izkazujejo večinoma večji uvoz, kakor pa izvoz, torej pasivnost. Izjemi sta Rusija in Poljska, vendar se zdi, da ni način ugotovitve, oziroma preraču-nanje vrednosti blaga v zlate rublje zlasti v Rusiji dovolj zanesljiv, da bi se moglo natančno določiti, da-li je bilanca res aktivna. Tudi poljski način obračunavanja izkazuje najbrž preugodno sliko. Ce preračunamo vse postavke vzhodnoevropskih trgovinskih bilanc na enotno valuto, vidimo, da se je izboljšala zunanja trgovina le v Rusiji in na Poljskem, v vseh ostalih vzhodnoevropskih državah pa se je močno poslabšala.
X Izvoz ruskega žita se je po poročilu »Ekonomičeske Žizni« v februarju znatno zmanjšal proti prejšnjim mesecem. Dočim se je prodalo v januarju t. 1. za mejo 314.236 ton žita za 23,273.171 zl. rubljev, je znašal izvoz v februarju samo 82.329 ton za 6 milijonov 174.039 zl. rubljev. Žito se je razprodalo razven v Nemčiji še na Holandskem, Belgiji in Italiji. Največ je kupila Nemčija, namreč 24.078 ton, od tega 9716 ton rži in 5985 ton prosa. Na drugem mestu stoji Holandska z 21.935 tonami, od tega 7650 ton ječmena in 7000 ton koruze. Vzrok upadka ruskega žitnega izvoza je treba iskati predvsem v povišanju cen žita na domačem trgu.
X Povračanje k privatnemu podjetništvu v Rusiiil Iz Moskve poročajo, da so narodno-gospodarski sovjeti industrijskih gubernij sprožili vprašanje, da se izroče v najem privatnim podjetnikom vse nacionalizirane tovarne, ki ne kažejo dovoljnega števila naročil. Na ta način upajo povzdigniti produkcijo in dati dela mnogoštevilnim brezposelnim.
X Deficit avstrijske republike. Obračun avstrijskega državnega gospodarstva za 1. 1923 izkazuje 7976 milijard pap. kion izdatkov in 6.398 milijard pap. kron prejemkov. torej znaša deficit 1.578 milijard pap. kron ali 109.6 milijonov zl. kron.
X Avstrijske prometne omejitve In naš lesni izvoz. S 1. aprilom so prenehale vse prometne omejitve na obmejnih postajah Buchs in St. Margarethen. Te omejitve so zelo mnogo škodovale našemu lesnemu izvozu. Odslej velja omejitev samo za prevoz drv za kurjavo, kar pa za nas ne pride v poštev. Obenem so zabranjene vse reeks-pedicije drv za kurjavo na vseh postajah železniške direkcije v Inomostu. Oprostitev prometa preko postaje Buchs bo ravno sedaj izborno služila našemu lesnemu Izvozu v Francijo, ki je radi stabilizacije francoskega franka zopet oživel.
X Kako se ie Češkoslovaška zavarovala proti grozečemu naskoku na čsL krono. Bančni urad fin. ministrstva si je zagotovil z ozirom na pričakovani naskok mednarodne špekulacije na češkoslovaško krono že pred časom iz previdnosti ameriško posojilo, ne da bi se zavezal, da ga tudi izčrpa. Zdi se, da je nenadni skok čsl. krone v New Yorku od 29.4 na 29.8 povzročila vest o tem posojilu. Po poročilu »Ex-change Telegraph« gre za kratkoročno posojilo 10 milj. dolarjev.
X Nezaposlenost v Avstriji. Število podpiranih nezaposlenih v Avstriji je znašalo koncem decembra 1923 98.060; v januarju je naraslo na 119.613 in v februarju na 126.734. Največ je seveda nezaposlenih na Dunaju, kjer jih je bilo decembra 47.247, januarja 52.142 in februarja 53.579. Nazadovala je nezaposlenost v grafični stroki, v krojaški in stavbni obrti. Narasla pa je v kovinski industriji, zlasti pa med pomožnim delavstvom iti služinčadjo. Na Dunaju je bilo tako nezaposlenih 16.929 v februarju in 15.883 v januarju.
„ • ^ Nevarnost nove inflacije v Nemčiji. V informiranih krogih Berlina se zopet sodi
!^?vi>en!n5isti£ri? ? “sodi nemške rentne marke. Država je izčrpala vsa svoja sred-
r!.n*-n V v.1E°tfvlrJ .in znatno prekoračila od rentne banke zajamčeno vsoto, tako da je nova inflacija neizogibna, če kmalu ne nastane obrat v državnem gospodarstvu. Berlinske banke se že pripravljajo na novo valutno situacijo in pošiljajo svojim klijen-tom cirkularje z zahtevo, da se zavežejo za slučaj padca marke k novelizaciji svojih obveznosti po newyorškem kurzu. Vprašanje nove zlate marke v podporo nemške valute ie še popolnoma nepojasnjeno in radi tega odide dr. Schacht te dni znova v Pariz, da bi dosegel pri reparacijski komisiji olajšanje pogojev za hitro uresničenje zlate marke, ker sicer grozi nemški valuti nova katastrofa.
X Težave sovjetske denarne reforme.
Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada pričela svojo denarno reformo z nezadostno tehnično pripravo. Srebrni novci izginjajo iz prometa, kakor hitro se pokažejo. Povsodi vlada veliko pomanjkanje drobiža. Banke izmenjajo največ 10 odstotkov v izmenjavo predložene vsote. Ce se kmalu ne odpravi ta kalamiteta, bo imela jako škodljive posledice za gospodarsko življenje Rusije.
X Uvoz in tranzit albanske živine. Poljedelsko ministrstvo je izdalo odredbo, ki zabraujuje uvoz in tranzit albanske živine preko našega teritorija. Odredbo je izdalo ministrstvo zato, ker Albanija nima veterinarske službe. Dovoljen je samo uvoz živine za lokalno potrošnjo obmejnih krajev ter se mora neporabljena živina vedno vrniti v Albanijo, nikdar pa v notranjost.
X Pojemanje denarne krize v Češkoslovaški. Izkaz bančnega urada češkoslovaškega finančnega ministrstva z dne 23. t. in. izkazuje porast devizne zaloge za blizu 15 milijonov in porast zlate zaloge za 2 in pol milijona. Obtok bankovcev je v tem roku nazadoval za 173 ln pol milijona na 7877 milijonov in je tako prvič padel pod 8, milijard. Porast žiro blok strank kaže na to, da v Češkoslovaški že pojema pomanjkanje denarja. •
X Svetovna produkcija kovin. Leta 1923 je dosegla produkcija svinca, cinka in kositra predvojno višino, produkcija bakra pa jo je presegla za 25%. Konzum kositra je bil 1. 1923 za 9% večji od produkcije. Produkcija In potrošnja svinca sta bili enaki, potrošnja bakra in cinka pa je bila za 5% manjša od produkcije. Severoamerlške Zedinjene države so porabile 1. 1923 72% ba-X Akcija za zaščito franka. Neki pariški list je priobčil zanimive podrobnosti o akciji za zaščito francoskega franka. Na odločilni seji, ki so se je udeležili pod predsedstvom Poincareja ravnatelji vseh velebank, je izjavil Edvard Rothschild, da stavi vse svoje premoženje Franciji na razpolago, da se more pričeti boj temeljito. Ostali zastopniki bank so se mu pridružili. Glavni del na zaščitni akciji je imela »Soclžtž gžnž-rale«.
Naročajte .NARODNI DNEVNIK*
T© šel ono.
Kaj je ergofobija? Nič ne de, da tega ne veste. Tudi mi tega do sedaj nismo vedeli. So namreč stvari, kjer se svoje nevednosti ni treba sramovati. Sedaj pa vemo, kaj je ergofobija. Hvaležni moramo biti za to Ameriki, ki smo ji dolžni hvalo za marsl-kako pojasnilo.
Iznajditelj nove besede, ki ima najlepše izglede, da se bo v najkrajšem času udomačila v najširših ljudskih plasteh, je nek zdravnik. Preiskal je, kakor poročalo ameriški listi, 22.000 obiskovalcev ameriških javnih azilov v New Yorku. V številki bo morda sicer ena ničla preveč, 2200 preiskanih bi tudi zadostovalo; toda za enkrat ni mogoče doseči ničesar proti eksaktnosti amerikanskih estetikov, ki so vedno imeli na sebi nekaj zelo imponirajočega.
Omenjeni zdravnik je torej našel na podlagi brezdvoma silno eksaktnih preiskav na_ 22.000 človeških objektih za ostalo človeštvo na vsak način zelo čudno in za širše kroge razveseljivo dejstvo, da pri mnogih ljudeh odkrita in pri mnogih ljudeh tako gb-boko vkoreninjena delomržnost ni slaba navada dotičnega, da njen vzrok ni človeška lenoba, temveč da’ gre pri tej delomržnosti za pravcato »bolezen*, ki jo je treba presojati ravno tako, kakor yse druge bolezni, s strogo medicinskega stališča.
In za to novo bolezen, ki je obiskovala človeštvo že tisočletja, ne da bi se to zavedalo, da je to resnična bolezen, je Iznašel amerikanski zdravnik lepo ime »ergofobija«. Prav zares krasno ime, čigar zvok odmeva v duši. Samo pomisliti je treba: do sedaj se je trdilo z vso, od znanosti še ne razsvetljeno razumnostjo, ta in oni je »lenoba — postopač, delomržnež*. Sedaj pa moremo reči tako lepo: To je ergofob. To napravi izrazitega lenuha in postopača v gotovem oziru sposobnega za družbo.
Kako velika bi šele bila naša hvaležnost napram velikemu razsikovalcu, če bi nam bil dal istočasno z iznajdbo tudi sredstvo za ozdravitev te bolezni. Toda nočemo biti manj skromni, kakor veliki mož sam. Za enkra se veselimo, da lenuharjenje ni ienu-harjenje, temveč bolezen, in da ni med nami nobenega delomržneža več, temveč samo »ergofobi«.
• t
»Venera z rožo ...
Neki praški slikar si je našel 17-letno Vero Dohnal iz Žižkova kot model za svojo sliko »Venus z rožo*. Umetniški svet je določil sliki vrednost 5000 Kč. Vera Dohnal, ki je dobila za vsako uro 10 Kč, se ie poslovila od slikarja z besedami: Mojster, kadar boste slikali kakšno rdečelasko, pišite meni, ker si bom prihodnji teden pobarvala lase temnordeče. Umetnik je obljubil, da se je bo spomnil. Cez nekaj časa pa je izginila iz slikarjevega stanovanja slika. Po dolgem obotavljanju je naprosil slikar policijo, naj poizveduje pri Veri. Policiji se je posrečilo na je iztaknila njeno stanovanje, oziroma stanovanje njenega ljubimca, pri katerem je živela. Umetnik je šel sam tja, kjer je našel samega ljubimca. Ko je ta zvedel, za kaj gre, je prijel umetnika za vrat, ga razpraskal po obrazu in ga vrgel na cesto. Nato je šel slikar v spremstvu detektiva, ki sta našla to pot Vero samo. Jezna se je vrgla na oba in ju opraskala. Njen ljubimec je bil obsojen na tri dni zapora in denarno kazen. Vera pa ki se je zagovarjala, da je bila užaljena, ker so jo sumničili tatvine, je bila obsojena na 2 dni zapora in 100 Kč globe.
»Sovjetski čudeži."
Rusko sovjetsko časopisje poroča o »Čudežu«, ki je vznemirjal cele mesece podolj-sko pokrajino.
V jeseni je videl neki pastiT iz Golov-šincev čudno prikazen: V votlem drevesu se mu je prikazala Mati božja ln ga prosila kruha in vode. Pastir ji je ponudil kruh, vodo in čebulo. Sveta devica je vzela kruh in vodo, čebulo pa je zavrnila Ko se je okrepčala, je povedala pastirju, da bo v decembru sodni dan in da bo Bog skrajno neusmiljen z grešniki. Kdor noče priti v vice, naj zasadi v »dolini puščavnikov« navaden lesen križ. Po teh besedah je prikazen izginila Pastir je tekel v vas, zbral kmete, ki so sklenili, da bodo pri svetem drevesu postavili skupen križ, na katerega bodo napisali imena vseh onih, ki se bojijo vic.
Ko se je prihodnjič zopet prikazala Mati božja je zapovedala pastirju, da morajo kmetje v dolini izkopati jame, pastir pa mora po vseh vaseh proglasiti, da so te jame izkopane za križe pobožnih vernikov. In res so preluknjali kmetje skoraj vso dolino. Kmalu so pričele prihajati cele procesije romarjev, ki so prinašali lesene križe, kamenje in železo. Kmetje pa so istočasno prinašali žito, slanino, platno, denar Itd, kajti po pastirjevi izjavi, so se morale vse jame napolniti z darovi. Ponoči pa so izginili vsi darovi in jame so bile napolnjene s sveto zemljo, ki je padala iz nebes. Istočasno pa so se polnile shrambe popa in krajevnega sovjetskega komisarja V »dolini Jozafat« so postavili trgovci svoje barake. Vsako nedeljo se je zbralo v dolini toliko ljudi kč ; da bi bil semenj.
V septembru je prišel kmet Gora v dolino z vozom slame. Neki romar je izjavil, da je ta slama od svetega žita, ki zraste čez noč. Množica romarjev je naskočila kmeta in ga umorila. Pokopali so ga pod križi in ga proglasili za svetnika V oktobru je pastir izjavil, da ne bo nobene zime več in da bo o božiču zrastlo novo žito. štirinajst dni nato je padel visok sneg. Pastir je obljubil, da bo izginil sneg v 33 dneh. Toda sneg je ostal in bilo ga je vedno več. Kmetje so se pričeli jeziti, toda pastir je neznano kam izginil. Tudi oblasti so se pričele zanimati za te čudeže. Užaljeni kmetje pa so 13. marca t I. sklenili, da bodo pobrali lesene križe. To so tudi storili in, kurili so ž njimi peči.
: Skrita letnica V Werndorfu pr! Gradcu so našli neko 14 letno deklico, ki Je bila zaprta v neki zaduhli Čumnati od svojega rojstva. Deklica ni imela o svetu nobenega pojma ln je bila tudi duševno zelo zaostala. Nihče ne ve. kaj je privedlo stariše do tega koraka
Zenska nedolžnost je kakor puder na njenem licu. ki se poljubi Izbriše. .
Da bi mogla žena tolikokrat .zbirati, bolikorkrat ljubiti, bi Imela harem mož. Iz tega pa vendar ne sledi, da so moški boljši.
Kadar ostane mož zvest ženi, je to samo njena zasluga.
Zena te ljubi šele tedaj, kadar »e izgu-Ma -mjjaoi« v t#
D®iforljaji pacifista Csiilddea.
Kakor smo že poročali, so monakovskt oblasti te dni Izpustile iz ieče znanega pacifista prof. Guiddea, ki se je vrnil v Berlin. Guidde je popisal v »8 Uhr Abend-blattu« svoje doživljale v Monakoven tako-le:
Po bavarskih zakonih se kaznuje pošiljanje časopisnih člankov pacifistom s smrtjo. Ker so mislili, da bom iz strahu pred kaznijo pobegnil, so me aretirali. Najpreje so me peljali v policijski zapor, od tam pa v preiskovalne zapore. Prepeljali so me v takozvanem zelenem vozu, In sicer v družbi moških in žensk, ki jih policija gotovo ni aretirala radi političnih zločinov. Še bolj neprijeten pa je bil transport v Stadel-heim. Prepeljali so me v vozu za kaznjence. Ta voz sestoji iz samih majhnih omar, kjer se more človek komaj za silo vsestl Voz je brez vsake svetlobe. Kdor se vozi v njem, ne ve kod in kam ga peljejo. Strašno so se bali, da pobegnem. Izjavil sem bavarskim gospodom, da nisem zapustil Nemčije niti takrat, ko sem izdal znano knjigo o Viljemu II., čeprav mi je takrat grozila težka kazen. Sedaj imam 66 let. Nimam najmanjšega interesa, da bi se skril pred odgovornostjo, četudi mi grozijo s smrtno kaznijo.
Moderna legenda.
V Budimpešti pripovedujejo sledečo legendo:
V katedrali se je vršila svečana službe božja na čast prihodnjemu Veličanstvu, Cerkev je bila polna vernikov. Pred oltarjem je klečal in pobožno molil bivši madžarski domobranski minister feldmaršal Samuel Hazay, sin židovskih roditeljev. Na* enkrat je pridrvela v cerkev tolpa fašistov in vpila: Ven z Židi! Kakor bi trenil, je bfls cerkev napol prazna. Hazay Je molil dalje. Cez par minut so zopet pridrveli fašisti in vpili: Ven s krščenimi Židi! Zadnji vernika so zapustili cerkev. Hazay je še vedno klečal pred oltarjem in molil. In zopet so pridrveli fašisti ter vpili na vse grlo: Vsak, ki ima za očeta Žida, ali za mater Židinjo, mora veni Na te besede je zapustil Kristi« svoj križ, se približal Hazayu in mu zašepetal v uho: Samuel, pojdij Čas je, da greva tudi midva 1
Razno.
^ : Umetni lasje. Neka tvomica na Tu-rinSkem je iznašla steklene lase. Lasje so Izvrstna imitacija prirodnih las in se izde* lujejo v vseh barvah. Lasje se dajo ravno tako zvijati z razgretim železom, kakor pravi.
: Strah. Ameriški listi so prinesli vest, da se je nekemu Amerikancu posrečilo najti neke vrste rastlino, s pomočjo katere je mogoče zdraviti plašne ljudi. Listi pa se vprašujejo, dali je to za človeštvo koristno? Mille je napisal članek, v katerem poje strahu pravi slavospev. »Brez strahu bi bilo življenje strašno. Brez strahu bi imeli mali otroci venomer prste v nosu in ne bi hoteli piti ribjega olja. Da ne bi bilo strahu, bi veliki ljudje ubijali otroke radi njihovega kričanja. Strah pred bogom je začetek modrosti, strah pred hudičem pa njen konec. Treba Je še omeniti strah pred orožnikom, strah moža pred ženo, strah žene pred možem, strah otrok pred stariši in starišev pred otroci, pa lahko takoj spoznamo, da bi bilo življenje brez strahu neznosna Da ne bi bilo strahu pred bacili, bi se nihče ne pokoril napisom: Ne pljuvajte na tla! K sreči pa je dotični srečni Iznajditelj umrl, predno Je razodel svojo skrivnost komu drugemu.
— žena le hotela zastrupiti svojega moža. Albert Gessmann, sin bivšega Icr-ščansko-socijalnega ministra Gessmanna, sedaj predsednik deželnega kmetijskega urada na Dunaju, se Je pred leti ponoči! z baronico Puttkammer. Gessmannova žena Je bila na glasu kot lepotica ln visoko izobražena dama Med zakonskima pa ni bilo sogasja, ker Je bila baronica Puttkammer pod vplivom lezbičnih prijateljic. Baronica Puttkammer se je ločila od svojega soproga Alberta Gessmanna in odpo-tovala v Berlin, kjer Je živela v intimnih odnošajih z znano plesalko Anito Berber. Po večmesečnem bivanju v Berlinu, se je baronica Puttkammer zopet vrnila na Dunaj k svojemu možu, ki je bil uverjen, da Je njegova žena ozdravljena abnormalnih seksualnih nagnenj in voljna z njim živeti zakonsko življenje. Gessmann se je pa v svoji domnevi korenito motil. ' Baronica Puttkammer je po svojem življenju v Berlinu še bolj sovražila moške in s tem seveda tudi svojega moža Pred nedavnim časom je bil Gessmann s svojo soproge zvečer v nekem dunajskem zabavnem lokalu in sta se zakonca vrnila na svoj dom okrog 11. ure ponoči. Gessman Je naročil služkinji, da mu prinese kavo, kar se je tudi zgodilo. Medtem pa, ko je bila kava na mizi, je Gessmann odšel iz sobe. Ko se je povrnil, je spil kavo. Po zavžltju kave, mu Je pa postalo nenadoma slabo. Poklical je zdravnika, ki ga je z medlkamenti oprostil nadaljnih slabosti Gessmann je izroči! zdravniku ostanek kave ki prosil, da kav« kemično preišče. Preiskava Je dognala, da Je bil v kavi arsen. Gessmann Je svoji soprogi povedal, kaj so našli v kavi. Baronica Puttkammer je bila vsled odkritja navidezno ogorčena, a je takoj drugi dan popoldne s kovček! izginila iz hiše svojega soproga. O dogodku Je zaznala policija ln afettrala grofico Puttkammerjevo kot osumljeno, da je hotela zastrupiti svojega soproga. Na policiji Je grofica Puttkammer priznala, da Je hotela z arsenom omamHl svojega soproga le v toliko, da bi se Ji na večer ko sta priSla domov, ne približal, k« Je soproga prav tisti hip posebno zasovražila.
KINO TIVOLI
Od 3. do 6. aprila:
»Poslednja borba0
v glavni vlogi
HARRY PIEL.
O krimski vojni.
Na Dunaju se vrše pogajanja med sovjetsko Rusijo in Rumunsko. Kakor smo Imeli že ponovno priliko naglasiti, tvori največjo oviro Besarabija, ki jo zahteva Rusija zase, medtem ko skušajo Rumuni na podlagi etnografskih in zgodovinskih dejstev dokazati, da je Besarabija ruraunska pokrajina. Inozemski listi pri tem namigujejo, da Rusija kljub dalekosežnim notranjim preobratom še vedno misli na Dardanele. Zdi se nam torej umestno spomniti na zgodovino pred sedemdesetimi leti.
Carske Rusije ni tedaj zajel tok revolucije leta 1848. Nikolaj se je čutil vladarja 'Evrope. V zavesti svoje moči je mislil, da je prišel čas, ko lahko uresniči star ruski načrt in si prisvoji Dardanele. Temu se je upirala Francija. Louis Napoleon je komaj zasedel cesarski prestol. Anglijo je nameraval potolažiti s kompenzacijami. Nikolaj
se je oborožil, je poslal kneza Menšikova v Carigrad, da dobi rusko zaščitno pravico nad grškimi kristjani turške države. Leta 1853 se je moral Menšikov vrniti brez vsakega uspeha. Sultan Abdul Medžid se je tedaj obrnil na zapadne sile za pomoč. Napoleon se je postavil na stran Turčije in je pridobil za to tudi Angleže. Angleško-fran-coska mornarica se je zasidrala pred vhodom v Dardanele. Nikolaj je dal knezu Gorčakovu ukaz prekoračiti Prut in zasesti podonavske kneževine kot »materijelni zalog«, dokler ne bi Porta ugodila ruskim zahtevam. Državniki niso bili v stanu preprečiti vojne. Dne 4. oktobra 1853 je napovedala Turčija Rusiji vojno. Omar paša je prisilil ruske čete pri Oltenici k umiku. Pač pa je ruski admiral Nahimov napadel pri Sinopi turško brodovje in ga uničil. Anglija se je zelo razburila. Na dunajski konferenci je bila stavljena zahteva po izpraznitvi podonavskih kneževin. Nikolaj pa se je
tej zahtevi zoperstavil. Zapadne sile so torej dne 28. marca 1854 napovedale Rusiji vojno. Prusija je ostala nevtralna, Avstrija pa se je zavezala zasesti podonavske kneževine in s tem onemogočiti ruski umik.
Angleško-francoska mornarica je odplula v Vzhodno morje, da bi napadla Kron-štat in Petrograd. Vrnila pa se je že jeseni 1854, ne da bi mogla zaznamovati večjih uspehov. Obenem so zapadne sile odposlale v Črno morje svoje čete. Zavezniška mornarica je obstreljevala Odeso. Po nekaterih uspehih so skušali zavezniki zavzeti Sevastopol. V bitki ob Almi je bil sicer krimski guverner Menšikov tepen, toda' v . sevastopolski zaliv se zaveznikom ni posrečilo priti. Menšikov je dal namreč ob vhodu potopiti sedem bojnih ladij. Prišla je zima, ki je 'z raznimi boleznimi izsilila premirje. Leta 1855 je poslal Nikolaj na Krim številne sveže čete. Dne 2. marca pa je
umrl in ga je nasledil sin Aleksander II. Poveljstvo ruske armade je prevzel Gorča-kov. Na bojnem polju je stalo 175 tisoč zaveznikov proti 150 tisoč Rusom. Sreča ni bila za nikogar stalna. Zaveznikom se je končno z velikimi žrtvami posrečilo zavzeti Sevastopol, vendar pa so bile že vse države site vojne in pripravljene za mirovna pogajanja.
Pogajanja so pričela dne 25. februarja 1856 v Parizu pod predsedstvom Napoleonovega sina grofa Walevskega. Po pogajanjih je bila dne 30. marca podpisana mirovna pogodba. Rusija je dobila Sevastopol nazaj, morala pa je Turčiji odstopiti Kars in del Besarabije. Rusija se je obenem zavezala, da ne bo zgradila ob črnem morju nobenih utrdb in tudi ne vzdrževala večjega brodovja kakor Turčija.
Za zgodovino Evrope je bila krimska vojna velikega pomena. Razmerje evropskih držav se je spremenilo na korist Francije.
Napoleon je postal vladar največje vojn« sile. Rusija pa ni pozabila na Dardanel« in je čakala na ugodno priliko, da si lahke zagotovi prost dohod k morju, ki ga take nujno potrebuje velika ruska država. K temu jo silijo gospodarski interesi in je torej popolnoma razumljivo, da niso na to pozabili tudi boljševikl Iz tega je možno razumeti tudi enodušnost, s katero zahtev* ruski narod Besarabijo, ki nima sicer z4 poljedelsko Rusijo večjega pomena.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. ‘Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
tl«nry Murger	81
La Boh&me.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
(Dalje prihodnjič.)
Naslednjega dne, ob dogovorjeni uri je prišla gospodična Julija. Večer je minil med samim pojasnjevanjem. Julija je bila zvedela, da se je bil Rudolf sprl z ono deklico z modrimi očmi, ki jo je bil toliko ljubil; vedela je, da jo je bil Rudolf že enkrat zapustil, pa jo zopet vzel, in bala se je, da bo žrtev nove ljubezenske sprave.
»Vidite,« je rekla z ljubko trmasto kretnjo, nikakor nimam veselja, igrati smešno vlogo. Opozorim vas, da sem zelo hudobna; če bom enkrat gospodinja tu,« in s pogledom je poudarila pomen, ki ga je dala tej besedi, »ostanem tu in se ne umaknem z mesta.«
Rudolf je poklical vso svojo zgovornost na pomoč, da bi jo prepričal, da je njen strah neutemeljen, in ker je mlada žena tudi vroče želela, da bi jo prepričal, sta se slednjič sporazumela. Razumela pa se nista več, ko je odbila polnoč; Rudolf je namreč hotel, da bi Julija ostala, ona oa je zahtevala, da jo pusti oditi.
»Ne,« mu je rekla, ko je še silil, da ostane. »Zakaj bi se tako podvizali? Prišla bova še vedno, kamor moriva priti, samo če se ne ustavite na poti; vrnem se jutri.«
In tako je prihajala vsak večer teden dni in se isto tako vračala, ko je bila ura polnoči.
Ta počasnost ni Rudolfa preveč jezila. V ljubezni in celo v muhah je spadal k oni šoli potnikov, ki podaljšajo vožnjo in si jo napravijo slikovito. Ta majhni sentimentalni predgovor pa je imel ta rezultat, da je pripeljal Rudolfa bolj daleč, kot je hotel iti. Gospodična Julija je brez dvoma porabila to sredstvo, da bi ga privedla do one točke, kjer začne biti nagnjenje, ki je dozorelo po odporu, ki se mu odpira, podobno ljubezni.
Pri vsakem novem obisku, ki ga je napravila pri Rudolfu, je zapazila Julija izrazitejši glas odkritosrčnosti v tem, kar ji je govoril. Kadar je malo zakasnila, je občutil ono simptomatično nestrpnost, ki je očara vala mlado deklico; in pisal ji je celo pisma, ki jo je njih jezik navdajal z upanjem, da bo postala kmalu njegova legitimna ljubica.
Ko je Marcel, ki je bil njegov zaupnik, dobil nekoč v roke eno Rudolfovih pisem, mu je smehljaje rekel:
»Se vadiš v slogu ali res misliš, kar tu govoriš?«
»Da, res mislim,« je odgovoril Rudolf, »in se temu malo čudim; a tako je. Pred osmimi dnevi sem bil v zelo žalostnem duševnem razpoloženju. Ta sramota in ta tihota, ki je tako nenadoma sledila viharjem mojega prejšnjega življenja, me je grozovito strašila, a skoraj neposredno na to je prišla Julija. Slišal sem; kako so mi odmevale v ušesih fanfare dvanajstletne vesele mladosti.
Pred seboj sem imel svež obraz; oči, polne smeha; usta, polna poljubov, in prav polagoma sem se dal zapeljati, da sem se vdal tej kaprici, ki me je mogoče pripeljala do ljubezni. Ljubim, da ljubim.
Rudolf pa je kmalu zapazil, da zavisi samo od njega, da'zaključi ta romančič; in tedaj se je domislil, da bo uprizoril po Shakespeareju ljubezensko sliko iz »Romea in Julije«. Njegovi bodoči ljubici je ta misel ugajala in je privolila, da bo sodelovala pri tej šali.
Ta sestanek je bil določen za isti večer, ko je Rudolf srečal filozofa Collinea. Prihajal je baš iz prodajalne, kjer je bil kupil eno svileno pleteno lestev, k’i naj bi mu pomagala zlesti na Julijin balkon. Ker trgovec s tiči, na katerega se je bil obrnil, ni imel slavca, je vzel Rudolf namesto njega goloba, ki je — tako so mu zagotavljali — pel vsako jutro ob zori.
Ko je prišel pesnik domov, je pomislil, da hoja po pleteni lestvi ni lahka stvar, in da bi bilo dobro, če bi se nekoliko vadil v balkonskem prizoru, če noče, da bo poleg možnosti, da pade, še v nevarnosti, da se pokaže smešnega in nerodnega v očeh one, ki jo gre čakat. Rudolf je zato pritrdil lestvo na dva žeblja, trdo zabita v strop, in je porabil dve uri, ki sta mu še ostali, da je telovadil; po neštetih poskusih se mu je na vse zadnje posrečilo, da je preplezal deset stopenj.
»Dobro,« je rekel sam pri sebi, »sedaj sem gotov svojega posla, sicer pa, če bi ostal na potu, bi mi dala ljubezen krila.«
In napotil se je z lestvo in kletko z golobolh k Juliji, ki je stanovala v njegovi soseščini. Njena soba je bila zadaj na majhnem vrtu in je imela res neke vrste balkon. Toda ta soba je bik* pritličju in na balkon si se lahko zagnal z ennn skokom.	2.
Zato je bil Rudolf popolnoma potrt, ko fc pazil to lego njenega stanovanja, ki je uničila njegov poetični plezalni načrt.
§MM
Kavčuk-pete in kavčuk - podplate
nosijo otroci In odraili, ker «o Uti trpelni In Jih Je prijetno nositi.
ZVEZNA KNJIGARNA
L3UBUANA, MARIJIN TRG štev. 8
priporoča sledeče nainovelie
dunajske in pariške modne liste:
Star-Album 1924 ...........-	.
Parfait-album za otroke ....
1'ldeal parisien.............
Perfekt Mode .	^	.
Die Wienerfn.................
Lyon’s-album za perilo ....
MrevmatičniliHtkat
uporabljajte za drsnenje
francosko vinsko = žganje. =
W Diana-
Dobiva se povsod! čuvajte se ničvrednih ponaredb!
Mala steklenica Din 9 — Srednja steklenica „ 24 — Velika steklenica ,, 48 —
Generalno zastopstvo In depot:
Jugopharmacia d. d.,
Dlana-oddelek, Zagreb, Priiaz 12.
••••••••••••••••••
RUSSKAJA PEČAT J
g. D. ZO.Z.
l \L °
*
ima na zalogi vse vrste
RUSKIH KNJIG
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago.
Kataloge pošiljamo brezplačno. Cent| znatno zniiane! .*. Plačljivo tudi v mlečnih obrokih!
I
9
i
9
9
9
S
9
9
9
9
9
9
9
9
S
9
9
9
9
9
S
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••**
    ,—  ž(
Kože divjačine
lisice, kune, dihurje, vidre, zajce i. t. d.
kupujem neposredno z Ameriko.
Plačam naivlšle dnevne cene!
Od 1. ianuarja dalje zbiralca v vseli veniti mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske i. s.
Zagreb. Lavosl. VVohlmut, Iliča 82.
Križevci: Marko Deutsch.
Bos. Novi: Ibrahim Memlč.
Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd).
Tuzla: Brača Antič.
nadalje v Ljubljani, Nišu,
MAVRO FISCHER
Skoplje: jeruham Kario sinovi. Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič.
Osijek: Hermann Lederer.
Sušak: Mato Stipčič.
Gospiču, Sofiji in Trstu.
, Sisak, telefon broj 86.30 in 51.
r
Poljedelski
stroji
Mlini
Žase
Gatri
Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorii Opekarne
w
J
Lastna livarna železa in kovin
Krožne peči
Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije p Mlinsko kamenje umetno in naravno
K. & R. 3ežek, Maribor
Centrala: Blansko (Č S. R.).
Zahtevajte prospekte In ponudbe!
L. N. TOLSTOJ:
SOOlll
v prevodu Frana Pogačnika j* izšla kot zvezek 22
»Splošne knjižnice”.
Cena broš Din 14'—, vez. »	20'—v.
km knjigama.
S.
FRANC CERAR, dnifbazo. z. v Domžalah pri Lubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka ol. 4.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št. o. na dvor. Kovačevič &Tršan.
Hišne
potrebščine
emajlirano težko posodo znamke^ „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in Uto posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vlcel,
Maribor, Slavni trg »t. 5
MALI OGLASI
t
m
Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 28 para z davščino vred.
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I '•P
ia mi iaioi um pripravna za trgovino in gostino s kletmi vred, se odda takoj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	Sil! V, Emindolc Groyer, Tilsiter, Trapist po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Iv. Kos, Ljubljana, Bohoričeva ulica 28.
Dekliia y starosti 16 let, revnih a poštenih starlšev bi šla rada kot učenka v kako trgovino ali kaj sličnega, kjer bi imela tudi oskrbo. Ponudbe se prosijo pod »Poštena« na upravo lista.	
	DfVl odrezki od parket in žage bukova in hrastova, dolga po Din 25’— za 100 kg., kratka po Din. 30‘— za 100 kg. in žaganje od trdega lesa po ugodni ceni oddaje dokler traje zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4
Lei slik hiuik 500 kg a Din 4‘— za 1 kg se proda. Naslov v upravi lista.	
Tikioo Mm se sprejemajo rabljene britvice (Gilette. Mem itd.) v drogeriji »Adrija«, Selenburgova ulica 5.	Kupim,
	zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine. In sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ) Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr.
Stanovanje kuhinja in 1 soba v mestu ali na periferiji se išče za takoj ali s 1. majem. Ponudbe pod ..Mesečnina postranska" na upravo lista.	
	Prodajalki poštena, prijazna, dobro verzi-rana se sprejme takoj v trgovino z živili. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Poštenost« na upravo lista.
Jjaielj“ pričakuje pisma pod »Goreča ljubezen«.	
britve, škarje, nože itd. Za delo jamčimo. Se priporoča »Elektr. brusarna«, Prešernova ulica 19.
Usu barake.
nove, 1210 X 4'13 m proda Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.
Pnnalet Ima
išče službe pri kaki večji lesni trgovini, je popolnoma vešč te stroke. Nastop in pogoji po dogovoru. Naslov pri upr, list«.
Tiviua
dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda, Plača se samo inventar. Naslov pove ogl. zavod Sušnik, Maribor.
Lanto, oziroma brun
zelo dobi o ohranjen, skoro nov z opremo, kakor tudi še več drugih voz in oprem naprodaj po zelo nizki ceni. Anton Teran, Bistrica, p. Podbrezje pri Podnaitu.
st. 230 naprodaj. Natančneje se poizve Poljanska cesta 42.
2 tleli zasklalt
veliki, svetli, suhi in odda Pokojninski zavod, Al** sandrova cesta 12.	 *
Kočija
dobro ohranjena se proda. ■ Izve se Poljanska cesta 42^
s hrano oddam takoj dve® jakom ali gospodom, pove uprava lista.
v..-?;
n**:
Vsakovrstno
io(eo slikanju, j
kakor tapetniški vzorci, rekla^ risbe za izložbe, velesejme ^ prevzame poceni in zanesi).^ izvedbo akademično naobr#*^ risar. Ponudbe pod »Risar4 upravo lista	 —'
10
»oto*
vsake vrste, kovčege in P jjj. košare, stojala za cveti®* ^ priporoča zasebnikom m «5(0* cem po najnižji .‘«ni. ‘ Gregorač, pletarski mqjst®f' nad Škofjoloko.
Mali ogl®*! imajo uspehi
Oglašajte v »Narodnem Dnevniku"!
\