St. 8 (1143) NOVO MESTO, LetoXXm četrtek 24. februarja 1972 m p — o socialni neena-'j' ^ jutri ob 12.30 govoril v JLA podpredsednik izvrš-ega weta SRS Vinko Hafner. v ^^^EVJE — Učenci osnovne sl^ ponedeljek po- Ramj Francu Cajzaiju z eicjega vrfia in mu želeli, naj bi j*’ družino aortojno stanovanje. w„^olenjske toplice - oznost, da tu že letos začno ♦^iti novo osnovno šolo, seje ^ zelo povečala; občin-;i * *™P^ina je sklenila, da bo v c proračunu zagotovila i'^’^jnilijoria din. ; J.CATESKE TOPLICE - V so-wto Dopoldne prirejata mladin-’Aro^ organizacija ZK 'diK ^ ? Brežice srečanje mla-. Združeno z ogledom vrtna-m ^govorom o razvojni PoU podjetja. B^h^NpMEU - Včeraj po-tov šoferskih kandida- uVr«., s teoretičnim po- ^ priprav navadno i« več spodrsljajev pa K_!}^P^^ti^nih vožnjah. S temi ^ začeli čez mesec dni. peric TRETJI Na POHORJU tek^ ^ohoiju se je v meddruštvenih Zaciia ^®^®slalomu za kategori-in cicibank pome-SDet • ,^®^niovalcev. Najbolj se je izkazal Novomeščan Robi rilo cicioanK pome- SDet • ,^®^niovalcev. Najbolj se je Peric Novomeščan Robi mesto T ^^®del odlično tretje dosežku j® ^ drugi pomembnejši ^ mladega in nadarjenega smu* m L. K. L: iAhl. Gf’fv SO se v zadnjih ^"iecih leto 1971 znatno iJOvccfiij tiskarski, pošt-'i in drugi režijski stro-ki jih terja od nas l^sdno izdajanje domače-l^jPokrajinskega glasila ^ Zoto Vas prosimo: upoštevajte to, fto Vas bo '^ihodnje dni obiskal ’^'^monoša, da pobere ”“^očnino za prvo pol* ■■tje 1972! Pripravite mu f4,50 din in še posebej par za pobiralnino, ^'^pno torej 25 dinarjev. . Ne povzročajte sebi, ^ipniu in nam nepotreb-dodatnih potov in **oškov, poravnajte za-naročnino že ob obisku Vašega "'^=*i'>noše! uprav;, usta * ' f " ... UPANJE ZA TELESNO KULTURO Montažne telovadnice Tipske montažne telovadnice In šole. bo izdeloval TRIMO Iz Trebnjega v sodelovanju z drugimi podjetji - Prva taka telovadnica v Šentjanžu Edini prosti trenutki predsednika Sergeja Kraigheija (na levi) med nedavnim obiskom na Kočevskem so biU tisti pred kosilom v novem gostišču KGP Kočevje v Glažuti. R^govori predsednika s kočevskim političnim aktivom in gospodarstveniki — ki jih je RTV še tisti večer (15. februarja) proglasila za kratke — so trajali skoraj neprekinjeno od 9. ure do 20.30. Le. kakšni so potem dojgi pogovori oziroma sestanki? (Foto; J. Primc) PREDSEDNIK SLOVENSKE SKUPŠČINE KRAIGHER V KOČEVJU ti 80 na lastne sile Šele potem, če v podjetju, krajevni skupnosti nismo sposobni reševati zadev, naj bi združevali sredstva za njihovo reševanje na višjih ravneh •-Predvidene ustavne spremembe velik napredek samoupravljanja Ceneje in hitreje do telovadnic in šolskih stavb ter ^ortnih dvoran! to je bilo glavno vodilo osmerih partnerjev, ki so prejšnji teden v Ljubljani ustanovili pogodbeno skupnost za industrijsko gradnjo šol in telovadnic. Razen republiških ustanov (RIZ, Zavod za šolstvo. Sekretariat za prosveto in kulturo) je sporazum podpisalo pet podjetij, med njimi znana tovarna športne opreme ELAN iz Begunja in trebanjsko podjetje TRIMO. TRIMO, to naglo razvijajoče se podjetje, ki ima letos v načrtu že za približno 70 milijonov dinarjev tipskih stavb in cistern, je z ustanovitvijo te skupnosti dobilo nove r^oj-ne možnosti. V njej bo namreč prevzelo izdelavo montažnih telovadnic in šolskih stavb, v čemer so skorajda še neizčrpne možnosti, saj je znano, kako primanjkuje tovrstnih stavb v Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Kot zanimivost naj še navedemo, da prva montažna telovadnica pri na ^ > Po pokale v Sevnico Kot smo že pisali, bo podelitev priznanj najboljšim športnikom Dolenjske v letu 1971 v Sevnici 4. marca ob 18. uri. Na prireditvi bodo nastopili: zabavni ansambel Henčka Burkata s pevci, telovadke TVD Partizan Novo mesto ter telovadci in telovadke sevniškega Partizana. Za prireditev je veliko zanimanja, saj je že danes povpraševanje po vstopnicah. V. že .stoji v Šentjanžu. Postavili so jo v zelo kratkem ^su in pričakujejo, da bo dobro prestala svoj krst. Prva izmed treh Dokljevih novih knjig že Izšlo Poročali smo, da'pripravlja narodni heroj Stane femič-Daki, ki živi že več let v Novem mestu, trilogijo (spomine v treh samostojnih knjigi) „Najboljši so padli“. Prva izmed treh knjig je prišla prejšnji teden iz tiskarne Ljudske pravice v Ljubljani in jo naročnikom že razpošiljajo. Vsebinsko sega nazaj v leto 1936, zaključuje pa jo opis ustanovitve udarne brigile Toneta Tomšiča 15. julija 1942. Knjiga ima 313 strani, ilustriral pa jo je Stefan Planinc. TREBNJE - Preteklo soboto je predsedstvo republiške konference Zveze mladine po predhodnem posvetu s preesedniki občinskih konferenc sprejelo akcijski načrt ZMS. Med drugim so predsedniki občinskih konferenc mladine razpravljali tudi o sklepili II. konference Zveze komunistov Jugoslavije, razprava se je razvila po uvodnih besedah sekretarja zvezne konference Staneta Boštjančiča. (L. R.) Občani, delavci bodo odločali, kaj bodo sami uredili znotraj krajevne skupnosti, podjetja, ustanove, samoupravne interesne skupnosti in česa sami niso sposobni reševati in bodo zato združevali sredstva v občinskem proračunu in na drugih ravneh. To je bila ena izmed misli pre^ ^ednika skupščine SRS Sergeja Kra^heija, izražena na sestanku političnega aktiva kočevske občine, ki je bil 15. februaija. pj-edvideni policentrični raz- voj Slovenije zahteva, da stvari rešujemo policentrično, se pravi tudi boU samoupravno. Predsedniku Kraigheiju so zastavili seveda več vprašanj tudi o posodobljenju aest na Kočevskem in usodi kočevske proge. Tudi pri tem odgovoru je izhajal iz samoupravnih osnov, se pravi, da bi se moralo slovensko gospodarstvo samo dogo- Dva mrtva konja v jwnedcljek, 50 minut čez polnoči, je na glavni cesti v karteljskem gozdu ustavil tovornjak z italijansko registracijo, ki ga je vozil Nedjo Andjelić (29), začasno na delu v italijanski Gorici. Andjelić je ustavil na počivališču, da bi se odpočil. Ko pa se je ustavil, so se desna kolesa na neutrjenem počivališču udrla, ^ se je tovornjak s prikolico - peljal je 25 konj v Italijo - prevrnil na bok, dva konja pa sta poginila. Škode je V srednjeročnih načrtih razvoja občine je treba uskladiti potrebe z možnostmi, določiti prednostni vrstni red refevanja zadev in k temu reševanju pritegniti sredstva gospodarstva in združena sredstva v republiških in drugih skladih, ki so ustanovljeni prav za reševanje posameznih problemov. Vendar pa se je treba vedno zavedati, da je treba najprej poiskati vse možnosti za refevanje zadev doma, v podjetju, krajevni skupnosti, občini, ker se tako krepi samoupravljanje. Osnovni nosilec razširjene reprodukcije je lahko le gospodarstvo, ne pa državni organi ali banke. voriti, katere - ceste so zanj prednostnega pomena. Ce teh dogovorov ni, zmaga predlog administracije. Tudi v razgovoru s predstavniki podjetij ITAS in Rudnik ter kasneje s predstavniki kmetijstva iz občin Kočevje in Ribnica je pogosto opozoril, kako se dajo vse zadeve rešiti na samoupravni osnovi, kar je tudi najbolj člove? o. J. PRIMC SLOVO CERARJA IN KOVAČEVE Na IV. prvenstvu za „Pokal gim-nastike“, ki bo v soboto v Slovenskih Konjicah se bosta uradno poslovila od tekmovanj najboljša slovenska telovadca vseh časov Miroslav Cerar in Marlenka Kovač. Na tem pomembnem tekmovanju bosta tekmovali tudi dve novomeški telovadi: mladinka Anita Gajič in pionirka Maja Dokl bosta preizkušali svoje sposobnosti v zahtevni članski konkurenci. ^ ^ V preteklih dneh je prevladovalo nestalno in razmeroma toplo vreme. Ob tako imenovanem prvem spoml^ danskem dežju, je sneg v nižinah v glavnem skopnel. Tudi v drugi polovici tega tedna bo še prevladovalo nestalno vreme z občasnimi manjšimi padavinami. Močnejših ohladitev ne pričakujemo. PLANICA - nriprave na prv( tovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici so v polnem teku. Pred dnevi so organizatoije obiskali tudi najvišji republiški družbeni delavci in se zanimali za vadbo sk^alcev ter ureditev te največje skakalne priprave na svetu. (S. I.) ^ za 7.000 dinaijev. 4 ^1 Pioniiji in pionirice iž Vavte vaa, ki so osvojili 19. februaija na 111. republiScem »ečanju pioniijev v orientacijskem pohodu v Vavti vasi prVo mesto. Več o tekmovanju berite na 9. strani. (Foto: S. Dokl) Na tratah, koleMcah - ¥ bm i«niii.Dane99c Matij«, sv«toiik, k* Ir bhka I pj. jBtos tak« oill stmlil, ki m no*w^*v navadnimi izstrelitvami zemelj- in to ne brez razloga! skih satelitov. Ponedeljek, 21. vsem z^otovilom, ki so februar ob 4.29 po jugoslovan- ali pod roko prišla v Moskvo skem času — ta datum bo vse- VVaAingtona v zadnjih kakor še pogosto omenjan v po- si so^jetski voditelji bržkoD® . drobnostih zgodovine druge po- morejo kaj, da ne bi z večj®^ lovice tega stoletja! Trenutek, manjšo mero nezaupanja ko je Nixon stopil na kitajta privatnega) zrli v Peking. tla, ni brez zgodovinskih razsežnosti in svet, čigar oči so sedaj uprte v Peking, se tega vsek^or dobro zaveda. Menda najbolj skrbno pripravljen državniški obisk v zgodovini diplomacije je ta trenutek še vedno na pragu negotovega izzida. Se vedno je namreč mogoče, da bodo posledice komaj omembe . vredne — k^or to zatrjujejo ne- je, da imata So\jetska kateri pesimisti — kakor je mo- Kioska precej nepora\nw goče, da bodo ^orazumi, kijih računov. Vsekakor ni treb^ bodo dosegli, imeli nenavadno liko domišljije, da » velik vpliv na bodoča dogajanja ljamo možno reagiranje Mo^ v svetovni areni. Menimo, da bo na razgovore v Pekingu: sed^ zelo verjetno izkupiček poga- bodo Američani in Kitajci janj in razgovorov (pogajanja žili proti nam! To je sevedajj vsekakor bodo, z^aj vsaka vedano hudo po domače« stran bo zanesljivo branila svoja daleč od možnega razmiS^ stališča in če bo popustila v ne- v Moskvi vsekakor ni! To j®,^ katerih, bo to storila samo zato, razsežnost Nixonovega da bi za protiutež dobila kaj Druga je, kaj pričakuje od drugep) nekje v sredi med svet, to pot svet brez Soyj% omenjenima skrajnostima. Ne zveze. Doslej smo imeli verjamemo, da bi dosegli kakš- govoriti, da vladata svetu nih izjemnih ^orazumov, ta- supersili — ZDA in SZ. kih, ki bi kar na mah odpravili med možnih inačic po dvaindvajsetletno nakopičeno Nixona v Pekingu je ta, da jezo, sovraštvo in nerazume- namreč ugotovili: svetu n^i vanje v odnosih med obema si- data dve, ampak tri lama. Toda prav tako se nam Vsem tistim, ki so se ž® zdi nemogoče, da bi se razšli borili zoper to, da imata kot popolni tujci in ljudje, ki rokah usodo vseh, bi bji^ d kljub poskusom niso mogli da- veda še manj všeč, če bi seči prav nobene skupne točke, vloga preprosto raselila na Možnosti za kaj takega so po Svet bi gotovo odklonil ^ J našem mnenju zelo majhne že zultat ameri^o-kitajskih^ zato, ker bi naposled državnika, prav. Nobenega dvoma kakršna sta Nixon in Mao, s miroljubni narodi sveta zai^^ tem neposredno priznala — re- resirani za dobre odnose dmo malce grobo - svojo ne- Pekingom in VVashingtoO*’^-sposobnost in popobio odsot- toda samo za take odnos^’^ nost smisla za reabiost. Da pa bodo temeljili na spoštov^^ to ni res, da sta v resnici moža suverenosti, nevmešavanju ^ a povsem drugega kova, dokazuje tranje zadeve in drugih na^ j naposled vendarle že dejstvo, da ustanovne Ustine. Taki, Se bosta sploh sestala! Priča- dobri odnosi, med dvema ^ kujemo, da bodo pekin^i raz- Ukanoma bi s svojimi govori vsekakor koristni za obe hudo dosti pomagali pri strani. Ce ne morda takoj in pri ljubnem sožitju na našeifl priči pa zelo verjetno kasneje, netu in svet bo vesel, če boo p Menimo, da bodo omogočili za- Pekinga prihajale novice* i četek cele vrste dragocenih sti- bodo take domneve tudi y kov na najrazličnejših ravneh, trjevale. Kar zadeva Prav med temi kasnejšimi stiki zaveznike — vsaj tiste oaj^^^ si lahko obe strani obetata po- nejše — je tako, da s® časno Ul postopno ures- bržkone zelo podrobno ničevanje načelnih stališč in ščeni o najvažnejših sklepov, ki jih bosta oba pred- Nixonovega potovanja sednika gotovo potrdila v skup- Prvi koraki ariieriškega ? ni izjavi. Ta bo, povejmo mi- .sednika na Kitajskem mogrede, objavljena šele prav tekali v znamenju prijatelj^^ na koncu obiska. Medtem ko toda korektnega in ne vihaj^ bo dialog Nixon—Mao (in vse- sprejema. To utegne kakor mnogo številnejši raz- domnevo, da sta se govori na ravni zunanjih mi- ločila za srednjo, trezn® ^ nistrov in še nižje) gotovo ugod- Kam jih bo pripeljala, no vplival na razvoj ameri- videli. Priložnosti za to ško-kitajskih odnosov, je kajpak volj. \)0' St. 8 (1143) - 24. lebtuarjo ,JKranjdca Janeza*« tokrat nista vzdržala. Na zelo zahtevnem avtomobii^em raliyju za državno prvenstvo ,^ahoiina 72“, kjer je od 76 prišlo na dlj samo 28 vozil, sta morala odstopiti tudi člana AMD Novo mesto Janez Doljak in Janez Milavec ; s svojim minijem cooper. (Foto: S. Dokl) Po Metliki se je na pustni torek vil sprevod malih maškar. Ta!e volkodlak je bil najbolj strašljiv, sicer pa je bilo med maškarami več ljubkih likov. Celo Pika Nogavička, kot bi bila resnična, se je ta dan sprehajala po mestu. (Foto: R. Bačer) Sami tega ne znamo? 1800 kubičnih metrov bukovega jamskega lesa je z gozdnega obrata v Mokronogu lani speljal kupec iz Padove in z njim dal zaposlitev 350 italijanskim družinam, ki iz tega lesa delajo lesene zabojčke za zelenjavo in sadje. (Foto: L^an) Toplo februarsko vreme je priv£d>ilo v sadovnjake pridne gospodaije. Na Bizeljskem, v dolincem okolišu, na Pišečkem in drugod že dober teden z vnemo obrezujejo drevje v svojih nasadih. Na sliki Ivan Krošl iz Trebeža pri Brežicah. (Foto: Jožica Teppey) (Iz zadnjega Pavlihe) . Pust je mimo, pa bi morda le slekla obleko, ki so nam jo meščani poslali kot pomoč. Enakost v družbi in Zveži komunistov Enakost po imetju (z drugo besedo socialna enakost), vendar samo približna, je mogoča samo v revni družbi. Kadar je treba med 4 ljudi razdeliti 4 krompiije, gre delitev gladko, Sejmjšča BREŽICE: Na sobotni sejem so pripeljali 491 mlajših in 33 starejšili prašičev. Vsega skupaj so prodali 376 živali. Za mlajše prašiče so zahtevali po 15 dinarjev za kg žive teže, za starejše pa po 9 dinarjev za kg. NOVO MESTO': Na ponedeljkov novomeški sejem so pripeljali 407 prašičem, od tega 39 starejših. Prodali so jih 376. Za prašiče do 12 tednov starosti so moraU kupci odšteti 230 do 290 dinarjev, za starejše pa 300 do 450 dinarjev. Cene so narasle, kupci pa so prišli pretežno iz sosednih občin. Bodo bolj enaki? čim pa je treba med nje razdeliti tudi 1 srajco, se že zatakne ., . Takšno je življenje, kljub temu pa ne smemo dovoljevati, da bi se socialna neenakost (ki jo povzroča življenje,^kot smo vajeni ugotavljati) razbohotila v nedogled! Delovni prispevek različniii ljudi je različen, imovinska (socialna, dohodkovna) neenakost, ki izvira iz tega, je normalna in jo moramo priznati. Dohodkovni neenakosti, ki izvira iz prisvajanja tujega Kmetijski nasveti Zadržimo propad drevja! Kmetije bodo živele, vsaj one najmočnejše. Večina vaških naselij bo ostala, pa četudi se bodo njih^prebivalci vozili na delo v bližnja industrijska središča. Tako nakazuje razvoj, zato se lahko vprašamo s skrbjo, kakšna bo naša vas, kakšne bodo kmečke domačije, če bo kmečko sadjarstvo dokončno propadlo? Komaj desetletje je tega, odkar smo za Slovenijo še ugotavljali, da je večji del sadnega drevja deležen vsaj zimskega škropljenja proti kapaiju in drugim škodljivcem. Zdaj redkokje vidiš zimsko škropljenje, niti kmetijski inšpektoiji ne jemljejo več strogo svojih odločb o obveznem škropljenju, podoba je, da smo dokončno dvignili roke od kmečkega sadjarstva. Ce bi iskali ekonomski račun v pridelovanju kmečkega sadja, ki na trgu nima tako rekoč nobene cene, tega ne bi našli. To pa ne pomeni, da mora to, kar raste OKoli kmečkih domov in je tako značilno za našo vas, propasti, ker pač ni donosno. Pameten gospodar bo naredil vsaj najnujnejše, da bi zadržal to propadanja — poskrbel bo za zimsko škropljenje. To je neogiben ukrep, začetek truda, da lahko vsaj nekaj pričakujemo od sadnega drevja. Škropiti je treba zdaj, proti koncu zime — do sredine marca, ker je škropljenje najbolj učinkovito v času, ko se brsti začenjajo napenjati. Kako škropiti, je povečini znano. Z zimskimi škropivi (rume-san, faleodiazinon, dinozan, kreozan, rumeno olje, folidol), s katerimi se lahko uspešno spoprimemo s kaparjem, listnimi ušmi, brstnimi sukači, pedici, cvetožeri, je treba vse drevo, tudi najvišje veje, dobesedno oprati. Najprimernejši čas za to delo so mirni, oblačni in vlažni dnevi s kakimi desetimi stopinjami toplote. Za nadrobnejša navodila je najbolje zaprositi strokovnjaka, ki vam bo med drugim tudi potrdil, da je zelo koristno zimska škropiva vsako leto menjavati, saj je znano, da ne delujejo na vse škodljivce enako. Inž. M. L. dela, torej tisti, ki nima stvarne podlage na ugotovljenem in izmerjenem delovnem prispevku posameznika, pa se moramo kar se da ostro postaviti po robu. Dohodkovna neenakost, ki se je pri nas nekontrolirano razvila v socialno razlikovanje ima razen bogatenja posameznikov še več drugih posledic. Bogatejši se čutijo močnejše, pomembnejše in so se navadili tega, da jih v družbi vrednotijo drugače kot navadne zemljane. Do takšnih pojavov je priglo tudi v ZK: mnogi vodilni in vodstveni delavci prihajajo zelo poredkoma ali pa sploh ne na sestanek svojih organizacij ZK, zamujajo in se izgovarjajo s prezaposlenostjo. Na sestankih ZK smo jih vajeni ogovarjati z direktorji in njihovimi siceršnjimi pridevki. Kot komunisti bi se morali sami po sebi postaviti po robu takšnemu ogovarjanju, pa se žal niso. Še zlasti v ZK si moramo v odnosih biti vsi enaki in se moramo zato kar takoj, ostro in odločno postaviti po robu takšnim razvadam! M. J. Brez naložb ni obilnega pridelka , Obljuba Ljubljanska banka, ki je doslej zelo malo naredila za kmetijstvo, saj pravijo kritiki, da je iz njega doslej več dobila, kot dala, je obljubila 20 milijard starih dinarjev za naložbe v kmetijstvo. Poznavalci njene politike so do te obljube nezaupljivi. Direktor krškega „Agrokombinata** Stane Nunčič pravi celo, da je to samo trik, inž. Slavko Gliha s Kmetijskega inštituta pa, „da bi banka obljubila tudi sto milijard, čc bi vedela, da jih ne bo treba dati,“ toda vseeno to zasluži premislek. Gotovo je. da bo Ljubljanska banka, ki je zelo pomembna za naše območje (posebno, odkar ji je pripojena tudi Celjska banka), postavila glede dodeljevanja posojil velike zahtev:, ki jih po.sojilojcmalci ne bodo mogli vsi izpolniti. Toda vseeno je treba resno sodelovati pri sestavljanju akcijskoga (letošnjega) in srednjeročnega razvojnega načrta, v katerem namerava izdatneje sodelovati Ljubljanska banka. s;y bo le na podlagi progrania .mogoče držati bankirje za besedo. In fc nekaj: Ljubljanska banka bi glede pogojev pri dodeljevanju posojil lahko imela za zgled siccr mnogo manjšo Dolenjsko banko in hranilnico, ki kmetovo delo in material pri laložbah šteje za udeležbo kme- ta - investitorja in ne vidi samo njegove denarne soudeležbe. To pa kmetu veliko pomeni. M. L. Vera Kovačič, referentka za skrbništvo in varstvo družine pri občinski skupščini v Krškem: „Brez moči smo, ker ni zakona.“. Nemoč Težko seje spopadati z alkoholizmom, zato je občinska skupščina v Krškem že pred leti predlagala, da bi z zakonom poskrbeli za obvezno zdravljenje alkoholikov. Zaradi tega zla trpe številne družine, najbolj pa so prizadeti otroci. Pomanjkanje pogosto trka na-vrata, starši, ki so se vdali pijači, pa sc obenem zavedajo, da bo socialnovarstvena služba priskočila na pomoč. Seveda ne zaradi njih, ampak predvsem zaradi otrok. Vse se vrti kot v zača.anem krogu. Alkoholiki pogosto menjajo delovna mesta, izostanejo z dela in povzročajo težave sebi, družini in družbi. Iz takih družin je tudi največ duševno in telesno prizadetih otrok. V krški občini imajo registriranih več kot 200 kroničnih a'koholikov. V njihovih družinah je okoli 148 otrok do 15. leta starosti. Veliko tega zla ima korenine v vinorodnem okolišu Vehkega Trna. pa tudi na Območju Senovega je alkoholizem močno razširjen. If.r Komu prednost na šolskem avtobusu: šolarjem ali odraslim? Prevozi Prevozi otrok v Sole, ki so se uveljavili v zadnjih letih, so postali že nuja. Danes je za majhne jX)deželske šole težko dobiti učitelje, zato je povsem upravičena domneva, da ^ takih prevozov vedno več in da w zanje treba namenjati iz proračunov TIS vedno več denaija. Vendar se avtobusne proge, ki so bile uvedene Ic zaradi šolaijev ali vsaj predvsem zaradi njih, vedno bolj spreminjajo redne proge. S šolskimi avtobusi se prevaža vedno več odraslih. Na zadnji seji občin.skc skupščine Ribnica so na primer že opozorih, da so na nekaterih progah otroci, ki se vozijo s šolskimi avtobusi vedno bolj žrtve odraslih, se pravi „mešanega** prevoza. Odrasli, ki za prevoz s šolskim avtobusom tudi plačajo, so že prepričani, da je avtobusna proga uvedena zaradi njih. Šolarji morajo na prenekaterih šolskih avtobusih stati. Odrasli postajajo na šolskih avtobusih že brutalni in neka šolarka je že morala zato k zdravniku. Ponekod že razmišljajo, da bi za prevoz šolarjev kupili Icombije, ki bi res prevažali le šolarje; drugod, kjer nimajo toliko denarja, pa bodo od šoferjev šolskih avtobusov zahtevali, da imajo na šolskih progah prednost šolarji in ne odrasli. J. P. V tovarni kondenzatorjev Umiritev Skokovita rast, tako značilna za tovarno kondenzatorjev ISKRA v Semiču, se letos umirja. Sedanji dogodki v svetu in doma kažejo, da proizvodnje kondenzatorjev ne gre povečevati. Za ISKRO bo leto 1972 še posebno težko, ker so ob dvakratni devalvaciji izgubili okrog 7 milijonov di-naijev. Surovine so se v enem letu podražile za okrog 50 odst., medtem ko so cene proizvodov že 15 let na isti ravni. Letos računa kolektiv na okrog 70 milijonov celotnega dohodka, kolikor so ga ustvarili lani, in na milijon dolarjev izvoza. To pomeni, da ostaja obseg proizvodnje na ravni preteklega leta, ob tem pa bo podjetje z ostankom dohodka na slabšem. Razumljivo,, da v takem položaju delovne sile ne bodo povečevali. Tudi rast zaposlovanja seje zaenkrat ustavila, bila pa je v zadnjih dveh letih izredna, saj je v kolektiv prišlo kar 200 novih ljudi. Osebne dohodke so že lani decembra povečali. Zaposlenim z največjimi prejemki za 5 odstotkov, delavcem z najmanj.šimi dohodki pa kar za 15 odstotkov. V tovarni se ne bojijo, da ne bi mogli izplačevati zaslužkov po družbenem dogovoru, vendar tudi ne računajo, da bi zaenkrat dohodki rash. Stanje je v tem pogledu kar zadovoljivo, saj nobena delavka, ki izpolnjuje normo, ne zasluži manj kot l.()00 dinarjev na mesec. R. B. Kamenje Siromašna Bob krajina niora marsikaj uvažati, kot so ugotovili na zadnji občinski seji v Metliki, pa uvažajo lxMo kamen s Hrvaškega. Ce še drži, da vsa pokrajina leži na samem kamenju, je takle uvoz Saki nad šalami. Povedali so primer, ko je vas Otok popravljala cesto. Namesto da bi gramoz vozili iz kamnoloma, ki leži 300 m stran od vasi, so ga dovažali i/. Ozlja. Menda je bil skupaj s prevozom vred cenejši kot oni pred domačim pragom. gjredno je ••• Pomlad sicer še ni tako občutna, da bi začele zeleneti in cveteti rastline, je pa tako močna, da so začele cveteti — ceste. Tako kot vsako leto tudi zdaj omejujemo osne pritiske na cestah, kar pa ne more bistveno pomagati, da ne bi ceste kipele z vso ‘silo. Dolenjska v tem pogledu gotovo ni izjema. Samo kratek sprehod po Novem mestu in okolici kaže, v kako ubogem stanju so ceste. Priključka naavtomo-^ bilsko cesto proti Kartelje- Kipenje vemu in proti Mačkovcu sta najbolj zdelana, v siromašnem stanju pa je tudi cesta proti Dolenjskim Toplicam. To seveda niso edine uničene ceste na Dolenjskem. Proti tej zimski nadlogi na cestah kajpak ni učinkovite rešitve. Cestno podjetje bo, ko bo vreme dopuščalo, začelo asfaltirati in popravljati najbolj uničene odseke in po tradiciji lahko pričakujemo, da bodo do prvega maja v glavnem namesto kamenja, ki gleda zdaj iz asfalta, že prišUi zaplate na ceste. Nekatere dolenjske ceste so zato vse bolj podobne ^>e-račevi suknji ali pa cesti od Škofljice do Ljubljane, ki je že tolikokrat zakrpana, da najbrž niti cestarji sami ne vedo več, koliko novih slojev asfalta so v zadnjih letih položili. Bržkone pa rešitev za bodočnost ni v tem, da bomo vdano čakali na pomlad in da bodo cestne službe popravljale slabe ceste. Prav bi bilo, da bi raje gradili bolj počasi, pa zato temeljito! Tako pa smo v preteklosti za malo denarja hoteli potegniti asfalt na vsem makadamu, zdaj pa moramo vsa-■ko pomlad obnavljati pomanjkljivo gradnjo in pretenke sloje, ki ne vzdrže zimskih nevšečnosti. Zanimivo pa je tudi vprašanje: kdo je kriv za poškodovane avtomobile na takih vzkipelih cestah in kaj bi ukrenila sodišča, ko bi vozniki tožili lastnike oziroma vzdrževalce cest? To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Kaj je z zdravstveno službo v Metliki? V.Dolenjskem listu št. 4 z dne 27.1. 1972 je bil objavljen članek pod naslovom ,J)olge vrste čakajočih“ nepodpisanega avtoija. Članek se nanaša na zdravstveno službo v Metliki. — Navedeni članek povšalno prikazuje stanje v zdravstveni enoti Metlika, s čimer si lahko občani ali nepoznavalci razmer o zadevi ustvarijo napačno in nepopobio sliko, zdto želimo s tem na kratko seznaniti javnost z dejanskim stanjem. Članek zastavlja vprašanje, zakaj občutno manjka zdravnikov splošne prakse, V odgovor naj navedemo, da to ni samo problem enote Metlika niti samo Zdravstvnega doma Novo mesto, pač pa problem vse izvenbol-nične zdravstvene službe v Sloveniji. O problemu zdravnikov splošne prakse je bil pred kratkim tudi razgovor v uredništvu „Dela“. Kljub takemu splošnemu stanju, pa naš zavod ukrepa vse potrebno, da si ta kader pridobi. Tako smo iskali nadomestila za izpraznjena delovna mesta zdravnucov splošne prakse preko zavoda za zaposlovanje, razpisov v dnevnem sloven- NI NUJNO da se u^niitvo Doleiqskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prir ^vkom; ki jih pošiljate za obr javo v naSem tedniku, pripiSte svoj celi naslov, sicer, ne pridejo v pojtev za tisk. Na posebne ie-Ijo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za jayp9$t tajocjtood-pinli ga bomb s kratidtmi ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost, napisan^ odgovoren predvsem nm. UREDNIŠTVO DL skem in hrvatskem časopisu ter z osebnimi stiki pri SlovensKem zdravniškem društvu in drugih zdravstvenih organizacijah. Vsa ta prizadevanja pa niso dala vedno željenih rezultatov. S pomanjkanjem zdravnikov ^lošne prakse smo že v mesecu decembru preteklega leta seznanili predstavnike občinske skupščine Metlika. Kljub temu je bilo o tem tovora na 10 občinske konference ZDL Metlika, na katere sejo žal niso bili vabljeni predstavniki me- Poznamo »čine zobne ambulante« I v Dolenjskem hstu št. 4 z dne 27. 1. 1972 je bil objavljen članek z naslovom ,^Ali ve davčna uprava tudi to? v katerem avtor članka med drugim ^rašuje Zdravstveni dom Novo mesto, če pozna „črne zobne ambulante" v svojem občinskem središču. Zadevo okoli „črne zobne ambu-lante“ vodstvo Zdravstvnega doma Novo mesto pozna, saj je že s svojim dopisom št. 349 z dne 6.10. 1965 in z dopisom štev. 234 z dne 19. 4. 1968 opozorilo po zakonu pristojne organe, da naj ukrenejo vse potrebno, da bi se preprečfla nedovoljena zasebna zobozdravstvena pr^sa. S tem smetramo, daje zavod s svoje strani ukrenil potrebno v okviru svojih pristojnosti. V tej zadevi želimo še pojasniti, da kolikor smo mogli ugotoviti, take ,.prakse" Nekaterim Novomeščanom. Sem študent. Študentje pa nimamo ravno zavidljivih dohodkov. Nekateri celo pravijo, da smo uboge pare. No, naj bo, kot je. Res pa je, da si zaradi smešno nizke štipendije ne moremo dvakrat na teden privoščiti drage vožnje z avtobusi v Ljubljano in nazaj v Novo mesto. Pomagam si, kot številni drugi s štopanjem. Skoraj vsak petek stojim na Dolenjski cesti in štopam. Mnogi vozniki me že dobro poznajo in jaz njih. Z marsikaterim se peljem domov. Nekateri pa me s^o s hupanjem prijateljsko pozdravljajo in zato sem jim neizrekljivo hvaležen. Tudi števUni Novomeščani so vmes. Z nekaterimi se v mestu tudi srečam. Takrat me ne poznajo, saj mi je, kot sem štopal, jasno pokazal, da me ne pozna. Ne rečem, da mora vsak od teh voznikov ustaviti. Ne, niti najmanj, to ni njihova dolžnost. Vse, kar si od nekaterih želim, je le to, da bi se drugič, ko se bomo na cesti ponovno srečali, mirno peljali mimo mene. Ne zamerim tistim, ki se na vse načine trudijo, da bi pokazali, kako bodo že po nekaj sto metrih z^eljali na desno ali levo, na Orle ali na Baije (saj mogoče bodo res), še manj tistim, ki odločno, a vljudno pokažejo, da jim ni do sopotnikov. Zabavno pa se mi zdi, kako se nakateri z najrazličnejšimi, občudovanja vrednimi kretnjami za volanom obnašajo. Med njimi so žal tudi nekateri moji someščani. C e jim gremo številni štoparji na .jetra“. naj odločno pokažejo, da jim ni do sopotnikov in naj raje paz^o na cesto, namesto da se tolčejo po glavi, kažejo zavidljivo bogato sposobnost ročnega oblikovanja najrazličnejših znakov, hupajo ... Večkrat me skrbi, da se ne bi zaleteli v nasproti vozeče vozilo. Počutil bi se še krivca nesreče. Zatorej tisti.,ki ne morete videti štoparjev (za štoparice ne vem), ne zmenite se za nas, kajti tudi mi se ne za vas. Peljite mimo. kot da nas ni. Veseli bomo. Bodite brez skrbi! V Novo mesto se bomo že pripeljali ... -JANEZ ne opravljajo redno zaposleni zobozdravstveni delavci novomeške zobne poliklinike. Da bi izboljšali javno zobozdravstveno varstvo občanov, po katerem je vse večje povpraševanje, imamo zapodenih maksimalno število zobozdravstvenih delavcev, ki jim lahko omogočimo delo glede na obstoječe omejene prostore. Problem ustreznih prostorov za zobno polikliniko v Novem mestu je vsak dan bolj pereč in zato tudi glavna ovira za nadaljnji razvoj zobozdravstvene službe. Na to že dalj časa opozarjamo pristojne forume. Pridobitev novfli prostorov presega naše možnosti, zato je potrebno ta problem reševati skupno z zainteresiranimi. Vendar tako stanje še ne more biti razlog, da bi trpeli ..črne“ zobne ambulante, ki niso pod družbeno obdavčitvijo. Navedeni odgovor dajemo na podlagi razprave in sklepa razširjenega sveta zavoda Zdravstvnega doma Novo mesto na seji dne 11.2. 1972. Zdravstveni dom Novo mesto tliške enote oz. zavoda. Ugotavljamo tudi. da se je o zdravstveni službi v enoti Metlika na tej seji obravnavalo pod točko ..razno", za kar smo mnenja, da-bi tako pomembna zadeva morala priti v dnevni red seje in na katero naj bi bili vabljeni tudi predstavniki .Zdravstvenega doma. Res je, da so iz enote Metlika v zadnjih letih odšli 4 zdravniki splošne prakse, vendar je k temu treba pripomniti, da so odšli, ker so dobili specializacijo v bolnični službi, kjer so v strokovnem predelu in gl^e pogojev dela znatno na boljšem. Navedeni so si izbrali i^ecializacije, ki jih po naravi dela naš zavod ne podeljuje. Za ilustracijo naj navedemo, da ima naš zavod trenutno na ^e-cializaciji 9 zdravnikov, kar je maksimalno za naše materialne in kadrovske možnosti. Trditev v članku, daje naš zavod ob pripojitvi enote Metlika k Zdfav-stvenemu domu Novo meto dajal kakršnekoli obljube o nadaljnjem razvoju zdravstvene službe v Metliki, je netočna. Dejstvo je, da se je enota Metlika po sili zakona in po neu^e-lem poskusu ustanovitve Belokranjskega zdravstvenega doma pripojila na podlagi referenduma .in s soglasjem občinske skupščine Metlika in Zdravstvenemu domu Novo mesto šele 30. 9. 1968 namesto 1. 1. 1968. Glede programa razvoja zdravstvenih domov v novomeški reggi, kjer posebej 'ni omenjena enota Metlika, naj pojasnimo, da s strani enote Metlika ni bilo zahtev po razširitvi objektov. Navedeni program so prejele tudi vse občinske skupščine in nanj lahko dale svoje pripombe, ki pa se še vedno lahko upoštevajo, če so upravičene, dolcler „program" in „družbeni dogovor o financiranju investicij v zdravstvu" dokončno ni prejet. Glede pripomb na račun samoupravnih pravic naj omenimo, daje bila enota Metlika ob pripojitvi k Zdravstvnemu domu Novo mesto seznanjena s samoupravno shemo, ki so jo pred tem že sprejeli trije pripojeni zdravstveni domovi. Po veljavni samoupravni shemi je bila enota Metlika zastopana v vseh organih upravljanja zavoda. Da smo Cedili politiki razvoja samoupravljanja na podlagi zveznih amandmajev in kongresa samoupravljavcev v Sarajevu, dokazuje dejstvo, da je svet zavoda 28. 5. 1971 na predlog uprave sprejel sklep o pripravi predloga za decentralizacijo samoupravljanja na ravni enot, o čemer smo obvestili tudi Občinski sindikalni svet Metlika dne 8. 6. 1971. O decentralizaciji samoupravljanja je bil že izveden referendum in sprememba ustreznih aktov je v zaključni fazi. Zaradi navedenega je očitek glede samoupravnih pravic nesprejemljiv. 1972 — leto kvalitete Neusmiljena bitka za i(al(ovost proizvodov zajema ves svet naši proizvajalci in potrošniki morajo zato vedeti kaj več o lastnostih, dejanski vrednosti in uporabnosti proizvodov! Zvezni izvršni svet je sprejel predlog Jugoslovanske zveze organizacij za izboljšanje kvalitete, da se leto 1972 razglasi za leto kvalitete v Jugoslaviji. Ta pomembna družbeno koristna akcija sovpada s časom, ko naša industrija vlaga posebne napore za uveljavljanje s svojimi kvalitetnimi proizvodi na domačem in tujem tržišču. Neusmiljena bitka za kvaliteto je zajela skoraj ves svet. Kvaliteta osvaja tržišča, je ocena gospodarskega in družbenega razvoja neke dežele, je torej tudi merilo stopi\je njenega razvoja. Kvaliteta ni le pojem ali merilo za oceno posameznih proizvodov. Kvaliteta sega v odnose proizvajalca ali posredovalca do potrošnika, odnose med ljudmi pri bhgovni menjavi in opravljanju uslug. Minilo je 50 let, odkar so bile v Ameriki zasnovane znanstveno ekonomske metode za izboljšanje kvalitete kot metode statistične kontrole kvalitete in vzorčenja blaga. V Japonski je osnovna zveza za zaščito potrošnika kot posebni organ v kabinetu predsednika japonske vlade. Leta 1956 so bili podani temelji evropske organizacije za kontrolo kvalitete. Jugoslavija je postala članica te evropske organizacije 1968. Japonska je proglasila leto 1964 za leto kvalitete, Anglija pa leto 1967. Potrošniške organizacije so organizirano v 55 državah. Osnovna na-toga potrošniških organizacij je vplivati na izboljšanje kvalitete proizvodov in storitev ter informacije potrošnikov o lastnostih, kvaliteti in funkcionalnosti proizvodov na tržišču. Prva potrošniška organizacija tc vrste pri nas je bila ..Porodica u domaćinstvo". ki je delovala pod nazivom ..vzporedno testiranje" že od leta 1965. Tej aktivnosti sc je pri- družil tudi Centralni zavod za napredek gospodinjstva SR Stovenije. Petletni program akcij krajevnih skupnosti (1971-1975) določa konkretni program družbenega nadzora nad kvaliteto proizvodov in storitev ter re še vaje problematike odnosov TOtrošnikov in delovnih organizacij. Potrošniške organizac^e naj bi delovale v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in občinah. Družbene norme glede ponašanja ^potrošnikov, organiziranih v krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah, so vsebovane v „Potrošniškem kodeksu". Ta kodeks obvezuje delovne organizacije in posameznike, udeležence v blajgovnem prometu ter opravljanju storitev, da poslujejo natanko po poslovnih in etičnih uzancah in dobrih poslovnih običajih, zlasti glede kvalitete proizvodov in storitev. Sporne zadeve bo reševala mešana arbitraža. Delovne organizacije, ki bodo pristopile k temu družbenemu dogovoru. bodo imele pravico uporabljati posebni emblem z napisom ..Podpisnik potrošniškega kodeksa". Prvi rezultati kontrole kvalitete so zaskrbljujoči. Čeprav smo šele na pragu leta kvalitete, ugotavljamo, da se je kvaliteta proizvodov in storitev prav letos znatno poslabšab. Odlok o maksimiranju cen ne dopušča proizvajalcem. zasebnim obrtnikom in gostilničarjem zvišati cene proizvodov in storitev. Proizvajalci, obrtniki in gostilničarji poskušajo povečati cene svojim proizvodom in storitvam s teni. da uporabljajo surovine slabše kvalitete in dajejo v promet slabše proizvode za isto tx*no. Ta akcija leta kvalitete mora postati močan ekonomsko-družbeni regulativ za zaščito potrošnika. Delež k tej akciji naj bi prispevale tudi družbeno-politične organizacije in občani, saj je njen cilj zaščititi potrošnika. i„ž. Jo2l- SKOl’ tržni inšpektor Na omenjeno pismo izvršilnega odbora občinske konference SZDL Metlika imamo pripravljene konkretne in dokumentirane podatke, ki v celoti spodbijajo neobjektivno ocenjevanje razmer v enoti Metlika, ker .so v citiranem pismu med drugim prikazani tudi problemi, ki so izven možnosti in pristojnosti rešitve v okviru Zdravstvenega doma Novo mesto. Da želi Zdravstveni dom Novo mesto imeti tesne stike z občinskimi skupščinami in družbenopolitičnimi o^anizacijami v vseh 5 občinah, kjer ima svoje zdravstvne enote, dokazuje tudi dejstvo, da vseskozi naročamo našim predstojnikom enot, da nepoffedno sodelujejo s pristojnimi občinskimi organi. Pri tem ugotavljamo, da to sodelovanje glede vprašanj reševanja zdravstvene službe v posameznih občinah poteka v redu, razen v občini Metlika. Po prejemu pisma izvršilnega odbora obč. konference SZDL Metlika smo pozdravili predlog za napovedani sestanek o vprašanjih zdravstvene službe v enoti Metlika, žal pa danes ugotavljamo, da se razprave o teh vprašanjih opravljajo še naprej po drugih forumih (z istimi udeleženci), ne da.bi na te razprave vabili tudi uradne predstavnike enote Metlika ali zavoda, kjer bi lahko podrobno in dokumentirano zadeve osvetlili. Ob koncu želimo poudariti, daje Zdravstveni dom Novo mesto pripravljen sprejeti vsako objektivno in Konstruktivno kritiko, ki ima namen izboljšati zdravstvneo službo, ker je za to tudi sam najbolj zainteresiran, ne more pa se strinjati s takim načinom obravnavanja in reševanja problemov, kot so ga izbrali nekateri v Metliki. Navedeni odgovor dajemo na podlagi razprave in sklepa razširjenega sveta Zdravstvenega doma Novo mesto na seji 11.2. 1972. ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO Spomin na Prešernovo proslavo v Brestanici: skupina mladih, kije sodelovala pri Povodnem možu in Železni cesti. Brestanica Prešernu Po več letih: uspešna kulturna prireditev Po nekajletnem molku je bresta-niŠca Svoboda 6. februarja ^et proslavila kulturni praznik — Prešernov dan. Slavnostno akademijo z bogatim sporedom je skrbno pripravila Marija Gosak ob sodelovanju prof. Marjance Požun. Francija Rakarja, violinista Janka Avsenaka, solistov Jožeta Butkoviča in Dorčija Železnika ter domačega moškega pevskega zbora, ki se je predstavil pomnožen (35 članov) in pomlajen. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Mato Zakonjšek, za svetlobne efekte Drago Stropni!^ lično sceno pa je pripravil Lojze Labec. Dvorana je bila polna častilcev velikega pesnika in njegove besede. Pazljh^o so sledili smiselno povezanim točkam in nastopajoče nagrajevali s ploskanjem. Nastopajoči in poslušalci so se zlili v eno in skupaj dožhrljali lepoto Prešernove besede. Za tak nastop: hvala. Resnično prepričani, da amaterska kulturna dejavnost služi osv'eščanju in plemenitenju ljudi, si takih prireditev še želimo. A. M. Pripravljen na samomor... * Imam 25 let, končal sem 6 razredov osnovne šole in odslužil vojaški rok. Stanujem v Šmihelu pri Novem mestu, sem brez dela, gradim hišo, imam bolno mater in nečakinjo na skrbi Ne vidim izhoda iz teme, kamor so me pahnili. 23. 3. 1964 so me vzeli za vajenca v IM V, Kot revna družina nismo imeli ne ure ne tran-sistorja, zato priznam, da sem službo večkrat zamudil. Najbolj hudo mi je bilo, ko sem izvedel, kaj so o meni govorili v kolektivu. Da kradem pločevino in jo odnašam domov. To sploh ni res, pač pa imam pričo, ki je povedala, da so se delavci hoteli rešiti Ggana. Oni so v bližnji kozolec skrili pločevino, govorili pa, da sem jo kradel jaz. Službe nisem dobil, pač pa in gradnjo hiše. Spravil sem jo do podstrešja. Ko je oče umrl, sem ostal sam z materjo, ki je prav tako bolna in nesposobna zdelo. Začel sem pisariti za službo v Belt v Črnomelj, v tovarno Usnja na Vrhniki, v Novoteks Novo mesto, v tovarno zdravil in nazadnje še v IM V. Čeprav sem se zlagal, da imam končano osemletko, me nikjer niso hoteli. V IM V jih še danes jemljejo, a mene gotovo niso marali zaradi stvari, ki sem jih že navedel, za katere pa nisem kriv. Na občini so dali mami trikrat po 150 din. To je bilo vse, s čimer smo se preživljali. Zima pa je dolga, mi smo vedno bolj lačni Pri nas je tudi sestrina hčerka, ki hodi v četrti razred. sezonsko delo na Gozdni upra- v Očeta nima, mati pa zanjo VI. Tu sem bil 6 mesecev, potem sem moral k vojakom. Po odslu' ženem vojaškem roku sem se zaposlil pri Gradbenem in obrtnem podjetju v Novem mestu, toda zaradi izredno nizkih dohodkov sem to službo pustil in šel v Novo les. Tudi v tem podjetju smo delali veliko, plačali pa so nas ,malo. Nisem mogel vzdrževati svojcev, zato sem se odločil za pot v Nemčijo. Avgusta 1971 sem šel čez mejo preko Zavoda za zaposlovanje. Kot gozdni delavec sem delal po 14 ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Dobro sem zaslužil, toda ko sem bil na dopustu doma, nisem mogel nazaj zaradi hudo bolnega očeta. Bil sem edini hranilec staršev. Oče je bil 7 let bolan na srcu, pokojnine ni dobival, čeravno mu je manjkalo samo dve leti do penzije. Dajali so mu 100 din na mesec in zdravstveno varstvo. Denar, ki sem ga prihranil v Nemčiji, sem porabil za hrano sploh ne skrbi Bega iz kraja v kraj. Dva otroka ima s seboj, punčko pa je pustila pri nas. V šoli je odlična, čeprav gre vsak dan lačna od doma. Vsak dan zjutraj gre še pomagat sosedu, ki ji da tudi jesti. Tako mater, kot jo ima ta punčka, bi morali kaznovati ali pa prisiliti, da bi skrbela za otroke. Jaz nisem vajen prosjačiti kot drugi Krasti ne znam in nočem, raje umrem od lakote. Kaznovan nisem bil še nikoli, ker hočem biti pošten. Zal je revščina tako huda, da ob njej ne morem ne živeti ne umreti Vse to sem že povedal na centru za socialno delo, a oni nam ne morejo vsak dan pomagati. Pošiljajo me delat 8 km daleč peš od doma, tega pa ne morem sprejeti Skrbeti moram za onemoglo mamo in nečakinjo. Moram kuhati, če kaj dobimo, pospravljam, pripravljam drva. Nosim jih tudi 2 km da- kjoi Jo. Ac't y>jlxx£t ^ isL olo^ 'rrvi ciojSi i rvJi^^CAjL a ^ leč, in to trikrat na dan, samo da mati ne bi bila v mrzlem. Zakaj mi ne dajo službe v Novem mestu v kakšni tovarni, saj si tega želim že od otroških let! Lahko me vzamejo na po-skušnjo za nekaj mesecev, pa bodo videli, če znam delati in če sem pošten. Ce drugače ne gre, naj bi mi omogočili nazaj v Nemčijo. Ce bi spet dobro zaslužil, bi mami pišiljal denar. S solznimi očmi vse noči premišljujem, kaj bi naredil, a zame najbrž ni druge rešitve kot smrt. Pivdal sem vse, kar sem imel Fotoaparat, gramofon, harmoniko, uro, zdaj pa bom moral prodati še nedokončano hišo. Vsega tega ne morem več prenašati. Čeravno sem ciganskega rodu, sem drugačen od rojakov. Sem,miren fant, rad pojem in igram na kitaro, rad bi imel lepo stanovanje, rad bi bil lepo oblečen, pa... Imam samo še mater in transistor. Poslušam ga pozno v noč in pišem. Kot niso vsi ljudje enaki, niso vsi Cigani za v en koš. Ce poveš, da si Brajdič, te imajo za pošast. Ko napišeš prošnjo za službo, vidijo podpis, že prošnja roma v koš. Odgovorijo pa: ,JVimamo prostih delovnih mest. “ Jih imajo, samo za Cigana ne! Mar nisem tudi jaz služil JLA? Ce bo treba, sem ravno tako pripravljen braniti domovino kot drugi. Prav tako sem se pripravljen boriti za mir in napredek. Vse to je kot nič, kajti vsi mislijo: Cigan se tepe, krade, se ne umiva itd. Dajte mi priložnost, drugega ne prosim! Ce bi moral živeti od kraje in prosjačenja kot drugi Cigani, raje umrem. RAJKO BRAJDIČ, Šmihel pri Novem mestu ikjaa eia. Jiruxdiijf iiL vvUjOlavv, Kr T* jcr odinjski pripomočki, zabavna elektronika, optični predmeti, športna oprema, orodje. Igrače, nakit in okrasni predmeti, kozmetični izdelki, modna konfekcija, ^ominki, lesna, usnjena in kovinska galanterija. marcu 1972 bo Akcijski sekretariat za design razpisal javni natečaj in obvestil oblikovalce doma in v tujini o razpisanih oblikovalskih nalogah. Natečajna dela bo ocenila mednarodna žirija. Po zaključku natečaja bodo nagrajena dela rza-stavljena v Ljubljani, nato pa še v ostalih repubUškili središčih. M. K. Marjetko Petocl m Zdenka Cvelbar V nedeljo nas je smrt v velikem številu zbrala pri skupnem grobu Marjetke Petaci in Zdenke Cvelbar. V Brežicah že zelo dolgo ni bflo tako številnega pogreba. Vsi smo obe dekleti poznali le mimogrede, o obeh smo vedeli samo dobro. Nista še bili stari 19 let, bfli sta nerazdmž-ni prijateljici Sele pred kratkim sta se zaposlili in njuna skupna smrt nas je tako pretresla, da je bil pogrebni prevod dolg kar kilometer. Skoraj ni bilo oči, ki jih niso orosile solze. Zdaj, na začetku pomladi, smo gledali to dvojno pomlad na mrtvaškem odru in s strahoma spraševali: „Doklej še? “ Kdo bo naslednji na vrsti? Na cestah skoraj ni več s smrtjo neomadeževanega kilometra. In kljub takim vprašanjem bomo jutri ^et sedli v svoje avtomobile, ne da bi pri tem pomislili, da so ceste preozke, promet pr^ost, najhujše nezgode pa vsakdanje. Mislili si bomo: meni se ne bo nič zgodilo, ker sem mlad in imam odličen refleks, ali pa se mi ne bo nič zgodilo, ker sem že nekoliko starejši in imam zato več izkušenj. Ceste pa vsak dan požirajo življenja, nedoživeta življenja. M. BAVEC Veliko Brežičanov se je v nedeljo poslovilo od Marjetke Petaci in Zdenke Cvelbar, ki §ta se smrtno ponesrečili na avtomobilski cesti. (Foto: Milan Bavec) St. 8 (1143) - 24. februarja 1972 DOLENJSKI Ll'.>1 INTERVJU S FRANCEM ŠETINCEM, ČLANOM SEKRETARIATA CK ZKS Poziv za mobilizacijo komunistov in vseh naprednih sil - Trda roka naj bo ves delavski razred! - Močna Jugoslavija nekaterim ni po godu - Kriza ali zmeda v glavah posameznikov? - Za krepitev odgovornosti so premalo samo resolucije - Optimizem za gospodarsko učvrstitev - Kmeta, delavca in vsakogar med nami živo zanimajo besede predsednika Tita ^ ^ < v i? *■ 'v ^ si Tone Gošnik. gl. urednik Dolenjskega lista, zaprosil Franca Šetinca, člana sekretariata CK ZKS, da odgovori na vprašanja o mestu in vlogi II. konference ZKJ v sklopu vprašanj, kijih lahko zberemo pod skupnim imenovalcem „Sedanji politični trenutek Jugoslavije”. Tovariš !§etinc, naš dolgoletni sodelavec, se je rade volje odzval vabilu in na vprašanja odgovoril takole: Ali lahko po domače, kratko in zgoščeno poveste, kaj je predvsem povedal tovariš Tito v uvodni in zaključni besedi na tej konferenci? Kmeta in delavca zanima, če bi to lahko slišal še enkrat, čeprav v kar najbolj kratki obliki. Bil bi presrečen, če bi znal zadeti bistvo političnega trenutka, opisati probleme in začrtati naloge tako po domače in zgoščeno, kakor to zmeraj uspeva tovarišu Titu. Zato ga tudi ljudje razumejo. Ce že moram v kratki obliki ponoviti Titove besede, potem bi dejal, da so pomenile poziv za mobilizacijo komunistov in vseh naprednih sil za to, da zmanjšamo razdaljo med besedami in dejanji. Njegov uvodni govor je dal konferenci delovno obeležje. To, da so se izogibali nepotrebnim svečanostim, je morda dober obet za prihodnost. Tovariš Tito je s svojimi besedami dovolj jasno povedal, da bo treba v prihodnje več delati in man} govoriti. Razna ugibanja in špekulacije o tem, da je Jugodavija v „krizi“ in da bo razpadla, je tovariš Tito označil za bedaste. Odločno je tudi zavrnil natolcevanja o omejevanju svobode in demo-kracge. Dejal je: „Ni je države, kjer bi se ljudje tako malo bali kot v Jiigo-slaviji.“ Na kritike, češ da se partija spet zavzema za politiko „trde roke“, je tovariš Tito odgovoril: trda roka naj bo ves delavski razred. Doslej je bila to pogosto roka posameznikov, ki so izvajali samovoljo nad delavci. Take je treba izključiti iz Zveze komunistov, a tudi zunaj nje jim ne smemo dovoliti, da bi po mili volji zabavljali in rovarili. Predsednik ZKJ Tito je grajal tiste, ki vidijo povsod vse črno, kakor da vseskozi po vojni nismo dosegli nobenih u^hov, ampak smo delali samo napake ... Za tovariša Tita je značilno, da zna, kakor pravijo preprosti ljudje, ločiti zrno od Ijuljke. Na konferenci je res dejal, da sicer nismo uresničili vsega, kar smo si zamislili, a smo vendarle dosegli velike uspehe. To naše nasprotnike v tujini in doma bode v oči. Ne želijo, da bi bila Jugoslavija močna, trdna skupnost. Nekaterim taka ni pogodu. Tovariš Tito je posvetil posebno pozornost vzgoji mlade generacije. Katere njegove besede je treba zlasti podčrtati? Da, res je govoril o tem, da je treba mladino vzgajati v marksističnem duhu.. V šolske programe je treba spet vključiti vse, kar bi mladim omogočilo boljše razumevanje socialističnega razvoja in poti samoupravne družbe. Iz šol je treba odstraniti tiste, ki mladino pri-dijo. Zakaj govorice o „politični krizi“ v Jugoslaviji? Delovni človek te krize ne čuti, stoji pa sredi resnično zavzetega boja za lepši, svoboden in materialno bogatejši jutrišnji dan. Na vaše vprašanje je tovariš Tito od^ govoril približno takole; Kriza — to je zmeda v glavah posameznikov! Osnova je zdrava. Zveza komunistov stoji trdno na svojih temeljih. To potrjujete tudi vi, ko pravite, da delovni človek te krize ne čuti, ker stoji sredi resnično zavzetega boja za lepšo prihodnost. Ozdraviti našo družbo „politične krize“ pomeni odpraviti omahovanja in oportunizem zlasti v vodstvih, preprečiti poskuse zbiranja oblasti v nekaj rokah, okrepiti odgovornost, utrditi vezi med Zvezo komunistov in delavskim razredom. „Bodite ostrejši do voditeljev! “ je tovariš Tito v svoji sklepni besedi na konferenci pozival članstvo Zveze komunistov, delavski razred in vse delovne ljudi. Kakšna je po vašem odgovornost za uresničitev sklepov 9. kongresa ZKJ? Čemu peša odgovornost, zakaj ni ukrepov za tiste, ki so predvsem krivi partijske nediscipline, izigravanja in podobnih odklonov? Delno sem na vaše vprašanje že odgovoril. Dodam naj le še to, da odgovornosti ne bomo okrepili samo z resolucijami. Tega so se zavedali tudi udeleženci II. konference ZKJ, zato so se za- vzeli za temeljito spremembo socialne sestave Zveze komunistov v prid delavstva. Pri tem ne mislim, da morata biti kramp in lopata merilo za sprejem v Zvezo komunistov. Izraz „delavec“ je treba razumeti v širšem smislu. Tudi inženir v tovatni in profesor na šoli sta delavca, če se zavzemata za razvoj socialističnega samoupravljanja na vseh področjih in vseh ravneh, ^o se bojujeta za odpravo vseh monopolov in privilegijev. Več odgovornosti bo le tedaj, če bodo vodstva odgovorna članstvu. Nujna je stalna kontrola nad izvajanjem sklepov. Kdor z besedami sprejema stališča, v praksi pa dela proti njim, ga je treba brez. odlašanja pozvati na odgovornost in, če gre za grobe kršitve, izključiti iz Zveze komunistov. Delegati so v razpravi na konferenci večkrat ponovili, da se je treba vrniti k sklepom IX. kongresa ZKJ. To ne pomeni vračanja v preteklost. Nasprotno, to samo potrjuje, da v temeljnih idejnopolitičnih stališčih Zveze komunistov Jugoslavije ni treba ničesar spremeniti. Pač pa je treba odpraviti omahovanje in oportunizem, nedoslednost in ležernost, skratka vse, kar je doslej oviralo uresničevanje sklepov IX. kongresa ZKJ. Ljudje želijo dobiti povrnjeno zaupanje v to, da smo zares pripravljeni doseči gospodarsko čvrstost — stabilizacijo. Ali nas gospodarska gibanja zadnjih mesecev (cene, večji izvoz, zaupanje v dinar na inozemskem denarnem tigu itd.) lahko utrdijo v veri, da smo s sedanjo gospodarsko politiko SFRJ na pravi poti, da to tudi dosežemo? Odgovoril bom z besedami predsednika Zveznega izvršnega sveta Džemala Bijedica, ki so izzvenele optimistično: pozitivni rezuUati stabilizacije se kažejo tudi v porabi (investicije, splošna poraba), kar je prvi pogoj za umiritev trga in cen Po njegovih besedah zmoremo nadzorovati gospodarski položaj in uspešno spreminjati njegove smeri. Lanski zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zmanjšal za 130 milijonov dolarjev. Proti pritiskom za zviševanje cen, izigravanju predpisov, odtegovanju dobav blaga itd. se bomo bojevali z ekonomskimi in administrativnimi ukrepi. Zamrznjenje cen ni način za razreševanje problemov gospodarske čvrstosti — stabilizacije, vendar bo treba ukrepati tako, da bi, kjer je le mogoče, zmanjševali obveznosti gospodarstva in s tem preprečili, da bi podivjale cene. Proti porastu le-teh se bomo borili z vsemi močmi. Na konferenci so se spoprijeli tudi z raznimi poenostavljanji in z zahtevami po vračanju na star, administrativni način upravljanja z gospodarstvom. Ne-' katerim bi bilo prav, da bi odpovedali domovinsko pravico tržišču, ki vrednoti družbeno potrebno delo. Takim bi bili po godu razsodniki in advokati v obliki države, ki bi jemala denar pridnim gospodarjem in ga dajala slabiin. V prihodnje he bomo smeli dovoliti,' da uvažajo blago, ki ga lahko izdelamo doma pod konkurenčnimi pogoji. Tega pa spet ne bi smeli razumeti tako, kakor da se bomo poslej zaprli pred zunanjim svetom, ker bi s tem izgubili priložnost naše udeležbe v svetovnem napredku znanosti in tehnologije. Trga ne moremo in ne smemo opustiti, ker je pomemben dejavnik razdelitve blaga, dela in denarja, vsekakor boljši od subjektivnega administriranja. Vendar tržnih kategorij, ki veljajo za kapitalistični svet, ne smemo prenašati k nam avtomatično in nekritično. Predvsem pa ne smemo prepustiti delovanja trga stihiji. Nujna je razvojna politika, temelječa na družbenih dogovorih in samoupravnem sporazumevanju. Prostor mora biti tudi za državo, zlasti za razne inšpekcijske organe, davčne službe in druge, ki morajo zaščititi samoupravljanje in samoupravljavca pred zlorabami. Na II. konferenci ZKJ sta referenta — Veljko Vlahovič in Kiro Gligorov — navedla nekatere podatke, ki kažejo našo prehojeno pot v drugačni luči, kakor smo jo navajeni videti ob prevladujočih pesimističnih ocenah. Ali nam lahko poveste kaj o tem? Najbrž mislite na Gligorovo ugotovitev, da nekateri venomer govorijo, češ da nazadujemo, ker hote ali nehote spregledajo dinamizem sprememb v Jugoslaviji. Po njegovem o naših uspehih bolje sodijo v dokumentih Organizacije združenih narodov, mednarodnega denarnega sklada itd., kakor pa v naših domačih analizah. Po teh sod bali se Jugoslav^a še vedno nagleje razvija od svetovnega poprečja. V zadnjih 5 letih smo zamenjali 40 odstotkov strojnega parka v industriji z najmodernejšimi Med delom konference. V prvi vrsti (od leve proti deaii): Dušan Dragosavac, član IK CK ZK Hrvatske, MarinkoGruić, sekretar mestne konference ZK Zagreb Djuro Kladarin, član predsedstva SFRJ iz Hrvatske, Jakov Blaževič, predsednik Sabora SR Hrvatske in inž. Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK ZK Slovenije stroji, od tega eno tretjino avtomatskih. V zadnjih treh letih smo nakupili v tujini za približno 2,5 milijarde dolarjev opreme. To pomeni, da smo lep del mednarodnih posojil naložili v modeme stroje, ki se bodo morali kmalu, seve-, če bomo dobro gospodarili, bogato obrestovati. Referent Veljko Vlahovič je v svojem referatu presenetil s podatkom, daje po zadnjem popisu odpadlo na kmečko prebivalstvo okrog 37 odstotkov. Za take spremembe so potrebovali Zahodna Evropa 100 let, Sovjetska zveza 50 let in ZDA 40 let. Jugoslavija je potrebovala za zmanjšanje kmečkega prebivalstva od 75 odstotkov pred vojno na 37 odstotkov leta 1971 samo 26 let. Kakšne so po vašem naloge komunistov in osnovnih ter drugih oi^anizacij ZK v tem času? Bi lahko rekli nekaj o pomenu akcijskega programa za vse članstvo ZKJ? Akcijski program, sprejet na II. seji konference ZKJ, obvezuje vsr komuniste od vrha do dol, od predsedstva in izvršnega biroja ZKJ do poslednjega člana ZKJ. Komunisti na vseh ravneh — v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ustanovah, občinskih organizacijah, centralnih komitejih itd. - se morajo organizirati in usposobiti za uresničevanje sprejetih sklepov. Premalo bi bilo samo „študirati“ akcijski program, ampak ga je treba prilagoditi konkretnim razmeram, prevajati v konkretno prakso. Izkoristiti je treba ugodno razpoloženje članstva in delovnih ljudi, zajeti ga v sto in sto konkretnih akcij, zbrati za tisoč spopadov z raznimi odpori. O prizadevanjih za takšno uresničevanje akcijskega programa ZKJ zlasti v Novem mestu in tudi v nekaterih drugih občinah sem bral v vašem listu. * Kaj mora pri tem odigrati revolucionarna, akcijsko sposobna Zveza komunistov med našim ljudstvom? Zveza komunistov, idejno in akcijsko enotna, prodoma, učinkovita, se laliko bojuje*za sprejeto politiko samo v množični politiki, v organizacijah Socialistične zveze, sindikatih, borčevski organizaciji, zvezi mladine in drugih družbenopolitičnih in samoupravnih orga-nizacijali in organih. Večja organizacijska čvrstost mora rabiti učinkovitejšemu dogovarjanju komunistov za akcije, ne pa zaprtosti vase. Zveza komunistov ne potrebuje stališč in resolucij samo zase, temveč predvsem za to, da z njimi izpričuje najpro-gresivnejše interese delavskega razreda in delovnih ljudi, da jih delavcem, kmetom, intelektualcem in drugim z močjo argumentov in prepričanja predstavi tako, da bodo videli v njih svoje koristi, skratka, da jih bodo sprejeli za svoje. Komunisti morajo torej delovati povsod tam, kjer so poHtična dogajanja najmočnejša in kjer je treba krčiti prostor za nadaljnjo ofenzivo socialističnih sil. Ali na kratko: Zveza komunistov mora sprostiti ustvarjalne sile, ki tlijo v našem ljudstvu! Tovariš Šetinc, hvala za vaše odgovore! 6 DOLENJSKI UST St. 8 (1U3 - 24. februarja 1972 MED 9 MILIJONI V EVROPI: NAD 600.000 JUGOSLOVANOV, OD TEH 60.000 SLOVENCEV n Dober dan.’^astarbeiter ## v • • • Piše: TONE GOŠNIK r Kot dojenčki, šolarji, vajenci in bolniki niso tuji delavci »gostujoče države« ničesar stali. Za svojo starost, invalidnost ali hiranje morajo plačevati sami... - Blagoslov ali zlo? Spomladi letos se bodo sindikalni predstavniki iz 15 evropskih in afriških držav pogovarjali o zdomcih. Zdaj dela v Evropi kakšnih 9 milijonov zdomcev, ki imajo velike probleme in katerih življenje največkrat ni vključeno r življenje države, v kateri so začasno zaposleni. Pobudo za takšen sestanek o zdomcih so dali jugoslovanski sindikati in bržkone bo prvi „zdomski kongres'' pri nas. Devet milijonov delavcev dela začsno v raznih evropskih državah. Devet milijonov posamičnih usod, pa hkrati tudi težkih, zaskrbljujočih nacionalnih, gospodarskih, družbenih in socialnih vprašanj za vodstva dežel in držav, iz katerih je pritekla ta mogočna človeška reka z juga na sever Evrope. Med njimi je nekaj nad 600.000 Jugoslovanov, od tega kakih 60.000 Slovencev. Samo v Zvezni republiki Nemčiji seje število gostujočih tujih delavcev od junija 1971 do septembra 1971 povečalo za 132.000. V jeseni preteklega leta je delalo v ZR Nemčiji že 2 milijona in 240.000 „Gastarbeiteijev“ -delavcev na začasnem delu. Med njimi je bilo 478.000 Jugoslovanov. V reki, ki teče iz južnoevropskih dežel na „bogati sever“, smo imeli konec lanskega leta največji čoln. Turki in Italijani so bili precej zadaj, še počasneje pa so za njimi „veslali“ v hfemčijo Grki, Spanci in Portugalci. Še pred 10 leti je delalo v ZR Nemčiji komaj 629.000 tujih delavcev. Konec 1966 jih je bilo 1,243.000, tri leta kasneje 1.366.000 in 31. marca 1970 je delalo med 1,670.000 tujimi delavci v ZR Nemčiji že 351.000 Italijanov, 326.000 Jugoslovanov, 288.000 Turkov, 219.000 Grkov, 154.000 Spancev, 36.000 Portugalcev itd. - Konec lanskega septembra so jugoslovanski delavci prišli na prvo mesto med „Gastarbeiter-ji“ na Nemškem. Pod naslovom „Uvozno blago — delovna sila“ je poročal časopis DER SPIEGEL 22. 11. 1971: gostujoči dfelavci v ZRN iz šestih naj- važnejših dežel — Jugoslavija 478.000 Turčija 453.000 Italija 408.000 Grčija 268.000 Španija 186.000 Portugalska 58.000 Zakaj je šla Stipaničeva Mimica po svetu? Med skoraj 900 izvodi Dolenjskega lista, ki gredo vsako sredo zvečer iz tiskarne v Ljubljani k Dolenjcem in Spodnje-posavcem v 22 držav na štirih kontinentih, je tudi naš list z naslovom Mimice Stipanič iz Kloštra pri Gradcu v Beli krajini. V petek ali soboto, če ni zamud, jo najde v Mannheimu, na njenem novem domu. Naslov je prav kratek: Mannheim, U 6/7. Prej je živela na U 6/19, nato spet na U 5/19: Cemu je šla Mimica pred 6 leti po svetu? Kaj dela zdaj, kako živi, ali še misli kdaj na Metliko, kjer je hodila v šolo in prvo službo? Se spomni kdaj brezoA^ih gajev, staršev, prijateljic in znancev? Kaj dela Jože Avsec iz Goriške vasi pri Škocjanu v velikem industrijskem Ludwig-shafnu? Kaj je neslo v svet Franca Majcna iz Šentruperta, ki živi zdaj v Goeppingenu? Ali se Franc Pust iz Dobrniča in Marija Doerr iz Šentruperta z domotožjem spominjata domačih logov? Je Janez Avsec z Malega Slatnika zadovoljen v veliki avtomobilski tovarni v Ingolstadtu? Pa Jože Arch iz Leskovca pri Krškem, ki si služi kruh v Calvvu pri Pforzheimu? Naj vprašamo, kako žive naši trije rojaki Edvard Štricelj, Anton Saje in Lojze Judnič v Ludvvigsburgu? Mnogo bi nam lahko povedali. To velja tudi za Alojza Kotaija, Tonija Horžena in Draga Grebenca, ki so „Gastarbeiteiji“ v Frankfurtu na Majni; tudi nje vlečejo spomini v Trebnje, Cerklje ob Krki in v Sevnico, od koder so doma. V Stuttgartu, glavnemu mestu švabske dežele, živi več tisoč Slovencev: srečate jih na gradbiščih in v tovarnah, pri komunalnih in drugih podjetjih, v zastpstvih naših firm in še kje. Tu nekje delajo in živijo tudi Franc Ogrinc iz Ortneka, Ivan Čampa iz Sodražice, Franc Prah iz Šentruperta in Franc Cvelbar iz Šentjerneja. Ce boste iskali, boste našli tudi kolonijo 40 Suhokranjcev iz okolice Vidma-Dobrepolj. Pa še in še. Na naslovno vprašanje tega odstavka še nisem odgovoril. K Stipaničevi Mimici se povrnem prihodnji teden; morda nam bo sama postregla še s prijetno družinsko novico. Tudi k drugim se povrnem, saj moram izpolniti dolžnost, ki mi jo je naložil uredniški odbor našega lista lani v decembru: „Obišči rojake v ZR Nemčiji, poglej, kaj in kako delajo, napiši, kako žive naši ljudje, ki so začasno zaposleni na tujem! Po-prašaj še, ali so zadovoljni z domačim listom, kaj naj bi jim morda še prinašal, česa pogrešajo, kaj sporočajo svojcem, prijateljem in znancem v domačih krajih!“ Med skoraj 900 izvodi Dolenjskega lista, ki gredo vsak teden k našim rojakom v 22' držav skoraj po vsem'svetu (izmed kontinentov zdaj ni zastopana le Azija, pa smo tudi tam že imeli stalne naročnike in zveste bralce!), pošiljamo 432 izvodov ,Dolenjca‘ naročnikom v Zvezni republiki Nemčiji. Vseh seveda ni bilo mogoče obiskati. Le predstavljajte si, da iščete znanca ali rojaka v Stuttgartu. Če stanuje kje na robu mesta, je skoraj tako, kot če bi iskal človeka nekje med Novim mestom in Šmaijeto, le s to razliko, da je tam hiša ob hiši, cesta ob cesti, tovarna ob tovarni in*^a spet ob stanovanjskem bloku. A nič zato: kar sem videl, slišal, zapisal in rarmišljal v drugi polovici letošnjega januarja med rojaki, znanci in prijatelji na Nemškem, bo dovolj, da bom v nadaljevanjih lahko predstavil V soboto dopoldne na velikem živilskem trgu v Mannheimu: med skoraj redkimi domačini prevladujejo ta dan ,Jkupci z juga“ zdaj je priložnost, da se za prihodnji teden oskrbijo s krompiijem, solato, karfijolo, ohrovtom in z drugo zelenjavo, tu pa gre odlično v prodajo tudi koštrunovo in jagnječje meso. Na trgu dobiš zelenjavo in sadje vseh vrst iz Španije, Italije, Grčije in seveda tudi iz dežel skupnega evropskega trga .(Foto: M. VVaUbutz) položaj našega delavca na tujem. Kaj pravijo Nemci o »Gast-arbeiterjih« Marsikaj, mnogo dobrega, pa tudi slabega. Hvalijo in grajajo jih, nekateri vidijo v „gostujočih delavcih“ potrebno zlo za nemško gospodarstvo, drugi spet odkrito priznajo: brez tujih delavcev bi danes Nemčija ne bila to, kar je. „Kot bolniški strežniki in natakarji, delavci ob tekočih trakovih in frizerji, vozniki smeti in mehaniki so se naselili Gast-arbeiteiji med Flensburgom in Muenchnom. Nad 2,240.000 jih je — rezervna armada mož, žena in polodraslih iz ubožnic starega kontinenta, kjer so prej mnogi životarili še v votlinah, kjer se komaj kdaj najde delo, kjer ni mogoče pobegniti iz hudičevega kroga uboštva . . .“ je zapisal časopis DER SPIEGEL v svoji lanski 48. številki. Zaposlitev 478.000 Jugoslovanov, 453.000 Turkov, 408.000 Italijanov, 268.000 Grkov, 186.000 Špancev, 58.000 Portugalcev, pa tudi 93.000 Avstrijcev, M.OOO Holandcev in 44.000 Francozov je za g. Antona Sabla, nekdanjega šefa zveznega zavoda za delo v ZRN, ,„najpomembnejša razvojna pomoč ... ki jo je Zvezna republika Nemčija kdaj nu-dila.“ Blagoslov in kletev, oboje hkrati - kakor za koga. Za nemško državo in njene delodajalce prav gotovo blagoslov. Ministrski svetnik dr. Hermann Ernst iz zveznega ministrstva za delo v Bonnu: „Tuji delavci prispevajo k množitvi naše blaginje ...“ Blaginja v Zvezni republiki, njena premožnost bi bila ogrožena, kolesa in tekoči trakovi bi se ustavili, visoke peči ugasnile, mesta bi tonila v smeteh, bolnikov ne bi več negovali, mrtvih ne več pokopavali, gostje v restavracijah bi ostali brez postrežbe, ceste bi ostajale brez asfalta - če ne bi bilo „gostujočih defavcev“ z juga Evrope. Tako Nemci sami o tujih delavcih. Poglejmo še, kaj je pošteno zapisal kronist: Uvoz, ki se vsestransko izplača „Uvoz te delovne sile stane le malo in se izplača, kajti večina gostujočih delavcev je pri nas v svojih najboljših letih (trditev DER SPIEGEL pa je hkrati med drugim tudi zapisal: „Tuji delavci: razvojna pomoč bogatini^ “ Veliko človeško armado mož, žena in polodraslih, ki se vali proti severu iz ubožnic Evrope, je nemški časopis okrstil s tolikokrat izrečenim in napisanim novim samostalnikom - „Gastarbeiter“. Toda kdo pomaga komu? Industrijske države, tako DER SPIEGEL, ponosno hvalijo njihovo zaposlitev kot ,,najpomembnejšo pomoč pri razvoju, ki je bila kdaj ponujena . ..“ Mar ne poberejo na koncu smetane samo tisti, ki so že tako bogati? V Španiji in Grčiji-, na Portugalskem in v Italiji, v Jugoslaviji kot v Tutčiji ostajajo po bese-dali nemškega Časopisa „polja v puščavi, raztrgane družine, delavci na tujem pa žive kot izkoreninjenci . . .“ ŠPANIJA TURČIJA Delovna sila se zbira tam, kjer sta na strnjenem prostoru zgoščena kapital in najmodernejša tehnologija. Nič ne pomaga, ne tarnanje in ne »ne-dolžnott zavijanje oči: tudi naših 478,000 delavcev je v reki, ki se že leta in leta vali iz revnega evropskega juga na bogati sever (na sliki: v Zvezno repgbiiko Nemčijo). Toda: naše vključevanje zlasti v evropski, pa tudi v svetovni razvoj je šele na začetku. Prav zaradi razlik v razvitosti znotraj Jugoslavije in v svetu smo izpostavljeni tudi vsem posledicam pretresov, ki jih neusmiljeno prinaša s sebo to »moderna preseljevanje delavcev«. V nekaj nadaljevanjih si bomo ogledali, kako žive, kaj delajo in kaj si želijo naši dolenjski in spodnjeposavski rojaki, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji. (Skica: Boža Milavec) ministerialnega svetnika dr. Christopha Rosejimoelleija iz ministrstva za delo). S tem nam odpadejo visoki stroški za vzgojo mladostnikov, pa tudi del stroškov za starost...“ Kot dojenčki, šolarji, vajenci in bolniki niso tuji de4avci „gostujoče države“ ničesar stali. Za svojo statpst, invalidnost ali hiranje morajo plačevati sami. Tako so tuji delavci v ZRN samo leta 1966 prispevali za starostno zavarovanje milijardo in 200 milijonov mark» zah te*-vali pa so nazaj komaj desetinko: 127 milijonov mark. Brez prispevkov tujih delavcev bi morala nemška država že davno povečati svoje obvezne prispevke za starostne pokojnine. Ponavljam: tako Nemci sami o „Gastarbeiteijih“ (SPIEGEL, 22. 11. 1971). V najboljših letih, polni največje zmogljivosti V zvezni deželi Baden— Wuerttemberg (pribl. 9 milijonov prebivalcev), ki je bila prejšnji mesec znova proglašena kot ,,vzorec in zgled drugim de-želam“ v republiki tako zavoljo „uspešne marljivosti prebivalcev, ugodne geografske lege, pa tudi zaradi dosledne in dolgoročne politike,“ je zaposlenih 550.000 tujih delavcev (na področju urada za delo v Stuttgartu 108.000, v Goeppingenu 49.000, Ludvvigsburgu 43.000, Mannheimu 33.000, v Karlsruhe 31.000 itd.). Med njimi vodijo Jugoslovani, saj jih je v tej deželi kar 153.000; sploh je v Baden—VVuerttembergu najgostejša koncentracija naših delavcev, tudi Slovencev. Sledijo nam Italijani (kakih 141.000), precej za njimi pa so Turki, Grki, Španci, Portugalci in drugi. Žensk je med tujimi delavci pribl, slaba tretjina. Kar 40 odst. vseh tujih delavcev dela v železarstvu in kovinski industriji, 24 odst. v predelovalni industriji, 20 odst. v gradbeništvu. Mannheimer Morgen, dnevnik iz Mannheima, je 12. novembra lani poročal, da bo po predvidenem razvoju prebivalstva in gospodarstva ,. ,trg delovne sile v Baden-VVuerttenibergu tudi v bodoče odvisen od zaposlitve inozem-skili'delavcev, čeprav bodo prirastki verjetno manjši kot v preteklih letih.“ (Se nadaljuje) Novi carinski predpisi za naše delavce v tujini r------------------------" Tovariš Ferdo Fabjančič nam je pisal iz Solingena v Zahodni Nemčiji^ kjer se nahaja že enajsto leto. Letos se želi z ženo za stalno vrniti domov. Zanimalo ga je, kaj vse in pod kakšnimi pogoji lahko pripelje po tolikih letih s seboj v domovino. Podobna pisma prihajajo večkrat v naše roke; pošiljajo jih delavci, ki so se začasno zaposlili na tujem. Tovarišu Fabjančiču in vsem drugim našim naročnikom ter bralcem, ki dobivajo naš list v tujino, sporočamo daljši odgovor carinarnice v Ljubljani, ki se je ljubeznivo odzvala naši prošnji ter obrazložila, kaj je novega pri carini. Ta vprašanja izredno zanimajo naše ljudi, zato upamo, da bodo naročniki in bralci Dolenjskega lista zadovoljni z obsežnim pojasnilom ljubljanske Carinarnice. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA USTA Naši delavci, ki so se zaposlili v tujini bodisi s posredovanjem zavoda za zaposlovanje aJina lastno pobudo — v nadaljnjem besedilu delavci — uživajo po določilih novih carinskih predpisov pod določenimi splošnimi in posebnimi pogoji različne ugodnosti in olajšave. Splošni pogoji so naslednji: 1. da so bili nepretrgoma na delu v tujini najmanj dve leti, ali najmanj 24 mesecev v zadnjih treh zaporednih letih; 2. da rabljene'predmete svojega gospodinjstva ali gospodarski inventar prinesejo ali sprejmejo iz tujine v roku 6 mesecev od vrnitve z dela, ki so ga opravljali v tujini. Delavci so oproščeni plačila carinskih dajatev, in to: 3. za rabljene predmete svojega gospodinjstva v skupni vrednosti do 10.000 din; 4. za gospodarski inventar, če z^aša zanj carinska osnova do 10.000 din, vendar le, če se tak inventar ne izdeluje v Jugoslaviji; 5, za gospodarski inventar, če znaša zanj carinska osnova nad 10.000 do 100.000 din, če se tak inventar ne izdeluje v Jugoslaviji, pa je potrebno zanj plačati carino po znižani carinski stopnji 10%, plača pa se tudi še 10% carinskih dajatev, oboje od carinske osnove. Od davčne osnove pa se plača še 12,5 odst. zvezni prometni davek. To pomeni, da je za tak FRANC SALI: Samoupravna zavest Kakšno naj bi bilo samoupravljanje vemo, v praksi pa je kljub temu različno: za nekatere je postalo potreba, drugi so ga podredili svojim osebnim interesom, nekateri pa ne kažejo zanj dovolj zanimanja Veliko je že odgovorov na vprašanje: KAJ JE SAMOUPRAVLJANJE, zato ne bo nič nespodobnega, če dam tudi jaz svojega. Zame je samoupravljanje oblika družl^noekonomske in politične demokracije, v kateri delavci in občani izražajo svojo suverenost; je družbena praksa svobodnih delavcev in občanov. Kolikor bolj postaja ta praksa bit slehernega človeka, toliko več zaveznikov ima. Zato so samo tisti, ki jim je samoupravljanje postalo potreba, sposobni v konkretni družbeni praksi zanj tiidi zavzemati se, ga uveljavljati, ščititi ter razširjati in poglabljati. Ce ugotavljamo, daje glavni nosilec interesa za samoupravljanje delavec, ne mislim s tem že trditi, da so vsi delavci oziroma zaposleni zanj enako zainteresirani. Upravičeno lahko govorim o različni vsebini in stopnji samoupravljalske osveščenosti delovnih ljudi Gotovo je zavest delavca, ki je še včeraj oMelo-val zemljo, drugačna kot zavest tistega, ki je že leta in leta v delovni organizaciji. Tako povedo v Novo-teksu, da pravi delavci dobro vedo, ne da bi jim bilo potrebno prebirati ugotovitve in sklepe samoupravnih organov, kdaj je v delovni organizaciji vse v redu. Z lastno prakso so si zgradili sistem kazalcev, signalnih znamenj, s katerimi laično ocenjujejo, v kakšnem gospodarskem stanju se nahajajo. Bežna zapažanja, kot na primer: ali je skladišče polno reprodukcijskega materiala, ali izdelki gredo v prodajo, ali je prišlo do kakih sprememb v tehničnem sistemu (novi stroji) in podobno, so jim garancija za socialni mir ali nemir. Za izkušeno delavčevo oko je takšno zapažanje dovolj, za tistega, ki se še ni privadil, pa icaj malo pomeni. Podobno je s polproletarci, z delavci, ki so v mislih bolj pri svoji zemlji kot v delovni organizaciji. Njihovi interesi niso tako pestri in često se zadovoljijo že s tem, da lahko nekaj malega zaslužijo, saj za druge probleme vklijo rešitev v domačem delu. Prepričan sem, da če bi kolektiv Jutranjke živel v močnem mestnem industrijskem okolju, bi bila njegova samoupravljalska zavest, kolikor sploh lahko o njej govoririio, drugačna, kot pa se je izkazalo, daje. Povsem .svojevrsten odnos do samoupravljanja in delovne o^ani-zacije pa tudi do zaposlenih v njej se oblikuje med mnogimi delavci, ki so v tehničnih službah, vodstvenih in na vodilnih položajih. Cesto slišimo: moji ljudje so to napravili.. dal sem toliko denarja .. ., nič ne bom dal za to ..., če ti ne ustreza, pa pojdi..., jaz sem izgradil, zdaj pa poglej, kaj delajo z mano ..., nič ne de, če sem bolan, toliko in toliko delavcev pa le ima zaposlitev itd. Koliko nepotrebne samohvale in neustreznega odnosa do ljudi in družbene lastnine je v takšnih izjavah. Res je, da so le izjave, toda pozabiti ne smemo, daje misel veano produkt tužbene prakse in na svoj 'ač ^ :va splet družbenih odnosov, vsebino samoupravljanja, statusni sestav med zaposlenimi itd. Srečujemo se tudi s pritiski in namigovanji, češ če bo po naše, bo denar, drugače pa bomo zaprli „pipe". O kakšnem treznem soočenju splošnih s posebnimi interesi niti besede - podjetniški interes mora zmagati, pa četudi bi bila s tem prizadeta družba. Takšna zavest je tu in tam v vodstvih prisotna in ne ogroža samo širše politike, ampak si jo povsem podredi, tako kot si podredi tudi zavest pretežnega dela zaposlenih v kolektivih, kjer se je vgnezdila. Kjer takšna praksa naleti Aa plodna tla, se ne razvijejo samo monopolizem, tehnokratizem, ampak tudi klice „socialističnega malomeščanstva" kot končnega produkta vseh tistih, ki s|cušajo svojo moč,pomembnost, imovitost nenehno dokazovati okolici, v kateri živijo, z načinom življenja, obnašanja in združevanja. Že na podili takšne družbene skice lahko trdimo, da zavest, ki se pri vsakem konkretno kaže po njegovem odnosu do .stvari, pojavov in ljudi, ni nekaj enotnega - je strukturirana, često tudi nasprotujoča ali pa celo protislovna, zato prihaja v družbeni praksi, v delovnih organizacijah, med delovnimi organizacijami, v krajevnih skupnostili, občini itd. tudi do različnih pojavnih oblik, socialnih napetosti. Med zaposlenimi so danes še takšni, ki ne vedo o samoupravljanju nič ali pa zelo malo, takšni, katerim je samoupravljanje že postalo del njihove zavesti, kakor tudi takšni, ki so si ga vzeli v zakup. Rad bi navedel nekaj svojih spoznanj o tem. Menim, da se samoupravna zavest delavcev zrcali v tem, kako razrešujejo vprašanja, ki so bistvenega pomena za obvladovanje enotnosti med splošnimi, posebnimi in posamičnimi interesi. Čimbolj delavci v firocesu upravljanja zavzemajo sta-išča, v katerih se izražajo hotenja po usklajevanju interesov, tem bolj je v njih razvita samoupravna zavest. Odločil sem sc, da mi bodo stališča delavcev osnovni kazalec tega, kakšna je njihova samoupravna zavest. Izoblikoval sem tri probleme, ki se nanašajo na stališča delavcev do sistema nagrajevanja in na njihovo occno o stvarnih možnostih sodelovanja v procesih samoupravljanja. Po analizi zbranega gradiva sem prišel do ugotovitev, ki jih nameravam v nekaj sestavkih zapisati. (Sc nadaljuje) gospodarski inventar potrebno plačati 35 % od carinske osnove, t.j. od tuje maloprodajne cene. Postopek je naslednji: 6. delavec, ki je prenehal delati y tujini, mora takoj zatem, ko se je vrnil v Jugoslavijo, predložiti najbhžji carinarnici v potrditev seznam predmetov, ki jih je pripeljal s seboj ali jih ima namen uvoziti v 6 mesecih po dnevii, ko se je vrnil z dela v tujini. Seznam predmetov se vloži v dveh enakih izvodih. Seznam gospodinjskih predmetov ali gospodarskega inventarja naj bo pregleden, npr.: a) za rabljene gospodinjske predmete, b) za gospodarski inventar do 10.000 din in pod c) za gospodarski inventar nad 10.000 do 100.000 din carinske osnove. Seznamu je potrebno priložiti tudi potni list. Carinarnica zadrži unikat spiska, potrjen dvojnik spiska — seznama pa vrne delavcu; 7. ko blago prispe v carinsko skladišče, je potrebno pri carinarnici vložiti prošnjo za oprostitev plačila carinskih dajatev — za predmete pod 3 in 4 oziroma za gospodarski inventar pod 5. točko tega članka. Prošnja se kolkuje z upravno takso za 6 din. Prošnji je potrebno priložiti naslednje listine: 8. potrdilo, izdano od jugoslovanskega diplomatskega ali konzularnega predstavništva v državi, v kateri je bil delavec začasno zaposlen, o tem, da je prebil v tujini na delu nepretrgoma najmanj 2 leti ali najmanj 24 mesecev v zadnjih treh zaporednih letih; 9. pisemno izjavo, da se za stalno vrača v Jugoslavijo; 10. pismeno izjavo o tem, da v zadnjih petih koledarskih letih ni uveljavil ugodnosti iz tega naslova; 11. za rabljene gospodinjske predmete pod 3. točko tega članka je potrebno predložiti dokaze, na osnovi katerih je možno ugotoviti, ali je delavec, ki jih uvaža, uporabljal v tujini gospodinjske predmete v svojem gospodinjstvu. Ti dokazi so lahko račun o nakupu, priznanica o plačani televizijski naročnini, stanovanjska pogodba, polica o zavarovanju stanovanja in podobno; 12. v primeru, da uvaža delavec gospodarski inventar, bodisi iz 4. ali 5. točke tega članka, mora priložiti tudi potrdilo pooblaščenega organa občinske skupščine o tem, da sme opravljati ustrezno storitveno ali obrtno dejavnost, oziroma potrdilo, da se ukvaija s kmetijstvom; 13. za gospodarski inventar pod 4. in 5. točko tega članka, ki sc ne izdeluje v Jugoslaviji, še ni znano, kakšen bo postopek. Le-tega bo naknadno predpisal zvezni sekretar za finance. Mogoče je dvoje, in sicer, da bo objavljen seznam predmetov gospodarskega inventaija, ki ga je možno uvoziti, ah pa seznam gospodarskega inventaija, ki se v Jugoslaviji izdeluje in katerega ne bo možno uvažati na tej zakonski podlagi; 14. ko delavec vloži pro^jo in ustrezne dokumente, ugotovi carinarnica s carinskim pregledom, ali so gospodinjski predmeti že rabljeni, kot tudi, če njih carinska osnova ne presega 10.000 din. Za gospodarski inventar pa bo carinarnica ugotavljala, če se le-ta ne izdeluje v Jugoslaviji, in bo komisijsko ugotovila carinsko osnovo le-tega. V primeru, da gre za rabljen gospodarski inventar, bo s komisijsko ocenitvijo mogla zmanjšati carinsko osnovo največ do 50%, na primer: pri uvozu popolnoma izrabljenega stroja, ki ni več za nobeno uporabo, mora carinarnica najprej ugotoviti maloprodajno ceno novega enakega stroja v inozemstvu in tako ugotovljeno vrednost lahko zmanjša do največ 50%; 15. v primeru, da so vsi omenjeni pogoji izpolnjeni, carinarnica izda odločbo o oprostitvi ali odločbo o uporabi znižane carinske stopnje; 16. carinarnica bo odločbo vročila delavcu ali po njegovem pooblastilu podjetju za mednarodno špedicijo, ki bo sestavilo še uvozno carinsko deklaracijo in ji priložilo odločbo carinarnice in druge listine. Deklaracijo je potrebno vložiti pri tisti carinski izpostavi, na katere območju se bodo nahajali porabniki uvoženih predmetov. Le-ta bo opravila potrebne carinske formalnosti oziroma carinjenje blaga. Omeniti’je potrebno, da bo moral delavec, ki se vrne na delo v tujino pred pretekom 5 let od dneva, ko je izkoristil ugodnosti, omenjene v tem sestavku, plačati carinske dajatve v polnem znesku, t.j. takšne, kot bi jih plačal, če ne bi bil deležen ugodnosti. V nasprotnem primeru pa, če carinarnica to ugotovi, bo proti eventuel-nim kršiteljem uveden upravno kazenski postopek in bo izrečena ustrezna kazen, ki jo predpisuje carinski zakon. Posebej naj poudarimo, da se ta sestavek ne nanaša tudi na uvoz motornih vozil — od kolesa s pomožnim motorjem do tovornjaka in za njihove glavne sklope! Za motoma vozila je še naprej v veljavi odlok o ureditvi uvoza motornih vozil s strani državljanov, kar pomeni, da se pri uvozu motornih vozil ni nič bistvenega spremenilo razen to, da so zaradi devalvacije dinarja večje carinske in davčne osnove in s tem v zvezi večje carinske in .davčne dajatve. Za osebne avtomobile je pri uvozu potrebno plačati carino po 40 odst. carinski stopnji in 10% carinskih dajatev, vse od carinske osnove. Omenimo naj, da se pri uvozu rabljenih osebnih avtomobi- lov carinska osnova ne zmanjšuje. Predpisan je tudi zvezni, republiški in občinski prometni davek. Za najcenejše osebne avtomobile znaša skupna stopnja s prometnim davkom 21 do 24 % od davčne osnove, ki jo tvori carinska osnova, v katero so vključeni: izvozna cena vozila, prevozni stroški, zavarovanje, carinske davščine. Za tovorne avtomobile nosilnosti do 10 ton se plača carina 28 % in carinske davščine 10 %, vse od carinske osnove. Od davčne osnove pa sc plača še 12,5 odst. zvezni prometni davek. Pri uvozu rabljenih tovornjakov lahko carinarnica zmanjša carinsko osnovo največ do 50%, računajoč od vrednosti enakih drugih vozil. Na kraju naj omenimo, da se rabljenih in novih osebnili avtomobilov ne izplača uvažati, saj pride ceneje, če jih kupimo za devize, ndožene na deviznih računih, od podjetij v Jugoslaviji. ALDO KOVAČIČ rAAT ICA Italija pomaga zdomcem sedemkrat bolj kot Jugoslavl- |af Pravilno, čemu pa naj bi Jugoslavija pomagala Italijanskim zdomcem. H|av ■ I mm NIC m dražji Vaš DOLENJSKI LIST, čeprav so se v zadnjih mesecih leta 1971 znatno povečali tiskarski, poštni in drugi režijski stroški, ki jih teija od nas redno izdajanje domačega pokrajinskega glasila SZDL. Zato vas prosimo: upoštevajte to, ko vas bo {vihodnje dni obiskal pismonoša, da pobere naročnino za prvo polle^'e 1972: pripravite mu 24,50 din in še posebej 50 par za pobi-ralnino, skupno torej 25 dinarjev. Ne povzročajte sebi, njemu in nam nepotrebnih dodatnih potov in stroškov, poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obisku vašega pismonoše! UPRAVA LISTA Hočejo turistično zvezo Delo turističnih društev zahodne Dolenjske ni dovolj usklajeno, ker nimajo svoje zveze Turistična društva zahodne Dolenjske (od Kolpe do Škofljice) potrebujejo organ, ki bo usklajeval njihovo delo. To so ugotovili na posvetu teh turističnih društev 18. februarja na Jasnici pri Kočevju. Sklicala ga je republiška turističtia zveza. Na drugih območjih im^o v ta namen turistične zveze (npr. Dolenjska TZ, Ljubljanska TZ), delo društev s tega območja pa usklajuje zdaj kar Turistična zveza Slovenije. Na sestanku so imenovali poseben odbor in mu naročili, naj do konca marca prouči, kakšna organizacijska oblika je za to območje najbolj primerna. Nekateri so predlagali, naj bi bila to Turistična zveza zahodne Dolenjske, ki bi zaposlovala poklicnega vodjo in administratorko; drugi so se navduševali za nepoklicno zvezo oziroma usklajevalno telo; tretji so menili, naj bi vlogo zveze prevzeli sveti za turizem in gostinstvo pri občinskih skupščinah itd. Odbor bo moral vse te predloge preučiti in sc odločiti za najprimernejšega. J. P. DBH NOVO MESTI JE VAŠA BANKA Gradis()vi deUivći se seUjo nad vodo. Novi most čez Savo bo končan do roka, zatrjujejo. Računuj.o,da bo delo opravljeno do iS maja, po pogodbi pa je predviden za to 1. junij. Samo še dvanajst nosilcev morajo postaviti na^sicbre itml reko in oba bregova bosta povedana. (Foto: J.Teppey) s SMUČMI ČEZ DRN IN STRN Prijazna vasica Vavta vas in njeni prebivalci so bili v soboto, 19. februarja, prireditelji III. republiškega tekmovanja pionirjev v orientacijskem teku. Zbralo se je 26 pionirskih ekip, devet jUi je bilo iz Dolenjske. Organizacija je bUa zaupana Straškim in vavtovškim telesno-vzgojnim delavcem, ki so kljub očitnemu pomanjkanju snega tekmovanje dobro izvedli. Domači pioniiji in pionirke se niso dali presenetiti, ponovno so dokazali, da so pravi mojstri v tej novi športni panogi, ki je privlačna za mlade. Prvi^mesti v ženski in moški preizkušnji sta ostali v Vavti vasi; mladim tekr-movalcem čestitamo. Organizatoije je zadnje dni močno bolela glava; odjuga je okrog Vavte vasi požrla ves sneg, načela je tudi zadnje sneibne zaplate ob gozdu Diganjska lesa. S skrajno požrtvovalnostjo so ohranili tekmovalno progo, ki so jo vse do tekmovanja čuvali kot veliko dragocenost. Uspelo jim je! Snega je bilo na tekmovališču dovolj; sem in tja se je sicer pokazala že travnata griva, vendar to ni motilo zagretih tekmovalcev, ki so imeli pred seboj samo sekunde in tekmov !ne točke. Na 2.000 metrov dolgi progi, kije poleg teka obsegala še šest tekmovalnih preizkufcnj (orientiranje s pomočjo kompasa, metanje kep v tarčo, prvo pomoč poškodovanemu tovarišu, preskakovanje ovir, reševanje jprometnih znakov in stresanje z zračno puško), so vsi tekmov^ci pokazali odlično pripravljenost'. Bili smo priče tovarišk^a sodelovanja, spodbujanja, iznajdljivosti, veselja in i^osti. Floniiji, ravno tako tudi pionirke, so morali pokazati vse svoje sposobnosti, ki jih tako pogrešamo pri mladih ^udeh. Tekmovanje, ki združuje športne, taborniške in druge veščine, je odlična priprava mladih v duhu našega vseljudskega odpora. Prav bi bUo, da še bolj podpremo takšna koristna tekmovanja. Čeprav megleno in zaspano jutro ni obetalo prave živahnosti in večjega tekmovalnega vzdušja, so se mladi tekmovalci kmalu razživeli. Obrazi so se jim razjasnili, ko so prišli do snega. Bila pa je kar prava žalost, ko so čez blatno polje s smučkami v rokah romali v ^zd. Ko so se spustili po progi, smo takoj opazili velike razlike med ekipami. Gorenjci in Primorci so imeli pravo tekaško opremo, naši pa so tekmovali s turnimi smučmi in težkimi smučarskimi čevlji. Vendar je marsikoga prevelika vnema zanesla. I^eizkušnja zahteva precej več kot samo dober tek, znati je treba še precej drugega. Tukaj pa so dolenjske ekipe nadomestile pomanjkljivosti. Tekipovah so preudarno, zanesljivo in brez nervoze, to pa jim je tudi prineslo zasluženo plačilo. Največ užitka so imeli gledalci, ko so pk)nirji premagovali dvojno oviro. Pri prvi je šlo gladko, druga pa je bila že bolj zahtevna. Ce ni šlo drugače, so se najbolj iznajdljivi metali v sneg in prinesli ekipi dragocene točke. Precej spretnosti in iznajdljivosti je bilo tudi pri reševanju poškodovanega tovariša, zlom noge je bil težak, večina je nalogo opravila zelo dobro. Precej težav je povzročil kompas, menda so tam izgubili največ točk. Po končanem tekmovanju so se prireditelji in ^stje zbrali v StraŠ. Pioniiji so svojim gostom pripravili kulturni program, podelili pa so tudi pokale, diplome in značke, ki sta jih pripravili podjetji Novoles in Gorjanci. Razumljivo, da so najbolj zado-voUni bili domačini, enako dobre volje pa so bili tudi Primorci iz Ce-povana, ki niso mogli skriti veselja. FOTO IN TEKST: SLAVKO DOKL Končna uvrstitev ekip: PIONIRJI (16 ekip): 1. PSŠD ,Jožica Venturini“ — Vavta vas (Alojz Zupančič, Brane Vidmar, Tine Kregar) 127 točk; 2. OŠ Cepovan (Murovec, Kovačič, Bratuš) 114; 3. OŠ F. Ravbarja, Dol pri Ljubljani (Pirš, Vidmar, Valjavec) 109; 4. TVD Partizan Straža 107; 5. OŠ Senovo 107; 9. Občin^o društvo prijateljev mladine Krško 85; 10. OŠ Dolenjce Toplice itd. PIONIRKE (10 ekip): 1. PŠŠD „Jožica Venturini*, — Vavta vas (Jelka Bučar, Alma Zupančič, Alenka Piškur) 114 točk; 2. OŠ Čepovan (Šuligoj, Kolenc, Goijup) 97; 3. 1YD' Partizan Straža (Marija Drag-man, Andreja Mede, Jelka Vita-’sovič) 85; S. PŠŠD „Jožica Venturini** V. vas 11 79; 9. OŠ Senovo 50 točk itd. ' ' * čeprav so se ob koncu pohoda tekmovalkam že kar močno tresle roke, nekaterim pa seje celo meglilo pred očmi, je bilo oko še vedno dovolj sveže in ostro, tako daje bilo precej zadetkov v črno. Tekačem je delal največ preglavic moker sneg; sem in ^a so morali teči tudi po travi. Vendar jih to ni motilo, saj so se hitro vživeli v razmere. K f' ' ' 'h * ^ -y!t ■.'UX5c.x-' Ho — ruk, ali bo šlo? To je ena najlažjih ovir, ki so jih tekmovalci premagovali kot za šalo. Tudi tej pioni^ seje poskus posrečil že v prvem zamahu. Večina tekmovalcev bi znala pomagati ponesrečenemu tovarišu, zlom noge zanje ni bil pretežka naloga. Tudi temu „nesrečniku** so kar spretno in hitro nudili pomoč. Na cilju se je zbralo precej gledalcev, ki so spodbujali požrtvovalne tekmovalce. ,JKaj pomeni ta prometni znak? ** je vprašal Maijan Maznik, vodja tekmovalne komisije na peti kontroli. Tekmovalci so bili odlični poznavalci prometnih zn^ov; napačnih odgovorov skoraj ni bilo. Ko je ravnatelj vavtovške šole Boris Plantan poklical na oder predstavnika podjetij Novoles in Gorjanci, ju ni 'bilo več v dvorani. Program se je res malce zavlekel, pa sta se menda naveličala čakanja. Pri podeljevanju pokalov in odličij je zato na pomoč priskočil novinar Etela Dušan Kuret..,. Novinar se res povsod znajde. Eden od gledalcev je pripomnil, da ni čudno, če so tekmovalci tako hiteli, ko pa so v gozdu Drganjska lesa videli medvedove stopinje .... Pozor pred skritimi opazovalci! Snežinke čeprav so se organizatoiji na vse kripte trudili, da začnejo s prireditvijo pravočasno, se'je prvi start zakasnil za pol ure ... Nekatere ekipe so prišle v Vavto vas z veliko zamudo. Na tekmi smo ugotovili, da imajo številni pionirji zelo bogat zaklad kletvic. N^več so jih spesnili pri metanju kep, seveda ko je sneg letel mimo tarče. Kleli pa so tudi, ko so se jim smuči zaradi utrujenosti zapletale ... Bodočim organizatorjem se torej obeta še osma preizkušnja. m. ,JVe, tam pa ni sever!** je na kratko odvrnila sodnica Novinčeva pioniiju, kije na kompasu narobe pokazal sever. Razstave v Dolenjski galeriji 15. februarj so v Dolenjski galeriji zaprli razstavo „Vietnam". V slabem mesecu jo je obiskalo čez 1200 učencev osnovnih in srednjih šol, ki so se s svojimi vzgojitelji prišli seznanjat s kulturo, načinom življenja in herojsko borbo vietnamskega ljudstva. Kot'zanimivost omenjene razstave naj navedemo podatek,- da je bilo tako s strani učencev kot učiteljev izrečenih precej pohvalnih in tudi kritičnih pripomb k razstavi, ki so JO postavili delavci Etnografskega muzeja z Ljubljane. Priznati je treba, da je bila razstava dokaj skromen prikaz kulture in boja Vietnamcev - preskromen za današnjo mladino, ki je dobrih fotografij vajena iz dnevnega časopisja in revij. Pridobitev večjega števila razstavnih eksponatov prav gotovo ne bi predstavljala za organizatorja kakih večjih ovir. Za konec februarja in prve dni marca pripravlja Dolenjski muzej razstavo originalnih knjižnih ilustracij slovenskih avtorjev. S svojimi deli so zastopani: Jakac, Vavpotič, Birolla, Gaspari, Debenjak, Podrekar, Pirnat, Smrekar in drugi. Slovenci smo z opremo knjižnih izdaj in z ilustracijami dosegli že vrsto pomembnih uspehov doma in v tujini. Razstava v Galeriji bo predstavila predvsem prve začetke na tem področju likovnega izražanja. Koristila bo strokovnjakom, ocenjevalcem in ljubiteljem, priporočamo pa jo zlasti šolski mladini, ki je z domačo lite-, rarno zakladnico večkrat slabo seznanjena. JANEZ BOGATAJ BREŽICE : RAZCVET Brežiška ZKPO, ki združuje 13 prosvetnih društev, kapelsko godbo na pihala in likovni klub, bo imela v soboto, 26. februarja, letno skupščino. Obravnavati bodo imeli kaj: zaživeli so pevski zbori in folklorne skupine, zamria pa je dramska dejavnost. Prireditev ni bile malb - od pevskih srečanj do dramskih gostovanj (skupine iz Velike Plane, Prose-ka-Kontovela, Karlovca, Ljubljane). Lani so ustanovili prosvetno društvo na gimnaziji in mu nadeli ime po pokojnem slikaiju Franju Stiplovšku. Na sobotni konferenci bo Ivan Tomše govoril o kulturni akciji, za katero sta dala pobudo republiški sindikat in konferenca SZDL. V. P. N I Ivan Lacković: MAŠKARE (tuš, 1966) SERGEJ KRAIGHER MED OBISKOM V KOČEVJU: »Zakaj ste izpustili kulturo?« Predsednik skupščine SRS ni bil zadovoljen, ker mu niso postregli tudi s podatki o kulturnem življenju v mestu ob Rinži - »če ni kulturnili skupin, mesto zamira,« je med drugim dejal gost Predsedniku slovenske skupščine Sergeju Kraigherju so med njegovim obiskom v Kočevju prejšnji teden nekateri gospodarstveniki in politiki potožili, da strokovnjaki beže iz Kočevja in da se zelo redki kočevski maturantje — absolventi visokih in višjih šol vračajo v mesto ob Rinži. NOVO MESTO - Danes bo v stavbi občine v Novem mestu posvet Eredsednikov mladinskih aktivov v rajevni skupnosti o mladih in o zvezi mladine v tej samoupravni skupnosti občanov. (J. P.) Predsednik Kraigher je odvrnil, da je v gradivu, ki so mu ga poslali iz Kočevja za ta obisk, zaman obračal strani, popisane s kulturno problematiko in podatki iz kulturnega življenja Kočevja in občine. Poudaril je, da jc kultura s svojim nenehnim razvojem bistvenega pomena z'a obstoj takšnih krajev oziroma mest, med katere spada Kočevje. „Z ustanavljanjem temeljnih kulturnih skupnosti je bilo mladini, učiteljstvu, izobraženstvu in delavstvu omogočeno, da se strnejo v skupine, v katerih hočejo in želijo kulturno delovati,“ je med drugim dejal gost. ZASKRBLJENOST Na občnem zboru Glasbene mladine Slovenije, gibanja, ki se je v kratkem času uveljavilo po vsej republiki, so protestirali proti predmetniku, ker jemlje šolam možnost stalne, nepretrgane glasbene vzgoje. Pomen Glasbene mladine je za vzgojo mladih tako velik, da ga imenujejo že kar splošno gibanje mladih za kulturo. Prireditve bodo v prihodnje še bolj pestre: nastopanje bodo omogočili tudi vsem vidnejšim mlajšim glasbenim umetnikom. NOVO MESTO: NAPOVED Z VPRASAJEM — Domače amatersko gledališče napoveduje, da bo „Antigono" starogrškega tr^ika Sofokle-ja, ki so jo srednješolci videli že lani, uprizorilo za javnost v ponedeljek, 28. februara. Vprašanje pa je, če se bo to tudi res zgodilo, saj je bila predstava že nekajkrat napovedana m prav tolikokrat odložena. Podobno se dogaja tudi Bajčevim „Klopotcem": gledališče obljublja premiero od tedna do tedna, predstave pa ni. Zadnja napoved je trdila, da bo ta satirična lepljenka prišla na oder 22. februarja, v ponedeljek - dan pred-ton - pa so na Z'^vodu za kulturno Obnova Novomeški Dom kulture je za vse: kino, gledališče, koncerte, balet, pevske nastope, proslave in najrazličnejše druge prireditve ter seje in zborovanja. Taka zasedenost je zapustila sledove: inventar je precej poškodovan. Zavod za kulturno dejavnost se je odločil, da bo najprej zamenjal stole z novimi. Pošiljka je pridela in čaka na konec sezone, da bodo zamenjavo opravili nemoteno. Sedanje sedeže bodo dali eni od podeželskih kulturnih dvoran, najverjetneje v Mirno peč. Zatem bodo preuredili tudi odrsko razsvetljavo in ozvočenje. Vse to bo veljalo 250.000 din - to naj povemo še zlasti tistim obiskovalcem, ki se radi |našajo nad stoli s pisali ali z noži. S preureditvijo bodo dosegli, da bodo gledališke predstave skupine še laže in kvalitet-neje izvedle. Zavod za kulturno dejavnost ima letos v načrtu tudi ureditev letnega kina poleg dejavnost povedali, da je tudi uprizoritev „Klopotoev" odložena - za zdaj na marec. NOVO MESTO: OTO PESTNER PRIDE - Ljubitelji zabavne glasbe se bodo gotovo razveselili obiska mladca slovenskega pevca Ota Pestnerja, ki se je uveljavil na lanskem festivalu slovenske popevke: na novomeškem odru bo imel celovečerni koncert s svojim ansamblom 13. marca zvečer. Isti dan bo posebej pel za novomeško mladino. KRSKO: SRECANJE KULTURNIKOV? - Kulturni delavci iz ob-kolpskih občin na slovenski in hrvaški strani se bodo predvidoma ^et sestali v prvi polovici marca. Tradicionalno srečanje, na katerem se po-gova^ajo o izmenjavi kulturnih skupin in -skupnih kulturniških nastopih, bo predvidoma v Krškem. Srečanje je praviloma vsakokrat v drugem kraju oziroma občini. Zadnje je bilo v Ogulinu. NOVO MESTO: SMEH OB KOMEDIJI - Z bulvarno komedijo „Pogodba" Francisa Webra je Mestno gledališče ljubljansko gostovalo na novomeškem odru 14. februarja po dogovoru o abonmajskih gledaliških prireditvah. Zavod za Icultur-no dgavnost, ki prireditve organizira, išče primeren dan za še en nastop tega gledališča v Domu kulture. Ljub^anski gostje naj bi uprizorili še delo „Ne budite gospe", ki je bilo letos že napovedano, a odloženo. BREŽICE: FILMSKI FESTIVAL - V brežiškem kulturnem domu bo od 29. februarja do 4. marca že četrtič filmski festival, ki ga prirejajo jugoslovanski distributerji. Vsak dan bodo po tri predstave, ki si jih bo ogledalo okoli 200 upravnikov jugoslovanskih kinematografov. Komisija bo sproti izbirala najboljša dela in jih zvečer prikazala brežiški javnosti. Tako bodo Brežičani prvi videli najnovejša dela svetovne ulmske proizvodnje. Kulturne skupine iz mesta oziroma občine dandanes veliko sodelujejo s podobnimi skupinami pri sosedih — v sosednji f'--------------------- JZ ^ V gradivu za prvo konferenco sindikatov v novomeški občini -26. februarja naj bi spregovorila zlasti o delu in življenju zaposlenih - je kulturnemu „delu“ posvečenih borih štirinajst vrst. Ugotavljajo, da imajo svoje kulturne skupine in društva le redke delovne organizacije, da pa se za-podeni boy vključujejo v kulturno delovanje daleč od tovarniških vrat. Značilen je pojav, je rečeno, da delavci dobivajo kultiuo „od dhigod", medtem kojih je težko pripraviti do tega, da bi sami po- n/limogtede čeli kaj kulturnega. Gre'za to, končujejo vrstice, da poživimo amaterizem, ki je v občini, Hra-jevnih skupnostih in delovnih organizacijah še vse premalo razširjen. To je ugotovitev, ki jo lahko ob primeru ene same občine po-^lošimo na vse naše območje -po dolgem in počez. Rrka, Beti, Novoteks, Lisca in morda še katero podjele so tu častne izjeme: kljub obilici dela v proizvodnji in tisočerih drugih skrbi so spoznali, da človek le ne more živeti samo od kruha. Njihove kulturne skupine se brez zardevanja čedalje pogosteje kažejo javnosti. Kaj pa drugod? Ali ni sindikatom kongresna resolucya naložila skrbi tudi za razvoj kulture v tovarnah, ali niso tudi komunisti zadolženi, da preženejo mrtvilo in predramijo v ljudeh sposobnost za kulturno dejavnost? 2al niti eni niti drugi v delovnih organizacijah večinoma še niso začutili, da jc skrb za kulturno žhrljenje delavcev tudi njihova ^naloga. J. JUST^ DOBORA: 26 PEVCEV Pevski zbor prosvetnega društva Stane Vogrinc v Dobovi je spet začel vaditi: pevovodji Ignacu Rego-viču se je posrečilo povrati zbor na 26 pevcev (sedem novih). Najprej bodo nastopili ob dnevu žena, nato ?a še na srečanju zborov Spodnjega osavja v Brežicah. Skoda, da jih RTV nedavno ni povabila na ,,koncert iz naših krajev", prirejen v Dobovi. GOSTOVANJA Sekcija za gostovanja pri brežiški kulturni skupnosti sc bo v kratkem prvič sestala. Dosedanjim trem gostovanjem ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bodo sledile do konca sezone še tri predstave. Gostovanja so zgledno obiskovana, prireditelji so prodali 250 abonmajskih vstopnic. Za vseh šest gostovanj je kulturna skupnost namenila 40.000 din. Sekcija bo na seji obravnavala o načrtu dramskih in glasbenili prireditev za daljše obdobje. v. P. občini, pa tudi po republiki, državi in v zamejstvu. Kajpak če so. Če jih ni, morajo kulturne skupnosti prirejati gostovanja dmgih skupin ali organizirati prevoze ljudi na prireditve v druga kulturna središča. Skratka: tudi manjše mesto mora kuhurno živeti in slediti kulturnemu razvdu na domačih in tujih tleh. C e se temu ne izneveri, ne more postati „pro-vinca“, iz katere ljudje bežijo. J. P. POD PLANTANOVO TAKTIRKO s košnje, oranja Boris Plantan: »Gorjanci« so nas opravili, ne bomo osramotili njihovega imena Spodbuda z vplivnega mesta, naj bi vavtovški ir straški fantje ter kar je drugih sposobnih naokoli spet začeli peti kot v ,,dobrih starih časih", ni zadela žeb-Ijice v glavico: ko je prišla, je imel preosnovani pevski zbor „Gorjanci" že vrsto javnih nastopov za seboj. - Zakaj zbor „Gorjanci‘V ko pa imate vendarle „Svobodo"? Dirigent ali pevovodja Boris Plantan pojasnjuje: „Pevska tradicija je tu stara več desetletij. Imeli smo ženski pa mešani pa moški zbor. Delovdi so v okviru „Svobode". Potem je zborovsko petje usahnilo. Želja po petju, lepi domači pesmi je ostala. Prisluhnili so ji v podjetju „Gorjanci" in po ustanovitvi kulturne skupnosti rekli: „Dajte, fantje, začnite, za denar ne skrbite!" Pa srno začeli: delavci. Kmetje, uslužbenci. Samostojni smo, društvo zase, „Gorjanci" so naši pokrovitelji. Plačali so nam enotne uniforme, nenehno nam pomagajo. Kako se jim ne bi oddolžili vsaj s tem, da smo zbor krstili z njihovim imenom? Kajpak nas to obvezuje' zavedamo se, da predstavljamo na nastopih veiiko delovno skupnost, zato se ne smemo nikjer pojaviti slabo pripravljeni, z nezanimivim izborom pesmi." - Dejali ste: delavci, kmetje . .. - Da, naš zbor je pisan in v poprečju ne prestar. Dvakrat na teden imamo vaje, zvečer. To bi morali videti, s kakšnim veseljem pridejo: s košnje, oranja, iz vinograda in zdaj pozimi iz gozda. Delavci večkrat pridejo kar z de-^ lovnega mesta. Seveda se to pri petju pozna: utrujen, zadihan pevec težko spravi glas iz sebe, ki ga poje v zboru. Vendar vztrajajo. - Bi lahko rekli še besedo, dve o dosedanjih nastopih, naštudiranem ajoredu, načrtih? - Zadnjič smo peli na Prešernovi proslavi v Straškem zadružnem domu. Prej: na razvitju lovskega prapora novomeške družine pri Starem gradu, gostom v Dolenjskih Toplicah, na vseh slavnostih in ždnih svečanostih v tem delu doline Krke pa — razumljivo - v „Gorjancih" ob pomembnih dogodkih. Ne vem na pamet, kje vse smo bili, kam vse so. nas povabili. V načrtu smo imeli gostovanje na Gorenjskem, pa na Štajerskem. Za letos imamo v načrtu samostojen koncert v Dolenjskih Toplicah. Prikazali bi se tudi na srečanjih pevskili zborov, če bi jih kdo v naši občini organiziral. Mislim, da se ne bi osramotili: Zimski košarkarski turnir Občj^ska zveza za telesno kulturo in športno uredništvo Dolenjskega lista razpisujeta zim^o pokalno košarkarsko prvenstvo za ekipe z območja Dolenjske. Turnir bo v bršlinski telovadnici 12. marca, pričetek ob 9.30. Prijave pošljite na uredništvo Dolenjskega lista — Novo mesto z označbo ,JCošarka“ ^do 4. marca._________________^ ZMAGA TONETA AVSCA Na Veliki Planini je bilo smučarsko prvenstvo združenega podjetja Elektro Ljubljana, na katerem so nastopili tudi novomeški smučarji. V kategoriji tekmovalcev članskega razreda A se je najbolj izkazal Tone Avsec, kije zasedel prvo mesto. J. R. V NEDEUO TURNIR V NOVEM MESTU Vodstvo odbojkarskega kluba Novo mesto bo pripravilo v nedeljo, 27. februarja, odbojkarski turnir, na katerem bodo igrale odbojkarice ravenskega Fužinarja, GUne. Novega mesta in verjetno Brestanice, lurnir bo v telovadnici v Bršlinu. M. M. ie bil trener Novomeščanov Marjan Spilar z njihovim nastopom kar zadovoljen. M. H. Nisem za polovičarstvo! Nedvomno je dosegel ene^ največjih ju^ehov v avtomobilskem športu na Dolejtijskem Novomeščan Janez Doljak, la je prejšnji teden na zimskem jugodovanskem avtomobilskem rallyju v Srbiji zasedel v kategoriji avtomobilov <^o 1300 ccm odlično drugo mesto, ^anez je prvič poskual svoje sposobnosti na Gor- janski dirki 19^9, ko je s svojim starim fiatom zasedel 6. mesto. Čeprav nima še večjih izkušenj, do zdaj je sodeloval na petih dirkah in osvojil tri pokale, se z dušo in srcem ogreva za ta nevarni in privlačni ^ort, - Kako je bilo na rallyju? ' ' „Čeprav je bil zahteven in naporen, saj smo morali v 30 urah prevoziti 1,550 km, je nudil veliko užitka. Vreme nam je bilo naklonjeno, ceste so bile še kar dobre, počutje je bilo torej dobro." - Kako združujete dirkanje s poklicem? „Avtomobilski ^ort ni |wceni, samo na tej dirki sem imel približno za 2.000 dinarjev škode. Verjetno je moj žep preplitev, zato bo treba najti druge rešitve, brez pomoči AMD. ali kakšne delovne organizacije bo treba dirkanje obesiti na klin." - Kaj pa načrti? „Rad bi sc udeležil ^seh dirk, saj te prinesejo izkušnje, točke in uvrstitev. Nisem za polovičarsivo, bom dirkal ali pa bom voznik amater." - Kaj je najvažnejše pri dirkanju? „Hrabrost, dobri živci, treznost in še marsikaj drugega." - Kaj imate na pro^amu? „Zdravim avtomobilove „rane", da bi bil spet sposoben za preizkušnje." T. KOPAC BREŽICE - Športna redakcija radia Brežice je dala pobudo za organizacijo tradicionalnega rokometnega turnirja. Pred spomladan-^im delom republiške hge naj bi se na dvokrožnem tekmovanju pomerili Rudar iz Trbovelj, Radeče, Sevnica in Brežice. Ekipa, ki bo trikrat zapored zmagala, bo dobila prehodni pokal v trajno last. Najboljšemu strelcu in vratarju pa' so namenili plakete. Kot kaže, se bo tekmovanje pričelo že v soboto. V prvem srečanju bodo igrali Brežičani v Trbovljah, Sevničani pa v Radečah. CRMOŠNJICE - Letošnje novomeško občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki je bilo v Crmošnjicah, ni prineslo tistih zanimivih borb kot prejšnja leta, poleg tega pa je bila udeležba slaba. Močna odjuga je zmotila precej smučarjev, da so ostaU doma. Organizator občinski sindikalni svet Novo mesto torej ni imel srečne roke! Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz Krke, IMV in Elektra, zbralo se jih je okoh 20. Na startu je manjkala vrsta znanih smučarjev iz Novo-teksa, Pionirja, Novolesa, Iskre, GG itd. Rezultati: moški - 1. Kušer (Krka) 63,6; 2. P. Turk (Krk.a) 44,5, 3. Dular (IMV) 46,4, 4. Sarman (IMV) 48,4, 5. Avsec (Elektro) 50,1 itd. Ekipno: 1. IMV (Dular, Sarman, Vilhar) 2:26,1, 2. Krka (Kušer, Turk, Golob) 2:35,7, in ženske: 1. Golob (Krka), 1:34,9, 2. Kokalj (Krka) 2:46,8. (S. I.) POHORJE - Na Pohoiju so bile smučarske tekme delavcev Industrije avtomobilov in avtomobilske opreme Slovenije. Tekmovanja v veleslalomu so se udeležili tudi športniki iz IMV. Med posamezniki se je najbolje uvrstil Andrej Kovačič (IMV - konstrukcija Ljubljana), zasedel je drugo mesto; Jože Turk (IMV - tehnološki) je bil četrti, inž. Matija Vilhar (avtomobilska proizvodnja) je bil na 18. mestu. V ženski konkurenci pa se je posebno postavila Mojca Hren (IMV - predstavništvo Ljubljana), ki je zasedla prvo mesto. (C. R.) NOVO MESTO - Začelo seje šahovsko prvenstvo Novega mesta za posameznike, na katerem igra 18 igralcev. Sistem tekmovanja je jugo-slovanskai krožna varianta švicarskega sistema. Rezultati: Sčap - Kobaš 1:0, Lubej - Penko 1:0, Milič -Sašek 1:0, Vovk - Šporar 0:1, Ko-melj - Jenko 0:1, Skube - Vene 0:1, V. Istenič - Kitanovič 1:0, Udir — Ilc prekinjeno in Poljanšek -Anica Istenič 1:0. (J. U.) BREŽICE - V četrtek bo prva seja celotnega upravnega odbora nogometnega kluba Brežice. Pregledah bodo sklepe občnega zbora in zaključke prve seje predsedstva ter finančni načrt. Trener ekipe in predsednik tehnične komisije bosta člane upravnega odbora seznanila z anketo, ki so jo izvedli med igralci. Sicer pa bo 21-članski upravni odbor sprejel osnovna izhodišča za akcijo, ki naj klubu zagotovi čimveč članstva. Med drugim predlagajo, da vsak član ob vpisu prejme izkaznico in značko kluba. (V. P.) NOVO MESTO - Na rednem februarskem hitropoteznem šahovskem turnirju je prepričljivo zmagal mojstrski kandidat Igor Penko, ki je premagal vseh '13 nasprotnikov. Drugi so se uvrstili takole: M. Picek 11 točk, Milič 8,5, Skube in V. Istenič 7,5, Sčap in Horvatič 7 itd. (J. U.) DORTMUND - Rokometaši Partizana iz Bjelovara so kot prvi jugoslovanski kolektiv moštvenih iger osvojih naslov evropskega klubskega rokometnega prvaka. Bjelovarčani so • odlično igro porazili zahodno-nemiko ekipo Gummersbacha, ki je že trikrat osvojila dragoceno lovoriko. Športnikom so pripravili v Zagrebu in v Bjelovaru sprejem, ki ga redkokdaj doživijo športniki. (R. P.) Večina gledalcev, ki je opazovala prizadevne mlade tekmovalce na sobotnih smučarskih tekmah v Vavti vasi, seje čudila, da pionirji tekmujejo s turnimi smučmi in s težkimi smučarskimi čevlji. Tisti, ki so imeli primerno smučarsko opremo, so brzeli po pro^, daje bilo veselje, ostali pa so se potili, da je vse teklo od. njih. Organizatorja smučarskih pohodov na smučeh, Partizan Slovenije in repubUška Zveza prijateljev mladine, bosta pač morala kako drugače urediti to ,,malenkost". Pozdravljamo organizacijo takih prireditev, nismo pa za to, da otroke mučimo. Prepričani smo, da bo tokrat kritika zadela v živo, saj je dosedanja bila kot kaže, brezplodna. ••••••••••••••••••• „Genovefa, danes ste spet lako mrzli do mene, moj očniki imajo spet ledene rože . . ,4)ržati, krepko držati, gospodična Rožica - to j umetnost sank2mja!“ m „če je tole tukajle izpolnitev ljubezni, očka, potem raje grem in si privoščim pravo življenje!“ ••••••••••••••••••• Diagnoza v _ ordinacijo sevniškejga zdravstvenega doma je prišel občan in tožil, da inia zlato žilo. Zdravnik: „Nič takega, to ima danes že vsak drugi. “ Občan: „Doma smo štirje, pa jo imam samo jaz .. .“ Več kot sklepčni! Ko so nc nedavni konferenci zveze komunistov v Črnomlju ugotavljali sklepčnost, je predsednik verifikacijske komisije Franc Pavlakovič izjavil: .Mislim, da o nesklepčnosti ne moremo govoriti, saj je od 61 delegatov kar 65 navzočih!" Malomarnost Krenite na sprehod po novih stanovanjskih soseskah in naseljih po Novem mestu. Neurejenost, katere ne moremo prtiti na rovaš komunale in občine, vas bo povsod bodla v oči. Čeprav soseske večinoma res niso komunalno dokončno urejene, pa bi se prebivalci lahko sami zavzeli za boljši videz. Otrokom bi bilo treba dopovedati, naj ne uničujejo redkega drevja, ki je zasajeno, naj ne teptajo povsod trave, marsikje bi bilo mogoče posaditi rože, da bi bile v okras itd. Še preden stopite v sodobno stanovanjsko stavbo, se ozrite po plošči pri vhodu, na kateri so nameščeni gumbi za električne zvonce. Poizkusite v Novem mestu najti družbeno stanovanjsko stavbo, na kateri so ob vseh zvoncih pri vhodu nameščena imena stanovalcev. Nato stopite naprej na hodnik in se ozrite po pisemskih nabiralnikih. Poizkusiti najti stavbo, v kateri bodo na vseh nabiralnikih nameščena imena in v kateri so pisemski nabirahiiki nepoškodovani, brez sledov divjanja otrok! To so morda malenkosti, čeprav gre v resnici za precej več. Tistemu, ki je dobil družbeno stanovanje, se ne ljubi niti, da bi ob gumbu za zvonec, s katerim bo obiskovalec poklical njega, napisal svoje ime! Niti tohko se ne potrudi, da bi na nabiralnik ob vhodu, v katerega bo pismonoša vztavljal pisemske pošiljke zanj, napisal svoje ime. Tudi za to imajo pismonoše več dela, kot bi ga imeli sicer. M. JAKOPI Č VELJKO KOLENC -^ SOLIDEN V mladinski reprezentanci Jugoslavije v smučarskih skokih, kije nastopila za pokal in lovoriko Kongs-berg v Trbižu, je skakal tudi mladi Mirenčan Veljko Kolenc in dosegel solidno deveto mesto. Veljko je bil tretji najbolje uvrščeni Jugoslovan, čeprav ni bil upoštevan v moštvenem tekmovanju. Rezultati; 1. Schnabl (Avstrija) 199.0 (44,5,44), 9. Kolenc (Jug) 185,3 (44, 43). S. M. Vdano se priporoča (U d a n o) podpisani priporoča se za izdelovanje uniform za c. kr. uradnike z vsemi potrebščinami, k^or tudi zimskih oblek, telovnikov z rokavi, dokolenic (Gamaschen), spalnih sukani itd., kar vse izdelujem po jako nizkih cenah; posebno se priporočam prečast. duhovščini za izdelovanje vse potrebne duhovniške obleke, katere izdelujem natanko po želji in predpisu. — Za blagovoljna naročUa uljudno prosim z veleštovanjem A. VVeise, krojaški mojster na Velikem trgu v hiši g. Viranta. (Kaj bode) s spravo med Cehi in Nemci, se pač še ne ve. Cehi sploh ne zaupajo Nemcem. Staročehi so sklenili enoglasno, da hočejo govoriti le o vsej pogodbi, nikakor pa ne o posameznih točkah, ker bi sicer utegnili Nerhci izvesti le tiste, ki so njim v korist, ne pa tudi onih, ki koristijo Cehom. • (M a d j a r i) so končah svoje volitve. Vlada je dobila zopet svojo liberalno večino; ali izgubila je vendar precej glasov, tako, da jej bode odslej stališče še težje. Brez prelivanja krvi še niso bile nobene ogrske volitve - tudi zadnje niso smele biti! (Sklep) prvega šolskega tečaja je bil 13. t. m. in so dobili dijaki naše višje gimnazije spričevala. Bilo jih je koncem prvega polletja skupaj 210. Med temi jih je dobilo odliko 24, prvi red it Na pustni zabavi v Čate9dh Toplicah so zabavali goste pevci znanega kvarteta „4 M“, ki so poleg aplavza dobili za n^ado tudi miniaturno copato, simbol brežiških copatarjev. Ker so vsi štiije pevci poročeni, se veijetno organizatorji niso preveč zmotili, ko so štiri simpatične može prejeli med copatarje. (Foto:^M. Jaranović) Predsednik Kraigher jih je »zakrivil« Med nedavnim obiskom predsednika skupščine SRS Sergeja Krai^eija v Kočevju in Glažuti smo zabeležili tudi tole: „Zenske bolj razumejo kot moSki, da je treba namenjati denar > tudi za nadaljnji razvoj podjetf a,“ je med diugim poudaril Jože Kosir, direktor LIK Kočevje. Predsednik Kraigher mu je hitro segel v besedo: „To pomeni, da morajo ženske dejansko dobiti može poid copato, pa bo hitreifi razvoj gospodarstva zagotovljen! ‘ DOBRI GOSPODARJI ZADOLŽENI Inž. Savo Vovk, direktor kmetij-dcega podjetja Združenega KG? Ko- čevje, je potožil: „Vsako leto moramo najemati nova posojila.“ Predsednik Kraigher pa: „Saj vsak dober gospodar tako dela!“ KATERI PREDSEDNIK Na* sestanku v Glažuti je bila vrsta raznih predsednikov, in sicer razen predsednika skupščine SRS še predsednika občinskm skupščin Kočevje in Ribnica, predsedniki raznih organizacij, preasedniki nekaterih delavskih svetov itd. Ko je direktor Gozdnega go»odarstva pri Združenem KGP Kočevje inž. Zdravko Saubah končal s svojo razpravo o gozdarstvu, je dejal: „Zdaj pa prosim še predsednika. naj bi o tem kaj spregovoril. “ Vsi predsedniki so se spogledali, končno pa je le nekdo vprašal: „Kateri predsednik pa? “ „Predsednik našega sveta kooperantov gozdarstva tovariš Mam ven-dar,“ je pojasnil radovednežem vpi^ šani direktor. LAST IN UPRAVLJANJE „ ... in čigava je zemlja okoli Kočevja? “ je zanimalo predsednika Kraigherja. „Je v lasti Združenega KGP,“ je pojasnfl kočevski župan. „Kako v lasti KGP? “ je naprg vrtal predsednik Kraigher. „I, v upravljanju!" je postavil piko na i predsednik občinske skupščine Miro Hegler. HITER KONEC VESELE VOŽNJE: NI ZA TISK „Ta pa ni za tisk,“ je menil spet inž. Savo Vovk, ko je na vprašanje predsednika Kraigheija odgovarjal o delu sveta kmetijskih kooperantov, ,.^aš svet kooperantov se že dve leti ni sestal. “ „In zakaj prav dve leti? “ bo marsikoga zanimalo. Zdaj pa pride tisto, kar ni za v tisk: „T^rat je umrl zadnji predsednik sveta kooperantov!" občan vpraaujG ^ \ 11 V'/medved ^ odgovarja Milorad Pavlovič In L[ubiša Džordževič iz Beograda sta svojo tihotapsko pot končala v Brežicah In novomeških zaporih - Avto nazaj! Tudi na razpravi proti trem obtožencem servisa Novotehne v Novem mestu se je bilo mogoče prepričati, da ni nobena ukana s tujimi avtomobili tako popolna, da bi ji nikoli ne prišli na sled. Podobno bi lahko povedala množica goljufov, ki so poskušali brez carine pretihotapiti najrazličnejše avtomobile, a jim je spodletelo. In tako lahko potrdita tudi dva Beograjčana, ki so jima peruti pristrigli prometni miličniki v Brežicah. Bržkone sta Milorad Pavlovič (24 let) in Ljubiša Džordževič (21 let), brezposelna delavca iz Beograda, veselo požvižgavala v renault-dauphinu sive barve, ko sta se 17. februarja okrog 1. ure po polnoči peljala mimo Novega mesta proti Zagrebu. Prometni miličniki so jima zagrenili veselje pri Brežicah: sumljive so se jim zdele registrske tablice iz lepenke. Kratek preglgd je pokazal, da fanta nimata dokumentov, nekaj laži pa so hitro preverili in njune besede postavili na led. Tako se je izkazalo, da sta se Beograjčana že pred dnevi z ne- kim Italijanom v Trstu dogovorila o kupčiji: Italijan je pripeljal svoj avto v Postojno, pobral denar in registrske tablice, fanta pa sta se veselo odpeljala proti Beogradu. Kolikšno je bilo potem presenečenje, ko sta morala noč preživeti v novomeških zaporih. Sanje o avtomobilu brez carine so se razblinile: avto so poslali na carinarnico, fanta sta se z avtobusom odpeljala proti Beogradu, zaradi carinskega prekrška pa se bosta tudi še morala zagovarjati. PREDSEDNIK SPRAŠUJE MEDVED ODGOVARJA ; Predsednik Kraigher je v Glažuti tudi to ah ono vprašal, kar je slišal medved, ki je stal pod oknom in je na njegova vprašanja takole od-brundal. Predsednik: „Pravite, da je v vsej občini komaj 20 kmetov, ki so kandidati za orgfintzacijo vzornih kmetij. Od česa pa ostali žive? ‘‘ Medved: „Od minulega dela.“ Predsednik: „Direktor Savo Vovk, tega pa ne razumem, kaj imajo ustavni amandmaji skupnega z mlekom? “ Medved: „Najbrž bomo tudi ustavo pomolzli." Predsednik: „Ne razumem, kako vsi dokazujete, da imate od sodelovanja z zasebnimi kmeti izgubo, svo-uspehe pa hvalite? " Medved: ,,Je že tako, da vsak berač svojo malho hvali." SPLlC/y i ... Janez Pdtočar, predsednik borčevske organizacije v Novem mestu pravi, da bodo o 21. seji razpravljali maja ali v jeseni. Predvsem pa nobene panike, je rekel Švejk! ... Janez Grašič, prijatelj mladine, je pred blokom postavil garažo in zaprl svetlobo dvema oknoma. Sreča, dn ima blok veliko oken... ... V novomeškem Domu kulture so tako kulturni, da so prejšnji torek za vsak primer začeli na sredi film vrteti spet od začetka. Da so ja vsi razumeli, za kaj gre! ... Podpredsednik sevniške občine Jože Knez je dobil diplomo častnega člana gasilcev. Bržkone so mu jo podelili za gašenje požara v Jutranjki.. . ... Ljudje sprašujejo, kako lahko uči otroke pedagog, ki je veren Preprosto: pravo- verno ... ... Odkar gradi novinar Marjan Legan hišo, je postal tako varčen, da na televiziji gleda samo druge polčase športnih prenosov! .. . Nixon je odpotoval k Mao Ce Tungu na obisk, novomeški komunisti pa bodo odpotovali v lastne delovne organizacije iskat samoupravljanje... KRŠKE KNJIGE 1500 bralcev V Valvasorjevi knjlžnl-"cT: vsik^ fretji Krčan Valvasorjeva knjižnica v Krškem hrani približno 5.000 knjig. Lani je dobila 170 novih leposlovnih in poljudnoznanstvenih del, letos pa je predložila kulturni skupnosti načrt za 55.000 din novih knjig. Knjižnica je dobila lani za poslovanje 100.000 din, predlanskim pa le 75.000 din. Ta denar ji je bil nakazan za knjižničarko, honorarne sodelavce (račinovodja, knjigovodja, snažilka itd.), za nakup knjig — in še za dejavnost galerije, kijo vodi Marjanca Uršič eva. Krško ima okoli 5000 prebivalcev, knjižnica pa je imela lani 1500 (vpisanih) bralcev. Največ bralcev je med Krčani, zato kaže statistika, da skoraj vsak tretji prebivalec Krškega zahaja v knjižnico. Sicer pa je obiskalo knjižnico lani 3.551 ljudi, od tega 2.541 mladih, ki so si skupaj izposodili 6.349 knjig. Če bi podrobneje pregledali te podatke, bi ugotovili, da je med bralci še največ šolarjev. KRPANOV KOTIČEK En korak v ječo Že dolgo je tega, kar sem s kobilico mastito koračil po mestu. Ob hišah se je stiskalo obilo ljudi; po cestah pa so divjali vozovi, ki jim pravijo avtomobili, da nisem mogel preko. Enkrat se mije ukazala prilika, zato sem brž pograbil kobilico in jo prenesel na drugo stran ceste na varno. „Stoj!“ je zavpil mož postave, kije pritekel za mano. „Saj stojim. Kaj ne vidiš, da si moram oddahniti? “ mu zabrusim. „Plačal boš kazen,“ mi pravi na smrt resno. „Prekoračil si črto.“ ,4Cakšno črto neki? Samo kobilico sem nesel čez cesto. Že sto let in čez hodim po cestah, pa kaj takega še nisem slišal. Mar je hoja čez cesto prepovedana? “ „Ni. Tam, kjer je črta, pa je. Vidiš, tukaj je črta, zato mi boš dal ducat novcev." ,JvIovcev nimam. Ako je tako, sva oba kriva. Kar ti plačaj, saj si šel za mano,“ se napravim neumnega. Pisano me je pogledal pa rekel: „Dal te bom sodniku. Drago boš plačal.“ Minilo je leto in dan. Pozabil sem na to, kar dobim v roke pisanje. Plačilo ali pa ječa. Cemu neki? Ako človek malo drugače stopi kot drugi, pa mu že žugajo z ječo. To ni pravdan^o. Kradel in ubijal nisem niti kaj drugega komu naredil, zato ne maram plačati niti v ječo iti. Dobil sem še kup takih pisem, a se nisem menil zanje. Prišel je dan, ko je bilo treba v ječo. Pome so poslali moža postave. Pražnje sem se oblekel, kot se za tako priliko spodobi, ker ne maram očitkov, da sem razbojnik v tako imenitnem spremstvu. Sedla sva v . kočij o in odneslo je naju v mesto pred veliko hišo, kjer imajo ječe. Ko sem stopil v njihove hrame, sem rekel: „Najpo-prej se vam zahvalim za lepo vožnjo do mesta. Tu imate novce, ki sem jih namenil za poštno kočijo, pa vam bom poravnal dolg za hojo čez črto. Zdaj pa vas vprašam: je bil tisti korak res vreden toliko pisanja, ohodkov in stroškov, ki ste jih imeli z mano? “ Grdo so se držali, a eden pravi: „Take so postave. Kaj si moremo pomagati? Poslej bo drugače. Varuj se, Krpane!" „Zavoljo tega sem brez skrbi. V vsakem mestu manjka ducat sodnikov, pa bodo imeli še težjih pravd dovolj reševati. Zdaj se pa dobro imejte. Mudi se mi po opravkih in še trebuhu moram votko vdeti.“ Tako sem rekel, moge postave pa nič. MARTIN KRPAN ARI BUCHVVALD: Foto tedna: Pust krivih ust... Zadovoljni smo. Poslali ste nam touko slik,kot bi sijih vsak teden želeli. Največ jih je bilo „uglašenih" na pustne dni. Kjer se niso razgibali „stari", so se tjizživeh mladi. Ker je bila večina fotografij dobra, smo se odločiU za tri najboljše, ..precej pa jih b6md' tuffi objavili. Nagrado tedna je dobila fotografija „Dih pomladi",'ki jo jb posnel učenec Zdravko Kramar z osnovne šole Mirna; prejel bo 150 dinarjev. Po 100 dinarjev pa smo dah fotoamaterjema Novomeščanu Janezu Jeniču za fotografijo „Nesreča preži" in Francetu Brusu iz Kočevja, ki je predstavil dve zanimivi maski. Domiselni, tehnično dobri in razgibani so bili tudi posnetki naslednjih avtorjev: „Maškare v Trebnjem" (Polde Pungerčar - Mirna peč); „V znamenju pusta" (Foto-krožek OS Katja Rupena, Novo mesto); „Otroška domišljija za pusta" (Jerman - fotoklub Mirna); „Cigančki v šolskih klopeh" (France Brus - Kočevje); „4 M" (M. Jaranović — Brežice);,.Delovna akcija" (P. Pungerčar); „Stolp" (M; Jaranović). Prejeli smo tudi fotografije iz Škocjana, žal pa jih nismo mogli upoštevati, ker so tehnično slabe (bile so vse pretemne); isto velja za posnetke Slavka Seničatja. Ne obupajte;, poskusiteje]^ Morda bo drugič bolje. Ce hočete, da bo fotografija prišla v poš tedna", mora biti posneta v preteklem tecmu.'^Si slika tehnično zadovoljiva in narejena n^forma 200 kvad. centimetrov za druge formate), v uredi vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo^ zamudUe ta rok, bomo upoštevali v izbori pošljite tudi primeren (kratek) opis z obvez Za vsako objavljeno fotografijo dobi avtbv^najThanj 50^n honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane n^radft^ođ'I^O do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 28. februarja 1972, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOL. LISTA Fotbgrafija ižyiren, h4all vsaj ic^‘ biti kr liodo l_^liko 123, drugi red 57 in tretji red 6. S tem vspehom zlasti v prvern polletju smemo biti zadovoljni; kajti dovršilo je 70 odstotkov z dobrim vspehom. Ako bodo naši dijaki v drugem polletju, ko je daljši dan, pokazali še nekoliko več vstraj-nosti, smemo upati, da jih bode izmed palih vsaj tretjina vstala. (Vojaški) nabor vršil se bode letos naslednje dni: od 28. do 31. marca in 1. aprila v Novem Mestu; 2. v Metliki; 4. in 5. v Crnomlji; 7., 8. in 9. v Kočevju; 11. in 12. v Ribnici; 13. v Vel. Laščah; od 19. do 23, v Krškem. (Iz računa) okr. posojilnice v Krškem vidimo, da jako dobro uspeva. V pretečenem letu je imela denarnega prometa 167.066 gld in 82. kr. Kako potrebna bi bila tako posojilnica tudi pri nas! Ali ga ni moža, da bi začel na to delovati? Ako morejo bližnji Žužemberčani, kjer se trudi za to zlasti g. dr. Volčič, zakaj bi ne mogli pri nas? (Pavliha) ilustr. humoristični list (jedini slovenski šaljivo-zabavni list) izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja 1 gld. za četrt leta. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18, 1. nadstropje. (1/DOLENJSKIH NOVIC) 15. februarja 1892) 1X H mik jLm t- (i,'?-.«;. . V!" 'a 'i ' § ' t) med nebotičnik \ Ej- k A k t 23. > „Za enakopravnost!** je ponovila Klara. ,4n to ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Naj povem s primerom: če kupi, recimo, mv—cnikiznen plašč, je treba vsekakor tudi ženi omogočiti, da si kupi kakšno malenkost — denimo: torbico iz krokodilje kože! Ali pa obratno! Ce si žena kupi kakšno zadevico, recimo čevlje, ima njen mož vso pravico, da ji tudi on k^j kupi. Zlato zapestnico na prime« .. Množica je ponorela od navdušenja — zlasti njen ženski del. „Zmaga je naša!** so poskočili volilni izvedenci. „Živel naš novi predsednik Paprika!** „Čakajte, čaKajte!** se je zdajci zganil Paradižnik. „Za hudo pomoto gre. Veste, jaz nisem Paprika, vaš kandidat, ampak Paradižnik iz .. .** ,JSe dlakocepi, človek božji!** so ga treščili po rami izvedenci. „Alije ime zdaj važno? ** „Komu je ploskala množica? ** so govorili strokovnjaki dalje, „tebi in tvoji ženi! Torej si ti naš novi predsednik in tvoja žena prva dama Amerike! Okeee? ** „Oke!** je rekel Paradižnik. Kaj pa je mogel drugega ... ☆ ^ /R' n Poročila o prvem uspešnem poletu okoli Zemlje ruskega majoija Gagarina so se nekateri ljudje razveselili, drugi pa so bili osupli. K ljudem z dolgim obrazom je spadalo tudi nekaj filmskih proizvajalcev Hollywooda, ki so bili takrat snemali filme, kakor Vesoljski pilot. Prvi človek v vesolju in Vesoljec, ohej! Čeprav takrat, ko je prispela ta vest, nisem bil v Holly-vvoodu, sem si lahko mislil, kakšno je bilo po vsem tem v ravnateljskih sobanah. In prav lahko se zamislim v telefonski pogovor, ki sta ga imela kak filmski proizvajalec in pisatelj scenarija. Proizvajalec: „Halo, Harry, si slišal novice? “ Pisatelj: „Ne, Sam, ubadam se z dialogom.“ „Kako napreduješ? “ „O, kar hitro. Sam.“ „Čuj, H.arry! Rad bi, da bi nekaj malega spremenil.** „Prav, Sam. Kaj pa? “ „V naši storiji se zaljubi, kakor se spominjaš, ameriški vesoljec v rusko dekle, kajne? “ „Tako je.“ „No, rad bi vesoljca spremenil v Rusa, dekle pa v Ameri-čanko.“ „Že, ampak . . ." „Poslušaj, ne bova se.prerekala, Harry! Že kup denarja sem vtaknil v ta projekt. Nadalje je tu še prizor, ko Hruščov udari s čevljem po mizi, ko sliši, da so Američani poslali prvega človeka v vesolje.“ „No? “ „Ta prizor prečrt^.“ „Kako, prosim? Saj to je višek vsega filma!** „Harry, dragec moj, prečrtaj, slišiš!“ „Tega ne razumem, Sam.** „Boš že Še razumel, čeprav šele po spremembah. Najprej mi, prosim, preberi, kaj filmski junak izjavi, ko stopi iz ve*' soljske ladje!“ „Tako pravi: ,Ustvaril sem delo, ker so mi moja mati in Američani tako zaupali.*** ^ „V redu, ta stavek bom spremenil, Harry. Glasi naj se: »Sporočil bi korrunistični partiji, vladi in tovariŠ^u Nikiti Sergejeviču Hruščovu, da sem srečno pristal. Sijajno mije in sem zdravstveno povsem brez napake.* Si si to zabeležil? ** „Sem, Sam. Toda ali zares misliš, da bi človek, ko se povrne iz vesolja, izjavil kaj takega? “ „Seveda, prepričan sem, Harry.‘* „V redu. In kakšno željo imaš še? “ „No, potem pride še velika množica ljudi na Times Square, kjer oznanijo, da se je naš slavni, junaški vesoljec pravkar dobre volje in zdrav vrnil na Zemljo, kajne? “ „Seveda. “ „Torej to ostane, le da se ta prizor ne dogaja na Times Squareu, ampak na Rdečem trgu.‘* „Okay, Sam. Pravzaprav je to tvoj film.“ „Kaj pa zdajle pišeš, Harry? *‘ • „Obdelujem končni prizor, ko junak v Ed SuUivanovi televiziji obhaja snidenje s svojo zaročenko. Ed Sullivan jima pokloni za poročno darilo popolnoma opremljeno hišico.** „Televizija ostane, toda Ed Sullivan jima ne pokloni hišice, pač pa kolhoz. ,,Sam, ne vem, ali se bo William Holden strinjal z vsemi temi spremembami!** ,,Brez skrbi, Harry! Saj mislim, da William Holden sploh ne pride v poštev za to vlogo.‘‘ „Kdo pa? “ „Sem že v dogovoru z Yulom Brynneijem.“ „Pravi, da lahko preizkusi aparat samo pri normalnih delovnih pogojih .. .** ,J*ravMprav se niti nisem hotela spet tako hitro možiti, toda moj možje kupil toliko stvari na obroke!** POTA ii\ STIt^ Dežurni poročajo UKRADENA OVCARKA - 15. ebrua^a je nekdo ukradel Alojzu Josteiju z Muhabera psico, nem^o »včarko, vredno 1.000 dinaijev. Tatvine psov so se zadnje čase moč-K) razpasle. OB LUĆ - V noči na 15. februar e neznanec odvil zadnjo desno ,stop“ luč z avtomobila NM 67-20. ustnik je Niko Prišel s Kristanove )2. PO URO IN VALUTO - Slavku udežu iz Hladnikove 3 v Novem nestu je neznanec iz zaklenjene palnice odnesel od 13. na 14. fe-ruar žensko zapestno uro, vredno 00 dinaijev in nekaj tuje valute. SRNJAKOVA SMRT - V ogra-en prostor v Šmarjeških Toplicah je 'drl pes in poškodoval dve leti in )ol starega srnjaka tako hudo, daje polnil. Miličniki bodo skušali ugotoviti lastnika psa, da bodo TopUce lahko zahtevale odškodnino. NAJDEN MOPED - Mato Kobaš iz Ragovega je miličnikom sporočil, da je svoj mrav ga niso v celoti popravili v servisu Novotehne? Kaj ni bilo prav tako dejanje samo še prilivanje ognja na ravnanje treh voditeljev tega servisa, ki je vedno nerentabilen, samo v letih največjih grehov pa je posloval celo z dobičkom? J. SPLICHAL JE KDO SKOČIL V KRKO? V ponedeljek ob 18.50se je oglasil na novomeški postaji milice 16-letni dijak Franc Panjan. Povedal je, da je bil s sošolcem na konzol-nem mostu in je slišal nekoga v Krki. Neka dekleta, ki so šla mimo, so mu povedala, da je neznanec skočil v votlo. Miličniki, ki so takoj šli tja, niso mogli ugotoviti, če je kdo skočil v Krko. POPOLDANSKI RAZGRAJAČ Novomeščan Anton Sitar (44) je 21. januarja popoldne razgrajal v Mercatorjevem bifeju na Glavnem trgu v Novem mestu. S svojim početjem je vznemirjal goste in strežno osebje. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške. Mi rojenih Holmesov Marjan Pureber, kriminalist: »120 do 150 primerov raziskav na leto - trdo delo« „Rojenih kriminalistov ni, in kdor misli, da kot Sherlock Hol-, mes rešujemo najtežje primere igraje in na pamet, ima slabo predstavo o našem delu," pravi kriminalist novomeške uprave javne varnosti Maijan Pureber. Naši kriminalisti raziskujejo težja kazniva dejanja in pomagajo pri vzgoji delavcev milice. „Moje delo je raziskava kaznivih dejanj s področja krvnih deliktov in s področja kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja." - In kaj to pomeni po domače? „Ubadam se s telesnimi poškodbami, uboji, detomori in podobnimi zadevami. V moje delovno področje sodijo požigi - to so naklepna dejanja - in požari, to so dejanja, ki nimajo obeležja kaznivega dejanja." — Imate veliko dela? ,,V sako leto dobim v reševanje 120 do 150 primerov iz obeh področij dela. Reševanje pa je zelo različno. Navadno sta dve možnosti: ali primer zelo hitro razvozlamo ali pa traja dolgo časa, preden pridemo do konca. Večino kaznivih dejanj pa raziščemo. Od lanskega leta je ostalo neraziskanih nekaj požigov in rop starega moža s Hriba nad Rožnim dolom. Skrunitev pokopališča v Smflielu pri Novem mestu iz začetka lanskega decembra je še v raziskavi, v ka- €% €\ med je pripravil analizo, ki ugotavlja, da je pomoč nujna 364 starejšim od 60 tet in 90, ki še niso dosegli te starostne meje (zlasti tč tesno in duševno prizadeti). Julija 1970 so anketirali 454 ostarelih občanov in ugotovili: da potrebuje 189 ljudi družbeno denarno pomoč, 79 večjo pomoč kot do zdaj, 19 zdravljenje na domu, 30 zdravstveno zavarovanje, 14 zdrav^’ lienje v bolnišnici, 103 pomoč pri delu in oskrbi, hišno nego 81, občasne obiske 54 in oskrbo v domu počitka 44 ostarelih ljudi. 100 žensk in 36 moških dobiva zdaj od 100 do 500 din družbene pomoči na mesec, 264 ostarelih, ki nimajo drugih dohodkov, pa po 150 din sociahie podpore. Koordinacijski odbor za pomoč ostarelim pri občinski konferenci Socialistične zveze se je zavzel, da bi Aodpore povečali: ostarelim brez lastnih dohodkov na 200 do 500 din, drugim, ki\ jim podpora lajša življenje, pa na 150 do 300 din. Tako povečanje je v skladu s stališči repubhškega izvr^ega sveta, social-nozdravstvenega zbora in delegatov občin. Več pozornosti ostaretemu prebivalstvu bi morale posvetiti krajevne skupnosti. Poskrbele naj bi za ljudi za delo z ostarelimi in varstva potrebnimi prebivalci, organizirale prostovoljno sosedsko pomoč in drugo. V okviru splošnega zdravstvenega varstva bi morali odpreti poseben dispanzer za ostarete in v ta namen okrepiti patronažno zdravstvenem domu. službo pri Koordinacgski odbor se je poleg tega zavzel, da bi uvedli teden ostarelih. V tem tednu bi poslej vsako teto starim in onemoglim ljudem v novomeški občini izk^ovau še posebno pozornost prek krajevnih skupnosti, šol, Rdečega križa, delovnih organizacij, društev itd. Dolg omenjenega programa je še velik. Poleg neizpolnjenih nalog pa so tu še nove, ki 1969 ali še niso bile nujne ali še popolnoma neznane. Zlasti poudaijajo, da je treba rešiti dve taki nalogi: zgraditi novo posebno šolo in razširiti komaj jeseni odprto novo šolo v Bršlinu, ker potrebuje nove prostore za šolanje otrok iz ciganskih družin. Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze je prejšnji teden ugotovil, da brez pomoči oziroma sodelovanja občanov in krajevnih skupnosti šol ne bo možno niti gaditi niti jih preurediti ali dograditi. Zato je predlagal; na območjih, kjer imajo šole, ki ne ustrezajo, ali potrebujejo nove, naj bi razmislili o uvedbi samoprispevka v ta namen. Izvršni odbor, prepričan, da je soudeležba nujna, je sldenil dati predlog za uvedbo samoprispevka v razpravo krajevnim konferencam Suhokrajinskl drobiž NA DVORU se zavzemajo za ureditev mladinskega kluba. Zanimivo in razveseljivo je, daje pobuda za to akcijo prišla iz vrst odraslih, ki želijo prispevati za boljše j. ogoje dela mladine. Klub bi radi uredili v prostorih stavbe dvorske žage na Jami, ki so sedaj neizkoriščeni in pr^uščeni prebadanju. Uresničitev te želje velja pocbreti, saj so mladi Dvorjani vsestransko prizadevni. ŽUŽEMBERSKA zadruga je pred dnevi dobila večje količine mednega gnojila za pomladansko setev, na zalogi pa ima tudi super-fosfat. Tako ne bo manjkalo osnovnega gnojila za pomladansko setev; upajo tudi, da bodo pravočasno do-bfli dušično gnojilo za dognojevame. PREJŠNJI TEDEN je bil v Žužemberku posvet o icultumo-pro-svetni dejavnosti kraja. Med drugimi sta se ga udeležila tudi BORIS SAVNIK, predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti, in ROMAN CE-LESNIK, predsednik zveze kultur-no-prosvetnih organizacij. Posvet je potekal v obetajočon delovnem vzdu^u. Na njem so ocenili dosedanje delo na področju kulture in prosvete v kraju ter se pogovorili za prihodnje delo. M. S. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE NA ROBU SKLEPČNOSTI Izostankarjl pod drobnogledom Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze: preveč neopravičenih, volivci naj razpravljajo o tem, kako jih odborniki zastopajo v občinski skupščini, in predlagajo odpoklic Sej občinske skupščine z zadovoljivo udeležbo odbornikov je bilo v mandatni dobi, ki se bo 1973 iztekla, bolj malo. Nesklepčnost je pogostokrat visela na nitki zlasti v zadnjem času. Telefonsko pozivanje odbornikov, naj pridejo na sejo že zaradi sklepčnosti, je bilo lani malone ustaljena praksa. Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze je dejavnost odbornikov prejšnji teden kritično ocenil. Za to so članom rabili podatki o udetežbi na sejah občinske skupščine. Pod drobnogled so „vzeli“ vse, ki so najmanj petkrat neopravičeno izostali s 26 sej. V splošnem zboru je red kalilo osem odbornikov: nabrali so si 28 opravičenih in 75 neopravičenih izostankov. Disciplina v zboru delovnih skupnosti je bila v tej luči šc slabša: enajst odbornikov se je „iz-kazalo“ s 40 opravičenimi in 140 neopravičenimi izostanki. Iz zapisnikov sej občinske skupščine je med drugim razvidno, da so si odborniki splošnega zbora (hujši izostankarji) nabrali: Jože Stok 16 izostankov (14 neopravičenih), Anton Papež 15 (12 neopr.), Ivo Plut 16 (10 neopr.) in Jože Franko 12(10 neopr.). - Odbornik zbora delovnih skupnosti Andrej Bajt sc ni udeležil nobene seje: 9-krat se je opravičil, 17-krat pa izostal brez pojasnila. Inž. Avgust Fajfar je bil na seji trikrat, enkrat se je opravičil, dvain-dvajsetkrat pa ne. Tudi Stane Gorinšek jc bil samo trikrat, 7-krat je iz- ostanek opravičil, 16-krat ne. Alojz Hrastar je izostal 20-krat (18-krat neopravičeno), Rajko Kejžar 22-krat (21-krat se ni opravičiO in Matjan Sonc 16-krat (10 neopravičenih). Po mnenju izvršnega odbora kažejo obravnavani odborniki slab, lahko bi rekli podcenjevalni odnos do občinske skupščine. Zato je sklenil pismeni obvestiti vse volilne enote, ki jih ti odborniki zastopajo. Volivci naj bi razpravljali o tem kako jih odborniki zastopajo na skupščmskih sejah, in predlagali odpoklic. IzvrSni odbor bo predlagal nadomestne volitve v tistih volilnih enotah, iz katerih so se odborniki odselili. M. Z. Socialistične zveze, krajevnim skupnostim in drugim družbeno-politič-nim organizacijam. UDARNIŠKA NEDELJA Odjuga je tako zdelala cesto od Potoka do Prapreč, da je postala težko prevozna. Zato so se Prapre-čani v nedeljo, 20. februarja, odločili, da jame zasujejo s peskom. Udarniškega dela se je udeležilo okoli petnajst mladincev in starejših vaščanov. Končali so v dopoldanskih urah. , POSKUS: NA DOMU Uprava šentjemejskega obrata tovarne elementov za elektroniko v Ljubljani se je odločila za zanimiv poskus: za delo potenciometrov na domu. Petnajstim prebivalcem iz oddaljenih krajev so Upori preskrbeli naprave in material za izdelovanje potenciometrov. Prve rezultate pričakujejo te dni. Ce se bo delo na domu obneslo, bodo to obliko še razširili. STRANSKA VAS: GASILSKI ZBOR Na nedavnon občnem zboru gasilske^ društva v Stranski vasi so sklenili okrq>iti operativo, urediti dvorano, oder in sanitarije v domu in poživiti delo dramske družine. Izvolili so nov odbor, ki se bo sestal v kratkem. „Kozjansko ni samo na Kozjanskem, tudi na Dolenjskem ga poznamo, celo v nekaterih novomeških stolpnicah; povsod, kjer so stari in onemogli,“ je ugotovil inž. Ivo Zobec fia jesenski skupščini Rdečega križa. Skrb za ostarele ni opešala. Nasprotno. Odkar je republika „odkrila" Kozjansko, ‘ se skrb stopnjuje. Z dru^mi besedami: vsako teto primaknejo več za socialne podpore iz proračunov. VIKTOR BARTOLJ, Center za socialno delo: „365 ljudi v novomeški občini je resno gmotno ogroženih, od tega 90 mlajših od 60 tet (bolni, slepi, nepremični). V domovih za ostarete je Ostareli 61 ljudi iz občine, 40 pa bi jih takoj potrebovalo domsko oskrbo. Podatki kažejo, da bo prej ko v desetih tetih za v domove več kot 280 ostarelih.** JOŽE SPLICHAL, društvo 'upokojencev; „Potrebovali bi dom počitka z najmanj 100 posteljami Društvo bi primaknilo znaten del za novo gradnjo. Že zdaj pomaga vzdrževati domova ostarelih v Metliki in Impoljci.** BRIGITA MAVSAR, splošna bolnišnica: „Sosedski čut v mestu ni tako razvit kot na vasi, kjer bolniku ali onemoglemu vedno kdo streže. Ce bi kdaj za občino zidali nov dom počitka, bi ta moral stati v neposredni bližini mesta, če že ne v mestu samem. Tako bi na en m?Ji rešili tudi vprašanje prehrane: iz takega doma bi se lahko hranili tudi tisti, ki ne bi živeli v njem.** MILICA SALI, občinski odbor RK: „Sosedska pomoč nam, ki delamo v Rdečem križu, ni tuja. Marsikaj smo že naredili, da so dobili ostareji in izčrpani ljudje vsaj osnovno pomoč. Pri nas bi lahko priredili tečaje, na katerih bi sc prijavljenci naučili ravnati z ostarelimi in jim streči.** LADO SAJE, zdravstveni dom: „Razpisali smo dve mesti za patronažno službo. Obe sestri bi imeli na skrbi predvsem nego ostarelih na domu. Mislim, da bi s tem že veliko naredili.** ZVONE SUSTARSiC, Zavod za socialno zavarovanje: „Veliko stvari je ostarelim in za delo nezmožnim ljudem v prid uredil zakon o zdravstvenem zavarovanju. Oporo za reševanje vprašanj izčrpanih imamo zdaj tudi v sklepih druge konference ZKJ, saj tam vendar niso govorili samo o bogatenju in podobnih nepravilnostih, ampak predvsem kako pomagati ljudem, da bodo laže z^ihali.** Sajenje rožic? Ne, gotovo ne. Prej bi rekli: znaten korak naprej v reševanju vprašanj ostarelega in onemogtega prebivalstva. Ncfvomeši^ kronika DRVA - Društvo upokojencev bo tudi letos članom priskrbelo drva za kurjavo. Vsi zainteresirani se lahko do 31. marca javijo v društveni pisarni, kjer bodo dobili tudi vse informacije. PLES - V soboto zvečer so imele dijakinje medicinske srednje šole na Otočcu zadnji srednješolski ples, na katerem so igrali Orioni. KNJIGA - Ob 225-letnici novomeške gimnazije je že lani izšel zbornik, ki je za mnoge nekdanje dij^e, ki so absolvirali na novomeški gimnaziji, zelo zanimiv. Zbornik, ki je vezan v platno in stane 70 dinarjev, prodajajo v Mladinski knjigi. GOSTOVANJE - Prejšnji teden so v Novem mestu gostovali igralci Ljubljanskega Mestnega gledališča z Webrovo Pogodbo. Kot vedno, ko fostuje to gledališče, je bila dvorana iavoda za kulturno dejavnost tudi tokrat premajhna. PRODAJALEC - JPred splošno bolnico v Novem mestu je v nedeljo obiskovalcem bolnikov starejši možakar ponujal nageljčke po 3 dinarje. Prodajal je tudi hiacinte. KOTALKARJI — Po cestah v mestu je vse več mladih kotalkarjev, ki se zabavajo na neprimernem in nevarnan kraju. Starši bi jih morali podučiti, da je na igrišču na Loki primernejše mesto. ZNIŽANJE — Prodajalna Var-teksa je otroškim hlačam znižala ceno za 42 din. Tako stanejo sedaj samo še 97 din. kulture proslavo v počastitev 8. marca. Osrednja proslava v počastitev dneva žena kulture proslavo v počastitev 8. marca. Osrednja proslava v počastitev dneva žena pa bo 7. marca. Pripravljajo jo člani društva upokojencev. TRŽNICA - Ta teden je bila ponudba na tržnici dobra, povpraše- vanje pa veliko, tako da so bile zadovoljne lako go^odinje, kot prodajalke. ' S solato je bilo nekoliko več preglavic, ker so jo nekatere prodajalke doma le preveč oprale. Za popestritev tržntee so poskrbele ženičke, ki so prodajale zvončke in teloh. Cene: jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6, češenj 10, limone 10, korenje 5 do 6 din, zelje 4, suhe slive 8, fižol 7, hruške 7, zelena 6, čebula 3, rdeča pesa 5, krompir 2, jajca po 1 dinar, suhe fige 7 do 8 din, dateljni 10, ordiova jedrca 20, banane 6, domači sir 16 din hlebček, solata 6 do 8 din kg. ROJSTVA: Rodile so Jožica Tomažin z Jerebove 3 - deklico, Martina Dežan z Ulice k Roku 32 - Mi-rislava in Frančiška Kuplenik z Lo-betove 40 — Jožk:o. POGREBI - Umrla je Frida Veble v 64. letu starosti - gospodinja iz Dilančeve ulice. - Ena gospa je rekla, da t v;> meškim gledališčnikom n» bo- .. »'.»i-znali minulega dela, če bodo /cdno samo napovedovali, oc^ovedovali — in obljubljali. St. 8 (1143) - ?A, februarja 1972 Stran uredil; IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST !5 Učenci pihalnega oddelka pri glasbeni šoli v Brežicah so na pustni torek igrali na otroškem karnevalu. To je bil njihov prvi javni nastop. Ta skupina tvori jedro mladinske godbe na pihala, ki jo ustanavljajo. Pozivu k sodelovanju v godbi se je odzvalo že precej otrok iz vigih razredov osnovne šole. (Foto: J. Teppey) Omalovažujoče pojasnilo ni dovolj Ko so prosvetni delavci zvedeli, da bodo merila za dopolnjevanje občin ostala nespremenjena, se je njihov odbornik na seji občinske skupščine v Brežicah pozanimal, kako to, da so lahko realizirali samoupravni ^orazum v nekaterih dopolnjevanih občinah. Odgovora na seji ni mogel dobiti, razen pojasnila, da je brežiška občina izpadla iz seznama dopolnjevanih zaradi dveh desetin odsotka kmečkega prebivalstva pod priznano normo. Vprašanje odbornika Vol-čan^a je skupščina posredovala republiki izobraževjilni skupnosti in izvršnemu svetu. Odgovor izobraževalne skupnosti je bfl zelo kratek in po mnenju odbornikov „skoraj odličen“, ker v njem prosijo, naj jim Brežičani sporoče, katere občine so realizirale samoupravni sporazum stoodstotno. „Pa vendar ne bomo prihajali k njim kot ovajalci in po nepotrebnem povzročali spore med občinami, ko imajo vendar v republiki pregled nad temi stvar-mi“ so dejali odborniki. „Morali bi vsaj vedeti, kako go^odarijo z njihovim denarjem, če pa take evidence nimajo, tudi lii v redu.“ Skupščina vztraja in zahteva jasnejši odgovor in se je zato obrnila na predsednika prosvet-no-kulturnega zbora Miloša Poljanška, da bi zastavil o tem po-dansko vprašanje. V prihodnje pa pričakujejo od te republiške ustanove odgovore, ki bodo manj omalovažujoči. J. T. PROSVETNI DELAVCI KOMUNISTI PREDLAGAJO Sola vendar ni samo mestna Oddelke glasbene šole čimprej na podeželje v Dobovi, v Globokem in na Bizeljskem je okoli 120 otrok, ki bi se radi vpisali v glasbeno šolo, če bi bila bliže. Sekretariat aktiva Zveze komunistov prosvetnih delavcev predlaga, naj glasbena šola v vseh treh krajih odpre oddelke, denar za delo pa naj ji dodeli temeljna izobraževalna skupnost Brežice. S svojimi stališči seznanjajo komunisti tudi občinsko skupščino in komite občinske konference ZK. Glasbeni šoli predlagajo člani sekretariata, naj izloči vse tiste učence, ki pouka ne jemljejo resno. Zdi se jim nesprejemljivo, da bi temeljna izobraževalna skupnost prispevala denar za otroke, ki jim ni do glasbenega pouka, saj je tako marsikateri ^darjeni učenec prikrajšan za glasbeno vzgojo. Štritofov! mami v slovo TRGOVINO V SOLO! Sromljani se bodo pogajali s trgovskim podjetjem Krko iz Brežic, da bi preselilo trgovino v opuščeno šolo, kjer je dosti več prostora. Zakaj bi poslopje samevalo, če ga lahko koristno uporabijo tudi za druge namene? Sromljanom se bo kmalu uresničila tudi želja po cestni povezavi s Pišecami. Trasa je pripravljena in buldožerji so jo zoraU minulo jesen. Na pomlad bodo cestišče nasuli, nato pa uredili še priključka do Silovca in Pišec. Po daljši in hudi bolezni je v 83. letu starosti dotrpela daleč naokrog znana Marija Stritofova iz Sp. Po-hance pri Artičah. Od nje smo se podovili 16. februarja, k zadnjemu počitku na artiško pokopališče jo je spremljala tudi množica njenih prija teliev in znancev. Stritofova mama je trdo, a pošteno delala kot kmečka žena v težkih preizkušnjah dveh svetovnih vojn. Z možem Karlom sta imela sedem otrok, od katerih živijo danes le še trije. Nista je strli niti dve družinski tragediji: ob svitu svobode je 1945 na Nemškem utonil sin Karel z ženo. Kot spomin nanju ji je ostaJa 5-letna vnukinja Dragica. Po hudi in mučni bolezni je nato umrl še mož. Ko so leta zacelila prvo tragedijo, je v prometni nesreči v Italiji kot voznik izgubil življenje sin Pepi. Ponosna je bila na svoje otroke, ki jih je vzgajala v naprednem duhu. Njena hiša je v času NOB veliko pričevala, v partizanih se je boril njen sin Ivan. Ob trdem delu in grenkih preizkušnjah se je končalo življenje Marije Stritofove. Vsi, ki smo se zadnjikrat poslovili od nje, jo bomo ohranili v lepem spominu. FRANC GLOGOVŠEK NOVO V BREŽICAH SAMO ZA 14 ODSTOTKOV! Včeraj so se sestali predstavniki političnih organizacij in društev, da bi omejili syoje predračune in zahteve do občinske skupščine in nastopili z realnejšimi številkami. Uresničevanje stabilizacijskega načrta namreč ne dovoljuje povečanja proračunske porabe nad 14 odstotkov. NA SOLI ZA BLAGOVNI PROMET in v internatu so ustanovili aktiv komunistov, ki ga vodi Vinka Ajstrova. Na prvi seji so razpravljali o odnosih z Jutranjko ter o samoupravljanju v kolektivu in dijaškem domu. Razen domske skupnosti bi bila potrebna še mladinska organizacija. Mentorica aktiva ZMS bo Marija Degen, vzgojiteljica. KARNEVAL V BARVAH. Foto-kino klub je tudi letos posnel na filmski trak otroško maškarado in pokop Fašinga z velikim zborovanjem na tržnici. Oba barvna filmska zapisa, letošnjega in lanskega, bo karnevalska sekcija v aprilu predvajala brežiškemu občinstvu, po potrebi pa ju bo uporabila tudi kot propagandno gradivo za privabljanje turistov od drugod. Sicer pa je imel V sklepih je celo zapisano, da bi morala glasbena šola začasno ustaviti vpis učencev iz Brežic in bližnje okolice v primeru, če bi izobraževalna skupnost odklonila denar za ustanovitev novih oddelkov v Dobovi, na Bizeljskem in v Globokem. Predlagali so, da v prihodnje ne bi več sprejemali učencev iz drugih občin oziroma da bi bilo še najbolj pošteno, če bi te vračale ustrezen delež stroškov za šolanje svojih otrok v Brežicah. Pobuda za široko odprta vrata glasbene šole podeželju bo gotovo naletela na razumevanje skupščine in TIS. Šola ima že dva zunanja oddelka (v Cerkljah in Artičah), zato najbrž ne bo odklonila glasbene vzgoje v krajih, kjer gojijo starši, otroci in učitelji enake želje. Ob prejemanju proračuna bodo predlog komunistov prosvetnih delavcev pretresali še skupščina, komite ZK in IS in izrekli odločilno besedo. J.TEPPEV »Dolenjski list« tribuna bralcev letošnji pustni sprevod precej manj udeležencev kot lanski. Sodelovanje z vozili je odklonila večina zaprošenih delovnih organizacij. SVET KOOPERANTOV pri kmetijskem in trgovskem podjetju Agra-ria je minuli petek sprejel poročilo o uspehih pogodbenega sodelovanja v letu 1971 in prejel načrt za leto 1972. Razpravljal je %e o programu nadaljnjega razvoja kooperacijdce službe v obdobju 1972 do 1975. LUDVIK GOLOB, sekretar medobčinskega komiteja Novo mesto, je danes teden seznanil člane občinskega komiteja, sekretarje organizacij ZK in druge komuniste s sklepi druge konference ZKJ. Udeleženci so mu zastavili tudi več vprašanj, na katera je predavatelj odgovarjal in dajal pojasnila. SOBOTNE CENE V TRGOVINI S SADJEM IN ZELENJAVO: endivija 7 din za kg, špinača 10, ohrovt 5, brstični ohrovt 7, sveže zelje 1,30 in 3 din kg, kislo zelje 4,50, grozdje 8, jabolka 3 in 5, limone 6, pomaranče 6, hruške 5,20, banane 7,40, paradižnik 12 din kg in jajca 0,65 din kos. TURIZEM Zveza za tri občine v Posavju Po lanski suši turistična društva upravičeno pričakujejo boljše leto. Dolgovi občinske zveze so poravnani, zato bo UO sklada lahko razdelil večjo vsoto tudi društvom. V brežiški občini smo jih našteli že dvanajst: na Bizeljskem, v Brežicah, na Čatežu, v Cerkljah, v Dobovi, Kapelah, Krški vasi, na Velikih Malencah, v Sromljah, Mokricah, Plšecah in Globokem. Vsa ta društva se bodo letos vključila v akcijo „Očistimo Slovenijo*', v kratkem pa bodo uskladila svoje letne načrte z občinsko turistično zvezo. Pričakovati je poživitev dela v vseh prej omenjenih krajih. Sklad za turizem bo letos verjetno prevzel tudi financiranje biroja na Čatežu. Čeravno dela z izgubo, ga ne bi kazalo ukiniti, ker je zaradi informativne in re-cepcijske službe nujno potreben. V Posavju je trenutno odprto vprašanje, če ne bi kazalo imeti na tem področju le eno turistično zvezo. Trenutno jo ima brežiška občina, vendar se mnenja nagibajo k temu, da v občinskem merilu zveza ni nujna, da pa bi lahko medobčinska zveza bolje odigrala svojo vlogo pri širjenju turizma v Posavju in sodelovanju občin na tem področju. Prve brazde je že zaoral medobčindci odbor za turizem, zato bi njegovo delo lahko uspešno nadaljevala zveza, če se bodo sporiiumeli zannjo. j. 'r. Žene, sodelujte! Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Brežicah sporoča, da bo osrednja proslava dneva žena 7. marca v domu JLA in da bo ob tej priložnosti v prostorih doma odprta tudi razstava gobelinov in drugiii ženskih ročnih del. Prireditelji sc priporočajo •'a sodelovanje na razstavi. NOVO ZAPOSLITEV 2ELIJ0 DOBITI BLIZU DOMA Premoga je samo še za sedem let Kaj pa, če bo treba zapreti rudnik že prej? Rudarji so zaskrbljeni Zaton rudnika na Senovem se neusmiljeno približuje. Rudarji so v skrbeh za svoj kruh, saj bodo morali že čez nekaj let vsi do zadnjega zapustiti jame in se zazreti zori tistega ,jutri“ v oči. Le še za poldrugi milijon ton zalog premoga bodo izkopali. Ce dnevni izkop ne bo presegel 460 ton, imajo dela ?;a sedem let in osmega pol. Trenutno so bolj pridni in na dan nakopljejo po 700 ton. Proizvodnja se bo manjšala s prekva- lifikacijo rudapev. Večina se preusmerja v kovinarsko stroko, da se bodo zaposlili v obratu Metalne. Izdelovali bodo gradbene žerjave. Nova tovarna je že pod streho. Proizvodnja bo stekla aprila. Ti, ki imajo delo v novi stroki, niso v skrbeh, zato pa opozarjajo nase in na bližajoče se težave tisti. ki bodo ostali v rudniku. Zavedajo se, da bo manjša proizvodnja manj rentabilna in da bo to vplivalo na osebne dohodke. Povprečje osebnih prejemkov se bo zmanjšalo, to pa bo povzročilo še druge nevšečnosti. Delavci bodo odhajali. Pri strokovnjakih je že zdaj opaziti težnjo po zaposlovanju drugod. Njihov odhod lahko podre mnoge načrte o postopnem usihanju rudnika. Ce teh ne bodo mogli plačati, jih ne bodo imeli, brez njih pa rudnik ne bo smel obratovati. Lahko se zgodi, da ga bodo zaprli prej kot čez sedem let. Toda kam z delavci? Metalna je URESNIČUJEJO SE PRIPOROČILA SINDIKATA Vsem enako pa res ne več Regresi za dopuste po družinskih dohodkih članom sindikata so še pred očmi lanski poskusi po izplačevanju različnih regresov za dopuste, da bi z njimi omogočili počitek tistim, ki si ga sicer težko privoščijo. Opozorila so marsikje prišla prepozno, kajti med tem so nadomestila za dopuste večinoma že razdelili. Letos sindikati upoštevajo napotke in pretresajo predloge za različne vsote. Tako so na primer v Celulozi predlagali, naj bi vsak član kolektiva še naprej prejemal po 200 dinarjev kot osnovni primevek, razen tega pa še „stimulativni del regresa. Določili ga bodo v sorazmerju s poprečnim dohodkom na družinskega člana. Predlog vsebuje takole lestvico: pri poprečnem dohodku 500 din na družinskega člana regres 150 din, pri poprečnem dohodku do 600 din 125 din regresa, do 700 din 100 din regresa, do 800 din poprečnega dohodka na člana 75 din, do 900 din le še 50 din in do tisoč din dohodka na člana samo 25 din regresa. Osnovni pridevek bodo delili vsem članom sindikata oziroma vsem zaposlenim, stimulativni del pa samo tistim, ki bodo letovali v počitniških domovih, namenjenih za oddSi delavcev Celuloze. Zgledu tovarne p^irja bodo gotovo sledile tudi sindikalne organizacije drugih podjetij in pričakovati je, da bodo bolje kot doslej poskrbele za delavce z majhnimi prejemki oziroma za družine, v katerih je zaposlen samo eden. Zdaj je čas, da se oglasijo delavci in predlagajo taka nadomestila, da ne bodo prikrajšani. J.T. res obljubila zaposlitev tudi ostalim, toda rudarji ne soglašajo s tem, da bi morali od doma in iskati kruh po raznih obratih te velike tovarne. Še vedno se ^rašujejo, kdaj bodo dobili odgovor glede keramike. Tovarna keramičnih ploščic bi zaposlovala 70 ljudi. Zvedeli so, daje njena ekonomičnost zagotovljena, da pa kljub temu ni investitorjev, čeravno so tujci pripravljeni sodelovati pri tej naložbi. Rudarji si sami ne morejo pomagati, zato opozarjajo nase oWino in republiko, dokler je še čas. J. T. GRADBENIŠTVO VODI Po pregledu davčnih prijav so v krški občini ugotovili, da so vodilni poklici gradbeni tehnik, profesor in zdravnik. Letos je prejela davčna uprava 850 prijav osebnega dohodka nad 25 tisoč din ali skoraj 300 več kot lani. Najvišji prijavljeni dohodek je bil lani 61 tisoč din, letos 83 tisoč din. V prosveti je bil letos največji zaslužek 81 tisoč din, v zdravstvu pa 70 tisoč dinarjev. O PRAVEM ČASU V Krškem so v petek popoldne končali dvodnevni seminar predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij. Zanj so pokazali izredno zanimanje in tokrat se gaje udeležilo 52 slušateljev. Srečanje jim je bilo dobrodošlo tudi zaradi tega, ker so bili zbrani z različnih delovnih področij in so tako spoznali pestrost problemov, s katerimi se sindikalni delavci spoprijemajo v podjetjih. Bili so zadovoljni z aktualno vsebino predavanj, ki so jim jih posredovali funkcionarji republiške zveze sindikatov. Podrobneje bomo o tem še poročali. MLADI PROIZVAJALCI V ŠOLI Pri krški delavski univerzi je v ponedeljek stekla politična šola za mladino. Vanjo so vključeni mladi proizvajalci iz delovnih organizacij, ki so pokazali smisel za družbeno delo in za katere upajo, da se bodo postopoma uspešno vključili v delo samoupravnih organov, sindikata in Zveze komunistov v podjetjih. Doslej se je prijavilo slušateljev za dva oddelka. Po končanem prvem tečaju bodo takoj začeli izobražev*\je za drugo skupino mladih ljudi iz krške občine. POLNA LOVSKA BLAGAJNA Lovska družina Senovo šteje 52 članov in gospodari na 2.755 ha obsežnem lovišču. Lanskoletni plan odstrela in vlaganja je uresničila stoodstotno. Lovski plen ji je prinesel v blagajno nad 10.000 din. Več^i del tega zneska so prispevaU gostje iz Italije. Da bi povečali stalež, so zaščitili del lovišča. Za zajce so podaljšali lovopust za mesec dni. Zbrani denar bodo lovci porabili za vlaganje divjadi v lovišče in za obnovo lovskega doma v nekdanji rudniški zgradbi. F. B. VRŠILEC DOLŽNOSTI Na razpis za prosto mesto načelnika oddelka za go^odarstvo sta se v Krškem prijavila dva kandidata. Komisija za volitve in imenovanja je predlagala za vršilca dolžnosti diplomiranega ekonomista Stanka Vidmarja. ki že dela na tem oddelku. Skupščina je sprejela njen predlog. SLOŽNO IN ENOTNO Komunisti v Celulozi se zavzemajo za urejene odnose, za složno uresničevanje sprejetih nalog, kajti plan je zelo napet in nesporazumi lahko narsikaj poderejo. Torej tudi tam, kjer gre za skupinsko delo, ne smejo prevladovati osebni prestižni interesi. POTUJOČA TRGOVINA ' Trgovsko podjetje Preskrba bo v kraricein kupilo posebno vozilo, s katerim bo oskrbovalo vasi na Krškem polju. Potujoča trgovina se bo ustavljala v vsakem kraju po vnaprej določenem urniku. VSAK TRETJINO Za nadvoz nad železniško progo v Krškem bodo načrti zdaj zdaj pripravljeni, ni pa še dokončnega do-^'ovora mod investitorji. Prciivideno je bilo, da bo prispeval vsak tretjino sredstev. Investicijo bodo prcv/.eli občinska skupščina Krško, republiški ('estni sklad in Železniško transportno podjetje Ljubljana. Cesta iz Brežic do Krškega je zelo prometna tudi po štajerski strani. Na makadam^em odseku skozi Dolenjo vas cestarja komaj sproti krpata luknje, zato ni čudno, če se tudi onadva veselita obetov za skorajšnje asfaltiranje. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE KRSKO HORTIKULTURNO DRUSTVO si je letos sestavilo obsežnejši delovni program. Poleg sodelovanja v akciji „Napravimo naše mesto lepšeV bo znatno razširilo svojo vzgojno dejavnost. Tako so doidej pripravili že tri strokovna predavanja, do poletja pa jih bodo še nekaj. V PETEK SO Z OGLEDOM KO-STANJEVISKE polnilnice cvička in s prigrizkom zaključili seminar za predsednike in tajnike osnovnili sindikalnih organizacij. Pripravil ga je občinski sindikalni svet, udeležilo pa se ga je več kakor 40 funkcionarjev. NA OBMOCJU KRSKE OBCINE so v zadnjih treh letih zgradili ali obnovili 110 kilometrov „asfaltirali pa 21 kilometrov cest. Denar za dela so prispevali občani, krajevne skupnosti, občinska skup^ina in republiški cestni sklad. Cestnoprometne razmere pa še vedno niso najbolje urejene in imajo vse značilnosti manj razvitili slovenskih območij. LETOŠNJE PUSTOVANJE JE BILO najbrž prav tako ve.selo kot lanskoletno. Seveda so se najbolj izkazali v Kostanjevici, kjer so člani „Perforcenhausa“ pripravili štiridnevni pustni spored. Maškarade so bile tudi na Senovem, v Brestanici in v Krškemi kjer sta ju organizirali DPD Svoboda in TVD Partizan. KRŠKI KMETIJSKI STROKOVNJAKI SO ugodno ocenili stanje, zimskih posevkov, pšenice in ječmena. V pripravah na spomladansko setev pa so nekoliko zaskrbljeni zaradi neredne dobave naročenih umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Krški' kmetovalci bodo spomladi posejali največ hibridnih sort koruze BC 360, ZP 448 in Winsconsin. TUDI V KRSKI OBCINI je skopneli sneg odkril na nekaterih asfaltnih cestiščih pravo razdejanje. Najbolj so prizadete ulice v Kostanjevici, pa tudi cestna povezava mod Krškim in avtomobilsko cesto Ljub-Ijana-Zagreb je pononovno polna lukenj. Ker se hitro bliža pomladanska izletniško-turistična sezona, bo treba ce.ste čim prej obnoviti. BREŽIŠKE VESTI nK SREDNJEROČNI NAČRT RAZVOJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Namen načrta: več zdravja za vse Modernizacija bolnišnic v Celju in Brežicah, več novih zdravstvenih postaj - V sevniški občini ni predvidenih investicij, so pa drugi ukrepi > Pri* čakovati je tudi združitev skladov delavcev in kmetov Sevniška občinska skupščina bo v kratkem obravnavala srednjeročni načrt razvoja zdravstvenega varstva. Gradivo, ki je zbrano v obsežni knjigi, je s pomočjo zdravstvenih ustanov in drugih izdal medobčinski svet za zdravstvo v Celju. Osnovna značilnost tega obsežnega dela je v številkah in drugih podatkih prikazati, kako bi prebivalstvu zagotovili kar najbolj popohio, učinkovito in načrtno zdravstveno varstvo. Načrt ■'je zasnovan na republiškem razvojnem programu, ker je treba težiti k temu, da ne bi bilo pretiranih razlik v zdravstvenem varstvu ljudi v posameznih območjih naše republi- ZAKAJ NI BILO SEJE Danes teden smo za torek, 22. febtuaija, napovedali sejo občinske skupščine, na kateri naj bi med drugim prejeli tudi odlok o davkih. Zasedanja ni bilo, prestavili so ga zato, ker je republiška skupščina podaljšala rok za sprejem odlokov o davkih. V Sevnici so sejo skupščine prestavili, ker želijo poprej vedeti, kako bo s financiranjem vzgoje in izobraževanja, saj je to v povezavi s prispevnimi stopnjami. LETOS V IZOLO S prestavitvijo počitniških hišic iz Rovinja, kjer nameravajo graditi hotele, v Izolo, so poiskali izhod iz zagate, v kateri so se znašle občine celj^ega območja, med njimi tudi sevniška. Za prestavitev hišic je pri- ?>evala 65.000 dinarjev. Izolska ob-ina je šla na roke, tako da je izbrano zelo primemo mesto. Kot so se red kra&im dogovorili pri občinski konferenci SZDL, bo za letovanje otrok, 150 po številu, poskrbelo društvo prijateljev mladine. ke. Posebej naj navedemo, da je že v letošnjem letu predviden referendum o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja v vseh slovenskih komunalnih skupnostih — po zgledu novomeške skupnosti, kjer sta sklada združena že z letošnjim letom. Kaj lahko sevniška občina pričakuje od tega srednjeročnega razvojnega načrta zdravstva? Medobčinski svet za zdravstvo predlaga, naj bi vseh 9 občin, med njimi tudi sevniška, skupaj z zdravstvenimi organizacijami in skupnostmi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov podpisalo družbeni dogovor, v katerem so predvidene tudi investicge. V sevniški občini jih ne bo, saj ima Sevnica nov zdravstveni dom, to pa še ne pomeni, da ljudje iz te občine ne bodo imeli od predvidenih gradenj in preureditev nobenih koristi. V načrtu je namreč preureditev in dozidava dela celj^e bolnišnice (investicija 22,8 milijona din) in brežiške bolnišnice (približno 5 milijonov din), gradnja zdravstvenih postaj v Rogaški Slatini, Vojniku, Brežicah, Laškem, Preboldu, na Hudinji in na Otoku. Investicge so seveda le del Sevnica na dan, ko je oblast prevzelo pustno županstvo. Na pustni torek je izvedlo referentum o postavitvi mostu med Štajersko in Kranjsko ter prikazalo hokejsko tekmo z enim samim golom. Poročilo objavljamo posebej. (Foto: A. Železnik) SEVNIŠKI PABERKI ISCEJO cestarje ; Občinska cestna služba bi takoj potrebovala še 8 cestarjev: 4 za cesto Pijavice-Krmelj-Gabrje, Telčice-Krmelj-Sentjanž-Brunk, dva za cesto Sev-nica-Blanca-Rožno in dva za cesto Impoljca-Rovišče. ROMUNSKE DIPLOME - Sevniški radk)klub „Amater“ je izpolnil zahteve za diplomo YO-25 M - tekmovanje za vzportavljanje zveze z deželami na petindvajsetem poldnevniku in YO-25 P - za vzpostavljanje zveze z deželami na petindvajsetem vzporedniku. Diplome izd^a romunska zveza radioamaterjev. Ce bi imeli Sevničani močnejši oddajnik, bi lahko sodelovali tudi z amaterji iz bolj oddaljenih dežel. NOVI PROSTORI AMD - Ce bo pravočasno preurejena nekdanja Krulejeva klet v starem delu Sevnice, se bo sevniško Avto-moto društvo preselilo tja že pred koncem marca. Društvo je namreč prepustilo mehanično delavnico zasebniku, tam pa tako in tako ni bilo prostora za drugo dejavnost. V novih prostorih bodo lahko imeli štiri garaže, pisarno in učilnico. SAMA JAMA Sevnica ima mnogo križanj z železnico. Vse- srednjeročnega programa. Ta zajema še celo vrsto drugih nalog in ukrepov, ki bodo pripomogli, da bo ta pomembna služba v priliodnie hitreje napredovala. ' M. L. ZAKAJ ENOTNOST? Iz nereda — red Govori član 10 podpisnikov sporazuma o mesu Sevniški kmetijski kombinat je v Spod. Posavju edini podpisal ^o-razum o podovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, katerega namen je ustaliti rejske razmere in odnose med rejci, predelovalci in trgovino. Zakaj drugi čakajo in kako se na-^loh ^orazum uveljavlja, o tem nam je več povedal inž. Albin Ješel-nik, član izvršnega odbora podpisnikov ^orazuma, sicer pa direktor sevniškega kombinata. „C e hočemo kaj narediti za razvoj slovenske živinoreje, kije najvaž- nejša kmetijska panoga pri nas, moramo nastopati bolj enotno. Zaradi tega je bil ustanovljen sporazum in stabilizacijski ^lad, ki zajema že večji del slovenske živinoreje, ne more pa se uveljaviti na obmejnem oijmočju, ker zaradi večjih maloprodajnih cen mesa na Hrvatskem trenutno rejcem bolj kaže žh^ino prodajati tja. Naloga roorazuma je zato zdaj, da se bolj gU)ljivo prilagaja nastalim razmeram. Med drugim je treba čim-prej spremeniti izvozne premije za živino, saj se je z devalvacijo din^a bistveno spremenil odnos cen na italijanskem in našem trgu. Doseči je treba več enotnosti tudi na jugodo-vandcem trgu. Sporazum je bil sklenjen z namenom, da se vnese več reda in organiziranosti, brez katere imamo zmešnjavo, kot smo se v preteklosti že velikokrat prepričali. Pri vsem tem najbolj trpi-živinoreja, ki o stalna negotovost prizadene bolj ;ot kako drugo go^odarsko dejavnost.“ M. L. i' OBČNI ZBOR Krmelj: nov dom IGD »Metalna« bi rado imelo'lastno streho povsod ob tračnicah pa m večje luknje, ki podvozjem avtomobilov gotovo niso v korist. Na cesti II. reda pri železniškem mostu v Šoštanju, icjer vozijo avtomobilisti tudi z večjo hitrostjo, je prava skakalnica. KAVBOJ IN INDIJANCI - Društvo prijateljev mladine je na pustni torek priredilo uspelo otroško maškarado v domu TVD Partizan. Kaže, da so junaki Divjega zahoda še vedno najbolj priljubljeni vzorniki naše mlade generacije, saj je bilo takih mask največ. NAMESTO SMETISCA - VODOVOD - Sevniško komunalno stanovanjsko podjetje se je skorajda že odločilo, da bo smeti odvažalo v opuščeno gramozno jamo pri Orehovem. Toda tamkajšnji vaščani so prihiteli in našli za kraj drugo rešitev. Kopali so Sc nekaj globlje in zgradili črpališče za nov vodovod. Doslej se je akciji pridružilo že deset lastnikov hiš, prispevek pa znaša 20U0 din. ZAPRTO ZA TOVORNJAKE -Na cesti Vranje-Podvrh je ob potoku Vranjščici zaradi „kipenja" cestišča do nadaljnjega zaprt promet za tovornjake. PpGREB - Minuli teden je umrl Maks Kragl iJ^^Ioijanske ulice. Krmeljski gasilci štejejo po svoji delavnosti med najboljše v sevniški občini. Kot so ugotavljali na letnem občnem zboru te dni, so lani dosegli lepe uspehe pri utrjevanju gasOs pripravljenosti, u^ešni so bili na ga-silsKih tekmovanjih, zelo dobro so izvedli sektorsko nočno vajo v ted nu požarne varnosti, iz lastnega denarja so si kupili nove uniforme, skratka: aktwnosti je bilo toliko, da so bili v razpravi upravičeno deležni pohvale gostov. Zadovoljiv je kadrovski sestav; da bi še izboljšali gasilsko znanje, pri pravljajo tečaj za izprašane gasilce v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo. Se posebej velja pohvdlti pionirje, saj večina drugih drukev tarna, da nima naraščaja in je zato njihova delavnost še toliko bolj razveseljiva. Na koncu zbora, na katerem so sodelovali tudi predstavniki matičnega podjetja „Metalna** Maribor (z občinske gasilske zveze pa ni bilo nikogar), so enoglasno sklenili, da bodo gradili lasten gasilski dom, v katerem bi imele prostor tudi druge krajevne organizacije in društva. Gasilci upajo, da bodo občani pbma-gali s prispevki v obliki prostovoljnega dela, računajo pa tudi na po moč delovnili organizacij in občine. B. DEBELAK ŠE ENA PUSTNA: s torkov^a pustnega sprevoda po Trebnjem, ki ga je priredila osnovna šola. (Foto; M. L.) OBČINSKA SKUPŠČINA O KMETIJSTVU Pri soldih se začne... Zakaj bo treba dopolniti letošnji načrt kmetijstva v trebanjski občini - Sklepi skupščine Načrt letošnjega razvoja kmetijstva v trebanjski občini, ki ga je odbornikom 17. februarja v imenu sestavljalcev obrazložil inž. Miha Krhin, tajnik sklada za pospeševanje kmetijstva, občinske skupščine ni v celoti zadovoljil. Z mnogimi podatki in ugotovitvami predstavlja napisano gradivo izčrpno poročilo o sedanjem položaju kmetijstva, obravnava tudi ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi pospešili razvoj, ne daje pa odgovora na bistveno vprašanje, kako priti do potrebnega denaija za naložbe v kmetijstvo, kdo naj opravi posamezne, naloge in v kakšnem času. V načrtu razen tega ni navedeno, kako je bilo z dosedanjimi vlaganji in pospeševalnimi ukrepi in kakšen je bil njih učinek. Pri denarju se pospeševalno delo začne in neha. „Apostolsko" pospeševalno delo, ko kmetijski strokovnjak lahko samo svetuje z besedami, je brez pravega učinka, meni Franc Jevnikar, kmet in predsednik sklada za pospeševanje kmetijstva - in treba mu je pritrditi. Zato je treba poiskati vse možnosti, od Dolenjske banke in hranilnice, (morda tudi Ljub- BREZ NAČRTOV »Grešniki« Grajan odnos do skupščine - Kaj bo z Iskro? Na zatožni klopi, če lahko temu tako rečemo, so povečini vedno isti. Občinska skupščina je na zadnji seji ^et naslovila' kritiko na račun odnosa obratov oziroma matičnih podjetij mo-kronoške Iskre, mirenskega Kremena, trebanjskega Gradišča (Mercator) in Tip-Topa (prej Modna'oblačila) ter na domača podjetja - Krojaško podjetje ^ ' Hrast Sentlovrepc in Trebnje Cevljars DIPLOMA JOŽETU KNEZU Jože Knez, podpredsednik občinske skupščine Sevnica,- jc 20. februarja dobil na občnem zboru .S4,v-niškega gasilskega društva diplomo o častnem članstvu. evljarsko podjetje Mokronog. Niti po tretjem pozivu s^au-ščina ni dobila od njih razvojnih načrtov oziroma odgovorov v smislu občinske stabilizacijske f)olitike, začrtane septembra ani. Znano je, da v večini teh podjetjih in obratov nimajo ustreznih strokovnih služb, vendar to ni opravičilo, da ne bi vodstva po svojih močeh in z najetjem zunanje pomoči vendarle pripravila jiujno potrebnih razvojnih in stabilizacijskih načrtov. Med vsemi obrati je v daleč najbolj zaskrbljujočem položaju mokronoška Iskra, kjer se počasno propadanje nadaljuje, nc da bi v občini kdo zanesljivo mogel roči, kakšna bo prihodnost. V matični Tovarni avtomatike in elektronike Pržanj zdaj celo trdijo, da je razvojni načrt mokro-noškcga obrata, osnovan na izdelovanju elektrolitskih kondenza-toijev, neizvedljiv m nezanimiv. Toliko bolj jf' zato na mestu zahtevi občinske skupščine, naj v 'prmieru, daje rt s.nicrio tako, naredijo nov ra/vojni načrt M L. Ijanske banke, ki obljublja ve-Uke naložbe v kmetijstvo), do kmetijske zadruge, hranilnih vlog, Kolinske, Ljubljanskih mlekarn in drugih delovnih or-ganizacg, ki se odcrbujejo s surovinami iz kmetijstva trebanjske občine, kot je posebej poudaril Ciril Pevec, predsednik ObS. V tem smislu bo treba dopolniti načrt razvoja kmetijstva, je Inž. Miha ^Kihin, poročevalec na seji sklenila občinska skupščina. Sklenila je tudi, da je treba sestaviti srednjeročni razvoj kme-tijstv.a ter akcijski delovni načrt za letos, glede po^eševalnega dela pa je bilo potrjeno mnenje, naj se občinski kmetijski sklad loti predvsem raziskovalnih nalog, druge pa naj prevzame KZ Trebnje, ki je v glavnem opustila lastno kmetijsko proizvodnjo ter se posvetila proizvodnemu sodelovanju s kmeti in trgovino. M. L. ZA MODERNO UPRAVO Slovo »peš delu« Trebnje: 5-letni načrt za posodobljanje občinske uprave Peš se dandanes ne pride daleč. Očitno zaostajanje občinske uprave v Trebnjem na področju strojne obdelave podatkov in mehanizacije pisarniških opravil je spodbudilo k naročilu ljubljanskemu Inštitutu za javno upravo in delovna razmeija, naj naredi načrt za postopno modernizacijo upravnega dela. Natančnejša študija, ki obsega kar 92 strani, je pokazala, da trebanjska uprava od sodobnejših pisarniških strojev nima skorajda ničesar. Njeni birotehnični pripomočki, kot se temu reče, so v glavnem zastareli, kar vse je posledica zmotnega mnenja in splošne nenaklonjenosti upravnemu delu. Seveda zdaj ni mogoče narediti vsega naenkrat. Birotehnika je z razvojem elektrotehnike in računalniške tehnike tako napredovala, da je za posodobljanje upravnega de|a treba veliko denarja, več znanja in boljšo organizacijo dela. V načrtu, ki ga je naredil inštitut, je predvideno, kaj vse bi bilo treba kupiti in narediti, vendar so razmere takšne, da je bilo treba program delno spremeniti in prilagoditi. Denarne možnosti kažejo, dbi bilo mogoče s 353.500 dinarji naložb do vključno leta 1975 precej izboljšati opremljenost, ne samo z električnimi pisalnimi stroji, marveč tudi z računskimi stroji, knjižniin strojem - znano Ascoto - in drugimi pripomočki, kar vse bo pripomogo, da bo upravno delo hitrej&s, natančnejše in s tem boljše. Občinska skupščina je na zadnji seji tak načrt potrdila. M. L. HVALEŽNI ADOLFU GRUMU Ravnatelj osnovne šole v Trebnjem Adolf Grum, kije skoraj 25 let vodil to ustanovo, je zaprosil občinsko skupščino za razrešitev, ker se namerava s prvim marcem upokojiti. Na zadnjem zasedanju je skupščina to sprejela, za vršilca dolžnosti ravnatelja te šole pa imenovala dosedanjega pomočnika Franca Režuna. Občinska slcupščina se tov. Grumu javno zahvaljuje za dolgoletno u^ešno vodenje šole ter nj^ov vsestranski prispevek zlasti pri kulturnem življenju kraja in trebanjske občine nasploh. VEL. LOKA: VSAJ ZA TO SEZONO Na sestanku predstavnikov pod- « jet^ „Hrast** iz Sentlovrenca, „Tre-Ies“ iz Trebnjega in občinske uprave so se dogovorili, da bo podjetje ,Jlrast*‘ uroosobilo žago v Veliki Loki vsaj se za to sezono, v tem času pa bodo naredili načrt za postavitev nove žage. Lastniki lesa so imeli zdaj velike težave, ker ž«ga ni obratovala, o čemer je občinsko-skupščino seznanil odbomOc Jože Klemenčič. NOVO VODSTVO KOMUNALNEGA SKLADA Ker je dosedanjim članom upravnega odbora komunalnega sklada, ki ima v življenju občine zelo pomembno vlogo, potekel dveletni mandat, je ObS Trebnje imenovala nov upravni odbor. Predsednik je Ciril Pevec, podpredsednik Janez Mihevc, člani pa Tone Lavriha, Jože Govednik, Ivan Janežič, Tone Zidar, Polde Jurglič, Anton GraMjevec in Ciril Pungartnik. DROBNE Z MIRNE ZAHTEVAJO ZOBNO ORDINACIJO - Na zboru občanov so med drugim govorili tudi o neurejeni zdravstveni službi na Mimi. Ugoto--vUi so, da je treba to dejavnost razširiti, saj je na območju krajevnih skupnosti Mirna in Šentrupert že skoraj tisoč zaposlenih. Zahtevali so tudi, naj takoj ^et začne delati zobna ordinacija, saj ni pravega razloga, da bi bila zaprta. TEKMOVANJE V „VESELI SOLI“ - Učenci mirenske osnovne šole bodo tekmovali v „Veseli šoli“, ki jo razpisuje Pionirski list. To je že drugo tekmovanje, ki ga skrbno pripravljajo pod vodstvom pionirskega odbora. % NAPAKA NA BLOKU - Že takoj v pivi zimi se je pokazalo, da streha na novo zgrajenem bloku ni prav narejena. Napušč strehe je bil tako kratek, da je voda zatekala nazaj in močila pročelje stavbe. Stanovalci so to sami občutili na stropih stanovanj. Na njihovo posredovanje so odstranili led in sneg v napušču ter v zameno za opeko montirali pločevino. KDOR RAD STREUA - Strelska družina „Matija Gubec** iz Doba obvešča pionirje, mladince in druge, da bodo vaje z zračno puško vsaJco sredo od 15.30 n^rej v domu TVD Partizan, Strelska družina vabi tudi tiste ljudi, ki še niso njeni člani. Prijave sprejema Stefan Horvat z Mirne 132, lahko pa se prijavite tudi na treningu. ZLOMLJEN ASFALT - Po letošnji zimi je asfalt na cesti Trebnje-Slovenska vas na več krajih hudo poškodovan. Ponekod 'cesta kar kipi, zato bi bilo prav, da bi novomeško cestno podjetje, ki ima na skrbi to cesto, kvare kar najhitreje popravilo. BRIZGALNA ZA SEVNICO -Gasilci Sevnice pri Mimi so sklenili, da bodo kupili novo motorno brizgalno. V ta namen so organizirali nabiralno akcijo, ki kar dobro uspeva. KDO JE TUJE KOKOSI? V r.DČi od 16. na 17. februar je neznanec pokradel vseh 17 kokoši pri Mariji Grčar z Mirne. Kokoši so bile ukradene tudi pri Edvardu Pečetu. Več f)odobnih primerov je bilo tudi v anski jeseni. TREBANJSKE NOVICE Predsednik skupščine SRS Sergej Krainer je 15. februaija obiskal Kočevje in Glažuto. Dopoldne je imel v Kočevju pogovor s kočevskim političnim aktivom, nato je obiskal podjetje IT AS, popoldne m zvečer pa se je v Glažuti pogovarjal s predstavniki kmetijstva in gozdarstva z območja občin Kočevje in Ribnica. (Foto: J. Primc) PREDSEDNIK SERGEJ KRAIGHER V ITAS Nekaj pohvalil, nekaj grajal Način Izobraževanja dober - Poslovni odbori so zanikanje samouprave Med obiskom v ITAS v Kočevju (15. februarja) se je predsednik SRS Sergej Kraigher zanimal za urejanje odnosov v združenem podjetju ITAS-Rudnik. Pohvalil je predvsem način izobraževanja delavcev, tudi strokovnjakov, ob delu. Podjetje namreč ne more dobiti dovolj hitro potrebnih strokovnjakov iz šol, razen tega pa so se jim doslej le redki „čisti“ oziroma „redni“ štipendisti po študiju tudi zaposlili v podjelu. Zato zdaj štipenduajo kar 32 svojih članov kolektiva in le 15 „čistih“ oziroma „rednih" štipendistov. Štipendisti, ki so že delali v podjetju, so z njim zrastli, se tudi zagotovo spet zaposle v ITAS. Pač pa je predsednik Kraigher poudaril, da poslovni odbori, v katerih MLADI NA SNEGU Kaže, da bo letos uspešno končalo šolo smučanja vseh 252 učencev iz osmih oddelkov 5. razreda osnovne šole Kočevje. Snega je namreč dovolj. Zato se bodo lahko naučili smučanja tudi tisti učenci v oddelkih 6. razreda, ki lani niso bili na smučarskem tečaju, ker je prehitro skopnel sneg. Tečaji trajajo po teden dni. Doslej se na njih še ni zgodila nobena nesreča. Večini učencev priskrbi smučarsko opremo šola, ker je sami nimajo. niti ni članov samoupravnih organov, pomenijo zanikanje ali celo uničevanje samoupravljanja. Samoupravljanje se tako vedno bolj oddaljuje od proizvajalcev in delavski svet lahko ostane le fasada samoupravljanja. Nadalje je poudaril, da je dolžnost ITAS, občine in tudi republike, da preusmeritev Rudnika in prekvalificiranje rudarjev poteka čim manj boleče, čim bolj človeško. Rudarjem zdaj nihče nič ne podarja, ampak jim le vrača njihovo minulo delo, saj je prav Rudnik največ pripomogel k razvoju Kočevja, prispeval je pa tudi k razvoju republike. Nobene osnove tudi ni, da bi rudarjem jemali samoupravne pravice, ki so jih že imeli. Zaupanje v samoupravljanje je treba krepiti, ne pa razočarati ljudi, ki niso imeli nikoli lahkega življenja. Osnovna socialna varnost mora biti vedno vsem zagotovljena. Poudaril je tudi, da je treba postopoma — to bo morda trajalo še 10, 15 let - izenačevati osebne dohodke pri nas z onimi, ki so drugje po svetu. Le tako bo mogoče ljudi, ki jih potrebujemo doma, obdržati v kolektivu. Razložil je tudi, kako drugod obračunavajo dohodke po delovnih enotah oziroma po enotah združenega dela. V ITAS jim namreč doslej še ni uspelo — tudi zaradi pomanjkanja potrebnih kadrov - tako obračunavanje. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA NAPISI „POPUST 10%“, „Razprodaja" in podobno so šc vedno v izložbah skoraj vseh poslovalnic MERCATORJA - Trgoprometa in tudi drugih. Tako se bodo pri nakupovanju s popustom zvrstili vsi potrošniki. Kaže, da je zopet zapihala mala nakupovalna mrzlica. RAZGIBANI VRTIČKARJI -Po zelo uspelem „Tednu sadjarstva in vrtnarstva v Kočevju” je veliko novih naročnikov revij „Moj mali svet“ in „Naš vrt“. Na samih predavanjih je bilo prodanih veliko strokovnih knjig. Najbolj so kupovali knjigo z barvnimi slikami 200 sobnih rastlin in knjigo „Vrtnice". Knjige se lahko dobi šc v podružnici Državne založbe v Kočevju. So zelo primeren dar ženam za 8. marec -praznik žena. PUST JE ZA NAMI - Prinesel nam ni nič novega ali bolje rečeno: obudil ni nič starega. Bilo je nekaj plesnih prireditev po gostinskih obratih, ki so minili dokaj mirno. Otroci so hodili po hišah na hitro našemljeni in nabirali pri družinah krofe, Hancate, pa tudi denar, kar so pač dobili. Kar preveč jih je bilo in je bilo bolj podobno ciganskemu beračenju, kot razkazovanju primernih mask. „POMAGAJ Sl SAM“, si misli občan, ko bere razna vabila in plakate za brucovanje v Sodražici, pustovanje ljubljanskih gimnazijcev v dvorani v Novi vasi itd. Očiten je naval na podeželske dvorane. Morda so cenejše ali primernejše? „MILIJONARJI** so oddali davčne napovedi. Občane zanima, kdo je „najtežji**. Letos se jim bo menda ta želja izpolnila, saj slišimo, da imena prijavljencev ne bodo uradna tajnost. PLANINSKO DRUŠTVO se že pripravlja na spomladansko sezono. Sklicali so že sejo, na kateri bodo potrdili zaključni račun in sprejeli dokončni načrt dela za letos. Planinci želijo to leto temeljito izkoristiti, posebno zaradi akcije „Šport za vsakogar** in za dosego značke TRIM. CRNI teloh že cveti na osojnih jasah in po obronkih gozdov. To je prvi oznanjevalec pomladi. Telo-hovo korenino uporabljajo tudi za zdravila, vendar je nekoiitrolirano uživanje korenike ali soka zelo nevarno in povzroča naj hujše zastrupitve. V starih časih so z zavrelkom korenine v vinu zdravili duševne bolezni. Ce so opravljivci v starem Rimu govorih o kom, ki ni bil prav zdrave pameti, so pravili „Teloha mu manjka**. Sama sreča, da je v naših gozdovih dovolj teloha, vina pa tudi! Kemična s paro oziroma vročo vodo ogreva največje stavbe v mestu, svojo vratarnico pa s plinsko pečjo. Očitno je centralna kurjava tako draga, da si je sami ne morejo privoščiti! KOfiEUSKE NOUKE Pustovanje Prihodnjič organizirano? Na pepelnično sredo popoldne je sicer zaspano Kočevje raz-migia skupina kar domiselnih maškar, ki je krožila v več avtih po mestu. Na enem avtu je ležal pokojni Kurent. Kjer so se maškare ustavile, se je zgrnilo veliko ljudi, predvsem otrok, kar več sto pa si jih je ogledalo pokop Kurenta pri stolpnicah. Maškare in veliko zanimanje zanje med občani - čeprav jih ni bilo veliko in čeprav njihovo pokopavanje Kurenta ni bilo nič posebnega - dokazujejo, da so občani željni zabave, da so nekateri pripravljeni pri maškaradi sodelovati, drugi pa nekaj žrtvovati zanjo. Dolžnost Turističnega društva bi bila, da bi te želje in pripravljenost ljudi izkoristilo in jih usmerilo tako, da bi imeli v Kočevju za pusta eno ali dve prireditvi. Seveda ni nujno, da bi bil to že kar prvo leto nekakšen republiški velekarneval (dopustimo pa možnost, da se bi v kaj takega lahko čez leta razvil). Glavni cilj bi bil, da bi imeli domačini in predvsem otroci zabavo. Prednosti organiziranega karnevala je več. Predvsem bi posamezne maškare in skupine maškar vedele, kje se bodo ta ali oni dan zbrale. Občani bi vedeli, kdaj in kje bo pustni sprevod. V karneval bi vključili šolsko mladino. Tako bi bilo v sprevodu več maškar, pa tudi gledalcev bi bilo več. Razen tega bi lahko tak karneval ali sprevod imel svojo glavno temo, npr. „Asfaltiranje ceste proti Brodu na Kolpi'* itd. J. PRIMC V ---------- Največ dohodka — upokojenec! Zo njim sta zdravnllca, Sele peti direictor v kočevski občini je lani prijavilo skupni dohodek za obdavčitev 580 občanov, letos pa že 1.034 ali skoraj še enkrat več. Na splošno presenečenje je največji dohodek prijavd -upokojenec. Kar 75.240 din dohodka - od tega znaša 21.500 din pokojnina - je prijavil upokojeni tehnik. Na drugo mesto se je uvrstil zdravnik, ki je prijavil 71.200 din skupnega dohodka. Tretji, s 67.800 din dohodka, je spet zdravnik, četrti z 62.200 din profesor in šele peti z 59.400 dinje direktor. Na davčni upravi, kjer smo zvedeli te podatke, menijo, da okoli 50 občanov ni vložilo davčnih napovedi, čeprav bi jih morali. Menijo, da so med temi občani le taki, ki so na prijavo pozabili ali pa so menili, da jim dohodka ni treba prijaviti, ker bodo zaradi vzdrževanja družinskih članov oproščeni plačila davka. Računajo, da bo tudi letos plačala davek od skupnega dohodka le okoli tretjina tistih, ki so ga prijavili. Lani je plačalo davek le 32 odstotkov zavezancev davčnih napovedi. Poudarili so, da so vse napovedi v glavnem točne. Menijo, da le kakih 50 občanov ni napovedalo vsega dohodka. Nekateri so to storili nejjote, med njimi pa se bo verjetno našel tudi kdo, kije to storil zavestno. J. PRIMC Ne le strokovno Koristno s prijetnim Na nedavni letni konferenci krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin v Ribnici so ugotovili, da so strokovni program vzgoje članstva zadovoljivo izpolnili. Menili na so, da je znotraj organizacije ZRVS premalo poskrbljeno, da bi bilo delo organizacije bolj privlačno za člane. Delo organizacije naj bi bilo tako, da bi člani z veseljem sodelovali pri njem. potem kaznovanje nediscipliniranih in nedelavnih članov sploh ne bi bilo potrebno. Tako so člani med drugim predlagali, da bi morala organizacija ZRV!^ načrtovati v svojem letnem pro^ gramu dela tudi izlete, pohode in podobno, se pravi, da bi strokovno vzgojo združili s prijetnim izletom, ki bi se ga morda lahko udeležili tudi člani družin rezervnili vojaških starešin. Ker ZRVS nima za tako dejavnost denarja, so člani predlagali, naj bi organizacije ZRVS dobile na leto po 10 din na člana iz občinskega proračuna. Pustni časopis Letos je bil v Ribnici sploh najbolj žalosten pust, odkar obstoji Ribnica. Vendar povsem brez šale pa le ni šlo. Se neznani „pustni odbor** je izdal pustni „časopis**. Tipkan je bil na štirih straneh običajnega dopisnega papirja, izšel pa je v dveh izvodih. Obdelal je v glavnem zelo posrečeno vse, kar kaj pomeni v občini, od župana in partijskega sekretarja, preko dopisnikov do miličnikov in vojske. POŠKODOVANA CESTA Glavna cesta od Ljubljane proti Kočevju je v ribniški občini precej poškodovana. Najhuje jo je prizadejala zima spet na območju od Prigorice do Ribnice. Ta cestni odsek bi morali povsem na novo preliti z asfaltom. Hudo je cesta poškodovana tudi pri Ortneku. Na odseku Žlebič-Ribnica, ki je bil pred kratkim na novo prelit, pa so na Bregu že prekopali cesto, popravili pa ne dovolj dobro in tako naredili „skakalnico** za avtomobile. Poškodovano cesto že zasilno popravljajo. veCje krajevne SKUPNOSTI Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je bilo ponovno postavljeno vprašanje združevanja oziroma pridruževanja manjših krajevnih skupnosti. Na bližnjih konferencah krajevnih organizacij SZDL in zborih volivcev bodo občani povedali, če se strinjajo z združevanjem krajevnih skupnosti v občini. Vsega naj bi bilo le pet ali šest krajevnih skupnosti. ALMANAH BORCEV Na nedavni seji upravnega odbora krajevne organizacije Zveze borcev NOV v Sodražici so med drugim razpravljali o izdaji almanaha s krajšimi življenjepisi in fotografijami padlih borcev, aktivistov, talcev in žrtev fašističnega terorja v zadnji svetovni vojni z območja bivše občine Sodražica. Doslej je znanih 156 imen padlih, umrlih borcev, aktivistov in ZIT,- vendar menijo, da je šc nekaj imen, ki jih še ni v seznamu. Almanah nameravajo izdati še letos. -r ŠTEFAN LOVŠIN Stefan Lovšin iz Ribnice, star 60 let, je po krajši bolezni umrl. Pokojni Lovšin je bil v zasebnem življenju znan kot dober krojač, med telesnovzgojnimi in tortnimi delavci kot organizator telesne kulture, med obrtniki kot borec za pravice in razvoj obrtništva, med občinskimi odborniki, kjer je imel dolgo let svoje mesto, pa kot človek, kije vedno postavil svoje besede tam, kamor jih je bilo treba. Velike so njegove zasluge za rast ribniškega gasilskega društva in delovanje gasilske godbe, kjer je tudi sam aktivno sodeloval. Za njim bo ostalo več ne-izpolnjenili vrzeli. Njegovo odsotnost pa bodo verjetno najbolj občutili športni delavci in tekmovalci, posebno rokometaši. Stefan Lovšm, ki je bil med vojno partizan, je bil z dušo in srcem zapisan telesni kulturi m športu. Vse do prerane smrti je bil aktiven v TVD Partizan in občinski zvezi za telesno kulturo. Pokojnik je bil prijeten tovariš, zato je bil krog njegovih prijateljev zelo velik. Na zadnjo pot gaje spremilo zelo veliko ljudi. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Njegov spomin n*’ bo kmalu obledel. Cisto okolje pomeni več življenja na zemlji, v vodah, v več hrane in več zdravja. Na sliki: v čistih ribniških kapitalne ribe niso redkost. V onesnaženi vodi pa take ne bi živele. (Foto: D. Mohar) Nezrelo onesnaževanj) Predolgo odlašajo z ustanovitvijo skupnosti ^ varstvo okolja za občini Ribnica in KoČe^ Poročah smo, da je odbornik občinske skupščine Ribnica dr. Božidar Voljč predlagal, naj bi ustanovili medobčinsko interesno skupnost za varstvo okolja, ki bi delala za območje občin Ribnica in Kočevje. Po njegovem predlogu naj bi obe občinski skupščini že imenovali člane v iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti. Vendar do imenovanja še. ni prišlo. Na zadnji ribniški občinski seji 10. februarja je bil na predlog odbornika Voljča dan odgovor, „da zadeva še ni dozorela do faze imenovanja skupnega iniciativnega odbora za območje obeh občin** in naprej: „Ce ne bo dosežen sporazum, bomo ^ na prihodnji seji imenovali odbor samo za območje občine Ribnica.“ Zavlačevanje ustanovitve tega odbora in s tem tudi skupnosti za varstvo okolja lahko obema občinama le škodi. Turizem se v teh občinah v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja. Vedno več delovnih organizacij se z njim ukvarja in v dobrem letu dni sta bila tu zgrajena dva večja gostinska objekta. Že leta 1973 ali 1974 bo po povsem jasnih zagotovilih posodobljena cesta do Broda na Kolpi. Vse to bo v obe občini pripeljalo precej več izletnikov in turistov. Prav zdaj je pravi in tudi že skrajni čas, da se ustanovi skupnost za varstvo okolja. V obeh občinah namreč vedno več ljudi i^otavlja, da razna podjetja in zasebniki vedno bolj onesnažujejo okolje. Kočevski jamarji so na primer ugotovili, da so podzemske vode južno od Kočevja SKUPNA AKCIJA Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ribnica je na zadnji seji sprejelo delovni program za prvo polletje letos, ki predvideva zelo pestro dejavnost. Na seji so razpravljali tudi o sklepih nedavne občinske konference ZK in delovanju komunistov v sindikatih. V celoti so sprejeli stališča konference ZK o delavskem in družbenem samoupravljanju, družbenem in gospodarskem razvoju občine, kadrovski politiki, vseljudskem odporu in drugih stališčih in sklepih. Ugotovili so, da so stališča sindikata in ZK istovetna v vseh družbeno-poli-tičnih dogajanjih VNObčini in se zavzeli za sodelovanje tudi vnaprej. (kjer so včasih živele tudi ribice) tako onesnažene, da v J več življenja. Skrajni čas je, da se pori vseh, ki jim je pri rava. To niso le gostinski in ni delavci, jamarji, lovci. -ampak vsak občan, saj oTcolje ogroža tudi zdravje oD , Izgovor, da še niso zreli ustanovitev take skupnosti ZAKAJ PODRAŽITVE? Svet za komunalne urbanizem občinske ^ nica je imenoval komisijo, k* paj s predstavniki podjetja * GRAD zbrala dokumentacijo dražitvah pri ^adnji škega stolpiča in gradnji pj|3 za centralno kurjavo Ijevemtrgu. Do sredine februarja | tu ni mogla posredovati u mentov in poročila, ker GRADU še niso imeli zbri^" računov za gradnjo kotlovnic®' ^------------------- Prvi zdravnilf' drugi direkto' V ribniški občini j® prijavilo skupni J 310 občanov, ^ nad polovico manj. ^ teh pa je lani plačal® le 56 ali dobra Največ skupnega don ^ je letos prijavil zdraviUf^’|, sicer 61.000 din. Drug^J jjj rektor s 60.873 din» spet zdravnik s četrti računovodja s peti ekonomist s 51.0^ šesti inženir s sedmi ekonomist s ^ ' din itd. .ugnr Po oceni davčne prijavilo dohodka ^ 20 občanov, vendar so njimi zelo verjetno jj taki, ki zaradi vzorz družinskih članov ne p plačali davka. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZASTARALO BO — Na zadnji občinski seji je odbornik Gvido Čarman opozoril skupščino, da še vedno ni rešena reklamacija šole v Sodražici zaradi nesolidne gradnje prizidka pri šoU. Poudaril je, da bo krajevna skupnost zaščitila interese šole. Opozoril je tudi, da časa za ureditev te zadeve ni veliko, saj se bliža zastaralni rok za to reklamacijo. VLLIKO PRISPLVKOV - ('.ra-ditelji zasebnih hiš plačujejo mnogo prispevkov, pa še nikoli ne vedo, če so vse plačali. Se manj pa jim je jasno, do česa so po plačilu tega ali onega prispevka upravičeni. ZDRUŽITI KRAJF.VNi; SKUPNOSTI? Nekateri trdijo, da je 17 krajevnih skupnosti v občini preveč in da jih je treba zato združiti. Ta predlog utemeljujejo s tem, da je težko dobiti ljudi za opravljanje odgovornejših funkcij v krajevni skupnosti, razen tega pa majhne krajevne skupnosti dobe malo denarja in ne morejo ničesar narediti. kravi: za RODOVNIK Okoli 50 krav iz območja Loškega potoka je primernih za sprejem v ro- in bi bilo zanje sklada dovnik plačati,premijo vi. fcvanje Kmetijstva. j posebna strokovna komis*J ojicJ* ODKUPUJ!-: NAJ KZ od^ predlagajo, naj bi v povala mleko na obmocju n potoka kmetijska zadrug* tako pridobila okoli -gio ne premije. Zdaj odkuP mleko Ljubljanske mlekar”''' občan vprašuje I '"'"v*'-*' odgo''' , Kar nad I di”’ lani zaslužilo preko 25.0t' j ničanov pa le 310. .• nljO . - Seveda, ko davkarj ; dohodke lislih, ki slu^U^^ RESETEI 16 DOLENJSKI LIST Kritika da, kritikarstva ne '*^onialjski komunisti so že začeli odločen boj proti napakam in maloduš-v prvi vrsti opozorili na pomanjkljivo ideološko vzgojo mladine -^ Mnenje: prosvetni delavec ne more biti kdorsibodi ^ ® l^®trtkovem prvem zasedanju novoizvoljene občinske konfe-Pftvi komunistov v Črnomlju je zavel zdrav veter. Po raz-so člani pripravljeni na odločno obračunavanje z do- 1 slabostmi. Zq\o slabo so se posamezni člani odrezali tudi s svojim vplivom na okolje. Tako se je zgodilo, da so komunisti, ki so v vodstvu kulturnih organizacij, dopustili in celo pod- navedeno v poročilu ^ j® P°‘ Wun *- tudi razprava, so se do))ro - J ^ minulem obdobju dokaj pri konkretnih akci-JadevPoniena. Sem štejejo pri-hitrejšo go^odarsko mivegj ,P°^*tično delo ob sprejetju jjvnjdpi samoprispevka za ^^cijo za uvedbo enot-k deiav varstva za kmete idtoiog,^’. bilo uspehov na Halo Dri *^°braževalnem področju, ^^®j®nianju novih članov, iiih {].; pri delovanju posamez-iltlajo ^ sredinah, kjer živijo in kako se je razpaslo Kiecno '^0 tudi med Člani ZK, so Uere, Navajali so pri- tnotni n ^^oniunisti povsem rt * .prejemanju sklepov in P^ j® hirali ^ po gostilnah kriti- *■ da pirali v svojili vrstah ljudi z nasprotno ideologijo. Komunisti v nekaterih prosvetnih kolektivih (v mislih so imeli zlasti gimnazijo) so mirno gledali, da mladi rod vzgajajo izrazito religiozno nastrojeni prosvetni delavci. Komunisti so bili zraven pri podeljevanju štipendij, a niso imeli vselej srečne roke. Podobno je bilo pri lovcih in še kje. Prišlo je celo do tega, da so v delovni oiganizaciji, ki ima tudi komuniste, izbrali za predsednika sindikata človeka, ki je hkrati predsednik župnijskega sveta. Ob navajanju takih primerov so bili mnenja, da bo treba v prihodnje veliko več zdrave tovariške kritike in samokritike. Konferenca je dala razrešnico dosedanjim organom ter izvolila nov, 13-članski komite. Za sekretarja so ponovno izvolili Jožeta Vajsa. Prav tako so sprejeli akcijski program za učinkovitejše delovanje v novem obdobju in pa akcijski program za odpravljanje socialnih razlik. R.B. Nad znanjem presenečeni Izpite za rezervne vojaške starešine je z uspehom opravilo 243 obveznikov občina „podjetje Izobraževanje rezervnih vojaških starešin je v črnomaljski občini tradicionalno in predstavlja glavno toč- ^.Ponilad? Toplo sonce, ki je zadnje dni obsijalo vso ^ skoro j® vinogradnike spravilo na noge. V semiškem koncu hiši napravljali kolje. Na fotografiji: Semičanka Opravilu. (Foto.; R. Bačer) *^*oge Ob odplačilo. Zaloge ^cjšin ®varn. Prodajamo tudi na 5-mesečno brezobrestno smo v tem tednu dopolnili s številnimi vzorci in modeli moških oblek iz prizna- »VELETEKSTIL«, Črnomelj 'črnomaljski drobir 3cam. UPRAVIČENO pri- . so kupe snega iz vsega A kioska na trgu, ^ajo avtobuse za vse s «al P® OČiSčttn k> n!iihnli 1' ' PihV^'ja Snega sc nabira šc je vse nastlano s pa- februarja, se je v vr, M voznike fi'^atov T ^‘■‘javljenih je 40 'Ini n u” ^ končan v bodo začele Da 6*^ Pu«„^*‘RICaKOVANO je in dan kasneje W ^ Pu\» prava maškari centra v gostilni *^0 ^ ^ife deblc pohode po P^sta tv!?f **^“Pine z vozili. v %vS^‘^0Pavali. pa je bilo Ciebiu^JTEV OBLETNICI-zvečer pro-govoru Zuniča je nastopil ko delovnega načrta organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin. Izobraževanje je obvezno za vojne starešine, za rezervne oficirje do 50. leta starosti in za rezervne pod-oficiije, stare do 45 let. V letu 1971 so imeli najprej predavanja, zatem pa so morali kandidati opravljati preizkus znanja pred komisijo. K izpitom se je priglasilo 245 občanov, od teh jih je 243 pokazalo zadovoljivo znanje. Ker letos pri izpitih ni bilo ocen, temveč so na podlagi odgovorov priznavali le zadovoljivo ali nezadovoljivo znanje, pa je treba vendarle reči, da je bila komisija presenečena. Cela vrsta kandidatov je pokazala nadpoprečno znanje, ki bi ga lahko ocenili kot prav dobro ^ odlično. Že dejstvo, da sta samo dva padla, pove, s kolikšno resnostjo so se obvezniki pripravljali na preizkus znanja. Izpitov so bili letos oproščeni udeleženci vojaških vaj v letu 1971 in občani, ki so aktivno sodelovali v teritorialnih enotah na’ manevrih Svoboda 1971. Predlog za Tita Na občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju so navzoči z veseljem podprli predlog, naj se predsedniku Titu ob njegovem 80-letnem jubileju ponovno podeli red narodnega heroja. Akademski pevski zbor iz Kranja. Program jc bi! zelo kvaliteten, v dvorani pa je bilo, na žalost, bolj malo ljudi. TE DNI ZACNE s POUKOM oddelek tehnične srednje šole strojne smeri iz Krškega. Pred kratkim je diferencialne izpite za 1. letnik opra^ vilo nekaj čez 20 kandidatov, zdaj pa bodo začeli z rednim poukom za drugi letnik. Interesenti sc še lahko nemudoma javijo Zavodu za kultur-no-prosvetno dejavnost. . V OKVIRU GLEDALIŠKEGA ABONMAJA in natečaja za Zupančičevo nagrado bo v soboto, 26. februarja, v prosvetnem domu nastopila dramska sekcija iz Črnomlja s komedijo Jacquesa Devala „Etienne“. . NA TRŽNICI SO BILE V ČETRTEK naslednje cene: venec čebule 7 din, koruza 1,50 din liter, če-bulček 10 din liter, fižol 6 din liter, koruzna moka 2 din liter, jajca 1 dinar. UMRL JE Marko Željko iz Gribelj 14, star 76 let. Zaslužki prijavljeni Davčni upravi v Črnomlju je do 31. januarja prijavilo osebne dohodke nad 25.000 din v letu 1971 kar 340 občanov. Zaradi po zakonu priznanih olajšav bo sicer mnogo manj davčnih odmer, ugotavljajo pa, da je letos za več kot 100 odst. poraslo število prijavljencev. Najvišji zaslužek v domači občini je znaš^ nekaj nad 60.000 din, prijavil pa ga je direktor, ki službuje drugje. Med domačini je več občanov z zaslužkom preko 50.000 din, ustvarili pa so ga predvsem vodilni iz gospodarstva ter zdravstveni in prosvetni delavci. POVSOD ZBORI VOLIVCEV Po vsej črnomaljski občini so bili v nedeljo končani zbori volivcev, na katerih so obravnavali predlog novega odloka o davkih, predlog programa javnih del in pa financiranje proračuna. Povsod je bila dobra udeležba, zlasti v Dragatušu. Ljudje so precej spraševali. Zanimali so se za razne davčne olajšave, za sredstva, ki jih bo dobila krajevna skupnost in za pokojninsko zavarovanje kmetov. Pri predlogu za javna dela v letu 1972 so povsod podprli zamisel, naj bi v prvi vrsti začeli asfaltirati cesto proti Adlešičem in razširili vodovodno črpališče na Griču nad Dobličami. NOVI KOMITE Na nedavni občinski konferenci Zveze komunistov občine Črnomelj so izvolili nov 13-čbnski komite, ki ga sestavljajo; Jože Vajs — sekretar in člani inž. Marinko Jankovič, Franc Košir, Franci Pavlinič, Ak>jz Vidmar, Ivan Oštir, Leopold Jefc-nič mly Anton Troha, Jože Požek, Janez Žunič st., Zorica Prhne, Janez Brodarič in Stane Gregorič. TEHTNICA SPRAVLJENA Ko so v Semiču padili novo trgovino, so odstranili javno tehtnico, ki so se je ljudje posluževali dolga leta. Zdaj so ob vsaki prodaji sena, krompirja ali drugih pridelkov v zagati. Občani želi^, da bi tehtnico čim prej namestili na primeren prostor, ker brez nje kmetijsko območje ne more shajati. I U Na pustni torek popoldne so se stari gadje in belouške le zbrali pri Bračiki in z njegovega dvorišča na hitro in brez priprav krenili skozi mesto. Toliko da se ve, daje zalega še pri življenju. Bravo! Ne dajte se še med penzioniste! (Foto; R. Bačer) Voda še vedno v ospredju Letos je v načrtu za 7 milijonov dinarjev javnih del - Največ preglavic dela oskrba s pitno vodo ' in pa vedno dražja gradnja cest 18. februarja so metliški odborniki v prisotnosti štirih poslancev ugotavljali, kaj je bilo v dveh letih zgrajenega v okviru 5-letnega programa javnih del in kakšne gradnje se obetajo v letu 1972. Ugotovili so, da ^zastavljeni načrt lepo uresničujejo, saj je bilo v dveh letih zgrajenih za dobrih 8 milijonov dinarjev vodovodov, kanalizacij in raznih objektov. Osnova za vsa dela je samoprispevek občanov, k temu pa je občina primaknila še sklade, najela posojila in pritegnila druge sofinancerje. Najbolj se program javnih del zatika pri gradnji in modernizaciji cest, kajti cene močno naraščajo in so danes za 150 odst. višje, kot so bile ob prejemanju načrta. Obravnavali so tudi predlog za letošnja javna dela, ki je prav tako dokaj obširen in zahteva več kot 7 milijonov dinarjev investicij. Ce bo občini ponovno upelo k samoprispevku zbrati dodatna' sredstva, bodo gradnje stekle, sicer pa bodo gradili, kolikor bo denarja. V razpravi so spet načenjah neurejeno oskrbo z vodo, ki spravlja potrošnike ob živce. Po vseh vodo-vodnili gradnjah in preureditvah Metlika in večina naselij v občini večkrat ostaja brez vode, pritožujejo pa se še, da je voda umazana. Tudi Gradac, ki je šele pred dvema mesecema dobil vodovodne cevi, ni nič na boljšem. Ta problem bo treba čimprej urediti, je zahtevalo več odbornikov. Prav tako so poudarili nujno gradnjo mrliške veže v Metliki. Vse več družin se naseljuje v stanovanjskih blokih, kjer so stanovanja tesna, ob smrti družinskega člana pa morajo imeti mrliča doma. Zvonko Hanzelj, načelnik davčne uprave, je odbornikom še pojasnjeval predlog novega odloka o davkih. Tokrat je o davčnih spremembah tekia-Ic razprava, ki se bo nadaljevala na terenu med volivci, občinska skupščina pa bo odlok s^arejela na prvi prihodnji seji. Oh ta telefon! „Je tovariš predsednik doma? " Dan na dan prihajajo stranke v občinsko upravo s takim vprašanjem, ki ga prestreže prijazno dekle v sprejemni pisarni. Ce ona vpraša: „Kaj pa želite od predsednika? “ ali pa: „V kakšni zadevi prihajate? “, je marsikdo že užaljen. Kristina Gerkšičeva bi rada le pripomogla k temu, da stranka ne bi zaman čakala. Občani nemalokrat prihajajo k županu, podpredsedniku tajniku z zadevami povšem osebne narave, katerih rešitev sodi v ^lop tega ali onega referenta. Ce bi občan takoj ubral pravo pot, bi prej opravil, tako pa čaka in čaka na predsednika, končno pa izve, da mora na davkarijo, k socialni delavki, na oddelek za gospodarstvo ali drugam. Tovarišica Kristina je večkrat tudi oseba, pred katero razjarjeni' posamezniki zlijejo žolč, medtem ko čakajo na vodilne. Ona tudi v takih primerih ne izgublja živcev, ker je tega vajena. Vmes, ko takole miri in usmerja stranke, pa kar naprej brni telefon. Eno samo linijo ima občinska uprava za 11 telefonskih aparatov. Tudi, tisti, ki telefonirajo, so nestrpni. Spet mora Kri^ stina z mirnim glasom pozvati stranko k potrpljenju. Metličani, ki so blizu občine, so že ugotovili, da se bolj izplača priti osebno kot čakati na telefonsko zvezo. Stranke od drugod bentijo in besnijo. Tudi to se zgodi, da kličejo 77-135 (občino), oglasi pa se otrok iz kakega zasebnega stanovanja in reče: „Naše mame ni doma". In kaj pravi Kristina o svojem delu? „Ne želim si drugega kot malce dnevne svetlobe, kajti delam ves dan ob neonski razsvetljavi, in pa predvsem boljših telefonskih zvez.“ Se ta stavek je lahko povedala le v pretrganih besedah, kajti venomer je zvonilo v centrali in kar naprej so skozi vrata prihajale stranke. Vsakemu pa je bilo treba vljudno reči: ,j»očakajte malo, pri tajniku je sestanek." R.B. Gasilci brez prta Najstarejše gasilsko društvo na Slovenskem je tudi s svojim lanskoletnim ,delom lahko zadovoljno. Dobro opremljena gasilska enota, ki se je v minulem decembru obogatila še z gasilskim kombijem, je lani upeš-no pomagala omejiti tri požare, predvsem pa so gasilci v dolgotrajni suši s svojo cisterno prepeljali na stotine ton vode v najbolj oddaljene kraje občine. S tečaji in vajami je odbor skrbel za znanje in izvežba-nost svojih članov, le'delo s pionirji je bilo bolj šibko, kar pa je odbor sklenil letos odločno popraviti. Za tekoče leto so gasilci pripravili lep načrt, katerega upajo do kraja izpolniti. Od gasilskih priprav pa bo nujno treba najti denar še za drsalni prt, ki je spričo večnadstropnih stavb v Metliki ob požarih zares potreben. Na občnem zboru, ki je bil 6. februarja, so nekateri gasilci ob.svojih življenjskih jubilejih prejeli diplome za vestno in irspešno delo: za 80-let-nico Ignacij Stupar in Anton Sti-panič, za 60-letnico Janko BraČika in za 50-letnico Anton Okorn, medtem ko je predsednik občinske gasU-ske zveze Anton Vraničar prejel priznanje za svoje delo ob 100-letnici gasildcega društva v Metliki. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor s predsednikom Jankom Bračiko, tajnikom Božidarjem FTajšmanom in blagajnikom Silvom Mihelčičem. Podpredsednik društva je Martin Crnugelj, gospodar Jože Stupar, poveljnik pa Anton Okorn. -d SPREHOD PO METLIKI TRGOVINA Z OBUTVIJO Kraš je imela te dni razprodajo, ki je privabila veliko kupcev. Za poceni čevlje so sc ljudje skoro pretepali. Posamezniki so nakupili tudi po deset parov čevljev, domov pa so jih nosili v vrečah. Prodajalna je zdaj videti kot izropana. UCENCI OSNOVNE SOLE so priredili v torek po ulicah Metlike pustni sprevod. Med maškarami je bilo nekaj zelo okusnih in domiselnih. Kaže, da bo mladi rod le začel počasi obujati tradicijo metliških gadov in beloušk. Po sprevodu so imeli v avli šole še ples mask. OB SEMANJIH DNEH je v Metliki živahno, močno pa je oviran promet. To se še vedno ponavlja. Zlasti težko se je prebiti skozi kri-žišČp pred samopostrežno trgovino. Vse dopoldne je na ccsti polno ljudi in živine, ki jo gonijo z novega sej- mišča na Bračikovo tehtnico. METLIKA JE ŽE NEKAJ časa brez javnega kopališča, ki je bilo svojčas pred pošto. Zd^ v tistih prostorih urejajo naprave, da bodo imeli na i^ošti in stanovalci stavbe centralno kurjavo. KONEC MESECA bo v Prusovi hiši odprl zlatarno Zvone Cej iz Kranja. Izdeloval bo verižice, prstane, obeske in drugo po naročilu. Tako Metličanom ,ne bo treba tovrstnih stvari nakupovati v Ljubljani, Zagrebu ali drugje. LANSKOLETNA TURISTIČNA prireditev „Noč na Ko^i“ je ostala marsikomu v lepem spominu.Orga-nizatorji, ki so se te dni sestali, zagotavljajo, da bo letošnji večer v juliju še pestrejši. Casa za priprave imajo več kot dovolj. UMRL je Milan Hudorovac iz Gradca, star 42 let. Tudi šolska mladina si je na hitro omislila pustni sprevod skozi Metliko. Uspel je, čeprav so se zanj odločili šele dan poprej. Med številnimi maskami je bila cela vrsta zares originalnih. (Foto: Bačer) metliški tednik Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST 17 ■ -X 11?....... • . ■ v- :'SŽ „CIGANČKI V ŠOLSKIH KLOPEH“ - Osnovna šola Kočevje je odprla 14. februaija v Že^nah oddelek za C^ančke, ki jih izmenično poučujeta uči-telja Ivan Šir^ in Drago Mohar. Prvi dan so Cigančkom razdelili šolske potrebščine in obleko; zagotovili pa jim bodo tudi vsak dan toplo malico — slika zgoraj. (Foto: F. Brus) “•M*? , VRTALNI STOLP“ - GeoloSci zavod iz Ljubljane spet vrta v Ćate^ih Toplicah za nove izvire termalne vode. Preteklo soboto so bili že 60 metrov globoko, kot kaže, pa se bodo morali spustiti vsaj 250 metrov v srce zemlje. Z novimi izviri se bodo znatno povečale zmogljivosti termalne vode, ki jo bodo potrebovali v novih objektih. (Foto: M. Jaranovič) „OTROŠKA DOMIŠLJIJA ZA i PUSTA“: z letošnje ma^arade ' na Mimi — slika levo (Foto: Jerman, fotoklub Mirna) V nedeljo« 13. februarja, so imeli tudi v Trebnjem pustni Iprevod; p^bno domiseuia je — nu sli- bila ,4judska kuhmja ki spodaj. (Foto: P. Pungerčar) ,>1AŠKARI“ - Tale par maškar je na pustni torek zbujal v Kočevju in Ribnici veliko pozornost. Dva metra in pol velika maškara z rogovi ter ,Jcuga“ z debelo glavo kot čeber sta se le z veliko težavo prerivali skozi ozka vrata lokalov. (Nagrada 100 duiaijev. Foto: F. Brus) „V ZNAMENJU PUSTA“ - Iz sprevoda pustnik mask, ki je bil na pustni torek v osnovni šoli ,JCa^a Rupena“ v Novem mestu, so člani fotokrožka na šoli izbrali tale posnetek — zgoraj. (Foto: foto-krožek osnovne šole „Ka^a Rupena"*) ,J)ELOVNA AKCIJA“ - Vaščani Biške vasi pri Mimi peči so se v nedeljo, 20. febmarja, zbrali na delovni akciji, kopali so jarke za vaški vodovod — slika desno. (Foto: P. Pungerčar) k 18 DOLENJSKI UST' m m pridružite se varčevalcem I # zbiramo hronilne vloge In jih obrestujemo od 7,5 do 10 odst. # vodimo žiro račune in devizne račune občanov • opravljamo devizno-valutne posle, odkup in pro^ dajo Valut • dajemo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti In turizma no podlogi namenskega varčevanja • odobravamo kratkoročne In dolgoročne kredite # opravljamo vse druge bančne posle. Zaupajte nam svoje denarne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno In zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Vsak varčevalec, ki ima pri svoji bonkl vloženih vsoj 500 din, je nezgodno zavarovan. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI NOVEM MESTU in TREBNJEM mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTo razglaša prosta delovna mesta za; - EKONOMSKE TEHNIKE za delo v sektorju za zunanjo trgovino, računovodstvo in prodajo ' - ADMINISTRATORKE za delo v upravi podjetja in sektorju za zunanjo trgovino - STROJEPISKE za delo v zunanjetrgovinskem sektorju, prodaji, računovodstvu in tehničnih službah. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. Kandidate za zaposlitev vabimo na neobvezen razgovor, kjer jih bomo seznanili z delom in pogoji dela na prostih delovnih mestih. Kadrovsko socialna sluiba IMV Novo mesto Razpisna komisija trgovskega podjetja na debelo in drobno »DOLENJKA«, Novo mesto razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji; — visoka šolska izobrazba ekonomsko-organizacij-ske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovne dobe, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu, — višja šolska izobrazba -ekonomsko-organizacijske ali pravne smeri in najmanj 8 let delovne dobe, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu. Prednost imajo ob enakih pogojih kandidati, ki imajo prakso na področju dejavnosti, ki jo opravlja podjetje. Prijave z dokazili o izobrazbi in o delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: -Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto — razpisna komisija. Svet OSNOVNE ŠOLE MIRNA razpisuje naslednji delovni mesti: a) v posebnih oddelkih: ORTOPEDAGOGA — višja ali visoka izobrazba; b) v internatu šole: VARUHA ZA NOČNO VARSTVO — oseba, ki ima smisel za delo z otroki. Ce se pod a) ne prijavi ortol)edagog, sprejmemo za določen delovni čas tudi učitelja. Nastop službe takoj. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. PIONIR NOVOMESTO TEL. 21-243 SE VEDNO JE CAS da zaščitite svoj* avtomobil! V enem dnevu vam zaščitimo spodnji ustroj avtomobila s kvalitetnim prelazom NOVOSEAL, ići ga izdeluje Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto Cene so konkurenčne: — fičko, ikoda, katrca itd« 1300, 125, R-10 itd. OBVEZNA PREDNAROČILA na telefon 21-243 180 din 230 din »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO razpisuje delovno mesto: 1. VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA in objavlja delovno mesto: 2. ANALITIKA Pogoji : pod 1. višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovpcm mestu; ali: srednja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 8 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu; ali: visokokvalificirani trgovski delavec z 10 leti delovne dobe v stroki podjetja. Prednost imajo kandidati, ki imajo ob enakih pogojih prakso na področju dejav-no.sti, ki jo opravlja oddelek; pod 2. višja ali srednja šolska izobrazba s 5 leti ustrezne prakse. Prijave z dokazili o izobrazbi in o delovnih izkušnjah poSljite za delovno mesto pod 1. v 15 dneh, za delovno mesto pod 2, pa v 8 dneh od dneva objave. oooooooooocooooooooooooooooooo DOLENJCI, specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom kmalu v vaši sredini z otvoritvijo nove poslovalnice ŠENTVID pri STIČNI *(PRI POSTAJI) CXXXXXX)0CXXXXXXXXXXXX)60000000 Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto razglaša prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE za delo v komerciali Pogoj za sprejem: srednja ekonomska šola. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do vključno 2. 3. 1972 splošni službi PE >‘STANDARD«, Novo mesto. Glavni trg 3. »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« Po hudi bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi oče in stari oče JAKOB BOHTE al(tivist NOB od 1943. leto K zadnjemu počitku smo ga pospremili v nedeljo, 23. januarja, na pokopališče v Vojni vasi. Vojna vas. Novo mesto, Zagreb, Maribor, 23. januarja 1972 Žalujoči: sin Jože in hčerka Marija, Zinka in Danica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi na&ega nadvse ljubljenega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata Franca Jenkoleta z Dvora pri 2užemberku • se Iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom In drugim, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, nam pomagali in teSili naSo bol. Zanvaljujemo se gasilskim druStvov v upravi Usta (349/72). K0M1-’0RTN0 trosobno stanovanjc s pritikUnami in vrtom v ccntru mesta Kočevje na lepem kraju prodam. Informacije dobite na naslovu: Jože Poje, Kočevje, Trg 3. oktobra 14. NA Dolenjskem kupim manjšo hišo; lahko je stara, potrebna popravila. Po možnosti elektrikli, do-voznaT)ot, voda in z okrog 2.000 do 3.(K)0 kvad. metrov zemlje okrog hiše; ne vinograd. Ponudbe pod „Sončna lega". PRODAM VINOGRAD v zelo k;-pcm kraju in dobrem stanju ob cesti v Bojniku. Rudi Resman, Otavnik 2. Tržišče. POD ZLLO ugodnimi pogoji oddam v najem 25 arov mladega vinograda. Dostop z avtomobilom, ('vetka 1'ištcr, Spodnji Lakenc 25, Mokronog. ODDAM V NAJI!M vinograd na Hribu - Sovca. Naslov v upravi Usta (359/72). Sončna tega in niožen dostop z avtom. PRODAM VINOGRAD v Poljanah. fK*t minut od avtoceste. Ogled vsjik dan. dražba v nedeljo, 5. marca, ob 14. uri. Jakob Perpar, Malenška vas 18, Mirna peč. RAZ NO 20. februarja se je v Krakovskem gozdu ugubila psička tcrirka. Sliši na ime „BRINA". Kdor bi l^aj vedel, naj sporoči pismeno ali te-kMonično na naslov; Vinko I or-šček, Lepodvor.ska 2. Ljubljana, tel. 061-321-453, ali Verona (k>-k)b, Novo mesto, Trdinova 41, tel.21-355. POROCNI prstani! - Poročni prstan, ki vam ga bo i/.delal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaši* zakonske ^veze' / i/rezkom teg;i ogla.sa dobite 10 odst. popusta! Ob boteči izgubi naše drage mame in stare mame NEŽE KODRIČ iz Brezja 12 se iskreno zalivaljujemo vsem, ki so jo spremiU na njeni zadnji poti, nam kakorkoU pomagaU in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo ZB iz Podbočja za vence, tovarni zdravil Krka iz Novega mesta, gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: otroci z družinami in drugi sorodniki Iskrena hvala vsem, ki so spremiU do iHeranega groba našega dragega JANIJA SELAKA iz Dobrave Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so nas tobžiU ob tragični izgubi najdražjega in mu darovaU cvetje, še posebej duliovščini za spremstvo in tolažilne besede. Žalujoča mamica in očka, sestrici Brigitka in Betka ter stara mama Ob težki in mučni izgubi naše ljubljene mame, stare mame in sestre MARIJE ŠIKONJA iz Tribuč 33 se iz src'a zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedon), vsem, ki so jo pospremiU na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo SP Begrad ter gospodu župniku za opravljeni obred in vsem ostaUm, ki so jo spremljaU na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Viljem z družino, sin Pavle z družino, hčerka Olga in Micka z družino ter drugo sorodstvo Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete ANE ZUPANCiC iz Podgore 1 se iskreno zahvaljujemo hotelu Golf Bled, Novolesu iz Straže, Industriji obutve in zdravstvenemu domu Novo mesto, opekami iz Zaloga, vsem prijateljem, znancem in sosedom in vsem, ki so naši dragi mami poklonih cvetje in vence. Isla-ena hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše gubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete KAROLINE SEVER, roj. BAJC iz Zabukovja 7 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagaU v težkih trenutkih, ji darovali cvetjc, vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovnikom, pevskemu zboru iz Šentruperta in sosedom. Žalujoči: mož Anton, hčerki PeJ>ca Peterlin in Ani Mandel z družinami, vnukinja Mici z družino ter drugo sorodstvo. Ob smrti dragega očeta EDVARDA ZAVRLA se iskreno zalivaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraze sožalja, za cvctje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo upravi in kolektivu Elektro Celje - PO Krško ter č. duhovščini za pogrebni obred. ^ Žalujoča družina Zavrl ZAHVALI-. Oh bokči in mnogo prerani i/-g*ibi naše ljube mame ter dragega ata REZKE in TONETA UDOVCA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jima darovali vence, ju spremiU na /adnji poti ter nam izrekU sožalje. Posebno Ziihvalo dolgujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam bili v veliko pomoč. Vsem n;ulepša hvala. Žalujoči; hčerki Rezi in Albina z družinami Zburo, Ljubljana, 9, lebruarja 1972 Ob smrti našega dragega ata in starega ata LEOPOLDA KINKA z Malega Kamna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v bridki uri pomagali, poklonili pokojniku cvetje in ga spremili k večnemu počitku. Lepa hvala gospodu župniku in cerkvenim pevcem ter gospodu A. Moškonu za poslovilne besede, nadalje pihalni godbi rudnika Senovo in pevt'cm moškega zbora iz Brestanice. Žalujoči: otroci z družinami Ob boleči izgubi na.šega dragega moža, očeta ALOJZA STRAJNARJA iz Židnje vasi št. 21 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremUi na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in tolažilne besede. Nadalje se zahvaljujemo članom ZB Otočec, posebno tov. I-rancu Kirarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, in naj bližjim sosedom za pomoč in sočutje ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Nežka, sin Franc z družino, sin Tone z družino, sin Martin in sin Ivan z ženo Angelco, hčerke Anica, Slavka, Nežka in Martina z družinami Ob težki izgubi mojega moža in našega dragega očeta J02ETA GOLOBIČA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za toUko udeležbo, vsem, ki so se od pokojnika posloviU, z nami sočustvovaU, in nam izrekU sožalje. Prav posebno se zalivaljujemo gospodu župniku in kaplanu iz Semiča za' podeljene svete zakramente in za izrečene besede, ki so nam bile v tolažbo, sindikalni podružnici „1SKRE“ Žužemberk za darovani venec in društvu Upokojencev iz Semiča Za venec. Vsem se za vse prav iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Jože z ženama, hčerka Mimica in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega skrbnega moža in ata JANEZA TURKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga na zadnji poti spremljaU do doma večnega počitka in nam izrekU sožalje. Prav tako sc zahvaljujemo gospodu župniku za poslovUni govor, vsem za podarjene vence, kakor tudi sosedom za požrtvovalnost z domačimi. Prav lepa hvala vsem, ki so počastili pokojnikov spomin. Dolž, 19. 2. 1972 Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerke Angelca in Frančiška ter bratje in sestra pokojnika ter ožje sorodstvo Po dolgotrajni bolezni je zatisnila trudne oči naša skrbna dobra mama, stara mama, sestra, teta MARIJA ŠINKOVEC iz Gor. Brezo vic pri Šentjerneju K zadnjemu počitku smo jo spremili v soboto 19.11, 1972. Vsem, ki ste jo spremili, ji }oklo-nili vence in cvetje - vsem sosedom - vaščanom, ki ste nam ob teh težkih dneh pomagali, iskrena zahvala. Vsem, ki ste jo v času bolezni obi-.skovali, dr. Podobniku, ki je v času bolezni lajšal njene bolečine, in g. župniku zu tolažilne besede in za spremstvo, vsem prisrčna hvala. Žalujoči; sin Franc z družino, hči Micka z družino, hči Pepca z družino in ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi našega dragega očeta in staa*ga očeta FRANCETA KRI ŽETA iz Dolnjih Sušic pri Dol. Toplicah sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sose-donj za izrečeno sožiilje, |)oklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala podjetju „Novoles" iz Straže, tovarni vezanih plošč. Zavodu SRS za rezerve v Ljubljani m obratu Straža, podjetju „BITI" i/ Methke in KOZB l>ol. Toplice. Za-livaljujemo se tudi dr. Kocutarju za obisk in duhovščini za spremstvo in opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo Vsem, ki ste nam i*)nKi-gali v teh težkih tremitkii). Se enkrat vsem iskrena hvala Dolnje Sušice. Metlika, Drganja si-la. Gornja Straža, 13. 2. 1972 Zahijtiči: sm I i,iiKe /. dru^iiu), hčerke Manja. Štefka in Anica / družinami 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Preteku teden so darovaU kri na novomeški transfuzijski postaji: Martin Safiur, Ivan Božič, Srečko Ambrožič, Franc Andrejčič, Stane BogoUn, Franc Lobe, Leopokl Rajk, Mirko Ivanež, Albin Sašek, Rudolf MaUiar, 1'ranc Blažič, Terezija Rukše, Janko Rukše, RozaUja MaUiar, lidi Maccle, Stanko Sime, Franc Rukše, Franc JakUč, Ivan Rajk, Leopold Božič, Martin Tutin, Stanko Vraničar, Ivan Turk, Avgust Udovč, Danijel Nagelj, Milan Gazvoda, Vinko Bojane, Ivan Bele in Milan Bašič, člani IMV Novo mesto; Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Anica Kralj, Vera Kk)bčar, Angela Blatnik, Martina Hrovat, Ana Cesar, Drago Novak, Draga Košmrlj, Franc Zupančič, Ak)jz Urbič, Jože Novak, Franc Turk, Ak>jz Turk, Jože Pirc in Jože^ Žugelj, čbni Novoteksa, Novo mesto; Franc Kren in Jože Šporar, člana Goijancev, Straža; Marija Lobe, gospodinja iz Gabrja; Anton Vidmar, član Varnosti, Novo mesto; I^lena Levstik, Janez Turk in Jože KasteUc, člani Novolesa, Straža; Anton Brulc in 1'ranjo PavUn, člani Krke, Mikna Može, članica Standarda, Novo mesto; Alojz Brulc in Franjo PavUn, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Jožefa Brulc, gospodinja iz Brusnic; Slavka Rifelj, Miha Lokovšek in Franc Lamur, člani Industrije obutve. Novo mesto; Ivan Žagar, Alojz Aš in Ivan Štepec, člani Pfoniija, Novo mesto; Ivan Hidek, član PTT Novo mesto; Stanko Pirnar, član Sekcije za vleko. Novo mesto; Dragoslav Vasič, član Novoteksa, Novo mesto; Ivan Šiška, član Novolesa, Straža. 'J 2 s J 0 4 J 0 4 4 5 # 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Iskrena zahvala prim. prof. dr. Otonu Bajcu za uspešno operacijo, gospodom zdravnikom za i:wmoč v bolezni, enako tudi medicinskemu in'-strežnemu osebju kirurgične bolnice v Novem mestu. Hvaležna pacientka Marija Korbar. m Ijana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. Izdelujem cementne zidake: format 30 X 20 X 40 - cena 5,20 din, 25 X 20 X 40 - cena 4,20 din in 20 X 20 X 40 - cena 3,20 din. Sprejemam naročila in se priporočam. Leon Kušljan, Šentjernej 122. Franciju Ostermanu iz Kočevja, Kolodvorska c. 10, čestitamo za od-Učno opravljeno diplomo izmiho-logije. Oče in mati ter sćstra^^ja z družino. Dragemu možu in očetu Alojzu Kovačiču iz Birčne vasi žeUjo vse najboljše za 74, rojstni dan in 47-le_t-nico skupnega življenja in kUčejo « na mnoga zdrava leta žena, sinova in hčerke z družinami. Johana MaUč, 28 Oven dr Toronto 14 Ont Canada - za 70-letnico vam čestitamo sestra Katarina Flaj-nik (Kraljeva) s sinovi in njihovimi družinami. Druge lepo pozdravljamo. Dragemu možu in očimu Matiju Brulcu s Krke 24 želimo za 60. rojstni dan in god mnogo srečnih in zdravih let. Žena Francka, Ivan z družino, Janja in Ivi mu pošiljata koš poljubčkov. Podpisana Marija Jesih iz Zapudja 29 izjavljam, da v nobenem primeru nisem plačnik oskrbe za Marijo Žalec, ker imenovani ne odklanjam .oslabe na domu v Zapudju. Družina Župan iz Javorovice 9, Šentjernej, prepovedujemo vožnjo in pašo po našem posestvu, posebno pa pašo kokoši po dvorišču in vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjaU. Angela Sere, Poljane 9, Mirna peč, prepovedujem hojo in pašo kokoši po moji parceU na Rihpovcu. Kdor tega ne ^ upošteval, ga bom sodno preganjala. P?O^STI[j\ I V soboto, 26. februarja, bo v Kostanjevici, Grajska cesta 5t. 2^ začela poslovati zasebna mesnica s prodajo svežega mesa in ostaUh mesnih izdelkov. Cenjenim potrošnikom sc priporoča Jo c Janisc, Kostanjevica. Enodnevne piščance treh vrst: rjave, črne in lwlc težke laliko dobite od 12. februarja dalje po ceni 2,50 din za kos. DobiU se bodo vsak petek popoldne in v soboto od 7. do 15. ure. Od 50 kosov napa'j pošiljamo tudi po železnici. Naročila sprejemamo na naslov: Mazi Awust - Borovnica 261, telefon 74-628. Ščetke za loščilce in za sesalcc za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljub- Pretekli teden so v brežiški bolnišnici rodile: Anica Kuhar iz Trnja - deklico; Ida Kmet iz Zavratca -Damjana; Dragica Hanzir iz Laduča - Tanjo; Marija Kene iz Globokega - Jožefo; Cvetka Ogorevc z Malega vrha — dečka; Jožefa Urek iz Loč — Maraža; Ljubica Sintič iz Prušnje vasi - dečka; Kristina Zorko iz Krškega - Natalijo; Jožica Fuks iz Trebeža - Sandija; Terezija Norčič iz Otruševca - dečka; Olga Barbič iz Bragov - Franca; Erna Pongrič iz Krškega — deklico; Rozalija Stopar iz Prušnje vasi - deklico; Dragica Peles iz Vel. Lipovca - deklico; Marica Prišlin iz Vratnika - Snežano; Sonja Molan s Trebeža - dečka; Dragica Rešetar iz Dubrave - Majo; Marijana Severovič iz Stojdrage -Ankico; Terezija Kos iz Globok^a - dečka; inž. Vlasta Janke iz Pazina - Jeleno; Maijana Srpčič iz Crešnjic - dečka; Mira Jakševac iz Brdo-večkega Križa - Branka; Jožefa Per-novšek iz Boštanja - Mi^a; Anica Turk iz Rud - Teodoro; Helena Vogrin iz Laz - Boštjana; Kornelija Makarovič iz Brežic - deklico; Marca Cučič iz Cučičev - Damira; Ankica Debogovič iz Prudnic -Maija. - Čestitamo! Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodite: Frančiška Popovič iz Bršlina - Klaro, Ana Vidmar iz Šmihela - Rafaela, Olga Jurca iz Hruševca - Mirjano, Jožefa Huč iz Starega trga - Lejo, Joža Cimerman iz Razdrtega - Draga, Slavka Kto-bučar iz Dolnje Straže - Matjaža, Fanika Pavkovič iz Kostanjevice -Klaro. Ana Kraševec iz Šentruperta - Igoija, Marija Koščak z Male Ci-kave - Tamaro, Marinka Šantl iz Ljubljane - Marjana, Neža Metež iz Sela pri Dragatušu - Roberta, Agne-za Jakša iz Črnomlja - Renato, Marjeta Sribar iz Krmelja - Ivana, Darinka Pe.skar iz Trebnje^ - Damjana, Marija Legan iz Korita - deklico, Olga Žagar iz Šentjerneja -deklico, Marija Bajuk iz Drašičev -dekUco, Ivanka I ilak iz Gribelj -dečka, Ivanka Tomc iz Stranske vasi - dečka, Justi Ravbar iz Skrjanč -dečka, Ana Gabrijel iz Trebnjega -dekUco, Martina Pelko iz Šentjanža - Heleno in Marija Murn iz Velikega Orehka - dekUco. - Čestitamo! DOLENJSKI UST llSTANOVITKt.ji: nbi'inf.ko konten*, SZDt. BreZuo, Crno-!i*‘ KiSku, M»Mllkn, NiiVd iDc.slo. KibiUcti. Sovnir« in SVET; Kiunr Bt'H. Viktor DrH^oA. inSt. Janez Oiunlk. Juntv CiMrtiitii (pitHiscdnIk svetu). Tone GoSnIk. Jože .leke. hiaiH' I..tpiijn«>. I.oj/kti l’oir<'. Slavko Sineidel. Fi'anc StaJ-•lohai in tviiii Zivi«\ URKJUJK UHKDNISKI OI>HOR: Tone GoSnlk («lavnl In (kIro-v cini urednik). Ria Ba«'»T. Slavko Dokl, Marjan Legan, JoJte 1‘riinc. Ji>fv SplH hal. Jo/iea Teppey. Ivan ^oran in Alfred Železnik - TchniOiii ineilnik: Miirjan Moftkon. I/.HAJA \sak ('ririek — Posanie/na ftn*vllka 1 dlnnr — Letna naroOniiia <9 dinarjev, pulleina 24.50 dinarja, plaćljlva vnaprej — Za mo/einstvo lun dinarjev ah B amei iftkiti dolarjev o/.ir. 20 DM (ali iiMnvna ilriiKa valuta v viednosti (i /-DA dolarjev) — Devl/.nl i;)^Min; 521-IJ20-1-:»2(III2-|0 8-9. OGLASI: I i'iM v enem stolpcu (45 nini o/ir. 10 eleoro) Tl din. lem na ilolutini strani 4.% din. lem na prvi, srednji In /iidn.M 'II .ml IKm . KGdm Vsak mali uKlas do lU besed tu din. nadaliiijii beseda 1 din /*i vse o.stale oKlase m oglase v barvi velia do prekliea eemk «i. 4 .><1 h. I 1971 - Zn oglase (Klgo-Miria .\liiko Vesi'1, ■^^'KOCl HAt-1'N pri podru/nici SDK \ Novem mestu; S2I-8-D NASLOV L'KKDNISrVA IN UPHAVK «80111 NoVo tncNto. Glavni IVU ;i I'nsmi piedal :i:( ■ Telet..n. (01,H) 21-227 - Nenaro<^enlti i(ki>piso\ m loioKiafii Me \i.ieam.. Tiska tiskarna »t.Midske pi.iAiee \ i.jiiblj.'mi 20 DOLENJSKI LIST St. 8 (1143) - 24. februarja 1972 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni »ored od 4.30 do 8.00. PETCK, 25. FEBRUARJA: 8.10 glasbena matineja - 9.35 Od melodije do melodije - 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični za naše goste iz tujine -i2.30 Kmetijski nasveti - inž. Mar-Ko Kmecl: Izkušnje pri pravilu lesa z zgibnimi traktorji - 12.40 Z do-m^^imi ansambli in godci - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši podušalci čestitajo in pozdravljajo ~ 15.30 Napotki za turiste - 16.00 ».Vrtfljak“ — 17.10 Človek in zdravje - 18.15 „Signali** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z an-^blom Franca Flereta - 20.00 Movenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki - 20.30 »Top-pops 13“ - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. « 26. FEBRUARJA: o.iU Glasbena matineja - 9.05 Pio-~ 10.20 Pri vas doma ~ 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 nasveti - dr. Mirko Le-»osek: Go^odamost uporabe ne-*aterm gnojil brez regresa - 12.40 >»ro domače" — 13.30 Priporočajo am ... — 14.10 Sobotno popoldne a mladi svet — 15.30 Glasbeni in-term^zo - 16.00 „Vrtiljak“ -A /.10 Gremo v kino - 18.15 Iz operetnega sveta - 19.00 Lahko noč, troci. - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana, pevka ^ njihovi gostje -naše izseljence. 27. FEBRUARJA: .00 do 8.00 Dobro jutro! — 8.05 veseli tobogan - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Se pomnite, ovarisi.. . Alojz Ravbar: O sestavu španskih prostovoljcev - 10.25 Pesmi boAe in dela - 11.00 Poročila -turistični napotki za naše goste iz ™jine — 11.20 do 13.00 Naši poslu-in pozdravljajo -AJ|30 Nedeljska reportaža - 13.50 ^ domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - J. Oseka: Krila — 15.05 Nedeljsko ^ortno po-poldne - 17.05 Iz opernega sveta ■ Tli l^adijska igra - Evald Flisar: '.Ukradena hiša“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zve-noč ~ 22.20 Melodije za lahko PONEDELJEK, 28. FEBRUAR-8.10 Glasbena matineja - 9.05 ^»n svet pravljic in zgodb - 10.20 vas doma — 11.00 Poročila -runstični nmotki za naše goste iz I- * “ 12.JO Kmetijski nasveti - Tugomer Cajnko: Temeljne zna-unosti in izhodišča novega zakona 0 gozdovih — 12.40 Pihalni orkestri JJf^*^?ncertnem odru - 13.30 Pripo-•ročajo vam ... - 14.30 Naši poslu- čestitajo in pozdravljajo -JJ OO „VrtUjak“ - 17.10 Ponedel^ 1 vo glasbeno popoldne — 18.15 *;fPe melodye - 19.00 Lahko noč, Ku ~ 19.15 Minute z ansam-oiom Henčka Burkata - 20.00 ucomo Puccini: „Madame Butter-22.15 Za ljubitelje jazza. rOREK, 29. FEBRUARJA: 8.10 ^erna matineja - 9.35 Slovenske "«odne pesmi - 10.20 Pri vas - *; 11.00 Poročila — Turistični II-Jn ’ za naše goste iz tujine -Kmetijski nasveti - inž. Jana mtar: Tendence novega sloven- skega vinskega zakona - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta - 16.00 „Vrtfljak" - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! — 18.45 Narava in človek - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Prodajalna melodg - 20.30 Radijska igra -Jan Otčenašek: „Romeo, Julija in tema“ - 22.15 Beethovnove klavirske sonate, ki so redke na koncertnih ^oredfli. SREDA, 1. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Za mlade radovedneže — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kr^ar: Vrt v marcu - 12.40 „Od vasi dovasi“ - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Zamejski zbori pojo - 14.30 Nj^i podušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 popevke s slovenskih festivalov - 19.00 Lahko noč, o^oci! - 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični koncert -orkester RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK. 2. MARCA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Gvido Fajd^a: Priprava čredink na čredenje - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Z ansamblom Francija Puharja - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer TELEVIZIJSKI SPORED NEDEUA, 27. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.40 Pet minut po domače (Lj) - 9.45 Kmetijski razgledi (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.55 Mozaik (Bg) — 11.00 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Boj za obstanek (Lj) - 11.50 Sola smučanja - 8. oddaja (Lj) — 11.55 Mestece Peyton (do 12.45) (Lj) - 12.45 TV kažipot (Lj) — 14.30 Nedeljsko popoldne - 18.00 Sest žena Henrika VIII (Ana Boleyn - angl. barv. film) (Lj) -19.30 Rezerviran čas (Lj) - 19.45 Gkcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 B. Palozai: Vila za ljubico, komedija TV Ljubljana (Zg) - 21.20 Zabavno flasbena oddaja (Zg) - 21.35 portni pregled (J RT) - 22.10 Hokej Jesenice : Chauds de fonds -posnetek (Lj)... Poročila (Lj) PONEDELJEK, 28/11 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.55 Tigrček Peter - I. del (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 V avtobusu - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 C. Sijarič: Sojenje v Crnči - drama TV Sarajevo (Lj) - 21.20 Diagonale (Lj) - 22.05 Poročila (Lj) TOREK, 29/11 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.50 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) Gradbeniki - gradbena podjetja in zasebniki! ^itro in pod ugodnimi pogoji Vam nudimo: betonske mešalce 130 in 90 1, stroje za izdelavo betonskih blokov in cevi, krožne žage in Cestne gradbene valjarje Različnih tipov in velikosti. Ponudbe in informacije daje: oosmos ©xport ~ import, industrija in notranja trgovina Ljubljana, Celovška 32 in Maribor, Grajska 7 ^oper, Dimnikarska 10 (Bg) - 17-45 M. Sušmel: Kakšen cirkus (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Melodije za vse čase (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 E>elo z računalniki: Računalniški skladiščnik (Lj) - 19.30 Mikroekonomika: Propagandna v izvozu (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Ljubezen - madžarski film (Lj) - 22.05 V. Lovec: Klavirski koncert (Lj) -22.20 Poročila (Lj) SREDA, 1. MARCA 8.20 TV v šoli (Zg) - 16.45.Ma-džarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Don Kihot - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Jugoslovanska folklora (Lj) - 19-00 Mozaik (Lj) — 19.05 Od fflma do filma (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Kanada - n. del (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 '3-2-1 (Lj) - 20.35 Mi med seboj (Lj) - 21.35 Portreti slovenskih igralcev: Polde Bibič (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) .. . Rokometni pokal Karpatov - srečanje Jugoslavija : CSSR — posnetek (Zg) Četrtek, 2. marca _ 9.35 TV v šoh (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoh - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) — 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16;45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.45 Veseli tobogan - Moravče — I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Boj za obstanek - film (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 L. Bernstein predstavlja: Dva baletna ptiča (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lp -21.35 G. Boccaccio: O spovedi gospoda CiappeUetta (Dekameron) (Lj) - 22.10 Jazz na ekranu: Kvartet JPJ (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) PETEK, 3. MAREC 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.35 Ljubezen — oddaja iz cikla Veliki in majhni (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Slovenska poezija XX. stoletja - Alojz Gradnik (Lj) - 18.45 Vzgojni problemi: Obisk na domu (Lj) - 18.55 Sola smučanja - 9. oddaja (Lj) - 19.00 Mestecc Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 -prenos (Zg) - pribl, ob 21.40 Zdaj, ko bizonov več ni - film (Lj) -22.40 Poročila (Lj) SOBOTA, 3. MAREC 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 16.15 Obzornik (Lj) - 16.30 Košarka Olimpija : Lokomptiva - prenos (JRT) (Lj) - 18.00'PHis pet -zadnja oddaja (Sa) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 FUmska burleska (Lj) - 21.55 Tekmeca -serijski barvni film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj) Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo; »Dolenjski list« TIK PRED IZIDOM sta druga dva romana Iz ciklusa ČAROVNICA Z GRIČA; - TEKMICA MARIJE TEREZIJE - I. knjiga TEKMICA MARIJE TEREZIJE - II. knjiga N - DVORNE SPLETKE - I. knjiga DVORNE SPLETKE - IL knjiga v obeh romanih, ki jih je napisala hrvatska pisateljica IVlarija Jurič-Zagorka, se prizorišče dogajanja preseli na avstrijski cesarski dvor. Bralec sreča večno zaskrbljeno cesarico Marijo Terezijo, žensko nenavadne trmoglavosti in nedoslednosti: njenega vladarskega zadovoljstva ne kalijo samo politični škandali, temveč tudi problemi v dinastiji samL Knjige so bile napisane z mojstrsko roko in ljubiteljev vznemirljivih romantično pustolovskih romanov nikakor ne bodo razočarale. Hkrati založba opozarjo, da ima na zalogi samo Se omejeno število knjig iz ciklusa ČAROVNICE Z GRIČA In sicer romana: - SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU - I. knjiga SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU - II. knjiga - MALLEUS MALEFIcARUM - L knjigo MALLEUS MALEFICARUM - II. knjiga Prve štiri knjige bodo na knjižnem trgu že v naslednjih nekaj dneh, druge štiri knjige pa dobite v Vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. Naročila sprejema tudi uprava. DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE 61000 UUBLJANA, Mesini trg 26 KMETOVALCI! — traktorske kosilnice GS-20 za traktorje Fergii-son 35 in Zetor 25 — traktorske obračalnike in zgrabljalnike sena >^pecial« — traktorske sejalnike za koruzo SKPO-2 — traktorske brane s 3 in 4 krIH — traktorske prikolice (3-tonske) In tristopenjski kiper — traktorske pluge 10 x 2 in 12 x 2 — krožne brane (20 in 24 diskov) — mline drobilce — gume za traktorje, rezervne dele za traktorske kosilnice GS-20 in motorne kosilnice >*^Bertolini'« ter vrsto drugih proizvodov lahko kupite pri podjetju »GRAMIP« export - import Dubrava pri Vrbovcu TAKOJŠNJA DOBAVA! Pri plačilu v devizah dajemo 10-odstotni popust. Za vse podrobne informacije se obrnite na naslov: »K3RAJMIP« export — import Dubrava pri Vrbovcu telefon: 75-501, 75-551, 75-542, ali na naše predstavništvo v Zagrebu, ZAGREBŠKI VELESEJEM, telefon: 523-020 in 521-601. RADIO BREŽICE Četrtek, 24. februarja: 16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napodi. 16.15-17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 26. FEBRUARJA; 16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30—16.40 Radijska univerza. 16.40—17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17^00—17.20 Za naše najmlajše: Liščki, skladbica iz naše glasbene šole. 17.20-18.00 Narodno zabavne na valu 192 m. NEDELJA, 27. FEBRUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Od <3«/y ugotovitev do učinkovanja - kolikš- II^^3) - 24. lebruarjo 1972 na so prizadevanja za zmanjšanje sc cialnih razlik v brežiški občini - Z naše kmetovalce: Marija Sušnik: Ne varnosti nekaterih sredstev za zz Ščito rastlin; Ivan Lapuh: Pogost nevarnosti pri uporabi elektrike kmetijstvu — Nedeljski razgovor « letoš^ih investicijah v zdravilišč' Cateške Toplice - Obvestila, rekla me in spored kinematografov 12.00—16.00 Občani čestitajo ij pozdravljajo. « TOREK, 29. FEBRUARJA 16.00-16.15 Napoved programa i srečanje z ansamblom Veseli hr bovci. 16.15-17.15 Poročila -Novo v knjižnici - Jugoton var. predstavlja - Kaj prinaša nova šte Vilka Dolenjskega lista - Obvestila reklame in , filmski pregled 17.15-17.30 Tedenski športni kc mentar 17.30-18.00 MLADINSK/ ODDAjA. DOLENJSKI LIST Od veselja ne živiš Težko si je predstavljati žensko, ki bi bolj sodila k otrokom in v vzgojno-var-stveno ustanovo, kot ravno Božičevo Marijo. Spominjam se je, ko sem sama pred 19 leti trepetajoča pripeljala otroka v vzgojno varstvo. V strahu, kako bodo v vrtcu zanj skrbeli, kdo ga bo tolažil, če se bo cmeril itd. Toda vse to v nekaj dneh uplahne. Tovarišica A^ija si je znala v hipu pridobiti otroško dušo. Se danes je taka, čeprav so leta težke službe ob vrsti drugih življenjskih težav začrtala nekaj raz v njenem obrazu. ,JCo pridejo danes k meni mamice, ki sem jih pred dvajsetimi leti kot dojenčka sprejela v varstvo, in prosijo, naj vzamem še njihovega otroka, se zavem, kako hitro čas beži. Ne vem, kako naj s tako mamico govorim. Naj ji rečem gospa ali tovarišica, ko pa jo imam še vedno v spominu, kot bi bilo včeraj, kako je kot mala Jerica ali Sandica povedala prvo pesmico. “ - Kakšne so vaše dolgoletne izkušnje pri otroškem varstvu v novomeških ustanovah? ,JCo sem nastopila službo, je bila oskrba v vrtcu brezplačna. Mesto je imelo en sam vrtec, rekU smo mu DID, na Ljubljanski cesti. Sprejemali smo dojenčke in večje otroke tja do šole, nudili pa smo jim, kar smo mogli. Razmere so se spre- minjale, zlasti ko smo začeli uvajati ekonomiko v poslovanje takih ustanov, otroci pa so danes prav tako nebogljeni in potrebni tolažilnih besed ob prvem stiku s svetom, kot so bili tedaj. Moram reči, da sem v poklicu razočarana. Vztrajam zaradi veselja do tega dela, finančno pa se to ne izplača. Po 20 letih službe in s srednjo izobrazbo imam 1.600 din osebnih dohodkov. Kadar me starši ali otroci sprašuje za nasvet, češ da se mir slijo vpisati na vzgojiteljsko šolo, odkrito povem, jim odsvetujem. Od same ljubezni do poklica ne moreš živeti. V naših ustanovah tudi ni nobene možnosti priti do stanovanja. S takimi dohodki zasebnja gradnja skoro ne pride v poštev, denarja za nakup blokovskih stanovanj pa tudi ni. “ Tovarišico Marijo . sem imela v spominu kot veselo in venomer nasmejano dekle, spoznala pa sem, da se, je v letih najinih pretrganih stikov zelo spremenila. Zagrenjenosti ne more skriti. Ni samo poklic k temu pripomogel, pač pa se v njej nabirajo tegobe že od otroštva. Bila je vojna sirota iz Semiča, ki je prvo službo nastopila že s 15 leti. Kot uslužbenka statističnega urada v Črnomlju je vse dneve peš obiskovala teren tja do viniških vasi. To je bil prehud napor za dora-ščajoče dekle, zato je bila vesela možnosti za šolanje na vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Prva leta službe v vrtcu se je vozila od doma, delala je deset ur z otroki, vrhu | vsega še študirala. Ta leta | niso minila brez posledic. H Razmere gor ali dol, toda I ko jo danes pogledaš med | malčki, se lahko prepričaš, I da je vez med njo in otroki | ostala pristna; telesna in lju- | beča. Ne daje jim čutiti | kamna na dnu srca. V imenu | vseh mam in otrok, ki so bili | v dvajsetih letih deležni nje- | ne vzgoje, pa naj sprejme | našo iskreno besedo: HVA-I^A VSE! BACER I Za lani: dobro v petek, 18. februaija, so imeli v Žužemberku občni zbor društva Ljudske tehnike. Čeprav je bil takrat v kraju tudi odbojkarski turnir, je bil zbor dobro obiskan. Za delo v minuli letu je dobilo društvo pohvalno oceno, letošnji načrt pa obeta še več. M. S, 'tOEDELjO ODPKTi samopostrežba P” market v Btflmu mostu DOLEMJi Pustni referendum o mostii . S torkovega karnevala v Sevnici . Jože Žbogar (levi) in Jože Stariha, fanta, ki sta našla človeške ribice v studencu Kot strela z jasnega: sevniško pustno županstvo je pripravilo Ste-jcrcem in Kranjcem najbolj demokratičen referendum o tem, kje naj bi stal novi sevniški most. Nihče ni ugotavljal odstotkov, kdor je bil na zbirivanju pred Mexom, je že s svojim molkom in stanjem „mirno“ prispeval svoj „da“. Sicer pa je poglavitno: novi sevniški most bo zgrajen tako, da bo en konec stal na štajerski, drugi pa na kranjski strani, zgrajen bo tako trdno, da ga ne bo mogel nihče prestavljati - v kako drugo občino. Most, ki je že desetletja razbutjal duhove, ni bil edini problem, ki se gaje za pusta splačalo vlačiti po Sevnikih ulicah ter ga izvoziti'celo na radeške. Sevničani so našim vrlim olimpijcem pokazali tudi, kako je treba zabijati ploščico, da je lasten gol še bolj poln. Nastopili so brez nasprotnika pri igri in si gole dajali kar samL Torej: sodobni pa so tile Sevničani, celo pri pustnih šalah gredo s časom v korak, kako ne bi potem tega zmedli vsak dan ... A. Ž. POTEP JE BIL ZNANSTVENE NARAVE Gre za podzemno jamo ali kaj? Studenec pri Moverni vasi je bruhal človeške ribice - Jože Žbogar in Jože Stariha sta iskala vrbje za frače, naletela pa na izredno zanimivost - Devet ribic še živih in spravljenih y zidanici Na osnovni šoli v Semiču so se glave otročadi stikale, ko sta 14. februaija Jože Žbogar, učenec 7. a razreda, in Jože Stariha iz 4. a prinesla v šolo vodno žival, kakršne še niso videli. Večji je trdil, da ima izredno zanimivost. Vsi so ugibali, dokler ni predmetna učiteljica biologije Milica Valant potrdila domneve, da gre za človeško ribico (proteus). Ribico so spravili v kozarec, fanta pa sta morala še in še pripovedovati, kje in kako sta redki primerek našla. Tudi meni sta zgodbo ponovila od začetka: „Bilo je 11. februaija. Po kosilu sva imela nekaj prostega časa. Zmenila sva se, da greva h foupi (rečici v bližini vasi) po vrbje za frače. Rada streljava s koruzo in se meriva, kdo točneje zadene cilj. Ob narasli vodi sva se plazila in prišla tudi do studenca, iz katerega je bruhala narasla voda. Opazila sva, da so vmes čudne živali. Nisva vedela, ali gre za jegulje ali deževnike. Ko sva Umaknila še velik kamen v studencu, sva jih našla več. Skupaj je bilo 10 ribic.“ Jože Žbogar, sedmošolec, je zatrdil: ,JCo sem m^lo bolj pomislil, Belokranjski Proteus Ko sem prenehal lulati in kakati v pleničke, sta se mama m ata od sreče razjokala in vdžno ugotovila: „Naš je že velik fant!“ V otroškem vrtcu, kamor so me peljali vsako jutro in prišli pome popoklne, je to- pogledoval. Ko je zvedel to moj stari, se je važil okrog: ,J^aš Tone gleda že za dekleti! To je fant, je že odrasel! “ Tovariš razrednik nam je ob koncu osmega razreda pripravil ganljiv nagovor, s sem bil prepričan, da veUa to tudi zame. Toda, joj! Že na poročno noč je žena rekla: „Ce misliš, da sem pri teh letih še nedotaknjena, si res otročji.. Dobila sva krasnega fanta. Igrače sem mu, seveda, ku- Kdaj je človek odrasel varišica vzgojiteljica ugotovila, da sem zelo otročji... S toibico na ramah sem korakal proti šoli, ki se je svetila v soncu, ponosen in velik, da bi lahko prekoračil stavbo. Ljudje, ki so me srečevali, so me ogovaijali, kot bi se prej dogovorili: „Glej ga, glej! Že v šolo, kako velik fant!“ Tovarišica učiteljica pa nam je prvo uro s prijaznim nasmehom rekla: ,JMo, otroci, ker ste se navajeni igrati, bomo to počeli tudi v šoli.*' Leta so tekla, tovarišice učiteljice so se menjavale, ^ »t ^ tudK zalmiHi sem katerim nas je pripravil do solz, in je med ostalim izustil: „Človek bi se najraje razjokal, ko vas vidi, kako’ odhajate v svet, a ste še tako otročji.. V srednji šoli sem si izoblikoval svetovni nazor, resno sem hodil z dekletom, bril sem se dvakrat na mesec in ugotovil, da sem odrasel. S tem prepričanjem v zavesti in z diplomo v žepu sem prišel v podjetje, kjer so kmalu ugotovili: ,JSaš mladi kader je perspektiven, vendar pieotročje gleda na razvoj podjela .. Usoda jc hotela, da sem se poiočit In ket alaaMo v zakon le zrrii in poval jaz in tašča je nekega dne rekla moji ženi: ,jSta-vim, da tvoj Tone kupuje Tončku igrače samo zato, da se sam igra z njimi. Je pa res otročji.. Sinu je bilo šestnajst let, pa je pripravil hišno zabavo. Z njegovo klapo sem zaplesal nekaj modemih plesov in moj Tonček je rekel: „Moj stari je iz dneva v dan bolj otročji.. Prišla bo smrt, zahrbtno, nepričakovano. Ne bo me več. Ljudje pa bodo govorili: „Umrl je ravno zdaj, ko bi mu bilo lahko najlepše! Je pa res otročji!** kakšna čudna žival je, sem se spomnil na človeško ribico. O njej smo se učili. Ribice sva nesla domov, jih spravila v kozico in odnesla v zidanico, Iger je hlad in tema. Potem sem pogledal v učbenik za 6. razred, kjer so človeške ribice natančno opisane. Tedaj sem za gotovo vedel, da se ne motim. Eno sva nesla v šolo Nlii ni dražji Vai i^pOLENJSKI LIST, Ctprov ^o se v zadnjih mtsectn teto W\ zoolno poveColl tiskarski, poštni In dnigi režijski stroški, k( jih terja od nas redno izdajanje domačega pokrajinskega glasilo SZDL. Zato Vos prosimo: upoštevajte to, ko Vos bo prihodnje dni obiskal pismonoša, do pobere naročnino za prvo polletje 1972! Pripravite mu 24.50 din in še poseb«9j 50 por zo poblrolnlno, skupno torej 25 dinarjev. Ne povzročajte sebi, njemu in nam nepotrebnih dodatnih potov In stroškov, poravnajte zapadlo naročnino Ze ob prvem obisku Vašega pismonoše! UPRAVA LISTA NOVO MESTO — Na turnirju čotrtkategornikov, kjer je igralo 16 igralcev, so tretjo kategorijo osvojili ^histi Radko Kapš, Ivan Murgelj, Miran Kovač in Milenko Zupančič. Na tretjekategorniškem turnirju, kjer igra tudi 16 šahistov, pa so drugo kategorijo osvojih Ervin Poredoš, Cedomir Kitanovič in Siniša Bo-žović. (J. U.) pokazat tovarišici, druge pa so še v zidanici.“ Fanta sta razglabljala še dalje, od kod človeške ribice v tem koncu, saj doslej še nihče ni naletel nanje. Ker leži Movema vas, v bližini katere je studenec, nad prepadi, mislita, da so pod vago podzemne jame, ki jih je narasla voda preplavila, obenem pa odnesla s seboj človeške ribiče. Fanta trdita, da niso mogle priplavati iz Krupe, temveč da so z deročo vodo z brega prišle v studenec. Morda bodo njuno domnevo raziskali ja-R. BACER Na kratko BREŽICE - Nocoj ob 18. uri bo v domu JLA občni zbor pl^ nincev s predavanjem „Po gor^ Balkana". Predaval bo inž. Ci-glič. .. ,. NOVO MESTO - Občinski zbor občindce skupščine je v torek privolil v kazenski pregon odbornika Stanislava Pence, osumljenega grabeža^ in zlorabe položaja. Penca je želel, da bi njegovo zadevo raziskal tudi pristojni organ občinske skupščine. KOČEVJE - V torek zvečer so ob 20-letnici organizacije Partizan podelili v Kočevju priznanja zaslužnim telesnovzgoj-nim delavcem. PODBOČJE *- V ponedeljek so se prebivalci te vasi pod Gorjanci množično odzvali pozivu krajevne skupnosti in od 7. ure zjutraj do poznega popoldneva urejali cesto na Bočje. RIBNICA - Včeraj je na se minaiju za vodstva organov m organizacij ZK. ki je bil na Ugaiju, predaval tudi sekretM se kretariata CK ZKS Andrej Marinc. TREBNJE - V ponedeljek je predsedstvo občinske org^iza-cije ZMS Trebnje razpravljalo o niogah po II. konferenci ZKJ in o sodelovanju pri organizaciji vseljudske obrambe. V razgovoru sta sodelovala tudi Rom^ Ogrin, član CK ZKS in Tone Zi-bert, sekretat OK ZK Trebnje. KOČEVJE - Na podeljkovi skupščini občinske organizacije RK so izvolili nov odbor, pred' sednik bo izvoljen kasneje, za se-, kretarko pa so imenovali Klarič. BREŽICE - Žirija za podeljevanje priznanj OF pri obcinsK* konferenci SZDL je ^jrejela v razpisanem roku 21 predlogov«^ katerih je razpravljala o včerajS' nji s'ji. KOČEVJE - Zaradi poledice je v ponedeljek zletel s ceste n« Bregu avto inž. Janeza Le»i]*J5 Kočevja. Škode je za okoli V^n. Na stropu dnevne sobe družine Kunc v Kidričevi ulici v Kol'-odpadlo 17. februaija okoli 2 kvadratna metra ometa s strop®-je že tretji primer, da je samo v tem stanovanju odpadćt o*’’ (Foto: Primc) Omet pada s stropa Mrtvih še ni, lahko pa bi že bili - Stolpnici zunaj lepe, znotraj gnile Ko sta zakonca Kunc prišla 17. februaija iz službe, sta presenečena ugotovila, da se je odluščil okoli 2 kvadratna metra velik kos ometa (debel okoli 2,5 cm) in padel s stropa v dnevni sobi na televizor, klubsko mizico, fotelje in po tleh. To je že drugič, da je v njunem stanovanju v Kidričevi ulici (tretja stolpnica) v Kočevju padel tako velik kos ometa s stropa. Prvič je pa-' del omet v spalnici, in sicer 28. januarja 1965. Takrat sta otroka pre- strašena pritekla po starše v sl da se stanovanjc podira. . -.jjti Doslej je v drugi, tretji “J stro* kočevski stolpnici padel omet .p, pa najmanj šestkrat, čeprav ^ g jH niče stare povprečno nekako ^ celo manj let. Le srečnemu ^ ključju gre hvala, da ni „ije mrtvih ali hudo poškodovanih, nekajkrat padel omet prav na steUe. , ifl Odgovorna podjetja torej neodgovorno čakajo, da jj zgodila hujša nesreča in bodo nato ukrepala. . ,. , st^ Inž. Anton Knafeljc, novanjskega podjetja Koče^e da omet odpada zato, ker deia bila opravljena tako, kot | .jjjc, predvideno v predračunu, f au da so to pokazale tudi anaUze. Predstavnik ZIDARJA u*"* tej Meljo je sicer hotel oporeK trditvi, vendar je zelo verjetno mogoče ovreči. Menil je riM^' zelo verjetno potrebno popravilo stolpnic. J- ‘ Peti sejem filmov v Brežicah Letos jc v organizacU* ■ Kincmatografi i/ Zagreba (|C 1 zapovrstjo IHmski sejem Udeležili se ga bodo predsta stribucijskih podjetij iz K' slavijo.'Začetek sejma bruarja. Prikazali bodo je ■ i, vsak dan po tri. RazvescU'^^ j V petek zvečer sta se na avtomobilski eesli pri Skopicah v silovitem vost, da bodo po enega tzn ^ |c9i» | .trčenju smrtno MNiesrežili MMjptka Petaci in Zdenka Cnelbar iz prikazovali tmti ^ v.fctžic. Tqw^, s katerim.afta tečili, je viflo s ceste^ liavnik, ' ^ l N« ostanki fičlui na tovornjaku, p^irm ko so ji^ bodo iz^Ii fn.f- ^ ceste. (Fot»: l.SpBchal) * dnrva.