rttmuH piač&ua r goioT.m.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SORO!	0.	Cena	posamezni	številki	Din	1'50.
.  m—.	I.n.	I«.,.	III... —.———II ■■■■■■   ——■iiiiunn lil ■ II nmmmm i i .
TRGOVSKI I.IST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za \2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.	Telefon	St.	2552.	Ljubljana,	v	četrtek,	dne	5.	decembra	1929.	Telefon	St.	2552.	ŠTEV.	142.
Minister za gradbe o novem vodnem zakonu.
Minister za gradbe g. Savkovič je dal beograjskim časopisom o novem vodnem zakonu nastopno izjavo:
>V naši ujedinjeni kraljevini se upravlja vodno pravo po sedmih različnih zakonih pokrajinskega značaja. Vsi ti zakoni so se uveljavili pred 40 in več leti v časih, ko so glede izkoriščanja vodnih sil mislili samo na male in neznatne naprave: na žage, mline itd. Takrat se niti izdaleka ni mislilo na izkoriščanje vodnih sil v obsegu in na način, kakor se danes izkoriščajo. Spričo tega so vsi ti zakoni nepopolni in glede mnogih določil tudi zastarani.
Orna gora, Bosna in Hercegovina niso imele, pa še danes nimajo nika-koga vodnega zakona. Dovoljenja so se izdajala in odločalo se je v vseh vprašanjih vodne sile v Črnigori na temelju občega premoženjskega zakona, v Bosni in Hercegovini pa na temelju obrtnega reda in naredb bivše deželne vlade za Bosno in Hercegovino o gradbi stavb na vodah.
Ker je pa izkoriščanje vodnih sil in njihova poraba jako važen faktor v našem narodnem gospodarstvu, so imele državne oblasti do sedaj navzlic mnogim omejitvam veliko odgovornost, ko so izdajale dovoljenja za izkoriščanje vode in vodnih sil. Pa tudi sicer je bilo poslovanje državnih oblasti radi različnih, nepopolnih in sedanjim prilikam neodgovarjajočih zakonov o vodnih silah tudi v teh pokrajinah, v katerih je največ vodnih sil, jako težavno in komplicirano, posebno pri centralnih državnih oblastih. Vsled različnosti in nepopolnosti veljavnih zakonov o vodnem pravu trpelo je največ naše poljedelstvo in naše podeželsko prebivalstvo.
Za izenačenje državne uprave je potrebno, da se tudi različna vodo-pravna zakonodaja izenači in zato jsem za sedaj izdelal samo zakon o izkoriščanju vodnih sil, ki naj se uveljavi za celo kraljevino, dočim splošni del vodnega zakona še izdelujem tako, da bodeta oba dela tvorila celoto, ker bi izdelovanje celega zakona zavleklo uveljavljenje najaktualnejših določil.
Naša država je bogata na vodnih silah. Po približni oceni znaša celotna količina hidravlične energije v naši kraljevini preko treh in pol milijona konjskih sil brutto pri manjši vodi. Od vsega tega bogastva je imelo prebivalstvo do sedaj jako malo koristi, ker se velik del velikih vodnih sil sploh ne izkorišča, manjše sile pa na najprimitivnejši in najneracionalnejši način. Po do sedaj Obranih podatkih je v celi naši državi v celoti 880 naprav s turbinami v jakosti okoli 60 konjskih sil, od katerih je racionalno izrabljenih samo 216.480 konjskih sil, dočim je primitivnih naprav v jakosti izpod 50 konjskih sil preko 300.000, vendar pa se od teh izrablja samo 30—40%. Mnogobrojne primitivne naprave koristijo v večini slučajev samo svojim lastnikom, pomenjajo pa ogromno škodo celokupnim narodnogospodarskih interesom.
Izkoriščanju vodnih sil, tega bogastva našega naroda, se do sedaj ni posvečala ona pozornost, katero z ozirom na njihovo korist za narodno gospodarstvo zaslužijo. Dočim je v mnogih drugih državah vprašanje vodnega gospodarstva, to je vprašanje racionalne porabe vode in vodnih sil, poverjeno v prvi vrsti brigi strokovnih tehnikov in gospodarjev, je bilo to
vprašanje pri nas do sedaj prepuščeno brigi edino krajevnih upravnih oblastev, katere so izdajanje dovoljenj za izrabljanje vodnih sil smatrale za popolnoma upravno vprašanje, ki gre samo za tem, da se za dovoljenje pobere taksa in s tem fiktivno zviša državne dohodke.
To je vzrok, zakaj se vodne sile pri nas neracijonalno izrabljajo in zakaj so se naprave za izkoriščanje vodnih sil gradile tako, kakor je posameznik hotel. Vrhu tega te naprave praviloma kvarijo vodne toke, povzročajo poplavljanje obrežnih zemljišč in s tem več škode nego koristi.
Da so pa mnoge vodne sile, posebno velike, ostale neizkoriščene, je vzrok tudi pomanjkanje kapitala za izgraditev velikih naprav in pomanjkanje industrijskih podjetij, kot porabnika večjih količin energije.
Danes je znano dejstvo, da je gospodarska moč vsakega naroda v toliko večja, kolikor se ljudska moč bolj pomnožuje z mehanično energijo, ako je ta energija po ceni.
Fakt je, da je vodna sila najcenejša mehanična energija. Neobhodno je potrebno, da se čimpreje ustvarijo pogoji, ki naj olajšajo zgraditev naprav za racionalno izrabljanje te energije.
Zakon o izkoriščanju vodnih sil je prepojen z željo, da v bodoče zasigura racionalno izkoriščanje vodnih sil v korist splošnega narodnega blagostanja. Pri tem važnem in narodnem poslu bo država z raznimi olajšavami pospeševala vsako privatno inicijativo, ki bi nudila korist ne samo sedanjim, temveč tudi bodočim generacijam.
Naravno je, da je izkoriščanje vodne sile v prvi vrsti pravica države, potem pa okolice, skozi kojo teče. Privatna inicijativa bo prišla v poštev šele za samoupravnimi edinicami, kulturnimi in dobrodelnimi društvi.
Dovoljenja za izkoriščanje se bodo izdajala za omejeno dobo, ki bo potrebna za amortizacijo investicij in za skromni zaslužek za trud in delo. Po izteku koncesijske dobe bo naprave prevzela ali država ali pa bodo še nadalje v eksploataciji posameznikov pod pogojem, da našemu podeželskemu prebivalstvu nudijo ceneno motorno silo za poljedelske stroje, za razsvetljavo itd.
V	obče je tendenca tega zakona, da v povzdigi našega gospodarskega življenja na višjo kulturno stopnjo preobrazi naše vasi, katere v vsakem pogledu to zaslužijo, kar se jim na srečo države tudi z najvišjega mesta ob vsaki priliki priznava.
POSPEŠEVANJE JUGOSLOVANSKE TRGOVINE Z ŽIVINO.
1/. Budimpešte se je vrnila jugoslovanska strokovna komisija, k' se je dogovorila s pristojnimi ogrskimi mesti
o	izvedbenem sporazumu k novi veterinami pogodibi med Jugoslavijo in Ogrsko. Gre za promet z živino in živalskimi produkti med obema državama. Medsebojni uvoz živine in živalskih produktov se pod določenimi pogoji pripusti brez posebnega dovoljenja, prav lako prevoz skoz obe državi, v kolikor so izpolnjeni veterinarnopoli-cijski predpisi in predpisi tretje tranzitne ozir. namenilne države. Ogrsko zanima najbolj prevozna trgovina v Italijo, Jugoslavijo pa prevozna frgovina v Avshijo in v češkoslovaško. — Naša iz Budimpešte se vrnivša strokovna komisija je bila poslana na Ogrsko od živi-nozdravniškega oddelka pri poljedelskem ministrsfvu.
Zboljšanje naše trgovinske bilance.
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem uvozu, iz katerih je razvidno, da se je naš uvoz v oktobru t. 1. napram septembru t. 1. dvignil, ostal pa je manjši nego lani v istem mesecu. V oktobru smo uvozili: 153.557 ton v vrednosti 748-1 milijona Din.
Izvozili pa smo v oktobru za 991-3 milijona Din in je bila torej naša trgovinska bilanca v tem mesecu aktivna za 234-2 milijona Din, dočim je bila lani v oktobru pasivna za 99-6 milijona Din.
V	tekočem letu se je naša trgovinska bilanca gibala naslednje (v milijonih Din):
	izvoz	uvoz		
I. polletje	2.9891	3.678-7	—	689-6
julij	621-3	655-5	—	34‘2
avgust	1.006-2	6354	+	370-8
september	7211	656-6	+	64-5
oktober	991-3	7481	+	243-2
ja n.-okt. 1929	6.329 0	6.374-3		45-3
jan.-okt. 1928	5.2330	6.5236	—	1.290-6
jan.-okt. 1927	5.2491	5.961-2	—	7121
Do konca oktobra je pasivnost naše trgovinske bilance znašala le še 45*3 milijona Din, dočim je bila naša trgovinska bilanca prvih 10 mesecev preteklega leta pasivna za 1290 milijonov Din, v istem razdobju 1927 pa za 712 milijonov.
Program donavskega žitnega kartela.
Jugoslovanski delegati so se vrnili iz Budimpešte in pravijo, da ni bilo tam nič končnoveljavnega sklenjenega, ker se Rumuni posvetovanj niso udeležili. O programu morebitnega poznejšega kartela beremo sledeče:
Budimpeška pogajanja se bodo nadaljevala v Beogradu, nato v Novem Sadu in pozneje — če bodo tudi Ru-muni izrekli svojo pripravljenost za tvorbo kartela — v Budimpešti. Najaktualnejšo vprašanje kartela bi bila prodaja koruze in šele potem žitni dogovori. Glede žita so si na jasnem, da se bo treba boriti s prav posebno velikimi težkočami, ker pridejo v poštev najrazličnejše kvalitete in se standardiziranje ne more dosti hitro izvesti.
V	splošnih potezah določeni delovni program predvideva v vsaki udeleženi državi ustanovitev centralnega urada; nad temi tremi uradi bi bila delegacija, v katero bi omenjene tri države odpošiljale svoje zastopnike. Sporazumeli so se glede točke, da kartelno stremljenje nikakor ne izključuje proste trgovine; obratno, stremljenje po skupni prodaji se opira bas na žitne eksporterje teh treh držav. Zelo vazno bi bilo sestavljanje statistike o tem, koliko žita, koruze itd. se v teh državah pridela in kako velika je domača potreba, iz česar bi bil razviden izvozni previšek. Dalje bi bilo treba ugotoviti, kako velika je potreba onih dežel, ki žito itd. impor-tirajo. Glavni namen bi bil seveda določitev takih cen, ki bi preprečile prenizko prodajo. Kljub velikim težko-čam in kljub začasnemu protivljenju Rumunije vlada splošno prepričanje, da se bo končno le dosegel sporazum v tem za žitno preskrbo Srednje in Zapadne Evrope tako važnem vprašanju.
tf «	*
Konvencije o carinskem premirju.
Ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo gospodarskim zbornicam in drugim v poštev prihajajočim ustanovam načrt konvencije o carinskem premirju. O tej konvenciji se bo razpravljalo na mednarodni konferenci, ki bo v prvi polovici leta 1930. Važnost in nujnost te konvencije jo v tem, da se naj posamezne države obvežejo za dobo dveh do treh let, da ne bodo povišale svojih izvoznih in uvoznih carin im da sploh ne bodo obremenile uvoza iz inozemstva z večjimi dajatvami, kakor so obremenjeni enaki predmeti domače proizvodnje.
Do konca t. m. bo ministrstvo zunanjih zadev imenovalo delegacijo, kateri bo poverjena obramba naših interesov na mednarodni konferenci za carinsko zaščito.
Nekaj besed o novi pridob-nini*
»Letošnja odmera nove pridobnine je trgovce in obrtnike v nekaterih krajih več ali manj razburila, ker so predpisi davkov znatno višji nego so bili prejšnje leto. Posebno pri gospodarsko šibkejših slojih, ki so bili prejšnje leto oproščeni plačevanja dohodnine po bivšem avstrijskem zakonu, so razlike jako občutne.
Kakor vsaka nova stvar tako je tudi prva priredba vodila do gotovih ostrin. Pri naglici, s katero se je hitelo, da se priredbo čimpreje dovrši, je bilo neizogibno, da so se pokazale ne glede na določila zakona večkrat tudi trdote, kakoršnih bodo v prihodnjih letih, ko se poslovanje ugladi, brez dvoma izostale.
Posebno trdo občutijo davkoplačevalci v raznih občinah in okrajih neenakomernost, ki se je pokazala pri nalaganju novih bremen. V času prirejanja pridobnine je bila pozornost davkoplačevalcev osredotočena na poslovanje davčnih odborov. Tako so v večini okrajev še pred vročitvijo plačilnih nalogov prodrle v javnost razne vesti, ki so kazale, da obremenitev ni niti po občinah enega okraja, še manj pa po okrajih enakomerna. Nova pri-dobnina sicer ni več reparticijski davek, ki bi se porazdeljeval na posamezne davkoplačevalce po zunanjih znakih obratovanja, temveč se odmerja po individualnih dohodkih vsakega posameznika, vendar je že v človeški naravi, da navzlic temu primerja svojo obremenitev, odnosno oceno dohodkov z oceno svojega soseda, znanca, prijatelja, čigar razmere dobro pozna, kakor svoje, in iz te primerjave sklepa, ali in v koliko je njegova ocena previsoka in pretrda. Je pač naravno, da vsakdo primerja svoje razmere z razmerami svojega soseda in potem tudi oceno dohodkov. Ako pri tej primerjavi vidi, da njegov konkurent, ki posluje pod istimi pogoji, napravi morebiti več prometa, in tudi več zasluži, pa je njegov dohodek nižje ocenjen, ni čudno, da se razburja. So to popolne in več ali manj neizogibne posledice novega zakona, ki je po svoji davčni meri trd in' oster. Upanje pa j<!), da bode zlo, ki tiči v neenakopravnosti, od leta do leta
* Iz uradniških krogov na deželi, ki so sodelovali <pri priredbi pridobnine smo dobili o priredbi pridobnine članek, katerega v orijentacijo davkoplačevalcev v nastopnem dobesedno priobčujemo, da se čujejo obe plati.
manjše in da bo pretežen del neena- . komernosli mogoče odpraviti že pri I prihodnji priredbi, ker je gotovo, da bo naša vrhovna finančna uprava, ki po svojem predstavniku kaže veliko umevanja /a potrebe gospodarskih krogov, v prihodnjem letu našla sredstva in pota, da prepreči neenakomernosti, ki so letos glavni povod za več ali manj upravičene pritožbe.
V	svoji iaziburjenosti iščejo davkoplačevalci razne krivce. Najbližji so jim poleg uradnikov, ki so sodelovali pri priredbi, davčni odbori, ki letos nosijo pretežen del odija za predpisane davke. Pritožujejo se proti njim, da niso pravilno postopali, da so marsikaj opustili, kar bi bili v interesu davkoplačevalcev dolžni storiti itd. Vse te rekriminacije so sedaj odveč in tudi zaenkrat pomagati ne morejo. Cim ima davkoplačevalec plačilni nalog, je vsaka izprememba v prvi instanci nemogoča. Znižanje predpisanega davka se da edino doseči potom pritožbe na reklamacijski odbor, ki bo posloval posebe za bivšo mariborsko in posebe za 'bivšo ljubljansko oblast. Široko področje, kakoršno ima reklamacijski odbor, nudi garancijo, da se bodo marsikatere, vsaj najbolj eklatantne neenakomernosti odpravile v reklamacijskem potopanju.
To sem smatral za potrebno, da povem raznim davkoplačevalcem, ki iščejo od pomoči za znižanje predpisanih davkov na vseh krajih, tudi takih, ki mu pri najboljši volji ne morejo pomagati; pri tem pa ne polagajo zadosti važnosti na pritožbo, potom koje edino morejo doseči, 'da se jim breme, če in v kolikor je res pretrdo, olajša.
Finančni položaj Francije.
Prof. Nogara iz Pariza piše:
V	Franciji sami večkrat nimajo pravega pojma o položaju proračuna. Časopisje priobčuje številke, po katerih bi bilo računiti na velike prebitke; in na podlagi površnih informacij se vodi strasten boj za znižanje davkov. Ta propaganda sloni na vrsti napačnih domnev, ki jih hočemo popraviti.
Brez dvoma obstojijo računski prebitki in gotovo razpolaga francoski zakladni urad z bogatimi sredstvi, kar je razvidno že iz višine državnih de-polov pri Francoski banki in v inozemstvu. Treba je pa pomen obeh teh dejstev natančneje določiti. Račun za leto 1929 izkazuje sedaj v primeri z budžetarnimi dohodki previšek 5 milijard frankov in smemo reči, da bo ta previšek do konca leta narasel na 6 do 7 milijard. Ker so pa tudi izdatki prekoračili proračun in se je v juliju •sklenilo že znižanje davkov, znaša previšek dohodkov sedaj komaj poldrugo milijardo in se ta previšek do konca leta najbrž ne bo nič spremenil. To smo morali povedati, da odstranimo napačno mnenje glede višine sedanjih računskih previškov.
Ker se po metodah državnega računovodstva letni previški ne prenesejo na nov račun, temveč se anulirajo, se proračun za 1. 1930 ne more direktno spremeniti. Seveda so pa vplačane vsote vseeno prišle v državno blagajno, in francoski zakladni urad se nahaja sedaj vsled računskih previškov v ugodnem položaju. Merodajna za to, in sicer v prvi vrsti, je pa tudi okolnost, da za amortizacijo razpoložljive vsote še niso bile uporabljene za svoj pravi namen. Poleg vsot, ki so doišle francoski državi za kritje njenih budžetarnih izdatkov, so bili vplačani od leta 1926 naprej tudi zneski za avtonomno amortizacijsko blagajno. A precejšen del tega denarja so pripravili za eventualno odplačilo dolga v znesku 10 milijard frankov Ameriki, koji dolg je dotekel
v	zadnjem avgustu. Potem ko so ta dolg vključili v skupne dolžne obveznosti Francije napram U. S. A., se morejo zneski porabiti za kak drug namen. Ne sme se pa kar enostavno domnevati, da so sredstva, ki so sedaj francoskemu zakladnemu uradu na razpolago, zaključek računskih previškov.
Proračun za leto 1930 sicer ni direktno pod vplivom izgleda na previ-
Banske uprave.
iii.
Poseben položaj je v reformah z d;ne 3. oktobra in 7. novembra t. 1. namenjen mestnemu trikotu Beograd —Zemun—Pančevo. To je dalo povod, da se je pričela v našd javnosti na veliko diskusija o novem »velemestu*;, ki bo kaikor Leviatan pogoltnilo mesta Beograd, Zemun in Pančevo. Poglejmo, kaj je na stvari!
Po § 4 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja sestavlja uprava mesta Beograda, Zemuina in Pančeva posebno upravno celoto, je poti neposrednjo upravno in nadzorstveno oblastjo za notranje posle ter ima naziv: uprava mesta Beograda/ Zakon o baroskii upravi predpisuje še, da se pri upravi mesta Beograda ustanavlja tehnični oddelek, ki prevzame posle dosedanje gradbene sekcije za mesto Beograd (§ 50), da bo posle, za koje je sicer pristojen prosvetni ali trgovinski oddelek banske uprave, na teritoriju uprave mesta Beograda vršilo ministrstvo za prosveto, odnosno ministrstvo za trgovino in industrijo (§ 56) in da se minister za notranje posle pooblašča, da predpiše z uredbo ustroj in področje uprave mesta Beograda (§ 57).
Nastaja prvo vprašanje, ali se je hotelo združiti, komasirati mesta Beograd, Zemun in Pančevo v eno upravno edinko, v velik Beograd in jo kakor enklavo na teritoriju dunavske banoviine izločiti iz tega teritorija in jo izvzeti iz področja banske oblasti Dunavske 'banovine.
Ali se samo pristojnost sedanje
šek sedanjega račun«, a pri njegovi sestavi so vsekakor upoštevali večje dosežene dohodke. Ker je bil pa proračun zelo zgodaj vložen in so se dosegli v zadnjih mesecih nadaljni večji dohodki, je mislila parlamentarna finančna komisija, da sme dohodke ceniti za dve milijardi više kot vlada.
A tudi vsota izdatkov se je morala više določiti. Večji dohodki so v veliki meri posledica zvišanih cen, in je zato potreben tudi primeren popravek na strani izdatkov. Tak popravek je v Franciji tem potrebnejši, ker se je moglo ravnovesje v proračunu doseči doslej samo na ta način, da so odložili že davno obljubljeno zvišanje več vrst plač. Finančni minister je bil zato mnenja, da se nahaja njegov proračun ravno v ravnovesju, potem ko je bil na podlagi julijskih sklepov dovolil davčno razbremenitev v znesku 1 milijarde frankov. Finančna komisija je pa računila dohodke za dve milijardi više in je dovolila davčno znižanje za še eno milijardo. Budže-tarni previšek bi znašal torej sedaj samo eno milijardo, a bosta zbornici gotovo sklenili nove velike izdatke. Doslej so se dovolile davčne razbremenitve v znesku dveh miiljard fran- , kov v breme proračuna in v znesku nadaljnih 800 milijonov frankov v breme prejemnih virov amortizacijske blagajne.
Ta dejstva moramo upoštevati, če hočemo sedanji finančni položaj francoske države pravilno oceniti.
KONJUNKTURNI POLOŽAJ V NEMČIJI.
Poročilo nemškega Zavoda za ko-njunkturno raziskovanje ugotavlja v gospodarskem položaju Nemčije sredi novembra znake konjunkturnega nazadovanja, ki niso več daleč od znakov depresije. Brezposelnost narašča bolj kot sicer ob tem času, naročila padajo, zalaganje s surovinami tudi, in prav tako produkcija in prodaja blaga, ki je za kunjunkturo občutljivo. Tendenca cen je obrnjena nadalje navzdol. Kreditni trgi pa niso več tako napeti kot so tbili doslej in je kredit laže dobiti. Seveda pa še niso premagane napetosti, ki silijo h konjunktumemu nazadovanju, in ni še gotovo, če bo pričakovana razbremenitev kreditnih trgov zadostovala za ustavitev konjunkturnega nazadovanja že v bližnjih mesecih. S konjunkturnim nazadovanjem omogočena oprostitev kapitalij iz produkcijskega procesa bi mogla pospeševati efektni trg. Od začetka novembra dalje se javljajo prvi
uprave mesta Beograda kot čisto po- | Meljske ustanove razširi tudi na teritorij mest Zemuna in Pančeva? Izgleda — kakor to smatra tudi naša javnost — da se hoče več: namreč da se teritorij teh treh mest popolnoma iizločii iz pristojnosti banske uprave Dunavske banovine. Za to govori poleg teksta citiranega paragrafa 4 ustanovitev tehmiionega oddelka pri upra-
vi	mesta Beograda s prenosom poslov gradbene sekcije nanj, kakor tudi pridržek poslov ministrstva za prosvete ter trgovine in industrije na teritoriju uprave mesta Beograda za pristojnost centralne uprave, dasi-ravmo so drugod posli preneseni na banske uprave. Kako pa je na tem teritoriju z ostalimi posli, ki so drugod preneseni na banske uprave, n. pr. posli, tičoei se kmetijstva in živinoreje, šumarstva, socialne politike in narodnega zdravja? Spadajo li v pristojnost banske uprave, uprave mes/ta Beograda ali ministrstev? Če je pravilno naziranje, da tvorijo mesta Beograd, Zemun in Pančevo enklavo, malo banovino na teritoriju Dunavske banovine, potem spadajo pod upravo mesta Beograda vsi posli, ki so drugod prenešeni v pristojnost bana, izvzemši posle ministrstva za prosveto in gotove posebej naštete posle ministrstva za trgovino in industrijo, ki so pridržani centralni upravi.
Da bosta mesti Beograd in Zemun v bližnji bodočnosti, ko ju bodo spajale nove prometne zveze, tvorili eno mestno celoto in morali tedaj dobiti tudi eno samo upravo, o tem nikdo ne dvomi. Pančevo pa je že bolj oddaljeno. Ko pa pride do tega, da se Beograd spoji s Pančevim, potem ne bo težko dati temu razvoju tudi potrobilo administrativno organizacijo. Za sedaj ni stvarnih pogojev za tako spojitev Pančeva z Beogradom in Zemunom. Potemtakem je sedaj upravičeno edino to, da se pristojnost uprave mesta Beograda, z drugimi besedami policijska direkcija, razširi na Zemun in pozneje, ko se izroči prometu dunavski most, še na Pančevo.
Še manj je povoda, izločiti teritorij Beograd—Zemun—Pančevo iz Dunavske banovine, tudi če bi bilo umestno, da se že sedaj izvede administrativna združitev v eno mestno celoto. Razlogi, ki se jih navaja za tako izločitev, predvsem dejstva, da je Beograd sedež vlade, a ni sedež nobene banske uprave in da je tudi doslej bila uprava mesta Beograda ' vedno neposredno podrejena vladi, niso zadostni. Vojno upravo ne moti, da je sedež armije v Novem Sadu, niti poštno upravo, da je direkcija v Novem Sadu, pa da pripada Beograd v njih območje.
znaki poživljenja trga za one vrednote, ki so trdno obrestljive. Vsekakor bo na-daljno večje padanje tečajev na delniškem trgu preprečeno po nalahnem zrahljanju glavničn h razmer. Glede bodočnosti je torej poročilo precej nejasno.
ZBOLJŠANJE PŠENIČNE KVALITETE.
Ogrska gospodarska družba je imenovala komisijo za proučevanje kvalitete ogrske pšenice. Pomisleke imajo proti predlogu za osnovo centralnega pšeničnega skladišča v svrho izbire vseh pšeničnih vrst iz raznih produkcijskih okrajev po kanadskem sistemu, da se ugotovi enotna kvaliteta; stroški bi bili namreč preveliki. Podpredsednik budimpeštanske borze Koloman Frey si v tej zadevi zlasti prizadeva za jugo-slovansko-ogrski dogovor in za skupno postopanje obeh dežel.
fe^tauCo^dmi
Sejmi v Kamniku. V Kamniku se vrše sejmi vsak drugi torek v mesecu in sicer: kramarski in živinski sejmi v mesecih: januar, marec, junij, avgust, oktober in december. Živinski sejmi pa v mesecih: februar, april, maj, julij, september in november. — Ako pade sejm-ski dan na praznik, se vrši dotični sejem prvi prihodnji delavnik.
Dr. Juri Štempihar:
Meddržavna civilna pravna pomoč kraljevine Jugoslavije.
( Nadaljevanje.)
Pripustitev ne spremeni tujega akta v domač akt. Poleg tujega akta, ki je predme! zaprosila, stopi domač akt, pripustitev. Io velja tudi za izvršbe, poleg tujega izvršilnega naslova stopi domače izvršilno dovolilo. Stranka ima opravili z dvema akloina in ima zoper vs&k akt posebej pravne leke; zoper izvršilni naslov po lex fori prosečega sodišča, zoper izvršilno dovolilo po lex tori zaprošenega sodišča. — S pripustitvijo se tuj akt praviloma izenači z domačim aktom. Na podlagi izrecnega meddržavnega ali domačega predpisa morejo biti izjeme v smeri ugodnejšega ali v smeri neugodnejšega postopanja. Neugodnejše postopanje vidimo tam, kjer je medržavma p. p. najbolj skopa, pri izvršbah; ugodnejše postopanje tam, kjer je najbolj liberalna, pri ugotovitvah event. tudi pri dostavitvah (§ 37 cpp. SHS). Ugodnosti dostavitev in ugotovitev ne veljajo za izvršbe, aiko so n. pr. po čl. 12 čsl. p. p. pog. domači akiti, opravljeni na podlagi zaprosila za i ugotoviiev, oproščeni državnih pristoj-! b n, iz tega ne sledi, da mora biti do-j mače izvršilno dovolilo na podlagi čsl
i	izvršilnega naslova oproščeno domačih pristojbin za izvršbe.
Določbe nekaterih naših pokrajinskih poslovnikov, po katerih dostavitvena zapros la sploh ne pridejo sodniku pred oči, ampak jih reši sodna pisarna, je pri današnjih zapletenih razmerah neumestna, ne spreminja pa nič na načelu, da je tudi za taka zaprosila potrebna domača pripustitev; samo, da jo opravi pisarna, ki dobavi v dvomnih ali sporn:h slučajih sodnikovo odločbo.
Pripustitev zaprosil v civilnih zadevah spada načeloma v delokrog pravosodja, ne pravosodne uprave. To se razume samo ob sdbi, kadar je p. p. v civilnih zadevah poverjena sodiščem in ikadar občujejo sodišča med sabo neposredno. Samo v kolikor je vzajemnost dvomna, dobavijo sodišča obvezno izjavo pravosodnega ministra •(§ 36 cpp SHS). Pri (»absolutni«) pristojnosti sodišč pa ostane tudi tedaj, kadar se občevanje vrši diplomatskim ali »malim diplomatskim« potom (§ 38 cpp. SHS, prim. avstr. Rechtshilfeerlass 1928,
§ 22, in III. szarn. utasitas madj. pravosodnega min.). Dalje tudi tedaj, kadar bi bilo v meddržavnih pogodbah predvideno, da se »nesporazumi odpravijo diplomatskim potom«; tudi v takih slučajih mora priti pred diplomatsko akcijo do dokončne sodne odločbe. Pravosodna uprava se smatra v praksi za pristojno, kadar ne obstoji vzajemnost ali kadar manjka zaprosilu »osnovnih predpogojev« pravne dopustnosti ali dejanske izvedljivosti. V teh slučajih vračajo zaprosila že posredujoča ministrstva sama. Nadalje tudi takrat, kadar je izkazovanje civ. pravne pomoči poverjeno upravnim oblastem, kot n. pr. deloma v Srbiji ali v pupilamih zadevah
v	Vojvodini.
Notranja zakonodaja ne dela dosledne terminološke razlike med posameznimi vrstam1 p. p., zlasti ne med dostavitvami in ugotovitvami. Za to tudi nima posebne potrebe, ker smatra talko dostavitve kot ugotovitve kot sodne akte, dasi se dostavitve praviloma ne izvršujejo ob sodelovanju sodnika, temveč od drugih organov po sodnem nalogu. Druge zakonodaje polagaio na to okolnost večjo važnost in smatrajo za sodne akte samo one, ki j h izvrši sodnik v državnopravnem pomenu te besede. To bo razlog, da se v meddržavnem pravu razlikujejo dostavitve od ugotovitev. Pa tudi tu je razlika večinoma le terminološka, v stvari veljajo praviloma za dostavitve ista načela !kot za ugotovitve. Izjema so države anglosaksonskega prava, ki se odzivajo zaprosilom za zaslišanja (prič, strank, zvedencev), dočim dostavitev — brez posebne pogodbe — ne izvršujejo. — P. p. pogodbe SHS razlikujejo dostavitve in ugotovitve sistematski in terminološki, kot haška konvencija o civ. postopanju; za vsako vrsto pravnomočnih dejanj imajo posebne določbe, med katerimi pa, kar se tiče dostavitev in
čajno predlože ministrstvu pravde radi
<£>£uriDpwočiitfj[gmxtega
ugotovitev, stvarno ni načelne razlike. Poleg posebnih določb za posamezne vrsle zaprosil obstoje ludi splošna pravila za vse vrsle (prim. Lapajne, 1. c. sir. 267). Taka splošna pravita so: že omenjena preskušnja izvršljivosti; dalje obstoj vzajemnosti (SL1S spada v vrsto onih držav, ki zahtevajo načeloma vzajemnost za vse vrste pravne pomoči); dalje odstop zaprosila uradoma, kadar zaprošena oblast ni pr stojna, in obvestitev proseče oblasti o odstopu, norma, ki v vseh pokrajinskih zakonodajah ni povdarjena in na katero praksa tudi sicer rada pozabi. Slednjič spadajo sem predpisi o diplomatskem, malem diplomatskem in o neposrednem občevanju. Diplomatsko občevanje je pravilo, ki velja vselej, kadar ni drugačnega predpisa oz. kadar zaprosilo ni posebno nujno. Mata diplomatska pot (neposredno občevanje med obema pravosodnima ministrstvoma) velja po avstr. p. p. pog. za občevanje sodišč iz področja višjih sodišč Beograd, No-
vi	Sad, Podgorica in Skoplje na eni ter lnomost na drugi strani. Neposredno občevanje je predpisano po čsl. bolgarski in poljski p. p. pogodbi ter v sporazumu o stečaju z Italijo splošno; po avstr jski p. p. pogodbi med sodišči iz področij višjih sodišč Ljubljana, Zagreb, Split in Sarajevo na eni ter Gradec in .Dunaj na drugi strani, dalje po sporazumu o občevanju sodišč z Italijo med sodišči iz področij višjih sod šč I jubljana, Zagreb, Split in Sarajevo na eni ter Trst in »Zadar« (ne obstoji več!), dalje s sodnimi oblastmi na Reki na drugi strani. Pri »neposrednem« občevanju obstoje še sledeče posebnosti: po češkoslovaški p. p. pogodbi odpravljajo zaprosila samo predsedništva zbornih sodišč (in je odgovoriti torej njim, ne pa prosečemu sodišču samemu, ministrstvo pravde št. 80.527/1927); nasprotno so po poljski p. p. pogodbi samo predsedništva prvostopnih (zbornih) sodišč pozvana za sprejem zapro-5 it (preskušajo i.zvršlj'vosti), rešitev se pošlje prosečemu sodišču neposredno. Tudi tam, kjer je predpisana mata diplomatska pot, se more v posebno nujnih slučajih občevati neposredno (tako izrecno čl. 8 avstrijske ip. p. pogodbe). — Ako je došlo zaprosilo per ne-(as neposredno, ga sodišča SHS obi-
Srbsko-češka sladkorna tovarna v
Čupriji izkazuje letos 4 milijone dinarjev čistega dobička (lani 5-5). D videnda bo znašala 17% ali 31 5 dinarjev proti 10 odstotkom ali 4-5 dinarjem v lanskem letu.
Glede izkoriščanja vodnih sil v Jugoslaviji pripravlja naša vlada nov zakon, ki naj odnosna pravna vprašanja uredi enotno za vso državo. Jugoslavija razpolaga ob nizkem vodnem stanju s
3,500.000	konjskih sil, koja moč je pa še jako nezadostno izkoriščena.
»Derma«, tovarna finega usnja v Zemunu, je prišla v konkurz.
Deželni zaviod za tujski promet bodo ustanovili na Koroškem, da odstranijo dosedanjo mnogotirnost. Vlada hoče novi zavod bogato dotirati.
Velesemenj v Bruslju. XI. mednarodni semenj v Bruslju se vrši od 2. do 16. aprila 1930.
Rumunsko telefonsko omrežje 'bo najbrž oddano v zakup; pogajata se za to dve inozemski družbi, in sicer švedska družba Ericson in ameriška družba Standard. Rumunska vlada študira oba predloga.
Pogajanja o spojitvi kontinentalne evropske vagonske industrije v kartel,
ki se vršijo že več let, so tako daleč uspela, da upajo na ustanovitev kartela že v bližnph tednih. Vseboval bo Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Češkoslovaško. Po ustanovitvi kartela bodo osnovali mednarodni urad za normiranje železniških vagonov.
Mednarodni kartel valjane žice so na zborovanju v Kblnu podaljšali do konca leta 1931, 5 pogojem, da se podaljša tudi nemški kartel. Kvote in cene so ostane nespremenjene. Ugotovili 50 nalahno zboljšanje tržnega položaja.
navodila. Če min.strstvo pravde smatra, da obstoje pravne ali dejanske zapreke, vrne zaprosilo predpisanim polom proseči oblasti; v nasprotnem slučaju ga vrne zaprošenemu sodišču v pristojno rešitev. Nasproti tej praksi polaga § 36 c. p. p. SHS veliko važnost na okolnost, je-li zaprosilo došlo predpisanim potem zaprošeni oblast . — Pripomni se, da glasom navodil ministrstva zunanjih zadev naša sodišča ne morejo neposredno občevati z našimi predstavništvi v tujini, pač pa morejo naši konzulati neposredno občevati 7. našimi sodišči.
Po splošnih načelih bi morala biti zaprosila spisana ali prevedena na državni jezik zaprošene oblasti. Izjemo od tega pravila deta čl. 10 italijanske konzularne in nastanjevalne pogodbe iz 1. 1878 in sicer na korist francoskega jezika; vendar se v praksi prevaja na jezik zaprošene oblasti. V poljski p. p. pogodbi je predvidena izbira med jezikom zaprošene oblasti ali francoskim jezikom. Sporazum o stečaju z Italijo, ki predpisuje sicer neposredno občevanje, ne oproščuje od prevodov; v neposrednem občevanju v smislu sporazuma iz I. 1925 pa odpade prevod in bo veljalo 1o tudi za stečajne zadeve. Prevodi so dalje pred/pisani po češkoslovaški pogodbi. Naprtiti dolžnost prevoda proseči oblasti, ne odgovarja praktični potrebi, dasi izgleda mogoče logično; kajti lažje se prevede s tujega jezika na domači jezik kot pa obratno in po načelu enakega postopanja pride ta olajšava obema strankama v dobro, dočim sta v nasprotnem slučaju samo goli logiki na ljubo obe stranki udarjeni. Zato pooblašča čl. 3 češkoslovaške p. P- pogodbe zaprošeno oblast, da na predlog proseče oblasti sama preskrbi prevod. Po bolgarski, poljski in avstrijski p. p. pogodbi ni treba prevoda za zaprosila oz. za »spremna pisma«, namenjena proseči oblasti sami. To pa, kar se ima vročiti stranki (intimat), mora b ti prevedeno, ako naj bo podana možnost prisilne dostavitve in sicer brez ozira na okolnost, ali poteka intimat od stranke ali pa od proseče oblasli.
Vrednost svetovne avtomobilne produkcije v letu 1929 ceni ameriška avto-mob Ina trgovska zbornica na šest milijard dolarjev; lani je znašala pet milijard.
Mednarodna konferenca volne v Brad-fordu na Angleškem je vzela na vidik ustanovitev mednarodne organizacije. 2e lani so v Parizu o tem govorili in so se za organizacijo izrekle Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, Holandska in Češkoslovaška.
Posojilo braziljskemu zavodu za zaščito kavnih cen v znesku dveh milijonov funtov so dale londonske banke s pogojem, da se transporti kave iz Brazilije pomnožijo ter da se izdela obsežen načrt za postopno likvidacijo prevelikih v Braziliji nakopičenih zalog kave.
O minimalni ceni za železo v palicah
na podlagi 5-5 funtov so se pogodili Nemci in Luksemburžani ter beremo, da so tudi Belgijci in Francozi za to.
Producenti sladkorja iz Nemčije, Belgije, Kube, Češkoslovaške in Poljske bodo zborovali v januarju v Bruslju v svrho razpravljanja o tržnem položaju ter nov h predlogov za sladkorni sporazum.
Velika švedska železorudniška druž-ba Luossavaara-Kirunavaara bo iz lanskega čistega dobička v znesku 14,500 tisoč švedskih kron razdelila 17-odstot-no dividendo. Lani je eksportiraja
7,700.000	ton železne rude. Njega podružnica je družba Graengesberg in eden glavnih njenih delničarjev je Kreu-ger in Toll d. d.
švedska zadružna zveza bo zgradila tovarno žarnic in jih bo napravila na leto dva do tri milijone. Glavnica znaša okrog 2 milijona švedskih kron.
Bata se mudi v Berlinu in se pogaja s tamošnjo čevljarsko industrijo o carinskih vprašanjih.
Sladkorna kampanja v Italiji je bila letos tako dobra, da je dala 535.000 ton nad domačo porabo.
Devizno tržišče.
V pogledu kupčijske živahnosti minuli teden nikakor ne zaostaja za predzadnjim, kajti viš na doseženega prometa (26-633 milijona Din) je malodane islotolika in le dnevni devizni promet je izkazan z močno izpremenjenimi številkami. Tako je zaključil prvi borzni sestanek z znatnim prometom od 8-401 milijona Din in drugi (dne 26. novembra) z rekordnim dnevnim prometom od preko 10-25 milijona Din, od čegar odpade pretežni del zaključkov na devizi London in Newyork. Od srede 27. novembra dalje so bili skoro vsi važnejši devizni tečaji v opadanju ter je vsled tega občutno popustila tudi devizna kupčija tega dne, ki je dosegel komaj štiri-milijonski promet, naslednjega dne pa komaj poldrugimilijonski in s tem obenem najmanjši‘promet v pretečenem tednu. Zadnji borzni sestanek prejšnjega tedna je dosegel približno dvainpol milijona.
Promet v prvi polovici novembra je presegel 50 milijonov, v drugi polovici pa celo 53 milijonov dinarjev tako, da je izredna poslovna razgibanost meseca novembra t. 1. obeležena z rekordnim mesečnim prometom od ca. 103-5 milijona dinarjev. Celokupni devizni promet v desetih mesecih t. I. znaša 788-954 milijona Din in če prištejemo k temu še gornji novemberski promet, dobimo skupn: dosedanji promet v iznosu od preko 892-422 milijona Din.
Značilno pri lem je, da od celotnega novemberskega prometa odpade na Narodno banko le okoli 30 milijonov dinarjev deviznega blaga, vse ostalo, tedaj približno 73-5 milijona pa je dala na razpolago privatna ponudba. V minulem tednu je bilo s posredovanjem Narodne banke zaključenih za 4-5 miLjona dinarjev deviz in sicer največ Curiha, Berlina in Prage ter nekaj Newyorka, Dunaja in Londona, dočim je privatna ponudba omogočila zlasti znatne zaključke v devizah London in Newyork, dalje C-urih, Trst in deloma Dunaj. V primeru s prometom v predzadnjem tednu je bila potreba po intervencijskem blagu v minulem tednu še enkrat manjša in je vso razliko v kritju devizne potrebe tokrat krila privatna ponudba.
Ako primerjamo številke prometa v poedinih devizah minulega tedna s predzadnjim tednom, tedaj vidimo, da je deviza Londom samo nekoliko zamenjala svojo mesto ter so prometne številke ostalih deviz ostale v splošnem skoro brez posebnih sprememb. To je predvsem razvidno iz naslednje tabele (številke v oklepajih značijo promet v predzadnjem tednu):	London 8414
(5-483), Newyork 7-570 (8-408), Curih 4-157 (3-869), Trst 1*708 (1-817), Praga L691 (3-106), Berlin 1 457 (1 181), Dunaj 1*215 (2-188), Pariz 0-411 (0 436) in končno Bud mpešta 0 009 (0-102).
V devizni tečajnici ni opaziti očitnejših sprememb. Curih bazira stalno na višini 1095-90, Budimpešta je ostala skoro popolnoma neizpremenjena, pravtako Praga, ki je skoro celi pretekli teden beležena s 167 45 in le na sredinem borznem sestanku oslabela za Pet točk ter Amsterdam, ki je osciliral komaj zabeležbe vredno od 22-78 na 22-79. Dočim je Bruselj variral med 7‘9003 in 7-8959, je tečaj Berlina začrtal mirnejše tečajne spremembe od 13-51 (25. novembra) na 13-515 (27. novembra) nalik Parizu, ki je dosegel na pondelj-kovem borznem sestanku svoj najnižji (222-30), na torkovem pa (222-38) naj-V|šji tečaj v minulem tednu. Deviza Trst •e b la v znatnejšem tečajnem opada-r*iu, ker je od pondeljka (295-506) na četrtek (295-35) utrpela 15-poenski padec jn se šele na zadnjem borznem sestanku (29. novembra) okrepila za 18 točk. Največji zaključki v devizi London so bi h perfektuirani 'na bazi 27543, dokaj manj na bazi 275-47 (najvišji tečaj) najmanje pa po tečaju 275-40 (najnižji tečaj), slično kot pri iNewyorku, le s to razhko, da izkazuje največje zaključke po najnižjem dnevnem tečaju 56-355
(dne 26. novembra), najmanjše pa po najvišjem (dne 28. novembra) 56-345. Edino Dunaj je močno spreminjal tečajno bazo ter od pondeljka (7-9452) do srede (7-9397) občutno oslabel in šele od tedaj dalje notiral s tendenco navzgor.
Ostale devize niso beležile.
Efektno tržišče.
Brez zanimanja. Vojna škoda je dne 25., 26. in 27. novembra beležila 437 za promptno in 440 za decembersko dobavo, za februar 1930 ex coupon pa 414 dne 25. novembra ter 412 pa dne 26. in 27. novembra. Sicer so ostali vsi tečaji neizpremenjeni, izvzemši Kranjske industrijske družbe, ki je 26. novembra beležila za denar 315 Din.
Zaključkov ni bilo; tendenca mlačna.
Lesno tržišče.
V	zadnjem tednu lesno tržišče ne zaznamuje nikakršnih bistvenih sprememb. Tendenca je mlačna in promet nikakor ne odgovarja živahnost', ki bi se morala razviti v zimski sezoni. Tudi iz zaključkov je razvidno, da konzumenti iščejo in kupujejo le najbolj potrebno blago, ki se sproti uporablja. Sezonsko blago so samo drva in oglje. Suhih drv zelo primanjkuje, ker so zaloge te vrste pošle, vendar pa so zaloge svežih drv precej velike. Suhih drv se je zaključilo 22 vagonov cepanic 1 m dolgih, z 10% okroglic ter 2 vagona okroglic. Stavbnega lesa se je zaključilo 5 vagonov tramov, natačno sestavljena naročila po noti kupca, oziroma konsu-menta. Za domače žage se je kupilo 10 vagonov smrekovih hlodov od 4 m dolžine ter od 30 cm premera naprej. V bukovini vlada popolen zastoj, medtem ko je v hrastovem lesu vedno povpraševanje po podnicah. Nadalje se je zaključilo 1 vagon ostrorobih bukovih obrobljenih plohov, 2 vagona hrastovih plohov obrobljenih in 1 vagon desk smreka - jelka.
Povpraševanja:
1500—2000 ur' moralov — -smreka, jelka:
Dimenzije:	15% od 58/58 mm; 60% od
68/68 mm; 20% od 78/78 mm; 5% od 98/98 mm. — Dolžina: 110% od 4 m; 70% od 5 m; 20% od 6 m. — Blago zdravo, ostro-robo,
Remeljni: 800 kom. 38 X 38 mm, 4 m, vezano v zvezke; 500 kom. 78 X 98 mm, 5 m ali No. 1000 od 2-50 111; 400 kom. 78 X 98 milimetrov, 4 m.
Trami — sinreku, jelka: rezani, ostrorobi
2	50 m 24 mm; 3-70 m 24 mm; 4 m 225 mm;
4	50 m 42 nun; 5 m 42 mm, 7 m 157 X 187" milimetrov; 8 m 217 X 267 mm.
Trami merka ntilni: 16 X 19 4 m 250; 5 m 84; 21 X 26 7 m 8. Dobava nujna.
Madrieri: smreka, jelka. I.. II. in sicer 200 m": Dimenzije: 'debelina 110. 140 in 160 mm; širina: od 25 cm naprej: dolžina: od 5-50 m naprej. Blago rezano, paralelno, franco vagon Sušak pristanišče, dobava v januarju in februarju 1930, prevzem na licu niesta.
Deli zabojev — smreka, jelka:	Kosi:
končnice lahko sestojijo iz dveh delov, stranice istotako, pokrovi in dna tudi iz treh delov. I. Tip: Kom. No. 600.000 od mm 510 X 255 X 11 stranice: Kom. No. 600.000 od mm 340 X 255 X 15 končnice; Kom. No.
600.000 od mm 480 X 365 X 11 dna in pokrovi; Kom. No. 1,200.000 od 111111 270 X 40 X 11 letvice. - II. Tip: Kom. No. 600.000 od mm 550 X 240 X 11 stranice: Kom. No.
600.000 od mm 335 X 240 X 15 končnice; Kom. No. 600.000 od mm 530 X 360 X 11 dna in pokrovi: Kom. No. 1,200.000 od mm 260 X 40 X 11 letvice. Dobava: Kom. 50.000 zabojev vsak mesec od vsakega tipa, skupno
100.000 zabojev na mesec z začetkom dobave
1.	februarja 1930, Cena naj se po možnosti navede za 1 m3. Blago mora biti vezano v garniture.
3.000 hrastovih pragov 2 60 m X 25 X 14 X 11/12 cm.
2.000 hrastovih pragov 2-60 m X 24 X 14 X 11/12 cm. Cena franco vagon Sušak. Plačilo proti akreditivu.
Ca. 3.000 in3 kratic (smreka, jelka) od 1 do 3-50 m, od 10 cm naprej 13/14 in ca. Vš od 12 mm; ca. y3 od 18 mm; ca. % od 24 milimetrov. Cena po možnosti fob Sušak. Plačilo akreditiv.
2.000—3.000 m3 bukovih testonov 2-25 m, 20 mm, od 10 do 25 cm. Cena po možnosti fob Sušak. Plačilo akreditiv.
Tesani trami: 100 kom. 8/8 cm od 4 m; 300 kom. 11/11 cm od 4 m; 200 kom. 11/13 cm od 4 m; 100 kom. 8/8 cm od 5 m; 250 kom. 11/11 cm od 5 m; 200 kom. 11/13 cm od 5 m; 100 kom. 11/11 cm od 6 m; 200 kom. 11/13 cm od 6 m; 50 kom. 16/19 cm od 6 m;
1	100 kom. 16/21 cm od 6 m; 60 kom. 16/21 cm.
( Nadaljevanj e prihodnjič.)
od 5 m. Trami morajo biti suhi, lepo tesani in ravni. Cena naj se glasi franco vagon nakladalna postaja.
Ca. 700 kvintalov bukovih letvic, ‘20 X ‘20 mm in 22 X ‘22 mm, dolžina 0-60 do 150 m, dobava en vagon do polovice decembra 1929, ostalo po partijah v prvem trimestru 1930. Cena naj se glasi franco vagon meja Postojna tranizit.
1 vagon smrekovih letvic, vezane v svežnje, 30 X 35 in 30 X 40. dolžina 2 do 4 m. Cena franco vagon meja,
Kratice, deske III. in IV., morali in drugo tem podobno blago. Cena fco vagon meja.
Božična drevesca za čimprejšnjo dobavo.
Cena franco vagon meja via Postojna tranzit. Prevzeli bi se na licu mesta. Plačilo takoj po prevzemu.
40 in3 tramov 13/16 ali 13/19 ali 16/18, vsi 8 m dolžine.
400—450 smrekovih drogov, zdravih, ravnih, 5 m dolgih. 10 cm srednjega premera. Cena franco vagon Sušak pristanišče.
Ca 40 m3 drogov (smreka, jelka), zdravih, ravnih, 8 m dolgih, od 15 do 18 cm srednjega premera. Cena franco vagon nakladalna postaja.
Vsako množino desk od 10 do 11 mm, od 8 cm širine naprej, od 1 m dolžine naprej, paralelno, očeljeno, ostrorobo, vezano. Cena fob Sušak.
2 vagona smrekovih bordonalov. od 30 X 30 cm naprej in od 5 m dolžine naprej. Cena franco vagon meja Postojna.
Vsako množino hrastovih podnic, 43 mm debelih, v uzuelni dolžini in širinah. Cena franco vagon meja Postojna.
I vagon borovih desk, 50 in 60 mm, 4 m, od 16 do 40 cin širine media, najmanj 28 cm, ostrorobih, paralelnih, očeljenih. samo I., II., suhih, za mizarske svrhe. Cena franco vagon nakladalna postaja.
Jovorjeve hlode, od 30 cm premera naprej. Cena franco vagon nakladalna postaja.
300—400 m3 tramov merkantilnih. od 5/6 do 24/29, od 4 do 12 m. Cena franco vagon prihod Sušak pristanišče.
3 vagone bukovih neobrobljenih plohov od 60. 70, 80, 90 mm z malo od 40 mm, od
2	m dolžine naprej do 5 m, največ 4 60 do
5	m, po možnosti samo I., II. sicer I.. II.,
III.,	z 20% III. Dobava do marca 1930. Cena franco vagon meja Postojna.
1	vagon 28 mm; 1 vagon 38 mm; t vagon 48 mm. Vt vagona. 68 mm, 'A vagona. 78 mm bukovih neobrobljenih plohov, svežih, od 2 do 4-50 m, od 16 cm širine naprej, I., II., III. (leipmonte). Cena franco vagon meja Boh. Bistrica.
Vsako množino na živ rob rezane snire-kovine v naslednjih dimenzijah: 75 X 230, 75 X 305, 230 X ‘230, 305 X 305, največ 75 X 230 mm in sicer v vsaki dolžini nad
4	m (stopnjevanje od 10 do 10 cm, torej: 4, 4'10j 420 itd.) lahko pa je tudi vse 4 m dolgo. Vzele bi se tudi manj iskane nesled-nje dimenzije v mm: 35 X 230, 40 X 230 ali tudi 35 X 305 ter 40 X 305 mm, v dolžinah kakor zgoraj. Cena fob Sušak.
Do 100 m3 hrastovih kretnic, za enkratni iprevizem najmanje 100 m3. — Dimenzije: Višina 15 cm s toleranco do 30%, višina 14 cm; širina spodaj (Unterlage) 30 cm s toleranco do 30%, 28 in 29 cm, širina zgoraj 20 cm, brez tolerance. — Dolžine: 38% po 2-70 m, 12% po 3 m, 7% po 3 30 m, 14% po 3-60 m, 13% po 4 m, 14% po 4-20 m, 1% po 4-80 m, 1% po 5 m, toleranca v dolžinah 5 cm več ali manj. Izdelava; Zdravo blago, dobro zaraščene grče, najmanj na 3 straneh lepo obtesano, beljava zdrava se tolerira, ravni komadi s toleranco krivine do 1-5 cm na vsak tekoči meter. — Prevzem: na licu mesta. Plačilo akreditiv. — Cena se lahko stavi za tekoči meter, za komad ali za kubični meter franco vagon nakladalna postaja, ali pa fran-eo Sušak pristanišče.
Bukovina, parjena, ostrorobo paralelno očeljena, I. Cena franco francoska meja neocarinjeno, z navedbo obmejne tranzitne postaje, ali franco Pariz, ocarinjeno:
Debelina: 26 mm.
Širine 50 mm, dolžine 230 cm, mesečna množina 1-90 m“.
Širine 60 mm, dolžine 75, 80, 100, 160, 175,
180, 200, 240, 260, 275 cm, mesečna množina
2	m3.
Širine 70 nun, dolžine 100, 110, 120, 160, 180, ‘210, 220, 225, ‘230, 270, 275, 280, 290 cin, mesečna množina 4 5 m3.
Širine 75 mm, dolžine 60, 80, 90, 100, 120, 140 do 270 cm, mesečna množina 5 ni3.
Širine 80 mm, dolžine 50, 60, 110, 160, 210, 220, 270 cm,, mesečna množina 5 m3.
Širine 80 min, dolžine 50, 60, 110, 160, 210, 220, 270 cm, mesečna množina ‘2 8 m3.
Širine 85 mm, dolžine 80, 150, 160, 230, 240 cm, mesečna množina 2 5 m3.
Širine 90 mm,	dolžine 90.	100,	110,	120,
190, 200 do ‘230, ‘280, 290 cm,	mesečna mno-
žina 4 6 m3.
Širine 100 mm, dolžine 50, 60, 110, j60, 210, 220, ‘270 cm, mesečna množina 16 m3.
Širine 110 111111. dolžnie 230 cm, mesečna množina 4 40 m3.
Širine 125 mm, dolžine 225 cm, mesečna množina 10 m3.
Širine 135 mm, dolžine 40, 50, 90, 130, 170, ‘220, 260 cin, mesečna množina 1 m3.
Širine 140 mm,	dolžine 90,	175,	180,	260,
270 cm, mesečna	množina 1	in3.
Širine 150 mm, dolžine 100, 190, ‘200, ‘290 centimetrov, mesečna množina 1 m3.
Širine 180 mm, dolžine 50, 60, 110, 160. 210, 260 oni, mesečna množina 0 5 m3.
Širine 185 nun. dolžine 60, 110, 120, 170, 220, ‘230, 275, 280 cm, mesečna množina
0	5 m3.
Širine ‘200 mm, dolžine 60, 120, 180, 230, 240, 290 cm, mesečna množina 1 m3.
Debelina 33 mm.
Širine 50 mm, dolžine 60, 75, 80, 110, 120, 130, 150, 170, 190, 200, ‘220, ‘225, 230, 240, 250, '260, 275, 280, 290 cm, mesečna množina 5-5 m3.
Širine 55 min, dolžine 50, 90, 100, 120, 140, 150, 190, 210, 240, ‘280, ‘290 cm, mesečna množina ‘2'5 m3.
Širine 60 mm, dolžine 125, 130, 250 cm, mesečna množina 05 m3.
Širine 65 mm, dolžine 70, 75, 140, 150, 210, 220, 280, 290 cm, mesečna množina 6 5 m3.
Širine 70 cm, dolžine 60, 70, 120, 125, 130, 175, 190, 230. 290 cm, mesečna množina
5	in3.
Širine 80 mm, dolžine 170, 230 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 90 mm, dolžine 60, 110, 170, 220, 275 cm,	mesečna množina	07	m3.
Širine	100	mm, dolžine	70,	75,	140,	210, ,
280 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 110 mm, dolžine 80, 150, 160, ‘220, 230, 240,	290	cm, mesečna	množina 45	m3.
Širine	115	mm, dolžine	70,	130,	‘200,	260
Centimetrov, mesečna množina 15 m3.
Širine 125 mm, dolžine 150, 290 cm, mesečna množina 4-5 m3.
Širine 140 mm, dolžine 60. 110, 120, 170, ‘225, 280 cm, mesečna množina 1 m3.
Širine 265 cm, dolžine 50, 90, 140. 180. 225, 270 cin, mesečna množina 7 m3.
Debelina 40 mm.
Širine 40 mm, dolžine 40, 50, 80, 120, 160, 200 cm, mesečna množina 1-5 ni3.
Širine 45 mm, dolžine 150, 160 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 50 mm, dolžine 50, 100, 120. 150, 160, 170, 180, č 260 cm, mesečna množina 15 m3.
Širine 55 mm, dolžine 60, 80, 90, 110, 140, 160, 170, 190, 200, 220, 225, 230, 240, 250, 260, 270, 275 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 60 mm, dolžine 50, 70, 90, 120, 130, 140, 160, 180, 190, ‘200, 210, 220, 230, 250, 260, 270, 280, 290 cm, mesečna množina
4	5 m3.
Širine 65 mm, dolžine 75, 80, 100, 110, 150, 175, 180, 190, 200, 210, ‘225, 250, 260, 280, 290 cm, mesečna množina 4 m3.
Širine 70 mm, dolžine 60, 120, 180, 230, 240, 290 cm, mesečna množina ‘2 m3.
Širine 80 mm, dolžine 40, 75, 80, 90, 120, 130, 150, h 280 cm, mesečna množina ‘2 m3.
Širine 85 mm, dolžine 50, 60, 110, 160, 210, 260 cm, mesečna množina 2 5 m3.
Širine 90 mm, dolžine 50, 75, 90, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 220, 225, 230, 240, 270, 275, 290 cm, mesečna množina 2 5 m3.
Širine 100 mm, dolžine 130, 250 eni,’ mesečna množina 3 m3.
Širine 110 mm, dolžine 60, 70, 75, 125, 140, 150, 160, 190, 200, 210, ‘220, 250, 270, 275, 280 cm, mesečna množina 2 m3.
Deske smrekove, 48 nun, 4 in 5 m, za mizarske svrhe, torej suhe. Cena meja Djev-djelije.
Deške — smreka, jelka, 4 m, paralelne,
11.,	lil., 28 mm. Cena franco meja Djevdje-lije.
Remeljne, paralelne, ostrorobe, očeljenc:
200 m3 64 X 64 111111, 2, 2 50, 3, 3 50 m; 100 m3 68 X 68 mm, samo 2 33 m. Cena vagon Sušak pristanišče.
Bukova metlišča, 27/27 mm, 1 m. Franco meja Postojna.
Orehovi plohi 1., II., v raznih dimenzijah in dolžinah. Cena franco meja Postojna.
Mecosnove deske, 40, 50, 60 mm in nekaj malega od 20, 25 in 45 mm 4 m, od ‘20 40 cm, L, 11. z največ 10% srca, sicer pa brez srca in njega sledov in razpok, za mizarske svrhe. Cena vagon nakladalna postaja.
I vagon hrastovih tramov, 22 X 24 cm, 10 m.
1	vagon hrastovih tramov, 24 X 24 cm,
5	m, blago ostrorobo. rezano, popolnoma zdravo, s kompletacijo jelovih merkantilnih tramov. Franco vagon nakladalna postaja.
Bukovina parjena, ostroroba, paralelna, očeljena, 1. Cena franco franeska meja, neocarinjeno. z navedbo obmejne tranzitne postaje. odnosno franco vagon Pariz.
Debelina 45 nun.
Širine 45 mm, dolžine 130, 160 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 50 mm, dolžine 60, 70, 100, 120, 130, 140, 160, k 280 cm, mesečna množina 4 m3.
Širine 55 mm, dolžine 60, 120, 150, 180, 210, 230, ‘240, 290 cm, mesečna množina 7 m3.
Širine 60 mm, dolžine 75, 125, 130, 150, 170, 200, 210, 225, 240. 250, 275, 280 cm, mesečna množina 85 m*.
Debelina 60 nun.
Širine 60 mm, dolžine 60, 110, 130, 150, 160, 190, 220. 240, 250, 270, ‘280, 290 cm, mesečna množina 3 m3.
Širine 65 nun, dolžine 140, 280 cm, mesečna množina 2 5 in3.
Širine 70 mm, dolžine 80, 160, 170, 240, 250 cm, mesečna množina 2 5 m3.
Širine 80 nun, dolžine 230 cm, mesečna množina 4 m3.
Širine 90 mm, dolžine 275 cm, mesečna množina 5-5 ni3.
Širine 95 mm, dolžine 180 cm, mesečna množina 45 m3.
Širine 100 mm. dolžine 120, 130, 140, 150, 250. a 290 cm, mesečna množina 11 m3.
Širine 110 mm, dolžine 120, 240 cm. mesečna množina 3 5 m3.
Širine 115 mm, dolžine 60, 110, 150, 160, 220, 270 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 130 mm, dolžine 70, 140, 210, 270, 280 cm, mesečna množina 6 m3.
Debelina 80 mm.
Širine 105 mm, dolžine 60, 120, 180, 240 centimetrov, mesečna množina 4 m3.
Širine 110 mm, dolžine 70, 130, 140, 200, ‘210, 250, 270, 280 cm, mesečna množina 11'5 m3.
Širinie 125 mm, dolžine 120, 140, 150, 240, 260. 270, 290 cm. mesečna množina 14 m3.
Širine 150 mm, dolžine 130, 260 cm, mesečna množina 5 m3.
žitni trg.
Pričakovano dviganje cen za pšenico je-pršilo končno vendarle do izraza. V zvezi s povišanjem cen za pšenico na borzi v Chicagu in na vseh evropskih lržišč;h je cena pšenici tudi pri nas poskočila. V splošnem se ceni izvoz pšenice iz naše države do 1. decembra na
54.000	vagonov. V lem je všteta tudi preostala količina pšenice iz letine 1928. Preostaja po mnenju dobro informiranih krogov še ca. 10.000 vagonov pšenice za izvoz in ni izključeno, da bo ta količina izvožena z ozirom na nizko ceno naše pšenice že do konca tekočega leta. Producent radi tega zadržuje
svoje blago in so ponudbe postale naenkrat prav malenkostne. Vse računa sedaj na nadaljno rapidno dviganje cen in se vzdržuje prodaje pšenice. Presenečenja niso izključena in je v spo-mladansk h mesecih podana verjetnost možnosti uvoza inozemske pšenice, če se mnenja o prekomernem Izvozu pše-ince izkažejo za resnične.
Da ni bila utemeljena rezerviranost kupcev pri tako nizki ceni pšenice, to je sedaj pojasnjeno in je pšenica tudi pri današnj h cenah še vedno izpod svetovne paritete, kar bi morali prav posebno naši domači mlini pri kritju pšenice za svojo porabo upoštevati in lastno korist uvaževati.
Tudi cena koruze se je dvignila in je tendenca nadalje čvrsta. Izvoz naše koruze iz letine 1929 se ceni na 24.000 vagonov in vlada za naše kvalitativno prvovrstno blago nadalje živahno zanimanje. Ker je koruza tudi na inozemskih tržiščih čvrsta, je dvomljivo, da bi ostala cena koruze pri nas neizpreme-njeno na sedanji višini. Živahno zanimanje je za pšenično moko nularico, ki je poskočila za 15 par in stane danes prav vsaka moka nularica 310 Din fco nakladalna postaja; boljše znamke pa stanejo od 320 dinarjev do 330 dinarjev franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu. Tudi za temnejše pšenične moke je nastalo boljše zanimanje in je pričakovati, da bode povpraševanje po tej moki takoj še bolj živahno, kakor hitro bode pšenična moka nularica dosegla zopet svojo normalno ceno.
Za oves, ječmen in rž ni zanimanja.
Zaključkov v minulem tednu ni bilo.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica nova: 79 kg. 2% prim., mlevska voznina, glov. poet., dobava prompt-nn, iplačilo v 30 dneh, Din 247-50—250.
Bačka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din ‘245—247-50.
Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 240—242-50.
Sremska pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245—247-50.
Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din ‘237-50—240.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna. plačilo v 30 dneh, Din 205.
Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 370—375.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din ‘205—207-50.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov- postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 210-212-50.
Umetno	sušena	nova	koruza:	navadna
voznina, slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh. Din 195—197-50.
Umetno	sušena	nova	koruza;	mlevska
voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 192—195,
Činkvantin, umetno sušeni: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245 do 247-50.
Času primerno	suha	nova koruza:	z
garancijo,	do namembne	postaje,	promptna
dobava, plačilo v 30 dneh, Din 170—175.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg. Din 205 do 207-50.
Ječmen bački ozimni:	63/64	kg, Din 190
do 195.
Oves bački novi: 63/64 kg, navadna voznina, slov. postaja. Din 195—197-50.
D VELETRGOVINA kolonijam« In Spocerljske rob«
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
. - TISKARNA
Merkur
USTANOVI. JENO 1893
TEO D. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S
(P HEJ E HENRIK KORN)
KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOV ODO V / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA Gregorčičeva ni. 28. Tel. 2552
se priporoča u naročila vseh trgovskih ia uradnih tiskovin.Tiska časopisa, knjige, brošure, senika, Matula, tabela, letaka Lii iriElgOTaMrs dala 1» «k)i ▼ UiWI
Prva ljubljanska velepražarna za kavo
KAROL PLANINŠEK
LJUBLJANA. Dunaiska cesta «. 20
priporoša
praieno kavo vseh vrst
Vsaki dan sveie blago. ■ • - Najstarejše domaše podjetje te stroke. ••••••• Telefon itev. 3204.
..SPECTRUM" D D.
LJUBLJANA VII. Celovika 81 Telef. 2343
ZAGREB, OSIJEK----------------- Sredilnjiea:	ZAOREB
Zrcalno sleklo, portalno steklo, mašinsko steklo 6 — 6’ mm, ogledala,
brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne izbočene plošče, vsteklevanje v med. — >Fin< — navadna ogledala.
Naročajte »Trgovski list«!
Ut*(« dr. IVA* FLKS8 — Zg TtfC<r»«fc)0-
d. d.
(■ibkerta: O. BKJHALM. MoMjan*.