PIHALNI ORKESTER ILIRSKA BISTRICA Gasilska postavitev v svečani opravi pred cerkvijo v Podgradu. Pod vodstvom dirigenta Josipa Med večjimi nastopi v zadnjem Grgasoviča je pihalni orkester postal času naj omenimo udeležbo v prepoznavna značilnost kulturnega Podgradu ob praznovanju Podgrad-življenja v Ilirski Bistrici. Dekleta in skih gasilcev, letni sezonski koncert fantje nastopajo tudi večkrat na mesec orkestra, promenadni koncert ob in praktično ne mine slavnostna občinskem prazniku in slavnostni priložnost brez njihove dobrodošle koncert v počastitev Dneva udeležbe. državnosti. Le tako naprej! M Adriatic zavarovalna družba d.d. ® (irART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica OB DNEVU DRŽAVNOSTI: SREČANJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO NA MAŠUNU V soboto, 24. junija so se na Mašunu, na tradicionalnem srečanju, zbrali veterani vojne za Slovenijo z našega območja, člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Veteranskega društva “Sever” za Primorsko in Notranjsko. Prisotne sta pozdravila Vojko Štem-bergar, predsednik Območnega združenja veteranov in Maks Oblak, predstavnik Veteranskega društva “Sever”. Že skoraj tradicionalno deževno vreme ni moglo pokvariti dobrega vzdušja ob srečanju vseh, ki so sodelovali v osamosvajanju Slovenije. Letošnje druženje je bilo /fay zmore odgnati oblake, priklicati sonce in še posebej slo vesno in stare, prekaljene mačke sklicati v zbor? Menaža, množično, saj je sovpa- seved(L Tradicionalni odlični vojaškigolal dalo s prazmkom- Dnevom Državnosti, ki ga brez prispevka prav teh mož in žena pred devetimi leti, zagotovo danes ne bi tako samoumevno praznovali. Na srečanju so se prvič zahvalili s posebnim priznanjem tudi družinam, ki so v pripravah na osamosvojitev Slovenije - še pred vojno in v njej-sodelovale s strukturami MSNZ skrivajoč in varujoč orožje, opremo in dokumentacijo. To so družine, ki so, kjub velikim in čisto realnim tveganjem in nevarnostim, omogočile tajnost in uspešnost osamosvojitve. Za veliko pomoč in prispevek so Častni znak ZVVS “Slovenska družina” dobile družine BERGINC iz Zabič, BAŠA iz Vrbovega, PRIMC iz Jasena, ČEKADA iz Dolnjega Zemna, CEGLAR iz Zabič, LENARČIČ iz II. Bistrice, BIZJAK iz Zaloga pri Postojni, JAPELJ iz Studenega, ČUK iz Loga pri Postojni, PERŠOLJA in GRMEK iz Postojne, RADOJEVIČ z Dolenjega Jezera, KLANČAR, NERED in LOVKO iz Cerknice, LEVAR iz Grahovega in PODOBNIK iz Starega Trga. Plakete za delo v vojni 1991 pa so prejeli Tomaž Krek iz Cerknice, Karlo Nanut iz Postojne ter Boris Prosen iz Ilirske Bistrice. Bogdan Jugovič iJURT »PRIZMA mm ■ 1 :‘mmm1m[pDPRTc^w^r ******.odVonedeljka^ld, petka med 9. lnU9, uro' ob sobotah in nedeljaKmed9; IglSSuRS iw*tr sate .■iimmšfL F* *” ^ * j* PO OBČINI SKUPINA STARSEV ZASVOJENIH OTROK SE ORGANIZIRA ZA SAMOPOMOČ Na pobudo Lokalne akcijske skupine Ilirska Bistrica, redno deluje od 1. marca 2000, vsako sredo od 15.30 ure dalje, v Levstikovi ulici 5 (prostori Pomoči na domu) skupina staršev otrok zasvojenih od nedovoljenih drog. Naša skupina je zasnovana na samopomoči, občasno pa je mišljeno tudi vključevanje zunanje pomoči izkušenih strokovnjakov s področja zasvojenosti od ilegalnih drog. Velik poudarek dajemo izobraževanju, in sicer o samih boleznih odvisnosti, o tveganju okužb rizičnega vedenja in predoziranjih ter manj nevarnem uživanju drog (zmanjševanje škode). Na skupini dobijo uporabniki informativno gradivo ter dodatne priloge k obravnavanim temam, po želji pa lahko dobijo tudi urinske teste za domačo uporabo. Prav tako dobijo informacije za dodatno strokovno pomoč, vkolikor ocenjujejo, da le to potrebujejo in so jo pripravljeni sprejeti. Starši se spoznavajo s fazami vedenja staršev, kjer v družini pride do zasvojenosti (šok, zanikanje, zagrenjenost in depresija), soočajo se z občutki krivde, jeze, sramu in nelagodja ter v terciarnem obdobju prepoznavajo značilne reakcije staršev, kot so pogajanje, adaptacija in reorganizacija ter sprejemanje in prilagoditev, ki vključuje prepoznavanje, razumevanje in reševanje problema, kar je cilj, ki ga želijo doseči vsi starši. Do sedaj smo se na strokovni podlagi seznanjali s tematiko DRUŽINE, in sicer na splošno, s pomembnostjo sodelovanja družine pri razreševanju zasvojenosti v družini, seznanili smo se z nujnostjo zavezništva med staršema ter porušenimi odnosi, kjer le tega ni. Obravnavali smo karakterje družin, pri čemer se vsak posameznik lahko vpraša »Kakšna je moja družina?«. g § Pri tem smo velik poudarek dali sedanjosti, namreč možnosti spreminjanja tukaj in sedaj, pri čemer nam lahko pretekle (večkrat boleče) izkušnje lahko pomagajo v sedanjem življenju. Pomembno je, da vemo, da vsak človek v vsakem trenutku deluje kot najbolje ve in zna (čeprav večkrat neustrezno), zaradi česar je nesmiselno iskati krivdo in krivce, ki naj bi bili odgovorni za določene težave. Pomembnejše je, da pogledamo in raziščemo sedanjo situacijo ter iščemo odgovor »KAKO« naprej, pri čemer nam je lahko v veliko pomoč vaja «Odpiranje čustvenih ran«, s katero so se starši seznanili na skupini. Za uspešno delovanje skupine starševje bistveno, da starši razumejo, da so na skupini zaradi SEBE, da torej poskušajo delati na sebi, svojem razmišljanju, vedenju, izboljšanju lastne komunikacije (do sebe in drugih). Pri tem so v veliko podporo dragocene izkušnje ljudi, ki se soočajo s podobnimi problemi, hkrati pa vsak starš daje tudi drugim in je zato edinstven in dragocen član, ki bogati skupino. Starši se morajo odpovedati miselnosti, da lahko spreminjamo druge in spoznati, da vsak lahko spreminja samo sam sebe. S pridobljenim znanjem in izkušnjami lahko starši začnejo prepoznavati svoje, kljub največkrat veliki ljubezni do svojih otrok-neustrezno vedenje, s čimer otrokovo zasvojenost omogočajo, ohranjajo in seveda nehote sodelujejo pri ohranjanju zasvojenosti (soodvisnost staršev). To lahko starši z znanjem spremenijo tudi v praksi. Vedno znova poskušamo na skupini priti k večji razvidnosti ambivalence želja staršev, da bi bili njihovi otroci odgovorni in samostojni, hkrati pa (prevečkrat!) jemanjem priložnosti otrokom, da bi to postali. Namesto otrok početi stvari, ki so jih le ti sposobni storiti sami in jih s tem tretirati kot nebogljene in nesposobne, kar zagotovo niso?! Otroci so svoje osebnosti, imajo lastne misli in sanje in sposobnosti in so sopotniki staršev v življenju, kar jim moramo tudi priznati. Tako kot vsi, se tudi otroci učijo iz lastnih izkušenj in imajo na voljo veliko različnih možnosti, kako bodo v sedanjosti usmerili svoje življenje. Da bi lahko izbirali, morajo najprej videti možnosti, kajti večkrat se zdi, da le te sploh ne obstajajo... Da bi bolje videli, v življenju večkrat potrebujemo nekoga, ki nam bo te možnosti pomagal osvetliti, od nas samih pa je odvisno, kaj izberemo. Končna izbira pa pomeni tudi to, da moramo biti pripravljeni sprejeti odgovornost za svoje odločitve, s tem pa tudi za celotno svoje življenje in tako živeti posledice svojih izbir. 60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA RUSOVIH Koseze- V družinskem krogu sta 3. junija praznovala 60 let zakonske zvezebisemo poroko- 87. letni Leopold in njegova žena 81. letna Rozalija, Pugelj, po domače “Kusovi”. Poročila sta se 30. maja 1940. leta v cerkvi sv. Petra v Trnovem. Poldetu takrat ni bilo treba daleč po nevesto, našel j o j e kar pri sosedu v Kosezah. Polde je bil po poklicu električar, kar je bil redek in cenjen poklic v tridesetih letih. Delal je v rudnikih v Zarečici in v Kosezah, Rozalija pa je gospodinjila. Leta 1950 je bil po direktivi nameščen v rudnik Sečovlje v takratni coni B. Tam se jima je rodil tudi tretji sin. Po upokojitvi sta se z ženo vrnila v Koseze. V zakonu sta imela tri sinove, Danila, Poldeta in Igorja, sedaj jima življenje bogati še šest vnukov in dva pravnuka. Na praznovanju je Leopold, od nekdaj znani pevec, tenorist, z našo domačo pesmijo preiskusil tudi, če mu še vedno služi glas. “ Še je dober stari”, je na to porekla Rozalija. Še na mnogo skupnih let jim od srca voščimo. (L ~ ... rTnTTt • .... zzzz„ - ~ V-*.-' ' ..... Veliko je govora o drogah, vendar če se potrudimo in spoznamo dinamiko droge, vedno znova ugotovimo, da droga sama ni bistven problem. Za drogo se namreč pogosto skrivajo resnični, prikriti problemi ali bolečina, ki jo z drogo poskušamo ignorirati in se ji izogniti, včasih pa z njo poskušamo zapolniti praznino, ki jo čutimo v sebi... Misel pravi, da je naloga staršev, da svojim otrokom pomagajo poiskati notranjo moč, ljubezen do samih sebe in pa sanje, spričo katerih bo otrokova hoja za trajno srečo vredna truda. Da pa bi lahko pomagali drugim, moramo najprej pomagati sebi in začeti delati na sebi. V sklopu teme KOMUNIKACIJA, imamo na skupini meddrugim priložnost izkustvenega učenja pozornega poslušanja (poslušati in SLIŠATI) ter prepoznavanja in izražanja svojih čustev, čemur dajemo velik poudarek. Skratka, dela je ogromno, saj je ukvarjanje s seboj, prepoznavanje neustreznih vzorcev razmišljanja in vedenja ter učenje skladne komunikacije (do sebe in drugih) proces, ki naj bi se ga lotil vsak sam, pri tem pa so nam drugi lahko v pomoč, oporo in vzpodbudo. Ugotavljamo,da je število registriranih uživalcev drog v našem kraju in število staršev na skupini zelo nesorazmerno (?!)... Staršem, ki se ukvarjate s podobnimi težavami sporočamo, da niste sami in vas vabimo k sodelovanju, saj bo naša skupina pol leta od njenega nastanka še odprtega tipa, kasneje pa bomo homogenejši, zaradi klime v skupini, zaupanja med uporabniki, terapevtskega dogovora ter gradacij etem, kijih obravnavamo na skupini. Če si med seboj ne bomo pomagali in stopili skupaj, kaj lahko potem pričakujemo od družbe?!? »Žal« problemov lastne družine ne moremo prelagati na nikogar izven naše družine, zato nam ostane samo to, da se z njimi pogumno soočimo in jih začnemo z vztrajnostjo in odločnostjo kostruktivno reševati! Upamo, da nas bo pri našem delu tudi v bodoče podpirala lokalna skupnost, kajti, danes potrebujejo pomoč starši ki so v skupini jutri pa ? Martina SllC/llilt Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce(S)siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce'" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla. Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: ‘GA Commerce" d.o.o. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. PREDSTAVLJAMO VAM ANITA BERGINC REJNIŠTVO V ILIRSKI BISTRICI “Mama iz Zabič” Foto: Dragica Prosen, Primorske Novice Anita Berginc iz Zabič je ob prazniku občine Ilirska Bistrica prejela srebrno plaketo za dolgoletno delovanje in prispevek na humanitarnem in socialnem področju, pri opravljanju rejništva. V trideset letih delovanja je bila mati trem svojim in dvanajstim drugim otrokom, rejencem. V dvorani Doma na Vidmu je na slovesni podelitvi občinskih priznanj doživela bučen aplavz za svojo veliko ljubezen do otrok, za neštete prečute noči in tisoče opranih plenic, za vse, kar je poklonila otrokom v njenem okrilju. Svojo življensko zgodbo je že večkrat povedala: “Imela sem 31 let, ko sem sprejela prvega rejenca. Patronažna sestra je prišla k meni, ko je iskala družino, ki bi sprejela v varstvo novorojenčka. Od tega je že 28 let. Imela sem 12 rejencev, največ novorojenčkov, ki so bili kasneje posvojeni. Z možem sva imela tudi tri svoje otroke, sedaj so vsi že poročeni, z mano so že vnuki. Rad imam otroke in vedno sem si želela, da bi jih imela veliko okoli sebe. Za sprejem otrok sem se odločala sama. Možje zvečer, ko se je vračal z dela, kar zagledal kakšnega v vozičku. Šalil seje, da njegova žena DCSEF5 ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 rodi kar čez noč. Otroke je sprejel in jih imel rad. Brez njegove pomoči ne bi zmogla. Pri nas je bila vedno polna hiša. Otroke sem vedno skušala naučiti stvari, ki jih bodo potrebovali v življenju. Med njimi nisem delala razlik, svoj čas sem namenjala vsem enako, rejencem in svojim otrokom. Vse sem imela rada. Sedaj sem preveč izčrpana, da bi v rejo sprejela še kakega otroka.. So pa v hiši že vnuki. Na otroke sem se vedno zelo navezala. Bilo mi je zelo hudo, ko so odhajali. Socialnim delavkam sem visela na vratih, dokler se nisem prepričala, da bo z otrokom vse v redu. Z nekaterimi rejenci imam še vedno stike, pišejo mi, skupaj s svojimi posvojitelji, pošljejo kakšno sliko... Se vedno spremljam, kako in kje živijo.” Na koncu pa je znala pristaviti: “Za dobro rejništvo niso potrebna nobena velika usposabljanja. Potrebno srce, sočutje, ljubezen do otroka." Sedaj se ji je zdravje poslabšalo. Nismo je dobili doma. Pri sinu je čakala, da pride na vrsto za sprejem v bolnico. Bogdan Jugovič TOM1S Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 Prva dva otroka sta bila v rejo družini za otroka ogrožujoče in da bo oddana pred letom 1960. Na centru za odpravo negativnih dejavnikov za socialno delo vodijo potreben daljši čas ter da ga je dokumentacijo o rejencih od leta potrebno začasno izločiti iz 1972. Do leta 1997 je bilo na bistriškem v reji 56 otrok, od tega 18 iz drugih krajev. Povprečna starost otrok ob namestitvi je bila 5,5 let. Rejniških družin je bilo 26. Sedaj je na Bistriškem v reji 11 otrok. Center za socialno delo ugotavlja, da je bolje, če je otrok nameščen v svojem kraju, ki ga poznajo ali vsaj v občini. Praviloma so v reji s privoljenjem staršev. Zelo pomembno je tudi, da ves čas rejništva vzdržujejo stike s starši v kolikor toliko normalnih okvirih. V tretjini primerov se otroci vrnejo v domače okolje kar kmalu. Najpogostejši vzroki za odločanje o reji so začasna hospitalizacija staršev, neurejene stanovanjske razmere ali sasmohranilstvo brez ustreznega varstva za otroka. Otroci se naučijo, kakor živijo. Če otrok živi s kritiko, se nauči obsojati. Če otrok živi s sovraštvom, se nauči pretepati. Če otrok živi z zasmehovanjem, se nauči sramežljivosti. Če otrok živi s sramoto, se nauči krivde. Če otrok živi s strpnostjo, se nauči potrpežljivosti. Če otrok živi z vzpodbudo, se nauči samozavesti. Če otrok živi s pohvalo, se nauči ceniti. Če otrok živi s pravičnostjo, se nauči pravice. Če otrok živi z varnostjo, se nauči zaupanja. Če otrok živi z odobravanjem, se nauči imeti rad samega sebe. (Dorothy Noltie) ^ Razlika med rejništvom in posvojitvijo je velika. V rejništvu otroci obdržijo stike s starši, so pa začasno umaknjeni iz družinskega okolja. Rejništvo je začasna oblika pomoči otroku. Država prispeva del stroškov za njegovo preživetje. Rejništvo traja najdlje do 18. leta starosti oziroma zaključka rednega šolanja. Posvojitev je razcep z biološkimi starši. Ti se otroku odrečejo. Družina, ki otroka posvoji, ga ima za svojega, mu postane osnovna družina, z vsemi obvezami in pravicami, z dedovanjem vred. Država v tem primeru za otroka dalje ne skrbi. -----------------------------v V polovici primerov so otroci v reji zaradi alkoholizma staršev, neurejenih družinskih razmer, fizičnega trpinčenja ali zapustitve s strani staršev. (Nekaterim rejencem so starši tudi umrli in so ostali sirote.) Z " ■ X Država prizna stroške kompletne oskrbe otroka po naslednji lestvici: do 1. leta starosti- 32.000 SIT mesečno, od 1.-7. leta starosti- 24.500 sit, od 7. do 14. leta 29.500 SIT in od 14. do 18. leta starosti 36.500 SIT. V oskrbo je všteto vse-hrana, obleka, obutev, učila, razvedrilo... Toliko torej po državni statistiki stane en otrok. Rejniku pripada tudi mesečna nagrada za njegovo delo-14.330 SIT. To je vse. v________:_____L_______________/ Večina takih otrok ostane v rejništvu dalj časa, saj je vzrok predvsem v osebnostnih težavah staršev, ki otroka ne morejo normalno vzgajati in razvijati, pri sebi niso pripravljeni spremeniti ali urediti ničesar, otroka pa tudi ne dovolijo dati v posvojitev. Socialni pedagog se odloča za oddajo otroka v rejo takrat, ko je neizpodbitno razvidno, daje stanje v družinskega okolja. Če se odločamo za namestitev otroka v rejništvo, vedno najprej iščemo rejnike pri ožjih sorodnikih ali ljudeh, ki so otroku blizu, če to ni možno, šele iščemo rejnike, ki jih otrok ne pozna. Družina, ki bo otroka prevzela v rejo, mora kar najbolj ustrezati predvsem potrebam otroka. Centri za socialno delo ugotavljajo, da družin, ki bi hotele sprejemati rejence, ni dosti. Bogdan Jugovič HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA DOM NA VIDMU Gregorčičeva 2, II.Bistrica 067/42-434 VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO VSE ZA MORJE IN DOPUST NAPIHLJIV PROGRAM, LEŽALKE, PLAVUTKE, MASKE... NAJVEČJA IZBIRA! OBIŠČITE NAS! g 1 LJUDJE V OBJEKTIVU PETRA NIKOLIČA Tekst in foto : Petar Nikolič I SODOBNI KOLOVRAT IZ PEKI DOBIVAJO DOMAČE DELAVNICE NASLEDNIKE Ilirska Bistrica- Za aktivne upokojence, ne glede na njihovo starost in poklic, ki so ga prej opravljali, je značilno, da tudi v pokoju nimajo nikoli časa. Vedno so zaposleni, u-kvarjajo se s tisoči stvarmi.Med njimi najdemo tudi radovedneže, ki vedno nekaj raziskujejo. Tak je tudi Franko Šajn iz Trnovega, nekdanji finome-hanik in strojni tehnik, ki se je lotil na novo izdelati kolovrat. Za razliko od takih na nožni pogon, ki so jih uporabljale naše babice,(z jermenom, držalom za vreteno in vodilom niti) je Frankov kolovrat na električni pogon, z devetdeset vatnim motorčkom in v namizni velikosti. Ideja zanj je pripotovala celo iz daljne Avstralije. “Princip delovanja je ostal enak, vendar taka izvedba omogoča izdelavo boljše in kvalitetnejše niti in tudi na noge ga ni treba več poganjati.” pove Franko o svojem novem izdelku. PRVI NASTOPI TRIA BRATOV NOVAK Koritnice- Vsak kraj ima nekaj, s čimer se ponaša. V Koritnicah se pohvalijo s triom bratov Novak. Nedavno je trio, kiga sestavljajo Andrej (harmonika), Boris (bariton) in Toni (trobenta), prvič javno nastopil pred večjim občinstvom v Domu na Vidmu. “Da smo postali to, kar smo danes, gre naj večja zasluga našemu profesorju Josipu Grgasoviču, dirigentu bistriškega Pihalnega orkestra, ki nas je navdušil za igranje, nam svetoval in pomagal. Večinoma tudi igramo narodno zabavno glasbo v njegovih priredbah.” FRIZERSKI SALON Dolnji Zemon 81, 6250 II. Bistrica Nudimo Vam: * NOVA MODNA STRIŽENJA * NOVE TEHNIKE BARVANJA * KARTICA ZAUPANJA 10 obiskov, enajstič striženje brezplačno Rom BAR Ilirska Bistrica Naročila sprejemamo na tel. številki 067/42-095 Ilirska Bistrica- Nekdaj je bil poklic peka za mlade izziv in ponos, z zarvojem tehnike pa tudi v pekovstvu človeka vse bolj nadomeščajo stroji. Upadlo je tudi zanimanje mladih za ta lep a naporen poklic. Po petnajstih “sušnih letih” v ilirsko bistriški pekami Mlinotest se je za poklic peka odločil sedemnajstletni Matjaž Muha iu Kilovč. Šolanje opravlja v Ljubljani, prakso pa v bistriškem Mlinotestu. kolektivu so me lepo sprejeli, vsi mi želijo pomagati in mi vse pokazati. Praksa med takimi mojstri bi bila vsakomur dobrodošla. Starejši peki v meni vidijo svojega naslednika in se tako tudi obmašajo do mene, jaz pa s praktičnim delom dobivam potrebne izkušnje.” Ilirska Bistrica- Kot vsako leto je bilo tudi letos izvedeno preverjanje fizične sposobnosti učencev od 4. do 8. razreda v OŠ A. Žnideršiča. Na atletski stezi Trnovskega stadiona (na sliki) so učence testirali učitelji telesne vzgoje in razredni učitelji. Rihard Udovič, učitelj telesne vzgoje: “Naši učenci so pokazali primemofizično kondicijo. Zadovoljni smo z rezultati testiranja.” “Iz naših krajev sem edini na šoli” pravi simpatični kilovčan. “Že od malega rad delam s testom in kot vidite, mi gre dobro od rok. V GOBARJEVA SREČA RASTE V GOZDU Gomanci- Revirni gozdar v pokoju, Milan Šuc in njegova žena Ivanka sta na Gomancih, na svoje veliko presenečenje, naletela na množico mavrahov. Kaj takega še nista videla, pravita. Največja goba je merila 31 cm, druge pa med 30 in 28 cm. Vse gobe iz najdišča so bile sveže in užitne. “V svojem življenju se nabral že veliko mavrahov, vendar kaj podobnega še nisem doživel. Poznam mnogo gobarjev, pa še nisem slišal, da bi se komu nasmehnila taka sreča” pravi Milan Šuc. ppi primorje UM ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. pur#tex * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 067/836-210 centrala 067/836-211 direktor Fax: 067/85-415 GSM:041/611-395 BISTRICA Cankarjeva 24 6250 ILIRSKA BISTRICA -^PIRNIOt Bazoviška 19, 05/714-20-77 * VELIKA IZBIRA FOTOALBUMOV, SPOMINSKIH KNJIG IN ČESTITK ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI ! * ŠOLSKI NAHRBTNIKI “SEVEN”! * ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA NOVO ŠOLSKO LETO! MITJA HAIRTEAM Pripravljamo modno revijo pričesk. Vse zainteresirane kandidatke in kandidate za modele vabimo, da nam se javijo v salon v Ilirski Bistrici - PTC Mikoza, Bazoviška 32. Odprto od ponedeljka do petka od 9 -19 ure, ob sobotah od 8-17. ure. Informacije - naročila: tel. 05/714-44-43. Plama-pur Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/27-120 in 27-100 6. ROJSTNI DAN RADIA 94 LETOS ŠESTIČ V SREDIŠČU POSTOJNE V SOBOTO, 1. JULIJA 2000 od 17.00 dalje NA ODRU PRED STARO GIMNAZIJO: ANSAMBEL SLAPOVI, MARJAN ZGONC, FANTJE IZPOD ČODRA IN ANDREJ BRATOŽ Z GOSTI NA ODRU PRED RESTAVRACIJO JADRAN: LARA BARUCA, JAN PLESTENJAK, AVIA BAND, SENDI, MIRAN RUDAN, ROK’N’ BAND, AVTOMOBILI, VILI RESNIK, KARMEN STAVEC, BOTRI, NUDE, ČRNA GRADNJA, MALIBU, FOXY TEENS, REMI BAND, RITEM PLANET, AURORA, REQUIEM, WELLBLOTT, WARM (V. BRITANIJA), BIG FOOT MAMA, DEJA MUŠIČ, ANIKA HORVAT, BABILON, TWINS, U3NEK, REGINA, IN MOGOČE ŠE KDO... PLESNA SKUPINA OBSESSION, OTROKE BO ZABAVALA ROMANA KRANJČAN, MALO VEČJE OTROKE ZMAJARJI TER VOŽNJA Z GOKARDI, DAME BO OČARALA MODNA REVIJA PRIČESK, NAJMLAJŠE TRAMPOLIN, VSI SKUPAJ PA BOMO OPAZOVALI VELIČASTEN OGNJEMET!!! ...ŠE LEPŠI, ŠE VEČJI IN ŠE BOLJ VELIČASTEN KOT LANI POD POKROVITELJSTVOM zavarovalnice Triglav d.d. OE Postojna VSTOPNINE NI! Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8- 12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU KROVSTVO majla d ec ra t® MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica ■ Hillu«''— ^111111»’ tel.: 067/41-684 tel/fax: 067/42-273 GSM: 041/566-985 MARTINČIČ OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 067/41-362 FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 42 L_. -> SERT * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL I Bankomati Banke Koper pridobivajo nove funkcije NOV BANKOMAT V PODGRADU Banka Koper je že v oktobru lanskega leta začela z nadgrajevanjem svojih bankomatov, katerim so tako dodali nove funkcije, ki bodo uporabnikom omogočile dvig gotovine z različnimi kartičnimi produkti. Od junija dalje so novih možnosti deležni vsi tisti domači in tuji imetniki kartic, ki bodo dvigovali gotovino na novo postavljenem bankomatu v Podgradu, kar predstavlja še posebej veliko prednost za okoliške prebivalce Podgrada in turiste, ki bodo obiskali te kraje. Na novo opremljeni bankomati so tako opremljeni za sprejem bančne kartice Activa Cirrus Maestro (to so obstoječe bančne kartice Banke Koper d.d.), kartice BA Cirrus Maestro, Cirrus in Maestro kartice, Visa, Visa Electron, Visa Plus in MasterCard ter Eurocard/MasterCard kartice, s katerimi lahko domači in tuji uporabniki v okviru svojih limitov dvigujejo gotovino in s tem si prikrajšajo odvečno pot v banko. Temu primemo so bankomati tudi označeni z nalepkami omenjenih kartic, obenem pa ponujajo možnost izbire tujega jezika, za katerega se bo uporabnik lahko odločil. Bankomati Banke Koper na ta način ostajajo še naprej na uslugo, podnevi in ponoči, ob katerikoli uri, da rešijo svoje uporabnike iz zadrege, kako najhitreje do gotovine. Kovačič Ivan g 05 6 Novo v Podgradu: KRAJEVNI URAD UPRAVNE ENOTE PRIKLJUČEN V RAČUNALNIŠKO MREŽO Podgrad - Krajevni urad Upravne enote Ilirska Bistrica je priključen v računalniško mrežo UE in državnih organov. Krajani Podgrada, Račič, Podbež,Hrušice, Malih Loč, Pregarij, Huj, Gabrka in Rjavč tako lahko na Krajevnem uradu v Podgradu oddajo vloge za osebne izkaznice in potne liste, pridobijo razna potrdila o državljanskih stanjih (o državljanstvu, stalnem bivališču, izpiske iz matičnih knjig itd) in (komur je to važno) potrdijo volilne kandidature in podpore zahtevkom za razpise referendumov. V kratkem bo možno na Krajevnem uradu oddajati tudi druge vloge in dobiti informacije z ostalih področij. Za vse, ki “visijo” na internetu, pa je mnogo informacij, opisov upravnih postopkov in tudi obrazcev že na voljo na spletni strani Upravne enote, najlaže dosegljivi preko vladenega strežnika (www http sigov.si - v kazalu pod I poiščete Ilirska Bistrica). Bistriška spletna stran gosti tudi mesečni pregled zanimivih člankov iz našega časopisa Snežnik. Na Upravni enoti želijo biti čimbolj odprti do krajanov, zato vabijo vse občane, da jim vse pripombe, sugestije in sporočila pošljejo bodisi po elektronski pošti ali pa da se oglasijo v sprejemni pisarni v Bistrici, kjer jim je na voljo poseben “Predal strupenih pripomb in blagohotnih nasvetov” za Upravno enoto. Povzeto po Primorskih Novicah V_______________________________________________/ ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA ZAPRTE AMBULANTE V ČASU KORIŠČENJA LETNIH DOPUSTOV V ZDRAVSTVENEM DOMU Splošna ambulanta L ORTOPEDSKA AMBULANTA ŠTEMBERGER Anja, dr.med. od 24.7.2000 do 18.8.2000 Splošna ambulanta II. LOVRIČ-KISELIČ Sonja, dr.med spec.splošne medicine od 26. 6. 2000 do 21. 7. 2000 od 4. 9. 2000 do 8. 9. 2000 Splošna ambulanta III. ŽIVČEC KALAN Gordana, dr.med. spec.splošne medicine od 10. 7. 2000 do 4. 8. 2000 Splošna ambulanta IV. in Knežak MODIC Maksimiljan, dr.med. spec.splošne medicine od 7. 8. 2000 do 8. 9. 2000 Splošna ambulanta Podgrad PEJKOVIČ Marija, dr.med. 24. 7.2000 in 31.7.2000 od 7. 8. 2000 do 1. 9. 2000 Dispanzer za medicino dela GLUŠIČ RAVNIC Vanda, dr.med. spec.med.dela, prom. in športa 17. 7. 2000 in 26. 7. 2000 od 31. 7. 2000 do 25. 8. 2000 DISPANZER ZA OTROKE, ŠOLARJE IN MLADOSTNIKE odpadejo vse popoldanske ambulante, delajo delovne dneve dopoldne. RTG slikanja od 30. 6. 2000 do 22. 8. 2000 FIZIOTERAPIJA od 10. 7. 2000 do 14. 7. 2000 od 30. 8. 2000 do 15. 9. 2000 RAŽMAN Marcel, dr.med. sp.ortoped od 10. 7. 2000 do 1. 9. 2000 prva ordinacija 3. 9. 2000 OKULISTIČNA AMBULANTA RAGUS Mario, dr.med.spec.okulist od 17. 7. 2000 do 14. 8. 2000 prva ordinacija 21. 8. 2000 PSIHOHIGIENSKI DISPANZER AHLIN Dragomira, dr.med.spec.psihiater od 21. 7. 2000 do 18. 8. 2000 prva ordinacija 25. 8. 2000 DISPANZER ZA ŽENE HRVATIN MAHNIČ Danica, dr.med.spec.ginekolog od 19. 7. 2000 do 10.8.2000 prva ordinacija 16. 8. 2000 V vseh nujnih primerih bodo bolniki pregledani v urgentni ambulanti. Uporabnike storitev v zdravstvenem domu prosimo, da si pri svojih zdravnikih pred dopusti preskrbijo zadostno količino zdravil, morebitne napotnice za specialistične preglede in ostalo dokumentacijo, ki jo bodo potrebovali v času odsotnosti zdravnika. Vsi zaposleni v ZD Ilirska Bistrica vam želimo prijetne počitnice in da si naberete moči za premagovanje težav in bolezni v hladni polovici leta ter seveda želimo, da bi nas v poletnem času čim manj potrebovali. HIGIENSKO EPID.SLUŽBA Vodja splošne službe: od 3. 7. 2000 do 7. 7. 2000 KOMEN Odineja, dr.med., od 28. 8. 2000 do 8. 9. 2000 specialist splošne medicine ____ZDRAVNIK SVETUJE POLETJE IN VROČINA STA TU Čeprav se je koledarsko poletje šele začelo, smo v tem letu preživeli že kar nekaj zelo vročih dni. Da bi “pasjo vročino “, ki nam jo še napovedujejo čimbolj e prenašali predvsem brez zdravstvenih posledic svetujemo ljudem naslednje: - omejite gibanje po soncu v času ko je pripeka naj večja (opoldne); - oblecite primerna oblačila (naravne tkanine, ohlapna oblačila, pokrivala); - uživajte dovolj primemo ohlajene brezalkoholne tekočine ter sadja in zelenjave; - večkrat dnevno se oprhajte s hladno vodo; - če ste izpostavljeni soncu zaščitite kožo s primemo zaščitno kremo; - predno sedete v na soncu parkiran avtomobil, ga najprej dobro prezračite; - hlajenje v prostorih in v avtomobilih nastavite tako, da razlika med notranjo in zunanjo temperaturo ne bo prevelika. Nasveti niso namenjeni samo ljudem, ki so soncu in vročini izpostavljeni zaradi preživljanja dopusta in prostega časa, temveč predvsem ljudem, ki v takšnih pogojih opravljajo svoje delo - kmetje, delavci na gradbiščih, avtoprevozniki... PO OBČINI PREDSTAVLJAMO VAM SKOZI PESEM IN MLADE OHRANITI STARE NAVADE: FANI LAPUH predsednica Društva kmečkih žena in Pevskega zbora kmečkih žena Pred dvajsetimi leti se je, na pobudo kmečkih žena, ustanovil Aktiv kmečkih žena v občini Ilirska Bistrica. Leta 1997, ko se je preoblikoval v Društvo kmečkih žena, je vključeval preko sto aktivnih članic. Znotraj društva uspešno deluje tudi Pevski zbor kmečkih žena. Da bi izvedeli več o delovanju dmštva in zbora, smo se pogovorili s Fani Lapuh, predsednico obeh dmštev. -Vaši sovaščani pravijo, da ste zelo aktivna ženska. V čem se to kaže? -Najprej bi se rada zahvalila vsem, ki tako mislijo. V Društvu kmečkih žena sem sodelovala že od samega začetka, sedaj teče že tretje desetletje. Moja naloga v društvu in zbomje predvsem koordinacija dela. Zbiram naše članice na sestanke in na priprave za različne aktivnosti. Včasih se zberemo pri meni tudi samo na ženski klepet, kar tako, za razbremenitev od dnevnih skrbi. -Kakšen je namen vašega društva? -Najpomembnejša naloga društva je, da poskušamo kolikor je le mogoče ohraniti stare običaje, prevzete od naših mam, babic in prababic in da jih poskušamo prenesti na mlade rodove. Mislim predvsem na stare navade, pa tudi na stare recepte za kuho in podobno. Z izmenjavo izkušenj pa pridobivamo tudi nova znanja. Ko začutimo potrebo po kakšnem novem znanju, recimo pri šivanju, kvačkanju, kuhanju... se zberemo po skupinah in povabimo kako strokovno usposobljeno osebo, da nam prenese teoretična in praktična znanja, ki nas zanimajo. -V čem se najbolj odraža aktivnost Društva kmečkih žena v občini? -Iz leta v leto smo v utripu naše občine bolj prisotne, pripravljamo različne razstave, vezane na kmečke običaje ali posebnosti. Že leta sodelujemo z obrtniki na Celjskem obrtnem sejmu, kjer razstavljamo dobrote in posebnosti iz domače skrinje. Med drugim pa nudimo pomoč tudi kmečkim družinam, ki leto potrebujejo. -Povejte nam še kaj o pesmi in pevskem zboru. -Ideja o ustanovitvi pevskega zbora je nastala na različnih popotovanjih, kjer se je vedno popevalo. Najprej smo prepevale zase, potem pa tudi ljubiteljem izvorne domače pesmi. In tako letos naš zbor slavi že peto obletnico delovanja. -Kakšen je bil vaš prvi veliki nastop? -Prvi, veličastni nastop smo imele na srečanju Aktivov kmečkih žena iz cele Slovenije. Nastopale smo na kmečkem taboru v Vižmarjih, kjer smo prvič začutile topli aplavz, ki nam gaje namenilo 18.000 ljudi. Doma pa smo prvič nastopale na božičnem koncertu v Zabičah. - Vaš naslednji korak pa bo? -Odločile smo se, da organiziramo samostojni predstavitveni koncert, ki bo obenem tudi predstavitev ljudskega petja. -V zboru sodelujejo pretežno starejše pevke. Kako je s podmladkom? -Z veseljem ugotavljam, da je Društvo kmečkih žena na pravi poti, kar mi daje optimizem in vzpodbudo za nadaljne delo. Ugotavljam, da naše članstvo številčno raste prav zaradi vključevanja mlajših članic. -Kako pa kaj možje- kmetje gledajo na delovanje društva? -Že pregovor pove, da žena podpira tri vogale pri hiši. Zato ni težko razumeti mož, kaj si mislijo, ko se odtegnemo vsakdanjemu delu zaradi priprav ali nastopov. Vedno pa smo vesele, ko lahko oni ali drugi dmžinski člani spremljajo naš nastop. -Kdo še podpira delovanje društva? Društvo deluje pod “pokroviteljstvom” pospeševalne službe. Naša mentorica in tajnica društva je Mirjana Furlan. Zbor, ki je začel delovati pred petimi leti, se skuša udeležiti vseh prireditev, na katere ga vabijo. Vesele smo, če obenem organizator pokrije tudi del stroškov. -Kaj vas žene, da vstrajate pri vašem udejstvovanju? -Kot otrok izhajam z vasi in mi vaško življenje ni tuje. V rani mladosti sem občudovala in kasneje, tudi z moževo pomočjo, spoznala pravo kmečko trdo delo, prežeto s skromnostjo, poštenostjo, tudi v težkih trenutkih povezano s preprosto pesmijo, ki nam je večkrat pregnala žalost. Življenje mi dostikrat ni prizanašalo in prav v takih trenutkih sem spoznala, da mi je dmžabnost ob srečanju z meni podobnimi gospodinjami pomenila veliko, še posebej, ko smo se družile s pesmijo in pogovorom. -Ste zadovoljni s doseženim? -Za delovanje dmštva je potrebno dosti osebnega odrekanja in energije. Vendar v sebi še vedno čutim žar tistega časa, ko sem občudovala in kasneje tudi sama sodelovala v različnih kmečkih opravilih in ko smo po delu skupaj počili in zapeli. Zato hočem, tudi z društvom, ohranjati in nadaljevati stare, lepe in morda nekoliko pozabljene, pa vendar še neizpete pesmi in običaje. -Kakšno besedo bi namenili za zaključek? -Rada bi se še enkrat zahvalila vsem našim pevkam za sodelovanje v zbom in njihovim dmžinam, ki z razumevanjem sprejemajo odsotnost žena in mater v času priprav in nastopov. Hvala tudi vsem, ki nas tako ali drugače podpirajo in vspodbujajo. Bralcem in bralkam Snežnika pa polagam na srce, daj se potrudijo ohraniti to našo pesem, ki so se je naučili še kot otroci. - V kratkem odpotujete v Kanado? -Da, letim na obisk k bratu. Veselim se srečanja z njim in njegovo družino, pa tudi z našimi izseljenci, ki me prijazno vabijo na obiske. Gospa Fani, hvala za pogovor. Vam in vašim članicam Društva kmečkih žena želimo še veliko uspehov pri nadaljnem delovanju. Tekst in slike: Petar Nikolič Republika Slovenija Upravna enota Ilirska Bistrica, Bazoviška 14 6250 Ilirska Bistrica OBVESTILO OBČANOM 31. marca je začel veljati novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po novem se za žrtev vojnega nasilja šteje tudi otrok, kateremu je bil ubit eden od staršev zaradi sodelovanja v NOB ali pa je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po zakonu ali je bil ubit kot talec in tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko ozemlje. Zadnji rok za vložitev zahteve za priznanje statusa po noveli zakona se izteče 30. 9. 2000 in velja samo za otroke, katreih roditelj je izgubil življenje v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 in oseba, ki je pred izgonom okupatorja pobegnila na isto okupacijsko ozemlje. Obrazec za vlogo lahko dobite v informacijski pisarni Upravne enote Ilirska Bistrica. Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-281, 067/400-280, fax: 067/400-285 I OB 100 LETNICI PRVE POŠTE NA PREGARJAH ZNOVA POŠTA Čeprav je bilo sredi tedna pa je bilo v četrtek, 15. junija na Pregarjah pravo nedeljsko in praznično vzdušje. Slavili so vsi Pregarci in še posebej družina Poštaijevih. Prav na ta dan se je namreč izteklo sto let od začetka delovanja pregarske pomožne pošte, ki je v svojih skoraj petdesetih letih delovanja ostala v domeni Bubničeve družine. Bubničevih se je prav zato tudi prijelo ime Poštarjevi in sejih drži še dandanes. Pošto Slovenije je na slovesnosti zastopala ga. Alenka Križman iz poštne poslovne enote Koper. K slovesnosti so dodali še svoj delež pevska skupina Vasovalec, znana vokalna in glasbena skupina Anapupedan iz Pivke, mladi harmonikaši, učenci pregarske osnovne šole, predvsem pa brat in sestra Jožko in Danica Bubnič por. Babič, ki sta povedala mnogo zanimivega o delovanju njihove pošte v času Italije, kot jima je ostalo v spominu iz svojih otroških let. V spomin na slavje ob stoletnici sta odkrila na hiši spominsko ploščo. pri Kozini. Filatelistična sekcija domačega Primorskega numizmatičnega društva pa je za to priložnost izdelala tudi posebno “pregarsko” poštno dopisnico in na manjši zanimivi filatelistični razstavi predstavila Primorske motive -na sedanjih slovenskih poštnih znamkah (Iz zbirke Vojka Čeligoja). Poštne slovesnosti na Pregarjah seje udeležil tudi domačin g. Ivan Tomažič na Dunaju živeči znani publicist, mecen in raziskovalec slovenske preteklosti. Izkazali so se tudi učenci Osnovne šole Pregarje, ki so v prostorih šole izredno lepo predstavili rezultate svoje raziskovalne naloge o delovanju pošte nasploh in še posebej v Brkinih in Pregarjah. Učitelji in učenci so obiskovalcem ponudili tudi svoj šolski časopis in se tudi sicer izkazali kot izredni gostitelji vsem, ki so obiskali šolske prostore. Ta dan je pregarsko šolo obiskala tudi prava poštna kočija, ki jo je prav za pregarsko poštno slovesnost pripravil in na Pregarje pripeljal Andrej Jelen Pred Poštarjevo hišo na Pregarjah že dolgo ni bilo tako živahno, kot ob stoletnem pošteni slavju, 15. junija. Zapeli so Vasovalci, (na sliki), zaigrali muzikanti in govorniki spregovorili o poštni tradiciji na Pregarjah. 55 I Izkazala sta se tudi Daničina sinova Bojan in Željko z družinama, ki sta bila pobudnika celotne prireditve. Poleg slovesnosti ob osrednjem dogodku, spominu na dejavnost, kije bila pred sto leti tako pomembna pridobitev za Pregarje in njeno okolico, seje zvrstila še vrsta drobnih a za domačine in goste izjemnih prireditev. Pri Poštarjevih, si je bilo moč ogledati razstavo o Pregarjah in pošti v osrčju Brkinov, delo zgodovinarke Urške Bubnič iz Pivke. Prav v istem kuhinjskem kotu, kot pred tolikimi desetletji je znova za nekaj ur delovala prava pošta s poštno uslužbenko Jožico Nemec iz obrovske pošte in posebnim za to priložnost izdelanim poštnim žigom na katerem je znova po osemdesetih letih bil napis PREGARJE in to v obliki, kot je bil na poštnem žigu ob ustanovitvi pošte. Žig je oblikoval dober poznavalec poštne zgodovine v naših krajih Danilo Pečar iz Klanca iz Ilirske Bistrice. Ta tokrat ni bila v poštni službi, pač pa je poslužila muzikantom iz Pivke, da so na njej za slovo in zaključek uprizorili še pravi koncert. Tekst in foto: Vojko Čeligoj SE EIHIER DO ELEKTROMEHANIKA Miklavec Borut s.p. Vojkovo nabr. 37, 6000 Koper tel. 066/674-53-35 041/506-527, 041/891-124 ‘PRODAJA, MONTAŽA IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV ‘POPRAVILO VSEH GOSPODINJSKIH APARATOV ‘POPRAVILO ELEKTRIČNEGA ORODJA ‘PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV ‘ČIŠČENJE BOJLERJEV O POŠTI V PREGARJAH V BRKINIH Tako kot v nekaterih večjih naših krajih so tudi v Brkinih avstrijske poštne oblasti razširile poštno dejavnost, da bi približali poštne usluge tudi ljudem na podeželju. Ustanavljali so tako imenovane poštne nabiralnice (nemško: “Postablagen”; italijansko: “Collettoria”) ali kar pomožne pošte, ki so bile vezane na določeno matično pošto in tako poskrbeli za poštne usluge od glavnih pošt odmaknjenemu prebivalstvu. Koncesijo za pregarsko pomožno pošto je 15. junija 1900 dobil Tomaž Bubnič. Pomožna pošta je sprva spadala pod matično pošto Podgrad (Castelnuovo), po letu 1906, ko je tudi pošta v Obrovem postala matična pošta pa pod njo. Poštni okoliš je poleg Pregarij obsegal še vasi Huje, Rjavče, Gaberk, Zajelšje in Prelože. Po Tomaževi smrti je pošto vodila njegova žena Antonija, kasneje pa je poštno delo prevzel njen sin Viktor s soprogo Ivanko in družino. Z italijansko okupacijo po prvi vojni je slovenski poštni žig z napisom PREGARJE zamenjal italijanski dnevni poštni žig z italijanskim tekstom: PREGARA Dl CASTELNUOVO *FIUME* (pred tem, verjetno z oznako ISTRIA, ali POLA). Žal so celo odtisi teh žigov izredno redki in tudi nepoznani. V času italijanske zasedbe naših krajev je bil krajevni pismonoša Karlo Kogovšek. S kapitulacijo Italije je pošta v Pregarjah prenehala z delom. Bubničeva domačija v kateri j e bila pošta pa je ob nemškem požigu vasi leta 1944 pogorela in poštna dejavnost se na Pregarjah ni več obnovila. Do upokojitve v letu 1947 je ostal pismonoša Viktor Bubnič. Kasneje je bil pismonoša kar tri desetletja Davorin Dodič. Danes pa Pregarcem in okolišanom dnevno prinaša ali bolje, pripelje pošto iz obrovske pošte pismonoša Matjaž Mavrič. A 6243 j % OBROV -V •75.6.20<*>' Trije značilni poštni žigi pomožne pošte Pregarje: 1. Ob ustanovitvi pomožne pošte 2. Poštni žig v času italijanske zasedbe 3. Priložnostni poštni žig na dan stoletnice, 15. junija 2000 Prijetna gozdna koča na Devinu pod Mašunom je tokrat, (10. junija) gostila petdeset deklet in fantov, na rednem srečanju ene od “nerjavečih” bistriških generacij. Uveljavljena srečanja, tokratno je bilo že deveto po vrsti, ohranjajo stik nekdanjih kratkohlačnikov in sošolcev, ki jih je življenje razpršilo po vsej Sloveniji, mnoge pa tudi daleč prek meja in oceanov. Lahko si mislimo, kako j e bilo na srečanju prijetno. Pravijo pa, da bo prihodnje leto na jubilejnem desetem srečanju še bolj! Slika in tekst: Vojko Čeligoj Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-281, 067/400-280, fax: 067/400-285 PO OBČINI POGLED CEZ PLOT TUDI TAKO SE DA KAJ NAREDITI BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE GASILSKO DRUŠTVO PODGRAD Tudi Podgradski gasilci so praznovali svojega zavetnika, sv. Florjana. Utrinke s slovesnosti je zabeležil Petar Nikolič. Denar iz Heliosovega sklada za obnovo petih krajevnih vodnjakov v Sloveniji Letos bo Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda, kateremu strokovno pomoč nudi ministrstvo za okolje in prostor, razen čiščenja treh kraških jam podprl tudi obnovo petih krajevnih vodnjakov. V lanskem letu sta bila uspešno obnovljena Vodnjak pri Mevliču v Lokvi na Krasu in Vodnjak v Frimovem gozdu v Šalovcih na Goričkem. Iz njih je po sanaciji pritekla čista pitna voda. Sredstva v Heliosovem skladu se zbirajo iz prodaje okolju prijaznih barv in lakov vrste Tessarol, Bori in Ideal. Od prodanega litra gre v sklad 50 tolarjev. Tako je izmed prijav strokovna komisija sklada izbrala pet vodnjakov iz štirih občin. Gre za vodnjake z imenom Mrzel Studenec v občini Gornji Petrovci v Prekmurju, za 120 let star Vodnjak v Narinu v občini Pivka, zgodovinski Vrelec Benedikt z vodnjaki Ana, Helena in Pavla v občini Benedikt na Štajerskem in kamnita vodnjaka v Rakeku in v Ivanjem Selu v občini Cerknica. Vsi vodnjaki so bili v preteklosti v svojem okolju pomemben vir pitne vode. Danes predstavljajo tudi izjemno etnološko in krajinsko vrednost, ne smemo pa prezreti tudi njihove turistične vrednosti. Navedena dejstva so bila hkrati tudi kriteriji za izbiro in dodeljevanje finančnih sredstev. Višina teh je s strani sklada poldrugi milijon tolarjev, preostala sredstva pa bodo občine zagotovile same, nekaj iz programa CRPOV ali s pomočjo donatorjev in z prostovoljnim delom krajanov. Vsi projekti obnove bodo potekali čez poletje in bodo predvidoma zaključeni do septembra. 7 USPEŠNIH LET DRUŠTVA “TVOJ TELEFON” Skupina svetovalcev prostovoljcev, organiziranih v društvu “Tvoj telefon” že 7 let nudi telefonsko pomoč vsem klicalcem v stiski.V glavnem jih kličejo osebe s težavami v duševnem zdravju, sorodniki (in žrtve) alkoholikov, bližnji težko in težje prizadetih otrok in invalidov, odvisniki od drog, žrtve nasilja, mladostniki v stiski...Večkrat kličejo ljudje tudi samo zaradi pogovora, stika s sočlovekom... Organizirajo in vodijo tudi skupine za samopomoč. Nove prostovoljce- bodoče svetovalce, pred vključitvijo v delo usposobijo s posebnim programom (60 ur izobraževanja in usposabljanja). Društvo je nevladna neprofitna organizacija, ki temelji na prostovoljnem delu. Na področju Primorske in Notranjske je edino s tako dejavnostjo. Letos hočejo nadaljevati in širiti svoje delo, spodbudili bi radi prostovoljce tudi iz drugih krajev, da se jim pridružijo, saj današnje stanje v družbi narekuje vedno večjo potrebo po nudenju tovrstne podpore posameznikom v stiski, ki jih je vedno več. TVOJ TELEFON 05/7201-720, 7201-725-za otroke, mladostnike in odrasle v stiski. Vsak delovnik od 14. do 18. ure. Društvo tvoj telefon, Prečna 2, Postojna. Društvo nima nobenih stalnih virov dotacij za svoje delo. Zato bodo hvaležni vsem, ki jim lahko namenijo kakršno koli finančno pomoč (na žiro račun društva pri Banki koper, oe Postojna, štev. 51400-620-63, 05 1203118-550957) ali jim želijo drugače pomagati (pokličite na tel. 05/ 7201-725 med 8 in 12 uro). K sodelovanju vabijo tudi vse prostovoljce, ki bi želeli pomagati otrokom, mladostnikom in odraslim kot svetovalci, samostojno ali v skupini za samopomoč. Pokličite jih na telefon društva ob delavnikih (razen srede) od 8. do 12. ure. ANONIMNA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA URADA ZA ŽENSKO POLITIKO 080- 12- 13 od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro ZA PROBLEME ŽENSK IN KRŠITVE NJIHOVIH PRAVIC. V________________________' ________________________ Gasilska četa v povorki GASILSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA Odkritje slike S. Florijana. Na shodu v Dobrepoljah, 7. maja, ob praznovanju sv. Floriana, smo prikazali atraktivno vajo, ki je nismo izvajali že 30 let- “prosto stoječo lestev, s štirimi lestvarji, štirimi vrvarji, plezalcem in desetarjem. Vaja, ki ima korenine pri italijanskih gasilcih, zahteva izjemno vsklajenost desetine. Lestev je segala 12 m visoko. c 1 PREDLOG ZA UREDITEV RAZMER NA VOJAŠKEM STRELIŠČU BAČ GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE PRIPRAVLJEN SODELOVATI S strani krajanov vasi Bač, Koritnice in Knežak, ki so neposredno vezane na lokacijo vojaškega strelišča, so bili dani razni predlogi glede ureditve razmer na vojaškem strelišču Bač. Zato sem konec meseca aprila letos kot poslanec Državnega zbora poslal na Ministrstvo za obrambo RS pobudo za ureditev razmer na vojaškem strelišču Bač z naslednjimi predlogi: Postavitev urnika strelnih vaj-Slovenska vojska naj v naprej dostavi Krajevni skupnosti Knežak umik strelnih vaj, da bodo krajani točno obveščeni katere dneve in ob katerih urah lahko gredo na svoje parcele. Izrecna uporaba ceste Zagorje - strelišče Bač-Slovenska vojska naj izredno uporablja za dostop na strelišče cesto Zagorje - strelišče Bač. Do sedaj je slovenska vojska prepogosto uporabljala cesto skozi Knežak in nato skozi Bač, kar predstavlja sicer vožnjo po asfaltu, toda v večini primerov daljšo pot, nenazadnje pa se morajo vojaška vozila prebijati skozi dve vasi. V primem predloga ne uporabe ceste se vozila izognejo vasem in imajo neposreden dostop do strelišča Bač. Redna poravnava škode po nastalih požarih-V poletnih mesecih prihaja ob streljenju do zažiga trave in dreves. V primem požarov je potrebno lastnikom poravnati škoda. Asfaltiranje ceste Zagorje - strelišče Bač-Makadamsko cesto Zagorje - strelišče Bač in navezavo na vas Bač v pretežni meri uporablja slovenska vojska, delno pa tudi krajani. Cesto v dolžini dobrih dveh kilometrov je potrebno asfaltirati, sredstva pa naj zagotovi Ministrstvo za obrambo, Občina Ilirska Bistrica in Občina Pivka. Dobri medsebojni odnosi- Z neposrednimi stiki s Krajevno skupnostjo Knežak in krajani negovati dobre odnose v korist vseh. Na mojo pobudo je konec maja pisno odgovoril Generalštab slovenske vojske sledeče: :£> •I 1 I Postavitev urnika strelnih vaj- Vse vojaške aktivnosti, ki se izvajajo na Osrednjem poligonu SV Postojna, se centralizirano vodijo v Generalštabu SV. Aktivnosti se načrtujejo mesečno, tako, da je možno pravočasno obveščanje tako uporabnikov poligona, kot tudi civilnih struktur na področju poligona. Ustrezne službe MORS, po izdelavi načrta uporabe poligona posredujejo podatke na OKC MNZ Ljubljana, ki obvesti UNZ Postojna in Upravno enoto Postojna - Oddelek za upravno notranje zadeve. Navedene službe prejete podatke in informacije uporabljajo za informiranje svojih organov in za informiranje državljanov. V bodoče pa bomo o dejavnostih za mesec vnaprej obveščali tudi občino Ilirska Bistrica. Podobno prakso obveščanja smo uvedli tudi za občini Postojna in Pivka. Izrecna uporaba ceste Zagorje - strelišče Bač- Enote in poveljstva SV imajo zgoraj navedeno komunikacijo določeno z internimi ukazi že od leta 1995 in jo tudi redno uporabljajo, kot dostopno pot na strelišče Bač. Gibanje vojaških motornih vozil na omenjenem področju redno spremljajo tudi patrulje vojaške policije in morebitne kršitelje evidentirajo in ustrezno sankcionirajo. Redna poravnava škode po nastalih požarih- Generalštab SV na podlagi dokumenta, katerega izdela in posreduje Uprava RS za zaščito in reševanje in opredeljuje veliko požarno ogroženost naravnega okolja v RS, redno omejuje aktivnosti enot SV, ki bi lahko povzročile nastanek požara. Pri izvedbi posameznih bojnih streljanj je strelišču obvezna tudi intervencijska protipožarna ekipa, ki pogasi morebitne manjše požare. Zaradi povečane skrbi za požarno varnost, v zadnjih dveh letih ne beležimo večjih požarov na območju strelišča Bač, razen primera, ko so gasilci izvajali kontroliran požig in jim je ogenj ušel iz nadzora na privatna zemljišča. Asfaltiranje ceste Zagorje - strelišče Bač- Odgovor o omenjeni problematiki predlagamo, da pripravi g. Ferlinc, ki je problematiko tudi pojasnil na skupnem sestanku županov občine Pivka in Ilirska Bistrica in predstavnikov MORS ter SV, kije potekal 26.5.1999 v prostorih občine Pivka. Dobri medsebojni odnosi- Z vzpostavitvijo in delovanjem poveljstva poligona seje vzpostavila tudi neposredna komunikacijska in sodelovanje s krajani, ki živijo na območju poligona. Menimo, da se bo sodelovanje še nagradilo in s tem se bo marsikateri problem lažje rešil. Iz navedenega odgovora je razvidno, da je MORS oziroma Generalštab SV pripravljen sodelovati in s skupnimi močmi reševati probleme ljudi, le sogovorniki na občinski ravni morajo pokazati malo hotenja in volje. Vladimir Čeligoj, poslanec DZ RS SLS »SKD Slovenska ljudska stranka ZDRUŽITEV SLS IN SKD V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Združitev strank je potekalo na državni ravni 15. aprila na združitvenem kongresu v Ljubljani. Stranki, ki imata podoben program, nagovarjata iste volilce sta se spogledovali že vrsto let, vendar kakor pravi kmečki pregovor, da se žito žanje ko je zrelo, so nastali pogoji in izvedla se je tako dolgo pričakovana in potrebna združitev. Predsednik nove stranke je postal g. dr. Franc Zagožen, predsednik programskega sveta g. dr. Andrej Umek, predsednik glavnega odbora g. dr. Janez Podobnik in predsednik sveta stranke g. Jože Župančič. Nova stranka si ni vzela časa za slavje in počitek, temveč je takoj pristopila k reševanju vladne krize. Ponujen je bil mandatar g. dr. Andrej Bajuk, človek bogatega znanja, svetovljan in izjemna osebnost. Po izvolitvi vladnega kabineta naša sedanja združena stranka nosi velik del bremena z g. dr. Andrejem Bajukom na čelu. Ime stranke je mogoče še zapleteno, vendar je bilo tako izglasovano. Upamo, da se bo na bližnjem kongresu našlo krajše ime in značilno za pestrost članstva, ki ga povezuje. Nastal je tudi nov znak, ki ga prilagamo in po katerem bo stranka in njeno članstvo prepoznavno. Po združitvi stranke na državnem nivoju je bilo načrtovano združenje na lokalnem občinskem nivoju. Združitev strank v občini Ilirska Bistrica smo izvedli na skupni seji dne 8.6.2000 in za katero so se dogovorili vodstvi obeh strank. Na seji sva oba predsednika podala krajše poročilo o PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +T86 (0)67/81-612, GSM: 041/7J0-64I stanju in delu v svojih sredinah. Izraženo je bilo zadovoljstvo ob končno dočakani združitvi. Izvoljeni so bili organi stranke v občinski organizaciji. Organi so bili izvoljeni z mandatom do prvega rednega občnega zbora, ki bo sledil rednemu kongresu v stranki. Tako dosedanja izvršna in nadzorna odbora predstavljaj o izvršne in nadzorne organe nove stranke. Za predsednika je bil izvoljen g. Rudi Celin, dosedanji predsednik bivše SLS. Za podpredsednika g. Stanko Rutar, dosedanji predsednik bivše SKD. Tajniške posle bo opravljal g. Tonjo Janežič, finančno računovodske posle pa ga Majda Primc. V občinskem svetu smo bili zastopani vsak z enim svetnikom. Za vodjo svetniške skupnine je bil izvoljen g. Danilo Pugelj. Tako združena stranka šteje preko 150 članov, kar je gotovo v občini najštevilčnejša politična stranka. Pričakujemo, da bomo dobro delali, saj smo se tudi pri združevanju razmeroma dobro sporazumeli. Želimo biti stranka blizu ljudi in za ljudi. Naš program temelji na vrednotah, ki so omogočale preživetje in živetje slovenskega človeka, te pa so: poštenost, delavnost, čut do sočloveka, prepleteni s krščansko etiko. Prepričani smo, da bodo naše namere in hotenja prepoznali volilci v naslednjih volitvah in vzeli trajne vrednote za edine ligitimne vrednote na podlagi katerih lahko napredujemo. Omogočajo stabilen razvoj kraja in blagostanje ljudi, ki m živimo. Rudi Celin ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 KMETIJSTVO Tudi kmetje že plačujejo vozovnico v Evropo: MLEKO - NE BODI GA TREBA? 9. junija je župan občine Ilirska Bistrica povabil na skupen sestanek direktorja Kmetijsko gozdarske zadruge Postojna, direktorja Kmetijske zadruge Brkini in predstavnike proizvajalcev mleka ter Kmetijske pospeševalne službe. Beseda je tekla o problematiki odkupa mleka v občini. Župan Franc Lipolt je od KGZ Postojna zahteval, da nadaljuje odkup mleka na Bistriškem, racionalizira stroške in izplača zaostanke za odkupljeno mleko, ki se vlečejo še od februarja. Do spremembe nosilca odkupa ne more priti “čez noč”, prav tako pa je potrebno problematiko pridelave in odkupa mleka reševati načrtno. Alojz Penko, direktor KGZ Postojna je navedel dejstva. Količine pridelanega mleka na Bistriškem so premajhne, proizvajalci pa tako razdrobljeni, da zbiranje in prevoz do mlekarne vsak dan traja kar 5 ur. Zbiralni progi sta dve, združita se na Šembijah, od koder ena cisterna pelje naprej v mlekarno. Povprečno se dnevno zbere 3.670 litrov mleka. Stroški zbiranja in prevoza na liter mleka so 9 SIT. Županje na te trditve odgovoril, da smo demografsko ogroženo in gospodarsko zapostavljeno območje. Občina ne more pri odkupu mleka primakniti niti tolarja, daje pa subvencije za ureditev travnikov, pašnikov in nasadov ter za posamezne preventivne akcije. Direktor KGZ Postojna je pojasnil, da je njihova zadruga gospodarska družba in da ne sme delati izgube, če že dobička ne more. Upravni odbor zadruge je dovolil zbirati mleko na bistriškem pod sedanjimi (finančnimi) pogoji še do konca junija. Zaostanke plačil bodo poravnali čim prej. O kvaliteti zbranega mleka pa, da so vsi vzorci iz bistriške dostave v začetku junija mikrobiološko izven zahtev in da bo mlekarna plačala mleko po zmanjšani vrednosti. Obenem zahteva še 5 SIT na liter prispevka za reklamo in marketing. Direktor KZ Brkini, Emil Vuga, je potrdil, da zbiranje mleka tehnično ni problematično. Je pa tudi njihova zadruga gospodarska družba in bremen, še posebej z izgubo, ne more sprejemati. Če bi bila ta dejavnost poplačana vsaj do pozitivne ničle, bi lahko zbirali mleko postojnci ali bistričani- vseeno kdo. Vprašanje je samo, kdo bo doložil denar za pokrivanje izgube. Predstavniki kmetov so zahtevali, da se čimprej najdejo dolgoročne rešitve za proizvodnjo mleka ali uredijo pogoji za preusmeritev in preživetje kmetij, ki si sedaj pomagajo z oddajo mleka. Na Bistriškem zberemo največ mleka, 370 litrov dnevno na mali Bukovici, pri desetih kmetih, najmanj pavDolenjah-10 litrov, ki jih doloži en sam kmet. Na prevoženi kilometer zbere kamion 17 litrov mleka. Za primerjavo- v občini Škofja loka zbere kamion 250 litrov mleka na prevoženi kilometer. V občini Ilirska Bistrica je 120 proizvajalcev mleka in 590 krav mlekaric. (Trenutno je ocenjenega potenciala še za 200 mlekaric, ki bi jih kmetje lahko redili, če...) Povprečno se zbere skupaj 3.670 litrov dnevno ali 30,6 litra na odjemno mesto. Povprečno en proizvajalec na Bistriškem pridela 8.000 litrov mleka letno. Za primerjavo- na Postojnskem območju 14.000 litrov, na Gorenjskem je povprečje 45.000 litrov na proizvajalca letno, pa imajo tudi tam težave. Manjša usmerjena mlečna farma na Postojnskem pridela več mleka kot cel Bistre, pa še je v težavah. Zbiranje mleka za odkup je postalo problematično - kako tipično slovensko - s 1. junijem, ko je pričel veljati nov predpis o maksimalni količini mikro organizmov v mleku (ter o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati mlekarne, če hočejo dobiti dovoljenje za izvoz v EU). Mlekarne so se na to še kar nekako pripravile. Ljubljanske mlekarne so odprle poseben izvozni obrat v Kočevju. Vipavska mlekarna, ki sodi med manjše, si prizadeva dobiti izvozno licenco. Mlekarji se med seboj združujejo, kupujejo, tekmujejo- s približevanjem EU se jim obetajo še težji časi. Male krajevne mlekarnice so šle rakom žvižgat... (Dobrega pol leta nazaj so šli skozi podobno rešeto mesarji. Grozila jim je celo kompletna prepoved izvoza v EU, evropske veterinarske inšpekcije pa so zbudile večji strah v deželi kot so ga svoje čase turški vpadi.) Mleko, ki ne ustreza pogojem, bi vsi najraje kar takoj zavrnili. No , v Vipavi so se odločili, da bodo v obdobju do februarja 2001, ko je to še dovoljeno, neustrezno mleko še odkupovali za predelavo. Seveda pa ga ne morejo plačati enako kot tistega, ki ustreza pogojem... Sledi selekcija med proizvajalci mleka. Za obstoj se zahteva ustrezna kvaliteta in racionalne količine. Manjši proizvajalci se bodo morali povezovati, stroški (in zbiranje ter prevozi niso mali strošek) se bodo morali zmanjševati. Država v tem procesu pomaga tako, da prispeva košaro “evropskih” predpisov in eno figo denarja. Zbiranje mleka za celo Slovenijo sofinancira s 25 milijoni SIT, prehodnega obdobja za načrtno preusmeritev ni, namenskega denarja za preusmeritev pa je ravno toliko kot prehodnega obdobja. Na vse pobude odgovarja kleno in enako odločno: kdor ne more v korak, naj odneha. Za hribovske kmetije in kmetije s težkimi pogoji je država letos namenila 30% manj denaija kot lani. (Je pa zato kmetom dovolila, da se bolj ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi in jim olajšala cenzuse,-Kar je, mimogrede, razkurilo obrtnike.) Kmetom na Ilirsko-Bistriškem je treba zagotoviti redno plačilo mleka je zahteval poslanec DZ Vojko Čeligoj v posebnem pismu ministru za kmetijstvo Cirilu Smrkolju in predsedniku Zadružne zveze Slovenije Petru Vrisku. Od obeh je zahteval, da se vključita v reševanje problematike odkupa mleka na Bistriškem ter da, kar je najmanj, kar bi lahko storila, posredujeta pri Kmetijski zadrugi Postojna, da takoj poplača dolg do kmetov ter da vnaprej zagotovi redno mesečno plačilo mleka. Postojnčani, ki imajo nekaj večjih in sodobno opremljenih pridelovalcev mleka, so na svojem območju pričeli izvajati selekcijo prizvajalcev in dvojno (ločeno) zbiranje mleka. Pri večjih količinah je to možno. Zbirajo posebej ustrezno in posebej neustrezno mleko ter izločajo male proizvajalce. Ali se jim bo to tudi dejansko izšlo, ali pa bodo dodatne stroške morali pokrivati proizvajalci, še ne vedo. Tega prijema na bistiškem niso upali vpeljati (sicer pa si za tri in pol kubike robe, razdrobljene po velikem terenu, niti ne predstavljajo, kako to izpeljati). Zato so predlagali, da si Bistričani sami uredijo zbiranje in odkup. Na sestanku 12. junija so se Bistričani, Postojnci in Vipavci dogovorili, da bo mlekarna v Vipavi nadaljevala odkup mleka z Bistriškega. Plačano bo do 30. v mesecu za pretekli mesec. Občina Ilirska Bistrica bo sama poiskala nekoga, ki bo zbiral in odvažal mleko in obenem to počel z najmanjšimi stroški. Mleko pa bo analizirano in plačevano po vseh parametrih-mikroorganizmih, tolšči itd. tako, kot ima v pravilniku urejeno mlekarna v Vipavi. V tem času pa so kmetje celo dobili plačilo za mleko iz meseca februarja. Videti je, da so urgence in zahteve le nekoliko pomagale. Bogdan Jugovič KMALU SODOBNA AVTOMATSKA MOLZNICA Sodobna molža koz. Vrbica- Govoriti o Vrbici, vasi nedaleč od Ilirske Bistrice in ne omeniti znano družino Štemberger, bi bilo krivično. Oče Jože in mati Branka, oba v pokoju, ter njuna sinova Damjan in Izidor, posvečajo veliko prostega časa svojim kozam. Po okusnem kozjem mleku (koristno pri bronhitisu...), skuti, vrsti namazov in kvalitetnem kozjem siru so vrbiški kozjereje! znani v Kopru, Izoli in Ljubljani. Vse kar proizvedejo, tudi takoj prodajo in še ne morejo zadovoljiti povpraševanja. Vse bolj iskano postaja tudi meso kozličkov. Damjan Štemberger je za njihovih 80 koz zgradil sodobno avtomatsko molznico. Investicija je družino stala pet milijonov tolarjev. Pri tem so si pomagali tudi s krediti. Sedaj lahko naenkrat molzejo 12 koz oziroma 50 na uro, ob maksimalni ekološki zaščiti in brez pretakanja mleka. Družina načrtuje že naslednji korak- sirarno. Tekst in foto: Petar Nikolič 0 1 MISS IN BLUE RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PREMA IN OKOLICE Letos so na gradu Prem potekala že XIV. Premska srečanja. V sklopu prireditve je Turistično informacijski center občine Ilirska Bistrica organiziral razstavo aranžmajev iz poljskega cvetja, katero so pripravili članice Kulturno - turističnega -športnega društva Prem in razstavo fotografij Prema in okolice, avtorice Mateje Maraž iz Ilirske Bistrice. Razstava aranžmajev iz poljskega cvetja je bila na ogled le v času srečanj. Razstava fotografij, ki je prodajnega značaja, pa bo na ogled do 18. julija 2000 in sicer vsak dan, med 9. in 18. uro. Utrinek iz razstave. (Foto: Mojca Mernon) Bistričanka Mateja Maraž izhaja iz družine, ki se ponaša z dolgoletno fotografsko tadicijo, saj ATELJE MARAŽ letos praznuje 80 let. Leta 1995 je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo - smer fotografija, v Ljubljani. Od takrat živi in ustvarja v Ilirski Bistrici. Leta 1992 je sodelovala na skupinski razstavi v likovnem razstavišču Riharda Jakopiča in leta 1995 v galeriji ICSID, v Ljubljani. Prvo samostojno razstavo je imela leta 1996 v Hodnikovam mlinu, v Ilirski Bistrici, drugo v Opatiji, v klubu WHAT. Istega leta je sodelovala na skupinski razstavi društva likovnih ustvarjalcev iz Ilirske Bistrice, na premskem gradu. Leta 1997 je s fotografijami opremila prevod pesniše zbirke Zimska romanca, prevajalca Ismeta Bekriča, leta 1998 pa izdelala fotografijo za naslovno stran pesniške zbirke Ženska, pesnice Tamare Laris. Fotografije z motivi Prema, ki so na ogled na gradu Prem do vključno 18. julija letos, je skupaj z očetom Emilom Maražem, leta 1999 razstavljala v galeriji Ministrstva za obrambo RS v Postojni. Izdelala je tudi razglednice Ilirske Bistrice in Snežnika 2000. V_________________________________/ DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Za nami je XI. razstava »Dobrote slovenskih kmetij«, ki se je že tradicionalno udeležujejo ilirskobistriški obrtniki in kmetje. Tudi letos so se s Ptuja vrnili bogatejši za vrsto priznanj. Obrtnik Srečko Sanabor iz Harij je bogatejši za zlato priznanje za suhe slive in suha jabolka, obrtnica Marika Mikuletič iz Male Bukovice pa za bronasto priznanje za posebno vrsto kruha - pisanko. Gospodinji Darinki Brožič je strokovna komisija dodelila srebrno priznanje za orehovo potico, sirarju Damjanu Štembergeiju iz Vrbice zlato priznanje za sveži kozji sir z dodatki in kozjo sirarsko skuto. Srebrno priznanje za kozjo sirarsko skuto in poltrdi kozji sir j e prejela gospodinja Mateja Škrab iz Ilirske Bistrice. Za jabolčni kis sta si Srečko Sanabor iz Harij in Alojz Volk iz Zarečice prislužila srebrno priznanje. Jabolčni kis je poslal na ocenjevanje tudi Vilko Škrab iz Ilirske Bistrice in prejel bronasto priznanje. Slednji je tudi dobitnik zlatega priznanja za slivovko. Ivan Barbiš iz Ilirske Bistrice si je za brinjevec prislužil zlato priznanje, Janko Godina iz Malih Loč srebrno priznanje za jabolčno žganje in Vilko Škrab za enak izdelek bronasto. Čestitamo! Obrtnik Srečko Sanabor iz Harij je v letošnjem letu prejel znak kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za suhe slive, (foto: Sanabor) Od nedavnega je Hrušica, konkretneje diskoteka In blue, bogatejša za svojo miss. Strokovna komisija, kateri je predsedovala oblikovalka Mojca Celin, je naslov dodelila domačinki Jasmini Tomažič. Člani komisije: Mojca Memon, Miran Kožman, Valter Dodič, Milan Volk, Robert Muha in Frančišek Ivančič, so si bili enotni, da je odslej prva spremljevalka miss In blue Moneta Brčina, druga Viktorija Zupanc in miss fotogeničnosti Jasna Brdar. Kandidatke za miss so se prehodile v prečudovitih večernih kreacijah, oblikovalke Mojce Celin (Studio Celin Ilirska Bistrica), kopalkah trgovine Ana iz Ilirske Bistrice, oblačilih za prosti čas trgovine Orajt Tik tak (Irena Kožman s.p. Ilirska Bistrica) in coklah Kopitarne Sevnica. Seveda pa le obleka ne naredi človeka, zato j e bilo potrebno dekleta primerno naličiti in jim urediti pričeske. Za make - up je poskrbela ga. Vera Konrad iz Postojne, za pričeske pa domače frizerke: Frizerski salon Estetika z Dolnjega Zemona (gdč. Katarina Hrenovec in Eva Zejnulovič), Studio K (gdč. Ksenija Dodič iz Obrova), Studio Patricija Najlepše izmed najlepših. (Foto: Mojca Memon) Ob tej priložnosti se organizator Patrik Križman zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve Miss in blue. Še posebej se zahvaljuje: Frizerskemu salonu Fani, Študiju Patricija, Frizerskemu salonu Estetica, Frizerskemu salonu Erika, Studiu K, Frizerskemu salonu Križman, ga. Veri Konrad, kreatorki Mojci Celin, trgovini Ana in Orajt Tik tak, kopitarni Sevnica, voditelju Alešu Balut in članom ocenjevalne komisije. V_________________________________V (ga. Patricija Butinar z Pregarja), Frizerski salon Erika iz Jablanice (gdč. Erika Novak), Frizerski salon Fani iz Podgrada (frizer Sebastijan Demojzes) in Frizerski salon Križman (ga. Ana Križman in gdč. Adrijana Vrh). MODNA REVIJA OBLIKOVALKE MOJCE CELIN Zaključek modne revije predprostori nanovo odprtega modnega studia Celin v Trnovem, (foto: Mitja Božič). V začetku meseca junija je je odela domače manekenke, ki so oblikovalka Mojca Celin iz vlogo odigrale zelo profesionalno. Kuteževega odprla ličen modni studio Poskrbela je tudi za ličenje, pri šivanju na Gregorčičeva 21, v Ilirski Bistrici, pa staji pomagali domači šivilji Ob tej priložnosti je pripravila modno Venčka Štembergar iz Jasena in Urška revijo in predstavila lastno poletno Baša iz Knežaka. Pričeske je uredila kolekcijo oblačil. V prosojne tančice frizerka Erika Novak iz Jablanice. Rubliko pripravlja: Alenka Penko HAIR FESTIVAL 2000 Nesporno najpomembnejši frizerski dogodek tisočletja, ne le v Sloveniji, temveč na širšem delu srednje Evrope, je za nami. Zgodil se je 18. junija, v Portorožu. Specifičnost portoroških trenutkov so na svoj način začinili največji akterji, tri vodilna imena v svetovnem frizerstvu: TONY & GUY, PATRICK CAMERON in Ob slovesu je Patrick Cameron takole objel naši brhki VIDAL SASS- frizerki, Ksenijo Dodič (Studio K Obrov) in Adrijano OON. Vrh (Frizerski salon Križman Ilirska Bistrica). /V .n FIZIOTERAPIJA »:wb«»iwtrgovim J" Rozmanova ul. 1 ♦ • I « 6250 Ilirska Bistrica V-«,--* tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM: • limfna drenaža • prešo terapija • tui-na masaža z akupresuro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija m GOSTILNA s prenočišči :T 4 M I Ema Deželak s p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648 GSM: 041/747-657 VSAK DAN ODLIČNE * MALICE - 500 SIT * KOSILA -1100 SIT * TURIST MENU -1100 SIT VABLJENI! ( VIDMUI KINO FILMSKI SPORED V JULIJU 2000 1.07.00 ob 21. uri -NEBEŠKA VABA (Nebeška udica) 1999. Režija: Ljubiša Samardžič. Igrajo: Nebojša Glogovac, Ana Sofrenovič, Ivan Jevtovič. 7.07.00 ob 21.uri BREZGLAVI JEZDEC (Sleepy Hollow) 1999, grozljivka. Režija: Tim Burton. Igrajo: Johnny Depp, Shristina Ricci, Miranda Richardson. 9.07.00 ob 21. uri- ČLOVEK Z LUNE (Tman on the Moon) 1999, komedija. Režija: Miloš Forman. Igrajo: Jim Carrey, Courtney Love, Danny De Vito, Bob Zmuda. 14.07.00 ob 21. uri, 16.07.00 ob 19. uri -GLADIATOR (Gladiator), 2000, zgodovinski spektakel, trajanje 160 min. Režija: Ridley Scott. Igrajo: Russell Crowe, Joaquin Phoenix, Connie Nielsen, Oliver Reed. 23.07.00 ob 19. uri- ANNA IN KRALJ (Anna And The King), 1999, ljubezenska drama, trajanje 148 min. Režija: Andy Tennant. Igrajo: Jodie Poster, Chow Yun-Fat, Bal Ling. 28.07.00 ob 21. uri- V PETEK ZVEČER 2000, slovenski, komedija.Režija: Danijel Sraka. Igrajo: Jernej Kuntner, Katarina Čas, Primož Rokave. Pridržujemo si pravico spremembe programa. GREMO V SYDNEY! j Andraž Lipolt - strelec na glinaste golobe Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Postojna je generalna pokroviteljica dveh vrhunskih športnikov, ki bosta na olimpijskih igrah v Avstraliji zastopala slovenske barve. Obema želimo čimveč športnih uspehov in ju podpiramo na njuni poti do vrha. Kot največja slovenska zavarovalnica se zavedamo, da je uspeh rezultat trdega dela in prizadevanj, zato še toliko bolj spoštujemo vsak odličen rezultat naših športnikov. Dejan Miloševič - skakalec v višino ODLIČNIM REZULTATOM NAPROTI Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV ! zavarovalnica triglav, d.d. območna enota postojna RENAULT AVTOHIŠA Smrdelj Valter S.P. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 067/41-175, 400-760, Fax: 067/400-761 POSEBNA PONUDBA ZA TOPLE DNI: •VOZILA S KUHO NA ZALOGI i ugodnimi Ulitimi pogoji sli na leasing. Ponujamo leasing na polome ali po sistemu pol-pol. ‘KLIMA NAPRAVE MONTIRAMO V VOZILA, SERVISIRAMO IN POLNIMO. •NAREDIMO VAM OPTIKO IN PREMONTAŽO GUM. ‘ALUPLATIŠČA NA ZALOGI. /S , [EURO MB I NIZKE GRADNJE d.o.o. * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN' VII. Bistrici ali okolici iščemo zazidalno parcelo ali starejše gospodarsko poslopje ali hišo. Lahko ruševina. Minimalna površina zemljišča nad 2000 m2. tel/fax: 067/41-732 GSM: 041/682-549, 0609/652-769 Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 067/41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 UGODNOSTI PRI IZPOSOJI: * Med tednom: 3 filme za 2 dneva po ceni za en dan. ‘Veliki paket: 10 filmov za 7 dni po ceni za en dan. ‘Mali paket: 7 filmov za 5 dni po ceni za en dan. ‘Izven paketa popust 10% za izposojo 5 in več kaset. ‘Vsak petek novi filmi. Cena izposoje je 300 SIT na kaseto za en dan. ■VIDEO TOP 10 Z 1.13. BOJEVNIK-akcija ■ 2. GENERALOVA HČI-triler ■ 3. MUMIJA-srhljivka ■ 4. ATOMSKI VLAK-akcija Z 5. HIŠA STRAHOV-grozljivka ■ 6. GLOBOKA MODRINA-triler ■ 7. PAST-triler ■ 8. AFERA THOMASA CROVVNA - drama * 9. INSTINKT-triler „ 10. ASTERIK IN 0BELIX-komedija POSOJAMO TUDI FILME NA DVD-PREKO 100 NASLOVOV! 8 I KULTURA ITD BERE^^ERE^^^^T^^^RATK^ajmjRNE BIŠTUL - bistriški študentski listje izšel v maju. Ime j e še staro, list pa j e na novo zagnan in v novi, sodobni preobleki. (Za študentsko sceno itak velja, da vsakih nekaj let začenja znova- kakor se menjajo generacije.) Ta Bištul je zagnal Klub študentov Ilirska Bistrica in mu nastavil tudi novo uredništvo. Glavni in odgovorni urednik je Manuela Bevčič, sodelujejo še Milena Martinčič in Petra ter Tanja Celin. Pišejo pa (ob naštetih) še Katarina Pajnič, Jerneja Čeligoj, Tomaž Šajn, Andreja Molan, Mojca Rozman,Ana Žustovič, Goran Uljan. Grafično obliko je priložil Alen Mladinov. Sedaj vsi prisotni ostali nestrpno čakamo novo številko. Srečno! OFFSIDE - fanzine #1 je izšel konec maja. Vanj so svoj znoj in ideje vložili SEBO, DIKO, KLEMEN in drugi, ki so pospravili sobe in predale ter zbrali gradivo za objavo. Notri je nekaj dobrih stripov in nekaj takih, ki jih je potrebno tudi “uštekati”, cel kup pogledov, pregledov in “osvrtov”, za ljubitelje, poznavalce, pristaše in tudi bralce blefsikonov. Pišejo o vsem mogočem, samo da je pozemno in izven glavnega toka. V glavnem o glasbi, kulturi, mladinskih centrih in dogodkih. Mogoče malce tečje čitljivo čtivo za bralce brez žargonskega slovarja, vendar zelo osvežujoče. Cena -?, naprodaj pri - ??. Izvolite. Dober tek, mi pa nestrpno čakamo novo porcijo. BISTRIŠKI ZAPISI ŠT. 5 v založbi Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica prinašajo trinajst šolskih raziskovalnih nalog naših osnovnih šol, izdelanih pod vodstvom prizadevnih mentoric in z velikimi uspehi predstavljenih na različnih državnih natečajih. Del nalog opisuje materialno -kamnito stavbno kulturo in dediščino naših krajev. Dosti opisanih stavb in detaljev je že uničenih in bodo za njimi ostale le fotografije in opisi v tem zborniku. Nekaj nalog se dotika tudi drugih zanimivih vidikov, kot so žganjekuha, reja konj, izseljevanje iz domačih krajev, časov prve svetovne vojne, prazgodovinska gradišča... Zanimivi so tudi raziskovalni potreti Antona Čekade iz Jelšan in družine Benigar iz Podgrada , predvsem narodnega buditelja Andreja, profesotja Ivana, amerikanista in filozofa ter “naturaliziranega indijanca” Janka ter patra Alekseja, rojenega Franceka, misijonarja na Kitajskem, teologa in papeževega spovednika. Pri branju predvsem presenečata kvaliteta zbranega gradiva in visoka kakovost jezika in obdelave gradiv. Obenem besedila niso dolgovezna ali preveč strokovno ošiljena, tako dajih je pravo veselje brati. Sploh nismo presenečeni, da je zbornik sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Toplo priporočamo! Bistriške zapise lahko kupite v papirnici DZS v Trnovem, V kjižnici Makse Samsa, na SKLD, imajo pajih tudi na vseh osnovnih šolah. Naklada hitro pohaja- pohitite. Do sedaj največji preboj vasi v mesto po industrializaciji: BRKINSKA TRAGEDIJA NAVDUŠILA ILIRSKO BISTRICO Zgodba KD Zgbljena legija, o Jožetu, njegovi ženi in hčeri, vnuku, zetu, tašči in tastu ter drugih klenih Brkincih, po naraciji velika motačija, ki ji sledi še večja motačija, je ob premieri 22. maja dosegla nemogoč uspeh: velik del Bistriške kulturne in druge elite je ostal brez kart in posledično brez ogleda. Ljudje so pač navajeni, da za v gledališče, še posebej doma, ni gneče in da karte čakajo tudi še pol ure po pričetku. (Kar je edini pravi stil prihoda na predstavo, če hočeš biti res opažen.) Nič kaj bolje ni bilo tudi na reprizah (da, na reprizah!) 9. in 10. junija. Šele v zadnjo predstavo je uspelo bistriškemu SKLD po zvezah “ugurati” literate iz Literme kolonije na Mašunu, da si v živo pogledajo kako pisati dramatiko. Pa da naši ljudje niso za gledališče! So, seveda so, samo za naše, “malo zmotnjeno” in “domače”. Na našo veliko žalost seje fotoaparatu ob igri tako smejalo, da ni zmogel narediti dobrih posnetkov. Vendar, velja bojni slogan Zgbljene legije: “Tudi slepa kura je dobra za v župo.” Bistre ima svoj izvozni artikel. Uspeh mu je zagotovljen, vsaj v Kozini, Divači in Košani (ki se držijo Brkinov), v Cankarjevem domu pa sploh (avantgardna multimedija fantje!). MALI OGLASI Kupimo 2,5 ali 3 sobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel. 067/444-359. V vasi Vrbica prodam dve zazidljivi parceli. Informacije na tel. 041/ 449- 688. V II. Bistrici ali okolici iščem starejšo hišo, gospodarsko poslopje ali zazidalno parcelo, z več kot 2000 m2. Tel. 041/682-549. LITERARNA KOLONIJA NA MAŠUNU je bila v času od 9. do 11. junija. Organiziral jo je Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ob pomoči Ilirsko Bistriške izpostave. Kolonija je bila namenjena pisanju dramskih besedil, vodila sta jo literatka in pedagoginja Vida Mokrin Pauer in gledališčnik Goran Gluvič. Udeleženci, 16 po številu, so že pred pričetkom dela prispevali po kakšno svoje delo (vsi so že uveljavljeni pisci) za analizo in obdelavo v koloniji. Izbrani termin seje odlično pokril z reprizami naj večje Bistriške gledališke uspešnice do sedaj, Brkinske tragedije, ki so ji jo literati lahko ogledali s pomočjo Bistriške izpostave SKLD. Bili pa so tudi na Snežniku, da si po naporih delavnice zbistrijo misli in razmigajo ude. 19. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV je bila v Zabičah 11. junija. Balinarski klub Zabiče je že četrtič gostil pevce iz cele občine, za kar gre največja pohvala motorju kluba in duši pevske revije, Edvardu Ceglarju.Prireditev je povezoval Franc Gombač, nastopili pa so KD Prijateljice, Knežak, pevke KTDŠ Prem, pevska skupina Ahec, Jasen, ženska pevska skupina Resa iz II. Bistrice, Pevski zbor kmečkih žena, MePZ Podgrad, MePZ upokojencev II. Bistrica, MePZ Jelšane, MPZ Dragotin Kette II. Bistrica. Gosti prireditve so bili ŽPZ KUD Učka iz Matulj, z zelo kvalitetnim nastopom, MePZ KPD Bazovica, ki združuje Slovence, živeče na Reki in MEPZ KPD Zagreb, v katerem pojejo Slovenci, živeči v Zagrebu. Ti so pri nas nastopili prvič in navdušili občinstvo z odličnim in odločnim nastopom. Udeležence revije je pozdravil bistriški župan, Franc Lipolt,ki je povdaril, daje tudi petje lahko vez med sosedi ob meji in med sosednjimi državami. 14. PREMSKA SREČANJA Zdmženja književnikov Primorske so bila 18. junija. Skupščina združenja je predsednika izbrala Jurija Paljka, ki mu je predsedovanje predal dosedanji predsednik Matjan Tomšič. Organizatorji so bili zelo zadovoljni z medijskim odzivom, saj so bila srečanja v medijih dobro predstavljena. Manj so bili zadovoljni Bistriški kulturniki. Običajno so oni pripravili kulturni program, kar je bila tudi prilika za promocijo njihovega delovanja. Letos je to odpadlo, saj seje uveljavil nekoliko drugačen koncept srečanj. Nekateri udeleženci pa so bili zžalostni tudi, ker v popoldanskem delu srečanj ni bilo običajnega prebiranja literarnih del. Jolka Milič je predstavila dvojezični slo-italijanski zbornik Tja in Nazaj, ki ga je uredila in prevajala. Le da knjiga še ni izšla...Srečanja so, le spreminjajo se... KNEŽAK V PESMI je bila prireditev, kije združila proslavo dneva državnosti in tretjo krajevno revijo pevskih zborov Knežaka in okolice. Nastopilo je 6 domačih zborov in skupin in gosti, KD Rdeča zvezda in Saleža pri Trstu. Knežak je z društvom P.I.Š.K.O.T.E.K. avtohton način kulturnega delovanja in življenja in se hitro razvija v prepoznaven kulturni center, kjer se vidi da krajani stopajo skupaj ter da živi tudi krajevna skupnost. Omeniti velja tudi MePZ Tabor Kalc 1869, ki postaja zelo močno kvaliteten zbor. Za te kraje danes značilno, sta reviji sledila pasulj za vse in zabava, igral je “uvoženi” ansambel “Bistre” in domači, ad hoc sestavljen “Vox Kalcum”, ki seje izkazal z prijetnim vtisom. FOTOGRAFSKI STUDIO IN TRGOVINA FOTO FANTAST PTC Mikoza, Bazoviška 32 POLETNA AKCIJA ZA VSAK RAZVIT FILM od 16. 6. do 30. 9. 2000 DOBITE bonus KUPON, ZA 3 PA PRAKTIČNO NAGRADO. POHITITE! Zgodovinski krožek OŠ Dragotina Ketteja je 17. maja 2000 na 31. državnem srečanju mladih raziskovalcev zgodovine v Sežani prejel zlato priznanje za raziskovalno nalogo: BIVANJE PRI NOVAKOVIH Pravijo, da se mora vse nekje začeti. Pri nas seje začelo takole. Ko smo se prvič sestali pri zgodovinskem krožku, smo se odločili iz pozabe izbrskati kamenček iz mozaika bivalne kulture našega kraja. Raziskovali smo preteklost Novakove družine. Novakove smo izbrali zato, ker so se že od nekdaj ukvarjali z mlinarstvom in je danes njihov mlin skoraj v celoti obnovljen. Naš cilj je bil spoznati Novakovo družino v vsej njeni raznovrstnosti in celovitosti s poudarkom na bivalni kulturi. Glavna informatorka nam je bila gospa Ivana Oblak, rojena Novak, ki živi na Topolcu. Njeni spomini so nas popeljali v prvo polovico 20. stoletja. Z nekaterimi podatki nas je seznanila njena hči Lidija, sedanja lastnica posestva, in njem mož Ivan Dolgan. Člani krožka smo večkrat obiskali Novakovo posestvo ob reki Reki. Vse podatke smo skrbno zapisovali, fotografirali, skicirali in zbrano gradivo uredili po sklopih. V nalogi smo predstavili rodovnik družine Novak, posestvo, stanovanjski in gospodarski objekt, mlin nekoč in danes, oblačila, hrano, posodo in še marsikaj zanimivega. Najbolj se nam je ohranilo v spominu odprto ognjišče v kotu, kije še danes v rabi. »Ognjišče stoji v veliki kuhinji ob oknu. Zgrajeno iz škrl in šamotne opeke. Dvignjeno je pol metra od tal, veliko približno 3x2,5 m. Na ognjiščni plošči stoji klop, na drugi pa stolek. Nad ognjiščem je na verigi obešen bakren kotlič. Ob ognju je zglavnik, na katerega so naslanjali drva. Raziskovalo je 11 učence\’ osmih razredov pod mentorstvom Hede Vidmar in Anice Brožič. Ob zglavniku sta dva nizka trinoga - podstavka za lonce in dva visoka podstavka za lončke. Med oknom je iz cegla zidan širok kamin, skozi katerega je dim uhajal na prosto. Nad ognjiščem je velika napa, obložena z gospodinjsko posodo. V levem kotu nad napo, na istih, so spravljena drva za kurjavo. V desnem kotu so ragle za sušenje svinjskega mesa. Pri Novakovih je bilo pet otrok. Ivana je bila tretji otrok v družini. Rodila seje 19.2.1915 v domači hiši. Petletno šolo je obiskovala na Premu. Pri 17-ih letih je bila služkinja pri neki družini v Ilirski Bistrici. Tam je ostala 4 leta. Služila je tudi na Reki. Ob začetku 2. svetovne vojne seje vrnila domov. Leta 1945 seje Ivana poročila na Topole. Rodila je dva otroka: sina Zvoneta in hčer Lidijo. Letos je gospa nami seje stkalo prijateljstvo in tudi ona se je veselila naše raziskovalne Predalnik z balo. vneme, saj se je zavedala, da bomo ohranili v spominu večino tistega, kar je sestavljalo njeno življenje in življenje ljudi v teh krajih. Tega pa je veliko; in sedaj, ko je zbrano in s tem odvzeto pozabi, lahko ponosno ugotovimo, kako raznoliko in bogato je pravzaprav naše življenje. Naloga je bila 20. junija 2000 predstavljena širšemu občinstvu v galeriji Doma na Vidmu. MALOSOLARJI V NOVAKOVEM MLINU Otroci obeh skupin male šole v enoti Vrtca O.Š. Antona Žnidaršiča v Ilirski Bistrici so uspešno zaključili malo šolo. Ena skupina seje poslovila z kulltumim programom druga pa s piknikom v Novakovem mlinu. Otrokom so se na pikniku pridružili tudi starši, stari starši, bratci in sestrice. Otroci starši in vzgojiteljice smo si ogledali Novakovo domačijo, ki nas je vrnila v čas ko so še mlini mleli in ognjišča gorela. Kje so ti časi? Na nje so se spomnile babice, ki so ob njih preživele svoje otroštvo. Otroci so pozorno poslušali njihove zgodbe. Prijazni gospodar nam je razkazal obnovljeni mlin, sprožil njegovo delovanje in mlinsko kolo seje začelo obračati. Vsi skupaj smo zapeli pesem »Ob bistrem potoku je mlin«. V stari kmečki hiši zgrajeni v prejšnjem stoletju je še zmeraj tako kot je nekoč bilo. Ognjišče ima glavno mesto v kuhinji. Posedli smo se na klopi in opazovali ogenj nad katerim je visel kotel pripravljen za pripravo hrane. Ivana dopolnila 85 let. Kljub svojim G°Sp°dmja nam Je razkazovala še ostale prostore v hiši. Pripovedovala nam letom ima izreden spomin in mlado JJ™°geZg0f,e"e na Zlvlj?nje 7.enlh Predmkov'0troc'50 kotPonavadl ^ stikali po vseh kotičkih in raziskovali. Medtem so se starši lotili kuhanja ter poskrbeli za obložene mize. Ena skupina otrok sije v spremstvu gospodinje in vzgojiteljice ogledala izvir vode, bližnji gozdiček in cvetoči travnik. Draga skupina otrok in staršev se je na prelepem travniku pomerila (okušala) pri telesnih aktivnostih, nogometu. Pa tudi gibalnih in šaljivih igric ni manjkalo. Vsak od nas otroci, starši in vzgojiteljice, sije poiskal nekaj za svojo dušo. Tako smo vsi skupaj sproščeno in veselo v naravi praznovali zaključek male šole. Otroci so se tako poslovili od predšolskega obdobja. Srečno v osnovni šoli, otroci! P.S. V imenu otrok in vzgojiteljic se zahvaljujemo vsem, ki so karkoli prispevali pri izvedbi izleta. Zaradi lepih vezi, ki so se stkale med otroki in starši, naj ta oblika draženja postane praksa. Tekst in foto: Vida Barak srce. Vedno se nas je razveselila in nam postregla s svojimi spomini. Med Odprlo ognjišče pri Novakovih. Ognjišče je bilo prostor za kurjenje in ogrevanje. Na njem so kuhali. V dolgih zimskih večerih seje pri ognjišču zbrala cela družina. Nona je pripovedovala otrokom pravljice. Moški so pletli košare iz vrbovih šib, ki so jih nabrali ob vodi. Iz hrastovega lesa so delali toporišča za grablje, motike, kose, sekire. Zenske so pletle nogavice, plete, maje in krpale oblačila. Mlade so si pripravljale tudi balo.« (Povzeto iz naloge.) c 1 NA MLADIH SVET STOJI Mladinski pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja POJTE Z NAMI TUDI VI SONČEK ZAKLJUČUJE ŠOLSKO LETO Za uspešen konec šolskega leta smo si privoščili piknik pri Novakovem mlinu na Topolcu in ogled Živalskega vrta v Ljubljani. Na pikniku, 26. junija, smo si ogledali stari mlin. Nato smo pekli na žaru, se igrali, čofotali v bližnjem potoku, peli in bili do kraja dobre volje. Drugi dan smo obiskali Živalski vrt. Tam smo občudovali prav vse živali, še posebej nam je pozornost pritegnila nova Hiša žuželk. Zvečer smo se zadovoljni in razigrani vrnili domov. Sončki ' PREGLOVA PRIZNANJA NA OŠ^I TONETA TOMŠIČA KNEŽAK I Zveza za tehnično kulturo Slovenije vsako leto organizira tekmovanje I mladih raziskovalcev za Preglovo priznanje iz znanja kemije, ki se ga | udeležijo številni osnovnošolci. ■ Nekateri učenci 7. in 8. razreda iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak so se 1 na tem tekmovanju odlično izkazali. Polona Šajn, 7. razred, je osvojila | zlato Preglovo priznanje; Sara Sedmak, 8. razred in Marko Šabec, 7. | razred, pa srebrno Preglovo priznanje. Sabina Skok, 8. razred in Anja Tomšič, 7. razred, sta na šolskem tekmovanju dosegli bronasto Preglovo I priznanje. Učenci so se na tekmovanje pripravljali v okviru dodatnega | pouka iz kemije pod vodstvom učiteljic kemije Marje Iskra in Klavdije ■ Perenič. Učencem čestitamo za dosežene rezultate. Klavdija Perenič* USPEŠNO LETO ZA ČLANE NOVINARSKEGA KROŽKA NA OSNOVNI ŠOLI V KNEŽAKU Smo člani novinarskega krožka osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka. Krožek obiskujemo učenci 7. razreda, vseh skupaj nas je pri krožku sodelovalo deset. Naša mentorica je šolska pedagoginja Sonja Škrlj Počkaj. V letošnjem šolskem letu smo si za cilj zastavili izdajo treh šolskih časopisov. Poimenovali smo ga DA TE KAP. Časopis smo izdali oktobra in decembra 1999 ter junija 2000. Natisnili smo od 50 do 80 izvodov. V časopisu DA TE KAP ponujamo bralcem novice iz šole in različnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo naši učenci, objavljamo prispevke, različne križanke in šale. Datekapovci Združimo več mladih ljudi, ki zaključno revijo najboljših pevskih radi prepevajo pesmi, imajo dober zborov Naša pomlad v Pivki, posluh in si želijo prepevati skupaj. Gostovali smo tudi v Hrpeljah ob Kaj dobimo? Odgovor je preprost: izdaji knjige Spoštujmo gozd. mladinski pevski zbor. In če ta deluje Druženje smo zaključili 4. 6. 2000 z na OŠ Dragotina Ketteja, je to naš nastopom na svečani seji sveta občine Mladinski pevski zbor OŠ Dragotina ob občinskem prazniku. Ketteja. Na vseh nastopih nas je kot Kdo smo člani tega zbora? korepetitorka zvesto spremljala Učenci, ki obiskujemo 5., 6., 7. in 8. Damjana Skok, študentka akademije razred. Letos je v zboru prepevalo 48 za glasbo. Njej in naši zborovodji se pevcev. Vadili smo vsako sredo prisrčno zahvaljujemo, popoldan, pred nastopi pa smo se V maju smo bili na izletu v dobivali zjutraj, pred pričetkom Salzburgu. Ogledali smo si pouka. Zbor je vodila gospa Kristina Mozartovo rojstno hišo in druge Polh. zanimivosti, ki jih v prelepem mestu Pozimi smo nastopili na ni manjkalo. Božičnem koncertu v cerkvi sv. Jurija Tako, predstavili smo sebe in v II. Bistrici. Nastopili smo na svoje delo, končujemo pa z verzi: občinski reviji pevskih zborov v Smo mladi, pojemo res radi. Domu na Vidmu. Predstavili smo se Vedno smo veseli vsi, pojte z s skladbami Spi, dete, spi, Poziv, Mi nami tudi vi. - in kot lani dosegli uvrstitev na Tjaša Samsa in Jana Špilar BRALNA ZNAČKA PRVIČ V VRTCU Med ostalimi aktivnostmi v enoti Vrtca Osnovne šole Antona Žnideršiča je tudi jezikovna dejavnost, ki je vpletena v vsa vzgojna področja. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti. Pomembno za otroka je zbliževanje s knjigo, slikanico in vključevanje v pisno kulturo. Zato smo v tem šolskem letu prvič organizirali v skupinah male šole bralno značko v sodelovanju staršev in otrok. Vsak otrokje »prebral« tri knjige in se naučil eno deklamacijo. Njihove vsebine so otroci posebej predstavili v skupini ostalim otrokom in vzgojiteljicam. Za nagrado so si otroci in starši ogledali predstavo Stena Vilarja »Skrinjica želja«, ki je bila vsem zelo zanimiva. Na končuje vsakem otroku posebej igralec izročil pohvalo in čestital za trud. (tekst in foto Vida Barak) c I Člani novinarskega krožka z vsemi tremi številkami šolskega časopisa. (Foto: Mirjam Čeligoj) POGLED ČEZ PLOT: IZPITI ZA BARVNE STOPNJE V KARATE KLUBIH SAMURAI 17. junija so bili v Kopru, v športni dvorani Bonifika, izpiti za barvne stopnje v Karate klubih Samurai. Preko sto kandidatov,od otrok do odraslih iz Kopra, Ilirske Bistrice, Nove Gorice in Sežane je pokazalo svoje znanje pred strokovno komisijo v sestavi: Borut Markošek, V. dan, selektor članske sreprezentance Slovenije, Stojan Šestan, III. dan in Vojko Frank, II. dan. Naziv vaditelja Shotokan šole so si istočasno pridobili Andrej Časar, Željko Demark, Miha Čebron, Boris Bizjak in Blaž Catelani. Vse udeležence izpitov , starše otrok in gledalce je pozdravil Igor Kosmina, predsednik Karate kluba Samurai Koper ter jih povabil tudi na zaključno družabno srečanje v Marino Koper, ki seje zavleklo še globoko v noč. k._________________________________________y NA MLADIH SVET STOJI ZAKLJUČNA PRIREDITEV AKCIJE “TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE 2000“ Čestitamo... 1 razred OŠ Pregarje. - osnovna šola Anton Žnidaršiča 0PP:1P z 80 točkami - učiteljica Irena Muha, - osnovna šola Knežak: 1 rin 3.r. z 51 točkami - učiteljica Janja Moreno, - osnovna šola Podgrad: 1 r z 72 točkami - učiteljica Irena Kreševič, - osnovna šola Pregarje: 1 r z 49 točkami - učiteljica Danica Benigar, - osnovna šola Podgora: 3 r z 61 točkami- učiteljica Viviana Madotto, - osnovna šola Jelšane : 3 r s 70 točkami -učiteljica Jožica Boštjančič. Z letošnjo akcijo in doseženimi rezultati smo zadovoljni. Upamo, da bomo v naslednjem šolskem letu s tem nadaljevali in dosegli večje uspehe. Zahvaljujem se učiteljicam, ravnateljem in vzgojiteljicam, ki so prispevali in motivirali učence k izvedbi programa. SKRBIMO ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE ! MizgurM-Pia, Zobozdravstvena preventiva Dočakali smo pohvale in darila. 1/3 zoba, dlesen je obložena rdeče - črv: pomeni, da so zobje neumiti in dlesen je obložena z zobno oblogo ali plakom Ocene v obliki znakov vpišemo na plakat, ki visi v vskaem razredu in na kartončke. Te odnesejo učenci domov staršem v podpis, da so seznanjeni z nego ustne votline svojih otrok. V maju potekajo zaključne prireditve te akcije po celi Sloveniji, po posameznih regijah. Udeležijo se jih predstavniki učencev zmagovalnih razredov s svojimi mentoiji. Letos je bila zaključna prireditev zmagovalnih razredov iz širše obalno kraške regije v telovadnici osnovne šole Miroslava Vilharja 25.5.2000 v Postojni. Prireditev so popestrili učenci osnovnih šol iz Postojne, Pivke, Prestranka s plesnimi in glasbenimi točkami, igrico o zobkih, deklamacijami. Na koncu so dobili predstavniki zmagovalnih razredov pohvale in darila - zobne paste. Iz naše občine so sodelovale naslednje šole z zmagovalnimi razredi: - osnovna šola Dragotin Kette: 4a razred s 63 točkami - učiteljica Diana Blokar, - osnovna šola Antona Žnideršiča: 3b razred s 60 točkami -učiteljica Vera Prosen, -------------------------------------------------- OŠ KNEŽAK: MLADINSKE DELAVNICE V letošnjem šol. letu 1999/2000 smo obiskovali Mladinske delavnice, kijih izvaja Center za socialno delo Ilirska Bistrica. Pogovaijali smo se o najrazličnejših poučnih temah, ki nam pomagajo pri reševanju težav, ki nas spremljajo v obdobju odraščanja. Naša mentorica Petra Rutarje bila z nami zelo prijazna. Tekom šolskega leta smo imeli srečanja z učenci drugih šol. Imeli smo ples, šli smo v kino in ob koncu šolskega leta odšli na dvodnevni tabor v Črnem Dolu. Hrana je bila dobra in organizacija tudi. Zvečer smo zakurili kres in se zabavali ob zabavnem programu, ki ga je vsaka šola pripravila tekom dneva. Ob zaključku večera smo izbrali še miss in mistra tabora z spremljevalci in spremljevalkami injih nagradili z nagradami, ki smo jih sami pripravili v naravi. V prijetni družbi in ob dobrih šalah nam je noč hitro minila.Pred nami je bil še lep nedeljski dan, ki pa seje prehitro iztekel. Z lepimi občutki in željo po ponovnem snidenju smo se v nedeljo zvečer razšli. Zapisali učenci 8.razreda OŠ Knežak P.S. Prispevki učencev drugih šol, bodo objavljeni v naslednjih številkah Snežnika (če bo vse tako, kot mora biti). Mi imamo se fanj, če vam prav je al ne, la, la, la, la, la.... x_________________________________________________________________________________________y Bivanje otrok v šolah in vzgojno - varstvenih zavodih po osem ali več ur dnevno ter pogosto prelaganje skrbi za zdravje na učitelje in stomatologe je botrovalo rojstvu akcije “TEKMOVANJE ZAČISTE IN ZDRAVE ZOBE”. Vsi, ki v tej akciji sodelujemo, se zavedamo, da sedemnajstletnice te akcijene bi praznovali, če ne bi bilo med zobozdravstvenimi delavci in učitelji toliko otrokom predanih vestnih in doslednih stomatologov, preventivnih in medicinskih sester, vzgojiteljev in učiteljev. Pred leti je bilo tekmovanje nominirano med sedem najboljših preventivnih programov na svetu. Danes zobozdravstvena preventiva in vzgoja na vzgojno - varstvenih ustanovah dosega zavidanja vredne uspehe. Med drugim so preventivni zobozdravstveni pregledi odpravili STRAH PRED OBISKOM PRI ZOBOZDRAVNIKU, predvsem pa prispevali skrbi za lastno zdravje zob že v zgodnji mladosti. Na začetku šolskega leta preventivna sestra razloži potek akcije, njen pomen in kako jo izvajamo. Na območju občine Ilirska Bistrica deluje sedem osnovnih šol. Te obiskuje 650 otrok od prvega do četrtega razreda. V šest vzgojno - varstvenih zavodih je vključenih 80 otrok male šole. Otrokom skušamo ohraniti lepe in zdrave zobe ter jih pridobiti za redno in pravilno čiščenje zob. Preventivna sestra enkrat mesečno nenapovedano obišče razred. Učencem razdeli testne rdeče tablete COLOR -PLAK, ki so prijetnega okusa. Na podlagi obarvanosti pregleda ustno votlino in oceni čistost zob in dlesni. Učenec je za ustrezno stopnjo čistosti ocenjen z naslednjimi znaki: - zajček: pomeni, da so zobje beli, čisti, prav tako dlesni - polž: pomeni površno umiti do c I 17 cA, TRGOVINA na Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 067/400-610 VELIKA IZBIRA -MOŠKIH POLO MAJIC -ŽENSKIH MAJIC BREZ ROKAVOV -KRIL ZA OVIJANJE (KRATKA-DOLGA) -KOPALK -ŽENSKIH, MOŠKIH, OTROŠKIH -CAPRI HLAČ VABLJENI! Digitalna satelitska TV pri vas doma preko 200 TV postaj in 100 RA, poleg tega pa tudi ureditev zemeljskih anten LJ, POP TV, A KANAL, HTV. ROBERT PODOBNIK s p. tel.: 05/ 714-21-03 GSM: 041/ 623-433 g 1 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 5% POPUST Pri nakupu blaga in blaga v akcijski prodaji ponujamo upokojencem z izkaznico 5% popust. ri%4 TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI -EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL./FAX: 067/81-838,41-091 GSM: 041/740-583 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo BflLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 067/444-310, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO UGODEN NAKUP BREZALKOHOLNIH PIJAČ ZA VROČE DNI! ŠIROKA IZBIRA ODLIČNIH PREHRAN8ENIH IZDELKOV! PRIČAKUJEMO VAS IN SE ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP IN ZVESTOBO! OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 21. URE, OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE. tTz) T E T R O L mANSPOJtr CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV -VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL opri < A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 067/400-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na tel. 067/400-510 NUDIMO VAM TUDI: * KOREKCIJSKA OČALA *SONČNA OČALA *URE IN ZLATNINO Občina Ilirska Bistrica A' Bra Kos tel Nu JUI zav AR /T0MEHANIKA nislav Jovanovski s.p. eze 5E, ILIRSKA BISTRICA 167/714-58-55, 041/422-007 Urno vam: W-BENDEX orne obloge, ploščice, diski AL motorna olja ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 IN VSE, KAR ŠE RABI VAŠ AVTO. RAZVEDRILO ________________________________________________________________j KRATEK STIK Novice iz paralelnega sveta: NA TITOVEM TRGU PRIČELI Z GRADNJO PODZEMNE GARAŽNE HIŠE? Ilirska Bistrica- paralelna realnost- V okviru urejanja, nove zasnove in revitalizacije mestnega jedra se je pričela na osrednjem trgu v strogem centru starega mestnega jedra dolgo načrtovana gradnja velike podzemne garažne hiše. Investicija vredna nekaj deset milj ono v mark bo pripomogla k urejanju kaotičnega prometnega režima in razrešila večino problemov, ki jih v starem mestnem jedru povzroča stoječi promet. Do zime, ko bodo dela končana, bo Titov trg dobil svojo novo klasicistično podobo, turistični avtobusi pa bodo lahko nemoteno opravljali krožen ogled starega mesta, saj se bodo parkirana vozila iz starih ozkih ulic umaknila v garažno hišo. Radio Erevan poroča: Vprašanje poslušalca: Ali se v Ilirski Bistrici na Titovem trgu res : gradijo podzemne garaže? I Odgovor Radia Erevan: Načelno je res. Vendar je mesto Piran in ne Ilirska Bistrica. Tudi gradbena jama, ki i jo omenjate, ni za garaže ampak za bazen in navedeni trg ni Titov. Ilirska Bistrica- paralelna realnost- Dela na prenovi in revitalizaciji mestnega jedra potekajo tudi na drugih odsekih. Tako se prenavljajo tudi ceste in ulice, ki bodo v kratkem sijale v starem Avstroogrskem sijaju. Po naj novešji tehnologiji, kije plod domačega znanja, bodo, kot nekoč, preplastene s kakovostno vrhnjo prevleko tipa McAdam, iz domačih materialov. - Na sliki: dela na odseku ob bistriški cerkvi so prišla nekako do polovice. r I REŠITEV KRIŽANKE IZ | PREJŠNJE ŠTEVILKE: j VODORAVNO: 1 1. POŠTA, 6. BITKA, 11. • SAMARA, 12. OBALA, 13. 1 PREPIR, 14. KINEL, 15. I ETNA, 16. HLASKO, 18. VI, | 19. DUAL, 20. PA, 22. ZAVIST, ■ 25. GAAL, 27. BANDA, 28. J EGARTE, 30. ANTON, 31. I KAMERA, 32. NAIRA, 33. | SLANA. I Med pravilnimi rešitvami smo | izžrebali tudi nagrajenca, i Nagrado, VEČERJO ZA DVE ■ OSEBI V GOSTIŠČU GRILL I DANILO dobi: | Tončka Štefančič, Jurčičeva 9, | 6250 Ilirska Bistrica. i r —— — — — — — — i Rešitve križanke pošljite na I naslov: Uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica do 20. julija 2000. Med pravilnimi rešitvami bomo i žrebali eno za posebno nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI v priznanem gostišču GRILL DANILO. J Vodoravno: 1. otroško vozilo, 6. bojazen, 11. starogrški kipar, 12. pečenka, 13. plemensko znamenje, emblem, 14. rimski bog setve in rodovitnosti, 15. okrasni kamen, 16. organski sistem (nos, žrelo, grlo, sapnik), 17. začetnici nekdanje atletinje Urbančič, 18. raven, 19. začetnici hrvaško-slovenskega organista in skladatelj a Adamiča, 21. vrsta uganke, 24. ameriška pisateljica, nobelovka (Pearl), 26. reka v Kolumbiji, 27. sel, 28. živahna vrsta plesa, 29. ladja na vesla in jadra, 30. mesto v severni Italiji, izhodišče alpskih cest v Švico, 31. gostljata jed, dodatek jedem. Navpično: 1. skopost, 2. izmeijena višinska točka, 3. mejna reka med Slovaško in Madžarsko, 4. delovni spomin računalnika, 5. črta, okoli katere se telo vrti, 6. starojugoslovanski muslimanski politik, 7. vinorodna rastlina, 8. ime kubanskega politika Roa, 9. privlačnost, zanimivost, 10. krčma, gostišče s prenočišči pod Turki, 11. kraj na Pelješcu, 14. oaza v Libijski puščavi, 16. mitološka ustanoviteljica Kartagine, 18. italijanski kemik (Giulio), 20. glavno mesto Gane, 22. solunski košarkarski klub, 23. organsko večanje, 24. omožena muslimanka, 25. umrli slovenski športni novinar (Stane), 26. oče, 27. Prešernova pesem, 29. japonska družabna igra. Dimitrij Grlj POZIV K AKTIVNOSTI Zdrav duh v zdravem telesu: Z GIBANJEM DO ZDRAVJA Večina prebivalstva se s telesno dejavnostjo ne ukvarja dovolj, da bi s tem koristili svojemu zdravju! Pomen telesne dejavnosti za zdravje: - tisti, ki redno skrbijo za svojo telesno dejavnost, imajo znižano raven smrtnosti, ne glede na njen vzrok; -nezadostna telesna aktivnost je poznan dejavnik tveganja koronarne srčne bolezni; - pri tistih,ki imajo visok krvni tlak in koronaamo srčno bolezen, pa so telesno aktivni, je raven smrtnosti nižja kot pri tistih, ki niso telesno aktivni; - dokazano je, da telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za razvoj koronarne srčne bolezni, kapi, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, ki ni odvisna od insulina, debelosti in lahko ščiti pred nekaterimi oblikami raka; - telesna dejavnost spodbuja dobro duševno zdravje in j e povezana z manjšo depresivnostjo in tesnobnostjo; - redna telesna dejavnost izboljšuje delovanje telesa; - telesna dejavnost ima pomembno vlogo tudi pri vzdrževanju zdravih kosti in lahko preprečuje osteoporozo; - redna telesna dejavnost skupaj z zdravo prehrano je zelo koristna za preprečevenje blažje debelosti; - prehod na aktiven način življenja je lahko zelo koristen tudi za tiste, ki so že zboleli. Koliko telesne dejavnosti je za ljudi primemo? Tradicionalen “recept” za telesno dejavnost, ki omogoča razvoj in vzdrževanje aerobne pripravljenosti, je 20 minut intenzivne telesne dejavnosti trikrat tedensko. Zmerna telesna dejavnost vsaj petkrat tedensko po pol ure, je za zdravje tudi zelo koristna. Primer zmerne telesne dejavnosti je npr.: hitra hoja (5-7 km/h ), težja gospodinjska dela (beljenje, pomivanje oken), vrtnarjenje, pranje avtomobila, golf, namizni tenis, dmžabni ples... Zmerno telesno dejavnost izvajamo do take mere, da se rahlo oznojimo in zadihamo. Z intenzivno telesno dejavnostjo označimo dejavnost, pri kateri pride do vztrajnega in ritmičnega krčenja velikih mišic, ki aktivira več kot 60 % maksimalne aerobne kapacitete. To se kaže s povišanim srčnim utripom, intenzivnim dihanjem in znojenjem. Primeri take aktivnosti so: tek, hitro vzpenjanje po stopnicah, hitro kolesarjenje, težja dela na vrtu (ročna košnja, lopatanje). Vsakdo bi se rad počutil telesno in duševno pripravljenega in zdravega, z udomačeno tujko rečemo temu fit, in vsak bi rad živel aktivno. Vse kar je potrebno storiti je pol ure zmernega gibanja na dan in že po nekaj tednih boste v svojem počutju občutili razliko. Andreja STRELSTVO - TRAP MLADINEC IVO KOMPAN GRE NA EVROPSKO PRVENSTVO Trap klub II. Bistrica uspešno nastopa tudi v pokalnem tekmovanju SZS. Na 3. tekmi 27. in 28. maja so Bistričani dosegli naslednje rezultate: 3. mesto Andraž Lipolt 139 zadetkov (115+24). 7. mesto Igor Dekleva 111 zadetkov in 12. mesto Sandi Rolih 107 zadetkov. Med mladinci je bil na odličnem 2. mestu Ivo Kompan 136 (113+23). Ivo je z doseženim rezultatom 136 zadetkov popravil mladinski državni rekord ter se uvrstil v državno reprezentanco. Na žalost pa se prve tekme na Dunaju ni mogel udeležiti zaradi vojaške obveznosti v SV. •I 1 Na 4 pokalni tekmi v Murski Soboti 10. in 11. junijaje bil najboljši član Igor Dekleva na 2. mestu z zadetimi 132 golobi v finalu (109+23). Mladinec Ivo kompan je bil tokrat na 4. mestu s 116 zadetki (98+18). Skupno so bistriški strelci po 4. pokalni tekmi na naslednjih vidnejših mestih: 4. mesto Andraž Lipolt (39 točk)in 7.mesto Igor Dekleva (25) med člani ter na 2. mestu med mladinci Ivo Kompan (41 točk). Z vsemi navedenimi rezultati sta se Ivo Kompan in Andraž Lipolt uvrstila v reprezentanco za meddržavni dvoboj s Hrvaško. V zagrebu sta oba dosegla odlične uvrstitve. Andraž je bil 1. s 117 zadetki, Ivo pa na tretj em mestu med mladinci s 109 zadetki. Mladinska ekipa v postavi Gregor Ilc (110), Ivo Kompan (109) in Jani Šekoranja (106) je dosegla tudi nov ekipni mladinski državni rekord. Oba naša tekmovalca sta se uvrstila tudi v ekipo zaa Evropsko prvenstvo, ki bo v Montecatiniju v Italiji od 3. do 9. julija letos. Sandi Rolih, Zdravko Debevc DRUGI KNEŠKI TEK NA MAŠUNU Prizadevni organizatorji društva PIŠKOTEK Knežak so v soboto, 17. junija 2000 organizirali 2. Kneški tek. Prireditev je sodila v sklop tekov za Primorski pokal - pokal Sobote in letos, po podpisu pogodbe z Olimpijskim komitejem Slovenije, tudi med olimpijske teke in v projekt Slovenija teče za zdravje. Prireditev so zaradi boljših možnosti in primernejših prog tokrat organizirali na gozdni pristavi Mašun. Lani je bil tek pripravljen pri gradu Kalc. Čudovito vreme in proge, ki predšolskih otrok, za ketere je organizator pripravil simbolično 150 m dolgo progo. Za spodbudo k takšni vrsti rekreacije so vsi prejeli priložnostne medalje in lepe praktične nagrade Aktivno je tako na prireditvi sodelovalo blizu 350 športnikov v vseh kategorijah, kar je ena najmnožičnejših udeležb na podobnih tekih. Vsi najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutna zmagovalca med ženskimi in moškimi na 10 km pa tudi pokale. Najmlajši so se podali na progo z vso vnemo. Foto: D.Z. niso zahtevale preveč naporov, so privabile številne tekmovalke in tekmovalce, predvsem rekreativce, z vseh koncev Slovenije, iz Hrvaške in Italije. Tekel pa je tudi predstavnik iz Francije in prireditev je tako imela pravi mednarodni značaj. V teku za pokal Sobote na 10 kilometerski progi je nastopilo 162 tekačic in tekačev v 18 kategorijah. Na krajših progah je teklo tudi 106 mladih osnovnošolcev in dijakov. V olimpijskem teku je sodelovalo 11 rekreativcev na 10 km progi in 10 rekreativcev nas 3 km. Obiskovalci so izkoristili priložnost tudi za sprehod po Mašunski gozdni učni poti. Posebej je presenetila udeležba najmlajših, nastopilo je kar 52 Tečejo vsi- veliki in mali Priznanja je podelil bistriški župan g. Franc Lipolt. Nagrajena sta bila še naj starejša tekmovalka in tekmovalec, pa tudi večina ostalih tekmovalcev, ki so se udeležili žrebanja praktičnih nagrad. Celotna prireditev je lepo uspela, kar so s čestitkami izrazili tekmovalci in opazovalci iz strokovnih krogov. Seveda so pri organizaciji še drobne napake, ki jih najbolj opazijo sami prireditelji tekmovanja in jih bodo skušali v bodoče odpraviti. Organizatorji se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so j im pomagali pri izvedbi prireditve. Sponzorjev in razumevajočih ljudi j e bilo kar precej, posebna zahvala pa gre pokroviteljema Zavarovalnici Triglav d.d. PE Postojna in kolektivu Gostišča Mašun. Če bo le mogoče bo društvo PIŠKOTEK na Mašunu nadaljevalo z organizacijo tovrstne prireditve tudi naslednje leto. Poleg tega pa pripravljajo še nekaj drugih rekreacijskih srečanj za svoje člane in ostale, ki ljubijo zdrav način življenja. Uvrstitve v absolutni konkurenci na 10 km: Moški: 1. mesto Miro Vogrič, KZ Šport optika Idrija; 2. mesto Ludvik Miklavžin, ŠD Polž Vrhnika, 3. mesto Milan Kotnik, ŠD Radovljica. Ženske: 1. mesto (34.) Špela Kržan, Domžale; 2. mesto Veronika Bohinc, ŠD Krašnja Ljubljana; 3. mesto Metka Lindič, Full point Šmarješke toplice. Vojko Mihelj REKREACIJA MALI NOGOMET ŠPORTNE PRIREDITVE OB ŠD CARINIK DRUGIČ OBČINSKEM PRAZNIKU ZAPORED OBČINSKI PRVAK Če izvzamemo množično udeležbo tekmovalcev na Dnevih Bistriške košarke in delno tudi Spusta za čisto Reko Reko je bila udeležba na prireditvah, ki jih je razpisala Športna zveza res šibka. Očitno je bila pripeka tiste dni premočna ali pa je udeležence odvrnila predvidena prijavnina. V glavnem od kakšnega navala na prireditve ne duha ne sluha. V odbojki na mivki za osnovno- Najboljši netekmovalci in netekmovalke v letu 2000 šolce sta se v petek, (dekleta s podarjenim lokom) 2.6. 2000, vseeno pomerili dve ekipi deklet iz OŠ T. Tomšiča iz Knežaka toda le med seboj. V konkurenci odraslih pa so se v soboto, 3.6., vsi prisotni združili v dve ekipi (5:5) in odigrali pravo ekshibicijsko tekmo. Tekma je bila precej živahna tudi zato, ker okrog poldneva ni bilo več mogoče zdržati na pregreti mivki in je večina skakala v zraka samo zaradi tega. Očitno bo potrebno prilagoditi uro in čas za takšno tekmovanje. Še najuspešnejše je bilo tekmovanje za občinski pokal v lokostrelstvu za netekmovalce. Pomerila so se sicer le tri dekleta in pet moških. Medtem, ko so si dekleta po taborniško razdelila kolajne pa so v moški konkurenci bili pravi boj za kolajne saj so se najboljši tekmovalci razporedili v razliki po le en krog. Rezultati deklet: 1. Petra Šajn 128 krogov; 2. Vesna Boštjančič 124 in 3. Sanja Bekrič 104. Moški: 1. Loen Rolih 138; 2. Zdravko Debevc 137; 3. Stojan Bilc 136; 4. Gregor Kovačičl35; 5. Robert Šircelj 134 in 6. Primož Kovačič 122. Lokostrelski klub, organizator te tekme, je ob tej priložnosti podaril Taborniškem društvu Rod Snežniških ruševcev lok za vadbo z mladimi Igralci ekipe ŠD Carinik so v odločilni tekmi 20. kroga prepričljivo premagali edinega konkurenta za naslov prvaka OLMN 1999-2000 ekipo Kočanija. Izid zadnje tekma je bil 5:1 v korist Carinikov. S te tekme sta tudi obe fotografiji. Na tretje mesto seje nekoliko presenetljivo uvrstila ekipa ŠD Zlatorog UTD po zmagah v zadnjih dveh tekmah. Najbolj razočarani pa so bili igralci ekipe Brkini, katerim se je tretje mesto izmuznilo prav zaradi poraza 2:3 z ekipo ŠD Zlatorog UTD v preloženi tekmi 14. kroga. OLMN 1999/2000 - končna lestvica: 1. ŠD CARINIK 18 15 1 2 69 ; : 28 46 2. KOČANIJA 18 14 1 3 75 : : 24 43 3. ŠD ZLAT. UTD 18 10 3 5 48 : : 41 33 4. BRKINI 18 10 3 5 51 : : 32 33 5. EURO MB 18 10 0 8 54 : : 41 30 6. ŠD RABMOSPON. 18 7 2 9 41 : 39 23 7. VOJAŠNICA 18 7 0 11 48 : : 57 21 8. ŠKRTOCI 18 4 1 13 40 : 87 13 9. PRASLOVAN 18 3 1 14 30 : 66 10 10. BALASTV 10 2 3 5 19 : : 33 9 11. TELES 10 1 1 9 18 : 45 4 taborniki. Prvaki občinske lige, ŠD CARINIK SOLSKI ŠPORT »ŠPORTNO LETOVANJE« ZA PREDŠOLSKE OTROKE Športna zveza II. Bistrica je v sodelovanju z OŠ A. Žnideršiča in oddelki VVZ pri ostalih osnovnih šolah letos prvič pripravila program letovanja za predšolske otroke in 1. razrede devetletke. Otroci so bili, od 20. do 23. junija letos, nameščeni v Litostrojskem domu v Fiesi, kjer se izvaja tudi poletna šola v naravi. Lokacija je izbrana ravno zato, ker se organizacija obeh programov dopolnjuje. Udeležba otrok na letovanju je bila več kot zadovoljiva (75%), kar je presenetljivo, če upoštevamo, daje tovrsten program organiziran prvič. Ravno zato so se organizatorji v sodelovanju s starši odločili, da bodo otroci na morju le štiri dni. V Fiesi je bilo tako 75 otrok in 17 odraslih (vzgojiteljic, vaditeljic in zdravnic). Bistvo letovanja je imelo kar močne športne korenine. Predviden cilj programa je namreč navajanje otrok na vodo in učenje prvin plavanj v sklopu športne značke Zlati sonček. Zato je treba poudariti tudi te rezultate saj je velika večina otrok osvojila medalje za program športne značke. Za plavalno znanje pa je podeljeno 36 bronastih, 7 srebrnih morskih konjičkov in celo 4 zlati. Izvedba programa seveda ne bi bila mogoča v taki meri, če ne bi starši prispevali bistvenega deleža stroškov otrok. Organizatorji so zagotovili večji delež organizacijskih stroškov iz proračunskih sredstev preko programa Športne zveze in tudi z veliko pomočjo Zveze za šport otrok in mladine Slovenije. Ta je odobrila pomoč izvajalcu v višini nekaj preko Predšolski otroci pri igri v morju. Foto: Barbara Jenko 206.000 SIT prav za ta namen, naslednje leto. Zaključek organ-Program je s tem oplemeniten še z izatorjevpaje tudi pred tem pozitiven, nekaterimi dejavnostmi. Za otroke pa Vremenske razmere so bile zelo so nabavljeni tudi plavalni rekviziti ugodne glede vremena in temperature za pomoč pri vadbi plavanja. Na morja tako, da celo cvetenje morja ni osnovi letošnjih izkušenj in odziva bilo prevelika ovira pri morskih staršev bo pripravljen program za užitkih. I NAPOVEDI IN OBJAVE g o 22 PRIREDITVE V MESECU JULIJU OGLEDI: -Razstava fotografij na temo grad Prem fotografinje Mateje Maraž od 18.6.-18.7.2000, vsak dan od 9.00-18.00 ure. -ogled GRADU PREM-Mojca Memon, tel.(05) 7860 400, (05) 7141 361 -ogled muzejsko urejene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja,OŠ Prem. Marija Dovgan, tel. (05) 7860-374, (o5) 7141-361 -Stalna razstava starih fotografij Ilirske Bistrice avtoija Emila Maraža -bistro Baladur -Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,gostilna-pizzerija Škorpion,Il.Bistrica -Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,okrepčevalnica grill Danilo,Il.Bistrica ŠPORT: TRADICIONALNA GORSKO HITROSTNA DIRKA FERRARI 2000 relacija ILIRSKA BISTRICA-ŠEMBIJE 29.-30.7.2000. Sobota: 7.00- 12.00 ure tehnični pregledi in verifikacija, 15.00 dalje dva treninga. Nedelja: 9.00 uri-12.00 ena dirka, od 13.00 ure dalje dve dirki, ob 20.00 uri razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Izbor Miss Ferrari Šembije 2000 ob 21.30 uri. Rafting -1.julij spust drava ob 11.00 uri -Rafting klub »Mrzla uoda« Ilirska Bistrica tel. 041/333-438 -Tenis Klub Ilirska Bistrica -šola tenisa vsak ponedeljek OŠ AŽ Ilirska Bistrica, treningi v OŠ Antona Žnideršiča ob sobotah od 10.00-11.30 ure. Rekreativno igranje cel dan, možnost nabave letnih kart. Inf: (05) 7142-220 PARTV- ZABAVA: VESELI JULIJ - OKREPČEVALNICA TRNOVO, 067/42-372- 3.7.-8.7.2000 -Teden laške pive in mortadele Kras. 10.7.-15.7.2000- Teden sokov fructal in cocktailov. 17.7.-22.7.2000- Teden bovle. 24.7.-29.7.00 -Teden refoška in pršuta. -Party- vsako soboto od 20.00 ure dalje- Bistro Delizia Jelšane -Party vsak petek Od 20.00 ure dalje. Triglav Pub Ilirska Bistrica , inf. 067/42-137,041/639-127 -Discoteka Inblue-vsak petek živa glasba, vsako soboto promocijska cena pijač inf. 041/651-212 DRUGO: -Redno srečanje numizmatikov dne 30.7.2000 v hotelu Turist od 9-12 ure. Primorsko Numizmatično Društvo Ilirska Bistrica tel.(05) 741 42 639 DRUŠTVO INVALIDOV ILIRSKA BISTRICA tel. 067/42-147 22. 7. 2000 - praznovanje 15.letnice društva in 18.srečanje invalidov Notranjske regije na Mašunu s pričetkom ob ll.oo uri DRUŠTVO SOŽITJE, DOM STAREJŠIH OBČANOV IL.BISTRICA tel. 067/41-244 l.in 2. 7. 2000 -dvodnevni tabor na Tatrah na temo spoznavanje taborništva. Odhod izpred Doma starejših občanov ob 7.30 uri v soboto s prihodom v nedeljo ob 19.30 uri. Koledar pripravila: Mojca Memon, TIC NAMVm Bffivssra SIRUP 'p JJr\ -\L BOGAT VIR NARAVNEGA SLADKORJA IN VISOKOVREDNIH MINERALOV NARAVNA POT DO IDI Al S sirupom MADAL BAL pripravimo "čarobni napoj", ki ga priporočamo vsem: zdravim in bolnim, športnikom, ostarelim. Pijemo ga namesto drugih pijač, pri shujševalnih dietah in postih ali pa z njim nadomestimo dnevni obrok. Naravni drevesni sirup MADAL BAL dobite v lekarnah, zeliščnih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. Občina Ilirska Bistrica Krajevna skupnost Ilirska Bistrica Vabimo vas na JAVNO PREDSTAVITEV načrtovanega Regijskega parka SNEŽNIK ki bo v TOREK, 4. julija 2000 ob 18. uri v dvorani DOMA NA VIDMU, kjer boste seznanjeni z vsebino načrta in boste lahko podali vprašanja. Predstavitev bodo podali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Vljudno vabljeni. REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA POLICIJSKA UPRAVA POSTOJNA 6230 POSTOJNA, Gregorčičev drevored3, telefon (05) 24-671 objavlja več prostih delovnih mest KANDIDAT ZA POLICISTA/ POLICISTKO Na policijski upravi Postojna Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: L V. stopnjo izobrazbe (zaključno ali maturitetno spričevalo) 2. starost do 30 let (izpisek iz rojstne matične knjige) 3. državljanstvo Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji (potrdilo o državljanstvu) 4. da ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece (potrdilo Ministrstva za pravosodje) 5. da ni v kazenskem postopku zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (potrdilo pristojnega sodišča) 6. odslužen vojaški rok - za moške (potrdilo Ministrstva za obrambo) 7. veljavno vozniško dovoljenje kategorije B (potrdilo upravne enote) 8. ustrezne psihofizične sposobnosti (psihološko testiranje, zdravniški pregled in test telesnih zmogljivosti opravi MNZ) Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse zakonske pogoje za zaposlitev, bodo v mesecu decembru 2000 sklenili delovno razmeije v policiji kot kandidati za policiste. Program izpopolnjevanja za poklic policist bo potekal v Policijski akademiji v Tacnu (12 mesecev) in na policijskih postajah (6 mesecev). Pisne ponudbe z dokazili (od 1 do 7) naj kandidati in kandidatke pošljejo najkasneje do 01. 09. 2000 na naslov: Policijska uprava Postojna, Gregorčičev drevored 3, tel. 05/24-671 IN IUU€ discoth0qu0 1.7. sob - DJ LOVRO-radijski prenos Radio Val 90.3 MHz 7.7. pet - DJ COMPANV 8.7. sob - DJ LOVRO -radijski prenos Radio Val 90.3 MHz 14. 7. pet - DJ COMPANV 15.7. sob - BRANE DJ 21 7. pet - BRANE DJ 22. 7. sob - DJ COMPANV 28. 7. pet - DJ COMPANV 29.7. sob - DJ LOVRO Odprto tudi med tednom od torka do četrtka 14 - 24. IN 61U€ d iscoth0qu0 BORZNO POSREDNIŠKA HIŠAd.d. 'Posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi *Kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: Koper, tel:066/274-232 Sežana, tel:067/314-10 Ajdovščina, tel: 065/61-494 Nova Gorica, tel:065/134-243 Postojna, tel:067/726-1050 Ilirska Bistrica, tel:067/419-35 I Ljubljana, tel:061/125-8074