J5. Številko. O LJubljani, o soboto, 3. aprila 1908. XLII. leto. (SljvcnžK. Narod* velja LJubljani na dom dostavljen. Ulo leto....... . K 24- ci leta.......... 12-— >«trt leta..........fr- * mesec........ 2*- v upravniarru prtjeman: celo leto ......... K 22 pol leta ....»...»» U*— četrt leta...... 9 550 na mesec ......... 1*90 Dopis! naj se frankirajc. Rokopisi 4« ne vračalo. Uredništva i Knaflove ulice št. 5, (1. nadstropje levo), telefon it. 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. Inserati veljajo, peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin«, za trikrat ali večkrat pb 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „narodna tlakama" telefon it. 86. „Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto pol leta , četrt leta na mesec. K 25 — . 13— 9 6*50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto.........K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka upravniitvo: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 80. II služili pansermonstvo. Prvi oficijozni list ministra Aehrenthala, »Fremdenblatt« je jako nezadovoljen, ker proglašajo na Ruskem in na Angleškem, da se je habsburška monarhija postavila v dužbo pangermnuskih prizadevanj. Čudno, da »Fremdenblatt« s tem ni zadovoljen, zakaj rimem z drago roko in resnično, moje ljubke sosede nov;« "6ka plava v najlepši masti. C1e pa (**at tako, zame rabeljsko kosilo 1 večerja mine, ne da bi razli 1 omn-sli prevrgel kozarca, ali pustil asJi nož na tla, ne da bi stopil do-la(,eniu psu na rep ali se neumestno 'azil napram hišni gospodinji, )rlerjo gotovo napravim kako ne-'^ost. da odide ii osramočen. Pri-^Ijl Ne imenujem se zastonj Mu 'u Smola! Nomen est omen! Obe-111 se, pa bo adijo Matija Smola! °lovo!« K, radi tega bi se jaz že ne Zunanjo politiko avstrijskega cesarstvi* vodijo zdaj v Berolinu in od tam že tudi zapovedujejo, kaka mora biti avstrijska notranja politika. Nemčija zahteva svoje plačilo za izkazano pomoč in avstrijsko nein-Ivo, ki komaj Čaka na to, da bi prišlo pod Hohenzollerne zahteva vse odločneje, da se mora tudi vsa notranja politika avstrijska postaviti v službo pangermanskih prizadevanj in vsa državna sredstva in vso državno oblast porabiti v to, tla potlači slovanske narode pod nemški podplat. Ta Slovanom očitno sovražni kurs se je že začel pred mnogimi meseci, tedaj, ko se je Aehrenthal začel pripravljati na zavojevanje Balkana. Samo političen diletant more verjeti, da je bila aneksija izrečena samo za to, da se naredi konec negotovosti in da se dejanski posesti Bosne in Hercegovine da državnopravno in . mednarodno veljavo. Aehrenthalovi cilji so bili vse drugi. Kdor je čital »Armeezeitung«, ki tolmači želje in stremljenja avstrijskih generalov, kdor je imel nekoliko pojma o avstrijskih vojnih pripravah, tisti ve, da si je dunajska politika hotela podvreči tudi Srbijo in Crno goro. Konec mora biti srbski samostalni državi, srbska armada mora nehati eksistirati. Srbija in Crna gora morata postati avstrijski provinci — tako je oznanjalo glasilo avstrijskih generalov in samo nastop Anglije je to preprečil. Paralelno s temi stremljenji be-rolinske in dunajske zunanje politike, se je tudi kurs avstrijske notranje politike uravnal tako, da je prišel najhujši nemški despotizem na krmilo. Od leta 1879. ni bilo tako strankarsko nemškega ministrstva v Avstriji, kakor je sedanje Biener-thovo ministrstvo s svojimi Sehrei-nerji, Hochenburgerji in Stiirgkhi. Zatiranje Slovanov je zopet postalo političen princip in vodilna misel vsega sistema. Vspričo temu moramo pač reči, da je več kot predrzno, če se veleofieijozni »Fremdenblatt« npa zavračati očitanje, da je Avstrija v službi pangermanskih prizadevanj, ko to vendar vsemu svetu kaže vsa zunanja in vsa notranja politika. Ta politika zna habsburško cesarstvo in njega dinastijo spraviti š<> v največjo nesrečo in pokopati tudi avstrijsko Slovanstvo. Samo v svobodni in od Nemčije neodvisni Avstriji se moremo Slovani ohraniti, ker nas je toliko, da se zamoremo s primerno močjo zoperstavljati nemškim nakanam. Zaradi tega je pa j treba, da se slovanski zastopniki z največjo silo in bezobzirnost jo upro j za cesarstvo in za Slovane pogubnemu kurzu notranje in zunanje politike in da morajo ta kurz uničiti za vsako ceno. Avstrija mora biti čuvarica vseh svojih narodov in ne privesek Hohenzollernov. Odgovor poslanca Hribarja domobransUemu ministru v seji poslanske zbornice, dne 19. marca t. 1. Visoka zbornica! Naravno je, da ima pri razpravi o tako važni predlogi, kakor je rekrutni zakon, vsak ljudski zastopnik ne samo pravico, marveč tudi dolžnost, da brez ovinkov pove svoje mnenje. Jaz sem se te pravice poslužil in tudi to dolžnost izpolnil in sem pri generalni debati povedal svoje mnenje o naši notranji, pa tudi o naši zunanji politiki. Zaradi teg-a sem bil tako v tej zbornici od nekega člana, kakor tudi v časopisih napaden. Očitalo se mi je, da z avstrijskega stališča nisem korektno govoril, torej grešil proti avstrijskemu patrijotizmu. Kaj sem rekel f Svaril sem pred vojno in opozarjal na to, da naj bo Avstrija kot močnejša napram sltbejšemn velikodušna. To je dalo nekim časopisom in tudi nekemu gospodu iz te zbornice povod, da so mi delali očitke. A kaj čitam zadnji čas v »Zeit«? Da se je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v zadnjem času deklariral kot zaščitnik miru, izrekši naslednje besede (čita) : »Močni mora biti v prepiru s slabejšim prizanesljiv in sme dati zaušnico samo tedaj, če se temu ni več izogniti«. Konstatiram torej, da sem v prav dobri družbi, ker se ta izrek njega cesarske visokosti skoro popolnoma vjema z nazori, ki sem jih tu izrazil. (Cisto prav!) Gospoda moja! Vidim, da sem tudi v neki drugi zadevi zadel v črno. Opozarjal sem namreč na to, da gospodje Madžari komaj čakajo na vojno. Zaradi tega so me madžarski listi hudo napadali. Konstatujem, da me je to jako veselilo, ker vidim, da sem opozarjal na neko nevarnost za našo državo. Zdaj moram, gospoda moja, še na nekaj opozoriti. Izkazalo se je, da obrekovanja v Avstriji še nikdar niso tako cvetela, kakor v teh težkih časih. Zlasti proti nam Slovencem so bila ta obrekovanja naperjena. (Klici: Konec! Konec!) Tu, gospoda mo- ja, imam »Grazer Tagblatt« št. 77. Prosim, gospoda moja, poslušajte to. V tem listu je kakor se pravi iz Ljubljane od nekega ondotnega Nemca poslana brzojavka, ki se glasi: »10 milijonov kron avstrijskega denarja Srbom«. (Klici: Konec! Konec!) Prosim, gospoda moja, poslušajte, to je tako važna stvar, da bi mogla tudi gospode zanimati. Tam je rečeno: »V ponedeljek je konsorcij dvema v Ljubljani nahajajočima se pooblaščencema srbske vlade izplačal 10 mihijonov kron kot prvi del obljubljenega posojila 20 milijonov kron«. (Čujte! Čujte!) Gospoda moja! Ne najdem izrazov ogorčenja, da bi tako trditev po zasluženju ožigosal. Če so to, gospoda moja, tisti dobrodušni Nemci, ki so to brzojavko poslali »Grazer Tagblattu« in o katerih je govoril tovariš Marckhl, potem spoznate iz tega, kakšni ljudje so ti Nemci. (Klici: Konec! Konec!) Ozreti se moram še na nekatere opomnje gospoda domobranskega ministra . . . Predsednik: Gospod poslanec! Prosim, da se strogo držite okvira dejanskega popravka. Post. H ribar: Prosim, to je dejanjsko. Saj moram vendar odgovoriti nj. ekscelenci. (Medklici.) P r e d s e d n i k: Prosim — nobene debate (Medklici.) Posl. Hribar: Ni debate — popravljam samo dejanjsko. (Medklici.) Popravljam dejanjsko, da proti 27. pešpolku v Ljubljani ni nobenih predsodkov. Popravljam dalje dejanjsko, da samo proti tistim organom tega polka, ki so kaj zakrivili—-in to se je priznalo — ljubljansko prebivalstvo vendar ne more ]>osto-pati z ljubeznijo. Popravljam dalje dejansko, da je domobranski minister, da vzdržuje pojasnila, ki jih je dal v delegaciji vojni minister, to se pravi, da je vojni minister v delegaciji povedal in sam priznal, da je vojaštvo v Ljubljani streljalo na bežečo množico. (Čujte! Čujte!) Gospod domobranski minister je opozarjal na to. da so se Belgijci v času potresa v Ljubljani jako hvalevredno obnesli. To je resnično, mislim pa, da jim tega ni všteti kot zaslugo, ker ima vojaštvo dolžnost tako postopati pri enakih pri likali. Popravljam pa dejanjsko, da si pešpolk št. 27. s tem še ni pridobil pravice, z življenjem mirnih ljubljanskih meščanov tako počenjati, kakor se*zgodi In 20. septembra. (Pritrjevanje.) Končno popravljam dejansko, da to, kar sem navedel, sloni na zapisnikih deželnega sodišča, in po- obesil. Pa ne sprejmi vabila! Peci, da si bolan.«« »Sem že enkrat dal po svoji gospodinji raztrositi vest, da imam kolero. Nič ni zalojrlo. Zvabil me je listi suhi koneipijent Krese, da sem šel k Sodnikovim. Res, prijetno je bilo in globoko se oddahnem po večerji, da je šlo vse po sreči . . . Takrat pa menda sam hudič prinese stare tete Marte malega pinča, ki se mi zapodi pod noge. Urno se nočem ogniti ščenetu, pa kaj — smola je smola! Pritisnem s peto rep male pošasti ob tla, da je cvilila kakor dolenjska železnica pri Ponikvah. In, saj veš! Teta Marta ima tisočake, Sodnikovi so pa edini sorodniki. Kdor se pa zameri pineu, se zameri tudi teti Marti in njenim tisočakom. Tako urno sem jo pobral, da sem si med vratini odšcipnil lep kos škri-cev svoje nove, črne suknje.« »»Tudi jaz sem že slišal o tem tvojem najnovejšem junaštvu. Teta Marta se strašno jezi in le pod tem pogojem ostane še pri Sodnikovih, če ne prideš ti nikdar vec tja .. .«« »No, s tem mi je storila teta Marta pravzaprav veliko uslugo. Ali, apropos, si že kaj izvedel o tem, da. sem se ta predpust ženil?« »»Hm! . . .«« »Oprosti. Pozabil sem, da te ni bilo doma. Torej, tega še ne veš! Res je, ženil sem se in tudi oženil bi se, pa kaj — sedaj je že vsa ljubezen adijo! . . .« Častil am! Kaj bi ti z ženko!«« »Imaš prav! Sam ne vem več, kaj mi je bilo in zadov<>ljen sem, tla vstanem še samec -— samo, če ne bi bil za eno nesmrtno blamažo bogatejši.« »»To je seveda slabo!«« »Še več kot slabo, to je — e, naj bo, kar hoče. Torej, kar naenkrat se zaljubim v plavolaso Pintarjevo Ma-ro. Gotovo jo poznaš. Jako čedno dekletce je! Dostop sem imel v hišo staršev in zdelo se mi je, da sem ji všeč. Da bi ji bolj ugajal, sem se začel skrbneje oblačiti, zvijal sem se krog nje, kadar se je sprehajala, skratka, obnašal sem se zaljubljeno, kakor v dijaških letih. Znano ti bode, da spada tu v našem mestu k bontonu napraviti zjutraj ob devetili pred hišo svoje izvoljenke kratko promenado, če pogleda kraljica tvojega srca skozi okno, se lepo in elegantno pokloni in pozdravi ter nekoliko vzdihni. Seveda sem tako delal in imel veselje, videti vsakokrat svojega angelja na oknu, ki se mi je ljubko smehljal. Neko jutro je pa bilo strašno blatno na cesti. Sel sem, da bi varoval skrbno zlikane štiflete, na prstih in delal korake kakor petelin. Ravno pred hišo moje izvoljenke je bilo blato lepo snažno postrgano in nekoliko vstran nngromadeno v velik kup. Vesel sem bil te snažno-sti, ker sem lahko krepkeje stopil, ne da bi se oblatil. Moj angelj je ravno gledal jako milostno name, vesel potegnem klobuk z glave, ga zavihtim lepo v loku po zraku in — moja smola pokrivalo mi smukne iz roke in odleti naravnost v nagromadeni blatni kup. Stal sem kakor' okeunenel. Klobuk je bil zarit v blatu in postal seveda neporaben. Nepokrit pa le ne bi rad šel naprej.« »»Pa vse to vendar še ni vzrok, da . . .«« »Prosim te pusti, da povem do konca. Torej jaz stojim in premišljujem, kar zaslišiin nad seboj zvonko in veselo smejanje svoje oboževanke. Iz na na protu i strani ležeče kavarne l>a je grmel smeh mnogobrojnih postov v vseh mogočih glasovih in »aportel Sultan«, zaslišim neki glas. Velikanska doga človeške dolgevsti pridirja, zagrabi izgubljeni klobuk z zobmi, leti k meni in se postavi na zadnji nogi ter me potre pij a s prednjima tacama po ramah in mi tako slovesno izroči blata kapajoči corpus delikti. Kar ti tukaj z mnogimi bese- pravljam dejanjsko, da me danes ja ko veseli, da so bili ti zapisniki v prepisu ohranjeni. Popravljam dejansko, da bi bili sicer -— po izjavi gospoda domobranskega ministra — kakor se vidi, ti zapisniki najbrž izginili. Naposled konstatiram, da sem prišel na Dunaj s trdnim sklepom, glasovati za rekrutno predlogo in tla • sem se za to zavzel tudi v Narodni : zvezi«; da pa mi je izjava gospoda ; domobranskega. ministra naredila j nemogoče, vztrajati pri tem namenu. S tem končam. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ulfla đeMišlia šola u Ljubljani. Od I. 1896. obstoja to žensko izobraževalce, iz katerega je izšlo že na stotine slovenskih deklet, ki so zanesle izobrazbo in narodno zavednost po naši domovini, zlasti po beli Ljubljani. Priznati se mora, da se pozna vpliv te šole zlasti v Ljubljani kakor tudi drugod. Požrtvovalni občinski svet ljubljanski pa je napravil velik korak naprej, ko je sklenil ustanoviti v Ljubljani sestra/redni dekliški licej, ki se je otvori 1 s prvini razredom v šolskem letu 1907 S. Višja dekliška šola je bila prenapolnjena, da so včasih bile potrebne vzporednice. Sicer se je reklo, da po ustanovitvi liceja preneha višja dekliška šola, vendar so vsi prijatelji slovenskega šolstva upali, da ostane tudi ta šola. ki s samo 3 letniki za odraslejša dekleta ustreza mnogim, zlasti izvenljubljanskim staršem. Tembolj nepričakovano je prišel letošnji sklep občinskega sveta ljubljanskega, da že s šolskim letom 1009 10 odpade prvi letnik, za njim po vrsti drugi in končno cela višja dekliška šola. Opuščanje potrebnih šol pomeni kulturno nazadovanje. To navadno dela le nam sovražna vlada, ki je n. pr. gimnazijo v Kranju dvakrat prekinila, in zdaj ima ista gimnazija skoro 100 dijakov več kakor obe nemški na Kranjskem! Po slabem zgledu vlade se ne sme ravnati narodno - napredni občinski svet ljubljanski. Zato hočemo z naslednjimi vrstami dokazati, da je višja dekl iška šola potrebna, in upamo, da ista še ni definitivno pokopana ter da se stvar še da popraviti, kakor se je pred nekaj leti rešil pedagoški tečaj višje dekliške šole. Nekaj statistike. Ker bo treba večkrat trditve podpreti s številkami, zato podaje- dami pripovedujem moj dragi, se je Zgodilo v par trenutkih. Kakor pri mrznjeni sem stal in šele vsiljivost vljudnega psa me je spravila zopet nekoliko k sebi. Krohotajoče smejanje se je glasilo iz kavarne in ko pogledam i zadnjim, nežnim pogledom proti oknu, sem videl, kako si je ona mašila robec v usta. To mi je bilo pa že preveč. .Jezno zagrabim klobuk in udarim z njim dogo po nosu. A mrcina ni razumela šale. Prime me za kravato, jaz pa se odtrgani in odbe-žim, vražja zverjad, par drugih psov in poulična mladina pa za mano. Priletel sem domov ves usapljen in pobit. Lahko si misliš, da je bilo moje ljubezni konec, posebno Še, ko sem pozneje zvedel, da je brezsrčna in ko-ketna moja oboževanka poklicala vse svoje častilce na to uro v kavarno, da bi občudovali mojo promenado. Iz srca sem pomiloval ubogega prijatelja, on si je pa ravnodušno prižgal cigareto in rekel odhajajoč: »Vidiš, tako je! Ne kaže druge ga, kakor, da se obesim. Pa kar sedaj grem domov in si potegnem vrv oko-vratu. Zvečer pa, da ne pozabiš je pri »železnici« ribja gostija. Tam se vidiva. Nazdar!« Bert. Lakner. mo kar luka j v celoti lansko in letošnjo statistiko liceja* višje dekliške šole in pedagoškega tečaja, ki naj pripravlja absolventke višje dekliške šole za zrelostni izpit na e. kr. učiteljišču. Razdelili smo gojenke po bivališču staršev, ne po rojstnem kraju. U07/8 19 8/* jub za- U ub- su- Ijaa- na vseh ijati na vseh skih d jih skih jih _ . f 1 razr. 22 14 3 SI * 4« L'cej | 2 ^ 26 m 4 l Višja | 1 h tu. 42 38 8 5* 4 1 s deki. t. m k7 22 49 45 24 69 i#U ( 3. „ 16 3' 23 14 37 Pedagoški tečaj 16 *3 SV 1 1« 26 skupaj: 123 K2 22 194 129 323 Pedagoški razlogi. Prvi oziri, ki naj odločajo pri šolah, so vsekako pedagoški ali vzgojni in tu nam naša statistika ka že, tla niti šest razredni licej sani n«' bo zadostoval za u ka želj ne deklice iz vsega slovenskega ozemlja, kakor dozdaj ni zadostovala višja dekliška šola, ampak potrebna sta oba zavoda, da ne bo nobeden prenapolnjen, kar zelo otežuje uspešen pouk in dobro vzgojo. Nadalje vidimo iz statistike, da j«1 letos v '2. razredu liceja več gojenk, nego jih je bilo lani v 1. razredu. Najbolj obiskana pa sta 1. in 2. letnik višje dekliške šole, ki sta namenjena 14. Ki. letnim deklicam. Pričakovati torej smemo, da bo \ višje razrede liceja še večji pritisk, če ne bo več višje dekliške šole, ker se zlasti zunanji starši iz materijalnih vzgojnih oz i rov težko od ločijo, da bi dali 10 do 11 letno dekletce na 6 let iz doma. Ce pa bodo višji razredi liceja dobivali vedno nove gojenke. bo s tem enakomerno napredovanje zelo otežkočeno, če ne naravnost onemogočeno. Zato naj ostaneta oba zavoda: licej za ljubljanske in za one izmed zunanjih, ki lahko vzdržujejo svoje hčerkice več let v Ljubljani, če dobe primerno stanovanje, n. pr. v internatu »Mladika« višja dekliška šola pa za one, ki hi po 8razredni ljudski šoli svojim hčerkam radi pridobili boljšo izobrazbo in narodno vzgojo v 2 do 3 letih. Narodni moment. Bolj kakor vsi drugi razlogi se mora pri vprašanju višje dekliške šole upoštevati narodni moment. Pomisliti je treba, da sta licej in višja dekliška šola v Ljubljani sploh edini narodni izobraževal išči za deklice. Za izvenljubljanske je brez dvoma primernejša višja dekliška šola krajšo učno dobo za odraslejše deklice. (V ne bo višje dekliške šole s pedagoškim tečajem, pa bodo slovenska dekleta prosila za sprejem v razna nemška samostanska učiteljišča, v Huthov zavod in razne nemške gospodinjske šole na Štajerskem in Koroškem. Kateremu Slovencu je vseeno, ali hodi slovensko dekle ponosno s slovenskim znakom v slovenski zavod v Ljubljani ali pa obiskuje nemški zavod, kjer se ji vsiljuje navidezno impozantna tuja kultura, tako da ubogo revče nazadnje komaj upa priznati, da je Slovenka? Ali naj odpravljamo obstoječe in dobro obiskane slovenske šole ter silimo svoje otroke v tuj«4 šole. od koder tuji otroci naše izganjajo z besedami: »Geh du in die slovenisehe Schule, du hast in unserer Schule nichts zu suehen!« ? Iz narodnih ozirov moramo odločno pobijati strokovnjaško mnenje, ki je baje bilo odločilno za sklep občinskega sveta. Češ, da se višje dekliške šole povsod opuščajo in se ustanavljajo liceji. Xe raste vsaka cvetica na vsakem vrtu, kamor jo presadiš. Kar je primerno za druge narode, ki imajo vseh vrst šolstva dovolj, še ni dobro za nas. Mi ne smemo opustiti šole, katere potrebo najbolj dokazuje dejstvo, da ima letos v 1. in 2. letniku vzporednice! Sicer pa ni res, da drugod ni višjih dekliških šol. Ravno praktični Nemci jih imajo v Bolcanu, Inomostu, He-bn. Libereah. Opavi in še drugod. Gospodarski moment. To je vse prav lepo«, bo rekel ljubljanski občinski svet, »zakaj pa bi ravno Ljubljana morala nositi stroške za oba zavoda, licej in višjo dekliško šolo?« Ker je Ljbljana slovenska prestoliea! Sicer pa l>omo videli, da tudi v materijalnem ozira za mesto ne bo preveč škode. Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1909. izkazujejo za višjo dekliško šolo in licej potrebščine 39.678 kron. Za pokritje se navaja ukovina, prispevek e. kr. ministrstva za u k in bogočastje ter prispevek dežele kranjske, skupaj 25.000 K, tako da znaša primanjkljaj, katerega mora pokriti mesto, okroglih 15.000 K. Statistika pa nam izkazuje letos 129 zunanjih gojenk. Vsaka teh potrosi najmanj 50 K na mesec v Ljubljani, marsikatera gotovo tudi nad 100 K mesečno. Že to tvori na leto blizu 100.000 K kosmatih dohodkov za Ljubljano. Če vzamemo 15% od tega za čisti dobiček, kar nikakor ni veliko, je zgornji primanjkljaj že pokrit. Ne sinemo pa prezreti, da tudi starši pr idejo a'eekrat obiskat hčerke in pri tej priliki nabavijo svoje potrebščine v Ljubljani. Štajerka, mati gojenke višje dekliške šole, je prej nakupovala v Mariboru ali v kakem drugem nemškem mestu; odkar je hčerka v Ljubljani, se je tudi trgovsko težišče cele rodbine premaknilo v Ljubljano, obleke in druge potrebščine se naručuje jo tukaj. To je zagotovljeno tudi za bodočnost. Gojenke so se navadile ljubljanskih trgovin in modnih salonov in mnoge bodo jim ostale vedno zveste. Dobri narodni gospodarji morajo vse to upoštevati in se ne smejo bati tudi večjih žrtev. Le primerjajmo, kaj store v t eni ozira nemška mesta ob meji, n. pr. Ptuj ima ob železnici pri Dravi lepo stavbo za dekliški) meščansko in gospodinjsko šolo. Daleč čitljivi napisi delajo reklamo za nemško kulturo, ki se prodaja v tem poslopju. Celo v Ljubljani peščici Nemcev ne zadostujejo neniškt* mestne šole, ne nemška samostanska ljudska in meščanska šola z učiteljiščem in ne pretežno nemško državno učiteljišče. Nemci se dobro zavedajo, tla je bodočnost onega, ki ima šolstvo. Z velikimi žrtvami so si ustanovili in vzdržujejo strogo nacijonalni Huth-Hansov zavod, v katerega prosijo tudi Slovenke in bodo še bolj prosile, če bomo Slovenci opuščali potrebne slovenske šole. Zato se mora višja dekliška šola ohraniti tudi poleg dekliškega liceja. A če bi tudi obveljalo načelo, da se naj višja dekliška šola uniakue liceju, potem še je letos vsekako prezgodaj, da bi se opustil prvi letnik, ko ima licej še komaj 2 razreda. Ali naj 14 in 151etnc deklice, ki bi sicer vstopile v višjo dekliško šolo, zdaj gredo v 3. razred liceja, kjer bodo sedele 121etne deklice? Končne opombe. Ker že razpravljamo o višji dekl. šoli in dekliškem liceju, naj nam bodo dovoljene še nekatere opazke. Duh časa, ki veje dandanes, je odločno demokratičen. Slovenci nimamo aristokracije in nam je tudi ni treba umetno vzgajati. Borba za obstanek poedincev, kakor vsega naroda zahteva ne le celih mož, ampak tudi skozinskoz zanesljivih značajnih žen. To edino bodi merodajno pri vzgoji naših deklet. Naše dekliške šole se naj ne smatrajo za šport dozdevnih aristokratov. Izobrazba bodi enako pristopna revnim kakor bogatim. Zato je treba večje liberalnosti pri oproščenju šolnine. To je < lave k, ki ga nihče rad ne plačuje, kar naši narodni sovražniki zelo izkoriščajo. Naše dekliško izobrazevališče mora v prvi vrsti vzgajati dobre matere in varčne gospodinje. Pedagoška izobrazba deklic se mora bolj upoštevati, ker se nujno potrebuje pri vzgoji otrok. Mlade matere naj dobro poznajo važnost otroške vzgoje. Od dobrih mater je odvisna bodočnost naroda. Potrebujemo pa tudi izobraženih in varčnih gospodinj, ne pa pavov, ki mislijo samo na lišp in žrtvujejo rajši po 100 K in več za kak klobuk nego malenkost za dobrodelne narodne namene. Dekleta se morajo učiti gospodinjstva, ne pa vzgajati za same zabave in veselice. Značilno za nase razmere je, da se pri nas dobi denar za narodne namene le z veselicami! Poleg tega se mora nuditi dekletom prilika, da se pripravijo za samostojni praktični poklic. Če ima dekle poklic in ga ji ni treba izvrševati, je brez dvoma boljše, kakor če bi naenkrat bila od karana na lastni zaslužek, a se za noben poklic ni izučila, ker se je v mladih letih pripravljala samo na zabave in na lov za ženinom. Boljša žena in mati bo ona, ki ne vidi v zakonu samo svoje oskrbe. Višja dekliška šola v zvezi s pe-dagcK^kim in trgovskim tečajem pripravlja za učiteljsko in trgovsko službo in omogočuje tudi vstop k pošti. Absolventkam javnih dekliških liee-jev so odprti isti ]>okliei in razen teh še: profesura na dekliških liceji h, farmacija (lekarništvo) z dopolnilnim izpitom iz latinščine in še nekatere ugodnosti, ki so razvidne iz izvestja mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. Pri tej priliki še naj opozorimo ljubljanske starše na vzorno ljudsko šolo društva »Mladike« kot pripravnico za mestni dekliški licej, zunanje pa na dobro urejeni slovenski internat pod strokovnim vodstvom istega društva, ki bo si v kratkem postavilo lastni dom poleg mestnega dekliškega lieeja. Po cerftnliMh shodih. Iz Cerknice, 2. aprila. Kdor je bil na obeh naših shodih v Cerknioi in primerja klerikalno pisavo o njih. sprevidi takoj malioijosno savijanje resnice. Zlasti nai sadnji shod je bil jako zanimiv radi udeležbe naaprotnikov. Kdor bere 69. Številko „Slovenoa-, kako so se oerkniški liberalci prali, ae mora smejati, kako ti ljudje z namenom lažejo, zavijajo reanioo in vedoma zamolčijo to, kar jih najbolj peče. Nai namen ni zavračati klerikalno lažnjivo zavijanje. Kdor s namenom laže in obrekuje na verski in katoliški podlagi, ta je podla duša, tega ne pridobiš s objektivnostjo in resnicoljubnostjo, marveč je boljši takšen gnoj pustiti popolnoma na miru. Mi hočemo pribiti s tem le podla in nesramna sredstva nasprotnikov, kako ti ljudje vedoma sovražijo resnioo, da vodijo ljudi sa nos Trditev, da je dr. Tavčar zabavljal samo proti dr. Lampetu, je laž, ker on je dokazal, da je dr. Lampe imun, in kot tak je s namenom lagal o županu Šerko tu, da je glede slabe razdelitve krmil vsega on kriv. Daje to nesramna laž, dokazujeta preklica grahovskega župnika R&jčeviČa in i& jata obč. sluge. Naročilo na krmila je pisal cerkniški dekan s sporazumljenjem župana, ć -mu naj bo potem vsega kriv župan, dekan pa nič? S poudarkom je dr. Tavčar povedal, da je politika dr. Lampeta popolnoma izpridila, kar je za katoliškega duhovnika, dež odbornika in sotrudnika „Slovenca" v resnici ža lostno. Ako izpridenoi vadijo naše ljudstvo, ni pričakovati potem uspešnega in nepristranskega delovanja in uspehov. Da v resnioi izpridenoi sedaj vodijo klerikalno politiko, razvidimo iz pristranske delitve krmil, radi česar vlada na vsej črti splošna nezadovoljnost, dalje iz laži, obrekovanja in savijenja resnice n31oveooau in „Domoljuba". Da bi župan Šerko odstopil iz oestnega odbora, da se Še nadalje obdrži kot cestni načelnik, je preneum 10. To mora trd ti največji naivnež O a je odstopil le radi tega, ker je trikrat pisal na deželni odbor, kaj naj počne s cestnim nadzornikom Mtlavoem, ker ni več sposoben za službo, a doktor Lampe kot referent o oestnih zadevah pri dež. odbora ni dal na vsa tri pi sms niti odgovora. Pač pa je trdil na klerikalnem shoda, da iupan Šerko hoče komandirati vso Kranjsko deželo. To je poved njegovega odstopa in z njim vsega cestnega odbora Rado vedni smo sedaj, kako bodo klerikalci vodili cestne zaddve. Čulna je tadi ta trditev, da bi moralo županstvo za delitev krmil imeti večjo skrb, ko je vendar ob Če znano, da je imela klerikalna Gospodarska zveza vse v rokah. Ako je županstvo dalo objaviti razne oklice, je v polnem obsegu spolnilo svojo dolžnost. Ljudje so imeli te oklice kakor drugih več, malo za mar. Ko so se pa delila krmila, so se šele spomnili na napako, ker niso ničesar naročili. Ako je ena ženska slišala radi naročit ve otrobov, kakor je povedal na shodu kaplan Podbevšek, in drugi ne, je naša trditev resnična. Razume se, da v takem slučaju mora biti za vse nemarnosti eden kriv radi lepšega — in to je župan On naj hodi vsem klerikalcem po obširni občini okoli trobit na uho in jim vsiljevat krmile. To je jasen klerikalen manever radi volitev in nič druzega — a ta manever je nepošten, ker nima nobenega soglasja s klerikalno stranko, ki s ponosom bije na svoje prsi z vero in katoličanstvom. Dopisnik „Slovenca" trdi, da je kaplan Podbevšek temeljito ovrgel vse dr. Tavčarjeve trditve. To je prene-umno. PodbevŠek se je v resaioi blamira', ker so bile vse njegove trditve z dokazi pobite. Kdor je na shodu javno preklical najhujšo obtožbo zoper Alfr. Šerko ta, češ da je ta trdil, da naj vero vzame hudič in ljudstvo zapeljaval proč od Rima, ta ni sijajno zavračal. V največjo zadrego je Podbevška sprav.la opazka dr. Tavčarja, da je bil poslanec učitelj Jaklič discipliniran m dobil ukor radi goljufije pri volitvah, ker je bil pri sodišču v Novem mestu obsojen. Kaplan je javno povedal, da goljufija v politiki ni nič. Na to je sledilo res huronsko ploskanje in vpitje, ker je s tem dokazano, da naš klerikalizem ima v politiki resnično jako široko vest: goljufija, laž, obrekovanja, sovraštvo, prepir, zavijanje resnice, zloraba vere m premnogo drugih reči, ki bijejo naši veri naravnost v obraz, ni vse skupaj nič, ker s tem se nerazsodno ljudstvo pridobiva za stranko na verski podlagi. Namen posvečuje sredstva, je geslo našega klerikalizma! Koliko časa bo pa to trajalo? Laž je tudi, da je Podbevšek temeljito zavrnil dr. Tavčarja, ker je ta duhovščini odrekel volilno pravioo in vtikanje v politiko, ker tega dr. Tavčar nikdar ni trdil. Pač pa je rekel, da je duhovski stan nekaj vzvišenega, ker nam duhovniki osnanjujejo sveto vero, delijo sv. sakramente in tolažbo ob smrtni uri, zato je sanje prav velikokrat politika kočljiva stvar. Ta lahko duhovnika popolnoma izpridi, kakor dr. Lampeta. Zato se mu zdi borba naše duhovščine v politiki ne- dostojna in neprimerna. S tem pa ni rečeno, da je odrekel duhovščini pra- j vioo voliti in vtikati se v politiko. Naj volijo in se bavi j o s politiko, a to naj bo dostojno, stanu primemo, in naj tdgovarja verskim načelom, ne pa lažem kakor v Cerknioi. Smešna in obenem nespametna je trditev, da oerkniški župan ni dal prav nič razglasiti duhovnikom radi krme. Čamu naj pa daje županstvo duhovščini po cerkvah oznanjati, ko je imelo klerikalno vodstvo to zadevo v rokah? Dolžnost tega vodstva bi bila poskrbrbett za pojasnilo ljudstvu po cerkvah potom duhovščine Car kniški dekan bi moral to storiti, ako pa ni on dobil navodila za to postopanje, ne zadene tudi njega nobena krivda, marveč vodstvo klerikalne gospodarske zveze. Smešna in neumna je trditev, da bi Podbevšek Še rad kaj posedal, pri pravljeni so bili še drugi govorniki, toda kdo naj takim teroristom govori Za vsako besedo so lovili Rivno tako so lovili gosp. Korčeta. L j vili so za vsako besedo, a pobita je bila vsaka lai z dokazi. Zato in za nič druz°ga je moral klerikalni govornik končati. Temeljito so mu zaprli sapo; resnica ni bila nikdar terorizem, marveč klerikalna laž je terozizem, s katero se danes vara ljudstvo na verski podlagi. Kar se pa tiče g Korčeta, smo pre pričani, da bi boljše bilo zanj, ako bi ostal doma za pečjo. Kakor je dr. Tavčar omenil glede Žagarjevega avtomobila, je bil on prvi v dež. zboru zoper vpeljavo avtomobila na oerkniški ce-ai. Tedaj je za-vpil Kurče dvakrat med glasnim go vorjenjem drugih: „Gospod doktor, vi lahko lažete kolikor hočete!u Oho! kaj govorite! so zavpiti okoli njega stoječi Nato je popravil: „Ćast vam, g doktor, čast vam lu Šel je potem se prerekovat z dr. Tavčarjem v njegovo bližino. Ker je bil dr. Tavčar nejevoljen radi njemu očitane laži, začel je tajiti, da tega ni rekel. B le so takoj priče na mesta, a kljub tema je tajil. Možu se je v razburjenosti morda zareklo, kar se lahko vsakemu pripeti, a lapo ni tsjiti, ko je vendar to več navzočih slišalo Njegove zad nje besede: nČ 3 ste vsi za proč od Rima, sem pa tudi jazu, so vzbudile kolo8alen smeh. Tako se je mož v javnosti osmešil, česar bi se ne zgo dilo, ako bi ostal doma za pečjo. O a ni posvetil nobeni vsiljivi priči prav nič, da bi morale te molčati, kakor laže dopisnik, marveč zborovalci so njemu posvetili, da je moral o*raoio Čen nehati. Značilno je, da je imel kaplan okoli sebe nekaj somišljenikov, ki so na povelje ugovarjali ali ploskali. Veliko smeha je provzroČdo, da so ti Podbevšku in Korčeta ploskali z liberalci vred. Revčki niso razumeli, čemu se ploska — to je razsodno ljudstvo! Nepristransko sojeno, je bil ta shod jako zanimiv in tudi podučen. Takaj se je očitno pokazalo, da ima Už kratke noge, Ako bo imela narodna napredna stranka več takih shodov, se bodo te kratke noge še bolj skrajšale. Sedaj 1 odi po občini kaplan Lavrenčič in prireja shode z notar jevim solicitatorjein Kooijanom po vaseh. Lavrenčič je baje dobil pri ordinarjata dopust radi volitve žu paustva v Cerknici. Vera mora biti res v veliki nevarnosti, da jo hod ta ta dva moža reševat Z Dolenjskega hoditi v Cerknico v sedanjem post nem Času, ko ima vsak duhovnik doma čez glavo dela, je pač čudno. Zdi se nam, da ima dr. Tavčar popolnoma prav. Kaj vera, zgledno živ ljenje, to ni nič — pijača, agitaoija pohtika, laž in borba za klerikaUzem, to so ideali naše politikujoče duhovščine po LavrenČičevem izgleda. Sedaj delujejo Štirje duhovniki, solioitator in drugi za zmago, župan Šerko in somišljeniki se pa ne ganejo. Prav imajo! Ljudje naj poskusijo enkrat druge može, ki imajo polna usta: vse za ljudstvo, bomo videli, ako bo to ljudstvo zadovoljno ali ne. Glas 13 Škofje LoteJ Doslej je napredna slovenska jav nost imela že mnogo opraviti z našim, sicer več političnim kakor pa krščanskim župnikom Avgaštinom Šinkovcem. Mi bi moža seveda najrajši pustili uživati idilični mir v udobnem škofjeloškem Župnijskem poslopju, ako bi to bilo sploh mogoče. Prav dobro vemo, da ga naši opomini ne bodo izmodrovali, a tudi na misel nam ne prihaja, da bi ga sku šali napeljati na pravo pot. Kar je, to je, na stara leta se taka zagrizena narava ne da več zlepa prenarediti. Vemo, da pri njem vse naše pisanje ln govorjenje ne izda prav nič, vemo, da ima kožo neobčutljivo in da je trda, kakor slonorogova, pretrda pač, da bi se ga prijeli naši, naj si bodo še tako blagohotni nauki. Toda mi tudi nismo sato njegovi žu pijani, da na nas letijo skoro vsako nedeljo strupene puščioe is njegovih ust. Nje- govemu neprestanemu i asi vanj u se moramo upreti v javnosti in m a povedati, kar mu gre Žapnik Šinkovec je bil poslan iz Jesenic k nam, da reši klerikahzem v Skorji Loki pogina in da skuša zadati smrtni udarec na predni misli. S svojo politiko jo je mož za vozil. Že 5 let je v našem mestu m njegovi uspehi so ti, da si je nakopal med lastnimi pristaši več sovražnikov, kakor pa ima laa na glavi. Celo kmetje vedo o tem dušnem pastirju pripovedovati takih stvari, ki ga docela kompromitirajo. Vsak razsoden Človek je takoj na jasnem, da je mož sapravil še tisto trohico spoštovanja, ki ga je d » nedavna Še užival le pri Gjrjaooih. Kajti o tem, kak „ugled" je u Šival v svojih dosedanjih službenih mestih, zlasti na Dolenjskem, kjer ga imajo še v posebno „dobremtt spomina, no čemo na tem mestu razpravljati. Njegov mežnar bi mu tudi znal marsikaj povedati. Naj ga le vpraša, kaj so mu zadnjič kmetje na Suhi sporočili. Čuditi se torej ni, da so mu tudi naši sicer prekrotki meščani pokazali, da se ne marajo pustiti še nadalje komandirati od takega župnika kakor je Avguštin Smkoveo. Pri zadnji* občinskih volitvah je odletel iz občinskega odbora, kakor je dolg ia Širok. Ne verujemo, da se bodo d aH mestni voliloi dali omehčati pri pri-hodnjih občinskih volitvah, pač pa pričakujemo, da pokažejo isto zaved nost, kakor zadnjič. Saj bi tudi sra motno bilo, da bi jih v Um ozira prekosili preprosti kmetski voliloi ? Jsvorjah pri Poljanah, ki 8 3 samostojno, brez najmanjšega pritiska od naprednjakov pri zadnjih občinskih volitvah dne 10 maroa t. 1. odpravili iz občinskega odbora župnika in vse njegove najboljše pristaše. Našega župnika Šinkovca vsi dobro poznamo, da kjerkoli vtakne svoj nos, provzroSi samo zdražbo. Velika njegova zasluga je ta, da živi del našega meščanstva v medsebojni razpitji. Tega bi gotovo ne bilo, ako bi se župnik Š:n-koveo ravaal po besedah Odrešenika, ki je dejal: „Mir Vam bodi! Svoj mir Vam prinišam!" On pa ne prinaša miru. Vedno hujska zoper našel mirne meščane in seje med njimi seme| razdora Ne mir, nego prepir in sovraštvo nam je prinesel, kar vidimo I in slišimo slehern dan. Ziano je, kako niti s svojim sosedom ne more| živeti v miru. Iztaknil je neko malenkost, ki ni vredna, da jo sploh I omenjamo, on pa je za to vložil proti njemu tožbo, ker noče živeti v miru. Stari in vrha tega že skoro na smrt j bolni sosed, ki ni seveda njegov somišljenik, je moral mesece in meseoe| prenašati sitnosti in ne gaji vesti svojega župnika soseda, župnik pa kerl mu je povsod izpodleteio, gnal je| brezupno pravdo do zadnje instanca, kjer je tudi do „fermentau pogorel. Sedaj ima vsaj sosed mir pred njim, toda zdravja, ki ga je vsled skrbi in I jeze zapravd, mu župnik ne more povrniti. Že zgoraj smo omenjali,] kako nas Ločane župnik Šinkovec napada vsako nedeljo. K njegovim pridigam je treba iti, in slišalo se bo mesto razlage božje besede in ozni njevanja miru in ljubezni, kako sa mož zaganja v razne mu neljub*! osebe. Se to mu ni po volji, da hodil par naprednih meščanov vsako ne deljo k maši v kapucinsko cerkev, kj< imajo svoj posebni prostor. V svojil pridigi se je Šinkovec nad tem -gr I zodejstvomu znosil, ozmerjal jih J* vsevprek in jim očital, da se med pridigo rajši sprehajajo po vrtu, kaj kor da bi v oerkvi poslušali pridigoj Šinkovec najbolj sovraži „S kola" Proti njemu dela na vse pretege ii zarotil se je, da ga mora „unič.ti" Kakšen uspeh bo rodil njegov breij mejni srd ne samo proti „Sokolu nego tudi proti vsemi dragimi nil rednimi loškimi društvi, to bo pok*] zala še bodočnost. Pa menimo, nam ni treba biti posebno proroškeg duha, ako že danes izjavimo, da n*J1 brž niti Šinkovec niti oni drugi renj tačar, ki ž njim ramo ob ramo delaj4 s vsemi kriplji na n uničenju" loški liberalcev, ne bodeta dočakala cbisij njenja njune ngoreče in pobožne* i* lje. Najbolj raz vname našega Si>J kovoa kaka prireditev naših napr< nih društev. Takoj se raskoraci prižnioi, odkoder razlaga hinavsl loškim teroijalkam, kako je zavladJ hudobni duh nad loške naprednjak in kako hudobar slavi svoje orgij® čitalnioi, sokolski telovadnici ali ] kaki napredni gostilni. Zadnjo ned*]j je sikal in obiral loške gospođice1 ker so se v minolem predpustu ai< ležile plesnih vaj „Sokola". Ra**" se, da so ob razkritju tega wpregr* negau dejanja pobožne škofjelor teroijalke globoko zavzdihnile in svof oči povzdignile do Šinkovca z gore' molitvijo, da bi Vsegamogočni kaznoval te hudobne liberalne gr* nioe in jih obsipal s ognjem in *' plom. Š.nkoveo jim tega seveda koli ne pove, da tudi katoliški škof in kardinali hodijo na plese, a) j imajo priložnost gledati močno (Dalje v prilogi). 1. Priloga „slovenaSema Marodn" št 75, dne 3. aprila 1909 ga 1 j ene plesalke ki jim seveda tega eelo ne zamerimo. Povemo pa, da je mladina bila vedno vesela, da je rada plesala in da bo tudi še nadalje rajala, pa naj si Šinkoveo, če hoče, še drugih polomi križ ali pa vrat! Naj nam Šinkoveo nikari ne zameri, ako mu to tako naravnost povemo, povemo pa zategadelj, ker tudi sam rad očita telesne napake drugih. Ne bomo aieer v tem segli preveč nazaj, samo naj si domisli, kaj je vse govoril v svoji zadnji pridigi, kako je grdo napadel neko siroto, ki je bila sama v #rkvi in natanko slišala njegove h u dobne besede. Mi konstatiramo samo fakta in ga opozarjamo, naj v prihodnje brzda svoj jeziček ter naj preneha napadati poštene ljudi, za katere se bomo vedno postavili v bran. Neha naj ščuvati in hujskati! Neha naj sejati razdor in sovraštvo pri meščanstvu! To zahtevamo vsi, ker hočemo živeti v miru in prijateljstvu 1 Sicer se župnik Šinkoveo lahko zaveda, da je tudi dobršen del meščanstva drugega političnega prepričanja z njim obračunal. Za klerikalno politiko se je župnik Avguštin Šinkovec uudil in pehal, toda njegovi klavrni uspehi v Škofji Loki ga ne morejo posebno veseliti. Upajmo, da bo ta že prepereli klerikalni steber v dogled-nem času svojo politično vlogo v Škoiji Loki doigral, ker je itak svoj klerikalizem pritiral na rob — propada! Razmerje Avstro-Ogrske k Srbiji in Crni gori. Dunaj 2. aprila. „Wiener All-gemeine Zeitang" piše: Politično vprašanje, ki je povzročilo spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo, smatrajo v diplomatskih krogih kot rešeno. Kakor poročajo iz Belgrada, vlada pov-sodi v Srbiji mir, za to se tudi ni nadejati, da bi prišlo do padoa dinastije Karagjorgjevićev. Kar se tiče trgovinskega razmerja, je ^pričakovati, da se bo v kratkem .posrečilo skle niti oba dela z zadovoljujočo trgo vinsko pogodbo. Poslanik grof For-gaoh je obvestil srbsko vlado, da je Avstro Ogrska takoj pripravljena vstopiti v pogajanja radi trgovinske pogodbe. Predvsem je Avstro-Ogrska pripravljena za čas brezpogodbenega stanja dovoliti najobsežnejše ugodnosti glede transita srbskega blaga preko avstro-ogrskega ozemlja. Sedaj obstoji samo še napeto razmerje s Črno goro. Dosedaj je bil trud italijanske vlade, da pregovori črno goro, da bi podala Avstro-Ogrski slično noto, kakor Srbija brezuspešen, vendar pa ie je nadejati, da bo tudi črna gora napram monarhiji spremenila svojo politiko vzpričo velikih koristi, ki jih ji nudi razveljavljenje § 29. berolin-ske pogodbe. Budimpešta 2. aprila. Uradni list priobčuje naredbo poljedeljskega ministra, s katero se p r e p o v e d u j|e uvoz živine in Živalskih produktov iz Srbije. Konzerve, oprana volna, maslo in sir se smejo uvažati samo v Zemun in OrŠovo. Mesto krvnega konflikta je torej nastala s Srbijo trgovinska vojna. Kraljevič Cjorgje ostane v Srbiji. Zemun 2. aprila. Kraljevič Ojorgje ne zapusti Srbije, marveč zahteva, da se prideli v službovanje niški garniziji in da se proti njemu uvede redna sodna preiskava radi afere Kolakovie. O tem je kraljevič včeraj obvestil ministrskega predsednika naglasajoč, da sedaj ni v položaju zapustiti Srbije, ker bi sioer prišla v nevarnost dinnastija, Tega mnenja je tudi ves častniški zbor. Včeraj so imeli delegati častniškega zbora konferenco ne stanovanju kraljeviča Gjorgja. Protestni shod. Belgrad 2. aprila.. V nedeljo prirede v Belgradu in drugodi v provinci velike protestne shode proti kapitulaciji srbske vlade pred Avstro-Ogrsko. Ker se je bati, ako ne nemirov pa vsekakor velikih demonstracij, je vlada ukrenila obsežne varnostne odredbe. Odpust rezervistov. Belgrad 2, aprila. Tekom včerajšnjega dne so odpustili vse rezerviste, ki so bili poklicani na orožne vaje. Stanje armade je sedaj normalno, kakršno je bilo pred izbruhom spora z Avstro Ogrsko. Kralj Peter o Srbiji. London 2. aprila. V kratkem izide o Srbiji knjiga, ki jo je večinoma spisal kralj Peter. Sodelovali so pri knjigi minister dr. Milovanovič, šef generalnega štaba Putnik ter ministri za pravosodje, nauk in bogo častje, finance in javna dela. Kralj sam je spisal uvod in obširno študijo o srbskem narodu. Knjiga je že prevedena na angleški jezik. Izmišljene vesti. Belgrad, 2. aprila. Bivši mini* •trski predsednik dr. Velimirović je izjavil, da so vse vesti o abdikaciji domaČe dinastije in o sumljivem gibanju med armado neresnične. Med drugim je rekel: Pri nas ne vemo o teh stvareh ničesar. To so afere, ki jih z začudenjem izvemo Šele is inozemskih listov. Vse enake vesti lahko s največjo odločnostjo dementujem. Ruska duma. Petrograd, 2. aprila. Gosudar-stvena duma je danes razpravljala o vojaškem kreditu. Poročevalec proračunskega odseka Gučkov je naglasa!, da živi sedaj Rusija vzpričo sra motne kapitulacije ministrstva zunanjih del pred Avstro Ogrsko in Nemčijo v dneh splošne narodne žalosti. Da se taka sramota v bodoče prepreči, je treba močne armade. Zato predlaga, naj se vojni upravi v celem obsegu dovoli zahtevani kredit v znesku 512625.793 rubljev. Vodja sbrajne desnice Puriškevič je poudarjal, da je Rusija zadnje dni doživela takšno sramoto, ki je nezaslišana v tisočletni zgodovini ruske države. Grof Vladimir Bobrinski je izjavil, da ni več časa tožiti o dogodkih zadnjih dni, marveč da je treba zobe stisniti in delati. Ni več daleč čas, ko bo Rusija skupno s svojimi slovanskimi brati obračunala temeljito s sovragi slovanstva. „neieMojnlftP proces u Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je sodišče nadaljevalo zaslišanje učitelja Tanazija Oblaković. Na predsednikovo vprašanje, kakšne knjige je naroČil za Šolsko knjižnico, je odgovoril, da je naročal knjige tudi iz Belgrada, in da je naročnik „Matice Srbskeu. Naredba, da se smejo knjige naročati samo v inozemstvu, mu ni znana. Dasi je imel 66 K mesečne plače, vendar je bil naročen na tri srbske liste. Naročnino si je takorekoč pritrgal od u?t Tekom zaslišanja se je obtoženec izrazil, da je obtožnica zlagana. Za ta izraz ga je sodišče obsodilo v dvodnevno temnico. Med tem je zaklioal obtoženi Končar: nNa galeriji se nahaja neka gospa, ki kaže venomer na vrat, Češ, da moramo biti vsi obešeni". Za ta klic je sodišče obsodilo Kon-Čarja, da se ga izključi od treh razprav in se ga vtakne 24 ur v temnico. Zagovornik dr. Lukinić je zahteval, naj se gospa Miletić, ki se provokatoriČno vede, odstrani z galerije. Predsednik: Nečem preiskovati, kdo je to bil. Branitelj dr. Lukinić: Vzdržujem svojo zahtevo, da se naj odstrani ga. Miletić z galerije. Ga. Miletić: Vi lažete! Dr. Lukinić: Poživljam vse navzoče za priče, da me je imenovala lažnika! Predsednik k gospe Miletič: Da bo mir, izvolite se odstraniti. Na predsednikova vprašanja, če se je udeležil srbske propagande in Če je bil član „Srbskega Sokola", je dal obtoženec isti stereotipni odgovor, kakor vsi prejšnji zaslišani obtoženci. Devetindvajseti obtoženeo Stevo KaČar, biležnik v Strmenu, je izjavil, da obtožnice ni razumel. On je sioer pristaš srbske samostalne stranke, ne pa njen član. Tajnih shodov se ni udeleževal. Sumničenja, ki temelje na izpovedi priče Turajliča, so docela neopravičena. Turajlić te izpovedi ne bi mogel potrditi pod prisego. Predsednik: Zaman se s tem tolažite! Kačar: Končno mi je vse eno, ako me obesite ali mi pa daste odsekati glavo. Predsednik: Tako govorjenje mi ne imponira. Bolje bi bilo za vas, ako bi bili ponižni in skromni Predsednik: Vi in vaši ljadje ste opetovano klicali: „Živila Srbija!" Kačar: Nikoh, pač pa smo klicali: „civila sloga Hrvata i Srba." Predsednik: Vi ste bili član revolucionarne organizacije. Kačar: Kakšne revolucionarne organizacije ? Ali se s steklenicami in barigljioami dela revolucija? Na Kačarjevo trditev, da je bil priča Turajlić izpuščen iz preiskovalnega zapora na intervencijo preiskovalnega sodnika Košutića, je zakričal drž. pravdnik Aoourti: To je laž! Kako si upate obrekovati oblastvene organe. Kačar: Prosim, g. predsednik, da me Ščitite ter poskrbite, da ne bo državni pravdnik nad mano kričal kakor besen. Ob 1. popoldne je prišel na vrsto 30. obtoženeo Mile Ćorić, obč. predstojnik v Crkvenem boku. Čorić se je zagovarjal kakor vsi njegovi soob-toženci. Ob *J4 na 2. so poklicali v dvorano 31. obtoženoa učitelja Pav'a Matijaševića. narodnjaki! Prispevajte zo Trubarjev spomenik! Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 2. aprila. Predseduje župan Hribar, vlado zastopa vladni svetnik Kreme n š e k. Navzočih je 23 občinskih svetnikov. Svojo odsotnost sta opravičila občinska svetnika dr. Tavčar in LenČe. Župan otvori sejo in imenuje za overovatelja zapisnika današnje seje olx». svetnika P a v š k a in Preti o v i e a. Naznani, da mu je sporočil obe. svetnik Lenče, da je na dan občinskih volitev v I. razredu vsled poroke svoje nečakinje zadržan in ne more sodelovati v volilni komisiji, vsled česar prevzame predsedstvo volilne komisije za I. razred občinski svetnik dr. M a j a r o n. Župan predstavi novega zajiis-nikarja Ivana V r h o v e a. Čitanje zapisnika zadnje seje se odloži na prihodnjo sejo. Prva točka dnevnega reda: poročilo personalnega in pravnega odseka o županovem dopisu glede ureditve razmerja med mestno občino in »Dramatičnim društvom v Ljubljani« se odloži z dnevnega reda javne seje in se prenese na dnevni red tajne sej e. Oddaja vode Spodnji Šiški. Poročevalce obč. svetnik P 1 a n-t a n poroča, da je mestni občinski svet v svoji seji z dne 15. oktobra m. 1. že odobril pogodbo mestne občine z vodovodno zadrugo v Spodnji Šiški glede oddaje vode iz mestnega vodovoda občini Spodnja Šiška. Zadruga pa želi izpreniembo nekaterih točk pogodbe in sicer, tla se zagotovi, kar se tiče oddaje vode popolna prostost, da pride vodovod v Šiški šele l>o preteku 45 let v last mestne občine, da se prizna zadrugi za celo svoto letne vodne pristojbine 15 odstotni popust, da se mora na dan otvoritve hidrantov položiti 1000 K varščine v pokritje pristojbin za uporabo vode, kar velja tudi, če se zadruga raziđe ali preide vodovodna naprava v last mestne občine, in končno če se napravijo javni vodnjaki in napajal i-šča, imate občini Spodnja in Zgornja Šiška izključilo pravico do teh naprav in dolžnost plačevati pristojbine mestni občini, naprave se^pa prej ne smejo odpreti, dokler občini ne prevzamete teh dolžnosti. Personalni in pravni odsek predlaga, da 9>e pač ugodi v prvih treh točkah želji vodovodne zadruge, drugače pa stoji odsek na stališču, da morate občini pred vsem prevzeti varstvo, kakor je bilo v prvotni pogodbi, da ne bo treba sklepati pozneje eventuelnih novih pogodb. Zato predlaga, da naj imate občini Spodnja in Zgornja Šiška, ako se napravijo javni vodnjaki in napajališea, izključno pravico do uporabe teh naprav, če se zavežete plačevati mestni občini vse pristojbine za uporabo vode in vzdrževanje naprav. — Sprejeto. Prodaja stavbišč. Poročevalec obč. svetnik M a 1 1 y poroča, tla je »Ljubljanska kreditna banka« voljna plačati kot kupnino za dve parceli na zemljišču starega vojaškega oskrbovališča ob Dunajski cesti svoto 225.000 K in prevzame parceli v takem stanju, kakor ju dobi mestna občina od erarja. Finančni odsek predlaga sprejem ponudbe pod pogojem, da banka prevzame tudi stroške kupne j>ogodbe, odpisa in prepisa in vseh ostalih pristojbin. — Sprejeto. Poročevalce obe. svetnik K n e z poroča o ponudbi tvnlke G. L6wen-feld na Dunaju glede nakupa parcele mestnega zemljišča za kurilnico državnega kolodvora v izmeri 2583 m2 po 4 K m2. Obenem prosi tvrdka, da bi se ji oddal svet bodoče ceste, ki je projektirana ob tej parceli, v najem proti trimesečni odpovedi. Odr sek priporoča sprejem kupne ponudbe pod pogojem, da knpnica plača stroške kupne pogodbe, odpisa in prepisa in drugih pristojbin. Ker pa je eno parcelo ob tej bodoči cesti že kupil g. Zakotnik, ki mora imeti prost dovoz k svoji parceli, se odda v najem le polovica tega sveta v dolgosti 220 in širokosti 8 m za letno najemnino 200 K proti trimesečni odpovedi. —- Sprejeto. Stavbna zadeva. Občinski svet je svoj čas dovolil Veri pl. Val en ta in Erihu Moschetu neko prezidavo v njuni hiši v Frančiškanskih ulicah št. 12 le pod pogojeni, da se v zemljiški knjigi vknjiži reverz, da se vsled prezidave ne podraži hiša, ako bi jo bilo treba odkupiti v regulačne namene. Lastniku prosita, da bi se vknjižba reverza iz-pregledala in se občinski svet zadovoljil s samim reverzom. Ker je prezidava malenkostna, priporoča poročevalec obč. svetnik H a n u š , da se ugodi prošnji. — Sprejeto. Vremenska signalna postaja. Osrednji zavod za metereologič-na opaževanja pošilja po vsej Avstriji šifrirane telegrame za vremenske prognoze. Posamezne črke v teh br-zojavih naznačuje posamezne dežele, druge pa potem vremensko prognozo. V svrho umevanja teh brzojavov je treba posebnih tabel, vsled česar se je obrnila deželna vlada na mestni magistrat, da občina nabavi nekaj takih tabel. Obenem pa je tudi izrazila željo, da bi se v Ljubljani napravila vremenska signalna postaja. Poročevalec policijskega odseka občinski svetnik dr. O r a ž e n predlaga, da naj občina nabavi 9 takih (\Vim-mrovih) tabel v slovenskem jeziku, katere se oddajo ljudskim šolam, in dekliškemu liceju, ena se namesti pri vremenski hišici, ena pa na magistratu. To bi stalo okrog 40 K. Na Gradu pa se napravi vremenska signalni« postaja, kjer naj se na stolpu nameščajo na vse strani vidne 1 meter visoke šifre, ki si jih vsak potem lahko raztolmači s pomočjo tabele. — Sprejeto. Poročilo šolskega odseka. Poročilo o prošnji »Mladike«, naj bi mestna občina prevzela njeno pripravljalno šolo za mestni licej v lastno upravo, se odstavi z dnevnega reda. Obč. svetnik Liko z a r poroča o porabi dotacije 300 K za 1. 1908. na I. mestnem otroškem vrtcu. Dosegel se je prebitek 97 K (53 v, ki naj se postavi kot prva točka med dohodke prihodnjega leta. — Sprejeto. Tivolski park. Poročevalec olepševalnega odseka obč. svetnik M al 1 y poroča o županovem dopisu glede naprave novega parka na travniku ob severni strani Lattermannovega drevoreda. Mestni vrtnar Hejnic je napravil načrt. V sredi bi bil večji zaokrožen prostor, obdan z dvema vrstama pla-tan, na sredi pa paviljon za godbo. Z napravo tega parka bi bil maskiran Jakopičev paviljon, viden bi bil samo vhod, proti graščini pa bi se tudi maskirano postavila javna stranišča. Ceste v parku bi se napravile tako široke, da bi bilo mogoče odva-žanje sena. Voda iz vodometa bi se speljala v levi jarek tik drevoreda. Ker se bodo letos podirala poslopja vojaškega oskrbovališča, bi se tu dobil materijal za ceste. Drevje in gr-mičje se dobi iz mestnih nasadov, zato bi stvar stala le kakih 3000 K, katerih polovico bi se porabila letos. Odsek priporoča sprejem tega predloga. Vnela se je o tej stvari dolga debata. Obč. svetnik dr. O ražen bi bil sicer za napravo tega parka, ali protivi se iz financijelnih razlogov. Svota 3000 K je premajhna. Toliko bi stala naprava parka, paviljon bi stal do 3000 K, odpade tudi 600 K, ki jih občina dobiva za krmo; poleg tega bi bilo treba še enega vrtnarskega pomočnika s plačo najmanj 90 K na mesec. Na leto bi stalo vzdrževanje 2000 K, torej obresti od kapitala 50.000 K. Zato je proti. Obč svetnik T u r k se pridružuje dr. Oražnu. Obe. svetnik dr. Triller se pridružuje dr. Oražnu glede na fi-nancijelno vprašanje, je pa proti predlogu tudi z estetičnega stališča, ker bi novi park zaprl ves pogled. Opozarja na ono pot poleg glavnega drevoreda, ki naj se uniči in zapre. Župa n pripominja, da se je že skušalo zapreti ono pot, pa ne gre, kajti drevored je za veliko množico občinstva naravnost preozek. Občinstvo z ono potjo ob strani samo namiguje, da je treba drevored razširiti. Bodeče žice ali volčjih jam vendar ne kaže napraviti. Obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r je za energično postopanje. Ce naredbe magistrata nimajo nobene moči, si bo vsak pobalin naredil svojo pot. Toliko discipline pa je tudi v občinstvu, da ne bo več hodilo tamkaj, ako se pot zasuje, naseje trava in napravi napis, da je pot prepovedana. Ispočetka naj se namesti tam stražnik. Toplo so se zavzeli za napravo parka obč. svetniki Dimnik, Ve 1-k a v r h in Han u š. Prvi je poudarjal, da je treba občinstvu za davke, ki jih plačuje, tudi dati nekaj ugodnosti. Stvar je potrebna tudi glede na tujski promet. Drugi je zavračal pomisleke s financijelnega stališča, češ saj paviljona še ni treba takoj, polovica sena se bo tudi še prodala, materijal za ceste se dobi zastonj. Obč. svetnik H a n u š pa je povdar-jal, da se je pri nakupu Podturnske graščine sploh mislilo vse tivolske travnike izpremeniti v park, da bi se zavrnila privatna spekulacija. Danes je še mogoče napraviti ta park z majhnimi stroški, dočim bo pozneje, ko bo treba zvišati občinske doklade, nemogoče. Sčasoma bo treba posekati tudi drevorede, ker drevje ostari, in treba bo nasaditi nove. Glavno stolno mesto pa tudi ne sme stati na tako malenkostnem stališču, da bi za 600 K, ki jih dobi za seno, zavračalo tako napravo, ki bi koristila ne samo mestu, temveč tudi sosednim občinam. Stvar je pa tudi ta, da bodo vedno, dokler bo kaj travnikov, privatniki špekulirali, da bi gradili hi- še na teh travnikih. Ne ve se, kdo pride za nami v občinski svet, in kako mišljenje bo tedaj vladalo, ako bo treba denarja. Ko je še obč. svetnik Knez toplo priporočil odsekov predlog in obč. svetnik Kozak predlagal konec debate, je bil odsekov predlog sprejet. Vodovodna zadeva. Na predlog poročevalec ravnatelja C i u h e se zavrne prošnja zidarskega mojstra Ivana O g r i n a , da bi se mu odpisala delna svota troškov za podaljšanje vodovoda do njegove hiše na Gruber je veni obrežju. Zaračunali so se mi itak le lastni stroški in vodovod se je podaljšal izrecno le na njegovo prošnjo. Svota 264 K 43 v torej nikakor ni previsoka. Ko je nato še obe. svetnik Kozak interpeliral župana, da naj posreduje, da se zabrani otrokom pot preko njiv za tovarno kleja, in je župan obljubil, da ukrene potrebno, se je zaključila javna seja. Slovensko gledališče. V nato sledeči tajni seji se je razpravljalo o poročilo personalnega in pravnega odseka glede razmerja med mestno občino in »Dramatičnim društvom v Ljubljani.« Vsled sklepa občinskega sveta z dne 19. februarja t. 1. se je vršila dne 3. in 6. marca t. 1. anketa, kateri je bil namen urediti razmerje med mestno občino in »Dramatičnim društvom«. Na podlagi teh razprav je sklenil občinski svet za bodočo gledališko sezono od 1. aprila 1909 do 31. marca 1910 sledeče: 1. Glede vodstva in ravnatelja gledališča se ne izpremeni ničesar. Stvar ostane taka, kakor jo je sklenil občinski svet v svoji seji dne 5. majnika 1908 in je pristalo nanjo tudi »Dramatično društvo«. 2. Ravnatelj gledališča ostane tudi za bodočo sezono magistrat ni komisar Fran G o v e k a r. 3. Blagajna za vzdrževanje gledaliških predstav se popolnoma loči od blagajne »Dramatičnega društva« in sicer že s 1. aprilom 1909 ter jo vodi odslej za to po magistratu določeni magistrata] uradnik. Morebitni prebitek gledališke blagajne koncem sezone pripade blagajni »Dramatičnega društva«. Dež. podporo ki bi jo izplačal deželni odbor za tekoče leto, mora »Dramatično društvo« izročiti gledališki blagajni. 4. Za gledališke predstave se sestavi intendanca treh članov, katere imenuje magistratni gremij. Inten-danci sta podrejena gledališki ravnatelj in blagajnik. Gledališki ravnatelj in blagajnik sestavita dogovorno z »Dramatičnim društvom« proračun za predstave, katerega končno odobri potom intendance magistratni gremij. Tako je torej slovensko gledališče zagotovljeno za bodočo sezono. Shod pjiskih zaupnikov nandno-napredne stranke bode vT soboto.S dne 3. aprila ob 8. zvečer v veliki dvorani jtfestnega doma. Radi važnosti tega shoda prosimo p. n. gospode zaupnike, da se ga zanesljivo udeleže. Izvrievolnl odbor nnr.-napredne stranke Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. aprila. — Vedno lepše. Od o. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani dne 31. maroa 1909 je izšel sledeči odlok: „C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je ukrenilo zaseči brošuro „Slovenska visoka h o 1 a v Ljubljani, napisal Mirko ćerniču v oelem svojem obsegu. Krasne razmere! Na Dunaju in v Gradou pretepajo slovensko dijaštvo, hočejo ga izstradati in ga postaviti pod milo nebo, ne privoščijo mu niti zdravniške pomoči, v Ljubljani pa državno pravdoištvo konfiscira brošuro, v kateri so popisane te razmere in se dajo nasveti, kako od-pomoči temu trpljenju našega visokošolskega dijaštva. — Socilalnodemohratične volilne sleparije — prod sodiščem. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem zanimiva razprava, — odmev isza zadnjih deželnozbor-skih volitev is splošne kurije. Kakor amo ie takrat poročali, so sooijalni demokratje hoteli tudi na ta način Somagati do zmage svojemu kandi-atu Kristanu proti narodno naprednemu kandidatu Josipu Turku, da so nekateri od njih (4 so bili zaloteni) volili na tuje legitimacije, največ na • legitimacije takih voliloev, ki bo bili na dan volitve službeno sadržani. Na zatožni klopi so sedeli štirje obtoženoi in sicer Peter Kresni k, sprevodnik Južne železnioe. Ivan Sušnik, nad-pripenjaČ Južne železnioe, Rudolf Klopci d, pripenjaS Južne železnioe, vsi trije obdolženi, da so volili ali skušali voliti s tujimi legitimacijami, in pa Josip PetriČ. strojevodja drž. železnice zaradi zavajanja k pregreftku po § 7 zak. od 26. jan. 1907. Na zatožni klopi bi moral sedeti tudi neki Miha Primšek, hi je pa neznano kam odšel in ga sodišče ni moglo najti. Senatu je predsedoval dež. sod. svetnik Vedernjak, votanti so pa bili dež. sodni svetniki Einspieler, Luschan in Boschek, zapisnikar Segali. Drž. pravdniŠtvo je zastopal snbstitut drž. pravdništva dr. Kreiu-žar, zagovornik je bil pa dr. Te-kavčič. Po prečitanju obtožnice je predsednik vprašal vse obtoženoej Če se priznajo krivim, na kar so prvi trije obtoženci: Kres ni k, Sušnik in KlopČiČ odgovorili z nda!u, obtoženec PetriČ je pa izjavil, da se ne čuti krivega. Prvi obtoženec Kres-nik je Šel volit z legitimacijo nekega IVanecta Povšeta. Legitimacijo je dobil v socijalnodemokratakem agitaČ-nem lokalu na Resljevi cesti, kjer ima gostilno soproga obtoženca PetriČa. Dobro se spominja, da mu je tisto legitimacijo ieroČil sam P e trie, ki ga dobro pozna. Ljudi je bilo takrat v lokalu veliko. Drugi obtoženec Sušnik je šel volit z legitimacijo nekega Rajnerja na volišče v Toma-nove ulice, Čeprav je vedel, da je bilo volišče zanj v šoli na Ledini. Zagovarja se, da je dobil legitimaorjo v istem lokalu na Resljevi cesti in jo spravil v žep, ne da bi jo bil pogledal. Na volišču ga je pa obšel sram, da si ni upal povedati, da on ni pravi volileo. Sicer je imel pa samo legitimacijo, glasovnice pa nič. Tretji obtoženec Klopčič je volil na ime Ivana Štajerj a. Legitimaoijo mu je dal Petrič, on pa se ni nič prepričal, če je prava. Ko je pozneje, kakor se zagovarja, izprevidel, da tista izkaznica ni bila prava, je pa šel še enkrat volit; tokrat pa s svojo pravo legitimacijo, četrti obtoženec Josip Petrič navaja v svoj zagovor, da je volilni okrajni odbor soo. demokratske organizacije pobral vse legitimacije, da preskrbi Članom glasovnice. Dobili so okoli 150—200 legitimacij za železničarje. Zbirališče je bilo v gostilni njegove soproge. Poglavitni opravek z legitimacijami je imel so drug Kopač iz Trsta, on ga je samo nekoliko podpiral. Železni* carji so mislili, da lahko kakor pri občinskih volitvah, volijo s pooblastili. Bilo je takrat mnogo ljudi v gostilni in velik naval. Ako je izročil kako tujo legitimaoijo, je to utegnila biti samo pomota. nKje je Primšek dobil legitimacijo ne vem, jaz mu je nisem dal". (Primšek je pa sam izjavil, da mu je legitimacijo izročil prav PetriČ, kakor se razvidi iz njegove prve zaslišbe). Priča Fran Povše (s katerega izkaznico je šel volit obtoženi K res ni k,) je v službi državne železnioe. Tisti dan ga ni bilo doma. PaČ pa mu je nekaj časa prej naročil PetriČ, naj legitimaoijo pusti na kolodvoru, kar je tudi storil, dovolil pa ni nikomur, da naj voli zanj. — Priča Fran Novak (z njegovo legitimaoijo je šel volit Primšek), je povedal, da mu je odnesel legitimacijo neki Viči o. ko ga je pa po nji vprašal, mu je pa VjčiČ odvrnil, da ne ve, kje jo ima. Preskrbeli so mu nato duplikat, s katerim je že zgodaj zjutraj (torej pred Prim-škom) volil na volišču v Trnovem. — Priča Aleš Ramer, s katerega iskaznico je šel volit obtoženi Sušnik, sam ni šel volit, češ ker ni maral voliti Kristana. Legitimacijo je izročil svojemu sinu, naj naredi z njo, kar hoče. — Priča Ivan Štajer (z njegovo legitimacijo je volil obtoženi Klopčič), sam ni šel volit Tudi ni imel legitimacije, ker jih je pobral zaupnik organizacije. Proti priči Stupici Jožefa je rekel obtoženi Klop* čiČ, da mu je tisto izkaznico dal sam Štajer, kar pa ta najodločneje zanika. Nato so bile zaslišane priče Ernst Pohl, Ivan Kocmur in Anton Kristan, zadnja dva zlasti o tem, ali sta slišala, da se je v lokalu pri PetriČu govorilo o tem, da je treba skrbeti, da ne bo z Novakovo legitimaoijo volil kdo drugi. Nobena prič tega ne more določno potrditi, ker nista mogla paziti na vse pogovore, pač pa je priča Kocmur sam naročil Novaku, naj čim najbolj zgo-gaj mogočo gre volit, da ga ne prehiti kdo drugi z njegovo prvotno legitimacijo. Obtoženi Kres ni k je nato še enkrat decidirano izjavil obt. PetriČu v obraz, da mu je ravno on in nihče drugi izročil izkaznico, ker ga prav dobro pozna, spominja se pa tudi, da je potem, ko je PetriČu povedal, kaj se je zgodilo, na Petričevo vprašanje, če je tudi povedal kdo mu js dal legitimaoijo, in ko mu je Krasnik to zatrdil, rekel Petrič: „Oh zakaj ste pa to povedali?" Tudi pozneje enkrat; sta P e t r i č * in neki Krainer prigovarjala K resni ku, naj ne pove, od koga je dobil izkaznico in je PetriČ baje še pristavil: „E kaj, če boste kaj kaznovani, saj tako ne bo več nego kvečjemu kakih 5 K, bom pa jas tisto za Vas plačal Obe. Petrič to zanika in pravi, da je on hotel samo povedati, da bo Kresnikova družina sa slučaj obsodbe dobila podporo is orgaaisačuega fonda, kakor se to tudi godi v dru-gih slučajih političnih obsodb. Nato sta drž. pravdnik in zagovornik predlagala vsak eno pričo (Lešnika event. Kopača), pa je sodišče oba predloga zavrnilo, ker je položaj že sado&ti pojasnjen. Drž. pravdnik dr. Krem žar je nato v krajšem govoru predlagal obsodbo vseh obtožencev, saj so prvi trije obtoženoi sami priznali krivdo, sicer je pa tudi znano, da ravno žel. organizacije posebno natančno poduče svojo člane v vseh Činih volitve in zlasti ob dandanas u j cm sitnem razvitku političnega življenja ni misliti na to, da bi ne vedeli obtoženci, da ravnajo napak. Zagovornik dr. TekavČiČ: Volilna preosno-va je dala volilno pravico mnogim ljudem, tudi izmed najuižjih slojev, ki je doslej niso imeli in so takrat volili prvič. Ker se pri obč. volitvah lahko voli s pooblastili, so mislili ljudje, da tudi pri t*j volitvi lahko ravna«o ravnotako. Kar se pa tiče obt. PetriČ a, je pa to mož inteligenten in izobražen, ki že dolgo politično deluje, tak mož ne bo tako naiven, da bi namenoma zavajal ljudi v kazen. Predlaga za slučaj event. obsodbe denarno globo. — Obsodba: Obtoženci Kresni k, Sušnik, Klopčič in Petrič so krivi pregreška po S 7, zak. od 26. januarja 1907 in se obsodijo in sicer Peter Kresnik in Ivan Sušnik vsak na tri dni zapora poostrenega s postom, Rudolf Klopčič na pet dni zapora, poostrenega s postom in Josip Petrič na teden dni zapora, tudi poostrenega s postom, vsi skupaj morajo tudi nositi kazenske stroške, vrhu tega so pa tudi vsi štirje obsojenci po § 11. g ori omenjenega zakona izgubili za 6 let od prestane kazni naprej aktivno fin pasivno volilno pravico za volitve v občinski svet, deželni in državni zbor, to je, da v tem času ne morejo niti voliti, pa tudi ne biti voljeni. Tako se je torej končala ta veiezanimiva obravnava, ki je jasno pokazala, s kakšnimi nasprotniki se ima boriti narodnonapred-na stranka, bodi ji pa to tudi v me-men to, da naj v bodoče bolj nego doslej gleda na prste nasprotnikom ki, kakor je pokazala razprava, v sredstvih niso baš izbirčni. Kako bodo socijalni demokrati preboleli ta udarec, ki jim je obenem za dolgih šest let iz kurza spravil enega njih prvih veljakov, ki so ga povsod postavljali za kandidata — to bodi njih skrb. — Višek nemške nesramnosti so gotovo zlobna poročila v nemških listih glede izmišljenega ljubljanskega posojila Srbiji. Prvi je prinesel to raco med svet „Grazer Tagblatt", za njim so jo hlastno ponatisnili vsi nemški listi in lističi in zadnji je prikobaoal za njim še nemškutarski Ornigov „Stajero", kateri piše v svoji zadnji številki: „Prvaško veleizdajstvo dokazano ! — — — — — Slovensko ljudstvo, vzdrami se!u — Da, da! Slovensko ljudstvo, vzdrami se, in se otresi vseh nemških in nemŠkutarskih političnih capinov! — Nemška kultura v Maribora- Pred kratkim so obkolili na glavni ulici v Mariboru nemški po-uiičnjaki in capini nekaj slovenskih dijakov, ker so ti med seboj slovensko govorili. Enemu dijaku so iztrgali znak „EsperantoM, drugega pa je nemški surovež s palico po glavi udaril. Polioije seveda ni bilo blizo. Tej nesramni predrznosti nemških smrkolinov se ni čuditi, saj jih k takim surovim dejanjem hnjskajo nemški listi, kakor „Marburger Zeitung" in „Grazer Tagblatt**. Pred kratkim so učenci slovenske okoliške šole v neki trgovini samo slovensko govorili (ker nemško niso znali op. ur.) in nato je prinesel „Grazer Tagblattu dopis, v katerem nesramno hujska zoper Slovence in piše doslovno: „Derartige Herausforderungen reizen zu handfestemEinsohreiten. Viel-leioht fiillt es dem einen oder anderen deutsohen Gesohafts-maune d o o h ein, diesen feuch to hri gen Buben und deren Einblasern in vorbild-lioher \Veise zu zeigen, dass man im deutsohen Marburg nicht ungestraft windisoh po-beln darf!" — Tako nesramno hujskanje je nemškim listom seveda dovoljeno. — Za jezikovno enakopravnost na Dunaju „Živnostenska banka" na Dunaju vodi register o razpečanih vrednostnih papirjih v češkem jeziku. Davčna oblast je sedaj ukazala banki, da mora voditi te knjige v nemškem jeziku, da omogoči državno nadzorstvo, Češ, da je nem- ški jezik edini uradni jesik na Mižje Avstrijskem. Ker se je banka temu ukaau uprla, ji je davčna oblast naložila občutno globo. Z ozirom na to. so se vse češke banke na Dunaju izrekle za solidarne z „Živnostensko banko" ter sklenil, da se pritožijo proti postopanju davčne oblasti na upravno sodišče, utemeljujoč svojo pritožbo s tem, da je davčna oblast obvezana se posluževati Češčine veš čih uradnikov pri izvrševanju kontrole nad omenjenimi češkimi zavodi. — Napredno politično in izobraževalno društvo aa koltzejski Okra I ima jutri, v nedaljo, dne 4. aprila, ob 10 uri dopoldne v salonu restavraoije pri „Novem svetu" svoj ustanovni občni zbor. Vabimo naše somišljenike istega okraja, da se v čim naj obilnejšem številu udeleže tega za organizacijo naše stranke v Ljubljani velevažnega zborovanja — Za aekundarlie v deželni bolnici so imenovani dr. Miroslav Žt a k, dr. Emil Vaok*? in dr. O blat MaksimiroviČ. Preparator S c h u 1 z v deželnem muzeju je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan gosp. Fran Dobov šek — Iz deželna Slutbe« Imenovani so: Dragotin S tur m stavbi n skim komisarjem) Miroslav Kas al stavbnim .adjunktom j Josip O ta hal stavbnim praktikantom j Viktor Zupane o stavbnim praktikantom; Va-clav Raček istotako stavbnim praktikantom. — Fran Zaveršnik in Ivan Fras sta postala deželni slugi. (Zadnji je svoj čas bil sluga pri kardinalu Misiji.) — Hišnikom v muzeju je imenovan Josip Ščuk. Veliko ogorčenje baje vlada v vladnem poslopju, ker so na ljubljanskih gimnazijah v letošnji dolgi in hudi zimi porabili nekaj veČ premoga. Koliko pa so porabili v vladnem poslopju premoga in drv? Ali mar gospodje misijo, da ima tisoč nade polnih dijakov bodočih vojakov in opor države manjšo vrednost ko tistih 50 ali 100 birokratov? — Pri vsem tem pa se je celo zimo tožilo Čez mraz v gimnazijskih učilnicah. Vzrok temu so seveda neprimerne peči. Zakaj pa se v gimnazijskih poslopjih niso postavile dobre peči ali zakaj se ni vpeljala centralna kurjava? Take se maščuje neumestno varčevanje pri zidanju državnih šolskih poslopij! nPrva češka" zavarovalnica na življenje, katere delničarji so baje sami laški in nemški židje, dela v zadnjem Času med Slovenci pravo židovsko reklamo. Tako se nam piše iz Maribora, da ima dotična zavarovalnica v vseh prostorih tamošnjega „Narodnoga domatf, v gostilni, v posojilnici, v Čitalnici in celo na hodniku slovenske reklamne table, do čim ima zastopnik navedene družbe na svojem stanovanju, oziroma na uradu samonem-ški napis: „Erste bbhmische allgemeine Lebens versiohe-rungs-Aktien- Gesellsoaft". Torej samo med Slovenci „Češka", drugod pa „deutsoh bohmiseh" družba! f.Radogot"- Županstvo v Litiji je darovalo 20 K; isto vsoto je poslalo županstvo Bloka. Scčua hvala zavednim občinam! Cercle Iranco illvrien začne s svojim rednim delovanjem v torek, dne 5. t m P. n. dame in gospodje se vabijo, da pridejo ta dan točno ob polu 7 zvečer v učno sobo v poslopju višje dekliške sobe v pritličju. Vabilo k zborovanju društva slovenskih učiteljic, ki se vrši v četrtek, dne 8 aprda t 1., ob polu 10. uri dop. v šentjakobski Šoli v Ljubljani Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednioe. 2. Poročili tajnice in blagajničarke. 3. Poročilo o nabiranju knjig za ljudske knjižnioe. 4. Poročilo o uspehih akcije za dom učiteljic 5. Predlogi in nasveti. Slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" si usoja še enkrat opozarjati slavno občinstvo na svoj zabavni večer, ki ga priredi v nedeljo dne 4. t. m. v restavraciji hotela „ Štrukelju v Dalmatinovih ulicah ob 8. uri zvečer proti prosti vstopnini. Na svidenje! Slovenski „redakter" v LJubljani radi razžaljenja vojakov obsojen, tako poroča namreč graška „Tages-postu iz Ljubljane, ki je v svoji veliki gorečnosti iz „plakaterjau napravila naenkrat „redakterja". Vel'ko mestni koncert orkestra dunalskik umetnikov, ki ga je snoči priredila „Glasbena Matica" v Ljub Ijani, je v veliki dvorani hotela „Unionu zbrai domalega vso slov. elito. Slavno ime dirigenta tega toli proslavljanega orkestra, češkega skladatelja Oskarja Nedbala in pa odbrani eminentno umetniški vzpored, na katerem so blestela imena skladateljev svetovne slave: K. Goldmark. P. J. Čajkovski, B. Smetana in R Wagner, so bile privlačnosti, ki bi bile imele še vse večji učinek, da je bil početek koncerta nastavljen na nekoliko kasnejšo uro. — Dame so prišle v visokih toaletah in tudi represantaoijski sedeži to pot niso ostali nesasedeni: ljubljansko občinstvo se je zavedalo, da mu je v svoji sredi sprejeti odlične umetnike in da ga Čaka užitek, ka kršen se v provinoialnih mestih nudi le redkokdaj. Glasbeni Matioi gre vsa hvala, ker je vedela v Ljubljano pridobiti znameniti orkester, ki sioer koncertuje le po velikih svetovnih mestih. — Takoj pri prvem nastopu je občinstvo dirigenta Nedbala, ki velja kot dirigentska kapaciteta prve vrste, sprejelo z burnim, iskrenim avplavzom. Takoj po prvih taktih Goldmarkove overture v „Sakuntalo" je bilo občinstvo od mojstrstva orke-strovega izvajanja v polnem pomenu besedu fascinirano. Orkester, v katerem sedijo same odbrane, umetniške moči, tvori do 70 godoev. In ko jim zazvene godala, tako mehko in uda-jajoče se, tako polnozvočna in čista v posamenem tonu in v najkomplioi-ranejšem akordu, se ni moč ustavljati veliki sugestijski sili, ki jo ima v sebi glasba, kadar je ne kali niti najmanjši defekt. Poslušalca se poloti toliko vBhičenje, da obstrmi ia da zasluti povsem diug svet, nego je oni, ki drhti krog njega sioer, da zapade opojnosti, sicer nepoznani, v svoji sili neodoljivi. In ob takšnem izvajanju šele se.razodene vsa neizrazljiva lepota glasbe. Kajti pri tem orkestru se pod roko mojstra Nedbala z efcsakt-nostjo druži rafinirano občutevajoče predavanje. Čudovito je, kako pride do svoje specifične, individualne veljave vsak posamezni ton, vsaka naj-neznatnejša muzikalna fraza in kako se iz teh sestavin gradi monumentalno enotna stavba celotnekompozic je. Nad vse zanimivo je gledati dirigenta samega kakor da z rokami hipno ti z uje svoje umetniške tovariše godce in da je on tisti, ki izvablja iz vseh teh neštevil nih godal vso tisto bolest, ki ječi, vzdihuje, joče in pleše, gromi in bobni in drgeta in koprni zdaj v tem, zdaj v onem kotu orkestra. Javlja se v dirigentu temperament, ki s svojo odločno eneržijo doseže vse, po Čimer je zahrepenela dirigentova duša, zatopiva se v proizvajam komad tako, da živi vse tisto neizrazljivo življenje, o katerem govori glasba, ga živi s toliko silo, da sama zopet ustvarja adekvatne tonovske izraze za duševne dogodke v tem, v gotovem smislu transe eden talnem življeniu. Težko, da bi se dalo doseči znatno večjo popolnost v glasbenem predavanju. Naj-sijajnejša točka vsega večera je bila čajkovskega velika tragična simfonija „Pathetique". Pri tej priliki treba pohvalno omeniti, da je „Giasbena Matica" tudi za ta koncert izdala nekako razlago posameznih koncertnih komadov, kar je prav znatno, lahko rečemo, odločilno pripomoglo do pravega umevanja proizvajanih skladb. Saj je res, da je glasba lepa sama na sebi, da ji absolulno ni potreba, da se naslanja na izražanje z besedami, da ji ni treba nikakšne pripovedovalne vsebine, toda če že tvori glasbenemu komadu ozadje kaka z besedami izrazij! va misel, morda celo cela zgodba, tedaj je dober komentar neobhodno potreben. V analizo te simfonije spuščati se, nam ni treba, ker je to izborno oskrbela „Mafroa". Da je blesteče lepa, orjaška in genialna skladba imela največji efekt, se po vsem tem, kar sem zgoraj povedal* o umetniških kakovostih orkestra, umeje po sebi. In priznavalnega aplavza ni bilo ne konca ne kraja. — Smetanova Vltava, ki smo jo v Ljubljani že slišali, sioer ni tako na široko razpre dena, detailirana, kakor je čajkovskega „Pathetique", pa vzpričo svoje narodne liričnosti ni nič manj efektna. R. Wagnerjeva predigra k operi „ Moj s trski pevci Norimberski" v družbi Sakuntale in ostalih dveh točk ni mogla doseči največjega uspeha. — Vzroka temu kajpak ni iskati v orkestru, temveč v skladbi sami, ki se vzlic svoji suurnosti zdi preprazna v primeri s preje navedem mi velikimi skladbami. — Snmma summarum: snočnji koncert ostane v analah ljubljanskega glasbenega življenja dogodek prve vrste. Fr. K. Zadruga gostilničarjev, krčmar le v, t ga nt e toč Diko v, kav ar narjev in fzkubarjev v LJubljani je imela v petek, dne 2. t. m. popoldne v „ Mestnem domu" svoj redni letni občni zbor. Ker ob dveh napovedani občni zbor ni bil sklepčen, vršil se je uro pozneje drugi občni zbor, sklepajoč ob vsakem številu navzočih Članov. Kot komisar je bil navzoč magistrat ni svetnik g. Šešek, zbora se je udeležil tudi obrtni instruktor g. dr. Blodig, Zvezo obrtnih zadrug pa je zastopal g. Fran-ohetti. ObČni zb r je t tvoril načelnik zadruge gosp. Tosti, obžalujoč majhno udeležbo, bilo je nekaj nad 40 članov. Poudarjal je, da je bila zadruga gmotno zelo na slabem, pa se je zopet dvignila, ustanovila bolniško blagajno za delodajalce in po* močnike in ima sedaj tudi še denar v blagajni. Odločno je zavračal mo rebitna očitanja, da bi bilo načelstvo postopalo kdaj pristransko, pač pa je res skrbelo za to, da se odvrne tuja konkurenca in delalo na to, da se ne pomnoži število sedanjih koncesij, kar bi bilo v Škodo zadružnikom. Nato prečita tajnik zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Tajnik je podal nato poročilo o delovanju zadruge v pre teklem letu. V prejšnjem letu sklenjenim resolucijam se je sioer priznala upravičenost, a ugoditi jim ni bilo mogoče, ker je za to treba izpre-membe dotičnih zakonov. Ko se ustanovi po deželi več zadrug in se napravi deželna zveza, bo v tem pogledu lahko mnogo več doseči, stopiti bo seveda nato s poslanci t dogovor. Zadruga se je tudi posvetovala s trgovsko zbornico, kako priti v okom neznosni draginji živil ter podala v tem svoje nasvete, osobit* kar se tiče mesnine. Mnogo viharja, pogajanj in sestankov je povzročil* delovanje na to, da bi se uvedle boljše cene pri prodaji piva. Hotelo se je gostilničarstvu zboljšati položaj, a bojazljivost in needinost ga je deloma še poslabšala. Da bi se lahko kljubovalo zvišanju cen s strani pivo-varen, je stopila zadruga v zvezo z vnanjimi pivovarnami, £ niso v kartelu, ter tud: naroČila vzoroe, a ti deloma niso ugajali, deloma pa so bile oene neprimerne. Zadruga se je tudi ostro postavila proti temu, da bi ne smeli gostilničarji kupovati piva, kjer bi hoteli, kar je imelo uspeh. V zadevi privatnih izkuhov podana pritožba bo imela gotovo uspeh, ker je miniserstvo rekviriralo nadaljne informacije. V zadevi jubilejne ustanove je odbor hotel prirediti veselioo v večjem obsegu itd., kar pa se je vsled neugodnih razmer opustilo. Zadruga se je tudi potegovala pri mestnem magistratu in deželni vladi, da bi se uvedlo za čas Čez policijsko uro plače /anje na kupone. Kolikor ur bi gostilničar točil čez policijski čas, toliko kuponov bi kupil od napovedujočega stražnika. Magistrat in deželna vlada pa sta bila proti temu predlogu. Zastopnik zadruge se je udeležil gostilničar-skega kongresa v Pragi in vinske razstave v Tomaju. Najbolj se je borila zadruga proti naselitvi konkurence. P/olenj za nove koncesije je bilo 14, a podelila se je samo ena. Prepisale so se 4 koncesije, za peri-jodično izvrševanje se je podelila ena. za pivotoč tudi ena. Kot zakupnikov je pristopilo zadrugi 54 članov, izstopim pa BI. Umrlo je 8 članov. Zadruga je imela 2 občna zbora, 87 odborovik sej, 3 sestanke in 4 seja pomnoženih odborov. Uradnih spisov se je rešilo 362, rekurzov vložilo It. Učencev na novo vpisanih je bilo S, oproščeni 4 Posredovalnica je posre dovaia v 517 slučajih. — Poročilo se odobri. Zadruga je imela K 484278 dohodkov in 2789 K 98 h izdatkov, torej prebitka 2052 K 80 h. Društveno premoženje po odbitku dolga na upravnih stroških pri mojstrski bolniški blagajni v znesku 516 K 17 h znaša 1900 K 16 h. Računski zaključek se odobri. — Pri sledečih volitvah so bili z vzklikom izvoljeni v odbor zadruge Kenda Ivan, L amper t Martin in Plankar Josip, za namestnike pa Dekleva Angel, Stritar Ivan in Turk Pavel; za pregledovalce ra čunov Križ Peter, Pogačnik Alojzij in Pogačnik Leon; v odbor pomočniške bolniške blagajne KržiŠnik Emil in Pogačnik Leon, za namestnika Lampert Martin; v nadzorstvo pomočniške bolniške blagajne Dekleva Angel, za namestnika I Soklič; v odbor zadruine posredovalnice Lam pert Martin in Peče Viktor in v občni zbor mojstrske bolniške blagajne 40 Članov. Nato so se sprejela pravila za zadružno posredoval ni oo služb, katera posluje za pomočnike brezplačno, mojstri pa plačajo pristojbine 60 h. Odbor obstoji iz 4 članov, dveh mojstrov in dveh pomočnikov. Pe poročilu načelnika „Zveze obrtnih zadrug" g. Franohettija in zadružnega inštruktorja, se sklene pristop k de želni zvezi gostilničarskih zadrug. Sprejme se nato po zadrugi predlagani in tudi že po pomočniškem zbora sprejeti delavski red pri gostil ni carski obrti, po katerem se prosti čas uslužbencev določa po dogovoru med delodajalcem in delojemalcem. Točka o uvedbi naklade pomočniškega zbora v svrho pokritja upravnih stroškov in vzdrževanja brezposelnih uslužbencev se po dolgotrajni debati odstavi z dnevnega reda. Načelniku se nato določi nagrade 400 K, tajniku 150 K in slugi 100. Ko je nato še g. Ma-renče interpeliral načelnika, kaj je z ureditvijo prodaje smodk, in je načelnik pojasnil, da je sioer storil vse korake, prosil državoega poslanca g. Ivana Hribarja, da posreduje, pa je bilo dosedaj vse brezuspešno, da se pa bo v bodoče skušalo kaj doseči, je zaključil načelnik občni zbor. Umrl Je v Ljubljani zasebnik g. Henrik Kom, star 86 let. N. v m. p. Zasebni učni zavod Josipa Christola v LJubljani Škofje al 7, sprejema vsak dan udeleženoe za strojepisni tečaj. Od 1. oktobra t. 1. pouk v matematiki, trgovskem in obrtnem računstvu, kalegrafiji, stenografiji. Strokovni učitelji. Učni jezik slovenski. Glej današnji inserat. (Dalje v prilogi). 2. Priloga ..Slovenskemu Narodo" ftf. 75, dne 3, aprila 1909 , Organizaciji slov. trg. pot- Of.11 Pripravljalo] odbor opozarja enkrat svoje o. kolege, na to ve-pomembno društvo. Ako bat eri is-ed gospodov potnikov ni dobil pri-vcice, kar se je nehote pregledalo, prosi, naj svoj pristop še v teku ribodsjega tedna prijavi. Dan in sj, kje se bode vršil ustanovni ob-' sbor se naznani pravočasno. Ugledna posojilnica ¥ Dol. Lo-itcn je so pet kot vsako leto darova tukajšnji šoli — poleg zneska Narodni soli" — za šolarsko knjižica 40 K. Za ta lep dar se ji udano hva^jujem v imenu šol. vodstva. Učitelj Legat. Društvo slov trg. sotrndnikov Krau|U naznanja, d* ima svoj iz-edni občni zbor dne 15. aprila t. 1. ob poln 9 zvečer v društveni sobi bišoa št 52. Aljažev dom v Vratih. V Vratih gredo še vedno plazovi, vsako minuto, sedaj s te, sedaj z one gore, ti pa ne pridejo več do mesta, kjer je stala hiša „Aljažev dom.w Sedaj je 01 več, v več kosov je raztrgana in odnesena. Tudi pritličje je razdejano na več kosov in zasukano, kuhinja 30 metrov proč odmaknjena, v nji zaboj % železno posodo nepoškodovan. Spodnje skupne spalnice še niso našli. Obednica je pomečkana. V sredo zjutraj je šel Požgano s tovariši v Vrata da odkoplje in spravi inventar, kolikor bo moč. Kopali bodo do sobote. V četrtek zjutraj so šli notri Še: oskrbnik Dobišek, ž njim Jož. Jerele, lovec Janez Babic, lovec Janez Orehovnik in mesar Franc Hafner. Med potjo je našel Orehovnik lepega mrtvegi gamsa ki je imel „gamsbart" vreden 40 K. Do četrtka opoludne Še niso našli omare s perilom in ne kredenčne omare g posodo. Pač pa so našli: 20 modro-eev, 33 kooov, 13 blazin in več drugih malenkosti. Našli so spodaj tudi oele mize in nekaj stolov Čudno je, da so okna zgornjega, odnesenega nadstropja skoraj vsa cela, in nepoškodovana in 60 metrov daleč prestavljena. Staro Aljaževo kočo pa je plaz nesel 100 metrov daleč v Bistrico 0 drvarnici ni sledu Najmanj poškodovan je odneseni zgornji severni del, 2 spalnici, z 8 posteljami in omaro in oskrbnikova soba. Tudi opeka na strehi je še cela. Notri pod strebo spravljajo sedaj najdene stvari. Porcelana, žlic in nožev še niso našli. Odkopa-vanje je silno težavno, ker se ne ve, kje kopati, ker je usodepolni p az, kakor se kaže, že pred enim mesecem prišel, potem pa je novi sneg zapadel in sledove prejšnjega plazu pokril. Tam, kjer je stal Aljažev dom, je sedaj tri metre trdega snega polno prinesenih korenin in ena velika bukev, ki s koreninami vred po konoi stoji. Polovico lesa bo morda še dobra za porabo prhodnje stavbe. Oskrbnik ĐobiŠek je prinesel Požganou ključe in zapisnik vsega inventarja. Ali je zidana klet ostala nepoškodovana se še ne ve. Dimnikov ni več. Ohralna bolniška bik ga j na v Zagorju In socijalni demokrat ČobaL Iz delavskih krogov se nam piše iz Zagorja ob Savi: Kakor je „Slov Narod" že poročal, se je pri občnem zboru okrajne bolniške blagajne dne 7. marca nezakonito postopalo. Poročamo nadalje, da je vložilo več delegatov radi teh nepravilnosti, katere je tudi neki višji drž. uradnik, ki mu je uradovanje bolniških blagajn dobro znano, označil za nepostavne, na c. kr. okr. glavarstvo v Litiji pritožbo . Toda kaj je odrešilo to? Pooblastilo je načelnika Čo-baia, da naj pritožnikom pojasni, kako in kaj, in napravi zapisnik, katerega naj bi pntoznrki podpisali, Česar pa seveda niso storili. Ko so zahtevali vlogo, katero je Micbl poslal na glavarstvo kot pojasnilo k pritožbi, je zarohnel: nTega vam ne pokažem, to je moja stvar in jaz storim kakor hočem." Volitev se je vršila dne 28. marca in sioer v rudniški kazioi, kjer imajo Sudmarkovoi in Schulfe-reinovoi svoje sestanke. Na shodih grmi Michl vedno zoper kapitaliste, dosledno temu je volil tudi kapitaliste in graščake. Od delodajalcev jih je prišlo samo okoli 10 k volitvam vsi drugi so ostali za sedaj doma, prišli pa bodo, ko se bodo volitve vršile pravočasno. Oponioije Čobal nobene ne trpi, v stranki vlada najhujši terorizem. Iz odbora delavskega kons. društva so odstranili svoje last ne pristaše, ker niso hoteli samo kimati ampak tudi govoriti. Le naprej v tej smeri in gospod Michl, kmalu bodeš lahko peval: „Tako sem kot laški kaplan." Jugoslovanski demokrat v>obal ima vedno na jeziku demokra-tizem, svobodo in ljubezen do delavca, to ga pa ne ovira, da uraduje v bolniški blagajni nemško, da glasuje v Trstu proti Slovencem in da napravi volitev v bolniško blagajno pred Časom, da spravi delavce, ki pridejo na pomlad v Zagorje, ob volilno pravico. Sedaj ima pritožbo glede okrajne bolniške blagajne o. kr. okr. glavarstvo v Litiji v rokah, katero bode stvar gotovo pravično rešilo, tako da ne bo treba višje instance nadlegovati. )tS parkaaa v Brailoah". Ptujski nStajerou piše: „C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah je izdalo dne 15. marca 1909 pod *tev. P. Z. 64 sedeli »R/glas: „Ravnateljstvo šp»r kase v Brežicah! — V času od 11. do 18 januarja t. 1. narejena revizija šparkase v Brežioah je dognala v splošnem red in varnost tega zavoda in neresničnost v listu „Posavska straža" natiskanih obdolžitev ter sumničenje splošne nature." — Kakšna je bila ta „nare-jena" revizija, ki je dognala „sum-ničenje splošne nature", nam žaiibog ni znaoo Prvi „&indmatogrtl Patbe" prej „Edison11 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od sobote 3 aprila do petka 7. aprila 1909 sledeči spored: Koketa. (Komično.) Arabsko lončarstvo. (Zanimiv naravni posnetek v IV. delih.) Medij kot žepni tat. (Komično.) Mož z belimi rokovicami. (Drama v 13. slikah in Vili. delih ) Zoprn obisk. (Jako komično.) Mestni zglaševalni urad bo v ponedeljek, 5. t. m., vsled snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti bo samo res nujni in neodložljivi slučaji Laiki delavci so končno vendar začeli siliti preko meje in prihajati v deželo, vendar jih je dokaj manj kakor druga leta ob tem času. Ta pojav se tolmači na ta način, da imajo Lahi letos doma zlasti na jugu dovolj dela. Sioer pa tudi stavbna sezona v Ljubljani ne obeta biti posebno živahna. Posebnih vlakov za laške delavce še ni bilo. Večji transporti teh vsakoletnih gostov se pričakujejo v prihodnjih ŠtirnaJ8tih dneh. Zopet vojaška obleka najdena. Danes je bila na Gradu najdena cela vojaška obleka nekega prostaka o. in kr. 27. pešpolka, t. j. hlače, bluza, ovratnik, čepica, plašč in bodalo s pašnim jermenom vred. Vsekako je to popustil kak dezertak, ki se je preoblekel v civilno obleko in tak potem dal svojem j polku slovo. Razpisani sta pri mestni policiji ljubljanski dve službi začasnih policijskih stražnikov. Močni, zdravi in inteligentni rcflektantje, ki so dosegli pri vojakih kako šaržo, imajo prednost. Prošnje je vložiti pri mestnem magistratu. Slamniki. Na Jakobskem trgu začne v sredo, 7. t m., zopet prodajati slamnike Franc Hojnik iz Domžal. Glej inserat. Drobne novice. — Zarota proti grškemu kralju? Policija v Atenah je prišla na sled zaroti proti življenju kralja Jurija. Aretirali so veo oseb. Vsi aretovanci so pristaši bivšega ministrskega predsednika Bal lisa. — Avstro - ogrska banka v Sarajevu. »Hrvatski dnevnik« javlja, da se je opustila misel ustanoviti v Sarajevu ogrsko agrarno banko. Mesto nje se ima ustanoviti skupna avstro - ogrska agrarna banka za Bosno in Hercegovino. — Neresnična vest o angleškem kralju. Vest, da bi bila zadela ku\> kralja Edvarda, ni resnična. Kralj je popolnoma zdrav in se udeležuje vseh športnih prireditev v Biarri-tzu. — Glad v Anatoliji. V turški pokrajini Anntolija v Mali Aziji je nastala lakota. Na stotine ljudi je že umrlo lakote. — Za zgradbo angleške mornarice. Angleška vlada je sklenila najeti posojilo v znesku 12 miliard kron za zgradbo novih vojnih ladij. Književnost — V naravi I To je naslov knjigi, ki izide prihodnji tedpn. V njej so z dovoljenjem „Slov. Matice" in „Družbe sv. Mohorja" zbrane nadepše naravoslovne čitioe Frana Erjavca. Izbral in uredil jo je prof dr. Gvidon S a j o v i c Kakor znano, so Erjavčevi spisi Že davno razprodani, povpraševanje po njih pa je vedno večje, saj spadajo ti spisi med najlepše bisere slovenske književnosti. S to izdajo bo odpomagano tudi veliki potrebi. Naša mladina, kakor tudi odrasli ljudje ni-msjejo danes nič naravoslovnega čtila. Vsa dušna hrana so pesmi in beletristika. To gotovo ni dobro in tudi ni zdravo. Prav, da se odpomore temu občutnemu nedostatku, zato je profesor Sajovio izbral najlepše, najslavnejše izmed Erjavčevih spisov v tej knjigi. Cena K 1 20, po pošti K 1-40. Za dijake, ki skupno po svojem profesorju naroče knjigo direktno pri „Narodni založbi", se je cena znižala na 80 vin. Homec rodranjperi pred porotniki. (Nadaljevanje.) Priča Katarina vdova Celic, s katero je bil obtoženec v intimnih raz- merah, je po smrti svojega moša kupila v Rojann hišo, v kateri je Fo dransperg že poprej stanoval, in mu je poverila upravo ki pa mu jo je aopet vzela Tu je Calič pripovedovala, kako je bila jezna, ko je zaznala, ds ima obtoženeo v hiši tujo šenako. Predsednik: „Vi ste bili nekoliko ljubosumni, kaj ne?" Priča: „Ljubosumna ne, ker nimam več 15 let Rada sem ga res imela, ali zal ubijena, kot pri dvajsetih letih nisem bila." Celic pripoveduje na to, kako je šla dva dni pred umorom v Rojan, da vidi, je li res, kakor ae govori, pri obtožencu neka tuja gospodična. „Ko sem prišla — pravi — v bližino hiše, sem videla, da je on slonel ob okLu Nisem se mu hotela pokazati, temveč se skrila za vogal. Culo se je govoriti Fodransperga in žensko, ni bilo pa slišati kake tretje osebe. On je pel po nemški: „Kiissen ist keine Siind, mit einen sobonen Kind!" Na to sem vrnila domov in od same jese nisem mogla celo noč spati." Povedala je, kako je prišel drugi dan k njej Fodransperg in ji rekel, da dotična gospodična spi z nekim gospodom v hotelu „Evropa", se je pred njo opravičeval, naj se radi te ženske nikar ne jezi, in jo tolažil. Ona je pa v petek popoldne zopet šla v Rojan in zapazivši, da je tuja ženska Še vedno v hiši, je poklicala Fodransperga ven in ga pošteno oštela. Rekla da mu je, ako hoče imeti „harem", naj si ga napravi kje drugje, ne pa v njeni hiši. On ji je zatrjeval, da je to „poštena gospodična" in jo je hotel tolažiti, ali ona ga ni hotela poslušati in je odšla. Predsednik: „Kdaj ste potem zopet videli Fodransperga?" Priča: V soboto predpoldne med 10. in 11. uro (ko je bila Fabry že mrtva). Prišel je k meni in mi vrnil 40 kron, katere sem mu bila pred dnevi posodila. Rekel je, da se je ona ženska ž njim sprla, ker sem se jaz hodila k njemu kregat. Rekel je tudi, da sedaj nekaj p še in da popoldne ob 1. uri odide. Predsednik: „Ste li opazili, daje bil Fodransperg opraskan po obrazu ?" Priča: „Da, v nedeljo sem ga celo vprašala, kje da je dobil one praske, a on je rekel, da ga je ona ženska napadla. Ko sem opomnila, da je čudno, da se „tak možak" pusti opraskati od ženske, mi je odgovoril: „Kaj sem hotel ž njo storiti ? Uničim jo z eno roko!" V nedeljo da sta šla skupaj v Barko vije in tam večerjala. Ona se je odpeljala s tramvajem v Trst, on pa ni hotel iti ž njo, temveč je rekel, da gre domov spat. V ponedeljek je pa zopet prišel k nji opoldne. Po raznih nadaljnih izpovedbah, vpraša državni pravdnik CeliČevo: „Niste li vi v ponedeljek 27. julija govorili s Fodranspergom o glavi, ki je bila najdena v morju?" Priča: „Da!u Državni pravdnik: „A kaj je on rekel na to?" Priča: Je rekel, da se na svetu marsikaj zgodi! Rekel je tudi, da se je to zgodilo najbrže radi kake ljubosumnosti. CeliČeva je še povedala, da sta se s F< > Irairspergcm nameravala poročiti, a ona da je zahtevala, naj si prej dobi službo, na kar ji je on odvrnil, da je dovolj star in pameten, in ne potrebuje, da bi ga kdo učil, kaj mu je storiti. Predsednik je pozval obtoženca, naj se približa in ga vprašal: Ste li čuli, kar je izpovedala gospa Celic? Je li to vse res? * Fodransperg tresoč se po vsem životu, objokanih oči, komaj slišno: „Da, resnica je!" S tem je bilo zasliševanje vdove zaključeno. Na to je bila zaslišana cela vrsta prič, ki so pa o Fodranspergu več ali manj vse enako izpovedale. Priče so izpovedale, kako so slišale kritičnega jutra (25. julija) v Fodranspergovem stanovanju prepir. Kako je ženska, ki je bila pri njem kričala v francoskem jeziku, a potem pa klicala na pomoč, na kar je vse potuhnilo. Več prič je tudi izjavilo, da jim je obtoženeo rekel, da poj de na Turško, kjer ima veliko posestvo, katero bo prodal in potem ko se vrne, da kupi hišo Ce-ličeve, iz katere potem sezida palačo. Pravil je tudi, da ima v Carigradu hčerko, katera da ga pride obiskat, radi Cesar mora urediti svoje stanovanje. Prečitana je bila izjava priče Ilone Kovaos (ki se nahaja sedaj v Speoiji) ki jo je podala pred preiskovalnim sodnikom v Gorioi, kjer je bila zaslišana. Kovaos je tedaj povedala, kako je pokojna Fabry spoznala Fodransperga. Fabry ji je bila povedala, da ji je Fodransperg obljubil, da jo vzame za ženo. Fabry je bila sioer zadovoljna, vendar je rekla: „Kdo ve, če me bo pustil, ko bi jas hotela iti v Tunis? Ali me bo morda ubil!" na kar se je zasmejala. Priča Ivan Plisoa, urar, je izjavil, kako je Fodransperg prinesel v po- nedeljek 27. julija k njemu ponujat razne vrednostne predmete. Rekel je, da ima doma še mnogo vrednostnih predmetov, ki so bili last njegove pokojne žene, in da se hoče iznebiti teb žalostnih spominov. Ako tudi mu je ponujal pod ceno, vendar priča ni hotel od njega kupiti ponujanih stvari, temveč mu svetoval, naj da oglasiti potom listov, da ima vse to na prodaj, na kar je Fodransperg smeje se, odšel. Razprava se najbrže k on Ča danes (soboto) pozno v noč. Vse ljudstvo, posebno pa ženski svet, je ns izid zelo radovedno Telefonsku in nrzojovm noroOlOL Ministrski svet. Dunaj 3. aprila. Danes ob 11. dopoldne je imel ministrski svet zadnjo sejo pred velikonočnimi počitnicami. Nekateri ministri gredo na počitnice na jug. Vlada proti laŽnjivim vestem dunajskih listov. Dunaj! 3. aprila. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost cfi-oialna nota v „Fremdenblattu" v kateri se naglasa, da so vse vesti, da bi bila dinastija Karagjorg-jevičev v nevarnosti, neresnične ter se poziva Časopisje, naj bi v bodoče ne priobČe-valo takšnih tendencioznih vesti. Razdelitev Bosne? Dunaj, 3. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da se Bosna in Hercegovina v kratkem razdelite v dva dela; eden del bi pripadel Avstriji, drugi pa Ogrski. V kratkem se nastani po eden avstrijski nadvojvoda v Zagrebu in Zadru. Novi guverner avstro-ogrske banke. Budimpešta, 3. aprila. „Pester Llovd" javlja, da bosta avstrijska in c grška vlada predlagali kroni, da imenuje na mesto viteza Bilinskega ogrskega državnega tajnika dr. Aleksandra Popovicza za generalnega guvernerja Avstro-ogrske banke. Odločitev v bančnem vprašanju. Budimpešta 3. aprila. Kossuthov organ „Budapest" naglasa, da pade Še tekom tega meseca odločitev o bančnem vprašanju. Od izida tozadevnih konferenc na Dunaju je od visna tudi usoda ogrske koalicije. Zaprta meja napram Č»*nl gori. Kotor, 3. aprila. S 1. aprilom se je zatvorila meja proti črni gori. V Črno goro smejo samo oni potniki, ki imajo potne liste od generalnega štaba 15. armadnega kora, od vojnega poveljstva v Zadru, od poveljstva vojne luke v Kotoru ali od šta oljskega poveljstva v Budvi. Iz orne gore se puščajo samo potniki, ki potujejo po cesti Cetinje- Kotor in ki imajo potne liste vi dirane od avstrijskega poslanika na Cetinju. V Kotoru so odpovedani vsi sejmi. Vznemirjenje radi Črne gore. Belgrad 3. marca. V političnih krogih vlada velika vznemirjenost, ker se ne ve, kakšno stališče bo zavzela Črna gora napram avstrijsko-srbskemu sporazumu. Srbska vlada se je brzojavno obrnila za pojasnila na Cetinje, a ni doslej dobila Še nobenega odgovora. Mnogo se opaža, da je izostala brzojavna čestitka kneza Nikole kraljeviču Aleksandru ob priliki njegove proglasitve za prestolonaslednika. Med prvimi, ki je kraljeviču Aleksandru čestital, je bil italijanski kralj Viktor Emanuel. Demisija Izvoljskegs. Petrograd 3. aprila. Car Nikolaj dosedaj Še ni sprejel demisije ministra Izvoljskega, gotovo pa je, da jo sprejme. Kot najresnejši kandidat za izpraznjeno mesto je bivši poslanik v Belgradu Čarikov. Slovanska trgovska zbornica v Petrogradu. Petrograd 3. aprila. (Pos. bra. „S1 Nar.u) Skupina ruskih trgovcev je sklenila v Petrogradu osnovati slovansko trgovsko zbornico. Ta nova zbornica bi imela nalogo pospeševati trgovino in skrbeti za trgovinske zveze med Rusijo in ostalimi Slovani. Slovanska trgovska zbornica bi imela svoje zastopnike v vseh večjih slovanskih mestih. Med glavnimi propagator j i te ideje je Hrvat Krunoslav Heruo. Francija nikdar ne odpusti Nemčiji. Parili 3- aprila. „Eoho de Pariš" zatrjuje, da je s merodajne strani pooblaščen javiti, da so vse vesti o sestanku predsednika Fallieresa s nemškim cesarjem neistinite. List piše: Nikjer in nikoli se ni govorilo o sestanku Fallieresa in Viljema. Ta sestanek je prav tako nemogoč danes, kakor je bil nemogoč včeraj. Nobeden naš predsednik se ne bo oamelil, da bi ae sestal s vladarjem naroda, ki je nam ugrabil Lotaringijo. Tako je bilo od 1. 1871 do sedaj in tako bode tudi v bodoče. A če bi tudi ne bilo teb zgodovinskih razlogov, bila bi presija, ki jo je nedavno tega izvršila Nemčija na našo zaveznico Ru-s jo, zadosten razlog, da se Franc ja čuva dejanja, ki bi ga v Petrogradu lahko smatrali za pravo izdaje. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V meseca marcu 1.1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 2,463 953 K 79 v, vzdignilo pa 3 575 933 K 30 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem marca t. 1. 10816 617 K 98 v. £a pr«oiv«toe me»t, •r*an.»» | j. Proti težko tam prebavljanja m vsem na; - .c i-kom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „MoIl-ov Se i d lita prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topUen ičinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLJU c. in kr. dvorni zalagate T na DUNAJ1. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOM«-ov preparat, zaznamovan b varnostno znam k« in podpisom H 8 * Se dobi povsod f neobhodno potrebno zobno treme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrava. Preizkušeno *i-«mI*m«» ot-otl t* »m i ju. Opozarjamo čitatelje na „Herba-bnvjev podlosforoktsll apneooieleznatJ sirup1*. Ta že izza 39 let od premnogih odličnih zdravnikov preizkušeni in priporočeni prsni sirup blaži kašelj, razkraja sliz, pospešuje tek in prebavo; ker ima v sebi tudi železo in razstopljlve fosforoapnene soli, je obenem tudi koristen za tvoritev krvi in kosti. Herbabnvjev apnenoželeznatt sirup zaradi blagoslastnosti uživajo prav radi in ga celo najoežnejši otroci prenašajo iztahka. Izdeluje se samo v dr. Hellmannovi lekarni „zur Barmherzigkeit" na Dunaju, VII, pač pa se dobiva po vseh večjih lekarnah. Pri pogosto se pojavljajočih pona-redbah varstvenih znamk je previdno, paziti na pristnosti znamk. V oglasih Berger-fevlh medicinskih In higienskih mil vtisnjena varstvena znamka mora biti razvidna na vseh napisih, etiketah, navodilih za vporabo ter na milu Po nar edbe_za vračajte, ker je samo pristnim že 4 - let v prometu stoječim Bemsrjevlm milom firme 6. Hell & Comp. pripiso- AJ*. vati staropreizkušen učinek. Vsako pristno Bergerjevo milo nosi tu vtisnjeno varstveno znamko. Dobiva se po vseh lekarnah. fiko si že nikakor ne morete M7!071 ti zakai Faveve pristne sodenske lu£lU£lll9 minemalne pastilje tako izborno pomagajo pri vseh prehladitvah sopil, pa Vam razložim Sodenske zdravilne vode so že stoletja znamenite. Pastilje obsegajo pa tudi vse uspešne sestavine teh vrelcev, ki jih pridobivajo z izhlapevanjem Ali je torej čudno, ako pastilje vsak kašelj, vsako zaslezenje brzo odpravijo ? Pravi blagoslov so te pastilje. trpeče človeštvo naj jih samo uživa. Faveve pristne sodenice se dobe v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini z rudninskimi vodami, škatljica K 1 25. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko W. TH. GUNTZERT, Dunaj IV I Grosse Neugasse 17. Proti zoDoooiu in gmiooi zet izborno daluj« dobro inanc antiseptična Melnsine ustna in zobna voda ki zliHil đi«no in o znlh vrat za fospode, de«k«> In dome, nov« mode vseh vrat. fran Rojnik atsnanikarskl obrtnik v Domžalah si. 0. JCapredno pol. in izobraž. društvo za JColizejski okraj v Cjnbljani vabi oenjene somišljenike k ustanovnemu občnemu zboru 1295-2 ki se vr&i v nedeljo, 4. aprila 1.1. ob 10. dopoldne o vrtnem salonu restauracije „Hool soet". pripravljala! odbor. V notarsko pisarno v Kostanjevici se sprejme takoj kandidat z nekoliko prakse, oziroma popolnoma izvežban solicitator 1313—s Pismene ponudbe na notarsko pisarno v Kostanjevici. V najem se da dobro idofia gostilna z vinom ter s vso gostilniško opravo vred. Več pove Anion Rlbsr, vas Brusov* pošta Dobrova pri Ljub liani 1237 3 talim si Gosja jajca ■a valenfo se dobijo pri Franeu Bis|ann v Spodnji ftlikl itev 110. 1278-3 Prodajalko ca trgovino a mešanim blagom ta kol sprejme Ivan Eurent, trgovec v Sevnici, r^og 3 EojifOTodja-korespoadent a vedletno prakso v rasno vrstnih večjih podjetjih, i o U premenitl slnibo. 1084-6 Ponudbe pod »knjigovodja V. M." na uprav. „Slov. Naroda". Eupim ali vzamem v najem dobro obiskovano gostilno najraje v bližini mesta ali rudnika. Ponndbe na naslov Viljem ŠllkOj posestnik v Krškem. 1307 - 2 Kompanjon (obenem ravnatelj) za lukrativno podjetje v LJubljani, se tiče. Ponudbe pod ,,Lahko delo" na uprav. „Slov. Naroda". I3i2—2 cliui išče strokovno društvo knjigovezov v Ljubljani. Ponudbe na Josip Jamnlk| knjigoveznica Kleinmaver & Bamberg. 1360 i puške: E 26-„ 850 Lancaster od . Flobert „ m Pištolo „ . • .9 2- SamokresiN . . „ S*— naprej. Poprave ceno. Hustrovan cenovnik franko. F. Dušek, Opočno 76 ob državni železnici, Ćesko. 3615—26 »CS4 Stampilije [ vseh vrst za urade( 5 društva, trgovce itd S Anton Černe j graver in lsdelovatelf O kavčukovih Stampllij • Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Ceniki Iranko. obrezane za ograje, debelost od 10 om, dolgost od IVo m naprej, kakor tudi hrastove late obrezane, vsega za 1 vagon ali de več odda 1361—1 Alojzij Šlajpah Velika Loka, Dolenjsko. Anton Leutgeb, 3:3 roka vi čar In bandaiist 13 Pod trančo 1. £jUbljalla. Pod tranco 1. Lastna Izdelovala!ca vsakovrstnih glace, nsnjatlh in vojaških rokavic I z de I o vatel j1 klinih pasov. Vsa klrur-gična dela. Zunanja naročila točno. €eoe ilirke. Priporočam pristno istrijsnsko VINO lastnega pridelka na debelo po najnižjih cenah ter v h teki en i c ah belo po 56 vio., rdeče po 48 vin. Skladišče je v Sp. Šiški it. 21 „Pod Smreko«. 1332-1 Ivan Pužar. Oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod 0 Josipa Ckrlstof I336~l v tjubljani, Ško/je ulice štev. 7, sprejema vsak dan udeležence za StrOloplsnl p Stik. Desetprstni sistem. Dnevni in večerni tečaji. Na razpolago več strojev različnih sistemov. Od 1. oktobra t. L naprej tudi ponk v matematiki In kallgral.il, V trgovskem, obrtnem in gospodarskem računstvu. Stenograf ja. Učni jeaik slovenski, na željo tudi nemški. s gospodarskimi poslopji in sadnim vrtom, katera se nahaja zraven župne cerkve se takoj proda. Zraven se nahajajo 3 johi zemije za obdelovanje. Pripravna je za gostilno in za prodajalno. Plačevalo se bode lahko na obroke ter se lahko takoj prevzame. 1308—2 več pove Andrej Trikan, Ceg-narjeve ulice it. 4 v LJubljani Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 9 60, boljega K 2- , K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24'—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, LrObes 35. pri Plznn na Čeftkem. 897 6 Učenec čez 13l/o leta star, zdrav in čvrst, a dobrimi izpričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri J. Baz-borlkn v Smartnem pri Litiji Is bo tam se sprejme močan hlepeč k konjem z dobro plačo. 1332—1 SUKNA 749 30 in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico za sukno v Humpolcu aa Ćaskam. Oa Vzorci franke Izjava. Podpisani izjavljam tem potom, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih naredila moja soproga Marija Svetlin na moje ime. V Ljubljani, % aprila 1909. 1343 Anton Svetlin. Ic proste roke se proda hišo s pekorijo in s lepim vrtom okrog in s stanovanjem zraven v Novem Vod matu it 86 pri LJubljani 1346 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter pisanja na stroj, iell vstopiti v kakšno pisarno ali kot blagajničarka Naslov pove upravništvo „S!ov. Naroda". 1354—1 Min z gostilno s petimi sobami in kuhinjami je na« prodaj* Ima dve veliki kleti in drvarnice, zraven je tudi več vrta. Oddaljena je pol ure od Ljubljane. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1335 Naprodaj Imam še skoraj popolnoma novo tri vrstno ročno harmoniko lastnega izdelka z oktavnim glasom in močnimi bombardon basovi. Cena po dogovoru — Jožef Šibali mizar na Jesenlcabj Gorenjsko. i363—i Jtenosrofo veščega slovenske in nemške stenografije, išče pisarna dr. Karel Trii-lorja & Fran Novska, event. tudi samo za dopoldan. Strojepisci imajo prednost. 1327—1 Ponndbe naj se naslovijo na pisarno. Gostilna z lepim vrtom » Smrtnem ob Savi so odda takoj v najem ali na račun .". gostilni čarki.". ki mora biti dobra kuharica. Poizve se pri lastniku Mat. Bolničarju, vinotržcu isto tam. no4— 3 Lepo posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, mlina, dveh žag, le Jako pod ugodnim! pogoji take) nsprodaj. Posestvo leži pri drž cesti Ljubljana Trst, v bližioi kolodvora, torej je lega najugodnejša. Na željo se prodajo tudi k posestvu spadajoče njive, travniki in gozdi. Posredovalci izključeni. Pojasnila in ponudbe na Josipa Knnstel na Vrhniki. 13.4 1 Proda se posestvo 6L oralov, med temi 40 oralov lepe boste in 10 oralov travnikov. Posestvo leži med med Si. J ur je m in Celjem od trga Sfc. Jttrja V4 ur© oddaljeno, V lepi legi Cena je nizka po dogovoru. Prodam ga, ker sem podedoval drugo Čisto v bližini Calja. Kdor bi ga želel kupiti, naj si ga pride ogledat dO 15. aprila. Pozneje bi se posestvo razkosalo in prodalo, ako bi se nihče ne oglasil. 1350—1 Zglasi m j se pri gosp. Adamu Ktnelu, trg St. Jurij Ugoden nakup osti nko? L^avovcr ceflra, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m < tro v pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Fodebradeh MT Naročite takoj Priporočilo 862—6 Vaše blagorodje 1 Vašo cenjeno posiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati Se nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J V. Frvdek, 14. januarja H08. Trgovski pomodni mešane stroke, posebno isurjen v leznmski in manufakturni stroki, sprejme Kje, pove upravništvo „ Slo vej skega Naroda". 1335 J Trgovski učene 80 spreflme v trgovino z mešanii blagom J. atlemenčlć v Ramnika] Proda 80 eleganten, bel otročji mM Kje, pove upravništvo „Sloven. skaga Naroda". 1301-2 Naprodaj je: moško kolo, visok klobuki — in moška suknja vse prsv po nizat ceni. Vtft pove Kremiar na M*ri. novi cesti 24 v Ljub ij t nt. 13 9 2I V najem se odda gostilna g „Sokolskem dona" « Celju. Pismene ponndbe dO 20 aprili odboru „Sokolske ga doma". 1357 Praktikant ubogih sta riše v prosi, ako bi se našla kaka premožnejša oseba, ki bi ga do njegove oprostitve možno podpirala. Pozneje hoče vse vrniti ter se te dobrote vedno hvaležnega kasati. -»362 1 Naslov v upravništvu „Si. Nar." Gospodje sesprelmonohrano. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 1323-2 Uradniška rodbina brez otrok iS Če za 1. avgust solnčno 12:6 2 stanovanje s tremi sobami, če mogoče z vrtom. Ponudbe do 10, aprila« Oljka S ne Je do 24 aprila z naslovom: ?. Jug, poste restante L ubijana Nasproti „Evrope" se Oddasta § 15. aprilom ena dve meblironi sobi s posebnim vbodom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 1320—2 Jako lepo posestvo na S *. Štajerskem, a okoli 70 orali semijisČa, veliko sbarosnano gostilno, kjer ostajajo vozniki, sobami ea tojoe, lepimi gospodarskimi poslopji, vinogradi a vini£ar8kimi poslopji, se s dragoceno zalogo vina in velikimi pritiklinami (far dos) zaradi smrti lastnika proda za 160.000 S. Pojasnila daje g. Anton Priboschitz v Llnbllsnl. 1351 Uradno dovoljeno, že 15 let obstoječo najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice St. 6 priporoča In somesio le »olja« službe iskajoče vsake vrste kakor »Hvatao, trgovinsko in gostilniška osobje za LJubljano In zanat. - P o trn t nam tuttoaj. - Vritlna In kolikor ntur.no Bkltm postrežb* «»a;ot»i tj*-n*. Zunanjim dopisom j e priložiti mam ko ta oa^var. Prozi se za natančni 8421 3. Priloga „Slovenakemn Harodn" st 75. dne 3 aprila 1909. Obrtno šibanje v LJubljani. Tekom meseca svečana so prijeli v Lijnbljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Car melo Manao trgovino z južnim sadjem in morskimi ribami, Še-lenbnrgova ulica St. 6; Ivana Zame-nova prodajo mleka in mlečnih izdelkov, Vodnikov trg; Fran PleUrskv trgovino z manufakturnim in drobnim blagem ter suhimi cveticami, Poga-čarjev trg 3; Matija Kleše trgovsko vrtnarsko, Kolodvorska nlioa 11; Terezija Urbanija trgovino s staro že-lf»v^ino, Poljanska cesta 2r>; Štefan Weii£ony nabiranje in razširjanje ozLf:iiil, Novi Vodmat 20; Frano Per dan jun. reklamno podjetje in plaka-tovanje oznanil, Gosposka ulioa 3; Ivana Grajzerjeva prodajo siašoio, Sv. Martina cesta 28; Adolf Švara reklamno podjetja, Kolodvorska ulioa št. 13; Makso Sever prodajo semen, Šolski drevored: Julij Meller trgovino s kešami in kužuhovino, Mesarska aeata 4; Ivan Vrečko trgovino s pa-pirjem, galanterijskim in norimškim blagom, sv. Petra oesta 31; Ana Jor-danova prodajo jaiec in masla, Vodnikov trg; Janko Ža'eznikar trgovino z manufakturnim blagom, Vodnikov trg 3; Albina Sfceinerjeva žensko kro-jaštvo, Ilirska ulioa 19; Jernej Je-lovšek sedlarski obrt, Nunska ui. 3; Marija Horvatova modistovski obrt, ftelenbmrgova ulioa 6; Josip Čižmar prodajo strupa, Jurčičev trg 2; Fran Breskvar gostiln i carski in krčmarski obrt, Velika čolnarska ulioa 17; Josip Simončič fijakarski cbrt, Gradišče 13 ; Fran Kbam točenje vina in piva ter prodajo mrzlih jedil, Miklošičeva oesta. — Oglasili, ozir. faktično opustili pa so svoj obrt sledeči obrtniki: Avgust Beningar trgovino s čajem in eseu-aami, Selen burgova ulica 6; Ivan Kune fotografski obrt, Sredina 14; Frane "Wagner mizarski obrt, Hrenove ulieel9; Lsopoldina Porenta krojaški obrt, Konjušna ub'ca 11; Josip Bo-štjanČič fijakarski obrt Kolodvorska ulica 29; Uršula Breskvarjeva gostil« niČarski in krčmarski obit, Velika čolnarska ulica 17; Ivana Toirjeva trgovino s papirjem itd , Sv. Petra oesta 31; Fran j a Khamo^a točenje vina in piva ter prodajo mrzl h jedil, Miklošičeva cesta 10; Marija Kosova braejerijo, Komen9kega nI. 34; Ivana Vekjetova trgovino z vinom, pivom žganjem itd. v zaprtih steklenicah, Šelenburgova uJioa 6; Bela Grosser šrkoslikaroki obrt, Šelenburgova ulioa st. 6*; Jakob Janežič prodajo jajeo in kuretene, Vodnikov trg; Jernej Je-lovšek JkOlBZljSILe UllCc ID kjer je de: al brat Gašper Eržen. So- J di*če je obsodilo že večkrat zaradi 6 Nedosežno s Oolnouefta ome- j. ■ rBRo Izngjtfta T Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. Patent K 4*60. Gez t miljona kosov prodanih v kratkem času. Higijensko gumasto blago za ženske. (Varstvo ŽenBk.) Priporočili najprvi zdruT-Giški strokovnjaki, porabno na let«. K 2'60. Kdor posije denar naprej (tndi pomene anamke) mu poSlje diskretno in poštnina prosto, sieer 50 vin. več, edina prodaja .1. H. a CER, tvornice za ga- j« 1 -maslo blago. -1 Dana) 1X2, Htmdorferatr. 3—0. Ivan BizoTičar tatvine kaznovanega Andreja Eržena na 15 mesecev, brata Gašperja pa na osem mesecev težke ječe. Usodopolni pasji nagobčnik. Ena najbolj zanimivih kazenskih razprav, se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem v tem smislu, da je obdolženec, kateri je kasneje postal obtoži tel j, naposled sam obtičal na zatožni klopi. Glavni oseki, ki sodelujeta pri tej zanimivi pravdi ste Adolf Praček, plesni učitelj v Ljubljani z njegovo psieo, ter »estai črn v a.j na Gradu Martin Ri- 1279 se priporoča za 52 nasadite* vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira evetočib in listnatih rastlin, vrtnic, prezimnločlh cvetlic (perene), Strasna cvetlična 3r grmovja, konifere, cvetlice za okna in balkone. Izvršuje šopke, venee in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih conah. Trgoflna a «tHlls«ml Itd. Naročila na deželo hitro In vestno ^a^mama^aama^mCatfma^sa^aaJ ▼ja7^ja**nH *^mtT^mav ^m^^m'^B'^m* ^mmT * Klinčavničarstvo Ig. Faschinga vdo?a PoDmukl nisip itn. L Reichova hiša. Jzvratso i« solidno doto; Cene zmerno. Popravila se : točno i?vr£ujejo. : : Najvtčja naloga navadi ih do najfinejiih otroških vozičkov in navadne do najfinejšo zime M* ?aki{ v Lin bi] s ni. sezRSRin aaročnikss st pošilja s povatjM. k k k i k k i k Jos. Rojina krojač prve vrste Šelenburgove ulice št. 5 nasproti glavne pošte konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega krofa in elegantne izvršitve. Tvornička zalogo ooif. angl. In [rane specijalitet moga. Zavod za uniformiranje. k k i Svoji k svojim! Te žitne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovoem in slav, občinstvu. Prodaja jih v korist Cirilj-Metodovi družbi po nizkih cenah samo JdaksZaloker v Ljubljani v lastni hiši Kladezne ulice št. 17 in Rečne ulice št. 5. Prva kr. tvornica jciavu*je ? Ljubljana SHšerjeoe ulice 5 Blizn Granita Rudolf A. Warbinek m o «o > E a e> Me Priporoča svoje prve vrate, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in barmonlje tndi eazmo-lgralne za gotov denar, na delna odplačila aH napooodo. Poprave in oglaševanja se Izvršujejo točno In računijo najcenele, 1706 i ■a|ve§|a tvornica na Avstrije Jutra. od 4 vin. naprej ee dobivajo samo pri L. Pevalekn v Ljubljani, H. d.belo veliko cenele. 1267—i Trismph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonoma x. t dr. ^!;avi Ze & iot tO iisjbo^ pnrao*™ Pri »£i»ii& tnov K 2i —, 65"—. 5 milijonov gledif-ij, 1, 2 in 3 »etne sadike 1000 kosov K 6- do K 2 t — t in Hletne presajene 1000 kosov K 22 — do K €6'—. 2 miljoua divjakov jablan in hru\k. i in žletni 1000 kosov K 10— do K 50— kakor tadi vse drugo gozdno in grmovno, sadno, lepotilno in drevoredno drevje, llustr. glavni cenovnik na željo gratu. Grofa Žige Battlyanyia graščinska ■ oravs Caenalak pri Radgoni« 1 Ceno posteljni perje in puh! Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 c0 K, belega 4 K, prima mehak puh 6 K, veleprima puh, najboljše vrste 8 K, puh siv (j K bel lO K, prsni puh 12 K, od 5 kg naprej franko Gtotovc postetje iz goston tega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga, pernica, velikost i80xU6 cm z d ve mi zglavniki, 80x58 cm, zadosti napolnjeno z novim sivim, sčiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik K 9, 3*5o, 4, razpošilja po povzetju zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 1075 4 Desenlce, št. 1012, Šumava, Češko. Cenovniki o modrocih, odejah, preoblekah in vseh drugih posteljninah gratis in franko. Neugajajoče zamenjam ah vr nem denar. parotovarna za milo, satovi margarin, kristalno sodo in stearinske sveče IGNAC FOCK V KnniU S» *- 1 i»«*a-c»^Ma 255 12 milo v prid družbi sv. Cirila in jMCetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov nadalje vse druge vrate mila, kristalno SOdo, stoartnske 8vodo znamki nElektrau in nSolnceu, toaletno milo ter vse druge pralne snovi. Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo z gorenjo znamko. i PROFESSOR DOKTOR izdelki so po sedanjem stanju znanosti najodličnejši za negovanje kože in telesa Profesor dr. Schleicha Profesor dr. Schleicha cromo za kožo „ „ milo iz voščeno pasto Dobiva 86 V lakarnahj drogerllSh, parflimerijSh Itd. — Zahtevajte brošure o negovanju telesa od glavnega razpečevališča: Dunaj, I, Karlsplatz it 3. Pazite pri nakupu, da nosijo vsi zavoji podpis iznajditelja ^^šffit*"""""""^—™" '^voril^ca za Nemčijo: Berlin SW. 99 marmorno milo voščena pasta 1088 Zaloga v Ljubljani: lekarna E. Mayr in v vseh lekarnah, drogerij h in parfamerijah. Prvi slovenski POGREB ZAVOD 1067 7 aa priporoča slavnomu občinstvu za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni Naročila se sprejemajo pri ammmnmnnmmmmmmmssmnmmmmmnm ■.■ JOSIP TURK FRANC VIDALIJU - M lastnik prvega slovenskega Prešernove ulice, Ljubljana. sušsrnnmsninamsjsnasBmmmmamammmaum pogrebnega zavoda. a.a Zaloge skoro v vseh lekamicah! Herbabnvjev podfosforokisli apneno železantl sirup. Ze 39 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Pristen samo s spodnjo varstveno znamko m Pred ponaredbami se svari. Herbabnvjev aromatiška esenca Že 34 let uvedeno in vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. in^^^Jm^ Dr. Hellmanna lekarnica ,,Zur Barmherzigkeit" fiSff.S vn/i. —75. Zaloge pri gg. lekarnarjih b«V-|e JL.l*ml»ll 4226 U (za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti). Ponudimo vsako poljubno množino: Zarezane strešnike (prve vrste) zidarsko strojno opeko. Portland - cement, poči. štedilnike, samotne plošče — za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. — F. P. VIDIC St Komp. Ljubljana. Ha zahtevo pošljemo vzorce in prospekta takoj brezplačno. 805—7 Spedicijska in komisijska družba ALKAN Iclef. 21-60. Žiro-racun pri Jadranski banki v Irsta. Brzojavi: Balkansped. 980-5 5. z 0. j. v Trstu, Riva grumula 14 sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje panje predujme pod najpovoljnejsimi pogoji, dajo carinska posojila in ooarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljat ve na vse kraje hitro in točno, obavlja vse reklamaoije In daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in bresplačno. Kuj?____Oče ]e levoM, saj so to »Jacobi" anttai-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime „Jacobi". Prijetno presenečenje! Vsak karton ima velezanl-mlvo čarovno karto. 38J7 29 Od lansko leto na praški jubilejni izložbi razstavljenega in od praha neznatno pomazanega PE/ATUA lam DAIflitSTim 1235-2 najprve vrste se daleč pod vrednostjo še odda: kos 23 metrov veleprima batistne tkanina...... K 13 — kos 14 m dolg 150 om sir. platnenega posteljnega blaga „ 16 80 Tnoat = 12 kosov veleprima dvojnatih damistlh brisač 60 x 130 om polici OSTAIII1 fcavoj 40 — 45 m dolg, in sicer celir, kanafas, okstord, satin in keper; dolgost ostankov ».i — 10 m, zajamčeno dobro, pristno blago, zavoj 15, 18, 20 K. — Za neugajajcca denar nazaj. Razpošiljanje, dokler bo kaj saloge po povsetju IDA SUŠICKA, tkalnica, Nachod, Češko. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS 1 co Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga , pohištva 350 14 > g za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnatl modroci, otroški vozički Itd. 4« UtajnIzje e^nr. T¥s\|8olldnrJše lila« »• Mepokon^ljlwo9 in Je jekleno, medeno pohištvo firme Reichard & dr., Dunaj. Ustanovljeno leta 1844. tvornica in centralna pisarna: V2 Johannagasse štev. 34. (Telefon 8429) 7o .nno B 1,1 MHrxfi-K»-««* 9H v (Telefon 3988). ZidlUljC . i , u oii/rHe .14 (Telefon 5332) Dcbavatelji HaJ višjega dvora, visoka plemstva, e kr državnih železnic in dru« gih c kr oblistl, občine Dunaj itd. Kompletne oprave za spalne ln otroške sobe Oprave hotelov, sanatorije v, bol* nišcnlc. Po kakovosti neprekosljtoi izdelki no najnižjih cenah. Katalogi gratis in franko. 4292—6 Iverjo se solventni preprodaj^tlel ln zastopniki. o o o FR. ŠEVČIK v LJubljani Židovske ulice št z puškar priporoia trojo veliko salogo raznovrstnih is -14 pušk in samokresov lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in atrogo preizkušenih puftk, za katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lahke trocevko in pniko loofc a Krnp-povimi oevmi aa bresdimni smodnik. Priporočam tudi :. velibo zalogo vseh lovskih potrehidn /. po ujalzjlh enak. PepravUa tB^aaro6h.i:..1lxTria|.fs tmtmm la suMlflva Oeaoraikt nt iibi-.-sraajejBagtonj in poitnin« prosto. fi. 3[nnst Llubljsns Žldovslieulice -4 i Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno ns izbero. Vsakršna naroČila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslat-"" i 4 fr. p. Zajec optik, urar ln trgovec s sla talno In srsbrnlno. SnasM-m ti-ff 2*3« Popravila se izvršujejo točno in oeno 4 t/% t/S mm i? trn s: •Ml 94 V. iS* JOSIP STUPICA Jermostr ln sedlar vr.LjnbUonK Kolodvorske ulice itn. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav = kakor tudi krasno opremljeno == kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo == katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljenene vozove in Konjake oprave. Br. Hlovba Prešernove ulice it. 5. Atelje za ortopedične aparate ln bandaie. I zdel o vatel j kirargičoih medicinskih laštrnmentov ln vseh potrebščin za bolnike. OSI« *X» OC* 0C* Osr Oa* «sf* OS* *m* *m« »M* »JE' *M* *m* i Anion Krejči H Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 priporoča svojo bogato zalogo najmodernejših, najfinejših kožuhovin, Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji oeni. Kupuje tudi vsakovrstne koto divjačine in jih najbolje plačuje. Blago ceno in solidno. mm „66" najnovejši in najpopolnejši Z2zZ Sivalnilstroj. = SINGER šivalne stroje dobite samo po naših prodajatnicah. rjnbijana Singer Co.ideln.dr.za šivalne stroje, sv. petra cesta. Klavirje prvovrstnih tvornic izposoja najceneje in g prodaja proti ceniku z i izrednim popustom ter s na delna odplačila edino .-. le narodna tvrdka .*. ^ffljonz - -- - jjreznik Gradišče štev. 11 (blizu :-: nunske cerkve). :-: Kot strokovnjak bi učitelj glasb, jfatice opozarjam na trpež- nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti fleitzmannove pianine, ki so ne-x prekosljivi. :-: :- Jamstvo 10 let! -: ^OrtBjBinnaTBiBpzralleTaiiiii^ vseh sestavov postavlja Češki specijalni zavod: strojna tvornica Jan Štet k a 1240-2 Praga-Kralj. Vinohradv. Fričova ulice št 892. Iliifnhiiflft • stavbe železnih rastlin i ako* ln n|ih opre mi je oje rOSeUnUjIt s toplo vodo. €tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobami. Zelevne Konstrukcije streh, mostov Itd. SNsi Jaz Ana Csillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lore-lejskimi lasmi, ki Bem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo ima šla sama. To je edino sredstvo proti izpadarju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasisča, pri moških krepko pospesute rast brado in te po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in j h varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. VVakdo si lahko do visoke starosti po rabi od go*pe Ane Csillag iznajdene pomade obrani svoje lase goste in dolge. Nobeno drngo sredstvo nima toliko redllnlh snovi za lase kaker pomada Csillag, m si je po vsej pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeli, m r Upadanje las pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno pogaijati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznalnih pisem, ker le resnica veiča nspeh. 804—7 lonček stane 2 JC, 4 K, 6 in10 K. Po posti se pošilja vak d«n no vsem sveta s poštnim povzetjem ali d-nar naprej iz tvornice Ano Cslllss, Dunaj I., Graben štev. 14, kamor 1« naslavljati vsa naročila. m 1 — sej w Najcenejia in ijirejža vožnja v Ameriko je i paniki £mwš&fr Uoydaa ^ ii oetsrsklm! farioparnllcl WILH£LM" „r\AlS£N vrlin tu. m ?vnv/Nrhi^ it „KAI3ER VVILHELM d. OROSSeV - vožnja trajn tan« 5 0 al rt i Natandan, sanealjiv poduk in veljavne vozne tiatke os larnku gori navedenega parobrodnega arnStva kakor tudi listke nto i dobite w M^famSalf proge ameriških Belea-•dlRe te pel ITABSB TAVČARJU, Kolodvorska alice št.35 s aasproti oi^efnami gostilni „pri Starem Tišlerju1 *. Odhod la Idabljano Je Tank torek, oetrtek in soboto. -9 ▼m pojasnila, ki ao tikajo potovanja, točno ln brespla-OnOp — Poatreiba poštena, reelna in solidna. •v; Potnikom, namenjenim v aopadrto drsa ve kakor: Oolorado, Mexiko, Caiitor-nijo, Artaona. Otah, Wioming( Nevada, Oregon m Waahington nndi društvo posebno ogodno m isredno ođno oren oalveeten. progi Is Bremna enkrat masoflno Tu ss dobivajo pa todl httai preko Baitinu ra In na vse : Braafli o, Kubo, Bnenoo-airas, Oolombo, Birigapors v A vatral (jo itd. 3t Odhod na tet 3270—81 hranUoice štev. 40.086. TelelM štev. 130. Glavna posojilnica rentatrovena zadruga [z noomolopo m? oao I pisarita: | ho Kongresnem trgu % 15/ SOmm htio y Ljuliljcnt sprejema in izplačuje hranilne vlogo 3 (H shrestnje po i\ % od dne rložitre do is Tzdip i m-r—--^jliii_____a_______a__ I i brez odbitka rentncga davka. 2—u Uradne ure od 8.-12. dopolnilne ln od 3. — 8.;popoldne. J Hranil ue knjižico se sprejemajo kot gotovina, ne da bi ae obrestovan je pretrgalo. itttiituttilt eaHkavsa b zlata kalajaa . P*. bata] risa HM la s slato kalala krttftass v Laaaaaa lata 18 a a. Julij Prešernovih aaliocala &i>« t dajiičja zaloga loiklh, dsisklk luetroiiii čofljot« čiiljs? zi laifl-tsnnii li pristal imm\\\ loiilik cevljtf Elegantna In 2005 44 lako skrbna IzvriKov po vseh cenah Ant. Pr 13 » Ivan lax in sin Dunajska casta št. 17 priporočata svoj bogato zalogo voznih koles. o o ! WueV šivalni stroji mm **«>«lflb»fi sa«s in Brezplačni karal sa vezenje v hiši. Pisalni stroji .ADLER', Slovenci, pozor! pri nohupoponja oenceol Fr. lilij £jubljana9 Jvtestni trg 11 priporočaj največjo^ zalogojcrasnih I Z 344—14 ■ a Zunanja naročila ae lzvršn-jejo! hitro in točno. Cene brez konkurence! gajaa^re>jqn. insL&jd/h^ Velik požar ae zamore lahko in naglo pogasiti samo • Smekalovimi brizgalnicami a 40% delavske sile pomanjšanim ravnotoioni nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo — V vsakem poloiajn delu joče kretanje brizgalnic nepotrebno Na Kranjskem so do se daj naročila te vrste brizgalnic; sledeča gasilna društva, Krško, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Beal:, Hrusica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoalje, Sora, i>etob Trzin, Žabnica. Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valta vas, Št. Peter na Dolenjskem. R. A. Smeka akladišee *aeb gasilnih predmetov, brizgalnic, oevlf paeov, se-klric, aokalk m gospodarskih strojev ter notornih mlinov. t>dpl#»^evtmi^ tta. obroke. 184-7 120 odlikovani I krojač, L]uDI]ana9 % Petro 116 priporoča avofo veliko zalogo gotovih oblek za gospodo ln dečke, Jopio ln nlaicev za gospe, nepremočljivlh havelokov Itd. Itd. Obleke po meri ae po najnovejših I vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Mestni trg št. 14 priporoča klobuke čepice, fazno motko perilo, kravate, ovratnike itd. MoJke slamnike sprejema v popravilo do začetka sezije. 3^Jl* Jl^-llŽJl^ .ss±»«»aaO V T&dDO S2akom*rai, od avstrijskega društva inlinirjev In a*itektov doloma pce* pise glede tlakovae in odporne trdote a*»dUrllJoJa»*l dobroti kakcr ggj tudi svoje pri*oano izvrsno m pno. niporc6ii«i ln spilčevala 706-8 raznih uradov in naj slovit ejSih tvrdk so na ras>oiago. Centralni uiacL: ■I u naj. I., iTlaxiiniliaitstrasbe 9. 23a.ra.cii inventure prodamo po jako znižanih cen okoli 100 tncatov najboljših rjuh, brez šv« beljenih, 150/200 om velikih, obrobljenih, 6 kosov za K 14 20. Samo dokler bo kaj zaloge. NeogajrjoČe se vsak čas vzame naeaj. Veoroi najnovejših otfirjev, platna, okfcforda, kanefasa, namiznih prtov, brisač itd. zastonj in franko v tkalnioi 268 12 Mm R M. T mM SE Bal R E .1 C A Dobruška št. 0137 (Češko). Telefon ttev. 209. ;«B>nsr3sRss* i; 4 Čekov promet št 47.004. promet, pisarna Blazija Kamenšek LJubljana Sv. Petra cesta 6Z0 Uubljuna. posreduje nakup in prodajo zemljišč, hiš itd. ter priskrbuje posojila na zem- .'. .'. ljisČa^in na osebni kredit oeno in pod kulantnimi pogoji. Jma naprodaj 981 5 ve le posestva na Kranjskem, Štajerskem in na Koroškem — hiše in stavbišča v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcu. — Posestva v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti. 3(upuje kmetsks posestva in gozdove. 3ščc kompanjone za dobro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja. Najkrajša in najcenejša pc V AMERIKO s modernimi velikimi brzoparniki iz Ljnhljane čez Antverpen v lfew Torte je proga Na naših pamikih Flnland, ErOOnlantf, Vaderland, Zeeland in Samland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotrh redsa roisio mad Antwerpnom in Novim Yorkom ja enaŽDOst izborna hrana, vljudna postrežba in spalna.. t\ povem crejece v kajite sa S, 4 in 6 oseb, aa asakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod ts Ljubljane vsak torek aopoldna. i7—14 Naši parniki vosujo tudt na mesea po vai> krat cez Kanada v Severno Ameriko in j a ti vožnja izdatne aenejsa kakor na Novi Vork. Pojasnila daje vladno potrjeni zaatopnik i I Franc Dolenc -4 Antwer-oen ropk v Ljubljani, Kolodvorsko UHU« odslej od ni nega kolodvora "ca levo pred tosno gostilno upri StaresaTUler]«" A. Zflbkor v Ljubljani Dunajska cesta štev. 42. železolivornn, tovorno zo stroje In hllučooničorsko delo. ■ i Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajoči* predmetov : raznovrstnih strojev, priprav za mline in i&ge, moderne Franci s-turbine za vsak padeo in množino vode, kakor tudi transmisij za v^ako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega m govanega železa, in sicer križe, kotle , peči, klopi , stebre , trombe za vodo itd., dalje najraznovistnejše železne konstrukcije kakor strešne siole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah. 4oos 6 Slov. tvrdke v Ljubljani. Brivci: Fran Z3jc brivec, Dunajska cesta štev. 12. Čevljarji: Ivan Zamljen - Čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13. Čevljarne: Josipina Herisch zaloga Čevljev Češke tovarne, Židovske ulice Št. 7. „Združeni čevljarji" trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulice štev. 14. Drožarji: Drože: Jugoslovanska droiarna Fran Golob & Jos. Polak Ljubljana. Gost ilne, restavracije: Avgušiia Zajec restavracija, Sodnrjske ulice Štev. 6. Galanterijsko blago: J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3. _ Fr. Iglic trgoviaa s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg._ A. Skulj trgovioa s papirjem, Poljanska cesta štev. 12 Knjigarne: Narodna knjigarna Zaloga papirja, Šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Ivan Vrečko krgovina s papirjem in galant. blagom, _Sv. Petra cesta štev. 31._ Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čizmar lekarna „pri Zlatem orlu", _Jurčičev trg._ Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaju, Besljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Mizarji: Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove ulice št. 8. Manufakturno blago: Janko Češnik „pri Češnlku" trgovina z mana fakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lin garje ve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra ___cesta Št. 4. Lena si & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu" (lastnik Ivan Miklavc) ___Lingarjeve ulice stey. 1._ A. & K. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, .__ JVanoovo nabrežje._ Prane Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Meetni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22 stara Souvanova hiša. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Pred Škofijo št. 1, H. nadstr. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra oeste. • Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom • Pod Trančo št 2. Modno in meš. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšck modna trgovina, Jurčičev trg E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestui trg at. 19 A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo. »Prl 7Qrcri Sv' Petra nizki ceni" ^^S1 oesta št. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj u če in šivilje. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23- Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21. Opreme za neveste: Anton Šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domaČi izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Sare srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd,, Sv. Petra oesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učil išče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22 Platno: Anton Sare platno za rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Sare prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, robce itd., Sv. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17 Pralnica, svetleli kal.: Anton Sare parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Sare svetlolikalnica ovratnikov in manšet, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Šare pranje in likanje bluz, zastor o v in finega perila, Kolodvorske ulioe št. 8. Slaščičarne: Rudolf Bischof , slaščičarna, Poljanska oesta Štev. 22. Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pokanja, Stari trg it. 21. V lili"" Stavbni ki: Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice štev. 4, II. nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska oesta št. 5 (I. nadstropje). Špecerijsko blago: Berjak & Sober špecerijska trgovina in žganje Ij ubijan a, Vodnikov trg št. 2. Josip Boltar trgovina a mešanim blagom, _Florijanske ulioe št. 17._ Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra oesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom. Zaloška ce»ta štev. 15. Fr Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št 11 (Kolizej). Ac šarabon trgovina s špecerijskim blagom, Žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1 A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta št. 1. A. Šarabon Novo urejena pražarna za kavo in mlin dišave z električnim obratom. Zaloika cesta št. 1. A. Šarabon zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška cesta št. 1. Tapetniki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Selenburgove ulioe štev. 1. Miroslav Perina tapetnik, Selenburgove ulioe št. 6. Ur ar j i in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3 Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Resijeva cesta štev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrsfnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5. F. Meršol V trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulioe štev. 16._ Zastopstva: Jakob* Bončar zastopnik ln zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice štev 6._ Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6. Železninske trgovine: Valentin Golob trgovina t* ieleznino in kuMnjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. Ključavničarji; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4. Filip Pristou slikar špeoialno le za napise in grbe, Prešernove ulice št. 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra cesta št. 33. Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoz štev. 10. Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev _ Turjaški trg Št. 1. Ana Hofbauer izdelovalka cerkvenih paramentov, "VVolfove ulioe Brata Hlavka isdelovatelj kirorgičnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe. G. F. Jurasek uglaševaleo glasovir j ev, Sv. Petra oe«jta štev. 62 al. Fran Kollmann zaloga porcelana in steklenine Mestni trg. Ludovik Krema fotograf, Sv. Petra cesta Štev. 27. Lavrenčič & Domicelj nasl. Karol Moghč žitna trgovina, Dunajska oesta Št. 32. Fr. Mally & dr. parna opekarna Resijeva oesta št. 2. Peter Matelič plakater in snažilec, Škofijske ulice štev. 14. Fr. Sax elektre tehniška obrt, Gradišče štev. 17. F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe štev. 6. Fr. Ševčik puškar in trgovec s orožjem, Židovske ulioe štev. 8. Josip Skerij spedioijsko podjetje Kongresni trg št. 16. Jos. Škerlj prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št 19 Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4. J^C J^C Častitim damam priporoča : klobuke: le najfinejšega okusa jja Škof-Vanek :: Pod Trančo. Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: ionu (zgotovljene, z r XW mmmf> *4BM? m4mtf m4ŠBM mm»P IP^fc »7^% ' e^^l e^^i Na prodaj |o 1291-2 kočija za dva, ali tudi enega konja, moderna, malo rabljena. Cena po dogovoru. Natančnejše se poizve pri Emila p). GarztrolISJu ▼ Postojni. Naznanilo. Javljam oenj. damam in gospodom, da zopet prevzemam svetlo-llkiDje kakor tudi sprejemam preprogo w pranje In likanje. Delo solidno la točno. Z odličnim spoštovanjem 1287- 2 Ivanko Orožen Sv. petra cesta št. 62*. Veliko zalogo tramofono« m plošč tudi s slovenskimi komad plošče od K naprej pri-poroča FR. P. ZAJEC, urar 347 Ljubljana, Stari trg 26. 26 Vinko Majdič valjčni mlin v Kranju (Ut*anj ako) Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 22 Zastopstva in zaloge: V LJubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostn, Tri-dentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu In Polju. Brzojavi: Valjčni mila, Kranj. pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve ▼ posodicah po 1 ko kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorec. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizknšono najboljši. prve vrste Karbolinej jKavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—24 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jffoolj jCauptmann v £jubljani. Prva bratska tovarna ollnatib barv, tirne te v, lakov • In steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! ▼ najem u sprelane dobro idoča trgovina v kakšnem prometnem kraju Ve5 pove upravniatvo „Sloven-akega Naroda". i28i— 3 Dva trezna, zanesljiva in poltena konjsko klopco ter boljšega moikeso za nadzornika spre ime takoj ▼ službo Jo s Škertf špediter v Ljubljani, 1325—2 Prodajalko lite slnibo v manufakturni ali mešani trgovini na deželi. Ponudbe pod „sluiba" na uprav. „Slov. Naroda11. 1318-2 Proti dobri pU61 se sprejme izurjena šivilja samostojna prva mod v modnoa* atelijo M. Saro, Knafiove nlioo StOV 2. 1328—2 Er*t ii-jr mit dicscr Packuot »S Eaa dama pripoveduje drugi, da Je ženski mesečni paa „Heureka" z vlogo Japan" brez dvoma najboljši sedanjosti. Dobiva se po vseh drogeri-jah. lekarnah.rv trgovinah i obvezili, rokavicami, modrci itd. sicer pa iz centralne zaloge E. Lebowitsch, O pa v a. Prospekti zastonj. 997 -5 0 Cjubljani firma grata JCtavka. Kellova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Kellova voščena pasta za parket 90 vin. Kellov zlat lak za okvire 40 vin Keltov lak za slamnike v vseh barvah. Kellova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri tcskovic & jKeaen v Ijubljani najboljša prevleka za mehek pod 9 4 * Postotna: Anten Ditrich Skorja Loka: MatejŽteon. Kočevje: Fran Loy Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran D lenz Radovljica: Oton Homann, Novo mesto: I. Picek, Zagorjel Rih E Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. 1337 — , 9. fcr. Avstriji ke drfavno ieieznfo«* Izvleček iz voznega reda, Volfavon ed 1. oktobra 1908* lota. OdkoS Iz ajssllaso fadL toLi r*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, tenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, zaTrst, ckr.drž. žel., Beljak čez Po-drozjco, Celovec , Prago. 7-07 u t raj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straia-Topiice, Kočevja, o-ao »redp«ldne. Osebni vlak f imeri! Kce, Beljak, (čea P odro žčic o) Celovec, • 1I-S8 eredpeidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jsienicc, Trbiž, Beljak jui. žel., Gorico dri. žel.. Trs drž. fteL Beljak, {čez Pod ožčico) Ceiovec !-o6 p stidne. Osebci vlal v imeri. Grosuplje, Rudoilcvo, Straža-Toplice, Kočevja. «•46 »opeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. 3orlca drž. žel, Trst drf. žel, Beljak, (čez P«d,o2iico) l^iovt^ Fiigz r»iO zveOer. Osebni vlak v smeri i v»»- supijs, j&idclfcvo, Straža-Toplice, Kočevje. 7«S5 zveAer% Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, 30*40 p* rs sol Osebni vlak v smeri: j«-*3Bice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica drž. 4sL, Trst drž, *eL, Beljak juž. žel, (čea »*aoroićico>. gttoi ts L|uai|aA« Ari. kolodvor t 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, zr-oe pepeldne. Osebni vlak v Kamnik 7-fO zvečer. Osebni vlak v Kamnik (O-OO jpenedl. Osebni vlak v Kamnik. (San*-•9 nedeljak in prasnikih do 31. oktobra.) r Uakllaao jvž. Zoi.i O-oo zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka E*J žel, Trbiža, Jesenic, Gorico, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak la Kočevja, 3trx&* Toplic, Rudolfovega, Groauplja. n-22 itredp«idne. Osebni vlak la Prag* Celovca, Beljaka juž. žel, čea Podrožđc; in Trbiž, Gorico dri. žel* Jesenic, Tržič* 2 32 »opoldne. Osebni vlak la Koče**; Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje, 4-18 pepeldno. Osebni vlak is Bsi■>*: juž. žel, Trbiža. Celovca, Beljaka (čar Podrožčico) Gorice drž. ielM Trsu đii žel Jesenic, Tržiča. 6* 80 zvečer. Oseb. vlak iz P'aga, Colom Beljaka (čez Podrožčico) /esenic. 8 37 zveOer. Osebni vlak la Kočevja, Strši? Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 8*5 zveOer. Osebni vlak la Beljaka jui žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pc£ rožčico) Trsta drž. tel. Gorice dri. asi pšenic, Tržiča. n-50 »enool. Osebni riak la Trbiža, Cz lovca, Beljaka (čea Podrožčico) trv. drž. žel Goric« drž. žel.. Jesenic Prihod i Liakl|aa$ trL iste«**?; 0-40 zjutraj. Osebni vlak lm Kamnika, i O-so * ?j»*!<&. Osebni vlak is, 6 io ir^ar Osebni vlak la Kamnlkju O-OO ponori. Osebni vlaft Is Kamnika. (S*Ml ob nedeljah bi praznikik do 31. oktobra.) (Odkodl In prihodi so osnačail v ar»£a*s evTopojskexx časa.) G. ki. s*«atBiism it tavali žalezais Ueletrsouino z železom n Merkur 1358 Peter Majdlč v Celju se priporoča cenjenim odjemalcem. Ljudevit Borovnik PUŠIL »rovljaai (F orla on) »aiiessi. se priporoča v Izdelovanje posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pro-delnje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — llustro-662 vanl oonlkl zastonj. 14 V Ameriko in Kanado pripravna, cenena in zanesljiva prevaža Gunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Pannonla, 13. aprila 1909. Carpathla, 20« aprila 1909. Slsvonia, 4. mala 1908. Iz Liverpoola: is-h Lnsltania (največji in najlepši parnik sveta) doo 17. aprila! 8 la 29- sas-|a 1909. Manrotaiila dao 24. aprila in 15. maja 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlasok f LJUBLJANI, Slomškim ulic« štev. 25, poleg torkv« Srea Jezasor*»m tvensSca nsan tfa»xHULaa«& zttotopje« Originalni motorji ,Otto' v zvezi U7l8 25 z napravo za sesalni plin si kurjenje s rjavim premogom, ra-žiBSkim ali plinovim kokaom, kanmn- Tnoslavni E&radi preproste io soluice b^stave. aitom ali ogljem, sa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka ob£°;^ f) S Fakin kot zastopnica za Kranjsko 0rlfl|nalB, mm ^ n Bvetilni pliD| [airifana, Poljanska cesta št. 67. telet. 73. bencin, beneol, petroUn, karbonol. H ■ j PRESELITEV OBRTI Vsem svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo z*«***: o ol>rt s Tržaške ceste štev. 2 preselil v I gradišče 10, ozir. Simon (jregorčičeve ulice 2, na vogalu. Priporočam se za vsa v svojo stroko spadajoča dela in prosim županja tudi na svojem novem mestu. 1167 h i__i Z vsem spoštovanjem Franc Griš-r. klepar. Zaradi popolne opustitve trgovine se prodaja vse blago pod tvorniško ceno. Glace in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode in otroke; kravate, srajce za gospode, nogavice itd. Galanterijsko blago. — Kimrgične potrebščine: trebudne obveze, kilni pasovi, ravnodrialcl itd. IVI. Schubert, prej Silina S Kasch Židovske ulice štev. 5. 901 11 Ustanovljeno leta 1842. m Tovarna oljnatih barv, laka I in lirneža | Brata Ljubljana črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. Prodftja »ica: * Delavnica: Miklošičeve ulice št. 6. # Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union". =X' A Ustanovljeno leta 1842. Z najvišjim poverijotn Ni. Veličanstva cesarja dovoljena državnega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev avstrijskih je opremljena s posebno številnimi dobitki. Skupaj je dobitkov nič manj nego 11.189 v skupni vrednosti 53.888 kron, vmes ps 11 glavnih dobitkov in se 1. glavni dobitek v vrednosti 3dT~ 20,000 kron ^Oal na željo dobi tel j a po odtegnitvi običajnega državnega davka in 5e nadaljni odtegnitvi samo 5 % , izplačajo tudi v gotovini Ta bogato opremljena loterija ima vlečenje 18 avgusta 1909. Srečke se dobivajo v m o d ni trgovini A. Gerngross na Do- naja, dalje pri vseh pismonoSih monarhije ali pa naravnost od loterijske pisarne na Dunaju, XIX., j}illrothstrasse štev. 47. srečka stane samo ± 3sxoxa.o. Blaž Jesenko Ljub Huna. Stari trg: H- £ [priporoča aaa—a— *»* klobuke cilindre, čepice im. najnovejše faeone po na]nii|i ceni. solotto iii fležuiie domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR &jfnal»l1saaaaa Pred ikottjo IS, Stari trg 4, Frsicrnovs alloe 4. f. TL JCaiser paittor v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih putt, samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) kakor tudi metalni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, biciklov točno in solidno. lastnega pridelka, is reblanega grozdja po novem sistemu, zanesljivo čisto napravljenega, imam Oddati. — Gospodje, ki hodite sami vino v Vipavo kupovat, oglasite se radi poskušnje v moji hiši v/ Vipavi 4t 44, tik graščine, drugi pa zahtevajte pismeno vzorce. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) se ne oddaja. — Cene po dogovoru. 906 -9 Franc Dolenc posestnik, Unbllona, Stari trt ftev. 1. w Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska, goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov viur rejskih zadrug! se dobe po ugodnih cenah pri Zvezi slovenskih zadrug v tjubljani. izboljša juhe.omake. zelenjavo i.r.d. -buljon rekoča.takoj pitna. IVedo 2 čajne tfttice na eno shodeHco vroč« vode. Pozor kolesarji! Edino zastopstuo za Rnuiisko s za prava seo-v* z Puchova bolesa PQCh-,Sp6Cial' K 150 I Ker prodajam brez potnikov, k vsled tega blago veliko oeneje. flCurierva»aiailzawazsaaBa>a1ma) npr« v o. Vst eojasa&z laj« aaamraia! aaatap V Mafcllaai, ftgsr pisarne io v tastnej bantnej hiii v '*-.':•*.•*•"»• ^akatkisa alti Zavaraje poslopja in premičnino proti požarnim škodam po najnižjih eenah Škode eeninja takoj in nalknlantneja. Uživa najboljši sloves, koder postaja Dovoljuje iz tietea* dobička izdatno podpore v narodne in občnokoristn« namen«. A. Lukfč pred škofijo 19 najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke Predstave ob delavnikih: . ob 4., 5., 6., 7. in 8. ari Ob nedeljah in praznikih: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto in sredo nov program Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Pathe ur« Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Ceoe prostorom: L proator 00 vin , II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsak četrtek In soboto od S. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. prostor 20 vin. II. prostor 10 vin. l3U JV(odna trgovina ja dame modna trgovina $a gospode : modni salon ^a damske klobuke se nahaja se *s 0Uagdič, £jabljana Se nahaja sedaj v hotelu pri „}Y(aliču", nasproti glavne pošte j Lepa priliko za pette! Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event. odda v najem nova hiša s opeko krita, lepim* stanovanjem, moderno urejeno pekarijo. vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence. Nastop takoj. 12 7—6 Podrobnosti pri lastnika J Pretnarja, trgovoa na Bleda. O o jnj o ^sasaSSSen^ — ^n^a^a^ana^ ...^^nnanaaaa^ ,., ^^as^nana^r^^^_. Drosotln Puc : tapetniški In preprogarski: = mojster = v tvrdki Puc de Rom p Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078 nizkih cenah 4 Ljubljana Morije Terezije cesto 11. 25 spomlad in poletje priporoča tvrdka Gričar & ]Vlejač Prešernove nlice 9 £jublJ3I13 Prešernove ulice 9 svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in dečke : ter mične novosti : V konfekciji za dame :; in deklice. :: :: Ceniki zastonj in franko. Suetounoznoni automobil! 13 o izzimlti cenah. Stalna zaloga najštanovitnejših pnevmatik, Ganlsis in Dnnlop obročev. te rabljeni, dobro ohranjeni avtomobili od K 2000 - naprej. "VI - BeT* Garaža bi delavnica, postaja za olje m bencin. IM i kod6ITI SU VVctZlC&j Zaloga avtomobilov in pnevmatik za Južna in alpske dežele. Gradec, Jfaiserf eldgasae štev. 13. 1833 98 M sv. ama m Metoda 11 »lUVKiiU • triovfMti etHoole Ion Kebrovo I. In Metoda. ti ipn Lenosl & Gerkmon, Ljubljano Solidne cena in točna postrežba priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. Solidne cene in točna postrežba 97 14 Thierrvjev balzam Pristen ssme s sune kot varstveno znamko. Zanesljivega učinka proti želodčnim krčem, na-- - Penjanju, zaalezenju, gorečici, kailju, bolečinam v prsih, hripavo-ti, trganju po udih itd Na zunaj: Cisti rane, blaži bolečine. - 12/S aH 6/ ati 1 rodbinska Bteklen ca K 6* . — Th rrryj«**«» renti folij m u o mazilo. Zaupljivo ucnkojoče domače zdravilo cb vseh vrst oteklioah, gnoieoju, r.nah, poškodbah, vnetju i d. ? pufiicr K H«*' - Dobiva se v lokami pri angelu varku A. Thisrrv v Pregradi S« Bogaskl Slatini. — S* Mrli«*. Vsak, kdor kik drug popafen balzam brez mi je varstvene aaamfce, nune, aH kake surogate narodi in prodaja, se podaja v nevarnost, da se mu fabifika'i tonfiscirajo in po paragrafih 3 in 25 kaz zak. ohsodi v zaporno in denarna kazen enega leta in 40(jO K. — Zaloga v skoro vseh lekarnkah Na debelo pri drogistih 78J—7 1)3 J. KORENCAN £jnbljana, Stari trg it. 5. Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. I : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške ** " obleke itd. •• ¥¥I»S% »»Vt 1157 6 Za pomladansko in letno sezono velikanska zaloga iia narejenih oblek h nođemes« bloso za naročila pa meri Priznano fina postrežba. Stalne, najnižje cene. Se »raki Irg itev. 3. S»sr»iri trg it«y. 3. I Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko. i Fotograf stil umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. = Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množim. Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, dečke in novorojenčke Krištof ič-Bučar v I^jiibl jttii i, ^t>»ri trg- »t. 28 priporoča 3927—24 krame T , T^nT" Z • utu svili, volni in dragom modnom blaga . najnovejša modna krila, kostume, deine plašče, otročje oblekice, krstno ■-lasnlke, vse vratno perilo in druga eblaeUa Najfinejše :e, klobučke, plascke, pariške aaeMroe, aofcaisso, *X rokavice, Jopice in druge pletenine. - rine savratnice X naraaanice, ovratnike, srajce in drugo perue aa ffospods. v Zunanja naročila'aa izvršujejo takoj In točno. fjr Cene radi male režije brez konkurence. ^ 5» JContoriatlnja zmožna slovenske in nemške stenograf je in strojepisja, teli prlasorno sluibe. Ponudbe pod »Pridnost1 na uprav. „Slov. Naroda**. 1241 2 Hoprove za duisanje oodo za visokolcžcča mesta, kme- tiška sclišča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino, ognjegasne naprave itd gradi največja slovanska firma monarhije ^ Anton Runz c. in kr dvomi dobavitelj Hranice, Morava. Prospekti gratis in franko 8 Atelije Jiktor fotosrnftčnl umetni zcuod Jeethovenove ulice štev. 7. 697 Podjetje betonskih stavb " | Bratje Serauolli & Pontello Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškove nlice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška'dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih m uši je v, kont za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjake Uvedena. Cena najnlifa. Jamstvo. —————— Zastopnik svodov patent „Thrul". naznanja al. p. n. občinstvu, da sej 856—14 nahaja njegova vrtnarija na Karlovski cesti it 2, cvetlični salon pa pod Trančo. n ii Izdelovufa Šopkov, vencev Lil, Okusno dolo ln zmerne cene. : Zunanja naročila točno, s 352 14 .9 A 1 a g .Co w » ii Cešk (ns nemike) t©m.rxi granat prodaja v korist družbi sv. Cirila in jtletoda v Ijobljam* Slnonn zaloga za Kranjsko v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28, kler imo ustanovili tnal Češko budjeviško pivnico kakor la prad f»S leti jako renomiraao v Zagrtbv. Svoji k svojim! Velika zaloga juvelov, zlatnine« srcbrninc in raz- 351 ličnih nr 14 Lastna delavnica za popravila In nora dola. Blago prve vrste. Min postna«, ene mJUik. £ud. Ccrne JBvtlir, trgom z urami ter zapriseatl sodiijsM cenilec. WoIfow ulice 3. 09 ■ Svoji k svojim I Slaščičarna« kavarna in pekarna JAKOB ZALAZIM Za velikonočne :■: s:-: praznike priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih p 1 r h O v, vsak dan svežega peciva, finih inozemskih vin in likerjev. Sveže blago Z 1311—1 Po naroČila dobavljam potice medene, rosic o ve, orehove, mandeljnov* Itd* f Šarklji, pince f ■ in titole. ■ psr*»*] m o < o B a? ■W 9 et «e P> pr P realka: m Mestam trn itw. 6. V kavarni se dobi kola in črna kava, tali lini likerji itd. itd. Filijalka: Sv. Petro cesto itBf. 26. Svoji k svojim! IsuajaUlj in etUreveral urednik M a s t e F asiesls zalet 67