Poštnina plačana v gotovini« Leto LXIV^ št. 202 Ljubljana, ponedeljek 7. septembra ioji Cena Din 1.- Irtiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a. Din 3.—, večji inserati petit jprsta. Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — > Slovenski Narod< *elja mesečno v Jtigoslavijl Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TTPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva alica it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg fit. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 140. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — <--, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. PRVI KONGRES MEST IN TRGOV DRAVSKE BANOVINE Danes so se sestali v ljubljanski mestni posvetovalnici zastopniki vseh mest in trgov dravske banovine, da razpravljajo o tesnejšem sodelovanju pri reševanju važnih občinskih problemov Z novimi zakoni in z no~ 90 ureditvijo države so dobile tudi naše občine razne nove naloge, tako da zahteva današnji položaj mest in trgov v dravski banovini nujno tesnejše enotne organizacije. V svrho razgovora, o nujnih problemih in vprašanjih, ki teže vsa mesta, trge in sploh vse večje občane, je sklical ljubljanski- župan dr. Dinko P u c za danes dopoldne v dvorano mestnega magistrata L kongres mest in trgov dravske banovine. Njegova inicijativa je naletela na velik odmev in danes so se zbrali v ljubljanski nestni posvetovalni dvorani zastopniki rseh mest in trgov dravske banovine. Zastopniki mest in trgov Zastopani so brli Maribor (župan dr. Juvan), Celje (direktor šubic), Ptuj (župan Bremčič), Brežice (Igo Supan), Cernomslj (Karel Muller). Kamnik (župan Kratner). Kočevje (Kostanjevec), Kranj (Pire, Sab >-thy m Fock), Škofja Loka (župan Hafner), Laško (podžupan Elsbacher). Lož (Ule). Ljutomer (Janko Divjak), Metlika (J. Go-Sa), Novo mesto (župan dr. Rezek), Radeče, Radovljica (Jane), Šoštanj (dr. MayT>. Višnja gora (L Bregar), Braslovče (Josip Omladič), Cerknica (Verli), Dolnja Lendava (Geza Šiftar), Domžaie (Matej Turk), Kostanjevica (blagajnik Bučar), Krcpa (Fran Petrač), Lftiaa (župan Lebinger). Mengeš (župan Peter Lipa), Mozirje (Go-ričar), Rajbentmrg (Vranetič), Ribnica (Novak), Rogatec (Marine), Sevnica (Krulej). Trbovlje (Dinko Pavlin), Velike Lašče (Ivan Kočevar), Vrhnika (Jože Brenčič), št Jurij o. j. ž. (Josip Drofenik) i» Tržič {župan Lončar). Župan dr. Pite o namenu kongresa Kongres je o tvoril župan dr. Dinko Puc ter pozdravil bana dr. Marušiča ter vse navzoče, ki so se v tako velikem številu odzvali njegovemu povabilu. Nadalje je poudarjal, da je namen kongresa razpravljati o komunalnih nalogah mestnih in trških uprav ter o sožitju mest z okolico. Treba se je baviti s politiko, ki naj varuje koristi mesta, brani pa tudi koristi kmeta. Doslej manjkajo zakoniti predpisi za najrazličnejše probleme. Kar se tiče financ smo na primer odvisni od dobre volje raznih načelnikov, a občina je temeli države, zato se ne sme omalovaževati financ mestnih občin. Nemčija je izžemala svoja mesta in je prav zaradi tega danes v tako težkem položaju, ker so si morala mesta pomagati z zunanjimi krediti. Enako je v Italiji. Kjer državo podpira občina, le tam je država zdrava. Res je, da je podlaga državi kmet. vendar pa državo na zuna] reprezentiralo mesta Tako smo videli na mirovnih konferencah v Parizu, da so se državne meje določale z ozirom na mesta in njih potrebe. Mesta odločajo o kulturnem im gospodarskem napredku naroda, za to pa zaslužijo največje pažnje. Tako imajo tudi mestne in trške občine premalo pravic in ne smejo same kaznovati niti na-vijalcev cen, temveč jih smejo le prijaviti soddšču. Odgovornost zaradi draginje se zato rudi ne sme zvračati na mestne uprave. Zelo važen problem v novem občinskem zakonu je tudi obseg občin in koliko selskih občin naj se priklopi mestom. To vprašanje je za naše trge in mesta žHv-Uenskega pomena in bo ugodno rešeno 'e s sodelovanjem združenih mest in trgov. Oudi v vprašanjih socialne oskrbe je potrebna organizacija, zlasti za to, ker dosedanji savez mest ni agilen ter imajo mesta v raznih banovinah države tudi različne interese. Tudi so v savezu včlanjena :e velika avtonomna mesta, manjši kraji pa ne. Naša nova organizacija naj daje savezu pobude, da bo koristil vsem mestom m trgom. Zato bo seveda naša organizacija stopila v savez mest Pri ustanavljanju nove organizacije nam lebdi pred očmi mogočna organizacija češkoslovaških mest ki obvladuje vso državo. Organizacija naj doseže to, da se naše želje ne bo- * do več omalovaževale, temveč da bomo povabljeni k sodelovanju in odločanju pri vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja mest ta togov. Banov pozdrav Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je izzval govor župana dr. Puca, je vstal burno pozdravljen ban dr. Marušič in izjavil, da njegova prisotnost na kongresu ne Lzvira samo iz dolžnosti in tudi ne samo iz spoštovanja ter iskrene ljubezni do zastopnikov naših mest in trgov, temveč tudi iz potrabe, da ugotovimo skupno eno ali drugo resnico. Spominja se etičnih borb, ki so jih mesta in trgi vodili za to, da so prišla v sloveu3ice roke. Tedaj se je ves narod interesira! in sodeloval v teh bojih za mesta, kar je dokaz, da so mesta središča vsega naroda in da torej med mesti in deželo ne sme biti diferenc, temveč je na dnu mišljenja vsega naroda med mestom in deželo, vendar dsl]-čvrstejša solidarnost. Vsako senco nesporazuma med mesti in trgi na eni ter njih. okolico na drugi strani naj kongres odkloni ter napravi trajno in obema koristno sožitje. Diferenc ne sme biti, ker so /si «e deli naroda in je razvoj vse dežele in države mogoč le tedaj, če pri delu korakajo mesta in podeželje paralelno za napredkom. Zlasti je pohvalno, ker je kongres .Klican v političnem in gospodarsko tako važnem času. Odstranimo stare grehe in zaživimo novo življenje, ki nas pripelje k gospodarskemu napredku, ko je ves svet v najtežji gospodarski krizi. Vsi brez razlike pojdimo složno na delo in k gospodarski solidarnosti! Pri bakljadi sem večkrat cul tudi vzklik »živela složna Jugoslavija!« Složna naj pa ne bodo samo plemena, temveč naj sloga vlada tudi med vsemi sloji in razredi, ki naj strnejo vse svoje moči v gospodarske svrhe. Tako bo postal kongres močan kamen temeljev države. In zato mu želim največjega uspeha, Dobro mdšJjenom, resnim besedam so sledili resni možje z največjim odobravanjem. V imenu zborovalcev se je za te lepe besede zahvalil župan dr. Dinko P u c in obljubil, da se bodo tudi vsi ravnali po njih, kar je gotovo po želji Nj. VeL kralja, ter predlagal, da se kralju odpošlje udanostna brzojavka, kar so zborovale! sprejeli z največ jam navdušenjem. Končno je župan dr. Puc javil, da bo najprej poročal podžupan prof. Jarc o današnjem položaju mest in trgov v dravski banovini, za njim je govoril tajjnik dr. Riko Fux o organizaciji, tema dvema govoroma bo pa sledila debata, a po tej debati bo šele govoril mestni ing. Mačkovšek o novem gradbenem zakonu in naših mestih. Na pozav ljubljanskega župana, naj se kot kolegi o vsem prav po domače pogovore, 00 si zapalili cigare in cigarete ter pričeli razpravo o težkih komunalnih problemih. Položaj mest in trgov v dravski banovini Najprej je govoril podžupan prof. Jarc o današnjem položaju mest in trgov v dravski banovind ter poudarjat da sestanek ne pomend odvojenja od vasi, temveč pravo poglobljenje. V resnici je bistvena razlika med obema, ker je vas producent, mesto pa konzument, kea* je mesto drugače naseljeno, namreč strnjeno, vasi pa raztresene, razen tega ima pa mesto tudi drugačne zahteve in potrebe, kakor dežela Težavno mestno vprašanje je kanalizacija, ker so fekalije v mestih nadloga, na dežela pa največja dobrota Najvažnejši problem mest ln trgov je novi občinski zakon, ki o njem sicer že obstoji mnogo načrtov, pa še nobeden ni sprejet. Seznaniti se moramo ž njim Ln poiskati poti, da bomo imeli vpliv na ta zakon. En zakon govori o občinah, drugi pa o mestih. Vprašanje je, katera mesta pridejo v seznam mest, če se bo odločalo le po številu prebivalcev. V Banatu imamo na pr. ogromne vasi, pri nas' pa mala mesteca in trge, ki imajo popolnoma druge potrebe, kakor popolnoma vaška in kmetska banatska sela. Po načrtu bi se imenovale mesta male srbske varošice brez industrije in brez modernih mestmih značilnosti, pri nas bi pa prišla v seznam mest le štiri mesta z občinsko avtonomijo. Težko vprašanje je tudi prenesen delokrog, kd nam je naprtil vzdrževanje policije, šolstva, ceste in druga velika bremena, ki ima od njih koristi vsa okolica. Zarada prehrane in cen moramo konstatirati, da je treba to vprašanje urediti za obe strani koristno, ker ima sedaj dobiček pni prodaji le prekupoc, m pa kmet Tudi mnogo drugih problemov je novih, kakor na primer to, kako bodo mestne občine podrejene višjim oblastem. Težavna vprašanja so pa tudi pristojnost in domo-vinstvo, kjer je treba največje opreznosti. Prav tako važen je občinski volilni red, zlasti z ozirom na seaonske delavce, ki večji del leta stanujejo na deželi. Po gradbenem zakonu, ki bo o njem poročal ing. Mačkovšek, so pridružena mestom tudi industrijski kraji in letovišča, ki imajo čisto drugačne interese. Najvažnejši je seveda proračun, ki zahteva stabilizacijo občinskih dohodkov. Da ne živimo tako rekoč iz roke v usta, ker ne poznamo stališč finančnih ministrov, ki se kaj naglo menjajo. Na jasnem moramo biti kako je s trošarino, gostašči-no, vodarino, tižnimi in ^^lakiml pri. stojbinami itd. ter sploh vse urediti po enotnih principih. Pozabiti pa pri tem ne smemo na cestne doki ade. Izdatki vedno naraščajo, dohodkov je pa vedno manj, zato moramo zasledovati ves potek razprav o novih zakonih, da se napravi za nas znosen zakon o financiranju. Prav obširno je govornik razpravljal o prehrani mest z ozirom na zadružništvo ter o občinskih kreditih, ki so lahko dosegljivi le tam, kjer imajo občine svoje lastne denarne zavode. Ustanovila naj M se posebna centrala, kjer bi juridičnj finančni, tehnični in drugi strokovnjaki presojali rasna vprašanja in pretehtavali racijonalnost raznih nameravanih občinskih podjetij. Ustanovil naj bi se po zgledu Zveze češkoslovaških mest tudi žiro promet, ki je napravil češka mesta za najmočnejši faktor v državi. Govor podžupana Jarca je bil sprejet zelo simpatično, prav tako tudi govor tajnika dr. Fuxa o organizaciji Zveze mest in trgov. Organizacija mest in trgov dravske banovine Mesta in trgi dravske banovine danes niso organizirani kot samostojna korporacija temveč so združeni deloma v Savezu gradova v Zagrebu, deloma v Županski zvezi, ki združuje vse občine, po večini so pa neorganizirani. Za bivšo mariborsko oblast je bila ustanovljena Zveza mest, trgov in zdraviliških občin s sedežem v Mariboru.. Tako opažamo v tem o žiru veliko razcepljenost, ki je ie v škodo mestom in trgom ki tvorijo enako interesno skupino lahko rečem skoraj v vseh vprašanjih komunalne politike. Avtonomna mesta Ljubljana Maribor, Celje in Ptuj so pred leti ustanovila Zvezo avtonomnih mest, ki pa ni prišla do prave veljave in do dela. Ta razbitpst v organizaciji mest in trgov je gotovo le v škodo mestom in trgom in je nujna potreba z ozirom na današnji položaj, da se izvede enotna organizacij vseh mest to ti-gov in se event. še priključi zdraviliške občine. Nova ustava jamči občinam avtonomijo, to pa ne zadostuje, treba je, da jo tudi sami čuvamo in s trdim delom gradimo in spo poln ju jemo. Načela organizacije naj bi bila približno sledeča: Ustanovi se zveza mest in trgov dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Zveza ima nalogo gojiti koristi v njej združenih mest in trgov, dajati jim nasvete v vseh vprašanjih komunalne politike in podpirati s skupnim delom njih razvoj in uveljavljati praktično skušnje v upravi in v javnem gospodarstvu. Upravni organi Zveze so: glavna skupščina, ki obstoja iz delegatov posameznih članic, število delegatov se določi s pravili in predsedstvo zveze, katerega voli glavna skupščina. Vse tozadevne podrobnosti in delokrog obeh določajo pravila. Predsedstvo mora skrbeti za organizacijo Zvezne pisarne, ki izvršuje tekoče zadeve. Finančna sredstva za vzdrževanje organizacije določa vsako leto glavna skupščina s proračunom ter obstojajo v glavnem iz prispevkov posameznih članov. V svezi naj bi bila združena vsa mesta in trgi in ev. zdraviliške občine, ako se izreče današnji kongres za to, in Zveza naj bi potem pristopila kot članica Saveza gradova, kot državni organisciji. Ker imajo avtonomna mesta v mnogih zadevah drugačne interese, kakor manjša mesta m trgi, bi bila avtonomna mesta poleg tega še direktno včlanjena v Saveza gradova, kar - se bi uredilo sporazumno s Savezom gradova. Z ozirom na to predlagam: L kongres mest in trgov skleni, da se ustanovi Zveza mest in trgov za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Pripravljalni odbor ima nalogo, da izdela pravila Zveze, ki jih razpošlje vsem prijavljenim članicam v izjavo. Po izvršenih predpripravah, ki morajo biti izvršene najkasneje do 15. novembra 1931, skliče predsednik ustanovno glavno skupščino zveze. Po izčrpnem poročilu dr. Fuxa se je prvi oglasil k debati novomeški župan dr. Rezek, ki je še enkrat konstatira!, da kongres nima niti najmanjše osi proti podeželju. V resnici je kongres le naravna posledica gospodarskega in kulturnega razvoja in bo zato nameravana organizacija najtesnejša vez med obema strankama. Predlog mesta Ljubljane je zelo umesten, čeprav ni vse dobro, kar pride iz središča banovine. Opozarja na potrebo centralizacije mestnih denarnih zavodov ter želi, da se organizacija ustanovi. Tudi mariborski župan dr. Ju van se je v premišljenem govoru izjavil za organizacijo. Na dolgo je pa o potrebi ločitve mest od okolice razpravljal župan šentjurski Drofenik. Debate so se udeleževali tudi drugi župani, končno je pa govoril nadsvetnik ing. Mačkovšek o gradbenem zakonu. Naša mesta in novi gradbeni zakon Ing. Janko Mačkovšek je poročal o naših mestih glede na novi gradbeni zakon. Z uvel javi jen jem novega gradbenega zakona dobi vsa naša kraljevina trdne in solidne osnove pri izgrajevanju naših mest in trgov in tudi ostalih selišč. Tozadevnih zakonskih predpisov nekateri veliki predeli Jugoslavije do sedaj sploh še niso imeli, v kolikor pa so jih posamezne pokrajine že imele, so to bili predvsem bolj policijski zakoni za varnost in solid-nost zgradb, ki so pa v mnogih primerih tudi onemogočali grajenje, na drugi strani pa zopet omogočavali do skrajnosti v teb zakonih nepredvidene zlouporabe. Priznati moramo, da so stavbni redi za bivšo Kranjsko in bivšo Štajersko ter tudi najnovejši za mesto Ljubljano (ki praznuje že skoro svojo 35 letnico) v mnogočem prav koristili našim krajem. Bili so pa nujno potrebni korigiranja v mnogočem, še bolj pa izpopolnitev. Da so se v marsičem že zastarali, nam priča med drugim tudi določba ljubljanskega stav. reda, ki zahteva ne glede na teren ravne in pravokotno se križajoče ulice — tedaj arhitektura ravnila —, ko so vendar najlepši ljubljanski predeli še vedno oni, ki se tem določbam protivijo. to je vsa obgrajska črta preko starega in Mestnega trga do Vodnikovega spomenika. Novi gradbeni zakon je zagrabil vprašanje naših večjih selišč na široko, kajt! ugotoviti je treba, da vsebuje vsa moderna dognanja urbanizma in sodobne principe o ureditvi in izgraditvi mest in trgov. Novi gradb. zakon služi občemu socijal-nemu blagostanju ha z raznimi preventivnimi ukrepi skuša preprečiti ekonomske zlouporabe pojedinčev na korist splošno-sti; on hoče omogočiti skupnosti v naših krajih boljše, zdravejše, cenejše in lepše življenje. Novi gradbeni zakon je okvirni zakon t. j. predvideva le splošna načela in predpise, ki se dajo upoštevati po vsej državi; posameznim pokrajinam in krajem pa je prepuščena svoboda, da v okviru in :n-tencijah gradb. zakona dobijo svoje posebne predpise in gradb. pravilnike z upoštevanjem lokalnih prilik, razpoložljivega gradb. materijala, klimatskih prilik itd. Novi gradbeni zakon postane tedaj osnova novega gradbenega zakonodajstva, ki se sedaj razvije z izdelavo gradb. pravilnikov, uredbe o napravi regul. načrtov, splošnimi predpisi glede naprave regul. načrtov, uredbe o higijeni stanovanj, pra- vilnikom o oddaljenost zgradb od raznih prometnih ustanov in naprav, javnih zgradb itd., tehničnim predpisom o uporabljivem gradb. materijalu, odredbe o knjiženju gradbeno-pravnih obvez v javnih knjigah, pravilnikom za komasacijske komisije, pravilniki za urejevanje vasi it«. * Novi gradbeni zakon sestoji iz 4 delov 1. in najobsežnejši del: Mesta ln trgi 2. del: Sela. 3. del: Industrijska in rudarska naae-lja, kopališča in zdraviliška, klimatski in turistični kraji. 4. del: Prehodne ln končne določbe. Karakteristika novega gradb. zakona je vsebovana v glavnem, t. j. 1 delu. Na katere kraje, mesta in trge se bo nanašal, bomo zvedeli šele iz posebne uredoe, ki bo izdana od gradb. ministra v soglasju z ministrskim predsednikom. Ker dobi novi gradb. zakon obvezno moč po dobi 6 mesecev po razglasitvi, tedaj 16. dec. 1981, je verjetno, da bo do takrat ta uredba že izdana. Pravice in dolžnosti Občina ima pravico nadziranja nad gradnjo, vzdrževanjem in uporabo gradb kakor tudi kontrole v higijenskem in varnostnem pogledu. V bodoče se ne bo mola vršiti gradnja ali popravilo nobene gradbe, dokler se ne dobi gradbeno dovoljenje od občine, pa naj to delo izvršuje privatnik, občina ali katerakoli javna, državna ali privatna ustanova Občina ima pravico, da v posebnih javnih knjigah knjiži grad beno pravne obveznosti, ki ia-virajo iz zakona samega ali pa jih naloži občina na temelju teb predpisov poedlnim gradlliščem. Občina ima glede ureditve gradilišča (stavbišča) pravico parcelacije. To pravico je imela že doslej, toda v bodoče ne bo mogoča nobena parcelacija v zemJjdških knjigah odnosno katastru, no da bi občina na to pristala Občina bo imela tudi pravico komasacije, ki je ena najvažnejših pravic in povsem nova v našem zakonodajstvu. Komasacija aLi zložitev razbitih posestev 6e izvaja na soglasno zahtevo soudeležencev. Sme se ukreniti tudi zoper voljo soudeležencev po službeni dolžnosti, če služi občim javnim koristim. Nadalje bo imela občina pravico poprave meja na predlog prizad-etib ali po alužbeni dolin osti. Imela bo tudi pravico apropn-acije; to so primeri, ko jo dvoje zemljišč nesposobnih za zazridavo, recimo zaradi premajhne površime. V takih primerih se manjše zemljišče doda večjemu, kar se vrši s svobodno nogodbo ali s cenitvijo po predpisih zakona o razlastitvi. Občina ima tudi pravico zahtevati povrnitev vseh stroškov za popravo trotoarjev od prizadetih posestnikov, kar je v zakonu novo, za napravo novih ali razširitev obstoječih komunikacij — tudi napravo tlaka — ter za odkup potrebnega zemljišča lahko občina zahteva povračilo stroškov do polovice, če je ulica lokalnega značaja, in manj, če je tranzitnega. Tudi to je v zakonu novo. Končno ima občina pravico zahtevati povrnitev stroškov za takse za uporabo m vzdrževanje vodovoda in kanalizacije (kanalska pristojbina, vodarina). Če se hoče občina okoristiti z vsemi navedenimi pravicami in ugodnostmi, ki jih naši dosedanji stavbni redi ne poznajo, mora izdelati regulačni načrt (za naše kraje, kjer imamo katastrske mape, je rok 6 let), dalje uredbo o njega izvršitvi, to je nekakšen komentar in opis, ter končno gradbeni pravilnik, ki je pravzaprav v glavnem dosedanji stavbni red. Ta pravilnik mora biti napravljen v roku 2 let. Da se regulaciia lahko oživotvori in ne ostane samo aa papirju, predvideva novi gradbeni zakon poseben fond za izvajanje regulacije. Ob zaključku lista lepo uspeli kongres še traja. Blejski šahovski turnir Bled, 7. septembra. V 11. kolu blejskega šahovskega turnirja sta Niemcović in dr. Vidmar remizirala. Bogoljubov je porazil Stoltza, Aljehin pa Maroczvja. Partija dr. Astaloš - Pire ie bila prekinjena. Flohr ie porazil Tartakowerja, Kashdan Koštica in Colle Spielmanna. Nedeljsk'i turnir je pokazal prodiranje mladih mojstrov. Danes se je pričelo 12. kolo. Dopoldne sta že remizirala Spielmann in dr. Aljehin po nezanimivi igri. Kostič igra proti Maro-czvju in je za malenkost boljši. Partija Stoltz - Kashdan ie precej izenačena. Zanimiva je borba dr. TartaVower - Bogoljubov. Tartakower ima napad, ker je žrtvoval za dve lahki figuri stokia in dva kmeta Dr. Astaloš stoji nekoliko boljše napram Flohru, ki se na dobro brani. V partiji dr. Vidmar - Pire ima Vidmar kmeta več, toda Pire ima prorišance. ker ima dva tekača. Golte igra napram Nicmcoviču, 'si si je pa ustvaril znatno boljšo pozicijo in najbrže partijo dobil. Avto med gledalci Milan, 7. septembra. Pri včerajšnjih avtomobilskih dirkah v Milanu se je pripetila huda nesreča. Avto znamke Alfa Romeo se je zaletel med gledalce. Voznik je ostal nepoškodovan, d očim so bili med gledalci trije ubiti, štirje smrtno nevarno in 18 lažje ranjenih. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2279.30 — 2286.14. Bruselj 787.71 — 790.07, Curih 1103.25 — 1106.55, Dunaj 795.43 — 797.83, London 274.90 — 275.72. Newyork 5645.87—5662.87, Pariz 221.83 — 222.49, Praga 167.58 — 168.08, Trst 295.85 — 296.75. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.04, Pariz 20.11, London 24.92, Newyork 512.87, Bruselj 71.40, Milan 26.82, Madrid 45.50, Amsterdam 206.60, Berlin 121.45, Dunaj 72.10, Sofija S.71, Praga 15.19, Varšava 57.40, Bukarešta 3.05 in pol,------- >S L O V ENSKT- NAR O J> -Fi-ntn£>i5a dela. Renovirana mestna hiša Pod roko našega velikega umetnika Mateja Sternena je zopet oživelo delo njegovega slavnega prednika zato pa moramo biti hvaležni mestnemu načelstvu, ki je sklenil odkriti prvotno lepo lice oskrunjene častitljive mestne hiše. Torej z največjim taktom do prvotnega dela se je lotil Vlado Mušič delikatne in silno odgovorne naloge. Ne bomo opisovali težav, temveč samo konstatiramo, da je to vsestransko težko in veliko nalogo rešil odlično in sebi v največjo čast. Arhitekt Vlado Mušič je umetnik, vreden mojstrskega naslova. Tudi njemu hvala in priznanje! Mojstra Matej Sternen in Vlado Mušič sta nam takorekoč iz ruševin izluščila krasotno novo palačo. Malo dvorišče je Mušič ponižal, da je v enaki višini kot veža. kjer sta bili prej dve stopnici, sedaj je pa velik enoten prostor, razdeljen po sredini z vrsto stebrov, ki sega tia do druge stene pod gradom. Po sredini gre veža do dvorišča, na desni takoj za vrati je or^cei srloboka in široka niša z gotsko ploščo grbov na zidu, takoj za njo se pa snen jp jo stopnice v prvo nadstropje v dveh kolenih. Za pričetkom stopnic je plitka niša, od veže pa to intimno nišo ločita dva ozka loka ki ju na sredi nosi steber. Za to nišo je mala sobica za portiria z oknom na dvorišče. Z Mestnega trga je prostor razsvetljen z dvema oknoma levo in desno od glavnih vrat, pod njima pa na vsaki strani stoji po en top. Ostala svetloba prihaja z dvorišča, deloma pa tudi čez stopnišče iz prvega nadstropja. Krasen prostor je stebrišče na levi strani veže, ki na njegovem koncu visi na steni stari dvoglavi orel z mono-gramom cesarja Karla VI. na prsih. Orel je do prevrata visel na pročelju magistrata. Razen tega stoji ob steni nekaj skrinj, ki so pa menda najslabše, kar jih ima v zalogi naš muzej. Občina bo gotovo preskrbela lepše in boljše ohranjene skrinje. Med stebre je postavil ravnatelj mestnih vrtov krasne fenikse ter druge dekorativne zelene rastline, ki jih je dekorativno razvrstil tudi ob vsem zidu stebrišča te" po dvorišču in po vsej stavbi sploh. Stebrišče je namenjeno za muzej in na zadnji strani dvorišča bo za stebri stal najbrže Herkulesov kip, ki je nekdaj krasil vodnjak na šentjakobskem trgu tam. kjer sedaj stoji dekliška šola. Mogoče je pa tudi, da ta lepi kip postavijo na sredo dvorišča, Če mestni očetje ne uslišijo želja umetnikov, da bi pri Dolinarju naročili nov vodnjak z dekorativnim bronastim zmajem iz mestnega grba. Ves aranžma prav srečno izpopoljuje-jo štirje topovi, ki nosijo letnico 1811 oziroma 1312 in napis, da jih je vlila kraljeva livarna v Paviji. Na vseh štirih je vlit tudi kranjski grb in vrezano geslo: ;>Guai a chi la tochera — gorje, kogar bo zadelo«. Naj velja ta opomin na veke! Vse stopnišče je poslikano s svetlo zelenkasto-sivo barvo, stropi in notranji deli obokov so pa popolnoma beli. A mala niša je te-rakotne barve, kakor je rdeče tudi stopnišče in prvo nadstropje. S terakotno barvo niše se prav lepo strinjati dve tja postavljeni skrinji. Dvorišče je tlakovano s štirioglatimi ploščami iz kraškega kamna, pod stebriščem so pa pasovi iz brus-nika, plošče med njimi pa iz peščenca iz Črne vasi pri Radovljici. Rahlo se menjajoča bela in nežno zelenkasta barva tlaka se izvrstno zliva z barvami 16. temnih stebrov iz podpeškega kamna svetlih sten in belega stropa ter s temno luženo hra-stovino balustrade stopnišča, ki iz njega v pritličje odseva nežni rdečkasti žar te-rakotne barve. Vso to mehko harmonijo poživlja zelenje in živo rdeča preproga, ki se vije od pritličja do drugega nadstropja je znamenito Robino delo, čudo-zidanima stebroma na pričetku stopnišča stoji prekrasni bronasti Dolinarjev sveti Krištof, ki naj tu tudi ostane. Po hrastovih stopnicah s parketnimi podesti pridemo mimo okna, ki odpira pogled na dvorišče v prvo nadstropje, ki ima tlak iz rumenkastih in modrikasto sivih kvarcitnih plošč. Vsi stebri so svetlo polirani, stene terakotno rdeče, strop pa bel, a na njem so skoraj skrite komaj vidne bele kroglioe električnih žarnic. Zid balustrade je pokrit s poliranim! ploščami črnega belgijskega granita, ki je pa prav za prav mramor. Glavni okras tega nadstropja je znamenito Robovo delo, čudovito karakterističen in dekorativen portret cesarja Karla VI. Poleg njega je nad stopnicami, ki vodijo k županovim sobam v drugi hiši, vzidan kamenit ljubljanski grb. Novi dostop do županovih sob z balu-strado in obokanimi vrati je iz temno lu-ženega hrastovega lesa in je zelo posrečen ter tudi praktičen nov dodatek k stari hiši. Prav tako temna so tudi vrata s podboji iz podpeškega kamna, ki vodijo v veliko dvorano. Enake podboje imajo pa tudi druga vrata. Kakor spodaj je gosposka harmonija barv tudi tu poživljena z rdečo preprogo, ki s stopniSča vodi v dvorano in po stopnicah dostopa k županovim sobam. Zelo slikovit in živahen je od tu pogled na stopnišče v drugo nadstropje, ki ima stene poslikane z mehko zlatorjavo barvo, popolnoma bele diskretno kaseti rane strope, vlak pa je enak' kakor v prvem nadstropju. Stebri v tem nadstropju na srečo niso polirani, ker so bili porabni 3e stari. Nov v tem nadstropju je le lep dohod na galerijo dvorane, ki je lesen ta prav tako temno hižen. kakor ves les v poslopju. Barve lesa. kamna, sten vseh tren nadstropij ter belih stropov in zele- nja ustvarjajo harmonijo, ki se popolnoma sklada s častjo starodavne mestne hiše. Najlepši v mestni hiši so pa sgrafiti na dvorišču. Med oboki pritličja so grbi mesta Ljubljane, dežele Kranjske ta pa dvoglavi orel, ki pa ni črn kakor avstrijski, ker ga je že umetnik v pričetku XVIII. stoletja napravil belega, kakršen je ponosni beli orel, ki varuje Jugoslavijo. Balustrada nad oboki je okrašena s stiliziranim! enorogi in bogatimi ornamenti. Med prvim in drugim nadstropjem krase zid idealizirane glave v medaljonih. ki so okrog njih polži, zmaji, elegantni žerjavi s kačami v kljunih ter leteča in mirno sedeča sova, le v oglu je ohranjen še od prvotnih sgrafitov pitoresken favn. Zgoraj zaključuje ornamentiko ornamen-talen friz s puti. ki trobijo na rogove, ves pas med njimi je pa izpolnjen z ornamentiko. Nad frizom so v sgrafitu naznačeni kamni zidu, pa tudi vsi nadzidki in notranje strani spodnjih obokov so sgra-fitno kasetirani. Ob robu tega čudovitega dela, kjer prej ni bilo sgrafitov, je medaljon z napisom: Sgrafitni okras po prvotnem obnovil 1. MCMXXXI. M. Sternen. Podrobnejšega opisa ni treba, saj bo oživljena lepota mestne hiše privabila vse domačine in tudi vse tujce, ki pridejo v Ljubljano. A. G. Sternen je na stenah arkaue mestne hise na dvorišču našel male ostanke sgrafitov. Sgrafito je redka mlado renesančna tehnika, ki so jo mojstri tudi v visoki renesansi in pozneje uporabljali le po redko zaradi njene težkoče. Beseda agrafito ne prihaja od grafita, temveč od italijanske besede sgrafiare, ki pomeni praskati. Umetnik namreč omeče zid najprej s plastjo črnega ali sploh temnega finega ometa, to črno podlago pa prevleče s tanko piastjo belega ali sploh svetlega ometa. Na ta svetli mokri omet umetnik nariše konture risbe, ki naj ostanejo bele, vse ostalo okrog omamentov figur pa spraska ter odstrani ves beli omet, da beli ornamenti in bele figure leže na črnem ozadju. Prav tako izpraska v obrazih tudi vse oči, usta in detajle v ornamentih, ki jih rabi, da so te črte črne. Iz redkih ostankov prvotnih sgrafitov iz početka 18. stoletja je Sternen zrekcm-struiral in iz posameznih detajlov izpopolnil celotno kompozicijo bogate ornamentike. Delo je bilo sila mučno in je zahtevalo največjo pazljivost, najnatančnejše poznanje stare ornamentike nadčloveško pridnost, ki bi pa vse skupaj ne pomagalo, če bi Matej Sternen ne bil tudi velik umetnik, ki je s svojo močjo bil v stanu, da je pod njegovimi rokami zopet oživelo že propadlo delo velikega njegovega prednika, ki mu imena ne poznamo. Matej Sternen je umetnik, ki mu Ljubljana mora biti hvaležna za najlepšo svojo znamenitost, dokler bo stala mestna hiša. Arhitekt ing. Vlado Mušič je že 8 let v službi mestne občine in je zgradil med drugim tudi ogromno mestno stanovanj« sko hišo na Poljanah. Razen tega poslopja, ki so z njim prav tako zadovoljni mestni očetje, kakor stanovalci, so pa po njegovih načrtih zidane vzorne moderne stavbe kakor Kalinova vila v Kumanov-ski ulici, Miklavčeva na Mirju, Prosvetni dom v Novem mestu, njegov lastni dom za Bežigradom in mnogo drugih. Z največjim taktom in spoštovanjem graditelja mestne hiše domačina Mačka, se je Vlado Mušič lotil težke naloge izluščiti iz prezidav in prrzidav prvotno umetnino. Naša mestna hiša je bila tako zapuščena, da jo po prenovitvi ne bo nik-do več mogel spoznati. V pritličju so bili stebri tako zazidani, da jih sploh ni bilo več videti. V malih, temnih shrambah so bile primitivne ječe, pozneje pa shrambe za metle in drugo staro šaro. Sploh pritličje mestne hiše je bilo najnesnažnejše gnezdo podgan m mrčesa. Tudi Marlfeor noče zaostajati Izredno zanimiva in poučna razstava našega severnega stebra — Bogati sadovi dela marljivih rok Ljubljana, 7. septembra. Maribor je naš steber na severu, metropola našega severnega dela ožje domovine, njegov center, kjer se koncentrira in zrcali vse njegovo življenje, ki je v marsičem precej različno od življenja ožjega ljubljanskega območja. Predolgo nas je ločila Sava v Štajerce in Kranjce ter so še vedno med nami posebni odnošaji. Zato moramo s tem večjim veseljem pozdraviti Maribor na razstavi mest. Ljubljana mora hočeš nočeš nemo priznati, da Maribor ni zgolj provincijalno mesto. Seveda je mariborski paviljon na vele-semu mnogo manjši kot ljubljanski, vendar se pa tudi Mariborčani niso dali kar tako odpraviti. Dodelili so jim paviljon O, morali so jim pa še prepustiti pristrešek pri paviljonu M ob strani in pri N v ozadju. Mariborčani so svojo razstavo dobro založili, četudi so s prevozom razstavnega gradiva težave ,saj je Maribor od vseh mest, ki so zdaj na razstavi v Ljubljani, od nje najbolj oddaljen. Prvi vtis Nikar ne mislite, da bomo kar tako mimogrede opravili z mariborsko razstavo. Paviljon je res majhen ter ga mnogi celo prezro, opazijo ga le, ako gredo tik mimo njega. Ko pa vstopiš vanj, se ti zdi, da si v muzeju, toliko zanimivosti je. kamor pogledaš, vlada pa tudi povsod najlepši red ter se očituje smotrenost in okus. Sredi prostora obkrožajo v četverokotu vitrine — z neštetimi dragocenimi rokopisi naših slavnih mož, zgodovinskimi knjigami in drugimi zgodovinskimi raritetami — velik model Mariborskega otoka s kopališčem, pred tem modelom, takoj pri vhodu je pa nekoliko manjši model kopališča s projektirano veliko elektrarno, ki jo nameravajo zgraditi pri otoku v doglednem času. Ob stenah so okrog in okrog vitrine, na desni je v njih razstavljeno na kupe oklicev, razglasov, letakov in drugih spominov iz burnih prevratnih dni, ki so bili v Mariboru še posebno viharni. To je del najznamenitejše mariborske zgodovine, v katero je posegel tako krepko general Maister, čigar oprsje dominira nad temi konkretnimi dokazi njegovega velikega dela. Tisk Na levi je razstava slovenskega tiska zadnjih sedemdeset let, vrste se v dolgi vrsti časniki, časopisi, listi in lističi, ki so vsi izšli v Mariboru, da se čudiš ter strmiš, toliko jih je. Prvi v tej častni vrsti je 2»Slovenski Gospodare, ki je zagledal prvič beli dan 16. I. 1867, takoj za petami mu pa sledi naš >Narod«, ki je prvič povzdignil svoj glas 2. aprila 1868. Drugih listov je preveč, da bi vse naštevali. Kulturno življenje Maribora Vse stene so pokrite z zgeniovinskimi slikami, tabelami, diagrami, legopisi, z izredno lepimi fotografijami in drugim materijalom. Nehote začneš občudovati Mariborčane, saj dokazuje njih razstava, da je sad dolgotrajnega napornega dela in študija, ko pa proučiš razstavljeni materijal, ki je tako zgovoren, lahko umljiv in smotreno urejen, se tudi prepričaš, da je Maribor napredujoče mesto, polno življenjskih sil ter zdravja, da ima bodočnost in lepo preteklost ter je na najlepši poti še k lepšemu proč vi tu. Kako močno je bilo slovensko kulturno življenje v Mariboru v drugi polovici preteklega stoletja, nam dokazuje poleg omenjenega časopisja in neštetih knjig izišlih v Mariboru tudi močno društveno življenje. Maribor je metropola štajerskih Slovencev in središče njih kulturnega udejstvovanja, tu je bila 1. 1861. ustanovljena Narodna čitalnica, ki je bila prava trdnjava slovenstva. Histrorijat Narodne čitalnice ter mnogo rokopisov nadih najznamenitejših kulturnih delavcev preteklega stoletja (vsebina teh rokopisov se nanaša na naše takratno kulturno življenje), vse to lahko proučimo na tej razstavi; rokopisi Stanka Vraza, dr. Tumerja, dr. Vošnjaka, Davorina Trstenjaka, dr. Murka »Aškerca, Miklošiča, Pleteršnika ta še neštetih drugih so lepo razloženi, da jih lahko vsak prečita po kronološkem redu. Zgodovina mesta Med polit i Čno-zgodo vinskim gradivom izza prevrata so tudi fotografije članov Narodnega sveta za štajersko v Mariboru s predsednikom dr. Ve rs t o vš kom, razglas Narodnega sveta na ljudstvo z navodili, kako se naj ravna, da se preprečijo nemiri in nered. Cela vrsta je Maistrovih oklicev, iz katerih lahko vidimo, da se je bila za Mari* bor huda bitka. Maister je prejemal vedno grozilna pisma, izgredi so bili nekaj vsakdanjega in je moral biti končno razpuščen 3>Schutzwehr« ter je jamčilo 21 uglednih meščanov-talcev za red in mir. Izmed mnogih zgodovinskih slik, ki pred-očujejo Maribor, je naznamenitejša iz leta 1680. Mesto je bilo zgrajeno seveda samo na levem bregu Drave ter obzidano od treh strani, od juga ga je pa itak ščitila reka. Bilo je pa tudi zvezano z levim bregom z lesenim mostom, ki je bil bržkone na istem kraju kot je sedanji most. Med slikami najdemo tudi legopise starega Maribora, poučen je pa zlasti kataster arheoloških izkopavanj na Pošteli, hallstatt-skih okopov na Pečnikovem bregu. Razstavljen je tudi odlitek hallstattske terrakotne kozice, ki je kar pokrita z lepimi ornamenti. Mariborsko olepševalno društvo je razstavilo med drugimi slikami lep akvarelni si-tuačni načrt, ki ga je izdelal arh. M. Czei-ke. Na njem vidimo, da ima Maribor mnogo lepih nasadov in parkov ter da Mariborčani cenijo zelenje mnogo bolj kot mi. Prosvetno delo Na prosvetnem področju se je Maribor tudi lepo izkazal. Maribor sicer nima univerze, ima pa ljudsko univerzo, ki jo pogreša Ljubljana. Ljudska univerza prireja strokovne tečaje, predavanja in koncerte. Najživahnejše je bilo njeno delovanje v sezoni 1927 28, ko je priredila 120 strokovnih tečajev in 80 predavanj. Največ obiskovalcev je pa bilo v sezoni 1925/26 — 11.000. Prva leta njenega delovanja je bilo le po nekaj tisoč obiskovalcev, zdaj jih je pa povprečno po 9000 v eni sezoni. Druga karta prikazuje glasbeno življenje v Mariboru v koncertnih sezonah od 1918/19 do 1930 31 ter vidimo, da so koncertne prireditve zelo pogoste. Največ je bilo n. pr. v sezoni 1926/27 komornih koncertov — 16. Tudi obisk gledaliških predstav je razviden s posebne karte. Vidimo, da obisk nekoliko pada zadnja leta, vendar pa ne tako hudo kot sc navadno toži o glediliški krizi. Največ obiskovalcev je imelo gledališče pri dramskih predstavah v sezoni 1922/23, 34 tisoč, v sezoni 1930/31 pa 25.000. Pripomniti je treba, da se skoraj vse mariborsko statistično gradivo nanaša tudi na letošnje leto, ne da bi bilo zaključeno že z 1. 1930. kot pri nekaterih drugih razstavah. V paviljonu O so še v ozadju trije manjši prostori, ki so tudi zelo smotreno izrabljeni. Tu je največ modelov, kart, statističnega gradiva. Gradbeno gibanje Sredi največjega prostora je velik relief Maribora z okolico, zelo natančno izdelan s točno označenimi situačnimi, terenskimi prilikami ta seveda z vsemi cestami, saj ne manjka niti hiš. Zemljišča so prikazana povsem naravno, kakršna so, njive, travniki, parki, trgi, ceste, gozdovi, itd., vse v naravnih barvah. Po tem modelu, kot tudi po nekaterih kartah, vidimo, da se Maribor najbolj razvija na desnem bregu, ki bo kmalu popolno ravnotežje levemu. Oba bregova sta premalo zvezana med seboj, saj ju veže le en, edini most, ki je uporaben tudi za vozni promet. Poleg tega je še višje en most pri Koroškem kolodvoru in en železniški most. Nekoliko uporabljajo za tovorni promet med Pobrežjem in Mariborom brod, ki pa seveda ne more nadomestiti potrebnega mostu. Premostiti Dravo seveda ni tako lahko kot Ljubljanico, zato tudi Maribor tako dolgo ne dobi novega mostu. Baje ga bo pa kmalu dobil, kar je nujno. Gradbeno gibanje je tudi v Mariboru precej živahno. Diagram nam kaže, da je bilo po vojni zgrajenih industrijskih in obrtnih zgradb 1. 1929. 35, stanovanjskih hiš pa 1. 1928 192 s 325 stanovanji. Karta, ki predočuje porast prebivalstva in hiš od leta 1450. do letos pa pravi, da je bilo leta 1450. v Mariboru, ki je bil tedaj utrdba, 1030 prebivalcev in 185 hiš, 1. 1847. ko je mesto dobilo železnico ter postalo železni-čarsko, je bilo 246 hiš ta 3424 prebivalcev, 1. 1900. je postal Maribor industrijsko mesto ter je štel 1052 hiš in 24.601 prebivalca, do-čim ima zdaj 2764 hiš ta 33.921 prebivalcev. Tudi mariborska občina nič ne zaostaja za ljubljansko, kar se tiče gradbene akcije. Od 1. 1918/30 je zgradila skupno 179 stanovanjskih hiš za 29,615.396 Din s 153 enosob-nimi in z 223 dvosobnimi stanovanji. V nekem pogledu nas je celo Maribor prekosil, saj je ustanovil vzorno delavsko kolonijo z lepimi stanovanji, ki jim pripa- dajo tudi vrtovi, stanovanj je 148. Delavci so dobili cenena stanovanja, kakršnih primanjkuje baš v Ljubljani, in. ko poteče rok, ko so hiše izplačane z najemninami, preidejo v last delavcev. Socialno skrbstvo in proračun Dočim je ljubljanska občina izdala za socialno skrbstvo v 1. 1918/30 skupno 30 milijonov 824.904 Din, je izdala mariborska do letos 18,179.570 Din. Mariborska občina vzdržuje tudi vzoren mladinski dom, kakršnega Ljubljana tudi zelo pogreša. Proračun mariborske mestne občine je znašal letos okrog 18,500.000 Din (ljubljanske redne letne potrebščine so pa znašale lani 51 milijonov), kar ni mnogo, saj ima Maribor, kot rečeno, 33.921 prebivalcev. Druge zanimivosti Priznati je treba, da Maribor v nekaterih pogledih poseka Ljubljano. Tako imajo v Mariboru na Aleksandrovi cesti tudi moderno podzemno stranišče, čigar model je tudi razstavljen na razstavi. Sploh je Maribor, kar se tiče higijene, na prvem mestu, čeprav nima kanalizacije za fekalije, nego samo za odtok cestne vode. Fekalije odvažajo iz mesta z modernim eksplozijskim tekalnim avtomobilom in ne s smrdečimi če-bri kot v nekaterih naših nekanaliziranih mestnih delih. Kanalskih cevi za cestno kanalizacijo pa ni v Mariboru niti mnogo manj kot vseh kanalskih cevi v Ljubljani in sicer 36.296 metrov, dočim jih je bilo v Ljubljani do lani 51,346 m. Poleg mnogih drugih kart vidimo tudi pregled dnevnega voznega prometa v tonah na najvažnejših cestah in na mostu. čez most prepeljejo na dan 4.273 ton tovorov, po Aleksandrovi cesti pa 1938.97 ton. Najbolj trpi torej most, med cestami pa Aleksandrova cesta. Na mostu je najživahnej-ši promet med 11. in 15. uro. Za škropljenje cest ima Maribor dva Kruppova škropilnika, ki sta uporabna tudi za črpanje vode za gašenje požarov, za čiščenje snega, pa tudi za prevažanje gramoza. Kart, diagramov, slik, pa še ni konca ne kraja, marsikaj moramo izpustiti, saj nas še čakata dva dela razstave. Mimogrede opazimo v večjem prostoru paviljona še krasne izdelke ruške steklarne in dve fini, zelo stari porcelanasti majoliki, ena nosi letnico 1863. Tu je še tudi nekaj lepih ročnih del mariborskega ženskega društva. Gasitervo , avtobusni promet tn eJeJrtrika Pod pristreškom paviljona N razstavlja Prostovoljno gasilno ta reševalno društvo svojo moderno opremo, zlasti je zanimiv aparat Drftger Puchmotor za oživljanje zadušenih, ki oživi sigurno vsakega utopljenca ali zadušenca, če je še sploh kaj upanja. Tu je tudi prikazan v posebnem oddelku mariborski avtobusni promet ta tu ima svojo razstavo mestni vodovod. Mimogrede opazimo, da je porabil Maribor v 29 letih 26,100.843 m* vode, lam pa 1,418.454 m3. Hiš nih vodovodnih priklopov je bilo lani vseh 1884. Pod pristreškom paviljona M je razstava mariborskega Mestnega električnega podjetja, ki prejema tok s Fale ter ga potem oddaja strankam transformiranega, dalje Splošna stavbna družba Maribor-Tez-no (tovarna vijakov), mariborsko tržno nadzorstvo in SUD. Maribor porabi izredno mnogo električnega toka, največ zaradi številnih tovarn. Lani ga je porabil 10,510.000 KW ur. Motorjev je bilo lani priklopljenih na električno omrežje 1784 (skupno 6800 Ks), žarnic 59.241, cestnih svetiljk pa 648. Mnogo toka se pa porabi tudi v gospodinjstvu n. pr. za 2493 kuhalnikov ta 2498 likalnikov. Električne energije se poslužuje Maribor mnogo bolj kot Ljubljana. Pred paviljonom O je razstavljen tudi originalni prleški klopotec, ki tudi zasluži, da ga vsaj omenimo, vsega pa seveda ne moremo opisati, kar je vseeno Mariborčanom v čast. Četrtek, 10. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Operetni večer: Pojeta gdč. Zupanova in g. Jelačin s spremijevanjem salonskega kvinteta; 21: Prenos plesne glasbe Erich Hersejevega jazz-orkestra iz Park hotela Kazino na Bledu; 22: Nadaljevanje operetnega večera. Sodelujejo: gdč. Zupanova, g. Jelačin in salonski kvintet; 22.30: čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Petek, 11. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, dnevne vesti, napoved programa za na-19.30: Vegetarijanska prehrana, gdč. Hume-kova; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.15: Večer opernih arij, poje g. Marčec, tenorist ljubljanske opere; 21: Salonski kvintet; 22: aCs, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 12. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20: Prenos opere iRigoletto« iz Beograda; 23: Poročila, napoved programa za naslednji dan. Vprašanje vesti. Sodnik: Ali ste bili v kritičnem trenutku gospodar nad samim seboj? Obtoženec: Ne, gospod sodnik, imel sem ženo s seboa. Stev. 202 SLOVENSKI NAROD«, dne 7. septembra 1931. Stran 3 Vse je šlo v najlepšem redu Požrtvovalno hi naporno delo naših železničarjev — Policija je vzorno skrbela za red Odkrili smo spomenik našemu Osvoboditelju Mogočna vsenarodna svečanost ob odkriti« spomenika kralju Petru v Ljubljani Ljubljana, 7. septembra. Minula sta dva dneva, ki sta bila lepša, kakor smo pričakovali. Ostala bosta v spominu vseh. ki so bili v Ljubljani, še bolj se jih bodo pa morda spominjali oni. ki so ju zamudili in ostali doma. Ti komodni ljudje so sedaj nevoščljivi udeležencem proslave najbolj zato, ker ni bilo tako, kakor so pričakovali. Mnogo besedi je bilo prej proti spomeniku kralju Petru in proti njegovemu prostoru. Nalašč smo hodili včeraj po proslavi in seveda tudi med njo po slavnostnem prostoru in obšli vso Ljubljano, kijer se je zbiralo največ ljudi, pa smo se prepričali, da so se prejšnji zabavljači tzpreobrnili in po odkritju spomenika prav •kesano, zato pa tembolj navdušeno hvalili. Celo taki so bili med njimi, ki so poskušali organizirati protest proti prostoru, sedaj so pa moral: priznati, da o takih stvareh v resnici nimajo pojma, čeprav so ▼ drugih strokovnjaki in splošno ugledni ljudje. Če jih je ta blamaža izučila, ne vemo, ker je zabavljanje Ljubljanskemu malo-meŠčanu prirojeno. Čeprav je tak špisar redno globoko preverjen, da je v vseh zadevah prvovrsten in odločujoč strokovnjak. V soboto se je jela Ljubljana polniti. Pri tem ne mislhno na našo inteligenco rn odličnike, ki ob takih prilikah radi stoje po gosposko ob strani, pač pa na naval preprostega ljudstva z vseh strani Slovenije. Neprestano so v soboto dopoldne povpraševale na rotovžu belokranjske ženice, kije so stanovanja, in iskali štajerski možje, kje se potrjujejo legitimacije. S cekarji in punkelci so postajali pred mestno hišo, nervozni, ker so čakali dogodka, ki si ga nfso mogli predočiti. Rasssvetljava je bila veličastna in vso pohvalo zaslužijo njeni aranžerji. Siki o posrečen je bil niz žarnic, ki je v isti višini obkrožal Marijin trg in hiše na oni strani Ljubljanice v celoto. Justična palača je žela splošno pohvalo, saj je bilo storjenega več, kakor je bilo naročenega ali zahtevanega. Enako so pa presenetila v nasprotnem smislu rudi nekatera druga javna poslopja, ki bi jth nikdar ne bilo, če bi ne bflo kralja Petra. Aleksandrova cesta je bila sijajna. Batcljada sama je bila veličastna, najbolj pa zato, ker smo v sprevodu opazili radi preproste ženice z dežele z oprt-nflri na hrbtih. Prav pobožno so korakale rn občudovale bajno ra-zsvetljavo. da se frrn je zdelo kakor otrokom prvič pri pol-nočnici. Z večine je bilo to naše ljudstvo tam od severne ali zapadne meje. Zakaj omi prav dobro čutijo in vsak dan doživljajo, kaj je Slovencem Jugoslavija. Vsi tam ob men svojo dornovino v resnici I j u-brjo in jo spoštujejo, ker jo cenijo iz svo-ie vsakdanje i-zkusnje. Dobro vedo. da jih Jugoslavija brani. In kakor otroci se zaneso ki zaupajo vanjo. Prelepo je bil oba dneva aranžiran Mestni trg z bližnjo okolico. Mestni arhitekt Spmčič je pokazal, da je staro Ljubljano mogoče okrasiti tudi po modernih principih v skladno in efektno enoto. Njemu se je pa kot režiser pridružil direktor Saplja, ki je po direktivah m v sporazumu z odborom za postavitev spomenika v tesnem kontaktu s članom odbora Ahčrnom vodil posameznike in množice sigurno in brez »mede na vrvici. Načrt njegov je bil premišljen do najmanjše podrobnost! in je rodi do najmanjše podrobnosti uspel. Pisani šopek narodnih noš okrog Robbinega vodnjaka je bil težišče in žarišče vse velike dekorativne slike, obenem pa žarišče vseh simbolov proslave. Narodnih noš za skupino okrog Robbo-■vega vodnjaka ni aranžiral arhitekt ali etnograf, tore.: strokvnjak, temveč naš šentjakobski trgovec Jože Bergant. Po figurah kakor po pravilnosti noš je skupina presegala vse dosedanje. In njena slikovita pestrost je neusiljivo prišla do največje veljave, Najgtobji vtis na ogromne množice je pa napravili a naša narodna vojska. Kamor si prišel, povsod so govorili o njej in se navduševali za njo. Deželo je predvsem reprezentiralo gasilstvo. V sprevodu je bilo 4500 mož iz vseh krajev Slovenije. Ta garda narodne zavednosti je najmočnejši državotvorni element, ker se rekrutira iz srednjih m nižjih slojev. Starčki so bili med gasrlci in todi mnogo mladine, pa vsi so se enako potrudili, da bi nastopili črm lepše. AH je pa kdo tudi izračunal, koliko so ti mali ljudje žrtvovali za proslavo? Njim največja zahvafa. Marsfkdo se je čudil, ker je pričakoval večje število Sokolov. Pri tem pa ni porms-rTL da je danes v Sokolu z malimi izjemami skoraj vse. Le malo kdo je pa tudi računal, da so bile tudi vse ostale ljudske množice in organizacije društvena in mestna zastopstva po veliki večini sokolska. Mnogo simpatij so vzbujale tud; skavtske organizacije, ker so se Ijndie prepričali, da to ni le igrača, temveč prav globoko pramsTjena ki rudi dobra vzgoja mladine. Posebno pozornost ie vzbudila nn-iforma kostanjeviške meščanske garde, ki so jo s ponosom nosili skoraj sami sta- rejši možje. V teh uniformah je 'izražen;; velika luihezen do svniejra roistneira kri-ja in ljubezen do svojega gnezda je tudi 'jubezen do domovine. Kakor čortk: na njih kapah žari vedno nlamenček za domovino v n i i h srcih, tudi če so najbolj črni dnevi in naitrše skrbi. Posebej pa moramo še pohvaliti našo ženo. Da jih ni pripeljala sama radovednost ali pa nečimernost na slavnost. so dokazale s svojim sodelovanjem na vseh koncih in krajih. Prav žene- z dežele, ki so drugače mirne in le za dom vnete ter se nerade pojavljajo v javnosti, so bile slavnost najbolj vesele. Čeprav so žrtvovale v teh težkih Časih mnogo prihrankov, vendar so vesele izjavile, da je še vse premalo za vse. kar so lepega doživele. Prirediteljem moramo čestitati prav zato. ker so znali vse nastope aranžirati tako. da preprosto ljudstvo ni bilo nikjer zapostavljeno. Poleg župana Maribora. Celja :n Kranja ter poleg ministrov in generalov so stali zastopniki občin najmanjših vasic, čeprav niso imeli c.lindrov in celo ne kravat. Skoraj v zadregi so bili. ko so se sosedje med seboj opozarjali na njih redove, da, tudi na teh skromnih prsih se poda sv. Sava. Kakor vedno, so se pa postavili Primorci. Prvi so bili s svojimi spominov polnimi, s starimi zastavami na razstavah, kamor so prišli z i-zrazitimi prapori kljub največji plohi. Tudi pred univerzo, kjer so gorele sveče med rožami, je bilo ves čas polno ljudi. Vsak je stopil tja, kakor ne zamudi v Vseh svetih na grob svoje matere. In vse tam okrog je bilo tako pobožno in tako presu-njeno, kakor na malem vaškem pokopališču, ko iz snega vzcveto lučke sirot. Vreme je pa pravi čudež. Vestno se ie Menda ni treba patetičnih fraz, ne visokih besed — čemu? Ljubljana buči; morda bi marsikoga to dejstvo zapeljalo, da bi zašel med poete in bi niti ne opravljal preveč nehvaležnega posla. Toda čemu bi jim hodili v zelje, samo prisluhnimo, kako Ljubljana buči. Kako in kaj je bilo včeraj, o tem so že govorile hvalevredne besede, nismo pa vseeno povedali vsega. Da je včeraj v Ljubljani deževalo, je kot pribito in da se je ob pravem času zjasnilo ter ni ploha preizkusila kranjskih marel, ko je bila za to najlepša prilika, je tudi znano, kvečjemu, če bi še povdarili. Ljubljana je torej postala kar čez noč velika in obenem premajhna. Prišlo je ljudstvo in množica govori. Govori pa tako: ljubljanske noči teh velikih dni so bele, pre-bele ,da so celo prekosile belo Ljubljano. Sicer je pa preskrbljeno za prenočišča le ljudje nočejo spati in ne iščejo prenočišč. Vso noč jih lahko opazuješ, kako se izpre-hajajo, kako tu in tam obstanejo pred šum-nimi gostoljubnimi hišami, se malo zamislijo, zmajejo z glavami in gredo naprej. Uživajo mestno lepoto, blaženost noči, ki spominja na Alahova nebesa s svojimi tisočerimi čarobnimi lučmi. Pa kaj Alahova nebesa! Avtomatične kranjske klobase so vendar več vredne. In so prišli ubogi in zapre-paŠČeni ljudje v takšen zaračan kraj ter so z nastežaj odprtimi ta z izbuljenimi očmi pričakovali Čudeža, ki je zapopaden pod skrivnostno besedo >avtomatično« — da bi jim namreč kranjske klobase pričele leteti v usta kar avtomatično. Tako so hodili ljudje — in še hodijo — od čudeža do čudeža dokler ne napoči dan. Seveda ponoči dežuje. Podnevi pa klesti povrh vsega še toča. Ljudje se za to ne zmenijo mnogo, kvečjemu ,da kdo pripomni: — Takšna je torej bela Ljubljana, še babje pšeno je belo! Podnevi pa, kot rečeno, Ljubljana buči, dočim ponoči samo šumi in, kar ni toliko vredno omembe, tu in tam neumorno trenirajo grla, vriskajo napol za šalo, napol za res, kajti nič lažjega kot to in dobro se je nekoliko priučiti, da znaš, če baš oble-češ narodno nošo. Zato so bile menda tudi narodne noše tako hripave. Torej podnevi, n. pr. včeraj na velesejmu. Prišlo je ljudstvo in silno se je čudilo velesejmu — namreč tolikšni množici ljudi. Neka ženica je dejala: — Nikdar ne bi verjela, da nas je toliko na svetu, saj Je še velesejem premajhen! Treba je pripomniti, da je v očeh ljudstva velesejem nekaj božansko gorostasue-ga. In tako so se ljudje morali končno čuditi sami sebi na—to velesejmu. Res bi bilo treba privleči vsaj 12 tueatov superlativov za lase, da bi z njimi povedali, kaj in kako je bik> včeraj z velesejmom, da kaj taksnega še ni bilo, kaj takšnega še nismo doživeli. Na velesejmu je bilo namreč včeraj toliko ljudi, da jih več sploh m moglo biti. Velesejem je bučal. BH Je morje množice — rečemo skozi poetične strune — morje pa ne zaradi ene same luže, ki je ob 16. grozila požreti kar ves velesejem. K sreči ljudje vode niso videli zaradi nepopisne gneče, saj so tvorili le eno homogeno telo — nekakšno jaro kaco, ki seveda ni mogla videti pod svoj trebim, čutil pa vode tnm ni nihče, saj moraš končno postati breaftuten; preveč veselja je bilo, kar vpliva prav tako kot — če je dovoljena grda primera — preobilna porcija batm. In človek tafl mora Utt brea- Jržalo programa, kakor najbolj discipliniran udeleženec počastitve velikega kralja. Nobena organizacija in nobena prireditev m' napravila na udeležence takega vtisa, kakor to pravljično pokorno in disci-plin;-rano vreme. Ljudstvo je videlo v vremenu prst božji. Zato je pa tudi čutilo na dnu srca, da dela prav. Prava slavnost se ie za množice, ki je k njim samo dežela prispevala nad 50.000 oseb, pričela šele po končanih oficijelnih svečanostih. Tedaj šele je zamrgolelo po cestah in ulicah. Mestni trg je bil pa do pozne noči ves poln občudovalcev brez izjeme za mojstrsko delo priznanega spomenika. Možaki so tipavali težkega žrebca in kot strokovnjaki ocenjevali njegovo vrednost in kapitalnost. Doli-nar ni imel natančnejših kritikov, kot so bili ti konjerejci. Njih priznanje je prav tako veljavno in tehtno, kakor sodbe umet-njakarjev. Prav ponosni so bili pa kmetje tudi zato. ker ie iz domačega kamna tako lepo izsekan sam kralj. Tudi velesejem je po slavnosti imel svoj največji praznik, saj tam še nikdar ni bilo takega navala kakor včeraj popoldne. Kakor nalašč je bila za to priliko prirejena razstava lepot naše zemlje in zgodovine naših mest. Ob pogledu na svojo posest so se množice navdušile in se navduševale pozno v noč, v Ljubljani ali pa 'aleč nekje doma, kjer udeleženci slavnosti kar niso mogli povedati, kako je bilo. O, tvarine za pripovedovanje so v Ljubljani zbrali za vse življenje Kljub ogromnemu navalu ni bilo oba dneva niti najmanjšega incidenta. Množice so bile mirne, ker so se zavedale dostojanstva praznika. Kaj bi govorili o uspehu. Vse ie slavnosti veselo in ponosno, da naš mali narod lahko priredi tako impozantne manifestacije. Uspeh ie in bo ostal vsestransko velik in trajen. Čuten, če pride v Ljubljano. Kajti v Ljubljani tolče ter klesti toča brez usmiljenja ter ji ni mar, če je človek brez zavetja pod nemilim nebom in celo na samem velesejmu. Kam bi pa naj tudi zbežal, ko so bili paviljoni tako zabasani, vsi pristreški zasedeni, da bi ne mogel med ljudi vtakniti niti si-vanke. Kdor je bil pod streho, je moral biti srečen in kdor ni bil, je moral biti zadovoljen. Toča je klestila, tolkla, sekala, da je po strehah huje bobnelo kot prej dopoldne na Gradu. Ljudje so končno ugotovili, da je priredil to parado gasilcem na Čast njihov patron, ker se je pač radoval nad tako številnimi varovanci. In kako je včeraj — in še danes! — cvetela pšenica! . . . Ljubljana je pač kar naenkrat obla godar jena z vsemi blagri. Ljudje so kupovali vse po vrsti, kar se jim je nudilo, da so še pokupili vsi krizo, ki nas je toliko časa davila. To je najskromnejši primer: ljudje so kar drli vedrit v Tivoliju pod streho tistega šepastega vrtiljaka, da je še bolj šepal kot navadno. (Namreč vrtiljak ^Morski valovi«, da ne bo neizbežne zamere!) In tako vedriti od enega do drugega vrtenja ter za enkrat plačati 2 Din, se pravi, da je pšenica šla tudi v klasje ne le, da je cvetela. Popoldne je ljudstvo romalo pred magistrat, kajti baš zaradi tega je prišlo v prvi vrsti v Ljubljano ter je rado čakalo tako dolgo kljub slabemu vremenu in vsemu. Kot okoli svete podobe so hodili, od vseh strani so si ogledali umetnino in tudi na tribuno je stopil vsak, da se bo lahko postavil doma, češ, na »dilah« sem bil, na takšnem imenitnem podu, kjer so sedeli največji gospodje! Spomenik je seveda tudi vsak potipal, česar jim ni nihče branil. Tako je bilo končno ustreženo tudi 'jud-stvu, kar ni brez pomena. Sploh pa je ljudstvu vsestransko ustreženo, česar gotovo ni treba posebej naglasa ti. Elija je vse obrnil tako, da je bilo prav i zanj i za nas. Tako je bilo omogočeno žvrgoleti 2>Gorenjskemu slavčku« na prostem v Tivoliju tako milo, da so ljudje v navdušenju poskušali trpežnost hlač na oliž-njih drevesih, kjer ni slučajno nihče pobiral vstopnine. Sicer pa itak ni bilo na terasi prostora. Saj veste, da nam je postala Ljubljana te dni na vsakem koraku za tri klaf-tre premajhna. Pomagamo si pa, kakor vemo in znamo. Oni večer je nekdo zlezel na Prešerna že tako visoko, da je držal muzo za noge, snoči se je pa mladina povzdignila Se višje — pred sama nebeška vrata — trojici k nogam, na spomeniku pred uršulin-sko cerkvijo. Snoči je bil namreč tam monstre koncert. Ljudi je bilo seveda mnogo in, kar je najbolj čudno, skoraj sami meščani, kar se je poznalo že po njihovi glasbeni izobrazbi, saj so ves 8aa med koncertom brusili podplate po Kongresnem trgu, kljub temu jih je pa nazadnje tako zazeblo, da je bilo več godbenikov kot poslušalcev. Prireditve Kraljevega tedna Danes ob 7.: »Slehernik. Jutri ob % S. Koncert 2400 pevcev. ob V2 5. »Gorenjski siavček«. ob 9. »Slehernik«. Vstopnic je dovolj na razpolago t pred-prodajL Od vsesokolskega zleta v Ljubljani naše mesto še ni videlo tako ogromnega prometa in navala zunanjih gostov kakor včeraj in v soboto. Prvi vlaki z gosti so prihajali ie v soboto popoldne, na kolodvoru, pred postajnim poslopjem, v vestibuhi samem in na peronu je vršalo kakor v panju, neprestano so se vsipale velike množice ude-lečencev odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljano. Železniška direkcija je mobilizirala vse svoje postajno, pomožno, tehnično, vlako-spremno in drugo osobje. V službo so morali tudi vsi oni, ki bi sicer imeli prost dan. Vsi železniški uslužbenci od prvega do zadnjega so v soboto in včeraj delali znatno nad normalo in je res samo njihova zasluga ter velika požrtvovalnost, da se je ves promet vršil v vzornem redu. da se ni pripetila niti najmanjša nezgoda in da so vlaki z malimi izjemami prihajali točno v Ljubljano ter tudi točno o>b določenem času odhajali. Kako ogromen je bil promet oba dni, je pač najbolje razvidno iz števila gostov, ki so prihajali z rednimi in izrednimi vlaki. Po približni cenitvi, se je že v soboto pripeljalo nad SOO0 ljudi, včeraj pa okrog 25.000. Trije posebni vlaki so prispeli z Dolenjskega, trije z Gorenjskega, pet iz štajerske, eden M Zagreba in Še eden iz Trbovelj. Vlaki raznih lokalnih prog so prispeli močno ojačeni. Železniško osobje je bilo že od 4. ure zjutraj neprestano na nogah. Prvi vlaki so začeli prihajati kmahi po 6. največji voizovni promet je bil pa med 7. in 9. uro, ko je prispelo 23 vlakov, med temi 9 rednih. Takrat se je pokazala vsa disciplina m tehnična izvežbanost naših železničarjev. Na pretesnem ljubljanskem kolodvoru je bilo pač težko dirigirati in pravikio usmerjati 23 vlakov v dveh urah. Toda vse je šlo v redu in brezhibno. Z vsakim vlakom se je pripeljalo od 800 do 1500 in celo do 2000 potnikov. Izredno dolg je bil vlak, ki je prispel ob 10.45 rz Maribora, imel je 33 vagonov, z nJim se je pripeljalo okrog 1200 potnikov. Še večji naval je bil pa na posebni tržiški vlak. ki je krnel 34 vagonov, z njrm se je pripeljalo nad 2000 potnikov. V vlaku je vladala nepopisna gnječa in prispel je tudi z daljšo zamudo v Ljubljaaio. Naval na ta vlak je bil zato tako velik, ker so v Kramju ljudje navalili na posebni potniški vlak iz Tržiča, namesto da bi zasedli zanje določeni po- Zvočni kino Ideal Samo še danes ob 4., V2 6., y2 8. in 9. zvečer Pat in Patachon kot čarostrelca Bombe smeha in krohota! Iz policijske kronike Ljubljana, 7. septembra. V soboto m včeraj je bilo v LjabAjani razmeroma precej mimo, policija skoraj m imela prihke intervenirati. Prijavljena sta brla sicer dva manjša pretepa brez hujših posledic. Včerajšnjo slavnost so pa spretno izkoristili žepa rji, ki so pridno poslovali na velesejmu. Koliko je ok rad enih žrtev, še ni znano, doslej so policiji prijavih' trije, da se bili ok rad eni. Prvi je MU ključavničar France KoMer, kateremu, nekdo okrog 16. izmaknil denarnico s 300 EHn, — Druga je bila zasebna uradnica Josipina Krasek iz Sroartnega pri Stovenjgradeu. Njej je bita ukradena denarnica s 150 Din in legitimacija za eetrtinsko vožnjo — Ko je prispel čevljarski mojster Josip Kmetec iz Brega pri Ptuju v bife >Rio< ter hotel plačati, je presenečen opazil, da nima listnice. Nekdo mu ie na velesejmu vl žepa ukradel denarnico s 140 Din in legitimacijo za eetrtinsko vožnjo. fcrtev premetenega tatu je postal tudi delavec Ivan Celik, stanujoč na Aljaževi cesti 1. Njemu je nekdo iz spalnice ukradel listnico s 770 Din, legitimacijo in dvema slikama. — Natakarici Dragi Borko je nekdo vl spalnice na Sv. Petra c. 83 ukradel par ženskih čevljev, vrednih 250 Din. V Rožni dolini imajo dvonožnega dehur-ja, ki straši po kumikih. Posestniku Vebru, ]e nekdo v noči od 4. do 5. iz kokošojaka odnesel pet lepih kokoši, vrednih 500 Din. Tudi neki vlomilec je na dveh krajih poskušal svojo srečo. Najprej je vlomil pri go-etiluiearki Frančiški Kolenčevi v Janševi nlici 3. v noči od sobote na nedeljo se je pa splazil skozi odprto okno, šiloma odpri kredenco, pa ni našel ničesar. Potem je vdrl v kuhinjo in shrambo, odnesel 3 kg prašičjega mesa, nekaj klobas in drugih jestvin v skupni vrednosti 300 Din. Isti vlomilec je poskušal pozneje svojo srečo tudi v gostilni Andreja Beliča na Kavškovi cesti, kjer je hotel vlomiti v shrambo, kuhinjo in klet, pa se mu ni posrečilo. Tam je pustil ležati sekiro brez ročaja, dočim so ročaj našli na dvorišču Kolenčeve gostilne. Policiji sta bili prijavljeni tudi dve najdbi koles. V Linhartovi ulici je bilo najdeno moško kolo že nekoliko obrabljeno, s tvorničko številko 809.238 in brez znamke. Lastnik, naj se javi na policiji. Drugo kolo je zaplenila orožniška postaja v Ribnici. Kolo je tnamke >Styriat in ima tvorniško števil ko644.351. Lastnik naj se javi policijski upravi ali orožniski postaji v Ribnici. SnoČi okrog 20. je začela goreti Dukiee-va baraka ob mostu na Opekarski cesti. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. Mimoidoči pasanti so o?enj kmalu pogasili, tako da je Skoda neznatna. sebni vlak. ki je odšel malo pozneje iz Kranja. Železniška direkcija je dala na razpolago za posebne vlake 300 rezervnih vagonov. Dočim se je pa v dopoldanskih urah ves promet brezhibno vršil, je po-stal popoldne položai na kolodvoru kritičen. Ze opoldne so se začeli vračati prvi izletniki domov, popoldne so pa po vrsti in točno po programu začeli odhajati drugi vlaki. Gneča na kolodvoru, v poslopju samem in na peronu ie bila velikanska. Policiiska uprava ie dirigirala na kolodvor močan oddelek policije, ki /e z največjim naporom in s pomočjo vrlih /e'e/nićarjev le s težavo vzdrževal red in preprečil, da se ni pripetila kaka nesreča, l/letnik' so bili namreč zelo nedisciplinirani. Res čuditi se je. da ni nihče vedel, kdai odhaja njegov vlak, vsak hip so morali železničarji daiati odgovore in pojasnila. Ko so vlaki odhajali, so ljudje skakali čez peronsko ograjo in skušali doseči že vozeče odhajajoče vlake. Samo z energičnim nastopjm je policija preprečila nesreče. Poleg železničarjev, ki so delali pozno v noč. zasluži pa tudi vso pohvalo ljubljanska policija. Videč, da naša policija sama ne bo kos ogromnemu prometu, je policijski upravnik pozval iz Maribora 30 mož, ki so bili razdeljeni po Ljubljani in so pomagali vršiti težko in odgovornosti polno službo. Priznati je treba, da je policiji v polni meri uspelo v soboto pri slavnostni povorki vzdrževati red, pa tudi včeraj je po ulicah vladala največ,;a disciplina in značilno je, da policiji sploh ni bilo treba nMcjer intervenirati in da se ni pripetila niti najmanjša nezgoda. Težka in odgovorna služba je bila za policijo na Marijinem trgu, pred Škofijo n na Starem trgu, kjer so bili zaprti vsi dohodi na slavnostni prostor, kamor so smeli samo povabljeni gostje. Kritičen položaj je nastal opoldne pred glavno pošto, ko se je pomikal slavnostni sprevod in so kar od štirih strani pritisnile množice. Bati se je bilo najhujšega. Deset stražnikov je končno napravilo red. dirigirali so občinstvo na Aleksandrovo in Dunajsko cesto in pripravili sprevodu prosto not. V dežju in nalivu so vztrajali stražniki po več ur na ee-stah in na trgih, pred velesejmom m ne drugih prometnih križiščih, vsi so bili v službi znatno nad normalo. Zifo zasluži policija res vse priznanje. Uprava policije objavlja : V zadnjem Času se množe pnm«ri zlorabe avtogaražnih številk pod pretvezo -poskusne vožnje«. Glede na to je uprava policije odredila najstrožje nadzorovanj« prometa z avtonaražnimi številkami m bo zlorabe po zakonu ka^rtovaJa t^r vsako zlorabljeno garažno številko dotičnermi trgove« bree odloga odvzela. Tndi osebni promet s tovornimi avtomobili je po zakonu strog« prepovedati. JUTRI KOLESARSKE DIRKE SAVE OB 15. URI na S. K. ILIRIJI Esperanto V julijski številki esperantskega mesečnika »Oomotoc, izhajajočega v japonskem mestu Kame oka, piše zaslužni esperantski pijonir L*. Louda iz Prage o delu prof. dr. A« Bat ka. članek je nadaljevanje serije krajših razprav o Komenskem .Husu, CbekH-skem in Masarvku, o katerih bo potom esperanta informiran ves svet. — Na zadnjem svetovnem kongresu esperantietov v Krakovu je padla odločitev o imenovanju novega predsednika esperantske jezikovne akademije. Naslednik nedavno umrlega pariškega profesorja Th. Carta je postal častni predsednik angleške zveze esperantistov J. Warden. — »Esperanta Ligiloc, namenjen slepim esperanti-stom, ima že 1300 slepih čitatelje v v raznih državah. List je ustanovil prof. Cart leta 1904 in tiska se v posebnih črkah za slepce. — Pariška trgovska zbornica je darovala društvu »Esperanto in trgovina« 500 frankov kot podporo za esperantsko propagando. V Cannesu se vrše tečaji esperanta pod pokroviteljstvom poli tehniška zveze. Mestni svet v Rosny pri Parizu daje absolventom esperantskih tečajev premije. — Francoski esperantisti se pripravljajo na 24. svetovno manifestacijo, ki bo prihodnje leto v Parizu. — V japonskem mestu Oocu se je udeležilo 35 policijskih uradnikov posebnega esperant-skega tečaja. — Druge delavske olimpijade na Dunaju se je udeležilo mnogo pristašev esperanta, katerim so priredili svečan banket. — Krakovska srednja šola za poštne, železniške in administrativne uradnike je uvedla v novem šolskem letu obvezni pouk esperanta in sicer eno uro v tednu. — Liga katoliških esperantistov na Češkoslovaškem je izdala obširno dvojno številko svojega »Vestnika«. dan lige J. Filip pripravlja za tisk nov velik esperantsko-češki slovar. — Znana esperantska tiskarna A. Pražaka v Jablon-nem n. Orl. je izdala serijo okusnih esperantskih etiket, s katerimi propagira esperanto v filateliji. Interesenti dobe etikete na vpogled brezplačno. NJEGOVO SVARILO — Kaj pa strižeš iz novin? — Tu pišejo, kako sc te dal neki mcf ločiti, ker mu Si žena vedno br* sk*«a po denarnici. — Čemu ti pa bo to puntčfto? — Izrezek iz novi.i spravim v de* namiro. Ljubljana velika in premajhna Cez dan mesto buči, ponoči pa šumi — Bežni vtisi o vrvenju množic po Ljubljani Stran 4 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 7. septembra 1931. . ' 20? NAJSLAVNEJŠI kOMIK Senzacija! ■ M .... j .i- ■•"■"•'•ji v.* Danes in naslednje dni gostuje v Elitnem kinu Matici najslavnejši in svetovno znani klown in umetnik v eni osebi i.*', i v G RoCK Današnja premiera ob % lo. uri zvečer Vstopnice v predprocUji pri blagajni. Elitni kino Matild Telefon 2124. Dnevne vesti — Naše poslaništvo v Pragi kupilo palačo. JuEoglovensko poslaništvo v Pragri je zaključilo pogajanja o nakupu palače na Mali strani v Mosteoki ulici št. 15. kri jo je prodal našemu poslaništvu veleposestnik Daubek. Večino palače je zavzemalo doslej poljedelsko ministrstvo s svoj-imi uradi. Pa I s ca bo adaptirana in potem se preseli naše poslaništvo v njo z vsemi ura i:. Doslej je bilo na.se poslaništvo v palar4 malteškega viteškega reda na Mali stranv — Iz državne službe. Premeščeni so tehnični svetnik Jan Vanjek od tehničnega oddelka v Pakracu k tehničnemu oddelku v Mariboru, tehnični svetnik Juran Oskar tz MaT b ira v Ljubljano in tehnični svetnik Štefan Pavlin iz Zagreba v Pakrac. — Iz zdravniške službe. V imenik ■dravn-iške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan sreski sanitetni referent v Laškem ir. Ljudevit Jenko. — Notarska vest. Odbor notarske zbornice e postavil notarja dr. Josipa Krevla v Litiji vršilcem dolžnosti javnega notarja na p1 smrti notarja Hudovernika Aleksandra izpraznjen i notar, mesto v Ljubljani. Uradno poslovat) :ma pričeti z dnem 5. septembra l0.^. — Razpisana profesorska služba. Rektorat univerze v Zagrebu razpisuje natuca- 7* mesto rednega profesorja cerkvene zgodovine na teološki fakulteti. Prošnje ie trebi vložiti do 27. novembra. — Taks so oproščeni. Tujsko-prometno in olepševalno društvo v Višnji gori. društvo za tujski promet v Kostanjevici na Krki .!) Zveza selekcijskih društev za pinegavsko gov< đo v Ormožu.-*: — Koča na Mrzlici, ki bi morala biti otvori ena jutri, se otvori v nedeljo 20. t. m. _ Nalezljive bolezni v dravski bano-i vini. Od lo. do Ul. avgusta je bilo v dravski banovini 43 primerov tifuznlh bolezni, 7t> grize, 68 škrlatinke, 95 davice, 8 oepiic, 11 duši; i veza kalija. 17 sena. 8 krčevite odrevenelosti, po 2 nalezljivega vnetja mozeano- in otročniške vročice ter po 1 koz, vraničneara prisada in vnetja hrbte* nične?a mozga. — Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki, pošta Velika Loka na Dolenjskem, podaljšuje rok za sprejemanje učenk do 15, septembra t. L V šolo. ki bo trajala deset mesecev, se sprejemajo satno kmečka dekleta, k: so dovršila osno\no šolo in »o telesno popolnoma zdrava. Mesečna oskrbovalnimi znaša 4oo Din. ki se pa v upoštevanja vrednih slučajih revnejšim prosilkam po možnost; zniža. _ Dobave. Direkcija državnega rudnika ▼ Kakruiu sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo sena. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 12 septembra ofertalna licitacija za dobavo raznega papirja. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo odej. — V pisarni komisarja dravske staine vojne bolnice v Ljubljani se bo zaključila dnt 15. t. m. ponudba za dobavo telečjega in svinjskega mesa, mleka in žemelj. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo cilinder-sk^ga olja in masti za stroje, mazila za čevlje, bučnega olja, pšenične moke, krtač za nihanje, čaja. koruze, riža ter koruznega zdroba. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 17. septembra ponudbe za dobavo hrastovega lesa. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema io 17. septembra ponudbe za dobavo ovsa. do 1R. septembra za dobavo svinjske masti in olivnega olja. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra ponudbe za dobavo modre sralice. lesenih izolirnih snojk in telefonskih kabVjev. — Uprava ITI. oddelka artilerijsko - tehničnega zavoda v Zaerphn sprejema do 18. septembra ponudbe za dobavo Jelovih desk. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so t- pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Petrovce. Na praznik dne 8. septembra ob 15. popoldne praznirje naše sokolsko društvo lOletnico svojega obstoja v zvezi z javnim telovadnim nastopom. Igrala bo železnica rska godba iz Celja. Zveza z vlaki in avtobusi je zelo ugodna. Prijatelji sokolske misli, prihitite v obilnem številu v lepe Petrovce, da s tem vzpodbudite svoje petrovške brate in sestre za nadaljnje delo. Na svidenje! 45in — Mletje državne pšenice, v pisarni pro-viantskega odseka ekonomata oddelka ministrstva vojne in mornarice v Beogradu se bo vršila 11. trn. ob 11. uri dopoldan druga javna tistmena licitacija za mletje večjih količin državne pšenice. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Ciril - Metodovi družbi za Aleksandra Hudovernika sklad so darovali: podružnici v Šiški 909 Dwt; šentpeterska ž. podružnica v Ljubljani 210 Din; Iv. Ušta-ker. notar. Sevnica, 100 Din; Vončina, Ljubljana. 50 Din. Lepa hvala! 453n — Smrtna kosa. Davi je umrl v Ljubljani po kratkem in težkem trpljenju v 69. letu starosti šolski upravitelj, častni član sreskega učiteljskega društva JUU v Cernomlju. častni član gasilnega društva, ustanovitelj Sokola in drugih društev v Vinici gosp. Franjo Lovšin, oče podpredsednika l\)koininskega zavoda v Ljubljani g. Ev gena Lovšina. Pokojni je spadal med najodličnejše naše javne delavce na deželi in uži.val je splošen ugled. Pogreb bo v sredo ob 16. izpred mrtvašnice na -tari poti. — V soboto je preminul v Ljubljani oče učiteljice Angele Cendem iz Gorice, zasebnik g. Jakob Cen de ti. Pogreb bo danes popoldne ob 16.90 iz Komenske-ga ulice št. 16. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme polagoma zboljšalo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v dravski in savski banovini večinoma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 30.6, v Zagrebu 19.6, v Ljubljani 18.s, v .Mariboru 17.2. — Davi je "kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala 8.2. — Razne nesreče. V soboto po;>oldne se je hotela na Dunajski cesti pred artilerijsko vojašnico 63-letna zasebnica Uršula Pukel-stein izogniti nasproti prihajajočemu nioto-ciklistu, na blatnih in splozkih tleh je pa padla i n si zlomila levo roko. Pripeljali *o jo v bolnico. — Posestnikov sin Janez Osel iz Grada, občina Cerklje pri Kranju, je včeraj padel s kolesa na glavo in si nekoliko pretresel možgane. Tudi nje#a so prepeljali v bolnico. — Mlada kandidatka -nirti. Na pokopališču v Trati pri Škof ji Loki so našli ljudje včeraj poj>oldne neko mladenko zvijajoče se v krčih. Poleg nje ie ležala stekleničica. iz katere je dišalo po lizolu. Bilo je takoj 'apno, da se je zastrupila. Nezavestno so prepeljali v ljubljansko bolnico, kier so M zdravniki izprati želodec in io rešili cofov** smiti. Ore za IH-letno popotnikovo bčerko Alojzijo C. iz Trsta. Dekle sta včeraj nekoliko ošteli njena mati in sestra, pa si je to tako vzela k srcu, da je sklenila končati si življenje. Kakor nam poročajo, je Alojzija že izven nevarnosti. — Ker ni hotel vneti nj*»eove h?erke. V nedeljo ie napadel in smrtno ranil v Beogradu tipograf Stanimir Mitrovič bivš**ja ka-varnarja Milana Božinovića, ker ni hotel vzeti njegove hčerke, s katero sta se imela žo dolgo rada. Mitrovic ie že večkrat svaril Božinovića. na i pusti njeeovo hčerko pri miru. če jo ne misli vze*i. pa ni nič pomagalo. V nedeljo ga je srečal na poti k svoji hčerki. Začela sta se prepirati. Mitrovič je potegnil dolg mesarski nož in ga zasadil Ro-žinoviču v trebuh, potem jfe pa šel r,a policijo in povedal, kaj je storil. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujša-nju. bledici, obolelosti žlez. izpuščajih na koži. tvorih uravnava >Franc Jožefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najneinejS: otroci dobro preneso « Franc JoJefnvo« vodo. >Franc Jožefova« grančica se dobi v vseh lekarnab, drogeri-Smb in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Trgovine v torek 8. t m. smejo biti biti glasom naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic dopoldne odprte. — Načelstvo. —li Izložbena okna ljubljanskih tvrdk so, kakor smo že v soboto poročali, zelo leno okrašena in povsod so med cvetjem in zelenjem slike kralja Petra, kralja Aleksandra ali prestolonaslednika Petra. Vseh tvrdk, le" so okrasile svoje lokale, v naglici nismo mogli našteti. Omenjamo še, da je zelo lepo okrasila svoje izložbeno okno znana narodna tvrdka Fran Stupica na Gospo s ve t sk i cesti. —Ij UmrH so v Ljubljani od 29. avgusta do 5. septembra: Vahtar Avguštin, 6 ted nov, sin delavca, Ilovica 1; Prelesnik Marija Ludo vika. 47 let, usmiljenka, Slomškova ulica 20; Colija Zvonka, 5 mesecev, hči doh. paznika, i>vab!če-va 15; grofica Auersperg Ema, zasebnica, 63 let. Gradišče 10. — Umrli so v bolnici: Cof Dušan, 4 mesece, sin delavke. Zelena jama; Kerševan Ivan. 51 let, zidar. Pod mil-ščakova 29; Turk Pavla, 10 let, hči bano-vmskega cestarja, Rovte 137; Jarc Aiojzij, mizarski pomočnik. 26 let, Podreber; Le-ben Miroslav, sin zidarskega pomočnika, Otepanja vas 70; Vodnik Franja. 45 let, žena posestnika. Zaboršt 15; Cernigoj Danica, 19 let, brezposelna bolniška strežnica, Zgornja Šiška 30; Kukavica Anton, 29 let. kovač, Izlake 2; Mese Marija, 73 let, občkiska reva, Vrbljenje 2; Juhant Matevž, 50 let, kajžar, Podboršt 33; Irsič Neža, 43 let, bivša služkinja, Vidovdanska 9; Ramberger Maks, posestnik, 32 let, Mirna peč 9; Lukas Matilda, žena izdelovalca harmonik, 64 let, Dunajska cesta 36; Bur-ger Josip. 4 mesece, sin dninarja, Srednja vas 10; Jenko Vera, 21 let, navijalka, Jarše 17; Novotnv Jan, 34 let, mojster, Kranj; Zupan Lenard, 67 let, posestnik, Kokrca 1; Riss Josipina, 27 let, zasebnica, Švabičeva 15; Dolinšek Janez, občinski revež, 73 let, Vidovdanska 9. —Ij Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča vsem gg. učnim gospodarjem, da se prične reden pouk na gremijalni trgovski šoli v četrtek 10. t. m. ob 2. popoldne. V>i oni vajenci, ki se še niso vpisali, naj to store najkasneje do 10. t m. — Načelstvo. —li Izšel je nov, na povsem modernih principih sestavljen »Vodnik po LJubljani«. Knjiga, na katere naslovni strani se nahaja slika nebotičnika z naslovom »Ljubljana«, obsega tri dele: kulturni del. delo ma sestavljen na podlagi umetnostno-zgo-dovinskih in drugih virov, deloma pa obstoječ iz prispevkov raznih uglednih strokovnjakov; praktični del in trgovski del. V kulturnem delu se nahajajo med drugim članki o arhitekturi, politični zgodovini Ljubljane, slikarstvu in kiparstvu, našem gledališču, literaturi in glasbi; trgovski de! obsega med drugim članek »Ljubljana — gospodarsko središče Slovenije*. Knjižica, ki je tako bogato ilustrirana, kot ni bida do sedaj še nobena slična, in ki vsebuje deloma tudi nemške prevode člankov in ostale vsebme, znači razveseljiv napredek na tem polju. E)obi se po vseh knjigarnah. —Ij Koncert pevske zveze, ki se vrši utri na Kongresnem trgu ob pol 3., bo nedvomno največja pevska prireditev, kar jih je imela dosedanja Ljubljana. Velike število članstva (24*16) nam jasno kaže, s koliko vnemo se goji pri nas zborovsko petje. Občinsivo ljubljansko in zunanje vabimo, da v obilnem številu poseti največji pevski nastop kar jih je biio pri nas. Vstopnk;e v Matični knjigarnu —Ij Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo »Slehernik«, ki se vprizori ob 19. na Kongresnem trgu. Vstopnice se dobe v dramskem gledališču (glavni vhod) od 10. do pol 13. in od 15. do 17. uje, od pol 18. dalje pa na Kongrsnem trgu pred univerzo. Začetek točno ob 19. Tekom dneva je v dramskem gledališču tudi pred-prodaja za »Gorenjskega slavčka« za torek 8. t. m. ob pol 5. popoldne v Tivoliju i« pa za predstavo »Slehernika«, ki se ponovi v torek 8. t m. ob 9. zvečer na Kongresnem trgu. —Ij 2400 slovenskih pevcev nastopi v torek 8. t m. popoldne ob pol 3. pred nunsko cerkvijo. Poleg državne himne zapojo v mešanem, moškem aH ženskem zboru šest umetnih zoorov in 10 prelepih narodnih pesmi. Dirigirata prof. Bajuk in č. g. Gašparič iz Maribora. Vstopnice v Matični knjigarni danes ves dan in jutri v torek od 9. do 12. in od 13. dalje pred univerzo. —Ij Vpisovanje v Glasbeno šolo Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« v Liubljani se prične v sredo 9. septembra t. L vn sicer od 8. do 12. in od 14. do 18. ure v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru, vhod i-z Pra-žakove ulice. Vnisovanje traja samo do vključno petka 11. t. m. V soboto 12. t. m. ob 16. se oglase vsi učenci k razdelitvi učnih ur. V ponedeljek 14. t. m. je pričetek rednega Šolskega pouka v vseh oddelkih. —li Krvavo uš zatiramo najboli zanesljivo z ARBORI\-nm. Zahtevajte natančna navodila pri trvdki »CHEMOTBCHNA«. Ljubljana Mestni trg 10, na dvorišču 444 E2 —Ij Krajevni odbor Rdečega križa v Kranju priredi v korist društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije cvetlični dan na Marijin praznik dne S. septembra dopoldne. —Ij Alpinski velefllm »V kraljestvu Zlatoroga« se predvaja danes v izjemni predstavi ob 15. za šolsko mladino in za občinstvo z dežele. Za šolsko mladino v skupinah prijavljenih je določena izjemna zni- ; vstopnini 1 Din Prijave :" noslntl kluhovemu tajniku g. Milanu K h a m u, Ljubljana. Miklošičeva cesta b. Ostale predstave sc vršijo danes ob 17. in 20. uri. —I j Pevsko društvo ljubljanski Zvon. Na praznrk, v torek popoldne, vsi v hotel Tivoli za »Gorenjskega sla veka*, v sredo zvečer vaja mešanega zbora v društvenih prostorih. — Odbor. —Ij Dve žrtvi ponočnjakov, V Prisojini ulici je snoci nekdo brez vzroka napadel m udaril z gorjaeo po glavi mizarskega mo|>tra Ivana Valanta iz Ljubljane. Vaiant ie moril v bolnico. — Druga žrtev ponočniakov je postal delavec Pavle Tinina iz Most, knt**r**-ga je nekdo pred velesejmom *unil t nolooi v levo roko in ua rosno poškodoval. Tudi Tišina je moral v bolnico. Commerce zopet prodaja. Glej današnji oglas. — Obledele oblek* barva v raz ičn t» barvah in plisira tovarna JOS TvHCTt Bazstava znamk na velesejmu Zgodovinski postanek slovenskih znamk — Zbirka na razstavi obsega 129 listov Ljubljana, 7. septembra. Filatetistična razstava direkcije pošte in telegrafa na velesejmu vzbuja med filatelisti in tudi nefilatelisti pozornost. Ne samo, da vsakdo lahko zasleduje zgodovino naših prvih slovenskih znamk in postanek znamke od originalnih slik slikarjev umetnikov do uporabne znamke; na vpogled je tudi zbirka dragocenih klišojev, poskusnih odtisov, raznih proviv.orijev. ki je deloma tako po polna. da se lazstava lahko kosa z inozemskimi razstavami. Ta razstavni materijal, ki se sicer hrani v poštnem muzeju, je bil širši javnosti docela nedostopen in tudi ogromni veČini raziskovalcev popohnoma nez-nan. Da se seznanijo obiskovalci razstave z ogromnimi težkočami, ki so se pojavile ob tisku prvih slovenskih znamk, naj bo kratko omenjen zgodovinski postanek slovenskih znamk. Klišeji za tisk slovenskih znamk so bih dobavljeni direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani od firme C. Angerer & Goschl na Dunaju januarja in februarja 1919 za znamke po 50, 60 vinarjev in 1, 2 in 5 kron. 20. marca 1919 pa je dobila ista firma nalog, naj izdela klišeje za znamke po 3, 5, 10, 15, 20, •J5, 30. 40 vinarjev in za 10 kronske. V početku so se tiskale v kamenotisku. Medtem so pa zaloge znamk v krajih bivše Avstro-Ogrske vse^pošle; vse od Avstro-Ogrske preostale znamke, ki so bile pretiskane kot provizoriji, so bile porabljene. Poleg tega je dobivala poštna direkcija v Ljubljani stalno nova naročila od vseh poštnih uradov v Sloveniji Zaradi te kalamitete j« nastal projekt, da bi se uporabljale tudi v ostalih krajih bivše Avstro-Ogrske te slovenske znamke. Ker bi bil projekt zaradi tehničnih zaprek nemogoč, ki so zvezane s kompliciranim postopkom kamenotiska, se je prešk) k knjicotisku. Jeseni 1919 je bila posebno velika potreba znamk. Nekatere pošte, ki znamk od ekonomata niso prejele ob pravem času, so si pomagale s tem, da so na lastno pest in tudi z dovoljenjem pristojne oblasti pretiskale (pri nas v Sloveniji) bivše avstro-ogreke znamke. V tem času največje potrebe po znamkah pa so prešli tiskarji Jugoslovanske tiskarne 12. oktobra 1919 v stavko in ze ne-aj tednov prej se je v Jugoslovanski tiskarji pokvaril stroj za zobčanje znamk. Neke pole znamk, ki še niso bile zobčane, je dala poštna direkcija tu v Ljubljani v mestnom iceju sama po svojih nameščencih zobčati. Za-ioge znamk pri poštnem ekonomatu so le prehitro pojemale in prvotno se je mislilo (tati tiskati znamke v Zagrebu. Ker pa je bila nevarnost, da tudi tam izbruhne stavka, e padla odločitev, da naj se tiskajo znamke inozemstvu. Na Dunaju in po vsej Avstro-'Igrski je tedaj slovela tiskarna Cristoph Reisser sinovi kot tehnično popolna. V tem, kako je jugoslovensko odposlanstvo prispelo k tiskarni A. Reisser nasledniki in ne k prej omenjeni tiskarni,, si mnenja nasprotujejo. Med tem ko g. Anton Wohifahrt z Dunaja v svojem članku >Un-bekantes iiber die Kettensprengerausgabe Sloweniens 1919-20 (Donaupost, 9. zvzek, tran 117 in 118, 13. letnik 1930) trdi, da je prišla jugoslovanska komisija na Dunaj in dala izvoščku nalog, naj jo pelje k tiekar-Reisser in da je izvošček pripeljal našo komisijo k drugi tiskarni, ker prve ni poznal, se to z verodostoimega meeta demantira in motivira tako, da se je izbrala ta tiskarna zato, ker je bila v hrvatskih rokah. Omenjeno naj bo, da je ta tiskarna, v katero je po verziji A Wohlfahrta jugoslovanska komisija prišla, mnogo maniša od Jugoslovanske tiskarne. In tako je bilo sedaj odločeno, da prevzame mala tiskarna delo, katerega je komai zmogla tehnično popolnejša Jugoslovanska tiskarna. Nastala je takozvana dunajska izdaja ali dunajski kniigotisk slovenskih znamk. A kljub majhnemu obratu je ta tiskarna, ki je odtlej tiskala samo slovenske znamke in nič drugega, v redu dobavljala njih ogromno količino. Saj se je tiskalo dan in noč. Načrte za vse te znamke so izdelali lomači umetniki. predvsem g. prof. Tvan Vavpotič, le žal. da se niso prav vsi ohranili. Preobširno bi bilo. da bi omenili tukaj vse težkoče z zobčanjem znamk, naj zadostuje le to, da je tiskarna A. Reisser uporabljala — kolikor je doslej znano — 22 vrst raanecra papiria. Že iz tega se razvidi, da so vsi dosedanji katalogi za slovenske znamke nepopolni. Ves ta zgodovinski razvoj dokumentira razstava direkcije pošte: razstavljeni album is 157 listov skorai vseh različnih slovenskir znamk in provizorijev iz Prekmurja. Za poznavalca slovenskih znamk je to dragocen zaklad, iz katerega se še lahko marsičem učimo, in celo nefilatelisti se bodo ob lej priliki nehote spominjali na težkoče iz pn-prevratne dobe. Vsak filatelist se bo divil redkostim v zobčaniu znamk, občudoval bo do danes se splošno neznane poskusne odtise 6 in 12 vinarskih slovenskih znamk. Zanimivo je tudi, da so na istem odtisu kakor znamke po 40, 6. in 12 vinarjev tudi vreo note tobačne režije. pozornost vzbujajo nadalje vse originalne risbe za pretisk znamk, in sicer m^m^ ki so se uporabljale v KGCA (Koroška glasovalna cona A) in osnutki pa tudi že pretiskane frankovne znamke Ne\vyorske izdaje v portovne. in sicer 'Jf> parske frankovne znamke v 1 dinarske portovne znamke, 5p/5 Din, lfip/1.50 Din. 20p&50 Din. 0Oj> 1.50 Din, 4 Din, 10 Din itd. Prav lepo ie sestavljena tudi zbirka vsoh odtisov poštnih po-čatnikov takratne Slovenije. Zastopani so mnogi žigi od naj redkejših iskanih koroških, ki se lahko vidijo na znamk m h kakor posebej na papirju, do najnavarnejših. Vse to je lepo sistema 1sko urejeno. Cola zbirka sestoji k 129 K sto v in zavzema okoli 70 m2 prostora Vsakdo lahko zasleduje postanek io razvoj naših znamk v parski in dinarski veljavi, ki so bile v Sloveniji v prometu Razstavljene so originalne risbe slikarja Vavpotiča, poskusni odtisi in znamke same. Tehnična stram tiskanja znamk je v tem delu najpopolnejša. Razstavljene so nadalje tudi risbe, negativi, dia»[jOzitivi, poskusni odtisi na papirju in na znamkah za izdajo, ki je bila namenjena prometu. To so, kakor že prej omenjeno, frankovne znamke newyorške ix-daje, prežigosane v portovne znamke. Pro-vizoricne slovenske portovne znamke so zastopane prav lepo, večinoma v celih pobih, poleg tega je tam še nebno j poskusnih odtisov za pretisk teh znamk. Manj verziranim obiskovalcem bodo imv magah napisi, ki so pridelani vsem predmetom. K. M. Iz Celja —c RenovaciJa poslopja podružnice banovinske hranilnice v Celju. Celjska podružnica Banovinske hranilnice ie sklenila svoje poslopje na vogalu Cankarjeve ceste ki Aškerčeve ulice renovirati. Stavba je nanovo prebeljena že ob vsej front na Aškerčevo ulico. V Celu je še vedno precej poslopij, ki so že davno zaslužila, da jih puste lastniki prenoviti. —c Ponovno oporarjamo na veliko prireditev Društva kmečkih fantov in deklet, ki bo na prazndk 8. t. m. v Spodnji Hudm;i pri Celju. Vršili se bosta zelo zanimivi tekmi kmečkih koscev in kmečkih kolesarjev. Podrobnosti priobčimo jutri. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 4.. 8 in 9\4 WILLY FORST v melodijozni, velezabavni opereti VESELA DUNAJSKA DEKLETA Muzika: Robert Stolz Krasen dopolnilni spored! Te J 2124 Elitni kino Matica Kdo je Grock? (K današnji premieri ob pol 10. zvečer v Elitnem kinu Matici.) Da ni zvočnega filma, bi Ljubljana nikdar ne imela prilike videti in slišati umetnika tolikega slovesa, kakor je Grock. V Ljubljani je njegovo ime skoraj neznano, zato pa ve slehernik v Parizu. Berlinu. Londonu in tamkaj preko oceana v Ameriki, kaj pomeni fme Grock. Grock, veliki klo^-n, je genijalen umetnik v svoji stroki Virtuoz in nadarjen muzik igra glasovir, malo vijolino. klarinet, harmoniko, skratka vse instrumente Pri tem pa se šali. dela izvrstne dovtipe, trike, grimase, da se publika krohoče do 30 l Njegov klasičen spored je sedaj prenesen v zvočni film in odslej je dana mo.rnost milijonom videti in slišati Grocka. sicer ne na odru v varijeteju. temveč na filmskem platnu. Po mnogih letih s'ave je sklenil Grock končati svojo triumfalno pot m odnočiti se od velikih naporov na svojem razkošnem Uradu v Xizzi. Predno pa svet pomolnoma pozabi njegovo ime. je sklenil ovekovečiri svoj spored v filmu, obenem pa predočiti publiki svoj lastni življenjski roman, ves sijaj obenem pa tudi tragiko kralja klow-nov. In ta film se je imenitno posrečil. Kjerkoli so ga predvajali, se ie občinstvo menitno zabavalo ob klasičnem mojstrskem sporedu velikega muzikalnega klowna Grocka. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJA? Stev. 202 SLOVENSKI NAROD«, dne 7. septembra 1931. Stra* 5 20—30 umorov ima na vesti Powersu so 7 umorov le dokazali — Cinično opisovanje groznega petkratnega umora skega harema, ki je oila ugrabljena in odpeljana v Ameriko. Kdor bi vedel kaj o njej, dobi 20.000 dolarjev nagrade. Seveda je zopet vse mesto govorilo o tej senzaciji, dokler ni prišel film »Dekle iz Stambula«. Nekoč pa je imel v hotelu v velikem zaboju spravljenega leva in naročil je zanj 30 funtov mesa. Ko so ga vprašali, -emu mu bo toliko mesa, je odgovoril skrivnostno, da ima pri sebi človeka-opico, ki ima tako dober apetit. Hotelsko osobje je takoj obvestilo o senzaciji uredništva in drugi dan so izšli obširni članki o človeku - opici, kar je pa bila samo njegova reklama za film »Tarzan med opicami«. Zadnja leta je Reichenbach bolehal in zdravniki so prepozno ugotovili, da ima raka. Umri je v bolnici, star šele 4° l^t. Stavbno gibanje v Ljubljani Proti koncu sezone je stavbno gibanje v mestu in okolici zelo živahno Preiskava proti morilcu Harry Po-wersu v Clarksburgu, o katerem smo že poročali, spravlja na dan. nove strašne podrobnosti Powersu pripisujejo 20 do 30 umorov. Dokazali so mu jih že 7. Poleg trupla nesrečne Aste Eicher in njenih treh otrok v starosti 9, 12 in 14 let, so našli v Powersovem stanovanju še dve umorjeni ženski, čijih identitete pa še niso mogli ugotoviti. Sedmi umor, čigar žrtev je postala Dorothv Lemke, je Po-wers sam odkrito priznal. Policija je že našla skupni grob Povversovih žrtev. Morilec je zakopaval svoje žrtve v mračni garaži, ki si jo je nedavno zgradil. V preiskavi je izpovedal, da mu je služila garaža tudi za pisarno kot ženitovanjskemu posredovalcu. Policija je preiskala tudi okolico garaže. V mračnih prostorih garaže so našli sveženj pisem, v katerih se ponujajo naivne ženske kot neveste, in pa polo z naslovi nevest. V predalčku pisalne mize so našli cel kup konceptov ljubavnih pisem in ženitovanjskih ponudb. Na podlagi teh indicij išče policija 12 Powersovih žrtev, večinoma priletnih in premožnih vdov, ki so hrepenele po zakonskem jarmu. Povers je debeluh nizke postave in Po osmih letih pojasnjen umor V Poznanju so po čudnem naključju naleteli na truplo, 16 letnega fanta, ld so ga pogrešali že 8 let. Pred neko tiskarno so razkladali s tovornega avtomobila težke bale rotacijskega papirja in ena je padla na tlak, ki se je pod njo udal tako, da je nastala precej velika jama Delavci so ostrmeli, ko so zagledali pod tlakom človeško lobanjo in kosti. Prišel je zdravnik, ki je ugotovil, da je ležalo truplo pod hodnikom že več let. Oblasti so uvedle piejskavo in izkazalo se je da gre ?a truplo 16 letnega bančnega sla Josefa Jankovvicha, ki so ga že od maja 1923 zaman iskali. Takrat je šlo za roparski umor, ld ga pa policija ni mogla pojasniti. Banka je izročila Jankowichu večjo vsoto denarja, da bi ga odnesel na pošto, pa je fant brez sledu izginil. Čez nekaj dni je dobila njegova rodbina pismo, da je sin odpotoval in da se dolgo ne bo vrnil. Prvotno so mislili, da je fant denar poneveril, pozneje se je pa izkazalo, da pisma ni pisal on, temveč nekdo drugi. Šele zdaj so oblasti ugotovile, da je fanta umoril njegov svak, ki je vedel, da ima pri sebi mnogo denarja. Truplo je ponoči zakopal pod cestni tlak. Morilec se mudi že več let v Franciji in zdaj bodo poljske oblasti zahtevale, naj jim ga francoske izroče. Državne dolgove je hotel plačati V naših časih, ko teže miljardni dolgovi vse države, se sliši kakor pravljica, da se je pred 30 leti našel mož, ki je hotel velikodušno poravnati vse dolgove svoje domovine. To je bil mehiški državljan Pedro Aivarado, ki se ga mehiški listi spominjajo baš sedaj, ko bi država nujno potrebovala več takih plemenitih mož. Pedro Aivarado je začel svojo karijero kot siromašen rudar. Bili so časi, ko je zaslužil na dan komaj 30 do 40 r>in. Njegov oče je vse življenje iskal v okolici mesta Panala dragocene rude in v svoje prizadevanje je vtaknil vse svoje prihranke. Toda sreča mu ni bila mila. Kljub temu je bil pa prepričan, da so v gričih za mesom bogata ležišča zlata in srebra. Na smrtni postelji ne posebno izrazitega obraza. Izdajal se je za inženjerja, s svojo ženo in svakinjo je živel v dobrih razmerah in če ga je kdo vprašal, od kod ima toliko denarja, je odgovarjal, da ima v eksploataciji bogate petrolejske vrelce. Policija je aretirala tudi njegovo ženo in svakinjo, pa ju je izpustila, čim je bil Powers zaslišan. Pri aretaciji je bil morilec zelo hladnokrven in šele ko so ga trdo prijeli, se je udal in priznal svoja grozodejstva. O umoru obeh žensk, Aste Eicher in Dorothe Lemke, ter treh otročičkov je izpovedal, da jih je odpeljal s kolodvora v svoje stanovanje in jih zaklenil v mračno klet. Najprej je zadavil vpričo njenih otroci čev A sto Eicher, potem je ubil oba mlajša otroka, končno je pa zadavil še najstarejšega otroka in drugo ženo. Pri truplih svojih žrtev je ostal vso noč, zjutraj jih je pa zakopal. Ko so ga vprašali, če so otroci plakali, ko je davil njihovo mater, je cinično odgovoril, da ni imel časa mlsBti na take malenkosti. Policija, ki straži ječo, kjer sedi Powers v preiskovalnem zaporu, se je morala oborožiti z bombami za solze-nje, da obvaruje ječo pred ogorčeno množico, ki hoče nečloveškega morilca linčati. je rotil svojega sina, naj nadaljuje njegovo delo. Sin je izpolnil očetovo željo, z občudovanja vredno vztrajnostjo je zbral toliko denarja, da je lahko razkopaval zemljo in iskal zlato. Končno je naletel na bogato žilo zlata in kmalu je imel 10 milijonov. Njegovo bogastvo je naglo naraščalo in iz hvaležnosti se je ponudil državi, da ji plača vse njene dolgove v znesku nad 700 milijonov Din. Mehiška vlada mu je pa odgovorila, da po zakonu ne sme sprejeti tako bogatega darila. Toda Aivarado se ni udal. Napel je vse sile, da bi izposloval tz-premembo dotične zakonske določbe, kar se mu pa ni posrečilo. Zdaj bi Mehika gotovo ne odklonila milijonov, če bi se našel kdo, ki bi jih ji ponudil. Najbrž pa tako plemenitega državljana nikoli več ne bo imela. Nesrečen zakon Sare Bernhardt Angleški pisatelj Frank Harris pri* poveduje v svojih spominih tudi o za* konski epizodi Sare Bernhardtove. V Atenah se je seznanil z elegantnim igralcem Jakobom Demalo, s katerim se je pozneje sestajal tudi v Parizu. Damala je bil svetski človek, ki mu ni bilo do denarja. Lahkega srca ga je za* pravljal in izgubljal pri kartah, kakor ga je lahkega srca najbrž tudi služil. Cez nekaj mesecev je pa presenetila Parižane vest, da se je Sara Bernhard= tova v Londonu poročila z Damalo. Haris se je sestal z njima kmalu po poroki. Damala mu je pravil, da sta z ženo zelo srečna. Zdi se pa, da je tra* jala njuna zakonska sreča samo tako dolgo, dokler je imela Sara dovolj de* narja. Ob poroki je imela več milijo* nov frankov. Prihodnjo zimo sta se napotila za* konca po svetu in v Trstu je Sara ugo* tovila, da jo Damala vara z neko mlaj* so statistko. Med skušnjo ga je pošte* no ozmerjala in mu pljunila v obraz. Damala je molče odšel iz gledališča, pobral šila in kopita ter se vrnil v Pa* riz. Noben moški bi se ne smel oženiti z gledališko ali filmsko zvezdo, to je bilo vse, kar je dejal. Sara je pa težje prenesla ta udarec. Kmalu je odpove* dala vse pogodbe, plačala običajno glo* bo in s vrnila v Pariz, kjer je lepo pro* sila Damalo, naj ji odpusti. Damala je pa njeno prošnjo odločno odklonil in niti Harrisovo posredovanje ni poma* galo. Naključje je hotelo, da je baš Harris sporočil Sari Bernhardtovi po predstavi v garderobi, da je Damala umrl. Ne da bi se nehala pudrati, je zamrmrala: »Tem bolje«! Sovjetska armada »Daflv Mail« opisuje, v kakšnem duhu se vzgajajo podčastniki sovjetske armade v vojaških šolah. V šoli sovjetske armade v Moskvi kažejo podčastnikom zek) plastični zemljevid Evrope. Instruktor potuje s paličico po zapadni Evropi, posebno po Angliji ki Francigi. Pri tem opozarja podčastnika glasno: »Tu so naši imperialistični sovražniki.« Paličica se premika naprej prod baltiškim državam. »Preko teh držav nas nameravajo imperijalisti napasti,« pravi instruktor. »Biti moramo pripravljeni.« V Ženevi sanjajo evropski državniki o miru, piše omenjeni angleški Ust, v Londonu prirejajo ogTorrme manifesta-ciie za mir in razorožitev, v Moskvi je pa vsak dan večja največja nevarnost za mir, največja ovira razorožitve. Mržnja je posebna vada v šoli sovjetske armade. Mržnja pomeni priprave za vojno. In mržnja vodi neizogibno v vojno. V Angliji govore ljudje o razorožitvi, radi pa pozabljajo na najvažnejši problem in to je sovjetska armada. Rusija se nam zdi daleč nekje na drugam koncu sveta, toda napotite se v obmejne države Poljsko, Latvijo, Estonsko, Finsko in Rumunrjo, pa boste videli problem razorožitve v popolnoma drugačni luči. V teh obmejnih državah bi S2 vam ljudje smejati, če bi Jim govorili o razorožitvi. Tu bi vam mogli ljudje povedati marsikaj. Pravili bi vam o manevri« sovjetske armade ob meji, o novih cestah in železnicah, vodečih na zapad, o novih kemičnih tovarnah, zgrajenih v obmejnem pasu, skratka o neprestanih mrzličnih pripravah boljševikov na vodno. Ljudje, ki prihajajo iz Rusije, lahko vse to potrdijo. Napoleon reklame V Newyorku je umrl mož, ki je zaslužil s svojimi idejami v službi reklame ogromno premoženje. Znan je bil pod imenom »Napoleon reklame«. Har-ry Reichenbach je bil res drag, vendar pa ni bilo podjetja, ki bi mu ne pomagal, Če se je obrnilo nanj. Amerika je dež sla reklame in kdor pride pravočasno s kakršnokoli senzacijo, ima tri četrtine uspeha že v žepu. tiarrv Reichenbach je začel kot kolporter, pozneje je služil pri nekem cirku in ker je znal s svojim kričanjem obrniti pozornost ljudi nase, je prišel na idejo, da bi mu utegnilo to pomagati na noge. Kmalu je postal nekakšen veščak za reklamo m v tem je pokazal redko nadarjenost. Pravo slavo mu je pa prinesla šele filmska industrija, ko so postale njegove ideje dogodki, o katerih je govorila vsa Amerika. Nekoč je začel preplavljati Newyork z letaki, v katerih se je govorilo o bližajoči se katastrofi nekaterih velikih nebotičnikov. Letake so metali iz aero-planov in presenečenim prebivalcem Newyorka so oznanjali, da se bodo nebotičniki podrli. Ne\vyorški listi so srdito napadli razširjevalca teh vesti, ki je govoril celo javno o zanimivih razlogih, zakaj so 40nadstropna poslopja obsojena na žalosten konec. In kmalu je začelo vse mesto govoriti o možnosti takih katastrof. Ko je dosegla senzacija vrhunec, se je pa izkazalo, da gre le za reklamo za veliki film »Vladarica sveta«, ki ga je bil dobi'1 Reichenbach v resor svojega poklica, da bi mu poskrbel za uspeh. V filmu se namreč podere velik nebotičnik. Drugič je najel Reichenbach nekaj Turkov, ki so se slučajno mudili v New-yorku, m razširil je vest. da niso prispeli samo z namenom ogledati si mesto, temveč da iščejo princeso iz stambul- Ljubljana, 7. septembra. Spričo ugodnega vremena se uspešno stavi in gradi na vseh stavbiščih. Tako je bila v nekaj tednih sezidana in pokrita enonadstropna hiša privatne uradnice ge. Zore Stru so ve v Korvtkovi ulici. Vzida-vajo okenske okvire in podboje ter ome-tavajo zunanje stene, notranje so pa do malega že ometane. Stavba je precej obsežna, vendar bodo stanovanja porabna p:oti koncu prihodnjega meseca. Moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Ker stoji hiša na odprtem svetu, bodo sobe svetle in solnčne. torej zdrave. Zidarska dela vodi inž. Dukič. V Korvtkovi ulici, oziroma med Bolgarsko in Grabiovičevo trtico, si zgradi svoj dom Alojzij HajnrihaT. Poslopje bo enonadstropno. Zdaj je v delu prvo nadstropje. Kadar bo to zidov je gotovo, napravijo streho ter se prične z ometava-njem sten. Stanovanja bodo svetla, suha ter zdrava, ker je hiša toliko pomaknjena od cest, da ne bo silil v sobe nadležni cestni prah. V oktobru bodo gotova zidarska in vsa ostala dela in se stranke vselijo. Zidarska dela izvršuje stavbnik Josip Misson. V Korvtkovi ulici se bo Še veliko zidalo, kadar se otvori cesta iz Bohoričeve do Jenkove ul-ice sporedno z Japljevo uMco, ter se na ta način zvežeta oba dela Kcrvtkove ulice. Na Cesti IX. blizu Večne pori si gradi zidarski mojster Janez Kozamernik tz Stranske vasi pri Dobrovi še eno domačijo. V prvi, ki je bila sezidana lani, so že stranke. Zdaj je pa v delu tik prve še ena hiša, v kateri bodo svetla, suha in zdrava stanovanja v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Visoke pritlični del hiše je dozidan, zidarji hite zidati prvo nadstropje, da bo poslopje čim prej spravljeno pod streho ter omogočeno ometovanje zunanjih sten. Pri količkaj ugodnem vremenu bo hiša v dobrem mesecu ali kaj takega gotova in porabna. Kakor se čuje, namerava gospodar prvo hišo prodati, drugo pa obdrži zase. Ob Cesti na Brdo (na Viču) je lani zraslo iz travnikov deset ljubkih hiš s svetlimi, modernimi stanovanji. Zidali so jih na levi strani ceste, letos jih gradijo na desni strani proti Rožniku. Tako bo imel tnmkaj svoj dom delavec Andrej Alič iz Razorov pri Dobrovi, ki je zaposlen v pivovarni Union. Poslopje je sezidano m pokrito. Zidarji hite z vzidavanjem okenskih okvirov in podbojev ter ometavanjem sten. Stanovanje bo v pritličju in pod streho. V sobah bo dovoli sol-nca. svetlobe in zdravega zraka s polja in iz gozda. Zida mu Janez Kozamernik, zidarski mojster :z Stranske vasi -: Dobrovi. Blizu Aliča si stavi svoje domovanje železniški čuvaj M. Petrič. Notranje stene so že ometane, zunanje pa ometavajo. Stanovanje bo v pritličju in pod streho. Vsa zidarska in ostala dela bodo gotova v treh tednih. Da so prišli do žive vode, so kopali v ilovnata tla 10 metrov globoko, nakar so zabili v zemljo še tri metre dolgo železno cev, skozi katero dobivajo dobro pitno vodo. Petričeva hiša stoji na gričku in ravno zato je vodnjak tako globok. Pet-ričevo hišo zida zidarski mojster France Marinčič z Viča. S Ceste na Brdo je projektirana cesta na Večno pot. Tu je nastalo lično novo naselje. Po hišah Še nimajo ljubljanskega vodovoda, pač pa moderno električno razsvetljavo in radio. Obljubljen jim je pa tudi vodovod. Zdaj ima vsaka hiša svoj vodnjak, kar je stalo malo denarja in truda. Zabili so po tri metre dojgo železno cev v mehka tla, pa so prišli do pitne vode. Nekatere hiše imajo baje prav dobro pitno vodo, kar je vsekako veliko vredno. V tem klicnem naselju si stavi svote domovanje železniški čuvaj I. Bačič. Poslopje je spra\!jeno pod streho, znotraj ometano, zunaj se pa še ometuie. Stanovanje bo v pritličju in pa pou streho. Vsa ie!«t se izvrše do sredi septembra in se gospodar vseli pod svojo streho. Zidanje vodi zidarski mo(> Bne 7. aeptemhr« ML Stev. 202 novejši modeli v troških. vozičkov, IBBi najnovejša ■Jvokolesa, šivalni stroji in motorjL Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. ^__^ „ »HHBCTNA« F. B. L. tovarna dvokoies in otroOan kov, Ljubljana, Karfovaka cesta 4. pozor: POZOR! Pleskarska in fičarska dela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana, igriška ulica ST. W Postrežba točna! Cene solidne! Repič Fran sodarsko podjetje ljubljana, kolizejska 18. se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavi jenih del v paviljonu E, zunanje lope. Detajlna prodaja. POSETNIKOM VELESEJMA! Prva paro-brzolikalnica JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica itev. b (vis-a-vis hotela Štrukelj) Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju v posebnem prostoru nudi specielno zlikano obleko. Ob priliki velesejma in kraljevega tedna odprto tudi ob nedeljah dopoldne. S^i 5*1 '~<^< £. ^^^^ŠŠ^ŠSŽ £6? > mM al i o£fcisi< Vsaka beseda SO pm*~ Plača mo lahko tudi w znamkah, ta odgovor znamko I - Na vprašanja brat znamka ne m odaouariatm - Najmanjši o&a* Din 5«—». —— 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L LEVANTSKI velesejem Fiera del Levante BARI (Italija) b. do ti. septembra 1931 Olajšave na železnicah in parobrodih. Zastopnik v Ljubljani: Cosnlich Line« Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. I COMMERCE otvarja jesensko PRODAJO Naie cene jasno pričajo: Šivane koton odeje, ročno delo , a divane saten odeje, fina vata . » • Fino češko sukno za ženske pJaJče, 240 Fina umetna svila.....■ ■ • ■ Jugoslovenski cefir za srajce m m . . m Sifon, 80 cm........ Najfinejši sifon brez apreture, 80 cm . • ■ Moderno sukno za ženske obleke, 130 cm . Gladko volneno blago, 110 cm • • • ■ ■ Angleško sukno za moške otikika m m m m Češki štofi za moške obleke . . • » • ■ Pralna bombažna tourist flanela , B m m Velour pralni barbend • NOVOSTI; Moderni trpežni čevlji, koioaatoo nizke cen prodaji, še bolj boste sedaj. „COMMERCE44, deittiika TAVČARJEVA (Sodu) • ■ ■ ■ ■ • B komad po Din 80.—* B > > > 165.—, a a • m > > 55 *— a . m > > 10.—. a . a m > > 450 a m > > G*—. a a • • t Zn > > 10*—4 • • > t • m > > 48«—» • , a , . m > > 28—» • m od 160.— do Din 250— . m od 00.— do Din 120.— i i ■ • ■ m > Dm 6.80 ■ > • • ■ m > > 9u— . ~ Zadovoljni ste btU pri pomladni H3©4 družba« LJUBLJANA ottea 2, prvo nadstropje. MmSjI pogrebni Občna V nefemerm žatosfi naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas srčno Ijufjljeiii soprog, oče, stari oče, brat ki tast* gospod Franjo Lovšin šolski opravitefl, časfaf član srezkega u&ftelfskega društva JUU v CernomQn, častni čhn Gasilnega društva, ustanovite^ Sokola hi drugih droštev v Tkdd dne I t m. po kratkem, veEkem trpljenja, ▼ 69* tetu svoje starosti, mirno premimi. Pogreb nepozabnega pofcofn&a se bo vrSl v sredo, dne 9. septembra 1931 ob 4. ori popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se poto£ trapfc> v rodbinski grobnici k večnemu počftkn. dne 7. Mpinstei t93L ALFONZ, EV GEN, MIRKO, TEODOR, sinovi KRTA, h& MARIJA, sestra LUJZA m POLDKA LOVŠIN, smabi AVGUST KRAVOS, zet CVETKA, MARKO, j&MHO, SAŠA, vnofci in vnakmje. MAGISTER RECEPTARIUS z daljšo prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika, se išče za mestno lekarno na Štajerskem. Nastop 1. oktobra, eventualno pozneje. Obširne ponudbe pod šifro: >Magister 2495< na upravo > Slovenskega Naroda« v Ljubljani. PES VOLČJE PASME temnorjav se je izgubil. Sliši na ime >Bod«. Odda naj se ga proti nagradi na Dunajski cesti 43. 2527 Malinovec pristen, naraven, na malo to veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLi, LJUBLJANA. Dunajska c 6. Modroce, neresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago is žimo — dobite najceneje pri F. Sajovie, Ljubljana, Stari trg Stev. 6 Klavirji ! Planini! Svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri MUŠICA, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 40. — Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje! VINSKI KIS dober, večja količina. Vprašati: Mestni trg 13 TL 2522 GRAMOFONSKE PLOŠČE MOTORNO KOLO >Ariel< 500 ccm, OHV, s prikolico, vožena 8000 km, v iz bornem stanju, ugodno proda F. gink, Kranj. *517 PORTUGALKO (mošt) lastne trgatve, prvovrstno, toči gostilna Tomšič, Šentjakobski trg. 2520 >Omnia< cesta 36. naprodaj. Dunajska 2515 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO*4 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu) Telefon 84—84 MODROCE vrtine la afrik, močno blago S Din Z40.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo 4~x^*kov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- KADU S SYSTEM 1931 Trajne kodre 100—150 Din. — Vsaka glava v 1 in pol do dveh urah. gotova. Pečenje kože in paljenje las, kakor pri zastarelih aparatih izključeno. Velike kodre brez vodne ondulacije. —• Cen j. dame iz okolice naj mi prihod z dopisnico javijo. — Salon Paidasch, Brežice. 2519 MLIN na stalni močni vodi, zidan s opeko, krit, v bližini dveh trgov ob glavni cesti, naprodaj. Vsa ostala poslopja, hlev, svinjaki, klet, novo zidano v dobrem stanju. Pripadajoča zemlja, njive, travnik vinograd, 8 oralov debele bukove h os te, vse v enem komadu. Naprodaj aa-radi bolezni. Pojasnila daje Franc Kos, Socko št. 54, pošta Podsreda, Cena Din 65.000. 2518 SLIKE sprevoda in druge, posnete ob priliki odkritja spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju se dobijo v Zvezni (nasproti glavne poŠte) - NAJBOLJ ŠIVALNA STROJ! iN KOLESA MJLER" - »Grtaner« ^t^MMC - L3U&L3ANA 30s. petelin^ »-j ^vodo * -var^trt —^^^^^^ — ZA VODO ten 1*006. Za 5asa Francoska Linija [in Gle. Transatlantique (French Line) HavreItewyork PRESELITEV! FRANCOSKE LINIJE "(FRENCH LINE) zastopnik IVAN KRAKER se preseli DNE 1. OKTOBA t L iz Kolodvorske ulice štev. 35 na MASARYK0V0 CESTO št 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora Ivan Kraker, Ljjubliana, Masarykova c. št. 14 Večja množina akulatiarnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. SO (t lastnem poslopja) Obrestovan]© vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, prodnimi io krediti vsake ▼rsta, eskompt In in kaso menic ter naka zUa v to- lo Inozemstvo safe • deposita Kd.Hd.Kd. Brzojavko: Kredit, Ljubljana. — Telefon it 2040. 2457. 2548. Tnterorban 2706. 2806. Sta« T3rrffir — & U£casQ Si fc—tot dal lista: Oton Caristof, Val i ^ubljant