Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in drugo tuje države 5 K). — Posamezne številke se prodajajo ■ po 10 vinarjev. ————
S prilogami:
Naš kmečki dom. Društvenik, Naša gospodinja
Spisi In dopisi sc poSiijajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, rcklamacijc in in-serati pa: UpravniStvu „Doinoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-
Stev. 41.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1910
Leto XXIII.
Volitev na Dolenjskem.
VOLIVCEM ZA DRŽAVNI ZBOR V NOVOMEŠKEM, ČRNOMALJSKEM IN METLIŠKEM SODNEM OKRAJU I
Slovenski možje !
Dne 18. oktobra Vas kliče volivna dolžnost, da oddaste svoje glasovnice In si izvolite državnozborskega zastopnika na cesarskem Dunaju. Lahka Vam bo izbira. Dve stranki stojita pred Vami, vsaka s svojim kandidatom. Slovenska Ljudska Stranka, kost od Vaših kosti, meso od Vašega mesa, zvesta veri in domu, zaščitnica vsega slovenskega ljudstva s svojo ogromno armado od Drave do Jadranskega morja, edina v načelih, edina z ljudstvom, je Vaša lastna stranka. Vaši dedje in pradedje so sc držali načel, ki si jih je zapisala na svojo zastavo, Vi sami ste vedno in ob vsaki priliki v ogromni večini pokazali, da stojite neomajno v njenih vrstah. Novomeškega sodnega okraja zavednost in belokranjska zvestoba sta se v vseh volivnih bojih sijajno izkazali. Slov. Ljudska Stranka je zato ponosna na Vas. Ko (Vas sedaj zopet vabi v volivni boj za Svojega kandidata, jc prepričana, da bo 18. oktober z novim cvetjem ozaljšal venec Vaših zmag.
Boj jc vesel! Liberalna stranka čuti potrebo, da ji iznova pokažete, , kako tuja je Vašemu srcu, kako zoprna I [Vašemu prepričanju. Razbita sama s [ seboj bi rada zanesla razpor tudi med • fVas. V sovraštvu do vere in cerkve rojena, vzrasla v oholem zaničevanju kmečkega ljudstva, seje sovraštvo po-.. ivšod in njeni lastni voditelji se javno Mpsujejo med seboj ter si očitajo podlost, Idobičkaželjnost -in drugih nečednih *cči. Ena pest jih je, in niti svojih par
ljudi ne morejo držati skupaj, vendar pa imajo toliko predrznosti, da se upajo pred ljudstvo. Odgovor za to predrznost je že pripravljen. Stranka brez-verstva in oderuhov, stranka pohujše-vanja in izdajstva, ki je brez moči v deželi, brez vsakega pomena v državnem zboru, ki jo je pomedla kranjska dežela v kot, ki so jo vrli Štajerci in Goričani vrgli od sebe, hoče od Vas, dragi volivci, zopet zvedeti, kaj mislite o nji. Z volivnim listkom v roci ji boste odgovorili, da so enkrat za vselej za slovensko ljudstvo minuli časi liberalnega jerobstva in tlačanstVa, in da hoče imeti Slovenec političen mir na svoji zemlji in v miru podlago za svoj gospodarski in dušni napredek.
Že svita lepša zarja! Povsod, v društvih in zadrugah, v kmetijstvu, trgovini in obrtu se pričenja nova doba. Z vstrajnim in skupnim delom bomo dosegli, da bo imela naša zemlja za svoje sinove in hčere doma kruha dovolj, da jim ne bo treba preko morja, v tujini prodajati svojih moči. Trda je skala, ki vanjo slovcnsKo ljudstvo pod zastavo' Ljudske Stranke kleše pot k svobodi in napredku, toda pod njegovimi krepkimi udarci sc ji ruši rob za robom. Pot. je začrtana in se dela trezno in varno. Naši potomci nas bodo blagrovali, da smo v najtežavnejših časih stopili na plan v boju za svojo vero in dom, za kruh in svobodo.
Naš narod mora v državi dobiti mesto, ki ga zasluži. Zvest je svoji državi; zaveda se pa tudi, kako ogromnega pomena je za državo. Zato se bori na Dunaju njegova Ljudska Stranka v zvezi s slovanskimi brati z vsemi silami za to, da mu pribori pri vseh narodih in.pri vladi veljavo in čast. Hoče pa tudi, da doma in povsod spoštujejo načela, ki so sveta slovenskemu srcu. Liberalcu mora odmevati venomer
jasni in kratki odgovor, da ne bo nikoli več gospodaril slovenskemu ljudstvu. Zedinjeno, Bogu in domu zvesto ljudstvo hoče voditi zastava Slovenske Ljudske Stranke do boljših časov in mu priboriti s hrvatskim bratskim narodom združeno, Avstriji in njenemu vladarju srčno udano, svobodno domovino. Za vse poštenjake j? prostora pod to zastavo. Kdor ne mara pod njo, svobodno mu, toda sam naj si pripiše, če bo zaničevan in osmešen jadikoval ob strani nad svojimi porazi.
Naš kandidat! Volivci, govorili so Vaši zaupniki; sami ste v mnogoštevilnih zborih izrazili svojo voljo. Strankino vodstvo z vesoljem sprejema izraze Vašega zaupanja in Vam v popolnem soglasju z Vašimi željami priporoča svojega, Vašega kandidata:
Oddajte dne 18. oktobra glasovnico napisane z imenom:
Evgen Jarš,
deželni odbornik v L ju'
Z Bogom za ljudstvo!
V	Ljubljani, dne 8. oktobra 1910. Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke.
XXX
V	Podzemlju je bil veliki shod zadnjo nedeljo zjutraj. Vodil ga je deželni poslanec Matjašič. Par Macelle-tovih Gradčanov je skušalo ob začetku nekaj godrnjati, ko so pa čuli od kan-i didata deželnega odbornika Jarca, kakšni prijatelji belokranjskega krnelai •so naši liberalci, so jo osramočeni od-kurili. Resnica jih je tako zbodla v oči, da je niso mogli prenesti. Nad sto mož se je izreklo soglasno za našega kandidata. Navzoč je bil tudi domači gospod župan. ,
tr
Na Suhorn jo bil shod isti dan do poludno. Bilo jo to veličastno zborovanje našega ljudstva, povsem drugačno, kakor Ganglov shodek, ki je bil pravzaprav prerekanje. Zbralo se je nad -100 ljudstva, med temi velika večina volivcev. Shod je otvoril deželni poslanec Matjašič. Kandidat S. I.. S. je razkrinkal hinavščino, ki jo uganjajo naši liberalci z narodnostjo in vero in dokazal z zgledi, kakšna je v resnici njih »ljubezen« do dolenjskega kmeta. Kandidatura je bila soglasno in z navdušenimi živijo-klici sprejeta. - Gotovo je, da bo 18. oktobra v metliški okolici bira za Gangla prav slaba.
Laž — liberalno orožje. Tako pišejo v zadnjem »Slovenskem Domu«, da so klerikalci zvišali deželno doklado na zemljiški davek od 40 odstotkov na 70 odstotkov. Da je to laž, se prepriča lahko vsakdo sam, če pogleda v davčno knjižico. Tam bo videl, da plačuje sedaj ravno toliko deželne doklade kakor prej.
Kdor laže, tudi rad krade, če druzega ne, pa vsaj čast. Do predzadnje številke je urejeval umazani listič, ki hoče biti glasilo kmečkih liberalcev, neki tržni nadzornik Ribnikar, liberalec. Ta je kradel čast dr. Tavčarju in dr. Trillerju, torej dvema voditeljema liberalne stranke. Zaradi tega je bil obsojen na 011 teden zapora. Lep urednik to, ki ga morajo tožiti lastni ljudje, ker se o njih laže. Kako je še le potem lagal o naših ljudeh in naši stranki.
Verni in pobožni Gangl in Masa-ryk. Na shodih se hlini Gangl silno pobožnega. Kakšen je pa v resnici? Ko so Imeli meseca avgusta liberalni učitelji, katerih kolovodja je ravno Gangl, shod v Novem mestu, so slavili brezverskega profesorja Masaryka iz Prage, ki svojih otrok niti krstiti ni dal. In taki ljudje, med njimi Gangl, naj bi bili verni kristjani !
Gangl — čuden prijatelj kmetov.
v deželnem zboru je stavil liberalec dr. Novak predlog, da se naj zapre meja za izvoz naše živine, da bo meso postalo cenejše. Ko bi se to zgodilo, bi ne bilo več k nam tujih živinskih trgovcev iz Bavarske in ostalo Nemčije, ki puste pri nas vsako leto lepe tisočake. Cena živini bi padla in naš kmet, ki mu je živinoreja edini vir dohodka, bi imel ogromno škodo. In za ta, našemu kmetu sovražni predlog, je glasoval tudi Gangl. Tako je moral glasovati, ker so ga volili soc. demokrati, ki niso nikdar prijatelji kmetov. Seveda so naši poslanci ta neumen in škodljiv predlog odklonili.
še eno lepo je pogruntal Gangl. Ko
sc je šlo te dni v deželnem zboru za izpremembo občinske volivne pravice, je Gangl predlagal, naj bi imel volivno pravico vsakdo, kdor biva v občini pol leta. Čujte, dolenjski kmetje, kaj bi bila posledica! Če bi obveljal Ganglov ' predlog, pa bi prišli n. pr. sedaj, ko se bo delala belokranjska železnica, delavci, zgnani vkup iz vseh vetrov, se polastili občinskega gospodarstva, de-2i
lali in zapravljali denar davkoplačevalcev po svoje, ko bi bila pa železnica gotova, jo pa od kurili, ne zmeneč se za dolgove, ki so jih pustili občini. Tako škodljiv predlog- je stavil Gangl. Seveda je tudi ta njegov predlog romal v koš. Naše ljudstvo pa sedaj ve, s kakšnim »prijateljem« ima opraviti.
O deželnem gospodarstvu lažejo li beralci, da naša stranka zapravlja. Sami so pa. V enem takem velikem gospodarskem društvu so jo tako zavozili, da sta morala dr. Tavčar in Knez podpisati visoko menico pravijo nad en milijon kron — drugače bi bili prišli na kant.
Tudi meščanom se že odpirajo oči,
zato zmerjajo liberalni listi Novome-ščane, ki nc marajo za Gangla, češ, da so lenuhi in zanemarjeni. Resnica pa je, da tudi Novomeščani vidijo, da imajo liberalci samo dolg jezik, ne store pa nič in da ima S. L. S. tudi za Novo Mesto in njegovo okolico več zaslug, kakor vsa širokoustna liberalna garda.
Kako se dela za kmeta, je pokazala naša stranka takoj v prvih sejah deželnega zbora. Dr. Lampe je vložil nujni predlog radi škode, ki jo jc napravil črv. Poslanec Matjašič je vložil nujni predlog, da naj država radi škode, ki jo trpe letos vinogradniki vsled toče, paleža in črva, odpiše brezobrestno posojilo in da podporo za cenejši nakup novih trt, galice in žvepla.
Zaradi živinskega katastra, ki povzroča v mnogih občinah ob hrvaški meji živinorejcem sitnosti in škodo, je interpeliral deželnega predsednika poslanec Matjašič v zvezi z drugimi našimi poslanci. Upati je ugodnega uspeha kakor na Goriškem, kjer se je stvar ' uredila po prizadevanju naših poslancev.
Viničane zoper Foijance hujskajo liberalni listi, češ, da so Poljanci dobili ceste, Viničani jih bodo pa morali plačevati. Da ne bodo lagali dalje, povemo tudi Viničanom, da je stavil deželni odbor deželnemu zboru predlog, da se uvrsti cesta A^inica—Preloka—Adlešiči med okrajno ceste in stvar pride v deželnem zboru na vrsto hkrati s cestami v drugih delih naše dežele, tako tudi v novomeškem okraju, drugi teden. Poljanci so prej verjeli liberalcem, sedaj ne verjamejo več. Viničanom pa samo v trezen premislek: kdo je vaš večji prijatelj, ali liberalci in nadučitelj Lovšin, ki ne dela drugega, kakor da zabavlja, ali Slovenska Ljudska Stranka, ki je drugod držala besedo in jo bo tudi vam, zato ker ima moč v rokah?
»Naš kmet je razvajen, ni več tisti zadovoljni Kranjec; med interesi kmet-skih in meščanskih slojev vladajo najhujša nasprotstva,« pravi »Narod«. Kaj pa hodite med kmete na Dolenjsko, meščanski kandidati? če ste med sabo, zabavljate na kmeta, da je razvajen, na volivnih shodih pa točite solze na revščino ubogega kmeta. In vi da bi bili odkritosrčni prijatelji kmeta? S. L. S. pa pravi, da ste vi razvajeni, ker ste skozi desetletja lepo in prijetno živeli,
po mestih, naš kmet se pa mora seliij v Ameriko, ker je njegova domača zoni. lja po vaši krivdi zanemarjena in |)j ostala zanemarjena, če ne bi S. L. 8, popravljala vaših starih grehov.
-f Ali bodo kmetje volili social. nega demokrata? Liberalci pišejo v »Slovenskem Dom u«, da liberalno uči-teljstvo nikakor noče izgnati verouk i/, šole in samo učiti krščanski nauk po L svoje in se delajo zelo ogorčene zaradi tega, ker vedo, da belokranjsko ljudstvo nikakor ne bo volilo moža, ki jo glavni urednik »Učiteljskega Tovariša«, ki zastopa ta načela. Ali res mi-slij o liberalni učitelji, da ima ljudstvo tako kratko pamet? Saj se je liberal-no učiteljstvo na svojem shodu v Radovljici izreklo za svobodno šolo, to je za tako šolo, v kateri bi duhovnik ne smel ničesar poučevati in niti njenega praga prestopiti, ampak bi otroci o Bogu sploh nič ne slišali. Po tem programu tudi ponekod delajo, saj se jo moral deželni šolski svet še nedavno baviti z nekim liberalnim učiteljem, ki' je otrokom prepovedal pozdravljati s »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Iz Goriškega, koder komandirajo bratci in ^ somišljeniki naših kranjskih liberalnih učiteljev, pa vemo, da je nadučitelj Bajt v Solkanu otrokom prepovedal v šoli poljubovati svetinje, dr.igi pa je strgal neki deklici v šoli z vratu! svetinjico Marije in jo vrgel v pljuval-nikl Sicer se pa je »Učiteljski Tovariš« izrecno potegoval za francosko šolo. Nečuvena nesramnost je torej, če ho- 1 čejo ti ljudje to zdaj zatajiti, ko ponujajo ljudem svojega voditelja, od brez-verske socialne demokracije v Idriji izvoljenega učiielja Gangla! Naš kmet nikoli ne bo volil moža, ki zastopa socialne demokrate, ki hočejo kmeia uničiti, vedno zabavljajo zoper njega in kmetu ne privoščijo niti bajte, ampak hočejo, da bi kmet šel kruha pro- I sit in se poberačil! Gangl je poslanec !, idrijskih socialnih demokratov, saj šc j v liberalnem klubu ni član, ampak samo gost, ker naši liberalci so žc tako na psu, da se morajo zadovoljiti s socialnimi demokrati, ker jim lastni ljudje uhajajo. Zato bodo belokranjski kmetje Gangla poslali nazaj v Idrijo k | socialnim demokratom, ki naj mu | mandat preskrbijo!
XXX
Povejte vsem svojim znancem in prijateljem, da je sedaj uvedena na ; Kranjskem volivna dolžnost, da mora ; vsak volivec na volišče, ker sicer zapade denarni kazni. Natančno preberite tozadevne postavne določbe, k: bodo natisnjene na poverilnicah, ki jili sprejmete. Vsi se zavedajte, da s tem, da volite dobrega poslanca, našega , kandidata Evgena Jarca, storite dobro delo sebi in svoji občini, ker dober po- f slanec bo za vas deloval. Od moža do | moža to pojasnjujte, dne 18. oktobra pa vsi navdušeno na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Stranke 1
Deželni zbor kranjski.
Dne 5. oktobra sc je pričelo jesensko zasedanje našega deželnega zbora, u bo, soditi po prvih dveh sejah, vse-cako zanimivo in važno. Liberalci so ie v svojem časopisju širokoustili in napovedovali gorje deželnemu predsedniku in Slovenski Ljudski Stranki. (In tisti, ki so res kaj pričakovali od te fcirokoustne gospode, so se kruto va-irali in po prvih sejah je vsak spoznal, !da so liberalci na tleh, da v deželnem zboru ne pomenijo prav nič. Samo pso-jvati Se znajo, a na razvoj v zbornici nimajo prav nobenega vpliva. Ko so (bili naši poslanci v opoziciji, so se veselili deželnega zbora, kjer so mogli [odkrivati krivice, ki so jih prizadevali Snašemu ljudstvu z Nemci in vlado zve-feani liberalci ter so zahtevali ljudstvu koristnih postav, a ti širokopleči liberalni junaki, ki baje zastopajo cvet našega naroda, se deželnega zbora prav nič ne vesele, ampak boje se*ga in iz Strahu pred deželnim zborom je najslavnejši teh junakov, ki se je še pred nekaj meseci postavljal v deželnem zboru z znano krvavo manšeto, ušel in odložil poslanstvo. Dr. Oražna ni več v •zbornici, dezertiral je tikoma pred bitko . . .
V PRVI SEJI
so takoj naši poslanci vprašali deželnega predsednika, zakaj ni deželna vlada priporočila cesarju potrditve Iv. Hribarja ljubljanskim županom in Če so tisti vzroki, ki jih je Hribar navedel, resnični ali ne.
Deželni predsednik
je takoj odgovoril in izjavil: Vlado ne veže nobena dolžnost povedati, zakaj ne priporoči kakega župana cesarju v potrjenje. Ako Ivana Hribarja ni predložila v potrjenje, ni kršila občinske avtonomije. Vlada je dolžna le takega župana priporočiti, kateri more jamčiti, da bo delal tudi v blagor države. rTako tolmači tudi Ivan Hribar, ki je zapisal v spomenico, ki jo je poslal osrednji vladi, sledeče: Mesto župana ljubljanske občine je važno za državo in vladi ne more biti vse eno, kdo je župan. Če je pa Ivan Hribar navedel prave vzroke za razpust, o tem se neče izjaviti.
Po tej izjavi je izpregovoril
dr. šusteršič.
Zgodilo se je prvič, da izvoljeni ljubljanski župan ni dobil cesarjevega potrjenja. Petkrat je hil Hribar potrjen za župana, v šestič pa ne več in se-xlaj imamo v Ljubljani namesto župana vladnega komisarja, a občinski svet 'je razpuščen. Vlada res ni dolžna po-tvedati, zakaj Hribar ni bil potrjen, a meni se zdi, da bi bilo v tem slučaju prav, da bi nam to jasno povedala. Saj Itukaj se ne gre samo za Hribarja, ampak za meščansko avtonomijo. Cesar ni dolžan povedati, zakaj ga ni potrdil. Kakor smejo občinski svetniki izvoliti Iza župana kogar hočejo, tako tudi ce-isar župana potrdi ali ne potrdi, A nam
se ne gre za bivšega župana ljubljanskega, mi se za Hribarja ne ogrevamo. Nam se gre za mestno avtonomijo! (Odobravanje.) Nam je žal, da je rlri-bar sam zapisal tisti stavek, katerega nam je prej povedal deželni predsednik, ker je s tem dal vladi orožje proti sebi. (Ogorčenje.) Preprečiti je hotel potrjenje novega Statuta iz golega strankarskega interesa, a žrtvoval je avtonomijo ljubljanske občine. (Odobravanje.) Naša stranka se je zavzela za potrditev Hribarjevo. Bil sem pri deželnem predsedniku in pri ministrih, kjer sem zahteval, da se Hribar potrdi, zaradi občinske avtonomije. (Ploskanje.) Svoj strankarski interes smo zapostavili splošnemu interesu. In ko ste vi izvedeli, da se je naša stranka zavzela za potrditev, bi bilo morda bolj umestno, da bi se bili vi zaupno obrnili do svojih sodeželanov za posredovanje, kakor pa, da ste se obrnili na tuje osebe. (Odobravanje.) Tem je ljubljanska avtonomija deveta briga. (Tako je!) Kar je zamujeno, je zamujeno. Mi se moramo ukloniti odločitvi cesarjevi. Mi smo pa dolžni delovati na to, da se vrnejo v Ljubljano redne razmere. Tudi vlada je dolžna delati v tem oziru. Prav nič ne želimo, da bi vladni komisar še dalje vladal na magistratu, ampak hočemo, da zasede župansko mesto zopet od meščanstva prosto izvoljen someščan. (Živahno ploskanje.)
Liberalna govornika dr. Tavčar in dr. Triller ne moreta razumeti, zakaj je bila S. L. S. za Hribarjevo potrditev. Brani sebe in dr. Trillerja, češ, da sta pošteno postopala. Uverjen je tudi, da bi bil Hribar potrjen, če bi bil to dr. Šusteršič v imenu svoje stranke, katera ima tako velik vpliv, to zares zahteval.
Deželni predsednik
je potrdil, da je dr. Šusteršič v imenu stranke zahteval, da se Hribar potrdi, a je bilo toliko vzrokov, da to ni bilo mogoče.
Dr. Novak	-—
se je obnašal kakor kak pobalin, ki ničesar ne vč in ne pozna, najmanj pa, kaj je bistvo politike. On vidi samo hi-navščino in neodkritosrčnost. On vidi ves svet po sebi in svojih ožjih tovarišev in somišljenikih.
Taki ljudje ne morejo žaliti naše stranke I
je zvenelo iz govora dr. Kreka, ko je odgovarjal liberalnim govornikom. — Oglromna večina slovenskega naroda se je brigala s to stvarjo le toliko, kolikor smo ljudi seznanjali z njo zaradi političnega razumevanja in vzgoje. Ljudje težje razumejo, zakaj se je naš načelnik dr. šusteršič potegoval za Hribarjevo potrditev, kakor pa to, da Hribar ni bil potrjen. Naše najnujnejše delo je, da razbijemo pretežje nemškega liberalizma in sedanjo politično konstelacijo, ki našemu narodu ni ugodna. Dr. Krek in dr. Tavčar sta očitala nam hinavstvo, a 'dokazala nista ničesar! Preotročje M bilo prerekati se
ž njima o teh stvareh, zato mirno vtaknemo v žep taka nedokazana očitanja in gremo preko njih na dnevni red. Dr. Šusteršič se. je potegnil za Hribarjevo potrditev, a to se je šele povedalo potem, ko smo morali v javnosti povedati resnico, ko se je očitalo naši stranki, da ni bila za potrditev. Naša stranka se ne da voditi čustvenemu razpoloženju. Tudi v Ljubljani se ne bomo prenaglili. Takrat bomo zmagali, ko bo večina prebivalstva v našem taboru. Z ničemer sc nečemo prenagliti, (Klic: Mestni štatut!) Mestni Statut da-i je najširšim ljubljanskim masam pravico glasovanja! (Dr. Triller: Da, še posavskim kmetom!) Posavske kmete imate vi ravno tako v rokah kakor mi! (Pritrjevanje.) Doslej smo imeli v Ljub., ljani z volitvami kar se tiče nepristra-nosti od strani tistih, ki so volitve vodili, sakrabolsko slabe izkušnje. Na vse načine se bomo potrudili, da bo potrjen novi mestni štatut, zato bomo zahtevali, da bodo volitve čiste, pa naj jih vodi vlacla ali pa Hribar. (Burno pritrjevanje.)
Dr. Lampe.
Nam je bilo neprijetno in neljubo, da se je kršila občinska avtonomija, a za sistemom, ki je vladal na mestnem magistratu, nam pa ni prav nič žal. Želimo, da bi se čimpreje pokazalo, kakšno je bilo gospodarstvo v Hribarjevi dobi. Prihodnja doba bo lepša kakor je bila prošla doba. Dr. Tavčar je tukaj obžaloval, ker ne bo vodil več volitev Hribar. Kdor si želi nazaj Hribarjevih volitev, si želi volitev, iz katerih se ne bi mogla pokazati ljudska volja. (Burno ploskanje.)
Dr. Tavčar brani Hribarja in taji, da bi bil ljubljanski magistrat postopal pristransko in je očital duhovščini zlorabljanje spovednice. Ta izjava, katero je sicer takoj skušal omiliti, je izzvala velikansko ogorčenje med poslanci S. L. S. Čudno je, da ljudje, ki v obče ne obiskujejo spovednic, največ govore o zlorabi spovednice.
Na osebna sumničenja in psovke od liberalne strani
je odgovoril liberalcem dr. šuster-t š i č, da jim je kar sapo zaprl. Navajamo samo nekatere stvari: Od nasprotne strani se samo sumniči in psu-je. Pod našo častjo je, odgovarjati na sumničenja in psovanja, ki jih je izrekel dr. Novak, poslanec ljubljanske trgovske zbornice, tisti človek, ki mu je bila v javni seji zbornice izrečena nezaupnica zavoljo zanemarjenja svojih dolžnosti, pa ima še drzno čelo, da izvršuje mandat. (Burno odobravanje. Novak ves bled molči.) Dr. Tavčarja in dr. Trillerja se od naše strani ni sumničilo. Ne vtikamo se v spor, ki ga ima v svoji stranki. Spor med mladini in starini nas čisto nič ne briga. (Klici: Prav nič!) Dr. Tavčar je postopal nasproti svoji stranki in bivšemu županu Hribarju pošteno, tako pošteno, kakor Hribar proti njemu nikdar ni. (Pritrjevanje.) Hribar je z dr. Tavčarjem
3«
J
vred pogodbo z Nemci dvakrat podpisal, a v javnosti je dr. Tavčarja kazal, češ, Tavčar je tisti, ki je pogodbo podpisal, jaz je nisem! Danes Hribarju pojete slavospeve zaradi gospodarstva njegovega, a rečeni le, o tem gospodarstvu se bo prav sodilo potem, ko se bodo odprle knjige na magistratu! (Odobravanje.) Mi nismo krivi, da je sedaj vladni komisar na magistratu. Vi ste sami vse storili, da imamo vladnega komisarja. (Viharna veselost.) Vi ste hrepeneli po njem, a sedaj nam očitate. Od nas ni nobeden v občinskem svetu in vendar je bivši ljubljanski občinski svet, torej vi, tako modro postopal, da so se na magistratu odprla vrata vladnemu komisarju. (Viharna veselost. Liberalci osramočeni.) Vi hrepenite, da bi vodil volitve vaš stran-kar. Vam ni ljubo, da je deželni predsednik takoj odgovoril na naše vprašanje. Očitate nam, da smo dogovorjeni z vlado. Kdor sc zanimlje za politiko, je vedel, da bomo vlado vprašali, zakaj ni Hribar potrjen in to je vedel tudi deželni predsednik, in zato nam je lahko takoj odgovoril. (Veselost.) Dr. Tavčar meni, da bi bil jaz lahko dosegel Hribarjevo potrditev, če bi bil hotel. Ko ste čuli, da Hribar ne bo potrjen, se niste obrnili na našo stranko, ampak na tuje ljudi. In to je bilo zmotno! Če bo ljubljanska avtonomija naslonjena na vašo stranko, bo avtonomija jako šibka! (Pritrjevanje.) —r Smešna jc trditev dr. Trillcrja, da Hribar zato ni bil potrjen, ker je opozi-cionalen poslanec. (Smeh.) Njegovih opozicionalnih del ne bom presojal, o teh bi vedeli povedati mnogi ministri. (Veselost.) Dežela je mirna, kakor jc rekel dr. Krek, pa tudi mesto je mirno. Pa tudi če sc no kaže posebnega razburjenja, smo dolžni se potegovati za občinsko samoupravo, ker na nji sloni državljanska svoboda. (Živahno pritrjevanje.) Zato jo branimo, dasi imajo v Ljubljani liberalci večino. Toda
enaka pravica za vse!
Dr. Triller sc jc zadiral zopet v posavske kmete, ki bodo baje Ljubljano požrli. Govoril je o tisočih, ki bodo volivno pravico imeli v Ljubljani. Jaz sem poizvedel in sedaj vem, da jih jc le kakih 000, ki bodo volili v Ljubljani. Na drugi strani je pa mnogo Ljubljančanov, ki imajo volivno pravico v kmetskih posavskih občinah. Enaka pravica za kmeta in za meščana! (Burno pritrjevanje.) A nasproti dr. Tavčarju moram odločno povzdigniti svoj glas in v imenu vsega slovenskega ljudstva protestirati, ker se dela v tej zbornici slovenski duhovščini kruta krivica, tisti slovenski duhovščini, ki vzorno izpolnjuje svoje dolžnosti do Boga in do ljudstva, da je v čast ne samo naši deželi, ampak bi si vsaka dežela čestitala, ako bi imela tako vzorno duhovščino, kakor jo ima kranjska dežela. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Slovenska duhovščina ni nikoli izrabljala svoje cerkvene avtoritete v politične namene. (Burno 4»
odobravanje.) A vse drugače bi bilo, če bi mi začeli govoriti o nekaterih sodnikih — ne vseh, nekaterih — kako ti zlorabljajo svojo službo. (Burno odobravanje. Višnikar ves bled sedi na svojem mestu in se ne upa ozreti.) Na kak nesramen način zlorabljajo svojo oblast, ki jo imajo v imenu cesarja, v strankarske politične namene. (Viharno vzklikanje in odobravanje.) Potem bi se slišale lepe stvari! (Liberalci so kar poparjeni.) Kar pa vi govorite o spovednici, je sama fraza, vi sami dobro veste, da vas ljudstvo ne mara, a kriva naj bi bila spovednica. (Viharno odobravanje.) Če nočete, da vam tako odgovarjam, pa se prihodnjič dostojno obnašajte! Vi ste nas izzvali! Na taka sumničenja boste od nas in našega ljudstva vselej jasen in odločen odgovor dobili. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Pri glasovanju je bil sprejet predlog dr. Šusteršiča, ki se glasi: Obžalujoči, da je prišlo do suspendiranja ljubljanske mestne avtonomije, in trdno pričakujoč, da se po sodelovanju vseh poklicanih faktorjev povrne ljubljanski občini čimpreje meščansko samoupravo, preide deželni zbor na dnevni red.
Nato pride v razpravo
novi ljubljanski statut,
katerega je bila vlada vrnila, da se v nekaterih stvareh popravi. Poročevalec deželni odbornik dr. Pegan predlaga, da se predlagane izpremembe sprejmo. Temu sc protivijo liberalci.
Dr. Triller pravi, da se bo Ljul> Ijana razširila do Šmarne gore. Krivica je, ako voli Posavčan v Ljubljani. Posavčane boste izrabljali. Brani sodnike. Zunaj dvorane sodnik lahko agi-tira, kakor duhovnik. Ni prav, ker duhovnik agitira v cerkvi. Na poti sta mu cerkev in spovednica. (Poslanci večine burno ugovarjajo.)
O cerkvi in spovedi govore največ tisti, ki nikdar ne gredo v cerkev in k spovedi,
je vrgel v obraz liberalnim surovežem dr. Lampe. Mestni štatut je v razpravi, ki pa nista prav v nobeni zvezi s tem, kar je povedal dr. Triller. Samo o spovednici in cerkvi vedno govorite. Vi hočete kulturni boj. To zahteva vaše časopisje in vaši shodi. Ker '»ranimo verske ideale, branimo ideale svojega ljudstva. (Veliko odobravanje.) — Dr. Triller trdi, da kmet odira! (Neču-veno! Sram ga bodi!) Razdor hočete delati med kmetom in meščanom. Zakaj pa vse tišči z dežele v mesto? Ali zato, ker je na deželi boljše? Pustite naše kmete v miru, ti ne zaupajo liberalcem. (Ploskanje.)
štatut bo potrjen v štirih dneh,
je povedal dr. Tavčar in se je zaradi te neljube stvari na primeren način kregal. Tudi G a n g 1 u ni všeč, da bodo po novem volivnem redu za Ljubljano imeli tisoči delavcev volivno pravico, ki ie sedai nimajo,
Dr. šusteršič
jc med drugimi izjavil sledeče: Dr! Triller jc izjavil, da sem napadel VJ sodni stan. To ni res! Izjavil sem, j, delajo samo nekateri sodniki ta, ko, kakor ne bi smeli. Za to, kar sei« pa trdil o nekaterih izjemah, princi mo dokaze, in ako dotičnim gospodm/ ne bo všeč, naj se zahvalijo vam. J8ij nisem napadel stanu, pač pa je dr,i Triller napadel ves duhovski stan. Xa'J vedel ni nobenih faktov. Pri tem, kar sem rekel o nekaterih sodnikih, osia.i nem. To so gospodje, ki jib osebno sij cer ne poznam, pač pa iz sodnih aktov! (Burno odobravanje.)
Po sklepnih besedah poročevalca so bile predlagane izpremembe sprcje-J te. Mestni štatut je sedaj tako poprav-J ljen, da ne bo nobene ovire več, da ne . bi bil potrjen. Volitve v Ljubljani sej bodo v kratkem vršile po novem šla-' tutu. Odklonjen je bil predlog dr. Trii-j lerja, naj bi se vršilo volitve v Ljub-I ljani še po starem in pa predlog divs Novaka, ki zahteva, da sc prepove Vir voz naše živine v Nemčijo, in naj dovoli prost uvoz živine iz južnih žel in mesa iz Amerike.
V tem predlogu se zrcali vsa lito ralna ljubezen do našega kmeta, kaf naj si volivci na Dolenjskem dobro zapomnijo.
Sprejet je bil predlog dr. Zajca, da se
deželni zdravstveni svet
tako sestavi, da bodo v njem imeli Slovenci večino.
Zaradi škode po črvu in toči
so vložili dr. Lampe in tovariši pre log, naj deželna vlada izposluje izdat-no podporo poljedelcem za nakup temen in gnojil. Črv je naredil mnneo škode na njivah in travnikih. Klesula. je toča. Dr. Novak je govoril o argenj tinskem mesu. Ako pa hočemo imeti) dobro meso. podpirajmo kmeta in pn-magano bo vsem. Predlog se je sprejel. t
Za vinogradnikek
kateri letos res mnogo trpe, je zahteval poslanec M a t j a š i č:
1.	odpis brezobrestnih posojil.
2.	podpore za nabavo trt. umetnili gnojil, modre galice in žvepla po znižani ceni.
Predlog je bil soglasno sprejet.
V DRUGI SEJI
dne 6. oktobra se je razpravljala izpre-memba.
zakona glede občinskega reda in občinskega volivnega reda.
Januarja meseca je bil v zbornici ta zakon sklenjen, a sedaj ga je vluda vrnila, da se v nekaterih stvareh popravi, da bo potem od cesarja potrjen.
Dr. Pegan
priporoča, da sc vse izpremembe spre/" mo. Najvažnejše izpremembe so:
a) v prvem razredu bo volila lina davkoplačevalcev, v drugem
Iretjini (v sklenjenem zakonu je bilo ■ve petini in tri petine).
b) v podobčinah volijo samo davkoplačevalci (v načrtu vsi.) T c) da volijo v II. razredu tudi tisti, ki plačujejo vsaj 20 K osebne doho-darine. (V načrtu 30 K.)
Temu zakonu nasprotujejo liberalci in Nemci. Prvi se spusti v boj Gan-j?l, ki nc ve, ali je liberalec, ali je socialni demokrat. Govore se nauči. Viš-jaiikarju so na srcu uradniki. Vilfan 'aam ne ve, kaj hoče imeti. Dr. Eger se boji, da bodo izgubili Nemci nekatere Občine. Odgovarja jim
poslanec Jarc.
(Gangl govori z razdvojenim srcem. Pri sestavi občinskega reda je bilo na-žc načelo, da se ohrani kmeta na njegovi grudi, on je središče našega dela, "on je jedro našega naroda, če pade naš kmet, pade ves naš narod. (Navdušeno I,pritrjevanje.) Volivci Ganglovi pa hočejo, da je ljudstvo razdvojeno in se kmet uniči! (Tako je!)
Ni res, kar trdi Gangl
izjavi zastopnik delavstva poslanec ■Piber. Doslej nima delavec v naši občini nobene pravice, a po novem redu tbo volil in bo lahko izvoljen, tudi za župana bo lahko, kar sedaj ni bilo mogoče. Vsega nismo dosegli, a boljše bo kakor doslej. (Odobravanje.)
Ljudstvo hoče reformo!
je povedal dr. Šusteršič v sijajnem go-evoru, v katerem je brezobzirno nakle-stil nasprotnike. Ogromna večina slovenskega ljudstva je zadovoljna z občinsko reformo, je navdušena zanjo, in komaj čaka, da bi bil skoraj potrjen občinski volivni red. (Tako je.) Na shodih so bili delavci, kmetje in obrtniki za to, ki še za nobeno postavo niso bili tako navdušeni kakor za to. (Živahno pritrjevanje.)
Nemec dr. Egcr zahteva, da bi imeli v občini odločilno besedo tisti, ki največ davka plačujejo. Gangl pa pravi, da je prav malo ljudska. Oba pa hočeta, da bi se nič ne naredilo! KVeselost!) Tega veselja vam ne bomo naredili! Gangl in njegova stranka je .vedno zoper to, kar se more v zbornici napraviti, a vselej zahteva to, kar je nemogoče. (Veselost.) V tej zbornici so stavili predlog, naj se vpelje splošna in enaka volivna pravica za državni zbor. Ko se je pa na Dunaju res predložila, je v liberalnih vrstah nastal jok in škripanje. (Veselost.) Vaši poslanci so tukaj zahtevali sploš/nost in enakost volivne pravice, na Dunaju so se potili za pluralnost. (Smeh.) Gangl je nasprotnik izpremembe, katera omogoči delavcem v Idriji dobiti večino v I. in II. razredu. (Čujte!) Po našem načrtu bo v Idriji postal lahko župan delavec, ki niti enega vinarja davka ne plača in vi g. Gangl ste proti temu? (Tako je!) Danes se je poslanec Gangl močno zavzel za splošno in enako volivno pravico v občinah, ker vč, da ni izpeljiva, in je celo stavil tak predlog.
Na ta led vam ne pojdemo. Vaša resolucija ni vredna počenega groša! (Veselost.) Vaše resolucije so le figovo pero za vaše socialnodemokratične volivce! (Burno odobravanje.) Poslancu Ganglu, ki ima tako ozke stike s so-cialnodemokratično stranko, svetujem, naj se obrne na socialno demokratično stranko v državnem zboru, naj ona v državnem zboru stavi tako resolucijo, česar pa ne bo storila. Mi smo stranka resnega dela. Mi ne delamo lukenj v vodo. Mi gremo odločno in brezobzirno naprej! Mi bomo prišli še z drugimi reformami in jih bomo tudi sklenili, če je vam prav ali ne! (Burno ploskanje in živijo klici.)
Gangl s figovim peresom
ni bil nič zadovoljen in ga je ogorčen odklanjal, kar je smeh in zabavo le še pomnožilo. Nato se je glasovalo in je bil zakon sprejet. Ni dvoma, da bo ta zakon kmalu potrjen in se bodo po vseh občinah izvršile volitve tekom prihodnjega leta. In tedaj bo v marsikateri liberalni občini jok in škripanje.
Poslanci S. L. S. so zahtevali še od vlade, da se živinski kataster v obmejnih občinah že enkrat preišče in tako preuredi, da živinoreja ne bo trpela škode.
/□□□□naizianuunnnnc		ia
U □ n	Političen pregled	U □ n
□□aannnc-inr-inrn-ir-ii lr <n		
O SKLICANJU DRŽAVNEGA ZBORA
poroča vedno več listov, da bo sklican že začetkom listopada, kakor je že zadnjič sporočil »Domoljub«.
DEŽELNI ZBORI.
O jesenskem zasedanju kranjskega deželnega zbora in resnem delu zares ljudske naše Vseslovenske Ljudske Stranke prinese »Domoljub« posebej podrobnejše poročilo. — Prejšnjo sredo je začel zborovati goriški deželni zbor z burno sejo. Slovenska duhovščina dekanatov Gorica, Kobarid, Kanal in Komen, je v posebni vlogi na deželni zbor protestirala proti predlogu deželnega odbora, glede pregledovanja cerkvenih računov. Poslanec Fon je utemeljeval izpremembo lovskega zakona, predlog se jc oddal gospodarskemu in pravnemu odseku. Liberalni Gabršček je igral v tej seji jako slabo, za poslanca nepriporočljivo vlogo. Ko mu je glavar vzel besedo, je govoril on še dalje in vpil, da se mu dela nasilstvo, govoril je še, ko sta imela o tem besedo še dva govornika, končno pa prav »podomače« opsoval deželnega glavarja. Poslanec Berbuč poroča pri zadnji točki dnevnega reda o volitvah v veleposestvu, da so sc vršile nerednosti in nepravilnosti. Dr. Gregorčič pojasnuje te nepravilnosti ter stavi predlog, naj se s temi »izvoljenci« veleposestva peča verifikacij-ski odsek, ker so sc ob volitvi v agitaciji posluževali nedovoljenih sredstev, 1
Predlog je bil sprejet. Nato se izključi na predlog dr. Gregorčiča poslanec Gabršček iz deželnega zbora, ker je njegovo delovanje tako, da ne spada v zbornico.
O obstrukciji »Slovenskega kluba« v štajerskem deželnem zboru, pišejo vsaj nekoliko pravično izmed Slovencem sovražnih listov le listi nemških krščanskih socialcev in obsojajo nestrpnost nemških nacionalcev napram Slovencem in njihovim življenjskim potrebam. Nek list jim naravnost očita, da so nemški nacionalci pripravili Štajersko do poloma. Dotični list izvaja kaj dobro o znanem Wastianovem predlogu, da je imel namen spraviti deželni šolski svet pod brezpogojno komando »Svobodne šole«, ker od 16 zastopnikov deželnega šolskega sveta, bi jih bilo po »Boštjanovem« predlogu kar deset svobodomiselnih. Deželni glavar grof Attems pa, ki je podpiral »Boštjanov« predlog je kriv, da je postal ta predlog zares nevaren. List do, bro povdarja, da so Slovenci, tako iz narodnih, kakor iz verskih razlogov bili naravnost primorani do obstrukcije! Ko so se zadnje čase vršila pogajanja med strankami za delozmožnost štajerskega deželnega zbora, tedaj so nemški nacionalci v zvezi s plemstvom jasno pokazali, da jim je več za to, da se izroči šolstvo v deželi svobodomiseln stvu v roke, kakor pa, da vrši deželni zbor prepotrebno gospodarsko delo! Zlasti se je to videlo, ko je stavil kmečki poslanec Hagenhofer predlog, naj bosta v deželnem šolskem svetu tudi 2 zastopnika kmečkega ljudstva, ki nima v štajerskem deželnem šolskem svetu niti enega, ki bi govoril v njegovem imenu in interesu. Tudi tega niso hoteli nemški nestrpni nacionalci, ker so se zbali, da ne bi potem Slovenci, ki tvorijo, kakor povdarja omenjeni nemški kršč. socialni list, eno tretjino štajerskega prebivalstva, imeli izmed 16 zastopnikov v deželnem šolskem svetu — enega.
HRVAŠKO,
Ban Tomašič si pa zna pomagati! Koalicija si je bila lepo po svoje sestavila listo poslancev, ki naj bi se izvolili kot delegatje v budimpeštanske delegacije. Ban si pa izbere izmed sebi uga-jajočih poslancev delegate. Sedaj se pa srdijo koalicionaši na bana, češ, da ni vpošteval njih liste in da volitev delegatov ni bila pravilna ter zahtevajo, da bi tako izvoljeni delegatje odložili mandate. Štirje so to storili, trije ne.
Z BALKANA.
Kakor sc zdi, mogočni, temnosivi hrbet Balkan, preoblečen in zavit v tančice megle, nekako čuden tajen in skrivnosten, tako se vidijo tudi razne vesti in novice, katerih vsaka jc še vedno bolj ali manj zavita v negotovost, da skrivajo v sebi nekaj, kar utegne morda že v kratkem presenetiti javnost, ko se jim odvali oblaček nejasnosti. Gotovo je namreč, da se nekaj pripravlja in
sicer zoper Turčijo. O zvezi slovanskih balkanskih držav smo že poročali, da se jo skuša hitro ugotoviti. Srbija si je sicer gojila še nekoliko nade o koristi zveze s Turčijo, a sedaj se jo sili, da mora pristopiti k zvezi, sicer pade v nemilost pri pokroviteljici Rusiji, ki skuša hitro udejstviti to zvezo, naperjeno zoper Turčijo. Grška se je pa oprijela nekega od francoskega admirala ji predloženega načrta, kako preurediti mornarico, naj Grška zavaruje svojo mejo le na severu na suhem, na morju pa zasede turške otoke v Egejskem morju. Ker bi imelo v slučaju vojske opraviti turško brodovje z bojnim ladjevjem zapadnih velevlasti in bi bila Turčija istočasno napadena od slovanskih držav na Balkanu od severa. Ta načrt pa se zdi, je nekoliko prekrižalo odkritje tajnega dogovora Turške z Rumunsko, ki pa je tudi javnost zelo presenetil, a lahko tudi, da se je ta tajni dogovor odkril javnosti zato s takim hrupom, da bi se moglo tem lažje dobiti povod za splošni napad na Turčijo. Bomo že videli, kaj bo iz tega! Nekaj se bo že skuhalo!
NA PORTUGALSKEM
so se dogodile nenavadne reči. Že prejšnji »Domoljub« je nekaj namignil o nezdravih razmerah na Portugalskem. V torek pa nas je presenetilo dnevno časopisje z vestjo, da je vzbuknila na Portugalskem vojaška in meščanska revolucija. Kako je prišlo do tega? Glavna krivda zadene kralja Manuela samega in pa njegovo republičansko ministrstvo, ki ni nič storilo, ko se je že delj časa strastno agitiralo zoper kralja od strani republikancev, zadnje čase celo kar javno na ulicah in trgih. "Vlada ni prijela teh veleizdajnikov, ki so znali s svojimi liujskarijami in šču-vanjem vzeti kralju, ki pač menda ni bil nič kaj posebno vzoren vladar in sploh izgubil v vsej državi vse simpatije, celo pri najzvestejših slojih. Vlada je vse to mirno trpela in še celo začela preganjati monarhiji zveste stranke in katoličane. Tako si je sama skopala — grob. Framasoni so z lažjo začeli vstajo. Neposreden povod vstaji je bilo, da je neki blazen častnik ustrelil najimenitnejšega zdravnika v Lizboni, profesorja in poslanca Bombardija. To je ljudstvo silno razburilo. Framasoni so pa začeli trositi laž, da so umorili Bombardija »klerikalci« iz političnih vzrokov. Nastali so izgredi, uporniki so začeli upiti »Živela republika«, se spoprijeli z meščansko gardo, ki jih je razganjala. Republičanom se je kmalu pridružila še večina vojaštva. Kralju zvesti častniki so bili ustreljeni. Kralj je baje ušel s svojci na morje, v Lizboni se je pa sestavila začasna republičan-ska vlada, ki je že med prvimi svojimi čini izdala odlok, ki prepoveduje duhovnikom nositi duhovsko obleko, z drugim odlokom prepoveduje vse cerkvene redove. Menihi in nune morajo tekom 24 ur zapustiti Portugalsko! Svobodomiselstvo in framasonstvo, ki 6«
ima vedno na svojem hinavskem jeziku svobodomiselnost, svobodo in bratstvo, ga že prelepo kaže v svojih res »bratskih« in svobodnih dejanjih. Dasi je svobodomiselstvo na Portugalskem močno le v Lizboni in je na deželi tako slabo, da so si ob volitvah upali postaviti svoje kandidate izmed 63 volivnih okrajev le v osmih, par ker so dobro in tesno organizirani, imajo sedaj, dasi neznatna manjšina, vso premoč nad drugimi v svojih rokah, česar se pa tudi dobro zavedajo, zato so lahko začeli takoj s prvim korakom preganjati verno katoliško ljudstvo in nasilstva proti Cerkvi, redovom in samostanom. — Dogodki na Portugalskem so lahko jasen zgled španskemu kralju, ki ima tudi kulturnobojno liberalno vlado. Zato morebiti ne bo posebno dolgo in Portugalski bo sledila z revolucijo Španska. Dogodki in ta preobrat na Portugalskem so pa tudi jasen nauk vsem poštenim katoličanom, kaj nameravajo in znajo svobodomiselci in prostozidarji, ako se jim posreči dobiti v deželi premoč v roke — boj, zator, pogin, grob krščanstvu, Cerkvi, pravi pošteni svobodi!

a
d
a- - —___iq
QC3Eiai3E3C3C3C3aC3C3C3E3aE3E3D
hm hm.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
Toda zastonj sta naredila pot; da, šc v večji negotovosti sta sc morala vrniti domov. Izvedela sta namreč, da avstrijskih najemniških vojakov, kar jih je bilo prišlo na Bled v pomoč kmetiškemu puntu in kar jih je bilo v spremstvu Andreja Krajskega, ni bilo več na Gorenjskem. Ko so namreč Turki pobili »Krvavo koso«, so takoj odhiteli po dolini proti Koroškem, tako da oni pač niso imeli vzroka še dalje ostati na Gorenjskem, zlasti ker gorenjski plemenitaši in graščaki niso mogli tako hitro zbrati večje vojske, ki bi udarila za sovražnikom.
O vojaku, ki bi bil v kakršnikoli zvezi s kroparskim možkom, jima nihče ni vedel ničesar povedati.
Tako se je vrnila Zalka vsa obupana z bratom na Brda. Mislila je, da se ji bodo zacelile skeleče rane; toda ponovno so se ji odprle — in še bolj-široko in še stokrat hujše so jo sklele kot prej; od zdaj je jokala še bolj neutolažljivo nego prej. In kako naj bi tudi ne? Vse slutnje in vsi upi, ki so jih v tajnih globinah njenega ljubečega in koprnečega srca rodili vsi čudni dogodki zadnjih dni, so bili zopet naenkrat uničeni, kakor naenkrat uniči slana v pomladnih mrzlih jutrih ponižne vijolice, ki so ravnokar vznikle iz probujajoče se narave, ali nežnobele zvončke, ki so ravno
začeli zvoniti mladi naravi k poroki [J oznanjati njeno krasoto.
V dolgih nočnih urah je trpela več; še pogosteje je sanjala o Franceti Zdaj je stopil skozi vrata z dolgo, črno brado, pa vendar je takoj spoznala nje-gove poteze in ji strastno stisnil roko' ter jo objel, zdaj se ji je zopet prikazal v spremstvu s »črno ženo« in se obnašal tako mrzlo in tako-tuje, kakor bi nje — Zalke — nič več ne poznal ali kakor bi jo celo nikdar ne bil poznal.
Anželj je dobro razumel nesrečni položaj svoje sestre; zato je bolelo tudi' njega. Sklenil je še enkrat napeti vso svoje sile, da bi pogledal za temni za-stor skrivnosti onega vojaka; toda kaj, ko so ni vedel obrniti ne kocl ne kam, ko nikoder ni mogel najti najmanjše sledi do njega. Ves onemogel ni vedel druge pomoči, kakor da je dan za dnevom skušal tolažiti svojo sestro in ji lajšati bol v njenih trnjevih dnevih.
XI.
Nazaj med gore, v narave kras! V deželo, kjer Sava svoj vitki stas še mlada in čila vije po dobravi. Nazaj med gore, kjer čarno oko jezersko smehljaje kot zemlje nebo pozdravlja te v svoji prelestni ljubavi. Nazaj med gore, kjer cvetke cveto —= ljubezni znanik; kjer ptice pojo skrivnostne popevke kot v rajski višavi,
Kar izražajo te vrstice, to so morali biti približno občutki, ki so navdajali črnobradatega, napol meščanski oblečenega moža, ki je že več dni korakal v poletni vročini po Kranjskem in zdaj ravno šel po samotnih gozdnih stezi-f cah po Jelovici proti njenem seveiv nem obronku. Ravnokar jc dospel na! zelene planinske snožeti, kjer so mu jo namah odprl čaroben razgled po vsem blejskem kotu. Mož je obstal in strmci predse v blejsko okolico.
V blejsko okolico?
Da; in kaj je vse čutil ob tem po< gledu, je pač ostalo skrito v njegovem srcu. — Kakor dragocen zaklad ali kakor skrbno zasajen vrt se mu je zdelo, da stražijo to nebeško lepo pokrajino skalni orjaki, ki se ne boje mogočnih' orkanov, ki se pa tudi ne strašijo pred lahno, pa neprestano glodajočim zobom časa. — Ozrl se je na poglavarja vseh čuvajev — na Triglav; z mogočno in. neupogljivo svojo postavo se je dvigal orjaški, kristalni stvor nebotično kvišku; njegovo belo čelo je še vedno blestelo v sto in sto različnih svetlobnih oblikah, a na temenu je bil že obrobljen' s precej širokim, toplim ažurnim robom, ki so mu ga vrezali vroči solnčni žarki.
Mož je sedel na mehko travo in si ogledal svojo bližnjo okolico. Njegovo oko se je razveseljevalo nad bujnim; zelenjem in nad pestrim cvetjem, ki jo krasilo naravo. Včasih se je zganila; trava in cvetke so ponižno uklonilo svoje glavice — in vendar ni bilo slišati ali čuti niti najmanjšega vetriča;
obenem pa je puhtel iz zemlje in se razlival po okolici prijeten vonj.
Nedopovedljivo prijetna, skoro sa-njarska tihota je vladala tu gori na planini in nič jo ni motilo, niti najmanjši vetrič, niti najmanjši nemir.
Bradatemu možu se je zdelo, da je prišel na popolnoma drug svet, daleč proč iz življenja in zemskega pehanja ---, kjer živi samo on. — Lc zdaj-
inzdaj se je oglasilo z drugih planin zamolklo zvonenjc kravjega zvonca, ali pa se je razleglo po zraku pritajeno cerkveno zvonjenje, kakor pripovedujejo pastirji, da ga večkrat čujejo v popolnoma tihih gorskih pokrajinah. — Bregar, zakaj nihče drugi ni bil mož s črno brado, jc poslušal in sanjal.
Danes je bil ravno praznik sv. Jakoba. Kmalu bo minulo pol leta — dolgega in težkega, odkar je ob cerkvici sv. Vida pokopal svojo ženo, vročekrvno, strastno ciganko. Tedne in tedne je žaloval za njo in zdelo se mu je, da bo nezvest, če bi šel zopet k zlatolasi, ljubeznivi ženi v svojo domovino, k ženi, ki pa vendar ni bila njegova prava žena.
In vendar so ga tudi na to vezale svete vezi; s pravo,- globoko, resnično ljubeznijo je ljubil le njo in nikdar je ni nehal ljubiti, kolikor mu je bilo pač dovoljeno v teh razmerah. — Težke, pretresljive boje je bojeval France v zadnjih mesecih; slednjič je pa vendar prišel do jasnosti in do odločilnega sklepa. Podoba ljubeče Zalke, ki je go-lovo v domovini koprnela po njem, in podoba nežnega dečka — njegovega otroka — sta ga v sanjah neprestano vlekli in vabili v domovino. Čim živahnejše in čim vabljivejše so bile sanje, ■tembolj je rastlo njegovo hrepenenje — in slednjič se ni mogel več premagati.
Prodal je svojo hišico in posestvo ,v Bjelini poveljništvu cesarskih najem-niških čet, denar večinoma razdelil ubogim kot miloščino za mir in pokoj svoje nesrečne, mrtve žene. Zase je priči ržal samo toliko, kolikor je mislil, da si je prislužil s svojo lastno pridnostjo kakih tisoč tolarjev.
Ker je čas, za katerega se je bil pogodil pri najemniški četi, že potekel, zato je lahko dobil odslovilno pismo in potem je šel s koprnečim srcem, vedno hitreje in hitreje proti domovini r— proti Gorenjski.
Med dolgo potjo so ga često mučile bolestne predstave, težke slutnje in zagonetni dvomi. Kako naj stopi pred Zalko in ji razreši uganko »črne žene«? Kaj, če ne bo mogla prenesti sramote, da je živela v neveljavnem zakonu? Kaj, če ga ne bo mogla več ljubiti, ko bo izvedela, da je bil poročen z drugo in ivrhutega še s ciganko? Kako bridko si fjc moral pač očitati, da je pred poroko iZalki zakril skrivnost svojega prejšnjega življenja in jo takorekoč preva-ril! Nemara se ga bo Ustrašila, precej ko ga bo zagledala, in ga bo pahnila od sebe kot tujca.
Ob trenutkih, ko so težko izkuša-nega moža napadle take in podobne
misli z najhujšo silo, je često obstal na poti in premišljal, naj gre li rajši nazaj nego naprej. Toda moč ljubezni je zmagovala in ga vsakikrat šiloma vlekla naprej. Četudi mu Zallca ne bi mogla odpustiti, saj svoje dete mora videti
še enkrat — še samo enkrat--in
potem bo zopet z mirnejšim srcem lahko odšel med svet.--
Včasih pa so razjasnile njegovo čelo svetlejše podobe in njegova prsa je navdalo nedopovedljivo sladko upanje; ob takih trenutkih mu je bil pa najhitrejši korak prepočasen in zahotelo se mu je peroti, da bi z njimi zletel čez drn ir. strn, hitro kakor lahko ptica in tem preje dospel do cilja svojega hrepnenja in svojih ncutešljivih želja.
In ko je danes neposredno pred ciljem sc^el na zeleni senožeti, ravno nad svojim domovjem, med bujnim zelenjem in pestrim ter dehtečim cvetjem, ko je zopet vsrkaval sveži gorenjski zrak in ko so tako prijetno božali


"fTT^in«.
,„, ......■..,;■"•""<;;%'

Kmalu pa je obstal in se ozrl na križ, ki je stal ob poti.
njegova lica domači solnčni žarki, tedaj se je razlili na njegovo obličje sveti mir in nedopovedljiva rajska sreča, kakor bi bil dospel v nebo.
Naenkrat je skočil pokonci in glasno in krepko, skoraj ukajoče, je zakričal dol v nižino:
»Že prihajam, Zalka! — Francek, oče pride!«
Mahoma je vrgel svojo usnjato torbo čez rame, zagrabil z desnico močno palico in potem je šel nizdol kot bi ga nesel veter. Na kamnješki goličavi ob žuborečem brdskem potoku je nekoliko obstal in se ozrl po sklani stezici proti »slepemu Bogu«; pa takoj se je zopet obrnil in krenil proti Brdom. Kmalu pa je zopet obstal in se ozrl na križ, ki je stal tik ob poti. Bil je to le površno obtesan, nizek križ s precej široko streho; les je bil že precej trhel in zato belkasto siv. Kristusove podobe
ni bilo na križu, pač pa je bila na križišču obeh tramov pritrjena bela deska, na kateri so bile zapisane z neokretnimi, deloma že izbrisanimi črkami sledeče vrstice:
»Gospod, ki si človeški rod odrešil in tisočerim bolno že srce utešil: varuj i nas, da smrt nesrečna nas ne zadene, in ne kazen večna! Čuj nas in naše zemlje rod!«
Ko je Bregar s klobukom v roki bral te vrstice, mu .je zagomezelo mrzlo po hrbtu in odskočil je korak nazaj. Opomin pred nesrečno smrtjo je vzbudil v njegovem srcu nedopovedljivo bojazen in strah. — Kaj, če Zalka ni več med živimi? — če nemara ni mogla prenesti svoje nesreče in jo je grenka smrt tako zarana pokosila?
»O križani Gospod in Bog, prihrani mi to trpljenje!« je zakričal in potem je drvil po poti naprej kakor bi ga podil sovražnik.	(Dalje prihodnjič.)
Nov zvezek Bajukovih slovenskih narodnih pesmi: Odmevi naših gajev, II. zvezek, je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in obsega deset raznih narodnih napevov in jo bode naše ljudstvo brez dvoma z veseljem pozdravilo in seglo po teh lepih napevih, ki so izšli iz narodnega srca. Gospod prireditelj je iste prav lepo harmoniziral in priredil tako, da je v vsaki pesmici navadno druga kitica solo s spremljevanjem zbora. Vsem pevskim zborom so ti zares lepo har-monizirani napevi gotovo dobro došli in jih istim kar najtopleje priporočamo. Cena lično v platno vezani in razločno tiskani knjigi, v zelo priročni žepni obliki je 1 K 40 vin.
Nova zelo potrebna knjiga. Med najkoristnejše in najpotrebnejše knjige, kar jih imamo Slovenci, se sme pač prištevati »Knjiga o lepem vedenja«, katero je izdala in založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, kajti to je edina slovenska knjiga, ki obsega najpopolneje obširna in zelo pregledno nujana navodila, kako naj se vede preprost človek ali izobraženec v rodbinskem, družabnem in javnem življenju. — Knjiga je bila že davno potrebna in bo brez dvoma ustrezala svojemu namenu. Vsak človek namreč — naj bo še tako izobražen — zaide pogosto v neprijeten položaj, da nc kako naj se napram gotovim osebam in družbam obnaša, da napravi dober vtis; kajti ravno zunanja oblika, s katero kdo nastopa, je velikanskega pomena v življenju. Človek si s svojim vedenjem povzdigne ali pa podkoplje Ugled. — Lepo obnašanje ni sicer toliko plod razuma in poduka, kakor vzgoje in srca, vendar pa vsak človek potre-
7'-
buje (udi nekaj praktičnih navodil. S tega stališča moramo v resnici z vesoljem pozdraviti navedeno knjigo in vsak naj smatra za svojo narodno dolžnost, da ji pripomore do vstopa v vsako rodbino. Vsak sc bo iz knjige mnogo naučil in našel v nji obilico zlatih naukov. Knjiga ima dvojno kazalo in jo z natančnim abecednim kazalom pregled knjige zelo olajšan. — Drugi narodi so imeli žc vse polno knjig, ki so obdelava le (o, med vsemi stvarmi gotovo najbolj praktično in velekorist-no tvarino, le Slovenci smo žalibog v tem oziru mnogo zaostali. Zato si je »Katoliška Bukvama« privzela nalogo spopolniti tudi v tem oziru kar najbolje slovensko slovstvo ter podati slovenskemu ljudstvu podučilo in eno
Narodnjaštvo pri liberalcih. Nc
enkrat, opetovano smo pribili, da vse kričanje liberalcev o veliki ljubezni do slovenstva ni vredno nič. Včasih so se kazali liberalci na take opazke navidezno razžaljeni, šc večkrat so pa očitanje molče požrli in trobili svojo pesem po starem naprej. Za nas je bilo dosti, da jih je ljudstvo spoznalo in jim ni verjelo več, da bodo liberalci kdaj sami v svojih listih potrdili naša očitanja nasproti liberalnim kolovodjem, na to odkrito povedano niso mislili, a zgodilo se je drugače. Vsak greh mora dobiti svojo kazen. Dokler so bili liberalci edini, so hvalili eden drugega, čet ml i so sc predobro medsebojno spoznali. Ko pa jc prišlo do razdora, takrat je počila bomba in danes ni v liberalnem časopisju brati druzega, kakor tako ostro medsebojno napadanje in očitanje, da jc v primeri s tem pisanjem, naše pisanje bilo skrajno prizanesljivo. Stari so napovedali mladim boj na nož, in danes jc boj v listih žc razvit.
Dvajseti september 1908. Ivo smo
očitali liberalcem dogodke 20. septembra 1908, hoteli so nas razupiti za brez-domovince. Kako pa je bilo naše pisanje v resnici, kaže pisava »Slov. Naroda« proti dr. Oražnu, glavnemu junaku septemberskih dogodkov. Piše med drugimi, da so videli Nemci »Oražna voditelja bojkotnega gibanja« in da jc bil 20. september sploh prirejen le za to, da bi dr. Oražen svojo pivovarno sijajno prodal.« Oražen je prodal svojo pivovarno Nemcem, a liberalci so svoj čas to nam silno zamerili, danes pa piše »Narod«: da jc dr. Oražen napravil več kot velikanski dobiček pri prodaji Avrove pivovarne, da je dobil veliko več za svoje podjetje, kakor je bilo vredno, in da tega ni dobil kot lastnik male pivovarne, nego kot politik 8>
I najkoristnejših knjig, katero bode neobhodno potrebovalo. Cena fino vezani, na krasnem papirju tiskani knjigi znaša 'k krone, broširani, na navadnem papirju tiskani pa 2 K 50 vin. — Knjiga sc dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, v knjigarni »Ilirija« v Kranju in v knjigarni I. Krajec nasl. v Novem mestu.
Živinoreja. Ravnokar jc izšla v »Katoliški Bukvami« knjiga o govedoreji, katero jc spisal g. deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Legvart. Knjiga je obširno opremljena s krasnimi slikami in obsega vse dele moderne govedorejo in je spisana na najnovejši znanstveni in praktični podlagi. Poleg splošnih živinorejskih zakonov opisuje pisatelj rejo bikov, krav,
kot voditelj bojkotnega gibanja in vsled dogodkov 20. septembra in njih poslcdic — ter je svoje politično stališče izrabil, da je dobil za svojo pivovarno veliko več, kot je bila vredna. Nadalje trdi naravnost »Narod«: Slovenska javnost vidi vendar, da sc teh bankovcev dr. Ivana Oražna drži slovenska kri, ki je tekla 20. septembra 1908. Tako daleč mi nismo šli, ko smo pisali o Oražnovi kupčiji. Očitali smo mu, da on kljub vsemu kričanju prodaja Nemcem svoje podjetje, a iz »Naroda« se bere, da je dr. Oražen povzročitelj septemberskih dogodkov, in to iz tega namena, da bi sam delal kupčije. To jc korupcija, o kateri jc liberalna stranka cele dve leti molčala in nastopila z odkritji šele, ko so se sprli z dr. Oražnom. Zato pa delamo za vse to po pravici soodgovorne vse one liberalne voditelje, katerim so bile razmere znane, a so molčali, ker so se bali razkritja. Dvajseti . september pa ostane za večne čase večni madež na liberalni stranki in radovedni smo, kako ga bodo slavili odslej. Liberalcev dolžnost pa je, da razkrijejo še vse one, ki so se oziroma so se hoteli z 20. septembrom okoristiti.
Prezentiran je na župnijo Gornji Logatec č. g. Ivan Erjavec, župnik v Zeliniljah.
Liberalcem koristi politika. Tudi mladini niso tilio. Da zagovarjajo dr. Oražna, pa udrihajo po starinu dr. Tavčarju in tudi njemu očitajo, da mu politika nese. Mladini pišejo: »K dr. Tavčarju so včasih drli ljudje v pisarno samo zato, ker je bil politik. On je vedno znal svoje politično stališče tudi tako izrabiti, da mu bo nesla njegova odvetniška pisarna veliko več, kot bi mu nesla, ko bi Tavčar ne bil politik. In tudi pravno zastopstvo pri mestni hranilnici ima dr. Tavčar rav-
mlade živine, porod in ravnanje z iu vino pri porodu, krmljenje, o pašnikili, pasme, o hlevih in o zboljšanju hlevov, uredba in delovanje živinorejskih zadrug in knjigovodstvo živinorejskih zadrug. Knjiga jo zelo pripravna za uporabo pri predavanjih, za bralna društva, kmetijske in gospodinjsko šole in za živinorejske zadruge. Legvart je med našim ljudstvom dobro znan in priljubljen veščak v kmetijstvu; večji del dežele jo imel priliko, slišati njegova izvrstna predavanja, katera jc sedaj spisal v knjigo. Takšno knjige šc dosedaj Slovenci nismo imeli. Knjiga se lahko naroči v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
no radi tega, ker jc politik.« Politika torej nese mladinom in starinoni.
Hribar poparjen. Nekaj časa se jo Hribar zatajeval, dasi ga je grozno bolelo, ker vlada ni predložila njegovo izvolitve v najvišje potrjenje in zlasti, ker je vedel, da niti njegova stranka preveč za njim ne žaluje. Slednjič jo vendar res užaljen pokazal javnosti svojo žalost. V listih piše proti mešc-tarju Ploju: »Na vsak način je vredno obžalovanja, da se je poslanec Ploj kot načelnik »Zveze južnih Slovanov« spustil v to, da je pri merodajnih osebah narodno-napredne stranke delal na mojo odpoved. Tem bolje je obžalovanja vredno, da je v to svrho za mojim hrbtom in ne da bi se z mano posvetoval, pričel pogajanja in prišel tudi v Ljubljano, da jih izvode do konca.« --To smo že mi konstatirali, da v liberalni stranki ni discipline, zato pa delajo eden za hrbtom drugega, da sc znebo neljubih oseb.
Zadrnžna šola. Zopet se otvori Zadružna šola v Ljubljani. To bo že v tretje, da sc na tej šoli zberejo kmečki mladeniči, sinovi posestnikov in tajniki zadrug. Proučiti hočejo zadružništvo, da bodo mogli sodelovati pri zadrugah, pri hranilnicah in posojilnicah, hočejo pa tudi razširiti svoje obzorje, naučiti se trgovskega poslovanja in sploh spopolniti svoje znanje. — Zadružno šolo je dovršilo v I. tečaju 18 mladeničev, v II. tečaju 31 in za III. tečaj se jih je že sedaj priglasilo nad 20* Doma so ti slušatelji iz celega slovanskega juga, s Slovenskega, iz Dalmacije, iz Bosne, iz Hercegovine. Povsotli spoznavajo, kako važna da je ta šola zal kmečki stan. — Kdaj se vrši Zadružna! šola? Samo pozimi, ko počiva delo na' polju. Traja od 1. novembra do 30. aprila, ko posestnik lahko pogreša svojega' sina; stroški pa tudi niso preveliki, ker
	^\wmvmvmvmymymvmvmymvmvmymymvmvmvmymvmvmvmymvmy4Y	
	RHZGLED PO D0IH0UINI	
	YMVMYMYMWMYMVMYMYMYMYMYMYMVMYMYMYMYMYMYMYMYMY^1	
znašajo le 200 do 300 kron in razun vpisnine ni treba plačati nobene šolnine. — Kaj se uče na Zadružni šoli? Najprej nekaj splošnih predmetov: slovenščine, trgovskega spisja, trgovskega računstva in zemljepisja in seveda tudi knjigovodstva. Uče se dalje najvažnejših trgovskih postav in onih zakonov, ki zadevajo zadružništvo; uče se spoznavati trgovske in fabriške naprave. Pouče se pa končno tudi o zadružništvu in zadrugah, o njih organizaciji in vodstvu, posebej še o poslovanju v hranilnicah, posojilnicah, kon-Bumnih društvih, v obrtnih in kmetijskih zadrugah. — Koga pa sprejmejo na Zadružno šolo? Vsakega kmečkega mladeniča, ki sc je v ljudski šoli naučil pisati in brati. Da pa ne pridejo otroci v to šolo, ampak samo resni, ukaželjni mladeniči, mora biti vsak star najmanj |16 let. — Kaj moram napraviti, da bom sprejet v Zadružno šolo? Pošlji takoj svoj krstni list, šolsko izpustnico in 5 K vpisnine na naslov: Ravnateljstvo Zadružne šole v Ljubljani, in pridi dne 3. novembra v šolo. Če nimaš stanovanja v Ljubljani, ti ga bodo že preskrbeli.
V slovo ! Ker se pri mojem odhodu iz Cerknice ne morem osebno posloviti od vseh znancev in prijateljev, naj bo s tem nameščeno. Vsem bratom Orlom, zlasti cerkniškemu okrožju pa kličem prisrčno z Bogom in bratski Na zdar! i— Jožko Udovč, poslovodja in okr. načelnik Orlov, sedaj pri topničarjih v .Gorici.
Pozor I Fantje, Gorenjci in Not-ranjci, kateri odhajajo v zimsko kmetijsko šolo na Grm, naj se zbero dne 2. novembra ob 1. uri popoldne na južnem kolodvoru v Ljubljani, da potem skupaj odidcmo na Grm. — Marinko, Babnik.
Kmetijski vajenci. Na deželno pristavo v Robežu, oziroma v Goričanah sprejmejo se s 1. novembram 1910 štirje vajenci za teoretično in praktično izobrazbo v živinoreji, pašništvu in trav-ništvu. V poštev pridejo samo kmečki sinovi, namenjeni, da svoj čas prevzamejo podedovano posestvo, kar je dokazati z županstvenim potrdilom. Učna doba traja eno leto. Hrano in stanovanje dobe na deželne stroške. Za obleko in obutež se jim bo izplačevalo na mesec po 10 K. Prošnje je vložiti do 15. ok-itobra t. 1. na deželni odbor v Ljubljani. Priložiti jim je razun omenjenega po-itrdila krstni in domovinski list, šolska izpričevala in dokazila o morebitnem ^dosedanjem praktičnem delovanju.
Javna predavanja Slovenske kršč.-socialne zveze se vrše vsako sredo ob
pol 8. url zvečer v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Ljubljani, Frančiškanske ulice, hiša stavbinske 'družbe »Union«. Opozarjamo ljub» Ijanske domoljubne bralke in bralce na ta zanimiva predavanja. Udeležujte se jih točno — mnogo se bodete naučili«
Zahvala. Podpisani sem zavarovan za svoja poslopja in živino pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". Dne 21. m. m. ubila mi je strela konja, vola in tri krave in „ Vzajemna zavarovalnica" mi je takoj izplačala celo zavarovano svoto za živino in poleg tega še K 100 za poškodbe na poslopjih.
Dolžnost me veže, da se „ Vzajemni zavarovalnici" zahvalim za kulantno izplačilo, in jo vsem kar najtopleje priporočam.
Suha pri Škofjiloki, 5. oktobra 1910.
Valentin Starman, l. r. posestnik.
Franc Sušnik, l. r. priča. 3002
g Ribno pri Bledu. V podružnici sv. Lenarta v Bodeščah odkriva gospod Sternen nenavadno lepe fresko-slike. Sv. Helena je pa izmed vseh še najlepše ohranjena. Fotografi vedno prihajajo, da fotografirajo slike. Na Dunaju jih hočejo že tudi imeti. — Tudi v Ribnem je treba marsikaj prenoviti. — Gostilničarju iz Zasipa bi svetovali, naj drugič pripelje poleg sodčkov tudi še najmanj dva orožnika, da bosta skrbela za varnost življenja ter nočni mir. Vsaka prireditev se mora vršiti s plesom, nezmernim popivanjem ter klanjem. Otroci vse to gledajo ter se nazornim potom podučujejo in vzgojujejo, prav v naprednem smislu. Liberalizem se pri nas skriva pod plaščem požarne bram-be. Krščanski možje in mladeniči, skrbite za ugled tako koristnega društva!
g Z Jamnika pri Kropi. Dne 27. septembra je umrl nagle smrti tukajšnji posestnik Primož Katračnik po domače Kloboves. Prejšnji dan je še do trde noči delal na polju zdrav, drugi dan zvečer je bil pa že mrtev. Podlegel je hudi bolezni v črevah. Hvala Bogu, da jc mogel biti prav pred smrtjo še previden! Naj v miru počiva!
g Motniške novice. Neki liberalni mrčes vsiljuje ljudem, idočim od službe božje, liberalne časopise. Če se njemu zdi prijetno riti po liberalnem gnoju, dober tek! Toda zavedni Motničani si prepovedujemo usiljevati te umaza-nosti. Drugič bomo takega nadležnega ščurka poštupali — s caherlinom. — Nobene pitne vode nimamo v motni-škem trgu. Kaj bi pa bilo v slučaju kolere? Prosimo visoki deželni odbor, naj našo vodovodno zadevo pospeši. — Železnica Kamnik—Polzela je že sklenjena, dovoljena in zmerjena stvar, toda kaj, ko so državne blagajne suhe. Železnica bo ne le glede rudokopov, ampak tudi v vojaškem oziru Jvele-
važna. — Na sejmu dne 5. oktobra jo bila goveja živina izredno draga. 1000 kron za par srednjih volov ni bilo nič posebnega.
g Iz Šenčurja. Naša hranilnica in posojilnica obhaja letos desetletnico svojega obstoja. Zato jc sklenil hranil-nično odbor to desetletnico na žegnan-sko nedeljo popoldne, to je 16. t. m. slovesno praznovati. Ob 3. uri popolu-dne bo v kaplaniji slovesno zborovanje, potem predavanje o razvoju naše hranilnice in posojilnice. K temu predavanju ste vabljeni vsi, člani in nečlani, kdor ima sploh kaj zanimanje za hranilnico, da se ga udeležite. Po predavanju pa bo veselica pri g. Jožefu Krištancu v Srednji vasi, h kateri tudi vse vabimo, kdor se je hoče udeležiti. Na tej veselici nas je obljubil počastiti tudi slavni pevski zbor »Ljubljana«, ki vsled svojega umetnega petja slovi po vseh slovenskih deželah. Torej v nedeljo na veselo svidenje!
g Tržiške novice. Soc. demokratje so imeli predzadnjo nedeljo shod v znani soc. demokraški gostilni pri Pelerju. Na tem shodu je poročal neki Tokan iz Ljubljane in sicer o draginji. Vse besede rdečih voditeljev o draginji se sicer lahko poslušajo, toda izdale nič ne bodo. Bogati židovski voditelji rdeč-karjev Bebel, Singer, dr. Adler naj samo eno četrtino svojega premoženja razdele med kranjske sodruge pa se bo vsem najbolje godilo. Da je Tokan udrihal po kmetu in po duhovnikih se samo ob sebi razume. Brezverski soc. demokrati sploh ne morejo prirediti shoda, na katerem bi se ne pozabavlja-"lo proti kmetom in duhovnikom. Sicer se izgovarjajo, da niso proti cerkvi in veri, a njihovo vedno zbadanje naših somišljenikov po raznih tovarnah, zlasti v predilnici nam kaže, da so rdeč-karji nastrupenejši sovražniki katoliške cerkve in njenih služabnikov. Zato ne more noben pošten in veren katoličan pripadati tej revolucionarni, brezbožni stranki, ki ima z drugimi svobodomiselci na vesti tudi zadnjo revolucijo na Portugalskem.
g Z Bleda. Dne 17. t. m. se priredi za blejski kot romanje k Gospesveti in na Perovo na Koroškem. Posebni romarski vlak odhaja z Bleda ob štirih zjutraj, se ustavi za nekaj minut na Dobravi in na Jesenicah in pride ob 6. k Gosposveti. Tam lahko opravijo vsi romarji sveto izpoved. Nazaj grede se ustavi vlak dve uri v Celovcu in dve uri v Beljaku, odkoder obiščejo romarji tudi božjo pot Perovo. Na Bled pride vlak ob šestih zvečer. Vožni listek sem-intja stane 4 K 50 v. — Tisti, ki imajo iz knjižnice »Kat. izobraževalnega društva« izposojene knjige, se prosijo, da prineso knjige kmalu nazaj, da se knjižnica zopet priredi za zimo.
Na Rovih uprizori tamošnjc kat. slov. izobraževalno društvo na žegnan-sko nedeljo ob pol 4. uri popoldne narodno igro »Zaklad«. Ob tej priliki predava č. g. župnik vranjepeški Fr. Krek o romanju v Sveto deželo. Vljudno va-
82
lilniD k prlrmlllvl domače In sosedno župljiine.
f! Koroška Dola. /inliijl Pas sla nas
vapiiHlila najulairjsa moža faro in sla m> preselila eden /a drugim v srečno večnimi. .'10. sopleiubra jc umrl Jožef MuloJ, podonuiče Sinjim iz 1'nlnknv, v SV letu starosti iu takoj drugi dan je zallHiiil svojo Inidne oči Simon Noč, I m m I < > 11 ta <t' l.enček iz Ja voniiškeg« Kov-la v Sl>. letu svoje starosti. Kotli obema poštenjakoma Zemljini lahka! Dne :,' oktobra se je po prof. g. kanoniku in dekanu radovljiškem izvršil blagoslov nove kapelice v Pasi lurški Materi bo/ji. Ob tej priliki so pokazali Belimi, kako so $■* I obok o\ orni. Kar tekmovali so med seboj, kako bi mogli piipo-iiiniM k pov/tligu te slovesnosti, Zvečer istega itne se je poslovil otl si, kat. izobraževalnega društva njegov delavni Man Mihael Iskra, ki je moral k vojakom. Vsem tlruštvenikom jo bilo težko vzeli slovo ml lega vzor mladeniča, ki m ie s svojim blagim značajem znal pritlobiti siva vseh. Vrhu tega je bil sila delaven in požrtvovalen za dobro stvar. Društvo mu še enkrat kliče Bog bodi plačnik za tvoje tlelo in sfeča naj te •premija v novem vojaškem stanu!
K V Dupeljnnh pri Brdu je petega •ktobra zjutraj umrla ugledna mati Frančiška Gerčar roj. Teran . Bila je vzorna mati »tvojim otrokom, skrbna gospodinja in glol>okt> verna. Ob njeni sini ti ne žaluje le globoko jo ljubeča litiiliui, marveč vsi sorodniki in znanci, katerim Je bila pokojulca v potrebi prva dobrotnim.
K 1* Mekinj. Na občnem zboru Iu--kaišujo^a telovadnega odsek« Orel, dne oktobra je lepo govoril brat Ter-se^lav o ljubezni tlt> Boga in tk> Ijud-stva ter o vzvišenem namenu naših društvenih domov. Društveni tlom se bliža izvršitvi. Pridno »o zadnje čase pomagali naši fant je, pa tudi možje, ob večerih tn pozno \ noč, tla smo pospešili delo. Dvorana je skoraj dodelana; prostor za oder tudi. Bavnokar je do-šel monter s;led«liške tvrdke llamann t- Dusseldoita ter je začel staviti gle daltški oder, ki bo vzor ljudskega odr« po nasvetih gospod« profesorja Bobide. knialo se U>st« društvo ut Orel ptvse-lila v nov o m zračne pivstotv novega loma Slovesno posvečena in otvorjen« bo nova društven« stavb« prihodnje leto zgodaj s(K>ml«vii.
^ li št. J»k.ob,i ob S«vi. Tukajšnja Vlanjitui družba ie obhajal« dne oktobra t i desetletnico svojega obstanka cvtKveuo slovesnostjo, ki io ie opravil .1'tUbtu školijskt voditelj gospod župnik KaUn tu s predstavo žaloigre »Ve-Nialk«.-. kateri so prihitele tudi sose-sue t« tVUv tn lUaiia. Igva se je tzvist-i>- igrata, vlo^e so biU> v dobrih rokah, •biatujemo samo, da uismo mogli ob-čirstvu r.iosiivči i boljšim lokalom in Y K.\>ted tega. kev se je igra predstav t i.it a u« p>,\\stetu. v spe h je to zgubil, t.^vutio boljših, časov ' N sem. ki so k >!o\es.tu>.-. i pripomogli, uajprtsrOueja 4 a tvvat«;
It
g Iz Staro Loko. Smrtna kosa je v zadnjem času pri nas zelo gospotlovala. V enem tednu sta umrla mi fari c. kr. kanell.sl v pokoju Fr. O s e b e k , odbornik posojilnice, očem g. dr. USenični-kov. Otl nirtvoudii zadet je ležal v nezavesti skozi pet let. /.tlaj ga je Bog rešil dolgega trpljenja. Za njim je umrl posestnik Kr. Ilalner, podomače Marlanca. Naj oba v miru počivata! — Prihodnjo nedeljo, dne Ki. oktobra bo blagoslovljena nova, krasna zastava našega Orla, domače delo g. Ivano Vol-gemut. Za kuniico je bila izvoljena soglasno naša velika dobrotnim in so-inišljenica vrla gospa Marija Jelovčan. Vabimo vse bližnje odseke in prijatelje našega gibanja, tla se naše slavnosti u ti e leže!
g Iz Bohinjske Bistrico. 5 1 e t n i-
e a ž u p n e t: e r k v e. Pred 25. leti, na Veliki Šmaren, je ranjki kardinal Jakob Missia, knez in škof ljubljanski posvetil novo tedanjo župno cerkev sv. Nikolaj«. Da se je posvečenje izvršilo z največjo slovesnostjo, je samo ob sebi umljivo in je bilo svoječasno tudi obširno opisano. Letos pa obhajamo na oni srečni spomin »51otnico in sicer prihodnjo žegnansko nedeljo. Ni mi treba omenjati, tla se z otroškim veseljem pripravljamo n« to redko slavijo. Še je mnogo živih, ki so cerkev graditi pomagali, trpeli in se veselili. Zlasti za te je ta opomin posebnega pomena! Mnogo dobrih in vnetih župljanov se je preselilo potem, ko je pogorela tovarn«, n« Jesenice in Savo. S posebnim navdušenjem se ti jeseniški Bohinjci vesele »Metnice. Omenim naj še, da bodo v nedeljo ravno Jeseničani-Bohinjci slav-Ije povzdignili. Prišli bodo namreč z godbo delavskega društva ter pri sveti maši ob deseti uri svirali in peli. — Instrumentalno godbo delavskega društva bo vodil č. g. kaplan Kogej. Slovesno sveto mašo bo opravil č. g. kanonik tir. Ferdinand 0.ek«l, bivši kaplan na Bistrici. Fantje bodo postavili mlaje, dekleta pa so se odločile naplesti mnogo lepiti vencev. Dal Bog lepo vreme! Prihitite v obilnem številu častilci sv. Nikolaja iz sosednjih župnij k slavlju .Metuice! P r e tu o v « n j e g o v e j e živi n e. Dne 18. t. tu. na sv. Lukeža bomo imeli premovanje goveje živine. Deželni odbor je namreč odredil premovanje zlasti v ta namen, da bi se prvotna bohinjska pasma izbrala in zopet negovala v Bohinju. Bohinjci pripeljite, kar se da veliko goveje živine! Premovanje se bo vršilo na sejmišču. Ker je ua sv. Lukeža dan tudi sejm je pričakovati obilo udeležbe. — Ošpice mučijo otroke, zlasti med tretjim in pelini. letom. Tudi učencev in učenk, posebno v nižjem razredu je precej bolnih. Vendar bolezen že po.neh.uje. — C r v je v letošnjem letu v spodnji dolini napravil silno veliko škode našim gospodarjem. Nekaterim posestnikom so travniki uničeni sa več let. Tako jih je črv upostošil. da so videti, kakor bi bili zgoreli. Prizadeti so vložili prošnjo ua okrajno jetavarstvo za od d is davka.
Podpore so tudi potrebni. Zato je pag umestno, da so naši poslanci v deželi nem zboru naprosili večjega prispevka v pomoč onim, kojim jc črv napravil škodo po travnikih in njivah.
g Iz Dražgoš. »Gorenjec« piše; »Proti g. Iv. Stupici, učitelju v Draži gošah, se je uprizorila od strani ta-i mošnjega župnika pri občinskih in šolskih oblastih gonja na podlagi do, celu neresničnih podatkov.« — To je velika laž, še večja kakor je Stupica, če je tudi precej velik. Občinske in šol,' ske oblasti se temu smejejo. Cigan, ki je ukradel, je tudi klical: Tistega pri, mite, ki za menoj leti. Ali je morda samo tamošnji župnik podat izjavo proti učitelju J. Stupici? Ali se ni ob, činski odbor že pred skoraj letom pri-i tožil proti delovanju J. Stupica pri pri-t stojnih oblastih? Ali niso podoli izja, ve tudi drugi, med drugimi celo bivši župan v Železnikih? Kaj pa lastna pi, sma, ki kažejo dvojni obraz? Ali ni ta* mošnji župnik z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenašal skozi štiri leta razne krivične napade, ki 30 bili uprizorjeni od tistih ljudi, pri katerih ima J. Stupica glavno besedo? Koliko bahanja po liberalnih listih, kak veli« kansk vpliv ima Stupica na svoje lju< di, ko se pa od njih kaj obsodbe vredi nega zgodi, pa je J. Stupica najbolj ne, dolžno jagnje. Tako logično govorjenje, kdo naj razume. Resnica je: Šol- f ska oblast je zahtevala od občinskega odbora natančno konkretnih slučajev. Šele na večkratno prigovarjanje od strani občinskega odbora je tudi ta, mošnji župnik ust meno dal svojo izja, vo. Storil je z ozirom na splošni blagor: želi, da bi se tamošnje razmere ljudstvu v prid izpremenile in se zato, kakor njegova dolžnost, tudi trudi. On vedno in povsod povdarja, da se nje-i mu ne gre za osebni boj. ampak za do-t bro stvar se bori. Nobena njegova trn ditev v ti kratki izjavi se ni izkazala, da bi bila neresnična. Tako je z od ta-i mošnjega župnika uprizorjeno gonjo proti učitelju; sicer je pa neplodno liberalnim listom resnico dokazovati* Piše se sedaj toliko o Dražgošah, katera fara ima okrog 400 ljudi, kakor bi jih imela najmanj 40.000 — in Stupica 100.000 ljudi pod svojo oblastjo.
g Iz Železnikov. Občinsko g o ■< s p o d a r s t v o. Ker vemo. da se bo oglasil »Gorenjec« in bo po svoji stan navadi lagal in zavijal, kako slabo se je godilo »klerikalcem.! pri občinski seji dne 5. oktobra v Železnikih in kako je veliki gromovnik in neslani liberalec Kari Dolenc preštel vse kosti in koščke prejšnjemu županu Martinu Klopčiču, čei. da je bil popolnoma ne-zmožen voditi občinsko gospodarstvo, podajalo že vnaprej pravo sliko one ve-leznaruenite seje. ki je trajala cele tri ure in pot. Novi občinski odbor je v svoji prvi seji meseca julija t. 1. namenoma izvolil za pregledovale« računov dva od narodno-napred ne stranke, dr«, se liberalci osebno prepričajo, kako se je gospodarilo in da tako prene-
JEajo neosnovani očitki in podla sum-iničenja. No, pregledali so in kaj so na-JSli? Gore so valili druga na drugo in jmi smo s strahom pričakovali, kaj pride iz tega. Pa je prilezla ven mala, iirobna — miška. Gostilničar Kari Dolenc se je usajal, kakor da bi bil prejšnji župan zapravil cele Železnike in (jih spravil na boban. Pa kaj je storil? jVštel se je pri adiranju za nekako 22 kron, enkrat se je zmotil v svojo škodo jza 7 K 60 vin; slugi je pomotoma plačal za mesec april dvakrat; 1 K 80 h je' Vpisal med stroške mesto med dohodke; 30 K je pozabil vpisati, ki jih jc prejel; račun za 2 K je dvakrat plačal. En jliter in pol špirita je kupil, ki bi ga ne Obil smel (če bi ga bil kupil pri Korlnu, bi bilo morda v redu), za ene gate je preveč plačal in še en par drugih pomot, ki jih človek zapazi na prvi hip. rTudi je porabil za tekoče potrebe šolski zaklad, ker ga je tako naučil še prejšnji župan Franc Košmelj. Vse to mu je očital Korl Dolenc, ki se seveda iše ni nikdar zmotil v svojem življenju [V .•— svojo škodo. Zares, pričakovali smo slona, pa je prilezla iz luknjice mala, drobna miška. Odbornik dr. Hiersclie pa jc v grozni slovenščini, ki išepa na vseh nogah, kolikor jih ima, Zahteval od prejšnjega župana, naj — ker ga pozna kot pravičnega in šar-mantnega moža — povrne občini stro-Iške, ki jih je imela od tega, ker je komisar od c. kr. okrajnega glavarstva (vodil zadnje občinske volitve. Župan da je zakrivil te stroške, ker ni predložil onega volivnega imenika, ki ga je ■bil prejel od c. kr. davkarije iz Loke, iampak je predložil imenik, v katerem Ije bilo izpuščenih namenoma več na-prednjakov. Zavrnil je doktorja odbornik Valentin Marčič, ki je povdarjal: Ižupan polaga volivni imenik in ne [davkarija. Ako vam ni bil imenik všeč, ICe je bil res kdo vaših izpuščen, pa bi ga bili reklamirali, saj zato jc bil imenik razpoložen in stvar bi bila v redu. iPa ste tekli na glavarstvo in kričali, Ikot bi vas kdo iz kože deval. Glavarstvo, misleč, da se vam res godi krivi-[ca, se vas je usmililo in županu voliv-ine posle odvzelo in nastavilo komisar-Ija. Vso stvar ste torej zakrivili vi, pla-ičajte torej, če ste res pravični. Predlaga se županu absolutorij, ki se sprejme. Ako še omenimo, da je navzoča liberalna galerija Korlnovim neslanostim rigala in da je Jožev Janez, starosta Sokolov, žvižgal misleč, da je v fhlevu, smo povedali vse znamenitosti ite velezanimive občinske seje.

Dolenjske novice
□□□□D
D
0
oanauuaaauun^i-ii-irin
d Iz Prežganja pri Litiji. V vasi olavlje so pasli dne 2. oktobra pastrji ravc in ovce. Zakurili so ogenj pod taro in votlo črešnjo, ki je pregorela n padla na pričujoče pastirje. Zadela e enajstletnega Marka Jerebič-a tako
na glavo, da je ponoči umrl. Pastirji si nikoli kaj prida ne izmislijo.
d V škocjanu na Dolenjskem se je
ustanovil dne 2. oktobra 1910 Orel. Pod predsedstvom g. Jožefa Komljanca se je razvil silno lepo ustanovni shod telovadnega odseka. Po predsednikovem pozdravu prebere tajnik imena priglašenih telovadcev. V imenu materinskega odseka v dekaniji pozdravi nove brate podnačelnik križevskega Orla. V imenu izobraževalnega društva v Sv. Križu pri Kost. pozdravi gospod kaplan Janko Sedej, v imenu cerkljanskega odseka g. kaplan Vadnjal. Nato govori društveni podpredsednik Anton Komlanec. K sklepu zaigrajo tamburaši pod vodstvom g. kateheta Ivana Klav-žarja. Pred društvenim domom, ki ga je dal domači gosp. župnik društvu v brezplačno uporabo, izvajajo vrli Orli od Sv. Križa pri Kost. in Cerkelj pri K. prosto vaje, napravijo rajalni obhod in skupino. — Shod pomeni za naše izobraževalno društvo korak naprej, poleg tega pa po enomesečnih utrudljivih predavanjih plemenito razvedrilo. Pristopilo je k izobraževalnemu društvu 22 novih članov. Novoustanovljeni telovadni odsek Orel šteje 42 telovadcev.
g Na deželni postaji za prašičorejo v Podsteneh pri Ribnici ima Janez Sad-nik 20 mladih pujskov čistokrvne jork-širske pasme na prodaj; v starosti so po osem tednov; cena po dogovoru. * Janez Sadnik.
d Shod na Veliki Dolini. Dr. Hočevar je v skoro dveurnem govoru mnogim poslušalcem razjasnil delovanje ljudske stranke, osobito delovanje državnih in deželnih poslancev. Možje so izvajanju pritrjevali, videči, da poslanci delajo v korist kmeta. Posestnik Humek je prosil poslanca, naj bi ljudska delegacija tudi poizkusila doseči kaj olajšav glede pregledovanja živine, ki se kupi na Hrvaškem, ker sedaj imajo kmetje, mejaši Hrvaške, s tem velike sitnosti. Župnik Gnjezda je pojasnil, da so vse postave deželnega zbora v korist kmetov, — le kmetje se morajo brigati za te zakone in pa s poslanci sodelovati. Shod se je zaključil z Živijo-klici na ljudsko stranko in na dr. Hočevarja.
d Loški potok. Zanimivo predavanje nam je preteklo nedeljo priredilo naše društvo tesačev. Kot odposlanec Jugoslovanske Strokovne Zveze je predaval g. dr. Pegan. Govoril je o pogodbah ter iste razmotrival s pravnega in trgovskega stališča kot tudi pred vsem s stališča delavca. Koliko nam je gospod predavatelj povedal važnega. Da bi se bili doslej ravnali tako previdno, bi ne bili delali marsikatero zimo tam v slavonskih in ogrskih šumah le za Žide in Švabe, oziroma bi ne bili šli na uro gledat v Bosno in Slavonijo. Prihranili bi si bili marsikateri trud, ki smo ga prestali radi prekanjenih agentov. Upamo, da dosedanja izkušnja in stvarni poduk izmodri tega in onega. Kaj spretno in globoko, pa v razumlji-
vem tonu je gospod predavatelj posegel v delavsko vprašanje in pomen delavske organizacije. Za njim je g. Škulj podal nekaj praktičnih navodil glede bolniškega zavarovanja od strani delodajalcev in glede znižane cene pri vožnji v tujino. Udeležba je bila obilna. S tem je društvo tesačev pokazalo, da mu je resna naloga, vsestransko izboljšati stanje našega delavca tesača.
d V Toplicah so se zaveselili dne 2. oktobra cirilmetodarji v duhu, sovražnem sv. Cirilu in Metodu. Vse so je vršilo že drugič pri županu g. Ivanu Sitar-ju. Tako ga bodo ti veseličarji res spravili na led pred občinskimi volitvami.
d Popotnik Mokronog — Tffebrafe.
V zadnjem dopisu sem sejal burjo! Strašno so bili nekateri hudi, ker sem imenoval Gradiško. Gospodje, res je res, ali niso v vaši družbi ljudje, ki preklinjajo Boga in Njegovo Mater javno v gostilni? Ki napadajo mirne ljudi z zabavljanjem, ki se norčujejo iz drugih, ker gredo k cesarski maši? Hočete še kaj, pa podregajte! Človek bi pričakoval, da se vsi kaveljni dostojno obnašajo, pa se strašno moti! Toliko mimogrede, da se pomirite! Če pa želite, so vam imena na razpolago, metla pa tudi, da se dobro pomede in očisti. Zvedel sem, da sodnik Zwitter zapusti Mokronog! Mokronog za Zvvitterjem ne bo žaloval. — Kaveljni bi morali iz grada že 1. oktobra, pa revčki ne najdejo drugega gnezda, na cesti pa vendar ne morejo biti. Na zdar! — župna cerkev je sedaj res „Iepa, pa gospod župnik, ali ne boste popravili še stolpa? Strašno čudno je to videti! Tudi pročelje cerkveno prosi za malo olepšave. Brez zamere! — Sedaj pa k šoli! Res, tam se vidi delovanje vrlega Slomškarja. Nov zid za ograjo, vse v cvetlicah, tlak šolskih sob napojen s prašnim oljem, šest razredov — to je kar celo vseučilišče! Le naprej, gospod Pirnat, po vašem geslu: cerkev in šola morata skupaj držati! Naj se repenčijo nekateri mokronoški nemaniči, nič ne d<§, dobri Vas spoštujejo. Le to prosim, zakaj se ne pobrigate, da bi se skoraj postavila železna ograja? — Gospoda kaplana so hoteli na splošno žalost vzeti Mokronožanom, pa 'se je preprosilo! Hvala Bogu! — Pokopališče mokronoško je tudi prenovljeno. Mnogo sta se tam trudila g. župan in njegov tajnik, zato jima pa želim, da bi še dolgo na njem ne počivala. In sedaj, srečno Mokronog, dalje proti Trebnjem! Prijazni načelnik na postaji Mokronog mi postreže s karto po železnici. Saj dva voza za ljudi naj bi imel ta vlak, kot sem pisal zadnjič. Sedaj bo vozil vsak ponedeljek in se-manji dan vlak naravnost iz Št. Janža do Novega mesta. Osobito za bolnike bo to dobro. Prvi vlak je imel do sto potnikov. Pa pravijo, da bo zguba! Ti ljudje še računati ne znajo. Na mošt me niso nikjer vabili, ga nimajo! Letos bo abstinenca bolj lahka stvar! Na Mirni je še sedai vročinka doma. ubogo
ljudstvo. Trebanjski kolodvor je pa že skoro večji kot ljubljanski dolenjski! To je pametno, saj vozita dva premo-ifokopa tja premog. Drugače se mi pa I rebnje ne dopade, to ti je dolgčas, kakor v Kurji vasi. V St. Lovrencu bi radi liberalci malo rogovilili in stegnili svoje umazane roke tudi na Čatež, pa
ne boš!	. .
d Iz Ambrusa. Nekaterim ni ugajal zadnji dopis v Domoljubu. So pač nekateri prizadeti. Sedaj ugibljejo dopisnika. Obsodili so nekatere čisto po nedolžnem, med tem ko se pravi vsem skupaj smeja. Resnici na ljubo se pa mora priznati, da naš gospod učitelj, zaradi katerega je največ šuma, se je že splošno priljubil in tisto govorjenje o njegovi osebi je bilo pretirano. Sploh pa dopisnik ni imel namena koga napadati ali žaliti, ampak je izrazil samo mnenje ljudstva.
d Liberalni hinavec z Vač, ki ljubi laž nad vse, se drzne v svojem zadnjem liberalnem lističu me še zagovarjati, '•eš, da nisem radi biro šole zanemaril. Ko z menoj vred ve cela fara, da jo ni-,oiii. Prepovem si pa enkrat za vselej. In bi me tak brezčasten človek šc kdaj pismeno in ust meno zagovarjal. Če bi me on hvalil, bi moral biti res zaničevan od vseh razsodnih ljudi. Ponudil sem njemu in njegovim lahkovernim tepčkom za vsak slučaj po 400 kron, če mi dokaže, kar mi je očital glede shoda v Viilrgi in glede Jakopičeve hiše. Ni si jih upal zaslužiti ter je rajši vtaknil v Kep ime patentiranega lažnjivca. Če bi bil on kak nemški jud, l)i mu rekel »šlift«, kajti naš jezik nima zanj primernega izraza. Zato naj kar brez skrbi naprej laže in luijska, papir prenese vse, a takega dopisuna in takega lista ne bo nikoli tožil Fr. Majdič, benc-ficijat.
npnaaLiLjnanannDnpn □
□
notranjske novice
□ a
BaananaDDPnaono™
n Z Erzeljn pri Vipavi. Koliko časa bo še županil Terčelj, ki pri zadnjih občinskih volitvah niti v odbor ni več prišel? Slav. deželni odbor na tem nie-slu prosimo nujne rešitve onega vloka, ki se ga nasprotniki vložili proti volitvam. Saj je vendar že čas, da se naredi konec takim nerodnostim pri županstvu. Sploh se moramo zelo čuditi, zakaj ni toliko časa nobene rešitve, če je bilo pa že rešeno, kje da liče odloki? —• Volivci Vseslovenske Ljudske Stranke, n Na Suhorju blagoslovilo se je t. m. popoldan v navzočnosti šolske mladine in drugih vaščanov novo sezidana šolska soba in drugo nanovo prenovljeno šolsko poslopje, oziroma učiteljevo stanovanje. Blagoslovil je vse župnik iz Košane, gospod K. Lenassi,
ter je imel k temu primeren nagovor. Potem je navzočo šolsko mladino in njihove starše navdušeno nagovoril g. nadučitelj iz Košane, Janko Grad, ter vse spodbujal k uresničitvi namena šol: Vse za vero, dom, cesarja! — Bodi tem potom omenjenima gospodoma izrečena naša najtoplejša zahvala za njihov trud. —- Vse delo sta prav solidno izvršila mizarski in zidarski mojster Ivan Špetič iz Dolenje Košane in Ivan Urbančič iz Stare Sušice. Priporočata se lahko p. n. občinstvu za prevzetje enakih stavb. — Ta stavba kaže tudi lepo uresničitev starega pregovora: Z združenimi močmi. Kako pridno so posestniki dovažali razne potrebščine pri stavbi, dajali rabutc, skratka se udeleževali s hvalevredno pridnostjo naprave prepotrobno nove šolo. Sedaj ko je delo večinoma dokončano, laliko z veseljem gledajo na sad svojega truda.
Ljudski koledar sc po pravici imenuje naša »Družinska Pratika«, kajti naše ljudstvo vsako loto bolj sega po njej, ker ve, da za ceno 24 vinarjev nikjer ne more dobiti boljšega koledarja, kot jo pratika s podobo sv. Družino.
CLiMflXmotorinapetrol8j
Najoenejšl obrat.
fiaciiriGli & Go.
tovarna za motorje Dunaj XIX 6 HsiligensISiltmtr. 83.
H. Suttner, urar, prva največja domača eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Briljanti, uhani, prstani, zapestnico, zlate in srebrne verižice za ženske in moško, jedilno orodje, palice v največji izbori in po najnižjih conah. Več v oglasu.
Za cenjene konsumente žitnih kavnih vrst je gotovo razveseljiva isti-nitost, da jc najboljša žitna kava Franckova Perl-ržena kava z znamko »Porlro«, od splošno draginje ostala ne-zadota. Franckova Perl-rž z znamko »Porlro« so dobiva v vsaki prodajalni po prejšnjih conah v '/L1, 1 i in '/» kg zavojih. V interesu dobrega okusa njene kavino pijače so častitim gospodinjam nujno priporoča, da vedno le originalno zavoje »Franckov Porlro« s tovarniško znamko «kavni mlinček« sprejemajo. — Drugače prirejeni zavoji, kakor nozavito odvagane žitno vrsto, no vsebujejo nikdar le fino kakovosti.
Opozarjamo na prilogo tvrdke A. Tomec, Ilumpoloc (Češko), ki ima najcenejšo in najizbornojše blago za moško obleke. Več v prilogi.
Golšo
debel vrat, tolsti vrnt, otekline na vratu ln žlezah odstranja naglo In trajno edino zanesljivo sredstvo Sv. Jurija balzam proti golil. Dvojn steklen, k 4-—. Laboratorij Kari Bemmel v Laudshutu
273, Bavarsko.
2770
Vedne novosti,
najcenflfših in najlepših razglednic v krasnih barvah umetniško Izvršene kot: cvetice, pokrajine, voščilne karte za rojstni in godovnl dan. Božič, Novo leto in Velikonoč. 10 kos. sort. franko K —'50 25 » » » » r— 50 » » > >1-70 100 » » » » S-20 300 » »K 550 £00 » » » 13' — I 0C0 • . > 25'— Razpošilja se proti vposlatvi zneska v gotovini ali pa v znamkah. Naročila nad 2 K pošilja po povzetju
c. kr. dvorni založnik
lan Konrad
Bril, Itn. 1393 CeSko.
Perilo
Pišite po ccnikc od perila za gospode, dame in olroke, preprog in po vzorce od platnenega blaga na tkalnico in tovarno perila
(Md Ullek,
Toplice Belohrad (Češko).
dobite iste s povratno poŠto
Zastonj!
Ako iščete
dobro, zanesljivo tvrdko za vporabnč reči in darila vseh vrst, .potem zahtevajte takoj z dopisnico moj bogato ilustrovan glavni cenik s 3000 slikami od
c. In kr. dvornega založnika
Jan Konrada
v BrUxu St. 1419 (Čeiko).

Zahvaljujem se lepo za Vaše izborilo sredstvo proti trganju in revmi, ki je tako pomayalo moji ženi, ki je toliko let trpela na trganju in revmi in porabila vsa mogoča zdravila in kopeli, a vse zaman. Le Vaše izborno sredstvo je pomagalo, Se enkrat iskrena hvala! Jos. Ludwig, plavalni učitelj, Fisdiau (Nižja Avstrija). — Sredstvo sa dobiva po K 6 — pri
Kari Remmelu,
Landshut 109 (Bavarsko.!
* ortfi »
ULajuilh.
Ooslc, harmonike, citre, flavte itd., itd., v krasni izvršitvi in najboljši kakovosti dobavlja c. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD, BrQx 1420 (Češko). Gosli K 180,-5-50. Loke /a fiosli K -'»o, t - . Harmonike K 4 80, 5-20. Pošilja po povzetju. Nikak riziko. Zamena dovoljena ali se pa vrne denar Glavni cenik z več kot 30 0 slikami na zahtevo zastonj ln franko.
Naročajte
..Slovenca"!
ooaaoacMaaaaaacaacjafraaaacjacjtMauaa
fakturne)
v Ljubljani:
R. Miklauc
Stritarjeva (Špitalska) ulica št. 5
Pri Škofu
Pogačarjev (Sadni) trg
Pri Miklavžu
g Medena ulica	2S01
Zavžijte,
sartii
ako ste naliodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, hellerjtv fluid z znamko „Elsa fluid'. Mi smo se prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanaistorica za poskušnjo K 5-/ 2 tucata K S 00 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 10 (Hrvatsko*	289J