MERCEDES PREVZEMA ZDRAVSTVENI DOM
BODO NEZAPOSLENI ŠE NEZAVAROVANI? / ROKOMETAŠICE ZAPUSTILE EVROPO
VSAKA LASTOVKA PRINESE POMLAD
(Mef) Tradicija je tradicija in jo velja ohranjati za danes in za jutri, vendar ne za vsako ceno in ne v kakršnikoli obliki. Njega dni so ljudje metali cigaretne ogorke kamor je padlo in pljuvali mastne po vogalih, danes pa je tega bistveno manj, čeprav je šlo za nekakšno tradicijo.
Prodaja rib na ribiških barkah in na pločnikih je menda tradicija, čeprav je še bolj res, daje še večja tradicija prodajanje ribjega ulova kar na morju in to italijanskim ribičem, vendar ta tradicija dandanes ne zanima prav veliko sodobnih ribičev. Cenovno je prodaja na pločniku ali z barke še vedno najdonosnejša in seveda nihče ni nor, da bi se temu kar tako odrekel. No ja, če prav dobro pomislim je bilo te tradicije še nekaj let nazaj bore malo. To so bili časi, ko je v mandraču prodajal ribe en sam ribič, drugi pa so ga bolj ali manj postrani gledali in se čudili njegovemu nespoštovanju neke druge tradicije in sicer tiste, da ribiči niso nikoli nič ujeli
{C Banka Koper
771 580 '5 78005
EH*
28. februar 2002
in doma niso tudi nič prodali, ker je bil Trst pač toliko donosnejši.
Prodaja sveže ulovljenih rib z ribiških bark in pločnika je turistično morda zanimiva, vprašanje pa je, če je današnjemu času primerna, ko pa vemo, kakšne so zahteve vseh mogočih inšpekcij za vsakršno dejavnost v poslovnih prostorih. Tudi ribiče je pred dnevi že obiskal inšpektor in so se kaznim izognili le s pomočjo direktorja Komunale, ki je inšpektorjem zagotovil, da je rešitev glede prodaje svežih rib takorekoč pred vrati. Do ureditve ribarnice v stavbi sedanje pristaniške kapitanije pa bo seveda preteklo še nekaj časa in za vsaj delno ureditev prodaje so ob mandraču zrasle tri kamnite mize s senčniki. Seveda ne gre za uradno prodajno mesto, toda ribiči bi lahko sami ocenili, daje miza vsekakor ustreznejše mesto za prodajo od umazanega pločnika. A se tega zavedajo le nekateri, večina pa še kar vstraja pri svoji "tradiciji". Vse dokler ne bo kateri od njih prejel položnico z 200 tisočaki kazni. Takrat pa bo za iskanje razumevajočih in dobrohotnih verjetno že prepozno.
OBALA V MALEM
nepremičnine
v . ,	immobili
šifra
lzola-05/6401 1 10
TURIZEM JE TUDI UMETNOST
Ko govorimo o svetovnem turizmu imamo največkrat v mislih takšne destinacije, kot so Španija, Grčija, Irska ali eksotične dežele Azije ali Afrike ter morda Avstralija ter Nova Zelandija. O turističnem razvoju vzhodnoevropskih dežel pa ne vemo skorajda nič in smo bolj ali manj prepričani, da so še vedno v turističnem srednjem veku. Po prometnicah in nekaterih storitvah je morda res tako, toda tudi tam vedo, kako se nekaterim stvarem srtreže. Na fotografiji je multimedijska predstavitev osvobajanja stare bolgarske prestolnice Tarnava izpod turškega jarma. Cel hrib s cerkvijo, obzidjem in stražnimi stolpi je sijal v množici reflektorjev, nebo so parali laserji, iz zvočnikov so prihajali zvoki težkih bitk. Projekt ima seveda mednarodne razsežnosti in ko ga primerjamo z našimi pogovori o asfaltiranju enega pločnika, z gradnjo garažne hiše ali odprtega bazena se šele zavemo naše majhnosti. Majhno je dobro, se radi potolažimo. Že res, ampak veliko pa si vsi zapomnijo.
www.slo--istra.com
izolske spletne strani
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
ŽUPANJINA PLACA (TAKO IN DRUGAČE)
NA KONCU PA SMO VENDARLE
VSI IZOLANKE IN IZOLANI
Gospod Padar Alojz, svetnik v Občinskem svet Občine Izola, ki mu je leta 1999 Občinski svet potrdil mandat kot nadomestnemu članu občinskega sveta na listi Socialdemokratske stranke Slovenije, se v treh letih, kar je občinski svetnik, še ni uspel prebiti do 22. člena Poslovnika občinskega sveta. Zato seveda ne ve, da (kot pravi poslovnik, ki ga je občinski svet sprejel z dvotretjinsko večino prisotnih) "Izredno sejo občinskega sveta skliče župan, kadar ni pogojev za sklic redne seje in ko bi neobravnavanje posameznih zadev utegnilo povzročiti škodo."
Torej ne gre za nobeno nevarnost vojne, pa tudi ne za ustvarjanje vtisa o izrednih razmerah v Izoli, saj so piranski in koprski svetnice in svetniki dobili enak sklic kot naš občinski svet, pa ni nihče mislil, da gre za ustvarjanje izrednih razmer. Tudi to ni res, da ni bilo časa za poglobljeno razpravo: kadar so roki tako napeti kot gre v tem primeru, se pač moramo vsi potruditi in vsaj priti na petkovo predstavitev pripravljenih variant. Pa razen dveh svetnikov in dveh občanov -in to ne iz vrst stranke SDS - ni prišel nihče! Čeprav gre za eno najpomembnejših investicij v Izoli v zadnjih dvajsetih ali celo več letih! In potem gospod Padar razglasi odločitev o izbiri variante izgradnje čistilne naprave za Izolo in Koper na skupni lokaciji v Kopru za škodljivo odločitev. Kaj ga je lahko od torka, 19. februarja, ko zaradi časovne stiske sploh ni mogel pridobiti strokovne razlage za odločitev in se je zato glasovanja vzdržal, pa do srede, 20. februarja (ko je oddal svoj članek v Mandrač) razsvetlilo, da je ugotovil, da je bila odločitev na seji ŠKODLJIVA? To ve samo ljubi bog in verjetno je bila na delu kakšna vsevišnja moč!
Kakšno zvezo je gospod Padar našel med tradicionalnim novoletnim sprejemom za novinarje, ki ga v občini Izola prirejamo že pet let (tako kot to delajo v vseh javnih institucijah, ki imajo redne in korektne stike z mediji od občinske do državne ravni) in nenavadnim ravnanjem (obstrukcijami, zavračanjem predlogov, ki so koristni za občane in občino...), ki se ga poslužuje del občinskih svetnikov v naši občini, je tudi dokaj skrivnostna zadeva.
Odnosi z javnostmi so stvar, ki jo je treba gojiti. Pa ne na "kosilih, večerjah in sprejemih", kot pravi naš dragi gospod. Ne. Mediji in njihovi novinarji in novinarke potrebujejo in pričakujejo - z vso pravico - enakopraven odnos do vseh brez razlik, rabijo pravočasno, hitro in korektno ter objektivno poročilo o vseh dogodkih, ki so zanje zanimivi ali bi lahko taki bili. In tak je odnos strokovnih služb občine Izola do novinark in novinarjev.
Toda nekateri ljudje rabijo precej časa, da razumejo, daje v tej državi še vedno zelo zelo veliko ljudi, ki se jih ne da kupiti, ki mislijo s svojo glavo in ki ocenjujejo ljudi po njihovih dejanjih in ne po tem, kaj govorijo. Morda bodo nekateri enkrat le dojeli, da se spoštovanje, ki ga izkazuješ svojemu bližnjemu, vedno vrača z enako mero spoštovanja. Novinar, ki mu jasno in nedvoumno pokažemo, da cenimo njegovo delo, da se nam zdi pomembno, da je njegov članek objektiven ne glede na to, ali je nam samim všeč ali ne, rad piše o nas. In to je pomembno! Seveda članom SDS gre v nos, da novinarji ob pisanju o Izoli omenjajo tudi njeno županjo. Toda bodimo racionalni: v zadnjih petih letih je bilo na televiziji, na radiu, v dnevnikih in tednikih ter revijah toliko povedanega o Izoli, kot ni bilo pred tem v dvajsetih letih skupaj. Tudi marsikaj kritičnega se najde. Po pravici ali po krivici. Prej niti tega ni bilo. Zato pa sedaj za Izolo vedo v vsaki slovenski vasi in tudi marsikje v tujini In predvsem jo poznajo po dobrem, saj so novinarji in novinarke poročali predvsem o dobrih stvareh: o izolskem pogumu, prijaznosti, izvirnosti, zagnanosti.
Zanimivo je, da nekateri občinski svetniki (in en podžupan, ki ima korenine v ZZP) nikoli nimajo časa, kadar je treba odločati o stvareh, ki so pomembne za občanke in občane, vedno pa najdejo čas, kadar je treba polivati gnojnico po ljudeh, ki so pri svojem delu uspešni in "se za njimi dviguje prah". Verjetno so nekateri svetniki alergični na prah in na iskre, ki se krešejo izpod kopit hitrih konj (kobil) in bi najraje videli, da bi si "kobila" zlomila nogo ali še raje vrat in bi ribnik znova zaspal v svojo mimo dremavost. V zvezi z vsem, kar je dragi gospod dvakrat natrosil in namigoval v zvezi z mediji, dodatno pa še z uradnimi objavami, oddajo Lonke in plačo županje ga opozarjam na zanimive teoreme mentiologije, znanosti o laži, ki jo je razvil dr. Stiegnitz. Ta pravi, da 'laž ni nič drugega, kot zavestno zavračanje resnice", torej: če točno vem, da nekaj ni res, a to povem, je to laž. Drugi teorem pa je moralna meja. Laž se začne tam, kjer sam sebi ali drugim zavestno povzročam škodo.
Razmislite o možnih vsebinah teh teoremov in se vprašajte, ali ni že počasi prišel čas, da pomislite o vseh posledicah trditev, za katere se da z lahkoto dokazati, da predstavljajo "zavestno zavračanje resnice, s katerim drugim in sebi povzročam škodo". Gre namreč za to, daje gospod že sam ugotovil, da je neprestano napadanje in zlivanje gnojnice na ljudi, za katere cel kraj ve, da jim ni žal ne prostega časa ne truda, da bi za dobro občanov naredili vse, kar zmorejo in znajo, kontraproduktivno. Škoduje predvsem napadalcem, napadani pa dobivajo vedno več pristašev in zagovornikov - beri: volivcev. Ugotovitev v naslovu in v refrenih v slogu črnskih duhovnih pesmi "županja za zmerom, volimo županjo in ZLSD..." je pač znak, da seje gospod začel zavedati, da se ne znajde v svetu resnega političnega in ustvarjalnega dela.
Ampak naj ga potolažim: Vsaj za županjo Bredo lahko mimo rečem, da ne bo za zmeraj - ne kot županja in ne kot živo bitje.
Toda pozor! Letos jeseni vas bom Izolanke in Izolane zagotovo zaprosila, da mi zaupate še en mandat Tako bom lahko izpolnila vse tisto, kar menim, daje moja naloga in kar bomo znali in zmogli skupaj za vse nas v Izoli še narediti, da se bomo imeli še malo bolje kot sedaj.
Ob vsem drugem pa bi rada zastavila dragemu gospodu javno vprašanje: Ali se mu zdi plača županje previsoka, glede na to, daje županska plača...
1.	določena z zakonom
2.	da županja dela povprečno po 220 - 240 ur mesečno,
3.	da znaša neto plača županje za januar 2002 - 344.187,40 SIT, od česar znaša dodatek na delovno dobo 33.642,00 SIT, torej je dejanska plača 310.545,40 SIT in končno
4.	ali se mu zdijo učinki njenega dela v primerjavi z učinki dela gospoda Padarja in njegovih političnih zaveznikov tako slabi, da je treba poudarjati, da svetniki nimate njene plače.
Kolikor mi je znano, dobivate svetniki za svoje delo 35.000,00 SIT neto nadomestila za delo mesečno, kar znaša več kot 10% županjine neto plače. V tem znesku ni dodatka za delovno dobo, zato bi vas rada vprašala, gospod Padar, ali porabite mesečno vsaj 24-26 ur za svoje delo občinskega svetnika, tako kot bi bilo dobro izvedeti, ali prvi podžupan s koreninami v ZZP oddela vsaj 70-80 ur mesečno v vlogi podžupana glede na višino svoje podžupanske plače.
Glede na to, da so bile v pismu gospoda Padarja postavljene nekatere trditve, ki zahtevajo bolj strokovno utemeljene odgovore, čeprav so trditve prav tako tendenciozne in polne mentioloških teoremov, bom s podatki in argumenti (ti žal niso gospodova priljubljena tema) podprto razlago podala posebej.
Breda Pečan (zaenkrat še županja občine Izola)
IZJAVA ZA JAVNOST
Vodstvo LDS - O.O. Izola je v preteklih dveh tednih, opravilo vrsto posvetovanj, usklajevanj v zvezi s Proračunom Občine Izola za leto 2002. Imeli smo številne sestanke z različnimi političnimi strankami, porabniki proračunskih sredstev in tudi Županjo Bredo Pečan.
Skupno vsem sestankom je bilo to, da je nujno zastaviti proračun v okviru danih možnosti, ne pa v okviru pobožnih želja. Potrebno je upoštevati, da je predviden primanjkljaj v letu 2001 trikrat presegel predvidenega in da je velik del proračunskih rezerv v letu 2001 porabljen.
LDS Izola je pripravil amandmaje, ki bi na eni strani ohranili vse razvojne projekte in investicije, na drugi strani pa zmanjšali tekoče odhodke, oz. povečali prihodke.
Najpomembnejše se nam zdi, da bomo tudi pri glavnih snovalcih proračuna, dosegli zmanjšanje izdatkov v letu 2002, to je pri plačah županje, podžupanov in občinskih svetnikov.
Prepričani smo, da bomo kljub velikim pritiskom na proračun, sprejeli proračun, ki bo imel predviden primanjkljaj manj kot 100 milijonov sit. Zal nam je, da proračun še ni sprejet. Očitno so včasih potrebni radikalni prijemi (kot je ne sprejetje proračuna), da določeni ljudje in politične stranke spoznajo, da se je v parlamentami demokraciji potrebno pogovarjati in iskati kompromise.
Vodstvo LDS-a se bo v naslednjih dnevih še dodatno prizadevalo in usklajevalo, da bo 07.03.2002, proračun dejansko sprejet v dobro vseh Izolanov.
LDS - O.O. IZOLA
Končno končana 33. seja OS	v	v
SOGLASNO KOT V SOCIALISTCNIH ČASIH
Izolski občinski svetniki pa znajo presenetiti. Potem, ko so kar dvakrat prekinili 33. sejo Občinskega sveta (prvič je bila nesklepčna že na začetku, drugič so jo zapustili sredi dnevnega reda) so v četrtek sprejeli takorekoč vse kar se je sprejeti dalo in to tako soglasno kot na sejah nekdanje občinske skupščine.
Že res, da je od prejšnje prekinitve seje minil cel teden in so se svetniški klubi med seboj lahko malo posvetovali, vendar tako hitrega razpleta ni pričakoval nihče.
Svetniki LDS, ki so zahtevali razpravo o gradnji zdravstvenega doma in o javnem natečaju za okrasno razsvetljavo starega mesta so vprašanja povedali in dobili zagotovilo, da bodo na vsa vprašanja dobili pisne odgovore. Podobno je bilo še z nekaterimi vprašanja in tako se je vsebina predlagane a nesklicane izredne seje razblinila v nič, kar seveda ne pomeni, da v predvolilnem času ne bo še kdaj prišla na piano. Zanimivo je bilo tudi ob odločanju o prodaji gradbenega zemljišča ajdovskemu Primorju. Čeprav je bilo na prejšnjih zasedanjih slišati kar veliko pripomb na račun prodaje oziroma cene tega zemljišča so svetniki tokrat sklep o prodaji sprejeli skoraj soglasno.
KABELSKA TV V JAGODJU
Predsednik Sveta KS Jagodje Dobrava, g Maks Filipčič je v decembra 2001 postavil javno vprašanje g. županji Bredi Pečan povezano z izvajanjem del za možnost priključevanja naših gospodinjstev na kabelsko TV. Ker je g. Filipčič postavil vprašanje v imenu Sveta Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, smo seveda pričakovali vsaj vljuden odgovor, ki bi bil namenjen vsem krajanom v Krajevni skupnosti, ki zaman pričakujejo možnost dejanskega priključka na kabelsko TV oziroma vsaj osnovno informacijo o možnostih in pogojih.
Na pismo g. predsednika Maksa Filipčiča se je nepričakovano oglasil nekdo drug in sicer predstavnik ELTE, Aco Kabanica, ki je v svojem pisanju skušal z navajanjem neresnic zavesti krajane naše KS, istočasno pa s šikaniranjem škodovati dobremu imenu našega predsednika g.Maksa Filipčiča, s tem pa tudi celotnega Sveta Krajevne skupnosti. Kar čudi nas, kje je pisec članka g. Aco Kabanica zbral toliko znanja našega jezika, daje lahko na razumljiv način podal precej neresnic in seveda osebnih očitkov. Ne želimo in ne bomo odgovaijali g. Kabanici, ker to ni potrebno, saj bi mu verjetno s tem povzročili ponovne težave s pripravo razumljivega odgovora, ali pa tistim (veijetno na občini), ki v njegovem imenu to počno. Želimo podati le nekaj informacij našim občanom, od katerih smo bili izvoljeni in v korist katerih delamo, kljub omenjenim možnostim, kijih obstoječa zakonodaja predpisuje.
Že v letu 1998 (05. 02) smo člani Sveta Krajevne skupnosti (v prejšnji sestavi, g.Maks Filipčič in g.Alojz Zorko sta člana tudi sedaj) povabili predstavnika Elte g.Aco Kabanica, da nam poda njihov predlog in možnost napeljave instalacije za kabelske programe in sicer za CELOTNO KRAJEVNO SKUPNOST. Člani prejšnjega Sveta Krajevne skupnosti smo namreč menili (seveda iz dolgoletnih izkušenj), daje potrebno ob uvajanju kabelskega sistema pristopiti organizirano za potrebe celotne Krajevne skupnosti, kot se je to izvajalo za telefonske priključke, sanacijo NN omrežja, napeljavo vode v odmaknjene zaselke ter sanacijo in modernizacijo krajevnih cest. Pri vseh teh investicijah je bila Krajevna skupnost najmanj udeležena, v večini primerov pa investitor skupaj z občino.
To stališče je pomembno predvsem zato, ker so krajani pri vseh investicijah morali sodelovati tudi s svojimi finančnimi sredstvi in prav je, da jih nekdo zastopa in jim nudi organizacijsko in strokovno pomoč. Takšna pomoč se je dolga leta in seveda tudi sedaj izvajala preko Krajevne skupnosti, preko Sveta Krajevne skupnosti in njihovih članov, ki so skupaj s krajani ali njihovimi predstavniki spremljali celotno investicijo od priprav do izvedbe in na koncu OBRAČUN. Do obračuna seveda, tukaj je bistvo skrivnostnega nastopa Elte, s pomočjo soglasja občinskih služb (občine).
G.Kabanica je na Zboru krajanov dne, 17.11.1998 predstavil svoj program izvedbe, ki so ga prisotni krajani težko razumeli (ali pa sploh nič), vendar z dogovorom, da se bo izvajanje priprav pričelo skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti- torej zainteresiranih krajanov. Direktor Elte, g.Aco Kabanica, seje 01. 06.2001 oglasil v naši Krajevni skupnosti, kjer smo se skušali dogovoriti za način in pogoje za nastop v naši Krajevni skupnosti. Povabili smo tudi druge izvajalce (konkurenčne) med njimi tudi s sedežem v IZOLI, ki pa v odnosih z občino in Telekomom naenkrat niso imeli možnosti in soglasja za postavitev linij do naše Krajevne skupnosti.
Nekoliko je presenetila usklajenost svetnikov ob predlogu sklepa, da se podjetju KTV Livade dovoli uporabo javne površine (služnostna pravica) za povezavo novozgrajenega stolpiča ob Zdravstvenem domu s kabelskim sistemom Livade. Pred odločanjem so svetniki ZZP razdelili gradivo v katerem osporavajo sklepu o dodelitvi te služnostne pravice, tako da so ob odločanju skoraj soglasno omenjeni predlog zavrnili in tako onemogočili KTV Livade gradbena dela za postavitev kabla. Po neuradnih informacijah se bodo v podjetju KTV Livade na takšen sklep pritožili, saj jim služnostno pravico lahko dodeli tudi Republiški svet za telekomunikacije.

m
V kolikor je kdo od krajanov Jagodja
Natančnih dogovorov od takrat ni bilo več, na naše pozive se ni nihče oglasil. Tudi takrat, ko smo predstavnika Elte zaprosili za projekte, potem ko je že pridobil gradbeno dovoljenje. S pomočjo občinskih služb in brez vednosti KS Jagodje Dobrava nas je ignorantsko zavrnil. Istočasno je g.Kabanica izvajal gradbena dela, ter zbiral soglasja in interes krajanov v spodnjem delu strnjene pozidave v Jagodju ter ponujal pogodbe in pogoje za prikjučitev na zgrajeni sistem. Krajane je obveščal, da dela vse s soglasjem Krajevne skupnosti.
Dobrava kontaktiral, podpisal pogodbo
za priključitev kabelske TV ali pa pozna finančno višino prispevka za priklop na kabelsko TV podjetja Elta, bi ga vljudno prosili, da nam te podatke posreduje na Svet Krajevne skupnosti. Tako bomo lahko sklicali Zbor krajanov in krajane obvestili, oziroma seznanili z deli, ki jih opravlja Elta d.o.o. in z višino plačila za priključek TV signala.
Kako je v resnici to potekalo veste krajani sami. V vašo zaščito smo želeli pridobiti določena pojasnila odgovornih na občini in tudi od izvajalca, ki je izkoristil upravičen interes vas krajanov, da čimprej pridobite primeren TV signal, vendar odgovorov ni bilo. Marsikdo je pozabil, da bi bilo možno ob skupnem nastopu nas vseh doseči realnejšo nižjo ceno priključka, da bi morali doseči izgradnjo sistema za celotno Krajevno skupnost (tudi v odročnih krajih so naši krajani) in ker zakon to omogoča, je normalno, da bi morali s plačilom investicije postati SOLASTNIKI in ne le najemniki, kot vas trenutno obravnava favorizirani distributer Elta. Morda bo kdo trdil, da se motimo a je prepozno. K sreči so tisti časi minili in zakonodaja je na naši strani. Bodite pozorni, saj s plačilom stroškov izgradnje postajamo lastniki, kar nam Elta onemogoča.
Veliko nas je na podoben način sodelovalo pri izgradnji telefonskega omrežja in bo moral Telekom to vrniti, saj nam je zakonodaja priznala solastništvo. Prava predrznost se dogaja danes, ko nas s strani občine favoriziran izvajalec izsiljuje s tem ko nam ponuja dobrino, ki si jo sicer želimo, podobno kot je bilo nekoč za elektriko, vodo, telefon, ceste ... Člani Sveta KS, ki smo v svojem imenu zapisali nekaj gornjih dejstev in stališč, vas obveščamo, da bomo skrbeli tudi vnaprej za naše skupne investicije v korist vseh občanov, ki pa jih moramo razdeliti v prioritete glede na razpoložljiva finančna sredstva. Moramo dodati tudi drobno malenkost, ki nam ni bila tuja. Gospod Kabanica iz Elte je objavil svoj žaljiv članek do predsednika Sveta KS ravno v času, ko je bil naš predsednik zaradi hujše nesreče nedosegljiv.
Pomislimo lahko, da nam je morda občinska uprava preko Elte želela sporočiti njihovo stališče.
Člani Sveta KS: Alojz Zorko - podpredsenik Sveta krajevne skupnosti, Dr. Marisa Višnjevec-Tuljak, Rožič Dino, Cotič Ernestina, Gergeta Gino
Pobratenje tudi v statut	Izolske odplake bodo potovale v Koper
KULTURA A TUDI BIZNIS O ČISTILNI NAPRAVI
V četrtek, 21. februarja, so se v Izoli sešli predstavniki občine Tolentino in izolske občine ter se pogovarjali o tem, kako obnoviti in nadgraditi nekdaj že razvito sodelovanje med občinama.
Če je bilo pred leti to sodelovanje bolj ali manj vezano na kulturno sodelovanje mladih pevcev in kulturnega društva italijanske narodnosti pa so tokratni načrti veliko bolj obsežni. Še naprej bo seveda zelo pomembno sodelovanje mladih na kulturnem in športnem področju, toda pomembnejše od tega se zdi sodelovanje na gospodarskem področju. Kot je povedal Ivan Paliska, predsednik območne obrtne zbornice so se dogovorili za prvo srečanje izolskih in tolentinskih podjetnikov in obrtnikov, ki ga bodo pripravili ob izolskem občinskem prazniku, jeseni pa bodo podobno srečanje organizirali v Tolentinu. Ta občina je seveda obrtniško zelo razvita, imajo bogato usnjarsko industrijo in še veliko področij, kjer bi bilo možno razvijati poslovne odnose, da bi takšnemu sodelovanju zagotovili trajnejšo veljavo pa bodo oboji skušali sodelovanje med občinama zapisati tudi v občinska statuta Dogovarjali so se tudi o skupnih nastopih na nekaterih sejemskih prireditvah.
Tečete
kolesarite J hodite v fitnes ■
N
Polar ura spremlja vaše telo med gibanjem.
Sproti beleži srčno frekvenco, porabo kalorij, odstotek porabe maščob, stanje fizične kondicije.
Pove vam, kdaj upočasniti, kdaj pospešiti gibanje.
Še pomembneje pa je, da vas dodatno motivira.
Da dosežete boljšo telesno kondicijo. Da izgubite odvečno težo.
REVIJA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Pred dobrim tednom so svetniki treh istrskih občin (Izole, Kopra in Pirana) na skupnem zasedanju v Kopru sprejeli sklep, ki je po vsebinmi na prvi pogled običajen, po pomenu za razvoj teh krajev pa zagotovo zagodovinski. Z njim so se dogovorili, da bodo vse odplake, ki se zdaj bolj ali manj neprečiščene izlivajo v morje, v bodoče čistili z dvema čistilnima napravama. Ena bo v Piranu, druga pa v Kopru. Na slednjo se bo priključila tudi Izola. Omenjena odločitev je že sprožila vrsto pomislekov in drugačnih mnenj, eno od njih smo objavili tudi v prejšnjem Mandraču. Ta ta zapis odgovarja in odločitev pojasnjuje županja Breda Pečan, čez teden dni pa bodo pomisleke pojasnili še drugačemisleči.
Čistilna naprava je tema, ki se je v Izoli skoraj tako kot izgradnja zdravstvenega doma prelevila v pravljico o jari kači in steklem polžu. Čiščenje komunalnih odplak in načrtovanje gradnje mestne čistilne naprave v Izoli uvrščamo med nujne projekte že vsaj dvajset let. Danes se nam dogaja, da ne dobivamo gradbenih in uporabnih dovoljenj za zelo pomembne objekte, ker naše odplake odtekajo v morje neprečiščene. A sedaj je situacija vendarle za en, dokaj pomemben korak, boljša: Občinska sveta občine Izola in mestne občine Koper sta sprejela odločitev o izboru variante čiščenja komunalnih odplak na skupni čistilni napravi z navezavo izolske kanalizacije na koprsko po tlačnem vodu ob obali.
Ko sem začela svoje župansko delo, sem med prvimi stvarmi začela zbirati informacije o tem, kako daleč smo v Izoli s pripravami na čiščenje odplak. Že pred začetkom županovanja sem vedela, da je občina v letu 1991 naročila in izvedla pilotni preizkus čiščenja odplak in s tem pridobila osnovne podatke o tem, kakšnih dimenzij mora biti čistilna naprava Takratni direktor JP Komunala me je ob mojem nastopu seznanil, da je koprska občina pripravila predlog, da bi komunalne odplake iz naše občine po tlačnem vodu odvedli do koprske zbirne kanalizacije in nato skupaj s koprskimi odplakami do obnovljene mestne čistilne naprave na ankaranski Bonifiki.
NAJPREJ SMO IMELI IZOLSKO ČISTILNO NAPRAVO
Pogoji, pod katerimi bi potekala gradnja, so bili dokaj nejasni: niti trasa tlačnega voda, niti delitev stroškov rekonstrukcije ČN v Kopru in rekonstrukcije zbirne kanalizacije po koprski Bonifiki niso bili jasno definirani. Še manj je bilo jasno, kako naj bi po končani investiciji obračunavali obratovalne stroške transporta odplak (kanalščino) in stroške čiščenja To pregovarjanje, čakanje na dodatne analize in izračune, urgence in pogovori brez pravih rezultatov so trajali tako dolgo, da smo se v letu 1998 odločili, da bomo začeli s pridobivanjem dokumentacije za gradnjo lastne mestne čistilne naprave v Izoli, za katero je bila v družbenem planu tudi že določena lokacija južno od deteljice pri Rudi V proračunu za leto 1998 so bila za to tudi določena sredstva. Oktobra tega leta je bil tudi imenovan gradbeni odbor za izgradnjo čistilne naprave v Izoli, ki pa svojega dela niti ni mogel resno začeti, ker je takoj po njegovem imenovanju, v začetku leta 1999, iniciativo prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor.
MINISTRSTVO JE PRIPELJALO EVROPO
V letu 1999 je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poseglo v dogajanje s predlogom, da se vse tri občine slovenske Istre povežemo in skupaj prijavimo na strukturni sklad Evropske unije ISPA s projektom čiščenja komunalnih odplak kot regionalnim projektom, ki bo bistveno pripomogel k zmanjšanju obremenitve severnega Jadrana. MOP je namreč računalo, da imamo na ta način mnogo večje možnosti, pridobiti tako za izdelavo projekta kot za izvedbo investicije precejšnja sredstva EU, kot pa če gremo v gradnjo vsak zase.
Od takrat dalje je vodenje celotnega postopka prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor, od priprave dokumentacije za prijavo na razpis programa Phare za financiranje izdelave projektne dokumentacije do sodelovanja z EU pri mednarodnem razpisu za izbor projektantske organizacije. Ker je po dogovoru med EU in Slovenijo za take projekte pristojna vlada, smo bile vse tri občine vključene v celotno dogajanje samo kot opazovalke in kot "dobaviteljice” podatkov.
VLADA JE IZBRALA TUJEGA PROJEKTANTA
Na mednarodnem razpisu za izbor projektanta je komisija za izbor, ki jo je imenovala Vlada RS skupaj s Komisijo EU (občine niso bile vključene v delo komisije za izbor), izbrala projektantsko organizacijo z Danske Torej natolcevanja v smislu: "To se je seveda zgodilo po županjinem dveletnem uspešnem skrivanju pogovorov, dogovorov med Županjo in ljubljanskimi, mariborskimi projektanti ter projektanti iz Danske. V teh dveh letih nismo nikoli nič slišali o problemih med projektanti iz Danske in Županjo in zakaj ni prišlo do dokončanja naloge z njihove strani." dejansko nimajo nobene podlage. Saj ne izolska, ne piranska županja in tudi ne koprski župan nismo odločali o izboru projektanta, torej tudi nismo imeli česa skrivati.

■'/
...
^ 'A'-a.«
NA) NE ODLOČA POLITIKA AMPAK STROKA
Konec maja 2000 sta Ministrstvo za okolje in prostor in EU podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem Hedeselskabet A/S iz Danske! Torej občina Izola niti v osebi županje niti koga drugega dokazano ni imela nič zraven pri izboru prvega (pozneje neslavno "odpuščenega") projektanta.
In ko je bilo treba oceniti, ali je danski projektant svoje delo opravil kot je treba, in se pripraviti na sprejem odločitve o izboru ene izmed ponujenih variant, ste bili na predstavitev vabljeni vsi, ki ste v Izoli kakorkoli vključeni v obravnave in odločanje o takih zadevah. Naj vas spomnim: predstavitev je potekala v mali gledališki dvorani v Kopru, tako kot že kar nekaj pomembnih zadev, ki se tičejo vseh treh občin. Udeležba s strani izolske politike pa je bila, kot smo že navajeni, borna. Ker pa izvajalec pogodbenih obveznosti ni dokončal do pogodbenega roka, to je do konca aprila 2001 (ni prišlo niti do potrditve sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod za Koper, Izolo in Piran), mu Ministrstvo za okolje in prostor ni podaljšalo pogodbe.
NOVEGA PROJEKTANTA SMO NAŠLI DOMA
Istočasno je Ministrstvo pozvalo istrske občine, da preko Projektnega sveta obale v najkrajšem možnem času izvedemo javni razpis za izbiro novega izvajalca za izdelavo predmetnega projekta in vztrajno zahtevalo, da se projekt pelje v enem kosu. Naš predlog (mislim, da zelo argumentiran) je bil, da projekt razdelimo na dva dela:
-	prvega do odločitve o idejni zasnovi,
-	drugi del pa konkretno projektiranje od znane rešitve dalje (sedaj smo na tej točki). Se vedno menim, da bi bilo na tak način ceneje, saj bi ponudniki tako za izvedbo prve kot za drugo fazo vedeli, kaj jih čaka in kakšno ponudbo naj dajo. Vendar naši predlogi niso bili sprejeti, saj je imelo odločilno vlogo še vedno ministrstvo, ki sofinancira 70% celotnega projektiranja.
Za vodenje inženiringa v postopku projektiranja je bila določena koprska Komunala Taje vodila postopek javnega razpisa za izbor projektantaPrvi razpis je bil neuspešen (samo ena prijava). V ponovljenem postopku, objavljenem v avgustu 2001, sta se javili dve podjetji, katerih ponudbi sta bili nesprejemljivi in nepravilni, nakar je bil v postopku s pogajanji izbran najugodnejši izvajalec, podjetje Hidroinženiring d.o.a, s katerim je bila dne 6.11.2001 sklenjena izvajalska pogodba v vrednosti 95.000.000,00 SIT (brez DDV). Rok izdelave te dokumentacije je do septembra 2002 Delež Izole pri financiranju tega projekta je cca 8,5 milijona tolarjev, slabo četrtino sredstev, kijih prispevajo občine. Preostala sredstva zagotavlja MOR
KOLIKO BO VSE SKUPAJ SPLOH STALO
Govoriti o investicijski vrednosti čistilne naprave leta 1997 ali 1998, ko ni bilo znanega še prav nič razen tega, kolikšna je stopnja onesnaženosti naših komunalnih odplak ob upoštevanju količine prodane vode, ki odteka v kanalizacijski sistem, je čista demagogija ali pa dokaz popolne nestrokovnosti.
Najprej: ko sem se ZAČELA prvič pogovarjati o naši lastni ČN, sta mi takratni direktor Komunale in strokovni sodelavec v občinski upravi oba govorila o velikostnem razredu investicije med 10 in 12 milijonov nemških mark. Narejen ni bil niti idejni projekt, niti predinvesticijska zasnova...NIČ! Ti zneski so bili zelo grobe ocene, izračunane na osnovi informacij, ki so bile na razpolago v literaturi. V svetu je namreč znano, da čistilne naprave določenega velikostnega razreda stanejo več ali manj enako in če smo temu splošno znanemu (a ne natančnemu) podatku dodali vrednost potrebnih vlaganj v izgradnjo zadrževalnih bazenov, novega črpališča, tlačnega voda do ČN in podmorskega izpusta, smo prišli do take številke. Se nikoli nisem slišala za nižje številke od teh, vse so bile kvečjemu višje, nobena pa ni bila natančna.
Poigravanje s številkami je seveda zelo privlačno, zlasti še, če z njimi poskušaš ustvariti pri bralcu vtis, da ga hoče nekdo grdo ogoljufati. Posebej privlačno je tako ravnanje takrat, ko te nihče ne more prijeti za jezik in zahtevati, da svoje trditve dokažeš. Politik(ant)i si pač lahko privoščijo tudi laž. Da ne bo kdo rekel, da moja prejšnja trditev ne drži: Kaj je zapisano v gradivu, ki so ga imeli na razpolago občinski svetniki (gradivo je bilo pripravljeno za svetnike vseh treh obalnih občin v enakem besedilu),
-	naši svetniki so informacijo dobili v gradivu (na klop) na "proračunski" seji 24.01.2002 -prisotnih je bilo vsaj 20 svetnikov,
-	svetniki vseh obalnih občin so dobili enako vabilo za predstavitev projekta dne 6.2.2002, s popolnoma enakim gradivom, iz Izole sta bila prisotna samo dva svetnika (oba ZLSD,ne iz vrst SDS),
-	v Izoli smo dodatno organizirali tematski posvet o čistilnih napravah (prisotna le dva svetnika, en DeSUS, en ZLSD, noben iz vrst SDS),
-	res je, da na Odborih niso obravnavali problematike, bila pa je podana ustna informacija na Odboru za okolje in prostor in apel vsem članom odbora, da se udeležijo javne predstavitve projekta, a niti predsednik Odbora ni izrazil pretirane potrebe, da bi odbor posebej razpravljal samo o problematiki čistilnih naprav)
V gradivih je bilo jasno razvidno, kakšna je vrednost investicije, če gremo v gradnjo samostojne ČN (1.428.000.000 SIT) in kakšna, če gremo v gradnjo skupne ČN v Kopru (glede na različne ključe delitve stroškov investicije je razpon našega deleža od 1.068.000.000 SIT pa do - najbolj verjetna delitev 1 J10.000.000 SIT, vendar v vsakem primeru nižja, kot če gradimo sami). Tukaj seveda govorimo o vrednostih brez DDV, vendar ta ne vpliva na razmerja v vrednostih. V nobenem primeru pa seveda ni govora o zneskih, kijih bombastično našteva gospod Padar: "plačali bomo pol milijarde preveč": zakaj ne pove, glede na kaj? "skupna vrednost investicije šest milijard !!!...” Če se izgovarja, da ni imel časa prebrati gradiva: kje je torej dobil podatke, ki jih v gradivu NI BILO, saj je v gradivu jasno razvidno, daje skupna ČN v Kopru z vsemi spremljajočimi investicijskimi stroški (kanalizacija, črpališča) vredna 2,73 milijarde, če dodamo še 20% DDV, je to 3,276 milijarde tolarjev? Tako kot sije izmislil vrednost svojega "ponazoritvenega" avtomobila, sije izmislil tudi svojih šest milijard in na osnovi IZMIŠLJENIH številk postavlja trditve o škodljivih odločitvah«,
ODLOČITEV NI BILA LAHKA
Naj pošteno povem: zame osebno je bilo odločanje o izboru variante čiščenja komunalnih odplak ena najtežjih odločitev v življenju, čeprav se pravzaprav nisem odločala jaz, ampak izolski in koprski občinski svetniki. Pa vendar sem enako ali morda še bolj odgovorna kot oni za tako veliko odločitev in zato sem res temeljito in večkrat pregledala, prebrala in s svinčnikom in kalkulatorjem v roki preračunavala vse razpoložljive podatke. Pri tem se mi je zdel bolj pomemben odgovor na vprašanje, katera varianta bo prinesla manjše obratovalne stroške kot pa to, katera varianta je investicijsko cenejša. Dejstvo je namreč, da bomo obratovanje (transport in čiščenje odplak) plačevali še desetletja in desetletja, mesec za mesecem, medtem ko bo investicija plačana v večjem delu s sredstvi EU in Slovenije in v manjšem delu s sredstvi občin v treh do štirih letih.
Še pomembnejše pa je, da bomo ceno transporta in čiščenja plačevali uporabniki, občani in gospodarske družbe in z njimi in ker med njimi nameravam živeti in delati še dolga desetletja, si želim, da jim bom tako kot do sedaj lahko vedno brez zadrege pogledala v oči. Zato in predvsem zato smo zahtevali od pripravljalca gradiva natančnost podatkov, odpravo napak, ki smo jih zasledili in kar se da poglobljene primerjave. Med drugim smo v Izoli predlagali kar šest različnih lokacij za čistilno napravo in projektanti so ocenili vse tako glede na izvedljivost kot glede na vrednost Njihov predlog za izbor je bil strokovno korekten, na nas je bilo, da vrtamo vanje in najdemo odgovore na vse dvome, ki so se nam pojavljali. Gospoda Padarja je skrbelo predvsem to, kako se bo vozil po obalni cesti med Koprom in Izolo v času, ko bo potekala gradnja tlačnega voda v trasi parenzane. Nobenega od vprašanj, ki jih zastavlja v svoji "izjavi", nismo slišali na skupni seji vseh treh Občinskih svetov. JJA VSA BI LAHKO DOBIL ODGOVORE!
SE O STROŠKIH TRANSPORTA ODPLAK
Zato naj pojasnim še, kakšni bodo po izračunih strokovnjakov Hidroinženiringa obratovalni stroški transporta in čiščenja odplak, preračunano na m3 prodane vode, v primeru, da gradimo skupno ČN, v samostojni ČN in koliko plačujemo v gospodinjstvih v Izoli za kanalščino in takso za onesnaženo vodo danes. Poudariti je treba, da je v stroških obratovanje vračunana tudi amortizacija in DDV v višini 8,5%, medtem ko takse ne bo več, ker bo voda toliko očiščena, da takse ne bomo več plačevali:
-	skupna ČN v Kopru -	povprečno ceno skupaj s KP	131,96 SIT
-	skupna ČN v Kopru -	transport posebej, čiščenje po skupni cenu s KP 166,72 SIT
-	samostojna ČN v Izoli	212,00 SIT
-	današnja cena	151,00 SIT
Seveda so te številke izračunane na osnovi projektantskih ocen vrednosti investicij in podatkov o obratovalnih stroških v podobnih čistilnih napravah po Evropi in drugod, tako da so napake mogoče in je z njimi treba računati. Edino še eno, verjetno zelo naporno in dolgotrajno delo nas čaka: dokazati našim sosedom Koprčanom, da se ne moremo pogovarjati o dvodelni ceni storitve: tako kot imamo enotno ceno pitne vode, ne glede na ZELO različne stroške transporta (višinski vodovod!), je prav, da bomo uporabljali enotno ceno tudi za odpadno vodo, zlasti še, ker bomo zagotovo ustanovili skupno javno podjetje za transport in čiščenje komunalnih odplak, najmanj skupaj s Koprom, morda pa tudi s Piranom.
In ko smo že pri vodi: če bi ne bilo tistih "komunistov", ki so z "zgrešeno" investicijo zajeli dodatne količine vode in jo pripeljali v eno najmodernejših čistilnih naprav za pitno vodo v Sloveniji, bi gospod Padar in njegovi somišljeniki danes s kantico lovili deževnico s strehe, ker bi ne imeli kje kuhati makaronov. Kredit Mednarodne banke za obnovo in razvoj je danes res neugoden. A tedaj je bil najugodnejša rešitev in z njim smo si zagotovili vire pitne vode, ki so nas rešili takih situacij, kot so se nam dogajale v letih 1986 in 1987. Vi ste morda pozabili, mnogi pa nismo!
Županja: Breda Peča n
NOV ZDRAVSTVEN» DOM, NOV DIREKTOR
Marino Ferfolja je že deveto leto direktor izolskega zdravstvenega doma. Od nedavnega je tudi direktor novega izolskega zdravstvenega doma, ki je ena od največjih izolskih investicij v zadnjem obdobju. Ker je aktivno sodeloval pri načrtovanju in gradnji novega zdravstvenega doma se zdi povsem razumljivo, da bi želel zdaj uživati rezultate tudi svojega dela, vendar se je odločil, da ne bo več kandidiral za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola. Seveda smo ga morali vprašati, zakaj se je tako odločil.
- Bistvo je v tem, da letos ob koncu aprila meni poteče tretji mandat, da sem na tem delovnem mestu že devet let in da sem seveda zaradi tega tudi nekoliko utrujen te funkcije. Ta odločitev ni od danes ampak sem jo imel v mislih že dolgo. Kot zdravnik imam namreč še vedno okoli 1100 svojih pacientov, ki sem jih moral zaradi svoje direktorske naloge prepustiti v suplenco. Pred štirimi leti sem imel že delovno mesto direktorja prostovoljnega zavarovanja na Adriaticu a sem se odločil drugače in ostal tukaj. Takrat sem povedal, daje moj cilj, da se ta nov zdravstveni dom zgradi. In ker je takrat županja začela delati v tej smeri sem se odločil da ostanem, ker pred tem z njenimi predhodniki nisem imel prav veliko sreče. Ko sem jih po petih letih končno prepričal se je začelo resno premikati pri načrtovanju gradnje in tako sem se odločil, da ostanem na delovnem mestu direktorja zdravstvenega doma. Zdaj je ta naloga opravljena in mislim, da nisem več tako potreben na tej funkciji. Dejstvo pa je, da po devetih letih moraš sprejeti neko odločitev. Jaz bom imel čez 4 leta 48 let in pacienti te ne morejo čakati toliko let. Odprtih vprašanj je veliko, končno tudi glede mojega zdravja, saj teh devet let ni koristilo mojemu organizmu.
-	Torej si se odločil za stroko?
-	Če bi imel dve leti do penzije bi gotovo spet kandidiral, tako pa sem se odločil drugače. Biti direktor v nedogled ni moja ambicija, zato me čudijo te reakcije v političnih strankah, češ, kako da Ferfolja ni kandidiral. Očitno si predstavljajo, da te z nekakšne oblasti lahko samo z vilami spravijo dol.
-	Bo Marino Ferfolja zdravnik s privatno prakso in kje bo imel ambulanto?
-	Opcije glede statusa so odprte, prostorsko pa se vidim v tem zdravstvenem domu, kjer že imam ambulanto sedaj.
-	Nekateri pravijo, da si se umaknil, ker bo vzdrževanje novega zdravstvenega doma še bolj zahtevno od gradnje.
-	Vsekakor ima takšna velika stavba tudi veliko stroškov. Mi pa imamo tukaj še nadstandard v določenih segmentih. Imamo naprimer dvigalo pa dve stranišči za invalide in podobno, kar se zdi normalno a vendar vse to veliko stane. Pravzaprav moramo počakati eno leto, da ugotovimo, koliko to vzdrževanje dejansko stane. Preživeti moramo eno kurilno in eno hladilno sezono, potem bomo morda lahko naredili točen izračun, tudi za najemnike, ki jim zdaj ne moremo dati točnega podatka, kolikšni so stroški, kijih bodo morali deliti z domom. Kakršnokoli ceno bi jim določili danes bi zagotovo udarili zelo na slepo.
-	Eden od problemov je menda kotlarna?
-	Če bi bila samo za nas ne bi bilo problemov. Ker pa tukaj ogrevamo še štiri velike objekte in moramo imeti najeto firmo, ki to kotlovnico upravljajo to seveda toliko dražje. Podobno je z liftom. Takoj ko ga imamo smo dobili še firmo za njegovo vzdrževanje in redne preglede, vse to pa seveda stane.
-	Edini kandidat za novega direktorja je dr. Mercedes Lovrečič, ki je pravzaprav delavec z najkrajšim stažem v vašem kolektivu.
-	Dobila je popolno podporo od vseh, od zastopnikov zavoda, zastopnikov občine kot ustanoviteljice in zastopnikov zavarovalnice. Čeprav smo njeno ambulanto komaj odprli to ne bo vplivalo na njeno delo na strokovnem področju. Da zna opravljati ta dela priča tudi podatek, daje na ministrstvu dosegla, da bomo imeli v zdravstvenem domu v Izoli enkrat na teden psihiatra, izborila pa je tudi še enega psihiatra za slovensko Istro. Razlika je seveda v tem, da ona svoje paciente lahko naroča medtem ko jaz, ki imam splošno ambulanto, svojih pacientov ne morem premeščati, ker če koga kaj boli ga pač boli takrat in ni kaj prelagati pomoči.
-	Vam je ob odhodu vendarle težko?
-	Nisem te vrste tip in nisem čustveno navezan na to stavbo. To je le sredstvo oziroma pogoj za dobro delo in zato bom to preživel brez velikih težav. Na stvari se ne navezujem in zato to sprejemam povsem realno.
(DM)
LETO BANKE KOPER
Nadzorni svet Banke Koper d.d. je 27. februarja 2002 obravnaval in potrdil nerevidirane podatke poslovanja v lanskem letu. Bilančna vsota Banke Koper je enaintridesetega decembra lani dosegla 243,96 mrd tolarjev in predstavlja 23 odstotno rast. Njen tržni delež v slovenski bančni branži znaša 6,3 odstotkov.
Kreditov nebančnem sektorju je bilo za 18 odstotkov več kot v letu 2000, vlog istega sektorja pa za 25 odstotkov. Plačilni promet s tujino je realiziran v višini 1,277 mrd ameriških dolarjev, kar predstavlja podoben rezultat kot v letu 2000. V letu 2001 je banka opravila 62% deviznega plačilnega prometa v valuti evro in tretjino ameriških dolarjih.
USPEH I NET BANKE
Banka je lani izvedla ali nadaljevala več projektov. Med večjimi je nadaljevanje odpiranja transakcijskih računov za prenos računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet. Do konca leta 2001 je 1.334 komitentov odprlo transakcijske račune za poslovanje v državi, v banki pa je odprtih še 786 deviznih transakcijskih računov. Pretežni del plačilnega prometa med pravnimi osebami se opravi v elektronski obliki. Preko Poslovne i-Net banke je do konca leta poslovalo že 834 podjetij, ki so po vrednosti ustvarila 91 odstotkov tolarskega plačilnega prometa in 73 odstotkov po fizičnem obsegu. V elektronsko bančništvo za fizične osebe pa je vključeno preko 6.000 uporabnikov i-Net Banke. Njihov plačilni promet predstavlja 15% celotnega plačilnega prometa fizičnih oseb po vrednosti in 17% po fizičnem obsegu.
ACTIVA JE ZAKON
Prav tako je banka aktivno delovala tudi na drugih področjih elektronskega, brezgotovinskega in kartičnega poslovanja ter nadgradnje spletnih strani banke. Nadaljevala sov se vlaganja v nadgradnjo tehnološke podpore kartičnega poslovanja. Število kartic Active se je povečalo za 6 odstotkov, število prodajnih mest za 7 odstotkov in število POS (Point of Sale terminalov) pa za 20 odstotkov. Skupni promet za kartičnega sistema Activa, ki vključuje 7 bank, je v letu 2001 močno porasel in je bil za 31 odstotkov višji kot v predhodnem letu. S plačilnimi karticami je bilo v letu 2001 doseženih več kot 34,4 mio transakcij, kar predstavlja 21 odstotno rast glede na leto 2000. Novost leta 2001, v okviru sodelovanja z Visa International, je nova plačilna kartica Visa Electron. Omenjeni podatki kažejo na dominantni položaj prve slovenske plačilne kartice, ki v letošnjem letu praznuje deseto obletnico.
Zobozdravstvena ordinacija dr. Okretič
Cenjene paciente obveščamo, da se bomo preselili v nove prostore v ZD Izola v ponedeljek, 25. 3. 2002.
Društvo upokojencev • Associazione pensionati Jagodje • Dobrava
Vabimo Vas na praznovanje 8. marca ki bo v hotelu Delfin Izola, dne 8.3. 2002 ob 19. uri.
Cena večerje je 2000 SIT.
Vsi, ki bi se udeležili praznovanja lahko kupite karte v Frizerskem salonu Nadja ob trgovini Mercator v Jagodju ali na sedežu Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava do 2. 3. 2002.
Vljudno vabljeni!
VSAK DRUGI VOZNIK JE NEPRIPET
Sedmošolci osnovne šole Vojke Šmuc so imeli v petek, 22.februarja naravoslovni dan na temo Prometna varnost. Cilj tega naravoslovnega dne je bil osveščanje otrok z varnostjo v prometu in obdelava raznih podatkov s tega področja na različne načine.
Dejavnosti otrok so bile organizirane v delavnicah na terenu, v šolski knjižnici in v računalniški učilnici. Seveda so se razdelili v več skupin in si ogledali izolsko policijsko postajo ter se seznanili z delom policistov, v strokovni literaturi so poiskali zanimivosti o prometu in povprašali mimoidoče v Izoli o prometni varnosti v našem mestu. Naredili so kar nekaj zanimivih izdelkov.
Policijski upravi iz Izole se zahvaljujejo za sodelovanje pri vsebinski izpeljavi tega dne in hvala vsem anketirancem, ki so si vzeli čas in odgovarjali na vprašanja sedmošolcev.
Nada Nikolič, Neva Slavec
Za prijazen sprejem so policistom predali darilo in se za konec še fotografirali na vhodu postaje.
"Kaj v marici ni stolov?" so se začudeno spraševali sedmošolci med ogledom avtomo- bila, ki ga je bolje poznati le od zunaj.
Komandir	izolske
policijske postaje je moral	
odgovoriti na	veliko
"težkih" vprašanj.	i . ; m
Najbolj zanimiva je bila predstavitev orožja in druge opreme policistov, ki jo uporabljajo le v izrednih	razmerah.
"Drugače pa je precej birokratsko" so ugotovili ob pogledu na kupe papirja v sprejemni pisarni.
Osnovnošolci so ob tej priložnosti pripravili tudi analizo raziskave o tem, kako vozniki upoštevajo določilo o obvezni uporabi varnostnega pasu in o prepovedi telefoniranja med vožnjo. Rezultati niso nič kaj vzpodbudni, še posebej v zvezi s pripenjanjem varnostnega pasu, kjer so učenci ugotovili, da skoraj polovica voznikov ne uporablja tega varnostnega pripomočka.
Na koncu so rezultate računalniško obdelali in nam jih poslali v vpogled.
SOLA NA POČITNICAH
Letošnja šola na počitnicah poteka na treh lokacijah - na Društvu prijateljev mladine Izola, kjer potekajo računalniške in kreativne delavnice, v prostorih Parenzane, kjer poteka modelarski krožek, in v OŠ Livade, kjer potekajo računalniške delavnice. Za del vaj dramske delavnice pa so nam odstopili Malo dvorano v Kulturnem domu v Izoli. Največ otrok obiskuje računalniške delavnice, saj je prijavljenih kar 70 otrok,	kreativne	MEpr
delavnice obišče dnevno I od 25. - 30. otrok, okoli I 15	otrok obiskuje	.
dramske delavnice, približno 25 jih vsak dan odide na plavanje v Žusterno, modelarski tečaj pa obiskuje 14 otrok; od 12. - 15. otrok dnevno pa je pri nas v dopoldanskem varstvu in na kosilu.Vse dejavnosti Šole na počitnicah se bodo predstavile v Kulturnem domu v Izoli v soboto, 2.3.2002 ob predstavi dramske skupine, za zaključek počitnic pa bomo v nedeljo, 3.3.2002 odšli na drsanje v Halo Tivoli v Ljubljano.
NOGOMET POKAL MNZ KOPER KORTE IZ60BILE V FINALU
Potem ko so prejšnjo sredo Kortežani v prvi tekmi finala pokala MNZ Koper v Kozini izgubili kar s 3:0 so v nedeljo pokazali, da so najmanj enakovredni gostom Jadrana Šepiča.
Čeprav z igro še niso zadovoljili pa so vsakokrat, ko so podjetneje krenili v napad bili nevarni in z zadetkoma Sredinška ter Furlaniča so imeli zmago v svojih nogah, vendar so se razšli neodločeno z izidom 2:2.
Seveda pa je bilo na tekmi največ govora o nedeljeskem derbiju v prvem krogu spomladanskega dela prvenstva, ko se bodo srečali Kortežani in Izolani.
Izolani so doslej pokazali zelo dobro igro in so nedvomno favoriti, vendar igralci Avtoplusa, vsaj po imenih, nikakor ne zaostajajo. Obeta se lep nedeljski nogometni derbi.
Zimske priprave MNK Izola
V	zimskem pripravljalnem obdobju so se vse ekipe MNK Izola pripravljale doma in v okviru priprav odigrale več prijateljskih tekem. Vse tekme so Izolani igrali V POStelL saj je n; domačem igrišču potekala Sanaciia. Ds dela na igrišču še vedno niso končana, je v precejšnji meri krivo predvsem slabe vreme. Slabo vreme in slabi pogoji z; treninge pa niso vplivali na igralce, saj so se pridno pripravljali in skušali pridobiti čim več kondicije in osvojiti nove veščine, kar jim bo pomagalo doseči zadane cilje v spomladanskem delu prvenstva.
V	zadnjem tednu so vse ekipe odigrale kar nekaj
tekem
Članska ekipa je gostovala v Šmarjah pri Kopru,
kjer je z domačini igrala neodločeno 1:1 in v Piranu,
KAPUČINO

kjer je domačine ugnala z rezultatom 1:4.
Mladinska ekipa je gos
domačini izgubila 4:2 in v Umagu, kjer je z ekipo
iSka ekipa je gostovala v Kopru, kjer je z
Šturma iz Avstrije, ki je bila tam na pripravah, prav tako izgubila 0:1.
Kadetska ekipa je dvakrat gostovala v Umagu, kjer sta bili na pripravah ekipi Šturma in Publikuma Vrstniki iz Sturma sojo ugnali z rezultatom 3:0, z vrstniki iz Celja pa so se razšli z neodločenim rezultatom 3:3. Tekmo v Dekanih, s Slovensko Selekcijo U-16, je izgubila z rezultatom 1:0.
Tudi starejše dečke so gostili vrstniki Publikuma na pripravah v Umagu. Njihovo srečanje se je končalo 0:1 v korist Izolanov.
Mlajše ekipe so v zimskem pripravljalnem delu le malo trenirale, saj ni bilo kje. Ker pa v deželo prihaja pomlad in so vsi še zelo mladi, bodo še to pomlad vse nadoknadili.
MORANJI: Tri peta mesta v Atenah
Prva večja letošnja regata na stari celini je končana in naši tekmovalci se iz prizorišča naslednjih Olimpijskih iger domov vračajo z tremi petimi ter enim osmim mestom.
V razredu 470 sta se Tomaž ČOPi ÌU Gregor lisjak
na svoji prvi regati odlično odrezala in z dvema posamičnema zmagama dokazala, da sta mladost, ki jo je v ekipo prinesel Gragor ter Tomaževe izkušnje odlična podlaga za nadeljevanje. S petim mestom sta dokazala, da velja nanju v letošnji in prihodnjih sezonah kar najresneje računati.
Peti mesti sta osvojila še GAŠPCZ ViUČCC (Finn) in D. Pub na Tornadu.
Vasilij Žbogar se je po slabem začetku regate na koncu le znašel in nas vsak dan razveseljeval z boljšimi uvrstitvami. Končno osmo mesto mu je lep obet pred letošnjimi večjimi regatami, predvsem pred Svetovnim prvenstvom, kjer bodo razdelili tudi prvi komplet vozovnic za nastop na Olimpijskih igrah, ki bodo leta 2004 na istem prizorišču kot so bila tokratna tekmovanja.
Sicer pa bodo slovenski jadralci letošnjo sezono začeli ta vikend na regati v Piranu.
MRK Izola-Trimo Trebnje 23:30 (10:17)
Izola - Športna dvorana v Izoli, gledalcev 200, sodnika Pangerc (Škofljica) in Veber (Ljubljana)
Izola: Vončina 2.5, Božic 3.0, Grujčič 2.5, Cetin 3.0, Muha B. 3.0, Vukovič
2.0,	Žeger 2.5, Bubnič 2.5, Čebular
3.0,	Cah 3.0, Selišnik 3.0, Slama 2.5, Gregorič 2.5, Kleva 3.0 Trimo: Torlo 3.5, Čater 3.5, Gorenšek 3.0, Štruc 3.0, Šavrič 4.0, Hribar 3.0, Zupančič /, Natek 4.0, Pekolj 3.0, Privšek 3.5, Žitnik 3.0, Gradišek 3.0, Stojanovič 4.0, Baltič 4.0
Strelci:
Izola: Božič 4, Cetin 7 (1), Vukovič 1, Žeger 3(1), Čebular 3, Cah 2, Selišnik 2, Slamai
Trimo: Gorenšek 1, Šavrič 8, Natek 7, Pekolj 2, Privšek 4, Žitnik 1, Stojanovič 7, Baltič 8 7-m: Izola 4(2), Trimo 1(0)
Izklj.: Izola 8 min, Trimo 6 min Disicv.: /
Gostje iz Trebnjega so si zasluženo prigrali veliko prednost že v uvodnih minutah in jo do konca srečanja samo povečevali. Poleg 0:0 je bilo izenačeno le še ekrat, 1:1. Domači trener, ki ne more računati še na SOVdata je moral tokrat igrati ponovno brez Matjaža MUhC, dan tred tekmo pa se je poškodoval še Jakob fUkOViČ, ki je poskusil in kasneje obsedel na dopi.
zolani so poskušali z obrambo 5-1, vendar sta nla StOjanOnOVIČ in Natek nerešljiva uganka za domačo obrambo in predvsem vratarja. Ko menjali obrambo in poskušali z tesnejšim pokrivanjem omenjenih igralcev pa sta se •azigrali obe krili, Baltič IU ŠavNC Najvišjo prednost so si gostje priigrali dve minuti pred concem, ko je bilo 16 razlike.
ODBOJKA-2. DOL moški
niders HočeJzula 3:2 (21, -17, -19,23,13)
zolani so tesno in nesrečno izgubili v soboto pajim v goste prihaja Brezovica.
). DOL ženske
SemičJnterval A Izola 1:3 (23, -17, -15, -22)
’o porazu Pirančank v derbiju z mlado ekipo Copra so se Izolanke znova povzpele na 2. mesto prvenstvene lestvice in tako ostajajo v poju za napredovanje.
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Tudi v drugo Izolanom ni šlo. Ob vseh pripetijah Fredi še vedno ni kompletiral ekipe. Odsotnosti so še kako opazne. Za premočno Trebnje tudi polno zasedeni Izolani ne bi imeli veliko možnosti. Toda bližajo se tekme
"resnice", ob neuigranosti bo še težje priti do točk. Vendar pa, rezultati ostalih tekem že izločajo kandidate za izpad. Kot vedno je težko razumljivo, kako nekatere ekipe odigrajo prvi del prvenstva, v drugem pa neverjetno lahko "podarjajo" točke. Dokazov seveda ni, trgovanje pa le uspeva. Vsa prepričevanja o poštenosti	so že zdavnaj	pozabljena,
bogatejšim klubom je prihranjena skrb, saj lahko pokupijo najboljše. Modrovanja in želje po "boljšem" življenju se vedno končajo pri denarju. Občutek, da izginja lepota, predvsem pa vrednote je vedno močnejši. Vse omenjeno so še kako dobro preživele tudi Izolanke v Bolgariji. Domača zmaga je bila prenizka, toda tudi z večjo zalogo bi se težko prebile naprej.
Evropska kuhinja je neprimerno bolj začinjena od domače. Ob vsej hrabrosti so le stežka vzdržale nalete nasprotnic in bučne publike. Poraz pa jim je le "odprl oči", da ob zavzetem treniranju in primerni "trmi" lahko parirajo tudi Evropi. Evropski krst je bil toliko dragocenejši, saj so dekleta spoznala, da lahko uspejo le kot ekipa. Toliko medsebojnega bodrenja in sodelovanja, ob vseh tistih čudnih sodniških odločitvah, je znak dozorevanja. Žal so nekoliko zamudile v domačem prvenstvu, toda čas je na njihovi strani, tudi Evropa še pride.
http//izola.gvcri.net
Rokomet-ženske
HITRO SLOVO OD EVROPI
Etar 64 Veliko Tamovo - ŽRK Izola Bori KMO 37:24117:101
Veliko Tamovo - Dvorana Vasil Levski, gledalcev 1300, sodnika Besetsos in Meinarthis oba iz Grčije
Etar 64: Sabeva, Guzeleva, Grančarova, Koleva 1, Drumeva 7, Bogdanova 4, Hristova, Stefanova 15(6), Georgieva 3, Vasileva, Jordanova 7, Koceva
Izola Bori KMO: Stubeli, Hodžič, Petrinja 2, Adamič 6, Hrnjič 4, Dvorak 6, Šmitran D. 1(1), Argenti, fiate], Višnjevec 5, Škopelja, Poljšak
7-m: Etar 8(6), Izola 4(1)
Izklj.: Etar 4 min, Izola 14 min Diskv.: /
Mlado izolsko moštvo seje v prvem mednarodnem nastopu, v Chalenge pokalu zaustavilo že na prvi stopnički. Boljše od njih so bile Bolgarke, trenutno vodilne na prvenstveni razpredelnici in zamagovalke bolgarskega pokala.
Po zmagi z 29:23 v prvi tekmi in s prednostjo 6 zadetkov so se Izolanke že v sredo zvečer odpravile na dolgo pot do Bolgarije preko Madžarske in Romunije. Po dobrih 30 urah vožnje z avtobusom (zaradi pozabljene opreme so se iz Ljubljane vrnile nazaj), so v Veliko Tamavo prispele ob četrti uri zjutraj v petek. V soboto ob 16 uri pa so stopile pred 1300 glavo množico v dvorani Vasil Levski.
V prvem polčasu so se zelo dobro upirale domačim in imele rezultat in igro v svojih rokah. V nadaljevanju pa je prepolna domača dvorana z bodrenjem prebudila domačo ekipo, ki se je razigrala. Predvsem ob številčni premoči na igrišču, potem ko sta grška sodnika v drugem delu nekoliko 'popravila' kriterij, so domače višale razliko v svojo korist. Kljub temu je bil izolski strateg BoNS čllK zadovoljen:
"Pohvaliti moram svoje igralke saj so odigrale zelo dobro. Vedeli smo da bo težko, vendar smo upali, da bomo lahko obdržali prednost. Na žalost pa nam sodniki niso dopustili, da bi se enkopravno kosali z domačimi V drugem delu smo igrali večinoma z igralko manj in domače so to izkoristile. Kljub temu pa moram še enkrat pohvaliti vse igralke. V prvem polčasu smo imeli rezultat ves čas pod kontrolo, ali smo vodili ali pa je bilo neodočeno. V drugem delu pa nam grška sodnika nista bila naklonjena. Enostavno nismo smeli zmagati in večino časa smo prebili z igralko manj na igrišču. Vseeno pa moram še enkrat pohvaliti svoje igralke. Nismo se prebili naprej, vendar tega niti nismo načrtovali. Pomembno je, da so moje igralke pridobile novo izkušnjo, ki je drugače ne bi. To smo načrtovali in tudi dosegli" Pri Izolankah sta bila najuspešnejši ponovno Adamič in ČVOfaK s po šestimi zadetki, presenetila pa je ViŠnjGVGC, ki je dosegla 5 zadetkov predvsem z desnega zunanjega. Na drugi strani pa je bila ponovno nezaustavljiva ZOia Stefanova, naj izkušenj eša igralka domačih, ki je nastopala tudi v Franciji. Dosegla je kar 15 zadetkov, kar pa ob takšnem številu doseženih zadetkov (37) niti ne preseneča. Po povratku naj bi Izolanke že V SFGdO odigrale tekmo na Dolenjskem s Škocjanom, v soboto pa jih čaka derbi v izolski športni dvorani, kjer bodo gostile Pirančanke.
EŠ
KJE:	telovadnica v stari italijanski šoli,
Gregorčičeva ul. 21, IZOLA
KDAJ: vsak dan (razen sobote in nedelje) od 17,00 do 21,00 ure
PROGRAM:
TELOVADBA MIX STEP AEROBIKA THAI BOX KOREKTIVNA GIMNASTIKA TAI JI QUAN
POZOR! FIT POČITNICE ( od 25. 2. do 1.3.)
od ponedeljka do petka od 10,00 -12,00 ure
041/ 501379 Ksenija
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - članice: Rakek : Arrigoni 2:6
V	soboto so članice igrale na Rakeku 10. krog državnega prvenstva. Izolanke so prišle do točk lažje kot je bilo pričakovati. Pri domači ekipi je dve tekmi zmagala le Belorusinja Tanja MOSkalCnkO, v ostalih tekmah pa so bile igralčke Arrigonija boljše. Po dve zmagi sta prispevali Kristina Bahotin in Jana Ludvik, eno Erika Jauševac ter par
Rahiton/Jauševac. Pomembneje, daje celotna ekipa igrala dobro, ter da so igralke znale zmagati v odločilnih trenutkih. S to zmago si je ekipa Arrigonija zagotovila obstanek v prvi ligi.
VUKOVIČ IN FBANKMEB16
V	nedeljo je v Preserju potekal drugi odprti turnir RS za mlajše kadete. Tudi tokrat so mladi Izolani dobro igrali in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med osem najboljših sta se uvrstila Gregor VUkOViČ in Simon Frank Med šestnajst najboljših Matjaž TrbOVC, med dvaintrideset pa Blaž Petrina. Na turnirju je nastopil še Luka Argenti, ki je bil tretji v predtekmovalni skupini in se tako ni uvrstil v finalni del, med dvaintrideset.
MAJAB0PBETPAMED8
Podobno tekmovanje so imele mlajše kadetinje v Ravnah na Koroškem. Najvišje seje uvrstila Maja Bopret, med osem. Med šestnajst najboljših pa sta se uvrstili Kristin Fatorič in Homina Bopret.
PRIPBAVE NA 10. ROBINOV MEMORIAL
Konec aprila se bodo tako kot vseh zadnjih deset let v izolski športni dvorani zbrali rokometni veterani. Letošnji jubilejni deseti Rodinov memorial bo na sporedu od petka 26.aprila do nedelje 28.aprila.
Organizator, ki je lani gostil 34 ekip iz petih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Latvija in Slovenija pričakuje letos še boljšo udeležbo. Nastopilo naj bi cca. 40 ekip ÌZ 9 držav Z okoli 1000 Udeležnci Svojo udeležbo napovedujejo tudi iz Poljske, Madžarske, Litve, Jugoslavije in BiH Prav iz te države naj bi prišli veterani banjalUŠkega Borca, kjer je Bartol Rodin tudi igral in treniral.
Pri dekletih branijo naslov najboljših igralke iz PUlG, medtem ko so pri fantih slavili igralci Tržiča, InleS-Ribmce in Splita od najmlajših do najstarejših seveda. Na jubilejnem desetem Rodinovem memorialu bo organizator, športna agencija SportmaCStral Club iz Izole pripravila tudi posebne nagrade oziroma presenečenja za najbolj vztrajne, za tiste posameznike in ekipe, ki so zvesti temu turnirju vseh deset let.
Vsi zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na sedežu organizatorja SPORTMAESTRAL CLUB d.0.0. IZOLA, veliko pa lahko izveste tudi na spletnem naslovu http://WWW.SPOrtmaeStral-ClUb.Si/, kjer so zbrani rezultati lanskega turnirja in vse dodatne informacije, tako glede organizatorja, kraj in možnosti nastanitve. Število zanesenjakov, ki si privoščijo prvomajski vikend na slovenski obali je vsako leto več. Tako kot vsi športi je tudi rokomet panoga, ki v svojih nedrjih vzgoji veliko športnikov, ki se mu potem predajajo celo življenje. Prav zato pa so pomembna takšna srečanja, kjer se lahko dobijo prijatelji iz celega sveta, ki se preko leta videvajo še vedno v dvoranah na tribunah, tokrat pa lahko stopijo tudi na parket in se pomerijo z vrstniki. Prav zato so takšna srečanja toliko bolj prisrčna.
v v
IZOLANKE ZAPUŠČAJO EVROPO (VZHODNO)
Odhod na povratno tekmo v Bolgarijo je ŽRK Izola zaradi visokih stroškov vizumov za potovanje preko	Jugoslavije
speljal malo naokoli (Hrvaška, Madžarska,
Romunija, Bolgarija).
Nočno potovanje, v Ljubljani so vstopile Sabina in Katja, nas je kar hitro pripeljalo na prvo mejo. Prehod je potekal hitro, le vprašanje hrvaškega mejnega policista, ali vemo za uvrstitve Janiče nas je nekoliko predramil iz spanca. Hrvaška se ponoči nič ne razlikuje od ostalih držav, naša šoferja Vlado in Jože pa sta nas po dobrih treh urah že pripeljala do naslednje meje. Tudi z vstopom na Madžarsko ni bilo problemov. Nekaj kratkih postankov ob bencinskih servisih smo izkoristili za pretegovanje in napolnitev želodcev. Zelo
nam je prijala kava (kljub pozni uri), katero sta nam skuhala Silvo in Anita. Še največ dela pri vseh postankih je imel Sebastijan (vodja potovanja) z slikanjem. Kljub deževnemu vremenu in zmerni vožnji smo proti jutru prispeli do Romunske meje. Tudi tukaj smo prvi stik doživeli z mejnimi organi. Na vprašanje, od kod smo, je sledil zavistni: vi ste nas izločili iz svetovnega
prvenstva. Po pregledu dokumentov in 1,1 plačilu vseh vrst prispevkov (trajalo je kar nekaj časa) nas je čakalo novo presenečenje. Za nadaljevanje poti smo morali policaju podariti rokometno žogo s podpisi ekipe. Seveda nas je sprejem v deželi Drakule nekoliko razjezil, toda ob vsemu smo morali biti "pridni". Romunija se bistveno razlikuje od Madžarske, ob slabi cestni infrastrukturi je tudi pogled na deželo
žalosten. Ob enem od postankov sva si s Sebastijanom privoščila kavo, toda kakšna napaka. Po obvozu Bukarešte smò mimo zasneženih Karpatov počasi (cel dan vožnje) bili blizu naslednji meji med Romunijo in Bolgarijo. Ob prepričanju, da bomo Romunijo prevozili brez stresov nas je prtometna policija prepričala v nasprotno. Kontrola tahografa in dolgo barantanje, katero je šoferja stalo (po odobritvi šefa patrole) le 10 evrov, nam je vzelo že tisto malo simpatij do Romunov. Na prestopu meje pa novi šok, dolgo pregledovanje dokumentov in ponovno plačilo vseh

mogočih prispevkov. Vse razlage, da smo že enkrat plačali, tudi vse barantanja niso nič zalegla. Tudi srečanje z Bolgarskimi organi ni bilo nič cenejše. Tolažba o skorajšnjem prihodu in skrbi naših gostiteljev so nas nekoliko pomirile. Ob treh zjutraj smo ob spremstvu gostiteljev prispeli pred hotel.
Hitra namestitev in nato nujno potrebno prhanje in spanje.
Veliko Tamovo nas je sprejelo z lepim in toplim vremenom. Bivša prestolnica
(to zelo radi poudarijo) je gr?	mešanica starega in modernega.
Prebivalci so ponosni na zgodovino kraja predvsem zaradi zmage nad turki. Ogled mesta, predvsem pa ogled spomenikov in rezidence bivšega diktatorja je bil prijeten. Gostitelji so se res potrudili in nam skušali ugoditi. Dan pred tekmo je kar hitro minil in že smo bili pred tistim, za kar
smo sploh prišli. Športna , - j ,,	,	■.	r	j:
dvorana, kjer so nekatera ' dekleta igrala tekmo je v bistvu gledališče. Zanimivo, da je bilo pol ure pred telano vse prazno, nato pa 1500 gledalcev, od tega 500 vojakov. Po odigrani tekmi in izpraznitvi hotela nas je čakal še banket. Nerodnost ali pa bojazen gostiteljev je razdelila
ekipe, vendar so dekleta kljub porazu pripravila fešto, kateri so se priključile tudi nasprotnice. Po vsem "hrupu" je izgledalo, da smo mi zmagovalci. Čas je hitro minil in želja po povratku se je kazala na obrazih vseh. Moram še enkrat poudariti, da smo navezali prijateljske odnose, nekaj gostiteljev pa je najavilo skorajšnji obisk Izole. Naj lepše doživetje pa je bilo, ko smo si ogledali nočno predstavo bojev proti Turkom. Dobro ohranjeno mestno obzidje zažari v množici barv in glasbe. Projekt, katerega so gostitelji pokazali samo nam v čast si bom še dolgo zapomnil.
Povratek domov je bila ponovitev prihoda. Toda ob vsem, vračali smo se po istih mejnih prehodih, nas je čakala še kopica presenečenj.
Ponovno smo morali barantati za vse prispevke, kateri so bili zaradi nedelje dvojni. Na vprašanje zakaj: ker je pač nedelja. Najbolj nevarno je bilo srečanje s "čistilcem" stekel, kateri nam je grozil z opeko, če mu ne plačamo čiščenja. Polurno prepričevanje smo plačali s škatlico cigaret. Kar dolgo nam je odmeval njegov: daj EvrolNočna vožnje je minevala, vsak je skušal urediti spomine in se spočiti. V Izolo smo prispeli v ponedeljek ob tretji uri zjutraj. Evropsko gostovanje ekipe je bilo res pestro, toda vzhod naj ostane, kjer je. Primerjava z našo	bližnjo
zgodovino je precej podobna. Ne vem, če nas bo pot še kdaj zanesla v tiste kraje, če pa nas bo, jih bomo obiskali po zraku.
PODJETNI ŠTAJERCI IN ŠTUDENTSKI DENAR
Nevsakdanji in tudi neprijetni dogodki pred in med redno skupščino Koprskega kluba študentov so v prejšnjih dneh zelo razgibali mlade v vseh treh obalnih občinah, saj se nekaj takšnega, kot se je dogajalo koprskemu lahko zgodi tudi izolskemu ali piranskemu klubu študentov. DA bi izolski klub opozorili na težave sosedov v Kopru, kjer deluje tudi veliko izolskih študentov, objavljamo nekaj izvlečkov iz obvestila za javnost, ki smo ga rejeli tik pred zaključkom redakcije.
tudentski klubi v Sloveniji dobivajo za svoje delo veliko denarnih sredstev. Ti zneski so zakonsko določeni; v našem klubu poskušamo s tem denarjem ravnati kar se da pametno in gospodarno in mislimo, da nam to tudi uspeva. V začetku letošnjega leta pa smo priča prizadevanjem novega člana in posameznikov iz drugih koncev Slovenije, da prevzamejo naš klub. S kupovanjem članstva so večali krog svojih privržencev. Deležni smo bili kritik, groženj, zasledovanj in pravnih igric. Očitki našega novega člana Matisa Kolenca in nekaterih posameznikov nimajo nikakršne osnove in so hudo prizadeli vse tiste študente in dijake, ki so v klub vložili trud, čas, znanje in dobro voljo.
Predsednik KŠOK, Uroš Kekuš, je dogajanje opisal tako-le:
Dogajanje v klubu in ob njem je v zadnjem času v javnosti dvignilo veliko prahu, še posebno med dijaki in študenti. Neutemeljenim zahtevam in izjavam novopečenega člana kluba, Matisa Kolenca, ki klubskemu vodstvu očita nepravilnosti in nezakonitosti, se odločno upiramo in zavračamo vse očitke v povezavi z njim.
Sam pravi, da: "zahteva redne in legitimne volitve za vse organe", kar je popolnoma neutemeljeno in v nasprotju s Statutom KŠOK. Obenem izjavlja, da mu z "izogibanjem na vprašanja, zamegljevanju zadev v povezavi z volitvami in očitnimi nezakonitostmi' kot predsednik onemogočam sodelovanje s svojim programom v KŠOK. Naj omenim, da s strani g. Kolenca na klub ni prispel noben uradni dopis, v katerem bi jasno izrazil voljo pri sodelovanju v katerem izmed projektov. Na razgovoru dne 29.1.2002 sem mu jasno povedal, da lahko kakršen koli projekt predstavi, in če je primeren, tudi izpelje.
Naj na kratko povzamem celotno dogajanje v KŠOK".
Dne 15.1.2002 sem prejel klic osebe, ki seje predstavila kot Danijel Kociper, predsednik Kluba študentov Slovenska Bistrica in član Varnostnega sveta Zveze ŠKIS, v katerem je omenila, da se na KŠOK dogajajo nepravilnosti v povezavi z volitvami na rednem občnem zboru. Z omenjeno osebo sem se v Kopni tudi sestal. Iz razgovora je bilo očitno, da od mene in vodstva kluba zahteva odstop in volitve za celotne organe kluba Rekel je: "Naredi to za vaše in tvoje dobro!". Vprašal sem ga za pravni akt, ki to zahtevo potrjuje. Očitno je bilo, da zadeva "smrdi". Po odhodu s sestanka je predme stopila visoka in močno grajena oseba, me postavila ob zid in z grobim tonom poudarila, naj se držim te zahteve, ki mi jo je predhodno oseba na sestanku omenila. Sledila je moja prijava na policiji.
Dne 18.1.2002 je na sedež kluba prišel zastopnik podjetja ZT FORMATOR, d.o.o., iz Celja, pooblaščenec Marka Romaniča, prav tako iz Celja Naj omenim, da je bil g. Romanič v klub včlanjen šele tri (3) dni G. Karlovšek (pooblaščenec) je zahteval vpogled v vso dokumentacijo kluba vključno z računovodskimi izkazi. Na prevzemnico je dobil samo Statut kluba. V dopisu, ki je sledil, je glede na "opisana" protizakonita dejanja zakonitega zastopnika društva v izogib zapletom in neljubim odmevom javnosti predlagal, da zahteve pisno izpolnimo v roku treh (3) dni od prejema omenjenega dopisa". Poiskali smo pravno pomoč pri odvetniku Gianiju Flegu, ki smo ga pooblastili za uradnega pravnega zastopnika kluba. Po pisnem odgovoru odvetnika nismo od g. Romaniča prejeli nobenega dopisa ali klica.
Medtem sem s klubskim kolegom doživel vratolomno vožnjo po Kopru in Semedeli, ko naju je očitno zasledoval avto znamke BMW serije 5 z reg. tablico LJ GOLD2. Domnevni lastnik avtomobila Alek Gradišnik, baje tudi solastnik podjetja GOLDINVEST iz Celja s poslovalnico v Kopru. Sledila je prijava na policijo.
Zadeve so se začele zapletati, ko je že omenjeni g. Kolenc z raznimi dopisi na sedež kluba spodbijal legitimnost in verodostojnost vodstva in samega kluba.
V	drugem tednu meseca februarja so se po študentskih domovih v Ljubljani (Rožna dolina) pojavili listi, na katerih so vabili študente, da v petek, 15.2.2002, zaslužijo 2.500,00 oziroma 5.000,00 SIT + kosilo s pripisom GSM številke kontaktne osebe
V	petek, 15.2.2002 se je na sedež
kluba prišlo včlanit okoli 40 študentov in študentk, ki študirajo
v Ljubljani, stanujejo pa v raznih krajih Slovenije Sami niso znali povedati, zakaj so se prišli včlanit, rekli pa so, da bodo ob včlanitvi svoje podpise overili pri notarju in podpisali pooblastilo za osebo, kijih bo zastopala na občnem zboru KŠOK.
Podobna "akcija" se je pričela tudi na obali naslednji teden, ko so osebe preko telefonskih klicev in deloma na "terenu" študentom in dijakom nudile določene vsote denarja, s pogojem da se včlanijo v klub oziroma, če so že člani, da podpise overijo pri notarju.
V torek, 19. in sredo, 20.2.2002 smo na klub prejeli zajetno število poštnih pošiljk s povratnico, ki jih je poslal g. Kolenc v imenu drugih oseb. V vsaki ovojnici je bila izpolnjena pristopna izjava in potrdilo o vpisu vsake osebe -skoraj vse osebe so bile s celjskega konca. Teh ljudi nismo včlanili, ker se po sklepu upravnega odbora KŠOK z dne 11.1.2002 lahko v klub včlani oseba, ki se osebno z veljavnim dokumentom in med uradnimi urami zglasi na sedežu kluba. Tajnik kluba je v petek, 15.2.2002 zbolel in se tudi zglasil pri svojem osebnem zdravniku, ki je bolezen potrdil. Ker po Statutu KŠOK (46. člen) tajnik kluba skrbi "za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela" in ker je bil zaradi bolezni odsoten, se na sedežu kluba ni bilo možno včlaniti.
Na občni zbor, ki je potekal v veliki predavalnici Visoke šole za management v Kopru, je prišla velika množica tistih oseb, ki so se hotele v torek in sredo včlaniti po pošti. Omeniti moram, da sojih pripeljali avtobusi iz Celja in osebe so dobesedno preplavile stopnišče in hodnik pred predavalnico in onemogočale vstop članom kluba. Zaradi izgredov nečlanov društva (iz Celja) in pritiskov na vhodna vrata predavalnice (4 varnostniki so se jim komaj upirali) smo poklicali policija Po odhodu policistov je množica spet pritisnila in pričela dobesedno vdirati v predavalnico. Zaradi nevzdržnih razmer in zaradi ogrožanja varnosti ostalih prisotnih smo občni zbor prekinili. Kdaj in kje bo ponovni občni zbor, bo odločal upravni odbor društva na rednem sestanku.
Skrb za okolje tudi v zimskem času velika
Občani Izole so v januarju v rednih mesečnih akcijah zbiranja kosovnih odpadkov, ki jih izvaja Komunala Izola, napolnili 30 zabojnikov. Ob začetku pomladi se, poleg začetka ločenega zbiranja odpadkov, obeta tudi posebna akcija, v kateri bodo občani lahko organizirano oddali zelenje, vejevje in lesene odpadke.
Največ kosovnih odpadkov so oddali prebivalci krajevnih skupnosti Livade in Jagodje - Dobrava, ki so v prvem januarskem vikendu napolnili kar 12 zabojnikov. V Starem mestu in Halietumu so občani napolnili 10 zabojnikov, skupno 8 zabojnikov za kosovne odpadke pa sp napolnili v krajevni skupnosti Korte in zaselkih na podeželju. Krajevne skupnosti so tudi trikrat naročile dodatno postavitev mobilnega zabojnika in sicer v Polje, na Ronek ter na Šared.
Akcija zbiranja kosovnih odpadkov po običajnem razporedu poteka tudi v februarju in marcu, s pomladjo pa se obeta tudi nova. Ta bo namenjena predvsem občanom z vrtovi. V posebni akciji, o kateri bodo še obveščeni, bodo lahko v zabojnike oddali zelenje, vejevje in ostale lesene odpadke, ki so se nakopičili čez zimo.
• • •
KULTURA IN PROSVETA NAŠA BO
European Premiere:
Sven Vaetii on Fire World Tour 2002
Ob zadnjem nastopu v Sloveniji je Sven Vaeth dejal, da se ponovno vrne ob izidu novega albuma v začetku leta 2002. Obljubo je držal. Gostuje na tradicionalni marčevski datum. Tokrat ob turneji albuma Fire!
Prvič je Sven Vaeth Ambasado Gavioli obiskal ob izidu 'preporodnega' albuma Fusion leta '98; drugič leta '99, ob izidu remiks albuma 'Six in thè Mix'; tretjič, v sklopu turneje 'Sven Vàth - Contact Tour 2000', ki je spremljala izid albuma 'Contaci'; tokrat pri nas odpira evropski del turneje Fire istoimenskega albuma, ki bo izšel konec marca. Sven Vaeth je svojo klubsko pot pričel leta 1982 v klubu Dorian Cray v Frankfurtu, kjer se je iz navadnega klubskega obiskovalca prelevil v didžeja. Njegov glasbeni slog se je z leti pričel odmikati od takrat priljubljenih glasbenih zvrsti. V sredini osemdesetih je bilo v njegovih setih že čutiti vplive chikaškega housea.
Kadar Sven ni na potovanjih ali v studiu se posveča svoji agenciji Cocoon, ki organizira klubske večere v svetovno znanih klubih, skrbi za booking top DJ-ev, ter izdaja zgoščenke in vinilke.Uvod v Svenov set ponovno pripada DJ Sputniku, stalnemu glasbenemu sodelavcu AG, v Mezaninu pa lamie Lewis iz založbe Purple Music v Švici ter Eddy thè Fish.Zvezdniški marec pa bo z nastopom .. 30.marca zaključil Laurent Gamier. / Denis Papič
KLARISA S KRISTALNIM GLASOM
Klarisa Jovanovič, morda prvo ime slovenske etno pevske scene je v četrtek, 21. februarja s svojim izjemnim glasom napolnila izolsko gledališko dvorano, ni pa je napolnila z obiskovalci, kar je pravzaprav velika škoda, saj smo Izolani imeli priložnost slišati našo someščanko v družbi odličnega tria Bahur in doživeti zares lep umetniški večer. Klarisa je z zasedbo Bahur (Vaško Atanasovski je igral klarinet in flavto, Igor Bezget kitaro in ud, Nino Mureškič pa najrazličnejša tolkala) odigrala večino pesmi z novega albuma Hasret na katerem je Klarisa zbrala manj znane oziroma neznane ljudske pesmi Bosne, Makedonije, Grčije in Turčije. Za posladek pa smo v bisu dobili še pesem z njenega prejšnjega albuma na katerem je s skupino Duma predstavila pesmi španskih Židov. Dolg aplavz hvaležnega občinstva je pokazal, da so obiskovalci doživeli zares lep večer in odšli domov bogatejši za izjemen kulturni dogodek in spoznanje, da Izolani premoremo tudi največja imena slovenske glasbe.
koncerti
'i i V.v. ' ■“j- ;	••	• .r .j'r	ììK'ìT < v .u !'AÀj-	... , ;	•	• •	, ■
KUD France Prešeren, v sredo - 6. marca ob 20:30
MAMMOTH VOLUME^,
Skupina Mammoth Volume je bila prebujena v življenje leta 1996 v Lysekilu na Švedskem, ko se je bratoma, bobnarju Nicklasu in vokalistu Jbrgenu, ter kitaristu Danielu, pridružil basist Kalle. Tako je nastala zasedba, ki prisega na trsi retro-rock 70-ih let, pomešan z eksperimentalnimi zvoki slonečimi na vplivih skupin kot so Black Sabbath, Deep Purple in Rainbow, Mike Oldfield, Yes, Budgie, King Crimson in Mahavishnu Orchestra.
BUBA-SKUC PREDSTAVLJA KONCERT:
NEBULA (Los Angeles, ZDA) PREDSKUPINA: EL CACO (Oslo, Norveška)
ČETRTEK, 14. MAREC '02 ob 20:30, KUD France Prešeren, LJ
Marca nas ponovno čaka rockerska idila. Tokrat se bodo neuničljivi koncertanti NEBULA v Ljubljano zapodili v kompaniji s faloti EL CACO. Oba bazična tria upravičeno zbudita (avdiovizualne) asociacije na starodavne triglave "pošasti", ki so v zgodovini (hard) rocka ušpičile nemalo grandioznih trenutkov. Podobno ne moremo pozabiti trenutkov z lanskoletnega nastopa Nebule, ko so s treščečim kitarskim razvratom frapirali domala vse pričevalce.
IZLET NA RAZSTAVO CVETJA
Društvo upokojencev Izola
v sodelovanju z avtobusnimi prevozi Rižana organizira ogled razstave cvetja in vrtnarstva v Pordenonu v soboto, 9.3. 2002. Cena izleta je 3.500 SIT.
Prijave in vplačila sprejemamo na sedežu društva.
MOJA NAJLJUBSA KNJIGA
Tudi v letošnjem šolskem letu so otroci v šolskih in splošnoizobraževalnih knjižnicah v Sloveniji izbirali svojo najljubšo knjigo.
Nalogo organizirati zbiranje glasov za najljubšo knjigo leta je za naše področje prevzela Matična knjižnica Izola. Vabilo za sodelovanje smo poslali na več kot 25 naslovov: v slovenske in italijanske šolske knjižnice in v splošnoizobraževalne knjižnice, ki delujejo v mestih in vaseh v občinah Koper, Izola in Piran.
Letos seje v akcijo vključilo le 5 osnovnošolskih knjižnic (lani 9) iz OŠ Dušana Bordona Koper, OŠ Pinka Tomažiča Koper, OŠ Prade, OŠ Livade iz Izole in OŠ v Dekanih.. Sodelovala sta še Oddelka za otroke in mladino v Mestni knjižnici Piran in Matični knjižnici Izola.
V akciji zbiranja glasov za mojo najljubšo knjigo je sodelovalo točno 666 otrok. Otroci so lahko oddali dva glasova: za najljubšo knjigo slovenskega avtorja in najljubšo v slovenščino prevedeno knjigo. Vendar so nekateri to spregledali in glasovali za dve knjigi tujega avtorja ali za eno knjigo v slovenskem in eno v italijanskem jeziku. Tu in tam je bil na kateri izmed glasovnic zapisan le po en naslov, nekateri pa so našteli kar več, celo do 10 naslovov najljubših knjig ali naslov zbirke. Pri vsaki glasovnici smo upoštevali le dva glasova za knjigo v slovenskem jeziku in sicer tudi, če sta bili obe knjigi v slovenščino le prevedeni. Največ glasov (278) so dobile knjige avtorice J.K. BOWLING Kamen modrosti, Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana in Ognjeni kelih ali HARRY POTTER, kot so otroci na kratko zapisali na glasovnico. Kot kaže, navdušenje nad temi knjigami narašča, saj so lani dobile le 123 glasov, v akciji pa je sodelovalo kar 1053 otrok!
Vsi ostali glasovi pa so precej razpršeni.
Med deli domačih avtorjev je največ glasov - 23 - dobila knjiga DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI avtorja Vida Pečjaka. Priljubljena dela domačih pisateljev so še PESTRNA Franceta Bevka, TAJNO DRUŠTVO PGC Antona Ingoliča, knjige o ANICI Dese Muck, mlajši otroci pa imajo radi MUCO COPATARICO Ele Peroci in PEDENJPEDA Nika Grafenauerja. Med deli tujih avtoriev je še vedno priljubljena MATILDA Roalda Dahla, PIKA NOGAVIČKA Astrid Lindgrenove in ZGODBE O FRANCU Christine Nostlingerjeve.
Zbirke, ki jih otroci najraje berejo, pa so slovenska ZVESTI PRIJATELJI in tuje KURJA POLT, NOVOHLAČNIKI ter PET PRIJATELJEV.
Kakšen pa bo izid glasovanja, ko bodo preštete vse glasovnice, zbrane po Sloveniji in v zamejstvu, bomo izvedeli aprila, ko praznujemo dan knjige.
Vsem otrokom in njihovim prizadevnim knjižničarkam se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje!
NATEČAJ ZA MLADE BRALCE
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA in Mestna knjižnica Piran vabijo mlade bralce
k branju leposlovnih del v slovenskem in italijanskem jeziku.
Za branje predlagajo knjigo Gorana Gluviča FANTJE, ŽOGA, PUNCE in delo dveh italijanskih avtorjev - Quarzo G., Mignone S.R. - z naslovom PIRATI A RAPALLO.
Knjigi si lahko izposodite v Matični knjižnici Izola ali v šolskih knjižnicah.
Vabimo pa vas tudi, da napišete svoje mnenje o prebranih knjigah. Le-to lahko napišete v leposlovni obliki (prosti spis) ali kot strokovni prispevek (npr. raziskovalno delo o gusarjih, o igrah z žogo, o odnosih med mladimi...).
Vaša dela lahko oddate knjižničarki mladinskega oddelka Matične knjižnice osebno ali pošljete po pošti na naslov MKI, Oktobrske revolucije 1,6310 Izola. Konec meseca maja 2002 bomo organizirali srečanje, na katerem se bomo pogovarjali o prebranih knjigah in podelili nagrade za najboljše prispevke.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije I, 6310 Izola, c-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BOR Z A znanj/ Y
Želite postati člani Primorske Borze znanja? Pokličite Borzo znanja v Izoli in zaupajte nam svoje želje po znanju, informacijah ali sprctnostih.Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali. Če med našimi člani še ni ljudi, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, se bomo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih.Oglaševanje je anonimno in brezplačno.
Tako II8II1 naši člani ponujajo: * Aranžiranje in vzgojo cvetja * Pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev * Ročno in strojno pletenje * Znanje igranja na klavir, kitaro, flavto,... * Popotniške informacije za ljubitelje eksotičnih dežel Naši Člani iščejo: * Znanje starogrškega jezika * Znanje budistične meditacije * Znanje bio-kmetijstva * Znanje solo petja * Vse o tehniki tetoviranja
Vse to in še več v primorski Borzi znanja.
Dosegljivi smo vsak delavnik od 8. do 13. ure ter ob četrtkih še od 16. do 18.30 in sicer na tel.št. 05/66 31 285 ali 05/66 31 282 ali osebno v Matični knjižnici Izola.
Menjaj znanje, ne sanje!
Kulturni center Izola Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71, 641 84 39
Petek. S.marca ob 20.00 Kulturni dom
GLEDALIŠKA PREDSTAVA
ČAS ZA SPERMEMBO
igrajo: Branko Durič Duro, Branko Šturbej, Alenka Tetičkovič režija: Branko Durič Duro
KUD KORTE
8.3.2002 bomo v Kortah
predstavili revijo - mesečnik Brazde
10.3.2002 bomo v zadružnem domu Korte gostili zameisko Kulturno društvo iz Boršta
predstavili se bodo z veseloigro Mačke.
GLEDALIŠČE KOPER
petek. I .marec ob 11. uri
dobrocj^lna predstava za otroke
TRUE OSLIČKI IN KOZICA KOZICA
AVDITORIJ
Portorož - Portorose
GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Petek. I. 3.. ob 20.00. Gledališče Tartini Piran
Dramma Italiano z Reke po romanu Giuseppa Tomasija di Lampedusa
LE FREDDE STELLE DEL GATTOPARDO
Režija: Angelo Savelli
Predstava je v italijanskem jeziku. V sodelovanju z Dramma Italiano z Reke. Vstopnina: 2.000 SIT (študentje, upokojenci 1.000 SIT)
KULTURNA PRIREDITEV OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Četrtek. 7. 3.. ob 18. 00. Avditorij Portorož
"NAJ LE NASMEH VAM PODARIMO'"
Program pripravljajo mladi iz piranske občine. Po koncertu bo družabnost v preddverju. V sodelovanju z Občino Piran in ZKD Karol Pahor Piran.
Prost vstop
Vabimo vas na otvoritev razstave
MIRA LIČEN KRM POTI Č
"PODOBA BARVE"
ki bo v četrtek, 7. marca 2002	|
ob 19.00 uri v Galeriji Sqart ob 19.30 uri v Pretorski palači v Kopru.' /
Razstava bo postavljena v Pretorski palači(v ”
v Galeriji Insula v Izoli (slike) in v Galeriji Sqart v Kopru (cikel grafik)

galerija ALGA
Etnološka razstava -zasebna zbirke Janeza Janežiča
BRANJEVKA-
VENDERIGOLA
s kmečkimi in meščanskimi predmeti.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo
v torek, OS.marca ob 17. uri,
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. majaj).
LISJAK LUKA POTREBUJE OČALA
ki jo je napisal Erhard Dieti. Prijazno vabljeni!
Prislinili bomo pmljici
kino ODEON
ČETRTEK,28.2v PETEK, 1.3., SOBOTA, 2.3. in NEDEUA, 3.3.2002
ljubézEn JÉ SLEPA ob is 3. ;» » 3.
(Shallow Hal), romantična komedija
Režija: Hobby & Peter Farreily / Vloge: Gwyneth Paltrow, Jack Black, Jason Alexander
KONCERT OB DNEVU ŽENA
Petek. 8. 3.. ob 20.30. Avditorij Portorož
GIBONNI
Priljubljeni hrvaški izvajalec bo osvojil ženska srca s starimi in z novimi
uspešnicami.
Vstopnina: 3.200 Sit
GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven
Sobota. 9. 3.. ob 20.30. Avditorij Portoro^
Miroslav Mitrovič: POLICUA NA POMOČ
Režiser: Vojko Zidar / Igrajo: Gojmir Lešnjak - Goje, Matjaž Tribušon, Daša Doberšek, Irena Prosen, Zoran Stojiljkovič Polnočni vlom v pisarno poslovodje ugledne veleblagovnice. Plen je bogat, vendar se izkaže, da je lopov "pošten", žrtev pa zapletena v cel kup nečednih poslov. Tudi policaj ne more pomagati vlomilcu. Lahkotna komedija, polna presenetljivih preobratov, je na Dnevih komedije 2001 v Celju dobila 3. mesto, naziv žlahtnega komedijanta pa je dobil Gojmir Lešnjak - Goje.
Vstopnina: 2.200 SIT (študentje, upokojenci 1.900 SIT)
NOVO V IZOLI !
mciv	Tel.: Fax.:	05 * 640 23 60 05 * 640 23 61
	GSM.:	041 * 716 915
	e-pošta:	idea.tomc@siol.net
management nepremičnin	internet:	www.idea-tomc.si
EKSPERTNO PODJETNIŠKO	SVETOVANJE	subvencije
SODNO IZVEDENSTVO IN	CENITVE	krediti
CENILNI STUDIO: Kajuhova 28, Livade		
PONEDELJEK. 4.3. in TOREK, 5.3.2002
LJUBEZEN JE SLEPAvob18.30 (Shallow Hal), romantična komedija
ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO Ob 20.30 akasKa vojna drama
Režija: John Moore / Vloge: Owen Wilson, Gene Hackman, David Keith, Joaquim de Almeida
SREDA. 6.3.2002 „
za Sovražnikovo CRTOob is so 3^3 vojna drama
Art KINO - Odeon
sreda 6. 3. ob 20.30 uri kontroverzna erotična drama
Učiteljica klavirja / La pianiste
režija: Michael Haneke;
igrajo: Isabelle Huppert, Benoit Magimel, Annie Girardot
Cannes 2001: Gran Prix Special žirije in Zlata palma za žensko in moško vlogo,
nagrada Felix za najboljšo igralko Evrope 2001
Pedsntns Eriks je učiteljice klsvirjs ns elitnem konservstoriju ns Dunsju. Bližs se štiridesetim, še vedno je popolnoms odvisns od svoje msme, ki nsdzira vssk njen korak (izmuzne se ji le med gledsnjem pornografije); v spolnosti je popolnoma neizkušena, vdaja se le mazohističnim posegom na svojem telesu. Nekega dne spozna nadarjenega mladeniča, ki se vpiše v njen razred; sčasoma začneta ljubezensko razmerje, polno obojestranskih zahtev, njenih zavrtih emocij in njegovih želja po njeni popolni predanosti.
Avstrijski režiser M. Haneke se je proslavil s filmi "Smešne igre" in "Neznana koda", je prvo polovico filma izpeljal izjemno precizno in originalno: izmenjajoče klavirske pasose z Erikinimi intimnimi patologijami. V drugi polovici se preveč drži literarne predloge in zaide v idealoški in estetski "kaos", ki je na meji vulgarnosti. Ekranizacija kontroverznega romana Elfriede Jelinek, svoje junake je namreč postavila tja "kjer nič več ne zraste" je velik izziv, ki ga izjemno podoživela le enkratna Isabelle Huppert.
In vendar se dogaja
JAGODJE (ŠE) NE BO OBČINA
"Pravzaprav o tem nihče še ni resno razmišljal ali razpravljal" je na vprašanje zakaj med kandidati za nove slovenske občine ni bilo KS Jagodje, odgovoril predsednik Sveta KS Jagodje Dobrava, Maks Filipčič.
Ob tem pa je še povedal, da so pred časom od Ministrstva za notranje zadeve dobili obvestilo, daje čas za oddajo vlog za ustanovitev novih občin omejen na začetek tega leta. Zakaj so dobili takšen dopis ni čisto jasno, predsednik pa to povezuje z dejstvom, da je ob zapletih v zvezi z določitvijo meje krajevne skupnosti Jagodje bilo slišati po medijih tudi namige o ambicijah Jagodja, da postane občina.
Sicer pa se te dni ukvarjajo z bolj konkretnimi zadevami, kot je naprimer popravilo dela betonske ceste, nanos gramoza po nekaterih dovoznih poteh v KS, usklajevanje interesov krajanov in turizma ter urejanje parkirnih prostorov ter kabelska TV v naselju. ZA nameček pa so namestili alarmne naprave na stavbo KS, saj so bili v zadnjem času priče vlomov v objekte v tej stavbi.
Naš redni sodelavec in udeleženec beneškega pustnega karnevala nam je prinesel fotografijo pročelja enega od beneških hotelov, ki nas je presenetil s svojim imenom pa tudi z logotipom. To, da imajo kje druge svetega Simona seveda dopuščamo, da ima isti logotip kot naš izolski pa je že malo nenavadno. Kdo je od koga kopiral in kdo je ob tem na lahek način zaslužil?
JEREB GRE
V	EVROPO
Zapleti in nesporazumi v slovenskem avto moto športu so pripeljali do tako nenavadne odločitve kot jo je moral sprejeti aktualni državni prvak v rally-ju, izolan Andrej Jereb.
Potem ko avtomobilske organizacije niso sprejeli v mednarodno avtomobilsko zvezo je dejansko ostal brez možnosti nastopanja v evropskih rally tekmovanjih, domača pa so vse manj zanimiva, saj sta prenehanje tekmovanja napovedala tudi dva njegova konkurenta in tako ni ostalo nič drugega kot možnost registracije za jugoslovansko avtomobilistično zvezo, kar bo Andreju omogočilo nastopanje tudi na največjih rally tekmovanjih v Evropi.
Po body builderju Madžareviču je to že drugi slovenski športnik, kije moral poiskati "pomoč" v državah bivše skupne države, če hoče nadaljevati svojo nadvse uspešno tekmovalno pot.
Ob tej odločitvi je Andrej povedal:
V	letošnji sezoni so se naši načrti po dveh naslovih na domačih cestah razširili. Zaradi dejavnikov, na katere, žal, nimamo vpliva, pa smo morali izbirati. Vsi veste, daje naša panožna zveza za avtošport AS 2005 trenutno mednarodno osamljena in z nacionalno licenco letos ne bo mogoče nastopati še v tujini. Zaradi tega smo skupaj z našimi pokrovitelji morali izbrati. Ker nas zanimajo vedno novi izzivi in seveda, predvsem zaradi tržnih interesov pokroviteljev, je izbira padla na dirkanje izven Slovenije. To pomeni, da v letošnji sezoni Andrej Jereb in Metod Kurent ne bosta branila naslova državnih prvakov. Klub temu pa nših dirk ne bomo povsem zanemarili, ampak o tem več nekaj kasneje.
Naš letošnji osrednji cilj je torej nastopanje v tujini, in sicer na trgih, ki so izjemno zanimivi za naše pokrovitelje. Osredotočili se bomo na Jugoslovansko prvenstvo v rallyju, poleg tega pa bomo nastopili še na dveh rallyjih na Hrvaškem ter dirkali tudi v Črni Gori ter Bosni in Hercegovmi. V YU koledarju je 6 tekmovanj, cilji posadke Andrej Jereb in Metod Kurent, ki bo tudi letos uporabljala enak avtomobil, to je Seat Ibizo kit car Evo 2, pa so visoki. Ciljamo seveda na prvo mesto. Več o dirkah in načrtih pa bo povedal Andrej Jereb.
Naš športni direktor Brane Kuzmič je ostal ljubiteljem avtodirk v Jugoslaviji še močneje v spominu, kot pri nas. Verjetno se bo ob povratku na nekdanje steze slave spominlja marsikaterega trenutka in dosežka.S kančkom nostalgije bo predstavil poleg rezultatskih še druge cilje našega moštva v tem letu.
POZABLJENA VEST
Skoraj vsak teden se nam zgodi, da na urednikovi polici ostane informacija, ki smo jo pozabili uvrstiti v aktualno številko časopisa. Tokrat smo našli vest iz borilnega športa, imenovanega JUDO.
Na mednarodnem tekmovanju v Tarcentu sta namreč nastopili tudi dve mladi Izolanki, članici SD Vitalis, in posegli po tretjih mestih. Romi Smajlagič je bila tretja pri mlajših deklicah v kategoriji do 52 kilogramov, Karmen Bajramovič pa je zasedla tretje mesto med starejšimi deklicami v kategoriji do 52 kilogramov.
KRIMINALIJE
Megla zelo destimulativno vpliva na ljudi, tudi na tiste, ki sicer skrbijo za zabavo bralcev Mandrača na predzadnji strani. Tako z izjemo junaka, ki je mimogrede, skozi okno avtomobila, otipaval zadnjico mimoidoče turistke in drugega pravega moža, ki se je vozil naokoli 2 3,2 alkohola v krvi, ni bilo dogodkov, ki bi bili vredni leposlovnega romana. Lahko pa bi posneli dokumentarec o malih vlomilcih, ki so bili v meglenih dneh še kar delavni in celo uspešni.
AIWA JE DOBILA NOGE
V noči z nedelje na ponedeljek je neznanec vlomil v pizzerio Ranieri. Ni se zanimal niti za testo niti za priloge ampak sije postregel z glasbenim stolpom Aiwa. Za še neznanega storilca so policisti napisali kazensko ovadbo.
PREVARAL JIH JE
Mariborčan se je spravil nad izolsko podjetje Gala in jih ogoljufal za nekaj manj kot 200 tisočakov. Policisti so za spretnega nespretneža napisali kazensko ovadbo in jo poslali tožilstvu.
POKOPALIŠKI TAT SPET UDARIL
Parkirani avtomobili pred pokopališčem so zelo pogoste tarče rokohitrecev. Tudi prejšnji teden je občanka v avtomobilu parkiranem pred pokopališčem pustila denarnico, ki je seveda izginila. Z denarnico vred pa je šlo nekaj manj kot deset tisočakov in še nekaj živcev zraven.
PIRANČANA SO PRIJELI
Pirančan je bil zelo delaven in je vlamljal na veliko vse dokler ga izolski policisti niso zagrabili. Po zakonu o kazenskem postopku so ga pridržali in opravili potrebne pogovore, potem pa ga predali preiskovalnemu sodniku, ki že ve, kako je treba s takšnimi tiči.
ITALJANA JE OKRADEL
V hotelu Belvedere so imeli nezaželjenega obiskovalca, kije vdr v sobo italijanskega gosta in od tam ukradel nekaj zlatnine. Seveda so za neznanega vlomilca napisali kazensko ovadbo.
ŠE V VRTCU KRADEJO
Sredi belega dne je v prostore vrtca Školjka v Izoli vstopil neznanec ter iz torbice, ki je bila last tam zaposlene delavke, ukradel denarnico. V denarnici so bili osebni dokumenti, bančni kartici in nekaj gotovine. Policisti za drznim tatičem še poizvedujejo.
KOLESA SO BOLJ GRDA
Voznik je policistom prijavil, da mu je neznanec pokvaril videz avtomobila, saj mu je ukradel okrasne pokrove s koles avtomobila, kije bil parkiran pred hotelom Delfin. Nepridiprav je naredil za 20 tisočakov škode.
ROKA MU JE ZBEZALA
Izolan je sedel v parkiranem osebnem avtomobilu na parkirišču pred The Club-om na Belvederju in si dovolil dokaj nenavado dejanje. Skozi odprto šipo avtomobila je namreč otipal zadnjico mimoidočega dekleta, ki jo je spremljal fant, sicer Novogoričan. Ta (Novogoričan) je
pogumnega Izolana najprej opozoril na nedostojno vedenje, potem je bil prepir vse bolj glasen in končno je Izolan stopil iz avtomobila in se Novogoričana lotil s pestmi in ga dobro obdelal. Kje se je naučil teh manir bo Izolan skušal povedati sodniku za prekrške.
FASADA V OKO
Gradbinci so izvajali gradbena dela na nezavarovanem gradbišču. Takrat je prišla mimo Izolanka in prav takrat je po zraku priletel kos ometa in zadel Izolanko v oko ter ji poškodoval roženico. Sledi kar nekaj obvestil na gradbeno inšpekcijo, inšpektorat za varstvo pri delu ter na komunalno inšpekcijo.
ETNO VANDALIZEM
Neznani vandali (ali vandal) očitno nima rad objektov z etnološkim pridihom pa se je v Livadah spravil nad lesen objekt in ga dobro poškodoval, mimogrede pa dobro načel še kamin, strešnike, plastično mizo in ograjo okoli objekta. Škode je za približno 80 tisočakov.
ALKOREKORDERJI
Prejšnji teden je kar 12 voznikov začasno ostalo brez vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Rekorder je tokrat napihal zelo dobrih 3,21 g/kg, sledijo pa mu 2,91, 2,06, in 2 g/kg. Pod 1.5 g/kg sta bila le dva voznika, dva pa so odpeljali na strokovni pregled v izolski zdravstveni dom.
MALI OGLASI
RAČUNALNIK 486 DX, 8mb ram, 120mb OLLIVETl in printer, primeren za igrice in seminarske naloge prodam. Cena 25.000 SIT. tel.: 040/ 251 335
■	PRODAM OTROŠKO SPALNICO (z mostom) in raztegljivi dvosed. Tel: 641 38 48 dopoldan ali zvečer po 19. uri
■	ODDAM zmrzovalno skrinjo, peč na gorilno olje, leseno kredenco, leseno spalnico (2 postelji, omara, nižja omara, 2 nočni omarici, 2 stolčka, omarica z ogledalom), 1 visečo kuhinjsko omarico, pomivalno korito (les, inoks), raztegljiv kavč, jedilno raztegljivo mizo in 6 stolov, spalnico (velika garderobna omara, zakonska postelja z nočnima omaricama in predalom za posteljnino, ogledalo, stolček), wc školjko, bide, 2 umivalnika s kolono. Pokličite 031 477 904.
■	Mlada družina najame eno ali dvosobno neopremljeno ali delno opremljeno stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Kličite na tel. št.: 05/6281-101 po 19. uri.
■	Poslovni prostor v Izoli, namenjen mirni dejavnosti, oddam. Cena po dogovoru. Tel.: 040/314-734
-	Zatekel se je psiček, star približno 1 leto, črno - rjav z belimi tačkami in rdečo ovratnico. Lastnik naj se javi v koprskem azilu.
-	Mešanci med škotskim ovčarjem, koker španjelom in terijerjein
mladiči (prvo leglo), stari 1 mesec, samica in dva samca, brezplačno oddamo v dobre roke po 20. marcu. Tel.: 05/6419-510,041/597-536,041/447-556
-BIO KOZJI GNOJ - HUMUS, tel.: 680 13 90 zvečer
-	Ne utegnete vsega sami? Potrebujete občasno pomoč na domu? Počistim, pospravim, skuham, zlikam, zašijem... Veseli me tudi varstvo otrok.
Pokličite na tel. št. 641 37 31!
Stanovanja - prodam - tri in večsobna IZOLA - Livade, 78 m2 -
3 sobe, dnevna, kuhinja, ločen WC, kopalnica, balkon, CK - plin, KATV, tel. priključek, 2. nadstropje, lepa lokacija, zemljiško vknjižena, prodamo. CENA: 20.200.000,00 SIT Informacije: Laguna - posredovanje v prometu z nepremičninami, Mojca Kotnik s.p.; tel.: 05/64-00-278 ali 041/423-003.
Hiše - prodam
IZOLA - center, stavbišče 93 m2
1. nadstropje - 4 sobe, hodnik, kuhinja, kopalnica; 2. nadstropje - 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, koplanica, predprostor; klet, podstrešje, lasten vhod, zemljiško vknjižena, odlična lokacija, bližina mestne plaže. CENA: 36.500.000,00 SIT
Informacije: Laguna - posredovanje v prometu z nepremičninami, Mojca Kotnik s.p.; tel.: 05/64-00-278 ali 041/423-003.

je tednik kolonov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 kola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
OSNOVNOŠOLCI IN POLICISTI
Učenci osnovne šole Vojke Šmuc so imeli še enega od informativnih dni in nekateri so tokrat dobili priložnost, da se seznanijo z delom ter opremo policistov. Na izolski policijski postaji so jim pokazali marsikaj zanimivega, če je bil obisk tudi koristen pa bo pokazal čas.
TOLENTINO |E VSE BLIŽE
MOTOHOV KOT
GMD DUŠAN MILANIČ s.p. gradbeništvo in izvajalski inženiring
NMLEPŠI IN NIIBOU OHRANJENI DEU IZOLE BODO 0EZ STOLETJE ŠE VEDNO NOSIU NAŠ PEČAT
gsm: 041 633 987
Občini Izola in Tolentino sta si bili pred skoraj dvema desetjema že zelo blizu. Takrat ju je združilo petje oziroma festival Cantapiccolo, potem pa je, skupaj s festivalom, sodelovanje vse bolj bledelo, dokler se pred nekaj leti niso ponovno vzpostavile stare vezi in prijateljstva. Pred dnevi sta župan Tolentina, Giuseppe Foglia in izolska županja Breda Pečan s sodelavci dogovorila nekaj novih oblik sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in predvsem mladinskem področju. Več na 3. strani.
fMAgSTFVOl
MÈIHHj
popolnoma naravna mešanica začimb
SOLARIJ
•KLASIČNI
•TURBO (stoječi)
krajši čas sončenja - le od 2 do 10 minut
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
, “(s) ž'. g ;r*
'-I JJJdJJU
" 2,'.:,
PODARITE KOŽI SONČNE ŽARKE
ptPW©CrQ©l§W@
Primer izračuna
Znesek kredita v SIT	500.000,00	500.000.00	500.000,00
Odplačilna doba v mesecih	12	36	60
Anuiteta v SIT	44.272,00	16.008,00	10.281,00
IC Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si