St. 246 V Ljubljani, sobota dne 26. oktobra 1918. Leto II. HflPEEJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. CrednlitT* In npravniitvo ▼ Ljubljani, Frančiškdink« ulic« itev. 6, L nadati. Učiteljska tiakarna. ?taro^ntna : po poSti i dostavljanjem ua dora ra celo leto K 42'—, ra pol leta K 21 —, ta četrt leta K 10’50, ra mesec K 3'50. 7.a Nemčijo celo leto K 4/Smo pred zgraditvijo češkoslovaške države. Socialistične stranke imajo težko in odgovorno nalogo. Dosedanje delovanje socialistov v državnem področju je bilo glavno negativnega značaja. Socializem, v kolikor je bil brezkompromisen in principielen, ni priznaval današnje države in je pobijal veljavni sedanji gospodarski red. /ato se tudi v Avstriji in Nemčiji ni udeleževal vlade. Ko so češki socialisti brez razlike strank vzeli skupni boj za češkoslovaške državo za svoj cilj, tedaj so sc postavili pred gotovo dejanje. V vlado stare, nam so-vraž-.e države, niso mogli vstopiti; vzgledu sodruga, sedaj ekscelence Scheidemanna niso mogli slediti, ali napraiit lastni svobodni državi imajo češki socialisti jasno dolžnost in jasno pravo, sodelovati aktivno na svobodnem državnem življenju. To i<* težka naloga, ker je za socialista jasno, da ne bo ihtava i aše države popolnoma taka kot jo žele socialistični ideali. Mednarodnost češkega vprašanja nas sili, da pazimo na istinito svetovno razmerje med močjo in silo, da se prilagodimo tudi po ustavni strani onim načelom, ki jih je izobraženi in napredni svet priznal kot najprimernejša za organizacijo državne moči. Popolnoma se zavedamo, da je n. pr. parlamentarna vlada, t. j. ministrstvo, ki izhaja iz parlamenta in je izraz volje njegove večine, pri vseh svojih brezdvomnih ugodnostih delo meščanskega sveta. Ne izhaja iz teorije, iz državno-znanstvene dogmatike. Izšla jc iz resničnih razmer angleških in je bila višek borbe za prvenstvo med kraljem in aristokracijo. Po plemstvu rodu je postala deležnik na suverenfteti bogata industrijalna in trgovska buržoazija. Zavedajmo se pri vsprejemanju meščanskih vladnih oblik dveh stvarij: v politiki, tedaj tudi pri sestavi vlade, odločajo zelo socialne razmere. S tem, da pada socialni vpliv absolutnega kralja, je odvisno stopanje socialnega pomena ostalih množic v tej ali oni družbi. Naj- poprej — tako je bilo v Angliji — se je povzdignilo plemstvo, pozneje bogata in premožna buržoazija. Alt more kdo zanikati, da se v 20. stoletju uveljavlja in da so šele polno uveljavi četrti stan: proletariat? Ako pomeni parlamentarna vlada v najenostavnejši svoji obliki ravnotežje med družabnimi silami moči, med kraljem in plemstvom, med kraljem ali prezidentom in meščanstvom, mora parlamentarizacija 20. stoletja pomeniti ravnotežje med meščanskimi in proletarskimi vrstami. Ustava češko-slovaške države, ki bi se hotela zadovoljiti s parlamentarno obliko minolega stoletja, bi imela v sebi kali težkih bojev, mogoče celo kali smrti, če bi pozabila rešpektirati kar najbolj socialni pomen revnega ljudstva, ki ga.je največ. No pozabljajmo tudi na drugo stvar: globoko je razmerje med politično in gospodarsko obliko. Socialisti bodimo tu dosledni. Ce tudi nismo vsi historični mate-ralisti, zavedamo pa se vsi, da gospodarske razmere zelo posegajo v politične. Iti pa je še korak dalje in priznati, da ima politika in tedaj tudi visoka ustavna politika zopet mogočen vpliv na gospodarstvo. Ako zmaga v naši mladi ustavi oligarhiški živelj (saj vemo vendar dobro, da meščanska nadvlada ni nič drugega nego nadaljevanje in kopija plemiške oligarhije), bomo socialisti stali pred žalostnim izgledom, da se bo težko s to ustavo in glavno s praxo, ki sc opira na tako ustavo, izvrševal i samotni minimalni gospodarski program, na katerem bi sc socialistične stranke za najbližjo bodočnost zedinile. Tudi mi smo tedaj’ za dobo prehoda za parlamentarno vlado, kakršno nam ie dala meščanska praxa. Iščimo pa v tej vladni obliki ravnotežje med resničnimi socialnimi močmi: med temi je pomen češko-slovaškega proletariata tako silen, da bi se dejstvo, če bi se ga prezrlo, mogli tolmačiti le z nazadnjaštvom in sebičnostjo naše buržoazije ali pa —: kar bi za nas socialiste bilo prav tako hudo kot usodno — da bi se organizirane socialistične vrste nezadostno uveljavile«. — V »Majaku«, v listu narodno-socialne mladine, je napisal isti dr. Franke članek, v katerem med drugim pravi: »Csško-slovaška državna moč mora biti urejena tako, da ne bo narodna volja potvorjena z razrednimi privilegiji in prednostmi. Ce bi imel v bodoči naši državi odločati zopet le in pred vsem zemljiški in inciu-strijaini ter trgovski razred bogatinov, bi vtisnili ti kapitalisti tak razreden pečat celi državi, da bi bil češkoslovaški proletariat enostavno oropan glavnega socializacijskega sredstva, državne moči same. Naibližja in najvažnejša, ali tudi najtežja naloga čeških socialistov, je težnja za takšno češko-slovaško državno uredbo, ki bi ne ogrožala za dolgo časa izvedbe naših končnih gospodarskih ciljev. Naša nova država mora dobiti tako ustavo, da ne bo socializacija zasebnega lastništva ne le neogrožena, ampak da najde naravnost podporo v novih ustavnih razmerah. Napram demokratičnim obljubam meščanskih strank, moramo biti zelo previdni. Tudi mi hočemo, da se opira naša bodoča država na voljo ljudstva, da se v nji demokracija ali Iju-dovlada oolno uresniči. Ali demokracija meščanov je vendar le precej drugačna, kot si jo predstavljamo mi. Temelj današnjega družabnega nereda tiči v neomejenem lastninskem pravu, ki dovoljuje in celo naravnost zapoveduje, da posameznik izkoriščujc svoje brate in sestre. Ce češko-slovaška demokracija obdrži sveto lastninsko pravo, bo zidala ua temeljih, ki so stari že nad sto let. V veliki francoski revoluciji so bile proglašene pravice človeka, in med njimi ie bila tudi pravica na zasebno lastništvo. Velika svetovna revolucija 20. stoletja • in svetovna vojska postaja čim dalje bolj svetovna revolucija mora proglasiti pravice človeka zopet in namesto pravico na lastništvo, ki daje nekoliko malo ljudem vse, n'HJi)nom ostalih pa malo ali nič, mora proglasit! novo lastninsko pravo, socialno pravo, in ne več individualno, ampak narodno • v pravem pomenu besede. Socialisti se moramo pobrigati že danes, da ne bo ustava naše svobodne države na polovičarski demokraciji mlnologa stoletja«. Tudi posl. Stribrny je v Češkem Socialistu glasno zaklical: »Socialisti enotno fronto češko ne opustimo, ali nimamo vzroka zamolčati, da imamo v bodočnosti biti re- spektirani kot večina naroda. Vlogo kakega priveska ne bomo igra!: ;. Vsi ti pojavi so zanimivi in značilni. Kažejo, da bodo po uresničenju narodnih idealov, morali priti socialni ideali do svoje pravice. — — Mogočno je v življenje češkega naroda posegel Socialistični Svet, v katerem so združene vse tri češke socialistične stranke, — i zimmer\valdovski Centralisti — dne 14. okt. z enodnevno generalno stavko radi izvoza živeža iz Češke. Narodni Odbor se je pridružil tej akciji in jo odobril, če tudi so razni agrarni elementi stresali jezo nad socialistično akcijo. Češki Narodni Odbor je v svoji seji 19. okt. sklenil, da se število zastopnikov političnih strank v odboru potroji, da bo Narodni Odbor izpremenjen v nekak češki pripravljalni parlament. H. Vojna poročila. Velika italijanska ofenziva. Dunaj, 25. oktobra. Uradno se razglaša: V trenot-ku, ko so centralne države podale mirovne ponudbe, je pričela Italija z novo veliko ofenzivo na jugozapadu, ki bo zahtevala na obeh straneh novih krvavih žrtev. Silen topniški ogenj je med dolino Assa in morskim obrežjem uvedel italijanski napad, ki je zadivljal včeraj zjutraj na benečanski gorski fronti in na piostoru južno Montella. V običajni hrabrosti, zvesti dolžnosti in možati disciplini so naše vrle čete odbile naval. Na visoki planoti Sedmih občin je bilo ozemlje jugozapadno Asiaga, Mon-te Sisemol in ozemlje Monte di Val bella pozorišče srditih bojev. Sovražniku sc je posrečilo, mestoma vdreti v naše jarke, a je bil povsod vržen nazaj in je ponoči zopet moral izprazniti tudi Sisemol. Do še večje silovitosti se je stopnjevala borba v gorovju severovzhodno Brente. Tudi tu je mogel sovražnik začasno mimogredoč doseči krajevne uspehe. Ustalil se je za hip na Caprile, Osolone, Monte Fertica in Solarolo v naših najsprednejših jarkih, a se je moral prav kmalu zopet umakniti s starim elanom izvedenim protinapadom naših junakov. Petkrat so zaman navalili Italijani proti Spinuccia. Pešpolk štev. 9 (Stryj), ki je zopet osvojil Asolone '/ neustrašenim protinapadom, polki štev. 73 (Heb), štev. 99 (Znojm), mladi južnoogrski polk štev. 129, ki je branil Spinuccia, strelski polki štev. 14 (Brno) in 24 (Dunaj) so se ovenčali s slavo. Naša vrla artiljerija se je izkazala vzhodno in zahodno Brente kakor vedno kot zvesta pomočnica v boju pehote. Sunek angleške divizije na piavski otok Papadopoli je mogel nekoliko potisniti nazaj le severno krilo naših sprednjih čet. Južno krilo ,->toka smo popolnoma držali. Balkansko bojišče: V severni Albaniji nadaljnji boji zadnjih čet in četašev. V Sandžaku so došli ententni oddelki, ojačeni s četaši, do Nove Varoši. Južno Kragujevca, na obeh straneh Morave in na Zlatovski planini so avstro-ogrske in nemške čete uspešno zavrnile pritiskajoče sovražne bataljone. Bitka na zapadu. Berlin, 25. oktobra. (Uradno.) Boji na Flander-skem trajajo dalje; tudi med Lyso in Scheldo je sovražnik izvršil močne sunke. Anegleži obstreljujejo kraje v dolini Schelde. Prebivalstvo zapušča svoje domove. Angleške čete so prodrle do železnice Le Quesnoy. V celoti je sovražnik pridobil včeraj do 1000 metrov globoko ozemlja. Večjih uspehov vkljub uporabi močnih oddelkov ni dosegel. — Balkansko bojišče: Sovražnik je izvršil napade na obeh straneh Morave. Južno Kruševca nas je sovražnik potisnil nekoliko nazaj. Vzhodno reke, pri Pa-račinu, so se sovražni napadi ponesrečili. Neinel odpcliali svoje podmornike. Kodanj, 25. oktobra. Nemške mornariške oblasti so na belgijski obali razložile svoje podmorske čolne ter posamezne dele z železnico odpeljali v Nemčijo. Nobeden podvodnik ni prišel v roke sovražniku. Belgijski talci izpuščeni. Ženeva, 25. oktobra. Vsi Belgijci od 14. do 41. leta, ki so jih bili Nemci nedavno odvedli kot talce, so izpuščeni na svobodo in odpravljeni v svoja bivališča. Politični pregled. - * Med vojno in niirom. V armadnem odseku av -strijske delegacije je vojni minister Stoger-Steiner i az-pravljal o vprašanju, kako pripeljati armado z bojišča nazaj. Glede tia soglasje z Wilsonovimi točkami — je izvajal minister — smo pripravljeni izpremeniti staro častitljivo monarhijo v duhu spravljivosti in prave demokracije. K temu problemu prihaja težka naloga, pripeljati armado z bojišča nazaj. Za to ogromno delo je neobhod-no potrebni pogoj mir in red v notranjosti, (lorje, ako se pritegne v zmešnjave notranjih bojev vojska, ki ima težke skrbi za domovino in svoio bodočnost. Kaj bi potem sledilo za to ne morem jamčiti ne jaz, ne kdo drugi. Minister omenja Rusijo in pripominja, da se kaže, da so iste destruktivne sile na delu tudi pr. nas. Dolžnost nas vseh je, da delamo z vsemi sredstvi proti tem silam. Nobena stranka in noben narod ne more želeti da bi se sedaj pri nas, ko se imajo vresničiti politične zelje naro- dov, razvil tak kaos, kakor pri našem nesrečnem sosedu. Mi imamo ljudsko armado o pravem pomenu besede. Nacionalno politično čuvstvovanje in mišljenje se dandanašnji ne da držati proč od armade. Ker je zajamčena ustanovitev narodnih držav, ne more biti v smislu narodno vlade, da bi državna ustanovitev nastala potom meščanske ali izstradalne vojne. Danes še skupna armada se mora s svojim materialom vred. ki je vreden, mi-Ijarde, obdržati toliko časa. dokler se ne pretvori po državni novi ureditvi. Zato je nevaren klic, naj se domače čete nemudoma vrnejo, predno so izpolnjeni predpogoji za to. Minister prosi delegate, naj ga podpirajo pri poslovanju, ki se tiče prehoda iz vojne do miru. Gre za to, ali se izvrši izprememba v miru in redu, ali z novim prelivanjem krvi. Delujte za mir in red, da ne bodo nove države krščene s krvjo. —< Skupni finančni minister dr. Spltzmiiller je odstopil. V političnih krogih se imenuje kot njegov naslednik bivši minister dr. Ž o Iger. V jugoslovanskih krogih prevladuje mnenje, da bo dr. Zolger odklonil to misijo. Avstro-Ogrska zapušča Srbijo. Vojaški krogi zatrjujejo, da ima odpor naših in nemških čet v Srbiji samo namen, omogočiti, da sc umakne iz Srbije, Crne gore in Albanije kolikor mogoče mnogo moštva in da se spra- vi iz teh pokrajin čim več materijala, kar smo ga imeli tam. V Srbiji imamo dve železnici, v Crni gori in Albaniji pa nobene. Vsled tega gre vse pospravljanje silno počasi. Umikanje naših čet se ne more vršiti hitreje. Samo to pospravljanje v sovražni deželi upravičuje, da imamo tam še čete, ki se bojujejo. Sicer smo že izjavili, da se za te dežele ne zanimamo več. V Srbiji in Crni gori sprejemajo ententne čete kot osvoboditelje. Cetaštvo vedno bolj narašča. Da četaši ne poznajo milosti, ie jasno, toda kako bi poznali ti ljudje milost, ker mi tako temeljito pospravljamo. Kdor je videl to pospravljanje, temu se še danes ježe lasje nad rafiniranostjo zapadne evropske kulture. Kakor beremo v ententnih časopisih, se Srbi nikakor ne bodo zadovoljili z nekdanjo mejo ob Donavi, marveč zahtevajo tudi dele Banata. S tem bodo morali računati tudi Madžari, če bodo hoteli ali ne, ker jo sila močnejša od želje. O nadaljnih posledicah srbskega in francoskbga prodiranja danes še niti sanjati ne moremo. Upajmo, da napravi njih prodiranje premirje in mir. Mnogo tisočem bo ohranjeno življenje. — Stališče Italijanskih poslancev v Avstriji, »Lavo-ratore« poroča: Italijanski poslanci vseh strank, zbrani na Dunaju, da zavzamejo stališče napram cesarjevemu manifestu, so se zedinili, da ni primerno, Ua bi se konstituirali v Narodni svet, ter se pogajali z vlado in z narodi, temveč bodo v parlamentu pojasnili svoje politično stališče za prehodno dobo. Kar se tiče aprovizacijskih razmer, ki so v deželah po njih zastopanih, izjavljajo, da notranja prehrana ne zadostuje, zaradi tega sklenejo, da hočejo prirediti skupno akcijo. — Slovaški narodni svet. V smislu ukrepa slovaškega Narodnega sveta, v katerem so zastopane vse slovaške politične stranke, se je ustanovil izvršilni odbor, kateremu je na čelu slovaški voditelj Dula. — Nov poljski kabinet. Kakor se iz Varšave brzo-javlja se je predvčerajšnjim sestavil nov poljski kabinet. Imenovanih je štirnajst ministrov. Ministrski predsednik je S\vierzynski. Minister vnanjih zadev je vitez Glom-binski (ki se je nedavno udeležil ljubljanskih posvetovanj), vojni minister Pllsudski. Portfelj finančnega ministra še ni oddan in tudi ministri brez portfelja še niso imenovani. — Cesar Viljem naj odstopi. Nove zahteve, katere ie predsednik Wilson v svojem novem odgovoru sporočil Nemčiji, so zelo trde. Wilson sicer izjavlja, da ie pripravljen sporočiti ententnim vladam željo Nemčije za sklep premirja, prepušča pa svojim zaveznikom, prvič ah sploh hočejo premirje in drugič, čc je hočejo, pod katerimi pogoji. Te pogoje označuje s takimi besedami, da je jasno, da je predpogoj vsakega nadaljnega razgovora izročitev cele nemške armade na milost in nemilost, izročitev orožij municije, brodovja in podmornikov. Posebno ostro se izraža VVilson glede dinastije, o kateri pravi naravnost, da se z nemškim cesarjem noče pogajati za mir, še več — da z monarhističnimi avtoritetami v Nemčiji ne sklepa mirovnih pogojev. VVilson popolnoma jasno zahteva, da se pretvori Nemčija v republiko, predno vstopi v mirovna pogajanja. Le s tako Nemčijo bi sklenila ententa mir, sicer nič prej, predno ne bo Nemčija prisiljena, da kapitulira. — Nemčija ne dobi več kolonij. Angleški vnanji minister Balfour je v svojem govoru v Londonu opozaijal na važnost neogroženc zveze med posameznimi deli britanske države. Izjavil je: Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kateremukoli sovražniku bilo mogoče, te zveze ogrožati. Zato je popolnem nemogoče, da bi se Nemčiji vrnile njene kolonije. — Atentat v Kijevu. Reuterjev urad poroča iz Kijeva, da ie bil izvršen atentat na novega poveljnika nemš n čet v Ukrajini, generala Rossbacha. Napad, o katerem manjka podrobnosti, se je ponesrečil .... T _ Posvetovanja o pogojih premirja. 1 anški »lemps« poroča da se je pričela ententna konferenca v Versaillesu posvetovati o pogojih za premirje. Posvetovanja bodo trajala več dni. Haigh in Foch se udeležujeta teh posvetovanl. Ententni pogoji. Diploinatični sotrudnik londonskc-I ga lista »Daily Chronicle« opozarja na dolgotrajne sete i ^mgleškega vojnega kabineta. Zdi se, da bo Anglija zahte-! vala izročitev nemških podmorskih čolnov kot pogoj za premirje. Razorožitev nemških vojnih ladij Anglija ne smatra za neobhodno potrebno. Francija zahteva kot pogoj za premirje izpraznitev Alzacije-Lorene. V glavnih točkah se je glede pogojev za premirje že doseglo soglasje med aliiranimi državami. Amerika proti kontribucijam. »Times« javljajo iz NVashingtoua, da so v senatnem odseku prerešetavah vprašanje vojnih troškov. Državni tajnik Lansing je izjavil, da \Vilsonov mirovni program ne obsega kakega povračila vojnih troškov. Prihodnji torek, narodni praznik. Ob velikanski udeležbi zbrali so sc včeraj zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« ljubljanskega zastopniki kulturnih in političnih organizacij vseh slovenskih političnih strank, z namenom, da se porazgovore, kako dati duška ljudskemu razpoloženju in kako na slavnosten način proslaviti dan vstajenja naroda SHS. Shoda, kateremu je predsedoval deželni poslanec Adolf Ribnikar, sta se poleg zastopnikov strankarskih organizacij udeležila tudi člana Narodnega sveta Ivan Hrib a r in prof. Vesenjak. Vsi govorniki so povdarjali, da mora biti maniiestačija veličastna in vredna naroda, ki vstaja v svobodni Jugoslaviji kakor zmagovalec. Zavedati sc moramo danes, da je naša dolžnost čuvati vse, kar leži in stoji na ozemlju naše države, kajti čez vse to je danes gospodar naš narod. Pokazati pa moramo tudi svetu, da smo Slovenci zrel narod, ki se odlikuje po svoji pameti in discipliniranosti. Ob velikanski navdušenosti je bil na to sprejet predlog, da se proglasi prihodnji torek za Narodni praznik. Ta dan naj počiva vse delo, zaprte naj bodo vse trgovine in gostilne. Vsem uradom se sporoči želia, da ta datv ne uradujejo. Po vseli poslopjih naj se razobesijo zastave troedinega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Organizacijam se prepušča, da se vsaka v svojem delokrogu pripravlja na manifestacijski obhod, ki se ima vršiti v torek predpoldne. Politične stranko imenujejo zastopnike svojih organizacij za reditelje, katerih naloga bo skrbeti, da se bo manifestacija izvršila brez vsakega ka-lenja javnega reda in miru in na slavnosten način, kakor je to potreba. Zbor organizacij izvoli končno za priredbo manifestacije poseben odbor. Vsakdo naj v svoji organizaciji ter v krogu svojih znancev in prijateljev deluje na to, da bo 'potekla prihodnji torek manifestacija vzorno na čast in ponos celotnega naroda SHS. Dnevne vesti. —- Zaupnike delavskih socialno demokratičnih organizacij v Ljubljani in okolici vabimo vljudno jutri ob 10. dopoldne v Šelenburgovo ulico štev. 6 II. ua važen posvet. Udeležite so vsi posvetovanja! — Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 29. t. m. ob 6. zvečer svojo redno sejo. — Predavanje o našem šolstvu v novi jugoslovanski državi priredi v pondeljek zvečer ob pol 8. v Mestnem domu ljudsko izobraževalno društvo »Akademija«. Predaval bo prof. Ivan Vesenjak. —Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 13. do 19. oktobra 1918 je bilo novorojencev 20, 1 mrtvorojenec; umrlo je 73 oseb, in sicer 57 domačinov in 16 tujcev. Za grižo so umrle 3 osebe, za jetiko 6, za mrt-voudoml; za različnimi boleznimi 22 oseb, za pljučnico 15, za influenco 26, med njimi 3 tujci. Za kužnimi boleznimi je obolelo za tifusom 1 domačin- in 1 vojak, za grižo 4 domačini in 1 tujec, za vratico 1 domačin, za trahonom (e-giptovska očesna bolezen) 2 domačina. — O.t1 civilnega prebivalstva je umrlo v Ljubljani v od — do »kupuj oseb od teli tujcov in sicer zn influenco in nicer za pljučuico 22/9_S8/9 »/•-»/„ 0/10—l-2/io 13/l0—19/m 49 39 67 73 17 11 33 16 6 9 16 26 6 8 21 15 skupno 228 77 57 50 V zadnjih dneh je opažati, da enca med ljubljanskim občinstvom ponehava. - Deželni šolski svet Kranl«*« .e imel včeraj svojo sejo, na kateri jc prišlo do burnih dogodkov. V začetku seje je bila stavljena zahteva, naj se poroča le v slovenskem jeziku. Predlogu so ni ugodilo. Obširna in burna lebata sc je vnela o zadevi ravnatelja ljubljanske realke. Pravega vzroka o odstranitvi Goril ni hotel nihče povedati. V protest proti temu. da sc pošiljajo o sklepih večine deželnega šolskega sveta na ministrskega predsednika tajna poročila, v katere gremij nima nobenega vpogleda, in v protest, da se je na podlagi teh tajnih^'1 macij izvršila odstranitev ravnatelja Corii, so ' • i y i n/IKnfl (lil V tUKlll I tlZ- stopniki učiteljstva m deželnega odboji ^ merah ne morejo več sedeti v dež in zapuščajo sejo. — Deželno posestvo na Grmu. Deželni odbor ie sklenil zvišati letno premijo za poškodbe proti toči v vinogradih na 10.000 K, ki sc vloži v lastni zavarovalni sklad Grmske šole. — Davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin. Ker poteče pravica do provizornega pobiranja davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin z 31. decembrom 1018. je sklenil deželni odbor isto pobirati dalje do 31. decembra 1919. — Prijeta tatvina. V četrtek zvečer je najel neki korporal v hotelu »Iliriji« sobo, jo plačal, ter zahteval od hišne sobni ključ, češ. da ima v sobi spravljene nekatere stvari; rekel je, da gre še malo po opravkih v mesto in da se kmalu vrne. Plačal ji je tudi liter vina. Hišni se je zdelo vse skupaj malo sumljivo, zato je odšla za vojakom, ga našla pred »Tišlerjem« in ga izročila stražniku, ki je vojaka aretiral. Ko so mu preiskali nahrbtnik, so našli v njem posteljno perilo in ponarejene potne liste. Perilo je ukradel v hotelu, kjer je hotel »prenočevati«. Oddali so ga v zapor. — Iz Idrije. Umrl je pri nas Josip Strnad v najlepši moški dobi. v starosti 32 let. 2 njim je izgubila stranka vnetega in požrtvovalnega člana, družina dobrega in skrbnega očeta. Bil je dolgoleten član podružnice »Unije« avstrijskih rudarjev in političnega društva »Naprej«. Kjer je bilo treba agilnega človeka, gotovo ni manjkalo njega. Delavstvo mu ohrani blag spomin. Rodbini naše najiskrenejšo sožalje! —■ Iz Tržiča. Pri nas je umrlo za špansko boleznijo v enem samem tednu 1-1 oseb. največ žensk. Na Brusnici je umrl občinski odbornik in posestnik Matej Moko-rel, star šele 34 let. Deček, ki pelje svojega umrlega očeta na pokopališče. Včeraj so v Trstu vstavili dečka, ki je vozil krsto na vozičku in ga vprašali, kaj pelje. Odgovoril je z solznimi očmi: umrlega očeta peljem na pokopališče, ker nimam dovolj denarja, da plačam izprevod. Sam je očetu v bolezni stregel, sam ga peljal na pokopališče. Žalostni časi. — Zaradi pomanjkanja papirja bratski je »Lavora-tore« za nedoločen čas vstavil »večerno izdajo«, ki je bila med ljudstvom tako priljubljena. Pač žalostno, da baš sedaj ko občinstvo najbolj hrepeni po čtivu — ga nima. — Posredovalnica za goriške begunec, ki je bila doslej v Ljubljani, se preseli, kakor se sliši v Gorico. — Odbor za dobrobit na Štajerskem. Z ozirom na bodoče težave, ki morajo priti za prehrano Gradca in štajerske'"radi ustavljenega izvoza živil iz Češke, Galicije in Ogrske se je sestavil poseben odbor za dobrobit prebivalstva, v katerem so zastopani vsi stanovi in vse stranke. Predsedujeta socialni demokrat in industrialec. —Enajst oseb po nedolžnem obešenih. Po-sla.iiski zbornici je bila uradno naznanjena resnično pretresljiva žaloigra, ki jo je povzročila vojaška justica že koj v začetku svetovno vojne v Galiciji. Ta žaloigra je zahtevala enajst nedolžnih oseb kot svoje žrtve. Rusinski poslanci so vložili tozadevno v državni zbornici interpelacijo, na katero je odgvorii domobranski minister 11. t. ni. pismenim potom naslednje: »Cast mi je sporočiti, da so bile vse osebe, ki jih je obsodilo 55. infanterijsko divizijsko sodišče dnelS. oktobra 1914 zaradi zločina proti vojni moči države na smrt, na podlagi od domobranskega ministrstva odrejene ponovne obravnave, in sicer Peter Kowal, Mihael Kovati, Anton Kowal, Fedor Budz, Štefan Hrib, Niola Dzus, Peter Dzus. Adam Struk, Ivan Ma-ojcin, Fedor Fedinisin in Jak Tisozovnicki, o-Proščene od obtožbe preje imenovanega zločina. Globoko potrt se klanjam pred temi nesrečnimi žrtvami te strašne justične zmote, ki sl ga je mogoče razlagati le vsled vse podirajočega jioteka tedanjih vojnih dogodkov.« ; Ta globoka potrtost pred enajstimi po nedolžnem obešenih ljudi je j)ač najgloblji dokaz, kako so delala slavna vojna sodišča s svojimi hitrimi justicami. Sedaj se klanja minister glo-ooko potrt pred strašno justično zmoto, toda -, cnaist nedolžnih s tem ne bo oživel. Njih /.ene pa in otroci, ki so jim oropali grozoviteži može in očete, bodo mislili ves čas svojega življenja na to justično zmoto in nosili tudi posledice. — Ostalim od vollersdortsklh žrtev je sklenil darovati, na predlog socialno-demokratičnih občinskih svetovalcev, občinski odbor dunajskega Novega Mesta. 6000 kron. — Za nemški volkstag posebni vlak. »Tagespost« ho roča: Za nemški volkstag v Frohnleitnu bo na razpolago v nedeljo, 27. t. m., posebni vlak. — 'Pako torej! Za volkstagc so posebni vlaki pripuščeni, dočim niti za °NemriPr°!!let ni Preskrbljeno v zadostni ineri. čaio i/ Sriiema* ylr,ra1lov Srijemu. Hrvatski listi poro- i»'»r *" vh ' i ^ virlra nemško vojno vodstvo v deželi prašiče in plača za kii„r,rnm ... .. . . , , . i - x ‘"Kram tri krone. Ako hoče danes kdo kupiti prašiča, ga niora ni,x„. . , . . , d Plačati za nezmerno ceno, dočim rekvirtra vojno vodstvo, in to se celo nemško ■ Po tako nesramno nizkih cenah. Listi poživljalo vlado da nastopi kar najodločneje proti temu. Dopisi. Aprovizacija. Iz krogov naših-naročnikov nam pišejo: Prav dobro je ožigosal >Naprej» aprovizacijske razmere v Ljubljani. Res je, nekateri do-biio in imajo preveč, drugi — nič. Nič boljše ni pri nas na deželi. Tu ravnajo po nekod naši aprovizacijski komisarji, župani in okrajni glavarji po svoje, le da je njim prav in dobro. Ni sladkorja, ni moke, ni svečave itd., a kaj se ti ljudje zmenijo za to? Poznam okrajnega glavarja nekje na Slovenskem, ki dobiva vsepolno daril od kmetov: zabele, živil, žganja itd. Seveda roka roko umija — saj se razumemo? Zato ni čuda, če kmet uprav odira revne ljudi, ki drugega nimajo kakor svojo borno mesečno plačo, ah pa tem trpinom za drag denar ničesar nc da. in naj ma-gari glada poginjajo! To so nezdrave razmere, ki ne morejo roditi dobrih posledic! — Gospodarstvo. V okrajnem glavarstvu Od 13. do 20. oktobra v q Skupaj do 20. oktobra Nakup žita na Kranjskem. Žitni zavod jc prevzel sledeče množine krušnega žita (pšenice, rži, ječmena) letošnje letine: Skupno v odstotkih od predpisanega kontingenta Črnomelj ... — 896 75 % Kamnik .... 12 1591 72 % Kočevje .... 51 301 43 % Kranj ..... 303 2393 73 % Krško ............... 28 954 26 % Litija .............. 35 1572 92 % Ljubljana ... 16 1360 68 % Logatec .... — — 0 % Novomesto . . 271 * 1667 42 % Postojna ... 21 109 36 % Radovljica 27 155 26 % Skupaj 764 10998 55 % Izmed žitorodnih okrajev sta dosedaj v oddaji žita najbolj zaostala krški in novomeški, dasiravno jili nazivljejo Dolenjsko žitnico kranjske dežele. Žito, ki ga oddajo kranjski kmetovalci ljubljanski podružnici Žitnega zavoda, se porabi izključno za prehrano civilnega prebivalstva kranjske dežele. Kranjska pofre-buje namreč — če vzamemo za podlago sedanjo vojno kvoto — za prehrano svojih nepre-skrbljencev na leto približno 2500 vagonov krušnega žita. Do sedaj je dohajalo to žito večinoma iz Rumunije, ogrskih in čeških dežela. Vsled nastalih razmer pa se je bati, da bodo ti dovozi izostali in da ostane Kranjska glede preskrbe s krušnim žitom navezana sama nase. Shodi. Skupina železničarjev 1. sklicuje v nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne vse tri skupine II. in III. v društven lokal, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Prav važna seja. Društvo »Splošna mladinska zveza« v Idriji vabi vse svoje člane na shod pod S 2., ki ga sklicuje v nedeljo, dne 27. oktobra ob 9. dopoldne v salonu gospe Šepeta-vec. Radi važnega dnevnega reda se prosi, da se ga vsi člani udeleže. — Odbor. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer se ponovi za abonement »B« komedija »Charleyeva teta«. — Jutri, v nedeljo, dne 27. t. m. popolu-dne se uprizori Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec« izven abonementa ob pol 3. popolu-dne. — Zvečer se predvaja Bran. Nušičev »Svet« izven abonementa. Za prihodnji teden se pripravlja žaloigra velikega angleškega pisatelja Schakespeara »Hamlet«. Ko so drugi narodi praznovali 3001etnico pesnikove smrti je bilo naše gledališče zaprto in se torej naš narod ni mogel, kakor drugi kulturni narodi, pokloniti se spominu največjega dramatika. Vendar pa je vodstvo namenilo uporabili prvo priliko, da popravi zamujeno in v dokaz zato se uprizori že prihodnji teden »Hamleta«. Vodstvo Narodnega gledališča išče pevce vseh glasov za zbor. Reflektanti naj se nemudoma blagovolijo zglasiti v gledališki pisarni in si-cer od 12. do 1. opoludne. Državni zbor. Dunaj, 25. oktobra 191 S. Današnja seja poslanske zbornice, katere so je udeležilo komaj deset poslancev, se je vršila popolnoma mlačno, brez interesa. Najprej je razpravljala zbornica o interpelaciji poslanca dr. Grandija, glede repatrijacije italijanskih internirancev in konlinirancev. Poslancu je odgovarjal notranji minister dr. Gayer in izjavil, da nikakor ni kazalo, In to iz vojaških ozirov, da bi se pripustile politično osumljene osebe v kraje neposredno za južno-tirolsko fronto. 7. ozirom na spremenjeni položaj pa bodo vsi rekurzi še enkrat stavljeni pred kompetentni forum, kjer naj se, če le mogoče, ugodno rešijo. Poslanec dr. Conci je izjavil, da smatra na podlagi VVilsonovih načel, ki jih je Avstrija že sprejela, vsa italijanska ozemlja, pripadajoča avstro-ogrski monarhiji, za izločena iz te države. Zato se italijanski poslanci ne bodo pogajali za kakršnokoli preosnovo države niti z vlado, niti z avstrijskimi narodnostmi. Protestirajo tudi proti izjemnemu stališču Trsta, kakor si ga predstavil", vlada. Poslanec grof Barbo je protestiral proti očitanju, da .Nemci zatirajo narode in je zahteval, da se priključi Kočevje na Kranjskem nemško-avstrijski državi, ker so kočevski Nemci avtohtoni in stanujejo tam kot sklenjen del velike nemške meje. Narodnostna ideja je zmagala nad avstrijsko državno idejo. * Poslanec dr. Gentili se je pritoževal, da je izginila v I rentinu vsaka svoboda in da je treba pri eventuelnem plebiscitu v tej deželi odrediti, da zapuste deželo vse doslej vladajoče vojaške in politične oblasti in da se omogoči povrnitev vsem beguncem. Poslanec Gasser je izjavil, da liberalni italijanski poslanci usodo pripadnosti italijanskih ozemelj ne smatrajo za interno vprašanje države. Naslovil jc na vlado interpelacijo, je-li resnično, da se namerava okupirati Trst .-r številnimi četami in vojaškimi poveljstvi, da se tako postavi javno mnenje pod varstvo bajonetov. Vlada naj poskrbi tudi za boljšo preskrbo Trsta z živili in naj stori ukrepe proti razširjanju influence, malarije in tifusa. Sodrug Pittoni je izrazil željo, naj se izvrše čimpreje nove tvorbe med narodi, ki naj stopijo potem v medsebojno zvezo. Tržaški socialni demokratje zahtevajo za Trst in za vse pretežno italijansko ozemlje Istre in Furlanije pravico samoodločevanja. Ljudstvo naj se odloči, ali se hoče priključiti italijanskemu kraljestvu, ali pa tvoriti lastno republiko. Trst naj ostane neodvisen pod varstvom zveze narodov in združen s pretežno italijanskimi ozemlji Istre in Furlanije. Poslanec Heilingcr se je bavil s prehranjevalnim vprašanjem in izjavil, da mora zahtevati nemški narod zase v interesu boljše preskrbe s prehrano obmejna nemška ozemlja na Ogrskem. Prihodnja seja se bo vršila v torek. Zadnje vesti. Avstro-ogrski odgovor VVilsonu. D u naj, 25. oktobra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo grof Julij Andrassy že jutri sestavil odgovor na Wilsonovo noto. V nedeljo popolldne se odgovor izroči švedskemu poslaniku, da ga odpošlje v Ameriko. Profesor Lainmasch sestavlja nov kabinet. D u.n a j, 25. oktobra. Ker je Hussarekov kabinet podal demisijo, katero je cesar sprejel, je vladar dvornemu svetniku profesorju Lam-maschu poveril nalogo, da sestavi novo ministrstvo. Lammasch je konferiral z voditelji strank. Nemški nacionalci in krščanski social-ci odklanjajo sodelovanje. V imenu Češkega svaza je Tušar izjavil, da se Čehi sicer ne smatrajo več za Avstrijce, da pa ne nameravajo ovirati vlade glede prehrane in uprave. Avtoritativno bo Česky svaz odgovoril, ko sc vrnejo odposlanci iz Švice. Ukrajinci so Lam-maschevo misijo ugodno sprejeli. Dunaj, 25. oktobra. Ker prof. Lamrnasch pri strankah ni našel potrebne opore, se je odločil, sestaviti prehodno ministrstvo, katerega naloga bi bila, da izroči upravo narodnim vladam. V ta namen, naj bi se kabinet spopolhil s strokovnjaki. Finančni rcsort naj bi prevzel poslanec dr. Redlich, justični portfelj pa poslanec dr. Stolzel. Cesar sprejel poslanca Klefača. P r a g a, 25. oktobra. Pred svojim odhodom na Ogrsko je cesar na dunajskem kolodvoru sprejel poslanca Klofača v dvornem vozu. Cesar je napram poslancu Klo-iaču izjavil, da jc zadovoljen z razvojem razmer na Češkem; on le prosi, naj bi Čehi vplivali, da sc ohrani mir in red. Nemškoavstrijska država. Dunaj, 25. oktobra. Izvršilni odbor nemškega Narodnega sveta se je podal danes k nemškemu poslaniku grofu Wedelu ter mu je naznanil, da se je konstituirala nemškoavstrijska država ter ga prosila, da o tem obvesti cesarsko vlado. Popoldne se je izvršilni odbor posvetoval o končnem besedilu note predsedniku Wilsonti glede vprašanja premirja in miru. Zborovanje nemških manjšin. D u naj, 25. oktobra. Nemškoavstrijski l)larodni svet je sklenil sklicali za 31. oktobra in 1. novembra zborovanje nemških manjšin iz sudetskih in alpskih dežel, da se posvetujejo o varstvih za nemške manjšine na slovanskem ozemlju. uuau NAPREJ. Namestnik grof Clary odstopi. Gradec, 25. oktobra. Štajerski cesarski namestnik grof Clary-Aldringen je podal svojo demisijo. Z ozirom na politične dogodke zapusti namestnik v najkrajšem času svoje mesto- Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 25. oktobra. Vodstvo socialno demokratične stranke odklanja vsako vlado, katere vnanjo politiko bi zastopal grof Andrassy. KaroIyijeva stranka zahteva naj se parlament takoj zopet skliče. Grof Karolyi zahteva, da se brez odloga sklene poseben mir ter se razbije zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Protestuje proti Andrassyijevi vnanji politiki ter zahteva sporazum z narodnostmi in brezpogojno demokratizacijo vlade. Krvave demonstracije v Budimpešti Budimpešta, 25. oktobra. Pred kraljevim dvorom v Budimpešti je prišlo danes do demonstracij, pri katerih je tekla kri. Velika množica, večinoma vseučiliščniki, je prišla pred dvorec manifestirat. Nek dijak je izjavil, da je kralj pobegnil med Ogre, ker se v Avstriji ni več čutil varnega. Nastal je velik hrup; prišlo je do pretepa. Dijaki so navalili na vojaštvo. Mnogo oseb je ranjenih, nekoliko mrtvih. Nentčlla no odgovori \ViIsonu. Berlin, 25. oktobra. Kakor poroča »Berliner Ta-seblatt«. se je sestal sinoči vojni odsek, da se posvetuje o novi NVilsonovi noti. Zatrjuje se, da vlada ne ho ocIko-vorila, marveč bo počakala, kaj bodo sklenili aliiranci slede premirja. V državnem zboru bo vlada pojasnila svoje stališče. Berlin, 25. oktobra. Hindenburg in Ludendorff sta prispela v Berlin ter sta bila popoldne sprejeta pri cesar j it. Anglija ne govori o mirovnih predlogih. London, 25. oktobra. Na vprašanje poslanca Dillona v angleškem parlamentu, je Bo-nar Law odgovoril, da bi po njegovem mnenju bilo nespametno, če bi se v sedanjem tre-notku v parlamentu razpravljalo o angleških mirovnih pogojih. Velika Rumunija. Frankfurt a. M. 25. oktobra. Tukajšnjim listom se javlja iz Bukarešta, da nasprot-stvo proti Marghilomanovi vladi vedno bolj narašča. Ideja Velike Rumunije, ki bi združila tudi Besarabijo, Bukovino in Zalesje z Rum tinsko, dobiva vedno tal. Huysmans v Angliji interniran. Praga, 25. oktobra. »Pravo Lidu« poroča, da je bil tajnik mednarodne socialistične pisarne* Huysmans, ki je prišel na socialistično konferenco v London, na ukaz angleške vlade interniran. Stev. 24G. Aprovizacija. Meso za gostilničarje in zavode. Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v pondeljek. dne 28. t. ni. popoldne od 2. do 4. v cerkvi sv. Jožefa. Krompir za I. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 28. t. m. in v torek, dne 29. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v pondeljek, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 110, od 9. do 10. štev^. 111 do 220, od 10. do II. štev. 221 do 330, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 331 do 440, od pol 3. do pol 4. štev. 441 do 550, od pol 4. do pol 5. štev. 551 do 660, od pol 5. do 5. štev. 661 do 715. V torek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 716 do 825, od 9. do 10. štev. 826 do 935, od 10. do 11. štev. 936 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 34 vinarjev. Petrolej na A izkaznice za rodbine. Na vsak prvi odrezek A izkaznice se dobi :,/» litra petroleja, in sicer v sledečih trgovinah: V (. okraju: Na št. I do 100 pri Zir-kelbachu, Poljanska cesta. št. 100 do 550 pri Fridrichu, Poljanska cesta, in sicer: Št. 100 do 300 dne 28. oktobra, št. 300 do 550 dne 29. oktobra. Št. 550 do konca pri Rau- liekarju. Pred škofijo, in sicer: Št. 550 do 750 dne 28. oktobra, št. 750 do konca dne 29. oktobra. — V II. okraju: Na št. 1 do 100 pri Tavčarju, Stari trg do 28. oktobra, št. 100 do 130 pri Zetkovi, Sv. Fldrjana ulica, št. 130 do 200 pri Trdini, Stari trg, dne 28. oktobra, št. 200 do 650 pri Jerančičn, Karlovška cesta, in sicer: Št. 200 do 400 dne 28. oktobra, št. 400 do 650 dne 29. oktobra. Št. 650 do konca pri Zorcu, Sv. Florjana ulica, in sicer: Št. 650 do 900 dne 28. oktobra, št. 900 do 1200 dne 29. oktobra, od št. 1200 do konca dne 30. oktobra. V III. okraju: Na št. 1 do 100 pri Jelačinu, Cojzova cesta, dne 28. oktobra, št. 100 do 300 v Konzumu, Krakovo, št. 300 do' 450 pri Jelačinu, Rimska cesta, št. 450 do 900 pri Tencnteju, Gra-daška ulica, in sicer: Št. 450 do 700 dne 28. oktobra, od št. 750 do 900 dne 29. oktobra. Št. 900 do konca pri Steinerju, Opekarska cesta, in sicer: Št. 900 do 1100 dne 28. oktobra, od št. 1100 do konca dne 29. oktobra. — V IV. okraju: Na št. 1 do 100 pri Staculu, Šelenburgova ulica, in sicer dne 28. oktobra. Št. 100 do 550 pri Medici, Tržaška cesta, in sicer: Št. 100 do 300 dfie 28. oktobra, št. 300 do 550 dne 29. oktobra. Na št. 550 do konca pri Jemcu, Tržaška cesta, in sicer: na št. 550 do 800 dne 28. oktobra, od št. 800 do 1100 dne 29. oktobra, od št. 1100 naprej, dne 30. oktobra. — V V. okraju: Št. 1 do 80 pri Ša- rabonu, Zaloška cesta, št. 80 do 100 pri Holzerju, Dunajska cesta, št. 100 do 550 pri Sarku, Marije Terezije cesta, in sicer: Št. 100 do 300 dne 28. oktobra, od št. 300 do 550 dne 29. oktobra. Št. 550 do konca pri Fabianiju, Prešernova ulica, in sicer: Št. 550 do 650 dne 28. oktobra, od št. 650 do konca dne 29. oktobra. — V VI. okraju: Na št. 1 do 60 pri Jeršetu, Sv. Petra cesta. Od št. 60 do 90 pri Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta. Od št. 90 do 600 pri Simončiču, Sv. Petra cesta, in sicer: Na št. 90 do 250 dne 28. oktobra, št. 250 do 450 dne 29. oktobra, št. 450 do 600 dne 30. oktobra. Od št. 600 do 900 pri Štrausu, Škotja ulica. — V VII. okra|u: Št. 1 do 60 pri Pintarju, Sp. Šiška, št. 60 do 200 pri Zormanu, Sp. Šiška, št. 200 do 600 pri Pretnerju, Sp. Šiška, in sicer: Št. 200 do 400 dne 28. oktobra, št. 400 do 600 dne 29. oktobra. Na št. 600 do konca pr iKreutzerju, Sp. Šiška, dne 28. oktobra. V VIII. okraju: Št. 1 do konca pri Štefanu Mencingerju. Martinova cesta. Št. I do 250 dne 28. oktobra, št. 250 do konca dne 29. oktobra. — V IX. okraju: Na št. 1 do 30 pri Klemencu, Dolenjska cesta, št. 30 do 230 pri Cešnovarju, Dolenjska cesta, št. 230 do konca pri Foi-karjti, Dolenjska cesta, in sicer: Št. 230 do 400 dne 28. oktobra, od št. 400 do konca dne 29. oktobra. Pri trgovcih, pri katerih ni določen dan prodaje se dobi petrolej takoj. Petrolej ua B izkaznice za samce. Na vsak drugi odrezek B izkaznice se dobi pol litra petroleja po sledečih trgovinah: V I. okraju pri Zirkclbachu, Poljanska cesta, dne 30. oktobra, v II. okraju pri Tavčarju, Stari trg, dne 29. oktobra, v lil. okraju pri Jelačinu, Cojzeva cesta, dne 29. oktobra, v IV. okraju pri Staculu, Šelenburgova ulica, dne 29. oktobra, v V. okraju pri Stupica, Sodna ulica, v VI. okraju pri Mencingerju Antonu, Sv, Petra cesta, v VII. okraju pri Simončiču, Spodnja Šiška, v VIII. okraju pri Sušniku. Zaloška cesta, v IX. okraju pri Marenčetu. Dolenjska cesta. — Pri trgovcih, pri katerih ni določen dan prodaje, se dobi petrolej takoj. Petrolej na C karte za obrtnike. Na vsak tretji od- J rezek C karte se dobi po I liter petroleja v sledečih tr- ; govinah in sicer na izkaznice: Za I. okraj pri Trdini, Sta- j ri trg, dne 29. oktobra, za II. okraj pri Trdini, Stari trg, j dne 30. oktobra, za III. okraj pri Ješetu, Rimska cesta, ! dne 28. oktobra, za IV. okraj pri Ješetu, Rimska cesta, j dne 29. oktobra, za V. okraj pri Holzerju, Dunajska cesta, ! dne 2S. oktobra, za VI. okraj pri Cešnovarju, Kolodvor- | ska ulica, dne 28. oktobra, za VII. okraj pri Holzerju, I Dunajska cesta, dne 29. oktobra, za Vlil. okraj pri Ce- j šnovarju. Kolodvorska ulica, dne 28. oktobra, za IX. ; okraj pri Trdini, Stari trg, dne 31. oktobra. Pri trgov- | '-.ih, pri katerih ni določen dan prodaje se dobi petrolej j takoi. j Petrolej na C izkaznice za obrtnike. Na vsaki drugi odrezek na C izkaznice se dobi I liter petroleja v sle- j dečih trgovinah in sicer na izkaznice: Št. I do 50 pri i Trdini, S*ari.trg, dne 28. oktobra, št. 50 do 100 pri Stei- | nerju, Opekarska cesta, dne 30. oktobra, št. 100 do 150 pri Zorcu, Sv. Florjana ulica, dne 31. oktobra, št. 150 do 27(1 pri Kreutzerju, Sp. Šiška, dne 29. oktobra, št. 300 do 400 pri Cešnovarju, Kolodvorska ulica, dne 29. oktobra. št. 400 do 480 pri Fabianiju, Prešernova ulica, dne 30. oktobra, od št. 480 naprej pri Elbertu, Zvezda. Pri trgovcih, pri katerih ni določen dan prodaje, se dobi trolej takoj. pe- Razno. * Plače ruskih časnikarjev. Predsedstvo osrednjega izvrševalnega odbora sovjetske vlade je potrdilo predlog ruskega komisarja I odbelskega glede osnovnih plač žurnalistov sovjetskih časnikov: odgovorni uredniki dnev-i".-nV. rubljev mesečne plače in , £ za tiskano vrsto, uredniki dnevni- .°.v' rubljev mesečno in 600 rubljev za tiskan list; strokovni uredniki: 8000 rubljev mesečno in 60 kopejk za vrsto; korektorji (dnevni) 3000 rubljev mesečno, (nočni) 4500 rubljev mesečno; metteur-en-pages 5000 rubljev mesečno. Takega boljše viškega reda bi si želeli tudi mi!________________________ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarnec v Ljubljani. Zahvala. Najsrčnejšo zahvalo izrekam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili našega pre-lj ubij en ega soproga, očeta in brata gospoda Matija Pavlič premikača juž. žel. k zadnjemu počitku. Žalujoča rodbina Pavlič. lice se dobre raznašalke za raznašati „ NAPREJ" in „ArbeitenvilIe“ v mestu, Udmatu in v Zeleni jami. — Zaslužek ______dober. Nastop takoj. Sinji! Najzanesljiveje sredstvo proti temo je PARATOL domače mazilo, He maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lonfok K5; rodbinski lonček K 9. PARATOL-PRAŠEK varuje obfutijvo kožo. datlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPEŠTA VII—11., KOZSA UTCA 21. Lišej tali! ■■■■■■■■■■■■■■■■■a PisarniSki vajenec se sprejme takoj. Oglasi naj se v pisarni Narodnega sveta, Frančiškanska ulica štev. 2, pritličje, desno. ■■■■■■■■■■■■■>■■■■ I obrestuje hranilne vloge Rezervni zaklad nad K 3 po čistih M 1| 01 1,000.000. i |4 |o brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.