Leto: II. Maribor, sobota 29. oktobri 1921. Številka: 245. Haribor, 28. oktobra. Danes slavi češkoslovaška republika Svoj največji državni praznik. 28. okto bra 1918 je bila porušena večstoletna Stavba habsburške monarhije. Odločilni udarec svetovne vojne je sunil v prepekle 21'dove, da so izginili za vedno v zgodovini sveta. Osvobojeni so bili Cehi in Slovaki, osvobojeni in ujedinjeni tudi mi. In tega trenutka se bo spominjal češkoslovaški narod leto za letom, ka-jkor se bomo tudi mi radi ustavili tam, kjer se ponavlja vsako leto dan pologa avstro-ogrskega orla. A prav posebnega pomena je letošnji jubilej. Dan pred praznikom — 27. oktobra — je bil d?m češkoslovaške delne mobilizacije. Ves narod se je dvignil proti vojnim 'Zločincem, proii stari reakciji, ki je izgubila, kakor zmaj v pravljici devetero Slav, ki pa še stega deseto glavo proti fiatn svobodnim, da nas požre. Mi Ju-gosloveni smo bili skupno s Cehoslo-vaki na politični in tudi vojaški fronti Proti Habsburgovcem. Sedaj po treh ^obodnih letih smo se zopet našli v strnjeni vrsti, da obranimo to, kar smo 8> priborili. Trenutno gre zgolj za od-| vrnitev reakcijonarne restavracije. Al Madžarska noče izmil Karla. Priprave naših čet dokončane* — Pred prekoračenjem meje. — Avstrija zasede Burgenland. DKU Pariz, 27. oktobra. (Brez- razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju žično.) Po praških poročilih je Horty iz- in o rešitvi vprašanj, nastalih .vsled pojavil, da konstitucija Madžarske prepove- vratka razkralja Karela. daje izročitev kralja Karela, bodisi velik? DI 27. oktobra. Zasebni IT-o antanti. _ brzojavni in radiotelegrafični promet je TIP B e o g r a d, 28. oktobra. Vo]a- zopct vzpostavljen. Promet z Madžarsko ske priprave naše države so dokončane je -popolnoma ustavljen. Brzojavke v. tu-n nase cete čakajo samo ukaza, da pre- jn inozemstvu se oddajajo na nevarnost toraeijo madžarsko mejo ter paMejo s odpošiljatelja ter podležejo cenzuri, pohodom. Isto tako so pripravljene tudi češkoslovaške in rumunsko čete. Z ozi- J . r a K a ’ ?7* oktobra. £• Večer« rom na vest, da se Madžarska proti vi iz- Poroča iz verodostojnega vira, da obstoja ročitvi Karela, se pričakuje, da bode izda- v ‘:>ra^ centrala monarhistične^ propa-no Še tekom današnjega dne za pričetek ?a^de, kateri pripadajo mnogi člani prej-akcije povelje. V tem slučaju se bode -snjesa plemstva. Vse v poštev; prihaja-neutralnost Avstrije strogo varovala. -*°^e °sebe se nadzorujejo. Burgenland se bo prepustil Avstriji, da ga DKU Praga, 27. oktobra. »Narodni zasede po svojih četah. Listy« poročajo, da se v najkrajšem času DKU Budimpešta, 27. oktobra, skliče parlament, v svrho posvetovanja Danes se je vršila pod predsedstvom mi- o zakonskem načrtu, s katerim se dovo-nistrskega predsednika grofa Bethlena ljuje kredit pol milijarde kron za kritje seja ministrskega sveta, na! kateri se je mobilizacijskih stroškov. I nekdanjih avstrijskih kzsam motiti m*4 roljubne, delavne državljane pri delu. za obnovo onih gospodarskih in kulturnih 'vrednot, ki so jih isti vojni zločine? rjzdrh in umazali s svojim brezvestnim izigravanjem državne avtoritete. Tqd» Ceh pozna pregloboko zgodovino svojega naroda, da bi izgubil pot in pogled v teh trenutnih zmedah. Okrog 28. okt letošnjega leta mora končati zadnja faza 28. oktobra 1,1918, Srednja Evropa se naj prezrači, izgine naj vojni smrad, izgine naj vonj smodnika in preperelega habsburškega prestola. Madžarska oro-žarnica, pribeževališče srednjeevropskih reakdjonarcev, naj se zravna z zemljo. 4 na njenem mestu postavi do.movins madžarske demokracije ki bo skupno s sosednima slovanskima demokracijam* nadaljevala težko mirovno delo malih narodov. pbenem —- če tudi ne še povsem izrazito — gje za to, da pokažemo vsemu pvetu, da smo voljni skupno braniti iovansko pravo, slovansko delo in Mednarodne pravice, ki jih ima slehrni **arod ne glede na Število svojih pripadnikov. V trenutku, ko se spomnimo na ko-*>ec avstro-ogrskega hlapčevanja pred torni leti, moramo misliti na to, da je Zgodovina češkega naroda napolnjena z *>orbo proti Habsburgovcem in proti klerikalizmu. Husitske vojne so bile Mogočen odraz tega notranjega odpo-ta- Po tragediji na Beli gori, ki so jo Popravili Habsburgova in njihovi »pobožni* zavezniki, je nastopila doba 'težkega ponižanja, ki pa je morala Soočati tako, kakor žalostna doba po lt|{» na Kosovem. Zmagaja je pravda, f*snica, ki je mogočnejša, kakor kralji ,tl njihovi cerkveni zavezniki. Veliko-le- Zgodovinske tradicije so ogrevale Znižano in razžaljeno dušo češkega ar°da, ko je vstajala iz dolgega sna in ** Pripravljala za novo borbo. Njih po-‘n*tl je lepo označil K. Havliček Bo-°vsky, ki je pisal: ,Temu pobabljene-J7.u pokolenju je bilo treba pokazati Jo velikih prednikov, ki se niso zbali j* tiranskih, posvetnjačenih papežev, J® 2emljelačnih nemških cesarjev*. Ce-v * Parod je vedel, da se mora prlpra-11 2a zadnjo borbo proti Habsburgovih z močnim kulturnim delom. Brez Pričetek naše ofenzive v Albaniji. Albanske tolpe beže. — italijanski častniki med tolpam?. — *Rektifikacija albanske meje, IIP Beograd, 28. oktobra. Včeraj pe v straKu pred našimi prodirajočimi ce-pod poveljstvom generala Smiljaniča tami pobegnile. Kakor se zatrjuje, se na-1 ičela ofenziva t>ru:l Albaniji. Našo čete litSajo med bežečimi tolpami tudi preoble- jse pričela „__________ _____________ so po ostri artiljerijski predpripravi pre- ceni italijanski častniki, koračile mejo. Namen ofenzive je, zasesti TIP Beograd, 28. oktobra. Iz Pa-napram Albaniji take demarkacijske me- riza došle vesti zatrjujejo, da .bomo v alte ki bodo dovoljno branile naše ozemlje banskem vprašanju uspeli z našimi zahte-pred novimi albanskimi napadi. .vami po rektifikaciji mej, tako, da bodo TIP Beograd, 28. oktobra. Po po- naše meje potisnjene no strntee:ično va-ročilih z albanske fronte so albanske tol- me točke. Skupščina se sestane jutrf. kazenskih odredbah proti zlorabam s LDU Beograd, 27, okt. Danes strani prevoznih družb in agencii. Ta dopoldne je bila scia ministrskega sveta, uredba se bo kon«noveljavno~ redigirala na kateri se je nadaljevala razprava o ’n Jub'' predložila plenumu sakonodaj-našem zunanjem položaju. Potem je nega odbora. Na prihodnji seji, ki se ministrski svet predložil zakon, po ka- I*0 sklicala pismeno, se bodo pretresale teren? se ima narodni skupšJini predlo- nedovršene uretlbe o invalidih in dobro-žiti zakon o razdelitvi države na 26 ob- voljcih ter o zavarovanju delavcev. a„P,°0dai'ea^p°SZT. 'SSZ 12 •“» zakonodajnega dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na t tat t n , , tej seji se bo določil dnevni red zapri- Beograd, 27. okt. Danes do- hodnjo sejo. poldne je bila sefa 2. odseka zakono- \ dajneg^ odbora. Pretresale so se uredbe Konferenca^ ministrskega sveta z o javni varnosti. Danes dopoldne je tu-nc;četniki strank. di 5, sekciia pretresala odložene in vr- LDU Beograd, 27. oktobra.*njene uredbe ministrstev za poljedelstvo Danes popoldne je bila v ministrskem *n v°de* !SM-5WcSSiSSS k°tbs ,e“h sot"“ je udeležila večina ministrov, od strank ^ Beograd, 27, okt. Kongres pa so bili navzoči kot zastopniki: £vez.e Ullekarniških sofrudnikov radikalce. Davidovid za 2° ^9. in Valovi češkega osvobojenja m do Adrije. Tudi mi Slovenci smo občutili, da smo izšli iz katakomb na svobodno solnce. 29. okt. se je proglasilo pri nas osvobojenje izpod habsburškega Jarma. Bili so to lepi dnevi. V revo-»lučni psihozi je mr-sikdo videl obrise idealne držsve, kakršna se ni pojavila Stojanovič za radikalce, Davidovič za 5.° 'J2 5 • *n v, Beogradu, demokrate, Lazič za zemlioradnike, Barič .j.: n,ov’ se '30 proglasilo končno za Jugoslovenski klub, Maglajič za mu- uieainjenje vseh udruženj lekarniških so slimane, Gjonovič za republikance in “u“nikov Iz vse države. Drofenik za SKS. Od socialnih demo« Uredbe trgovinskega ministrstva, kratov ni bil nihie prisoten. Namestnik LDU Beograd 27 okf Prvi M ministrskega predsednika dr. Trifkovič sek zakonodajnega odbora je pretiesal je poročal o našemi zunanjem položaju uredbe trgovinskega ministrstva. Pri tej “ gg** “ Mad2ars|terri. priliki s0 ,opravljali o trsovteiliih p? Potem je g. TnfKoviC naznanil, da ie godbah, posebno o trgovinski pogodbi S„”nSJ 0 2 A,aw^ e«8 i« roiPpogMrt skupščine za soboto, 29. t m. jn se podalfSal do konca t m. Odsek Iz tretje sekclle zakonodajnega sprejel predlog, da se trgovinski mi- odbora. mster pooblasti, da sme to pogodbo Še LDU Beograd, 27. oktobra. Danes E?*1!*8*** dokle/ nesboJ° kon?Kf P°’ dopoldne je imela 3. sekcija zakonodaj- ga,an,a ° nov‘ tfg°v}nski P°g° ki ima svojo vzvišeno apoteozo v rezidentu — filozofu Masaryku! • ^1 f'e!0s slavi češkoslovaški narod tretjo h)en,°IC0 Sv<>iega osvobojenia v zna- OrOŽla. ZflMcfn« ta A« še nikjer na svetu, in ko je začutil na sebi razna bremena, je šel med razočarancem raalkontente, godrnjal, psoval in polnil naše ozračje s političnimi strastmi, sumničenjem, nesporazumljenjem. Drugi, zrelejši in odkritosrčnejši, so skušali pc svojih močeh delati za bodočnost te mlad« države, nastale v svoji prayi obliki Sele po 1. decembru 1.1918, izza ujed5n}enja* Pomanjkanje politične vzgoje, državotvornih tradicij, večletno uničevanje državljanske morale in premalenkostno kulturno-politično obzorje, vse to se nam je kmalo maščevalo in se maščuje Se danes. Toda iz vsega krika, ki zaglu-šuje v naši strankarski družbi vsako razumno besedo, besedo o zaupanju ip občekoristnih kompromisih med političnim? nasprotniki — se vendarle oglaša rahel glas naše svobode, tiha molitev vseh ouih. ki so za njo trpeli in umirali, molitev k bogu pravde, da nas srečno vodi preko vseh nevarnih mest, ki jih moramo še prebresti. Mi, ki smo v sužaosti jedli iz egipčanskih loncev, bomo morali umreti v puščavi in se zadovoljiti z upanjem, da bodo šele naši otroci prispeli v obljubljeno deželo. Vzgojiti moramo nev rod, ki bo gledal z drugimi očmi-na državo, katero mi šele pričenjamo, graditi. A iahko rečemo, da bo tudi še naš rod dožive5 lepše, mirnejše dneve v državi ki je nastala po njegovem trpljenju. Strast, ki danes puškari v našem političnem in socijaluem življenju, spušča le slepe strele, ki povzročajo silen hrup, ne ubijajo pa nikogar. Tudi tukaj se bo počasi izčistilo, prezračilo in odprlo blagodejnim žarkom one svobode, ki nam bo omogočila, da si s svojim kulturnim in gospodarskim delom določimo mesto med prvimi narodi vzhodne Ev- -o-» Strao 2. iTlBOr, M^w729r6Vt6bra 192TV Pred glavnim kongresom JDS. , centradfo upravnih jedinic. Samoumevno je, da je stranka za konsekventno narodno jedinstvo, ker stoji na stališču, da je za veliko mednarodno borbo sposobnejši enoten narod z eno kulturo, kakor pa narod, razdrobljen na pletrfena, ki v svojem plemenskem življenju nikdar ne dosežejo one reprezentance in one dejanske moči kakor v skupnosti. Seveda je ta popolna unifikacija delo zgodovine, toda napredna politika ji ne sme staviti že naprej ovir na pot. (Konec priK.) V nedeljo se vrši v Beogradu glavni kongres demokratske stranke. Dosedaj so obstojale pokrajinske organizacije. Nedeljski kongres ima namen izvesti centralizacijo stranke. To je popolnoma naravna konsekvenca z ustavo ustvarjenega stanja v državi. Imamo eno zakonodajno telo, eno srce, ki polje politično življe-j nje po vseh pokrajinah. Radi tega je jj treba', da se izvrši strankarska pregru--pacija. Stranke, ki zastopajo ista politič- g na načela, so morajo združiti. To se jež deloma že zgodilo neposredno po uje-; dinjeju, ko so iz nekaterih srbijanskih j * pr> Beneš o madžarskih do- skupin in iz večine članov hrvatsko-srb-včerajšnji izredni seji posl^ koalicije nastali demokrati. Sedaj 5 slaniške zbornice je poročal ministrski bo ta proces izpopolnil. Demokrati, ki ipredsedmk o zadnjih ‘ dogddkih na Maso v parlamentu in na vladi tvorili eno! džarsfcem ter izjavil, da se mala antan-stranko, hočejo biti tudi v organizaciji, j p0p0lnoma strinja v tem, da pomeni med volilci, enotni in centralizirani. 1 a -■ l?l nj0 t,|van|G Karela na Madžarskem Notranja in zunanja politika. preosnova bo za stranko važnega pomena. Plemenske razlike se bodo likvidirale ne samo teoretično, marveč tudi v najožji praksi. Zadeva enega dela države bo v enaki meri zainteresirala tudi druge dele. Tembolj to velja za splošno zakonodajo, pri kateri je treba harmoničnega sodelovanja vseh pokrajin. Ta har »casus belli*. Temu stališču so se pridružile tudi velesile. Pričela so se že pogajanja in priprave, da se enaki dogodki enkrat za vselej preprečijo. Ni več dvoma, da se je pri uveljavljenju mi rovnih pogodb napravila velika napaka, ker še napram Madžarski ni nastopilo z vso odločnostjo in strogostjo. Izjavil je monija se bo najlažje dosegla na ta na-»najjaije, da bo storil vse, da se ti (ločin, da se združijo stranke istih idej' v j g0Cikj ni;rno razrešijo ter bo šel pri enotno^organizacijo, katerih vsaka bo tčm do skrajne meje, a tako, da ne bo reprezentirala gotovo načelno naziranjei treba uporabiti najodločnejših sredstev, neglede na pokrajine in druge postran-| * Ne xodorov ampak Dimitrov je ske momente. j bil um0rjen. »Trgovinski Glasnik' pri- Ta pregrupacija strank se bo morala flf rtraro! bntnnlinJroria fnnr. i -_•* J _ ? _: — A ra za to beneški sporazum od teh dogodkov popolnoma ločiti. Izrazil je tudi ipanje, da se bo pri pogajanjih posrečilo, beneški sporazum popolnoma uver javiti. * Karel je računal na neuspeh! briški »Journal* objavlja' brzojavko iz ondona, glasom katere je Italija pripravljena, dovoliti, da se razkralj Karel internira na kakem otoku v Sredozemskem morju. Ista brzojavka omenja, da e čudno, da je pred kakimi 15 dnevi došia brzojavka iz Argentinije, v kateri e Karlov zaupnik, ki je odšel z nalogom, da kupi tam kako posestvo, javil svoj prihod. Obstoja torej sum, da je Karel že prej računal z neuspehom svoje akcije. * Konferenca v Portorose. Včeraj zvečer so odpotovali avstrijski, poljski in madžarski delegati na konferenco v Portorose. Istočasno so odpotovali tudi zastopniki velesil, ki se bodo udeležili te konference. Konferenca se prične dne 29. oktobra. Češkoslovaški zastopniki odpotujejo danes iz Prage. * Konstituiranje nove nemške vlade, slovi kabinet je sestavljen tako-le: Drž. kancelar in zunanji minister dr. Wirth (centrum); podpredsednik in državni minister: Bauer (večinski socijalist); notr stvari dr. Koster; državno-brambni mi nister Gessler (demokrat); gospodarski minister Robert Schmid (večinski socia list); minister za prehrano in začasno finančni minister dr. Hermes (centrum); minister za pošto Griesbert (centrum) delovni minister Braun (soc. dem.); minister za promet Grdner (demokrat); pravosodje Radbruch (soc. dem.); mini strstvo za obnovo začasno še ni zasedeno. * Japofaska Izprazni Sibirijo. Reu terjev urad poroča iz Tokija, da je japonska vlada sklenila izprazniti Sibirijo, je borba in sicer precej komplicirana borba. Ce hočemo doseči v tej borbi zmago, alt pa vsaj zadovoljive uspehe, moramo osredočiti svoje sile in svojo voljo. Pri nas to načelo še ni pjpdrlo in radi’ tega naša politika ni tisto, kar je politika v razvitejših zapadnih državah. Tam je manj strank, manj kričaštva in demagogije, zato pa več odgovornosti, dela in kontrole. Tudi mi bomo morali nastopiti to pot, ko se otresemo upliva predvojnih razmer, ki so bile bistveno drugačne kot današnje in so zahtevale drugo taktiko in pa upliva povojne razdvojenosti, in desorganizacije. Demokratska stranka zastopa pri nas ono centralizacijo, ki je potrebna, da se koncentrirajo, izberejo in razdele osebe in sredstva za politično borbo. V praktični politiki to pomeni: stranka je za centralizacijo zakonodaje, ker je v interesu napredka slabo razvitih delov države, da se jim od zgoraj določi način in nakažejo sredstva za povzdigo sociialnih, kulturnih in gospodarskih panog. Stranka je za centralizacijo uprave v toliko, kolikor je ta potrebna za uspešnejšo de- notranji, sedaj vojni minister Aleksander Dimitrov, ki je meseca maja 1.1. konfe-riral s Pašičem. Radi pogostih napadov tiska, je vlada, zvesta miroljubni politiki, katero je treba, voditi z državo SHS, večkrat odgovorila, da ni kriva akci komitašev v Macedoniji in da je pre^ vzela vse ukrepe, da se preprečijo. Minister Aleksander Dimitrov je prevzel nase to težko nalogo in radi tega je padel dne 22. t. m. kot žrtev nekaterih tiki napram kraljevini SHS išče in bo vedno iskala bolgarska vlada pota in načine, da ostanejo v bodočnosti odno-šaji teh dveh držav popolnoma prijateljski. * Italija in beneški sporazum. Ita lijanski poslanik v Budimpešti princ Castagnetta je izjavil napram poročevalcu „Magyar Hirlapa*, da je prepričan, da tudi njegov predstojnik zunanji minister della Torretta odobrava nastop madžarskega ministrskega predsednika Po njegovem mnenju zapadnoogrsko vprašanje z zadnjimi dogodki ria Ma džarskem ni v nobeni zvezi ter se mo Brunon Rotter. Po snežiščih Savinjskih Alp. (Konec.) Ker nama je postajalo dolgčas, predlaga Hlačnik, da greva malo v Hudi Prask, morda se najde kaj planink. Res sva se spravila v severne strme stene Mrzle gore ter prijadrala do korica sneijišča, kjer se pravzaprav še-le začenjajo strme stene Hudega,Praska. Našla sva nekaj planink ter se vrnila zadovoljno v Friseliaufov dom na Okrešlju, kjer sta naju tovariša ie pričakovala. Ko malo pojužinamo, odrinemo ob pol 14. uri po krasnem pašniku skoz’ Mrzi Dol v vodilo ožje kotline na drugo teraso, kjer se odcepi pot na Mrzlo goro. Tu nas je ravno pred velikanskim snežiščem zalotil dež. Nadalje strmo navzgor čez sneg, in na levo povprek, tako da smo, ker se nas je usmililo nebo, dospeli v najlepSem so!ncu ob pol 16. uri na Savinjsko sedlo (1987 m). Tu krene pot na levo ter se pride po strmem pobočju na Jezersko sedlo in po snežiščih, prodiščih in zelemcoh med skalovjerti navzdol na velikan 1 o -ležišče pod Rinko in po prekorači.' ; - rn na teraso Vodih*. •Skoraj zagledamo pod seboj globoko zarezo, prepadu podobno. Nehote se vpraša: Kaj je to? V Žrelu smo! To je jako zanimiva pot. V začetku so naravne nadalje umetno zložene stopnice, nadalje v skalo vsekane železne stopnice; ob njih je napeta železna žica. Zal, da fio bili klini in žica vsled plazov zelo malo varni ter smo bili bolj sami nase vezani zato smo se posluževali tudi plezalne vrvi. Koncem. Zrela smo imeli prekoračiti še strmo snežišče. Tu se spusti kot prvi Radko, nadalje spustim jaz svoje kosti, zatem pridejo na vrstu nahrbtniki Hlačnik. a kol. zadnji se je prekobacevat Hudopiš. Ne morem oporekati, da bilo to prekladanje vezano z malo nervoznostjo,toda izvršilo se je brez nezgode Omeniti moram, da je frčalo\med tem prekladanjem na bližnjem snežišču, kamenje kot za stavo. Hud je bil ta prehod. n konečno smo ga ob pol 18. uri izvršili. Stali smo koncem Zrela preč velikim strmim snežiščem, ki smo ga morali prekoračiti v nasprotni kot, kar smo tudi, uporabljajoč še vedno vrv. storili. Od tam so lestve, vsekane sto pir.je, vrvi in klini v serpentinah navzgor j Čanje. No. še t do navpične skale, katera sc v predoru In zopet sč ško delo In zdi se skoraj neverjetno, dal; bi ga bil mogel izvršiti slepec. * V 'AssingHausenu vi Sauerlandu ie sklenila neka žena, da si konča življenje ter se je v to svrho odločila, da se obesi. Šla je torej v cerkveni zvonik ter se obesila za vrv zvona. Ker pa je bila pri tenv. delu precej nerodna, se je začel zvon ma-jati in udarjati. Ljudje so začudeni prihiteli od vseh strani pogledat, kakšen čudež se je zgodil, da zvon sam zvoni. Na velikansko začudenje so našli obešenko ter jo še pravočasno rešili iz neprijetne?:' položaja med nebom in zemljo. X« Na griču v, bližini Montc Maria ph Rimu, so izkopali -ostanke neke predzgodovinske naselbine. Strokovnjaki 50' dijo, da spada ta naselbina v železno ali še celo v bronasto dobo. Izkopnine so o> sobito važne za proučevanje prazgochi* vinske dobe. 'm ; 1.1" • v Dočim trpi ruski narod g!a’d in pomuiu-kanje, se valja njegov »rdeči odrešenik« Ljenin v največjem razkošju. Italijanski komunistični zastopnik Lazzari, ki se 3? pred kratkim vrnil od svojega1 učenika, pripoveduje med drugim, da je našel ^ Ljeiiinovl predsobi 20 žensk, ki so bile zelo lepe in privlačne. V Florenci bi vsak plašč teh žensk stal najmanj 15.000 h'r> Dve najlepši izmed njih' sta bili od glave do pet posuti z dijamanti. Povedalo s« mu je. da je to Ljeninov »harem«. Zanimivosti. Tarife praškega krematorija. — Slep kipar. — Romantični samomor. — Predzgodovinska naselbina blizu Rima. — Ljeninov harem. Pri nas je dandanes pogreb skoraj luksuz, ker stane kar tisočake, katerih pa nima vsak smrtnik v izobilju. V Pragi so postali modernejši ter so zgradili krematorij, to je zavod za sežfganjeThrličev. Krematorij je dovršen in občinski svet je banditov. Naklonjena miroljubni —piartT5' -fzdal tarife. Zažiganje stane za praške občane 350 Češkoslovaških kron, za druge pa 400 češkoslovaških kron, kar je od-visnO od dobe shranjevanja, to je od 10 do 30 let. . * Jakob Schmidt je bil .pred vojno zlatar v Frankfurtu, med vojno pa ga je zadela nesrečna usoda, da je popolnoma o-slepel. Sovražna kroglja mu je izbila obe očesi. Čim so se mu rane zacelile, pa je vstopil v atelje - profesorja Haussmanna, kjer se je učil modeliranja. Nedavno je ta slepec izdelal za katedralo v Mainzu soho za spomenik, ki predstavlja »sovražnika«. Listi pišejo, da je to pravo umetni- plazu, od koder se vidi že čisto blizu Češka koča. Da, žal, samo videli smo jo; kalti Rjavi plaz je porušil nadelano' pot za nekako 6 metrov in ves naš trud, obiti ali preskočiti to vrzel, je splaval po vodi. Lahko si vsakdo misli, kako je človeku pri srcu, če vidi pred seboj kočo,- do katere ima največ 20 minut, hoda, a pot mu je na vseh straneh zaplankana. Gez skale ni prehoda — je prepad, pred nami isto prepad, a mrak se deia. Ni nam preostajaio drugo, kakor iti nazaj do prodišča, po katerem smo se spuščali daleč v dolino, prekoračili neko snežišče ter lezli po strmem prodišču, obraščenem z borovjem, proti vrhu. Hudopiš je bil prvi na vrhu ter ie javil, da ni prehoda, da je tam prepad. Radko, ki je še bil daleč pod nami, oporeka, češ, da moramo ravno tam doseči nadaljevanje markiranega pola ter da naj počakamo. Polagano se dviga proti nam. Nenadno se vsede tet- kramlja po svojem nahrbtniku. Kasneje je priznal, da je bil že v frčanju v globino ter da se je komaj v j el. Zato to nenadno krep-nesrečo bi manjkalo, apuslil Radko naprej. Dnevna kronika. — Naši klerikalci in cirilic* »Slovenec* že nekaj dni sem nesrjun?0 napada učenje cirilice v naših ljudskih šolah. V srbskih ljudskih Šolah se nč« otroci poleg cirilice tudi latinico, pa doslej Se nismo čitali r nobenem srbskem listu, da bi bil proti učenju latinice. P* tudi tega se ne spominjamo, da bi bilj naši klerikalci v avstrijskih časih kdaj nastopili proti učenju germanske gotice-Pri tem, kakor pri vsem jih vodi seve d* samo gola mržnja proti vsemu, kar j' srbskega. Saj se poznamo. — Nesramno blatenje. Klerikalce je postal trn v peti napredni križevsj nadučitelj Fran Cvetko ter «o ga priče-v »Straži* napadati na najostudnejši čin, kot je pač pri teh »katolikih* vn^ vadi. To pa nadučitelju ne bo prav tu* škodilo; sčasoma se bodo že naveh? čali, ko se bodo preobjedli svojega last' nega blata, kakor je bilo doslej še vse* lej. Odgovora za svoje zavijanje ne ** služijo. — Kaj je italijanska klerlkaln* stranka in koliko sovraštvo je že p°f kazala do naših ubogih primorskih tr* pinov, tega menda ni treba posebej V°* vdarjati, kljub temu pa prinaša isti ,S!0' venec*, ki blati in psuje učenje n**® slovanske cirilice, o kongresu te strani* v Benetkah tako prijateljsko poročil?* da se na prvi pogled vidi, da fflh njen razvoj pri srcu. Kaj porečejo temu tisti naši primorski rojaki, ki f' radi t* »Slovenčeve* posestrime že tohkfl pretrpeli ? : orijentacijo. Res smo ravno na dru? strani porušenega pota dosegli marki_r3' nega. Od tu po stopnjicah in ob ograj* navzgor, Se malo čez prod, nato n1’111-studenca in že smo stali ob četrt n 21. uri pred Češko kočo. 4 Ta je bila seveda neoskrhovana. kaj, mi je uganka. Edina koča v SavTI skih Alpah, do katere se ima iz Jei?' j skega samo 2 uri hoda, pa neoskrbovafl3 No, k sreči sem imel s seboj ključ- . smo zumogli vsaj v kočo priti; s'c°r bil pa bogrne udrl! Po taktni liaP°n* si želi človek saj# zavetišča in ako g*■ »j dobi z lepa, je pripravljen doseči to zgrda, osobifo ako vidi, da jo neesk1’’ , vanje koče le /golj velika malofn*1’11 društva. _ _ ., j, f Spali sipo vsi šiiti v kuhinji n*. •]-, ter drugi dan svoje kosti komaj sP,,R v pravi tek. . V jutru, dne 20, junija ob 7. tu-o pustili smo tnalo zlovoljni gostohu " streho ter sem kočo zopet temeljit0 klenih Krenemo jo desno navzgor p° strn' , - -1 -,!•< demo studenec. Od lam velikansko Sne serpentinah ter dospemo čuz p°l Gornje Ravni (1842 m), kjer Je ! i, nh vrvi obide let' eno skoraj pri Rjavem On pač najde kar hoče, ker ima izborno i žišče do skalnatih sten, la phtv ekadtuM* Maribor, 29. oktobra'192LV sap Naši vojaki na meji. Včeraj sta Ourinila mariborski 45. pešadijski polk in težki artilerijski polk na mejo, kamor ie odrinil, kakor poroča »Nova Doba*, tudi bataljon celjskega pešpolk«. — Železničarski dopusti so vsled sedanjih političnih dogodkov ustavljeni ter se železničarji od svojih službenih postaj ne smejo odstraniti za več časa nego za 12 ur. — Imenovanje. Za kancelista preko sistemiziranega stanja in brez določenega slu&eneea mesta sta imenovana oficijanta g. Rudolf Schein v Mariboru ter g. Jakob Kresnik v Celju. — Prepovedan uvoz luksuznega "Saga. Ekonomsko-financijski komite ministrov je sklenil prepoved uvoza luksuz-nega bloga. sm & 20 — |a liter vode 2 litra vina ali Haloz poročajo, ds je nastalo , - K. pUlUt-iljU, UO uaaiaivj ,am silno pomanjkanje vode, katero Morajo dovažati ure in ure daleč. Ponekod ponujajo za liter vode 2 litra Vlna ali pa 20 K. Največ seveda trpi J^led pomanjkanja vode uboga živina. fadnje deževje ni dosti pomagalo, ker ’e sledilo prehitro suho, mrzlo vreme. I Nesreča v Majšpergu. Pri ns-la£anju drv v majšoerškem gozdu je posrečil posestnik F''ra n Butolen ter ostal j13 mestu mrtev. Butolen zapušča ženo n Pet še nedoraslih otrok. r Novo industrijsko podjetje v ^Iju. V Celju sta ustanovila gg. Franjo ,.Uchs in Avgust Kregan prvo jugoslov. z,čio industrijo. Razveseljiv je razvoj industrijskega življenja, ki nam D° omogočil, da bomo kmalu neodvisni w tujcev. Železniška nesreča v Vinkovcjh. ‘ torek sta na postaji Vinkovci na tfr-^tskem trčila skupaj dva vlaka. Pri teni J10- bila poškodovana ena lokomotiva in Jl^aj voz. Ranjen ni bil nihče. Vzrok ne-Sfeče so biie pokvarjene kretnice. — Nesreča v Trbovljah. Pri zidanju T|^e bafake, je padel tesarju Ivanu Za-j °tniku na nogo težak kamen ter ga poškodoval. n — Požar v Osijeku. V nedeljo zve-; okrog 23. ure je izbruhnil v Osijeku v ijkozvan! Potravini ogenj, ki je upepe-tri hige. Ognjegaseem, ki so zelo po-;P° Prihitel! na pomoč, se je jedva posrc- * ‘0> da so ubranili četrto poslopje, na kn-i!!° se je začel širiti požar. Pogorele lise so last treh vdov. Skoda znaša blizu bilijona kron ter ie le deloma krita z darovanjem. ~7 Zaprt milijonar. V Zagrebu so ^ f'r|i argentinskega milijonarja Lertova. er je pri nekem pretepu ranil svojega • asProtnika. Prelep le nastal radi mili-|'larjcveca psa, ki je onesnažil hodnik hiši. Gospodar hiše je psa na-f ter ga malo udaril, kar pa je miii-««rja tako ujezilo, da je začel žaljive« f Sa Pretepali. Občni zbor upravnega sveta Du železnice se vrši dne 3. nov. na ]u. Vse interesirane države odpoš-g !° svoje delegate. Uvedena bodo poboja-z italijansko vlado glede priklju-‘la italijanske proge k .Južni Železnici. Vj^janja bodo mogoče otežkočena, ker ral"a naša vlada pri svoji zahtevi, da L proga Južne železnice, ki teče po na-ozemlju, podržavi. Ic^rl'^o zložno navzgor, potem po ne- jako strmih snežiščih in pro- l-Tor ■ plezanje po skalnatih pragih ir; .'Jasnemu grebenu nadalje po zadnjem ■ na Mlinarsko sedlo (2336 m.) * ^ 1® dobro zaznamovana in zavarovana a v sedanjih snežnih razmerah l>.* .a‘° se je mnogo ovinkov napraviti M',20?*n^i marsikaterega zavarovanega 0%’» r Je snežišče vsled strmine to t)o f naprej se gre na de^no jajfo Malega Grintave«, ki je oster. »Jv;,,, ftrrn, iznad Mlinarskega sedla se greben na severovzhodni strani lt]g; av£a. Mali Grintavee pa pravijo h na južni strani Grintavca, ki ialu? tak zaznamovan tudi v s(#eci- fohrj m). Hoditi je vedno blizu robo;rte- neka> metrov po njegovih •locij dane« snežiščih. Nadalje se kih n? . ®GVerpi strani piramide v ovin- V- 1 Grintavea (2559 m), kotereua .^nrmo ločuo ob t„ Ufl — Odlikovanja povodom ljubljanskega velikega semnja. Ministrski svet jc podpisal ukaz, s katerim se odlikujejo fimkcl-jonarji ljubljanskega velikega semnja z redom Sv. Save III. razreda; in sicer gg. Fran Bonač, Dragotin Hribar. Vinko Majdič, Peter Kozina, dr. Krisper, načelnika zagrebškega in ljubljanskega odelenja tr govine in industrije Maksimovič in dr. Marn ter še nekaj drugih oseb. — Stavke v Ljubljani končane. Stavke krojaških in čevljarskih pomočnikov m Ljubljani so končane. Krojaški pomočniki so dosegli 33 odst. zvišanja, čevljarski pa 40 odst. zvišanja dosedanjih mezd. — Zopet požar. Včeraj okrog 13. ure prtpoldan je nastal na glavnem kolodvoru v Ljubljani požar. Vnel se je s petrolejem naložen vagon. Požrtvovalnosti o-gnjegascev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Rešili so 11 sodov petroleja. Pri gasilnem delu se je ponesrečil- ognjega-sec Podlogar, kateremu je bušnil goreči petrolej v oči. Prepeljali so ga takoj m bolnico. En vagon je razen ogrodja popolnoma zgorel. Doslej še necenjena škoda jc velika.. — Izprememba imen poštnih' uradov. Poštni urad Križavciv Prekmurju se spremeni v Križeve? v Prekmurju, poštni urad Križovcl pri Ljutomeru pa v Križevci pri Ljutomeru. — Izseljeniško vprašanje. 3. podod- sek zakonodajnega odbora za socialno politiko , in narodno zdravje, je na svoji zadnji seji razpravljal o naredbl glede izseljeniškega vprašanja; Načelnik ministrstva V,a socialno politiko je obširno poročal o raziogih zakona. Naredha jc bila ustvarjena, ker je velika množica naših izseljencev v, prekooceanskih krajih izzvala potrebo, da se to vprašanje uredi. To sc je moralo storiti zlasti radi naših narodnih, socialnih in gospodarskih Interesov. Izseljenci so izpostavljeni raznim neprilikam, brezposelnosti in izrabljanju, po agentih. Sedaj se mora radi omejitve naseljevanja po Zedinjenih državah pričeti z rešitvijo tega vprašanja. Naredba predvideva najprej ureditev izseljeniškega odseka pri ministrstvu za socialno politiko, uvedbo novih komisarjev vi pomorski!] Inkah in agentov v onih krajih’, kjer so že izseljenci in njih organizacije. Za tem je navajal kriterije, kdo more biti Izseljenec in pod kakimi pogoji se more dovoliti izseljevanje. Nadalje je označil pogoje prevoza in način podeljevanja koncesij parobrodnim družbam. Uredi sc tudi način vrnitve v domovino. Zlorabe tozadevnih določil bodo kaznive. Razpravljalo sc jc tudi o vprašanju organizacije izseljeniških oblasti. Debata je bila zelo •obširna in stvarna. Udeležili so se je poslanci Oionovič, Radonič, Vilder, dr. Žerjav. Kurbegovič in ČubroviS. Predlagali so razne izpremembe o gotovih' določi-Hli te naredbe. Seja je bila na to odgode-Tia in se nadaljuje jutri ob 16. uri. — Račje pri Mariboru. Po osvobo-jenju izpod Avstrije 1. 1918.,, se je naša vas. ki leži na krasnem prometnem kra-, ju Dravskega polja ob Južni železnici v primeroma kratki dobi izpremenila iz zagrizenega nemčurskega gnezda v narodno in zavedno. To je bil v veliki meri tudi uspeh časopisja, a največ so pripomogle k temu narodne veselice leta 1919. Ustanovilo se jc bralno društvo in tudi gasilno društvo je začelo delati v. narodnem smislu. Sedaj pa, odkar je prišel na krmilo socialnodemokratski župan, ki se drži strogo svojega internacijonalnega programa in kateremu slede' delavci tuk. tovaren, je zopet vse utihnilo in zastalo je vse narodno delo, Organizacije so prenehale in pričelo se je pravo podivjanje, tako. da si vaščani niso več varni življenja, kajti pretepi, poboji, požigi in tatvine se vrste eno za drugim. Predlagalo se,je že, da bi se ustanovilo policijo, toda te občina sama ne more (vzdržati, zato bi bilo dobro, da bi za varnost v tako prometnih krajih, kakor so Račje, poskrbela država sama vsaj za enega policista ali vsaj nočnega čuvaja. Ker pride vselej do pretepov, se zadnji čas ne sme vršiti tu sploh nobena narodna veselica več. Do pretepov pride brez vzroka, oni pa. ki bi morali to preprečiti, pred vsem g. župan, pa drže roke križem in se nc ganejo, nasprotno, poskrijejo se v strahu, da ne bi dobili tudi sami po glavi. Tujci, ki prihajajo k nam. pravijo, da takih razmer ni tiik.ier v mariborskem okraju, kakor tu.' Dobro bi bilo če bi se za to občino pobri-i gala malo tudi oblast. Račje bi bilo. lahko kraj, ki bi nudil svetu in delavcu lepo bodočnost, ako bi bile razmere take, kakršne bi morale biti. O. župan naj bi včasih pozval svoje občane skupaj ter naj bi se naprosili pripravni govorniki, ki bi ljudstvu predavali, toda ne o politiki, ampak o gospodarstvu, o znanstvu itd., pa bi ljudstvo kmalu postalo drugačno. Posebno sedaj po zimi hi ljudstvo rado obi-skavalo taka predavanja. , , — V Ljubnem v Savinjski dolini je u-nirla v 22. letu poštna oficijantinja Pepca Ermenc. — Češki legijonarjl razbili kip Marije Terezije. V sredo so češki legijonarji razbili v Bratislavi kip Marije Terezije. — Princ Ludvik WIndischgratz aretiran. * Češko Slovo* poroča, da je bil karlistični vodja princ Ludvik Win-dischgr&tž aretiran na češkoslovaški meji ter prepeljan v Prago, — Požar v Benetkah. Zadnji dnevi so menda posvečeni bogu ognja. Iz vseh krajev prihajajo vesti o velikih požarih. V Srbiji in v Bosni gorijo gozdovi, po drugih krajih so pogorele cele vasi, včeraj se je poročalo o velikem požaru v Beogradu. Danes je došla vest. da je v beneškem pristanišču izbruhni! velikanski požar, ki je uničil ogromna skladišča. Skoda znaša nad 10 milijonov lir. Mariborske vesti. Maribor, 28. oktobra .1921 m Na glavni kongres JDS, Iti se vrši v nedeljo v Beogradu, je odšel za naše Uredništvo kot poročevalec urednik g. Božidar Borko. m Poroka. Jutri v soboto te. poroči g. Fran Vorsič, odglasni opravnik, z Mariborčanko gospico Ido Lončar-jevo, hčerko zasebnika Lončar. Kot priči fungirata za nevesto njen oče, za ženina pa gospod prof. Marin. m Slabo spričevalo za nažo zavednost je dejstvo, da večina naših ljudi podpira raje nam več ali manj sovražne tujce, mesto naših narodnih ljudi. Maribor do uedavna»ni imel nobene slovenske cvetličarne, končno pa se je podjetnemu in zmožnemu g. Gabriču posrečilo dobiti lobol ter otvoriti prvo naSo cvetličarno. Vsakdo bi pričakoval, da bodo odslej naši ljudje naročali in kupovali pri njem— toda kaj še! Dosledno podpirajo tujce in to celo tudi naša narodna društva. Ali mora pri nas res naš Človek propasti na korist, tujcev? m Odkritje nagrobnega spomenika pokojnemu nadkomisarju finančne straže Martinu Vohn se vrši v nedeljo 30. tm. ob 14.‘uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. Pri odkritju bo sodelovalo tudi pevsko društvo „ Obmejni zvon*. Tovariši in prijatelji pokojnika se vabijo, da sr slavnosti udeleže čim najštevilneje. Odbor za postavitev nagrobnega spomenika. m Maksimiranje kavarniških cen. Občinsko sodišče za pobijanje ‘draginje je v. svoji seji dne 26. t. m. določilo za kavarne sledeče najvišje cener veljavne .za dnevni čas, oziroma za čas izven koncerta: Ona kava,K 3, kapucine K 3, beJa kava K 4-r mleko K 4. čaša čaja K 6, garnitura čaja K S, limonada K 5, čokolada K 7.—, Cene stopijo v veljavo s 1. novembrom t. 1. m Uradniški ples. Maribor je v zadnjem času zapadel v^precejšnje mrtvilo; edine zabave, ki jih imamo, so — gostilne in kavarne. Ni kulturnih in umetniških prireditev, n? zabav, ni plesov. Za plesalce in plesalke so pravzaprav slabi Časi, letos nikakor ne morejo priti na svoj račun. Zato pa bodo gotovo prišli in prišle na svoj račun pri uradniškem plesu, ki se bo vršil dne 52. nov. v zgornjih prostorih kazine. Ta ples bo gotovo ena najlepših prireditev te vrste v letošnji jesenski sezoni in zato ni čuda, da vl3da zanj že sedaj veliko zanimanje. m Ljudsko vseučilišče v Mariboru, Včerajšnja .Jugoslavija1" toži, ‘da se v Mariboru nihče ne pobriga za to, da bi se tudi v Mariboru osnovalo ljudsko vseučilišče. Kolikor smo poučeni, se z gotove strani že več časa dela na po-kreiu podobne ustanove in ker nc manjka ne potrebne prakse ne umevanja in znanja, smo prepričani, da bo '•var dobro uspela. m—»rmj...! 11 —b m Tujci v naši državf. V$i tuft državljani, bivajoči* v naši državi, jnorsfa biti v svrbo evidence vsaj do 31. okt; 1.1. v posesti potnega lista, izdanega ocf konzulata države, čije pripadnik je. Tl st/ tuji državljani, ki so.optirali za kralje-vino SHS in tisti, katerim gre opcijska pravica, katere pa se še niso poslužiLi dobijo posebne legitimacije, k? jih izda jajo prvostopne oblasti, za mesto Maribar policijski komisarijat m VpokojencI! Odbor krajevne skupine Maribor I. splošnega društve jugo-slovenskih vpokojencev vabi na važer shod dne. 30. tm. ob 14. uri (ne pa ob 16. url, kakor smo včeraj porogali) v restavracijo Halbwidl. Pridite vsi! .tn Pot na Pohorje v Mariborsko kočo je že povsem dobra in. se vršijo izleti v soboto in dedeljo kakor dose-daj. Za slabo opremljene turiste je najbolj priporočljiva pot skozi Radvanje mimo strelišča.. V koči je za sprejem turistov v*e pripravljeno. Prva partija mariborske podružafce SPD odide v soboto, dne 29. tm. ob 14. uri* zbirališče na Dravskem mostu. m Nevaren pes. Včeraj krog pol 12. ure je šla štiriletna Hedvika Križnik, stanujoč* pod mostom št. 24, po Fran-kopanovi ulici. Blizu gostilne Petrič ji je prišel nasproti velik, rjav pes ter jo vgriznil v levo roko nad komolcem. Pes je last gostilničarja Ivana Petriča v Frarj-kopgnovi ulici 11 ter je v neopaženem trenotku odšel brez nagobčnika na cesto. m Pobegli kainjenci. V torek je pobegnilo z dela v bližini kasnilnice pel kaznjencev. Kaznjenci so bili sami taki. ki so svojo kazjen že po refiini prestali ter jim je manjkalo le še par mesecev, d« bi bili zopet izpuščeni na svobodo. Kaj jih je sedaj, lik pred postavne svobodo napotilo, da so si sami vzeli nepostavno svobodo, si pač ni mogoč* misliti. m Našla sla se zlata prstana. Dobita se proti dokazilu laslninslte pravic« pri policijskem komisarijatu. m Velika kavarna. Dan«* »Slovanski večer*. Prekmurje. Prekmurski madžaroni, ki so nedavno oboroženi z gorjačami in sekirami demonstrirali za Madžarsko, so postali krotki in .so kakor priliznjena mačka skrili svojo Oitre kremplje. V zadnji številki »Novin* objavlja nek jugoalo-vensko čuteči madžaron (!) članek »Vlada Čuj‘, v katerem apelira na vladno prizanesljivost nasproti madžaronom, hkrati pa previdno ogrize" neljubo mu ,prišleke4, ki motijo sveti madžaronsko-klerikalni jnir v Prekmurju, Objavljamo samo par odlomkov: »Izgovor o nas domačih je navadno: Madžaron si. Pa zares, koliko bolj so naši »madžaronl* spoštovali na* slovenski jezik, kakor nekateri patentni »Jugoslovani* tam čez, kjer sft bili nnj-hujli ,nemčurji‘, da niso hoteli niti govoriti slovensko*1- — »Koliko, jih je bilo pognanih čez mejo samo zalo, da bi odstopili prostor »prišlekom“, ki bi radi tukaj ubogali*. Izgovor, da je madžaron. je bil vsega mogočen. Pa trianonska mirovna pogodba piše drugače(?!). Koliko uradnikov, učiteljev brez izpita je zasedlo najboljša mesta, a naši so jih kljub izpitom le s težavo. Pri agrarni reformi ni na vodilnem mestu nobenega našega človeka. Zakaj? Ker se tukaj mastni dohodki, ki gredo našim .bratom". — Starim fiškališom (odemluikom) — up govorim o krivcih — se delajo številne . zapreke, da bi imeli novodošli tem več ^ zaslužka. Kakšna bratska ljubezen. Notarji (obč. uradniki) in drugi domači uradniki so bili odpuščeni iz slu/be, ker so madžaroni. . . »Odpravili so nam šolske in ,vse druge zakone, samo pri plačevanju je veljaven stari zakon". Pisec sklepa, da bi lahko živeli mi madžaroni in vi jugoslovefli skupno oboji z jugo-siovenskim -duhom v lepo j Jugoslaviji. — Prekmurski madžaroni s tem priznavajo, da so njihovi tihi upi splavali po vodi. Slišijo, da se na jugoslov.-madžarski meji stavijo mejniki in bo treba živet. »z jugoslovanskim duhom*. Za nizko moralo teli priliznjenih madžarskih janičarjev je značilno, da sc že vedno smatrajo za madžaroni in delajo razliko med madžaroni in Jugosloveni. To j* Čisto v duhu Mikolove ^Douiovijjie"! Ti Problem razrešen! M elson Pranje brez napora! Konten pers »am hm nadzorstva perilo ble-jže?« b*lo in »e ze r en«m dneva izplafia PoskuJnja dnevu® med i. in 6. nro. O^leii prost! HELSON d. z o. z., W!en, VI. Chwa1Iagasse 2 Mariahilterstraase, posta aliSfie Neubangasse). ^ATroif ^frlboTrS^rblčtoFfa 192! (judje so I« tako drsni, da zahtevajo, naj jim državna oblast poveri zaupna inesta! Potegujejo se za izdajalce, ki so bili izgnani (tez mejo radi protidržavnega delovanja, zavzemajo se za nadute madžarske advokafe in ae hudujejo, da se r žolah ne poučuje po starih zakonih, t. j. madžarsko. Tem madžaronom pa dajejo zavetišče klerikalne »Norine*. Seveda, gliha vkup štriha! Vendarle! »Slovenski Gospodar* in straža* razlagata svojim kimavcem, da jo samostojni minister Pncelj na eni strani ,največji škodljivec kmetov**, na drug? strani pa nedelavna, brezpomembna j, ničla*. Prekmurski sobojevnik ,Novine's pa jo udari po srednji poti in piše: „C5. minister za kmetijstvo Pucelj so »e zavzeli za rrnSft pravice*, flelo v Prekmurju se jim svila: Prekmnrske meje so definitivno oločene* Razmejitvena komisija zaslišuje prebivalstvo nekaterih obmejnih občin srlede krajevnih gospodarskih zadev. Razpoloženje med ljudstvom je popolnoma mimo. Krivci nedavnih izgredov so bili izpuščeni iz mariborskih zaporov, a razprava proti njim se nadaljuje. O CMOM Našim naročnikom! Nekateri naši naročniki nam dol gujejo naročnino za „Tabor“*že po več mesecev in nekateri celo od novega leta. Sedaj moramo uravnati račune in za to smo poslali vsem tem zamudnikom račune in opomine. Kdor bi računa ne poravnal do 1. novembra, mu bomo ustavili brez pardona nadaljno dopoSiljanje lista ter iztirjali sodnijskim potom zaostali dolg. Nepotrebne stroške naj si ^>otem pripiie vsak samemu sebi. Uprava »Tabora". #»©•#9® e MUM Kultura in umetifost. x V mestnem gledališču v Celju 1« vpmori v soboto dne 29. oktobra veseloigra »Ulica it. 15* češkega pisatelja Šamberka. x Klub čeških skladateljev. Češki skladatelji so si osnovali v Progi,poseben klub, ki si je nadel nalogo podpirati češko skladateljsko umetnost moralno in gmotno. Za predsednika je bil na prvem ustanovnem sestanku izvoljen g. loj. B. Foerster, za podpredsednika V. Novak, za tajnika K, B. Jirk6k, za blagajnika Jan Zelinka, m zapisnikarja E. Axman, za odbornika pa B. Vomaekain O. Šise. V Mariboru živi cela vrsta nagib skladateljev jn mislimo, da bi bilo umestno, če hi tudi oni osnovali podoben klub. Sokolstvo. o Češko sokolstvo v službi države. Kakorhitro je nastala po prihodu raz-Kralja Karla na Madžarsko nevarnost za obstoj češkoslovaške republike se je postavilo v*e češko Sokolstvo kakor en mož na razpolago domovini. Moravske sokolske župe so takoj ob mobilizaciji pozvale k stražni službi vse članstvo, iftotako pa tudi Sokolstvo v Pragi in v Pravico, da si zbere najlepgi svet. Pri- Erne«t E«Vsttin! Afrodita. Roman, Prerelt Rušan. (Dalje.) Euiob sam se je boril med prvimi. Posadka so je .vedno bol.i krčila. Sam Haridim je pobil par napadalcev; ko pa se mu je približal Enioli, je za trenutek utrujen povesil ^vo,i meč. ^Stojte!« ie zaklical ropar, obrnrvsi se k’ svojim tovarišem. »Zmaga ie naša. Glejte, da dobite tega trdoglavnega Mj-lečflna, ki noče .vedeti, kaj pomeni Eni-ohova zakletev, živega m roke. Usoda, ki sem jo mu namenil, naj bo drugim našim nasprotnikom- m svarilo. čuješ-li, Haridim? Varaš se, ako misliš, da nam boš s peščico tvojih ljudi ušel! Sicer pa, povej mi, presvitli arhontič, zakaj se mi no pokloniš? Kje je Kipida, tvoja lepa hčerka. Pravili so mi, da je lepa in krasna. Ona naj bo naš dar, ki nam bo nadomestil škodo, katero nam je povzročil njen oče. Brez šale. Kmalu bomo imeli-drugi posel, kakor pa tla ‘ se prepiramo s takim domišljavcem!« »Kipida, moja hči . .*.« je jeknil Haridim obupan. »Evo tu mene in vse moje biago. Ubij me, če le še malo spoštuješ, bogove, a prizanesi njej. sreči in ponosu mojega življenja«. »Nimam nikakih slabili namenov s tvojo sladko Kipido,« je odvrni! razbojnik. »Ona bo moja ljubavnica, ker junaku prt-stojd tudi lepa žena, a zmagovalec ima drugih mestih republike. Moravsko Sokolstvo je nastopilo stražno službo že v torek zvečer. Praiko in češko Sokolstvo pa bi bilo imelo nastopiti službo s sredo opoldne, kar pa ni «torilo, ker je dobilo od vlade obvestilo, dn zaenkrat ni več neposredne nevarnosti. Tokrat je s svojim sijajnim nastopom za obrambo domovine češko Sokolstvo zopet pokazalo, kako velikega pomena je *a državo. Šport. : Korotan : MAK. V nedeljo, dne 30. oktobra se vrši zadnja prvenstvena tekma jesenske sezone med obema kluboma. Pričetek ob 15. uri popoldne na Vlariborovem igrišču. Sodnik g. Franici. Pričakuje se obilen obisk. Mestni kino. »Smrtna .spirala v cirkusu Brown“, drama v 5 Činih s« predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. I. mariborski hfoskop. Danes v petek se predavajo zudnjič »Zena z milijardami11 šesti del filmu »Kraljica sveta*. .Tutri v soboto in v nedeljo se bo predvajal sedmi del ,Dobrotnii-a človeštva*. Gospodarstvo. g Dobava 100.000 kg ovsa. Dne H°vOh sedaj spoznam, kako hudo me kaznujejo nesmrtni bogovi! Kipar iz Melase ml ie bil prenizek za zeta, a sedaj mi bo oskruni!, hčer podli ropar !«• „Eniobova ljubavnica bo . se je roča! Enioli. ^>Mar ne znaš cenit! te časti! A' sedaj, kje je!« Ni še Izgovoril zadnjih besed, ko je Kipida bleda, a brez solz stopila na dvorišče. V svoji spalnici je klečala in prosila Afrodito, naj jo reši. Ko je slišala te besede razbojnika, je stopila na dvorišče. V desnici je držala nož. »Evo me!« je rekla prezirljivo. »Prišla sem, da ti povem, dn se varaš. Ta nož me bo svobodi!, prej ko se me dotakne tvoja nečista roka!" Enioli je ves presenečen zri na njo, a ona se je obrnila, k svojemu očetu rekoč: »Oče! Se huavš v roki maž! Vem,da ne bog dopustil, da bi so ti suroveži naslajali nad oašim ponižanjem. Skupno z menoj boš sel r globoki had, toda požirek \r. merskih valnv pogasi vsako lu.go in žalost!“ Med tem, l>o je Kipida lo govorila, ni zapazila, da se ji je priplazil za hrbet eden izmed razbojnikov. Nenadoma jo je od zadaj pograbil za roko. Nož ji je izpadel. Bila je pitiinagaua. . »Tako!* je vskliknil Enioli. ,Dobro yi napravil, Lisija. {fe, draga moja, m' bo* sla s tvojim očetom v had, temveč na mehke blazino k Eniohu, kateremu zelo ugajaš. Poljubljala me boš, jaz pa bom gladil tvoje /late la/i, tvoje nežno grudi. . Ni dovršil stavku. Težko koplje je priletelo nad Kipidino glavo lev so zamudilo v roparjev vrat. Kakor ranjen lev je skočil, dva, tri korake nazaj (er se oblit s krvjo zgrudil na zemljo. Skoraj v istem trenotku je razsekal meč onega razbojnika, ki je zgrabil Kipido. Z vrta se je slišal žvenket, orožja in divji krik. Aknntij je prihitel s izbrano ikarako četo na, dvorišče. Vrišč, ki je nastal na ageri, je pričal, da se je tam pricerboj. Medtem, ko so Eilostratovi vojaki izgnali razbojnike iz dvora, jih pobili in ujeli, je Akontij, ves srečen objel Kipido. „ Vendar enkrat!" je šepetala ona ter položila glavo na njegova prsa. »Vedela sem, da prideg.* Zamaknjen je gledal Haridin na mladi par. Ni se mu upal približati. Kesal.se je in sram ga je bilo pred mladim umetnikom. Tembolj hvaležnega se je izkazal 'Filostratu, ki je uro pozneje prišel s Ksimijom, Olorom in Menalipom v njegovo palačo ter mu prožil roko, kakor da rii bilo med Miletom in Ikarijo nikdar nobenega spora. Nekdaj oholi in ošabni arhont se jo popolnoma izpre-menil. Sedaj se je prepričal, da je bil Konon izdajalec in obtožba zopet Akon« tifa podlo izdajstvo, fer da je bil ot samo sramotno orožje Konona. „Tako mi vsi bogovi!* jo končni vprašal. »Kako slo v zadnjem trenotku pridrveli, kakor da ste vstali iz zernlje, ne da bi vas bili razbojniki opazili ,.Oni so nas že davno zapazili0, Je odvrnil FilostraL »Kljub temu smojil' pa presenečili. -Jadrali smo na južno stran, ker ja bila obala le slabo zase* dena. Prišli smo že. skoraj v sredino mesta, predno so nas razbojniki še k prav zapazili. Jaz sem napadel glavno četo na ageri, Akontij pa je s svojin’ oddelkom hitel vama dvema na pomoč. Vefina razbojnikov se je udala in ie v naših rokah. Nakaj pa, med njimi za'1' bog tudi glavarjev brat, jih je zbežalo na ladje ter so v megli izginili. Ker P8 so že enkrat pri tem delu, jih bomo poi kali v njihovih skrivališčih' tel’ i1 enkrat za vselej iztrebili. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radlvoj R c h*r. Odgovorni urednik: R n d ol t O t i m. Mala oznanila. I1 Za prevažanja različnega Biata-riisla se iščejc* vozniki. »Hitrozid*, Maribor, Aleksandrova coata 51. 1703 2—1 Pozor! Gotove obleke, površnike iu vse potrebno za zimo se dobi najceneje pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 1698 Proda se orehovo pohištvo v dobrem staniu po najnižii eeni. Proit oirled tudi v praznikih. Slovenska ulica St. 36. 1699 2-1 Stanovanje s hrano se oida uJenki meščanske žole. Naslov v upravi . 1674 Proda sc; Omara, postelja in miza, pripravna za krojača ali gostilno. Pobreška cesta 15, pritličje, desno. 1C .4 i Velika kavarna |V petek 28. oktobra Slovanski : večer :: Izvaja ojačani orkester Drof. E. Kubičeka s sodelovaniem gospoda Jana Kubičeka. Izvajale se bodo izključno kompozicije slovan. skladateljev: Fučika-, Zajca, Novaka, Blodeka, Čajkovskega, Smetane, Parme, Dvofalta, Fritnla, Ned-bala, Sebeka, Waisa ' in Gaala. 1697 Vstop prost. Začetek ob SO, uri. I * ^ P prodaj« vsak dan na Glavnem trgu |P portno društvo Hatheis, Suppanz & Co. Komad po IC 3*8® Citajte In razširjate povsod naš list „TABOR“ Brzojavs ^kspedlt« .VoMioii' Briojafž špedicija za medjanarodne transporte Golubovič in drug MARIBOR SUBOTICA AlaVtandrova cesta IV V JU. BoS|c* Vuiič* ^ OtuMina svakovi«!«?! Mara t celim in zbirnim vagoni«8* ReeKspedlcIIai (Jskladištenie! Ocarinjeni«1 St« vi uajknlnntnije uvjete. * KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. 'J -1 Ki JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVGM JN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJSGOvSb ŠIROKO SPADA- :: JOČA DELA. • s: IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE! $$ ♦ 1 * -T# Lastnik in izdajatelj: Konzorcii _Tahor“ - Tiska. Mariborska tiskarna d. d..