Predsednik krožka Istria Livio Dorigo o ezulih, optantih, istrskih umetninah in levičarjih, ki naj se učijo slovenščine /3 Usoda štirih posvetovalnih referendumov v Gorici negotova KLOPOVCI SO SE TA TEDEN POSVETILI FILMSKI UMETNOSTI Sabotin paradiž za domačine in tujce Primorski dnevnik PETEK, 28. JANUARJA 2011 Št. 23 (20.038) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Vsi so pozabili na volilni zakon Dušan Udovič Kaj še reči o vsem tem, kar se dnevno dogaja v naši državi. Človeku skorajda padejo roke. O nobenem resnem problemu ni več govora na taki ravni, kot bi jo zaslužil. Politika je obsedena od avantur predsednika vlade, iz ure v uro prihaja na dan kopica novih podatkov, že kak mesec je to argument dneva. V medijih vse drugo konča globoko v ozadje, od vse bolj zaostrenih socialnih problemov do gospodarskih razmer, ki ne kažejo otipljivih znakov izboljšanja. V tujini obravnavanje italijanskih razmer še nikdar ni bilo na nižji ravni, v najboljšem primeru so komentarji posmehljivi ali ironični. Politika je v strahotni zmedi, iz katere nihče ne vidi izhoda. Na razbiti desnici gredo na nož, »izdajalec Fini mora plačati z glavo«. Berlusconi ve, da mu gre za preživetje, vladni in medijski aparat kompaktno delata zanj. Kako se bo to končalo, je iz dneva v dan manj jasno, pri vsem pa je naravnost tragično, da Berlus-coniju ni prave alternative. Zadnji v dolgi vrsti dokazov so primarne volitve leve sredine v Neaplju, kjer je sum o grobih nepravilnostih izničil optimizem množične udeležbe na volitvah. Medtem sondaže dovolj zgovorno kažejo na to, da bi v primeru volitev ( s sedanjim volilnim zakonom) Berlusconi še vedno ostal v sedlu, desnica tudi. Kljub temu se iz vrst leve sredine vse bolj množijo pozivi k volitvam, kot k nekakšnemu kolektivnemu samomoru. Na zahtevo o prehodni vladi in spremembi sleparskega volilnega zakona, kot da so vsi pozabili. Kakšna žalost. 27. JANAUR - Mednarodni dan spomina Spomin na holokavst nas poziva k budnosti Vrsta spominskih svečanosti po vsej deželi - Osrednja slovesnost v Rižarni TRST - Včerajšnji dan spomina na holokavst so počastili tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Osrednja slovesnost je bila v tržaški Rižarni, kjer sta spregovorila župana Roberto Dipiazza in Fulvia Premolin. Slišati je bilo hvaležne besede na račun tistih, ki so žrtvovali svoja življenja med drugo svetovno vojno, predvsem pa prepričanje, da si moramo vsi prizadevati za to, da se tovrstno gorje ne bi ponovilo. Spominske slovesnosti so bile tudi na Goriškem. Diskrimi-niranje »drugačnih« pa je žal tudi danes aktualno, kot je v intervjuju za naš dnevnik podčrtal Rom Mirko Bezzecchi. Na 6., 7. in 16. strani Palmanova Outlet zmagal na sodišču Na 4. strani Siot: Ulrike Andres namesto Adriana Del Preteja Na 8. strani EZTS: Rim preverja vsako besedo Na 14. strani Nenamerni umor predmet preiskave Na 14. strani V Gorici 200 evrov za vsakega novorojenčka Na 14. strani EGIPT - Protesti se nadaljujejo El Baradej pripravljen »voditi tranzicijo« KAIRO - V več egiptovskih mestih so včeraj tretji dan zapored po-tekalio protivladni protesti, a pravi udarec oblastem aktivisti napovedujejo za danes, ko naj bi se protestni-kom pridružil tudi Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej (na sliki), ki je pripravljen "voditi tranzicijo" v Egiptu. Proteste je podprla tudi prepovedana Muslimanska bratovščina, največje in najbolje organizirano opozicijsko gibanje v Egiptu. Nemiri v državi so doslej terjali šest življenj, na desetine ljudi je bilo ranjenih, okoli tisoč pa aretiranih. Na 13. strani ITALIJA - Imunitetni odbor poslanske zbornice zavrnil prošnjo tožilcev K Berlusconiju poleg Ruby zahajala še druga mladoletna prostitutka RIM - Imunitetni odbor poslanske zbornice je včeraj zavrnil prošnjo milanskih tožilcev, ki vodijo preiskavo o aferi Ruby-gate, da bi preiskali nekatere stavbe v Milanu, ki formalno služijo Silviu Berlusco-niju kot poslancu, v njih pa dejansko ura-duje premierjev računovodja Giuseppe Spi-nelli, ki je osumljen, da je plačeval prostitutke za svojega nadrejenega. Za zavrnitev prošnje je glasovalo 11 predstavnikov Ljudstva svobode, Severne lige in skupine Odgovornih, proti pa je bilo 8 poslancev opozicijskih strank. Medtem se je razve-delo, da je k Berlusconiju poleg Ruby zahajala še druga mladoletna prostitutka, in sicer Brazilka Iris Berardi (na sliki). Na 5. strani 2 Petek, 28. januarja 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Osrednja proslava ob ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta »Ohraniti spomin na grozote, da se ne bi nikoli več ponovile« Slavnostna govornica v centru Sinagoga v Mariboru državna sekretarka na MZZ Dragoijuba Bencina MARIBOR - V mariborski Sinagogi so popoldne ob odprtju prvega dela doku-mentarno-fotografske razstave Preteklo in pozabljeno pripravili osrednjo slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Častni pokrovitelj dogodka je letos zunanji minister Samuel Žbogar, slavnostna govornica pa je bila državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina. Slovenija spomin na žrtve holokavsta letos obuja tretjič, 27. januar pa so za dan spomina leta 2005 s posebno resolucijo razglasili Združeni narodi. Kot je ob današnji priložnosti dejala Benčina, se s spominskimi slovesnostmi spominjamo najhujše oblike genocida, v katerem je življenje izgubila tretjina Judov, s tem pa so bila tragično zaznamovana tudi življenja preživelih. "Judje, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne in množično iztrebljanje, so se po končanem holokavstu tudi na območju današnje Slovenije srečevali s simptomi antisemitizma, ki so poglabljali pretekle krivice in onemogočali ohranjanje zgodovinskega spomina," je dejala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu in ob tem opomnila, da resolucija ZN ob holo-kavstu predvideva tudi spomin na genocid nad pripadniki drugih manjšin. Kot je dodala, naj bi po trenutno dostopnih podatkih druga svetovna vojna in obdobje neposredno po njej med prebivalci Slovenije skupaj terjala 97.500 življenj. Pri tem je po njenem potrebno izpostaviti, da je bilo med žrtvami okoli 10.000 taboriščnikov ter 2000 oseb, ki so umrle na prisilnem delu in izgnanstvu. Med slovenskimi Judi je zaradi vojne umrlo 559 oseb, med žrtvami pa je bilo tudi 129 Romov. "Čeprav je od konca vojne minilo že 65 let in je med nami čedalje manj preživelih prič tedanjih grozodejstev, je potrebno zavest o teh tragičnih dogodkih ohranjati in delovati tako, da se najhujše množične kršitve človekovih pravic ne bi nikoli več ponovile," je dejala Benčinova in dodala, da si Slovenija za poglabljanje zgodovinskega spomina na holokavst in druge oblike genocida ter za njihovo preprečevanje prizadeva tudi s svojimi aktivnostmi v okviru mednarodne skupnosti. Ena od temeljnih smernic slovenske zunanje politike je, kot je povedala državna sekretarka, prizadevanje za odpravo vseh oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in antisemitizma. To prizadevanje zaznamuje delovanje Slovenije v bilateralnih odnosih in v okviru mednarodnih organizacij, kot so ZN, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svet Evrope. Aktivnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta sicer letos v Sloveniji V Kulturnem centru Sinagoga v Mariboru je bila včeraj osrednja slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta potekajo že od 21. januarja, začele pa so se z odprtjem dokumentarne razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem v Šempetru pri Novi Gorici. Drugi del razstave Preteklo in pozabljeno bodo odprli 1. februarja v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.Že v sredo pa je v Mariboru potekalo celodnevno znanstveno srečanje v okviru mednarodnega projekta Šoa - spominjamo se na temo Vsako leto eno ime. Holokavst kot nepopisno brutalen zločin brez primere še danes predstavlja eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva, pa je v sporočilu za javnost med drugim zapisal predsednik slovenskega državnega zbora Pavel Gantar. Prav pa je, dodaja, da se ob tem spomnimo tudi drugih, za tretji rajh nesprejemljivih skupin, med njimi so bili tudi številni preganjani Slovenke in Slovenci, ki so bili nasilno internirani v nacistična uničevalna koncentracijska taborišča. Gantar je še poudaril, da smo zato spomin na sistematično in premišljeno uničevanje ter iztrebljanje, ki so ga v drugi svetovni vojni izvajali nacisti, dolžni prenašati na sedanje in bodoče generacije. Kljub temu pa po njegovem mnenju zgolj to ne zadostuje. Spremljati ga mora namreč zavest, da gre za sprevržen zločin, storjen nad nedolžnimi civilisti, ki so pripadali "napačni" etnični skupnosti, "napačnemu" narodu, "napačnemu" kulturnemu izročilu, je še poudaril Gantar. (STA) SLOVENIJA - Nestabilnost večine Zares spet o možnosti izstopa iz vladne koalicije LJUBLJANA - Če koalicija ne bo več mogla uresničevati svojega programa, generalni sekretar stranke Bogdan Biščak vnovič napoveduje možnost, da Zares koalicijo zapusti. Vendar to po njegovih besedah ne bi pomenilo, da ne bi več podpirali programskih nalog, ki so jih podpisali v koalicijskem sporazumu. Biščak je ob tem zanikal navedbe enega od spletnih medijev, da Zares preigra-va možnost izstopa iz vlade, ne pa tudi iz koalicije. Programske naloge vlade bi po besedah Biščaka tudi v primeru izstopa iz koalicije podpirali, ker ne bi mogli naenkrat reči, da je neka zadeva neumna. "Če smo rekli, da je zdravstvena reforma potrebna, jo bomo podpirali tudi, če ne bomo v vladi. Ali si to zasluži oceno, da potem ostanemo v koaliciji, pa po mojem ne," pravi Biš-čak. Kresalova napovedi Zares ni komentirala. Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec pravi, da ne želi ocenjevati resnosti namigov Zares o morebitnem izstopu iz koalicije, je pa po njegovem mnenju zelo verjetno, da se to zgodi. Tudi predlog Zares za ustavne spremembe oz. za večjo možnost predčasnih volitev po Erjavčevih ocenah pomeni, da bi stranka rada našla izhod iz tega položaja in zapustila vlado. Take napetosti so bile, pravi Erjavec, izpostavljene tudi v ravnanju Zares do DeSUS, kar pa je sam razumel "bolj kot način, kako bi Zares zamajal vlado in koalicijo". DeSUS v tem primeru na "izpraznjena ministrska mesta Zares" ne bi predlagal svojih kandidatov, temveč bi to prepustili premieru, pravi Erjavec. Koalicija ima danes koalicijski vrh, na katerem bodo obravnavali prioritete vlade. Na srečanju, ki se ga bodo udeležili tudi vodje poslanskih skupin, naj bi preverili, ali DZ podpira naloge, o katerih so prvaki vladnih strank že dosegli soglasje. (STA) Pridržani sodnik brez imunitete LJUBLJANA - Parlamentarna man-datno-volilna komisija je sklenila, da se celjskemu sodniku Milku Škobernetu ne podelili imuniteta. To pomeni, da se za sodnika lahko odredi pripor in da se zoper njega lahko začne kazenski postopek. Škoberneta je že včeraj zaslišal preiskovalni sodnik. Komisija je na nekaj minut trajajoči seji o imuniteti odločala na zahtevo vrhovnega državnega tožilstva in po predhodno pridobljenem mnenju sodnega sveta. Predlog so že posredovali državnemu zboru, ki bo o tem odločal na naslednji redni seji. Predsednik mandatno-volilne komisije Bojan Kontič (SD) je spomnil, da se redna seja začne že prihodnji ponedeljek. Kontič je v izjavi za javnost po seji komisije tudi pojasnil mnenje sodnega sveta, ki je predlagal, da postopek teče naprej. Sodni svet prav tako soglaša s priporom. Podatka, ali se je Škoberne morda skliceval na imuniteto, Kontič nima. V sredo so v obsežni kriminalistični akciji opravili več hišnih preiskav, za sodnika Škoberneta in še dva osumljena pa je bilo odrejeno 48-urno policijsko pridržanje. Po neuradnih informacijah, ki krožijo v medijih, naj bi bil Škoberne pridržan zaradi suma, da je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za Esada Čehajica, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Direktor podjetja Komunala Laško Marjan Salobir ter celjski podjetnik Esad Ramic pa naj bi bila osumljena, da sta bila posrednika pri teh dogovorih. Esad Čehajic je za oddajo Svet na Kanalu A potrdil, da je celjskemu sodniku Milku Škobernetu plačal 9000 evrov za to, da mu je celjsko okrožno sodišče odpravilo pripor. Potrdil je tudi, da sta bila posrednika pri tem njegov znanec Esad Ramic ter "sodnikov sosed". Ob tem Svet navaja, da direktor Komunale Laško Marjan Salobir živi blizu Ško-berneta. (STA) ■ I VI II •• • V V Hrvaška policija isce slike iz Sanaderjeve zbirke ZAGREB - Hrvaška policija je na podlagi zahteve protikorupcijskega urada objavila, da išče pet slik znanega hrvaškega slikarja s prehoda iz 19. v 20. stoletje Vlaha Bukovca, ki so v lasti bivšega premiera Iva Sa-naderja in so bile posojene za neko razstavo. Preiskovalci so sicer prejšnji mesec v stanovanjih družine Sa-nader v Zagrebu in Splitu zasegli več kot 400 umetnin. Časnik dodaja, da je pogrešanih pet olj na platnu ocenjenih na 230.000 evrov. POLITIKA - Iskrice v Berlusconijevi stranki Furlanije-Julijske krajine Tondo proti Camberju spet v podporo tržaški županski kandidaturi Antonioneja na srečo le lažje ranjenih NESREČA - Prevelika hitrost V prevrnjenem šolskem avtobusu 19 otrok VIDEM - »Poslanec Roberto Anto-nione bi bil dober tržaški županski kandidat desne sredine.« Predsednik Furla-nije-Julijske krajine Renzo Tondo se je včeraj spet javno ogradil od tržaškega vodstva stranke Ljudstva svobode, ki skuša na vse načine preprečiti Antonioneje-vo tržaško kandidaturo. Kot zadnjo so si izmislili neke vrste anketo, s katero naj bi pristaši Berlusconijeve stranke direktno izbrali županskega kandidata. Marsikdo je prepričan, da je ta pobuda pisana na kožo Sergia Dressija, bivšega deželnega odbornika in trenutno predsednika letališča v Ronkah. Tondo soglaša z deželnim tajnikom Severne lige Pietrom Fontaninijem, ki podpira Antonioneja, kar že nekaj časa dela tudi vplivni furlanski senator Fer-ruccio Saro. Vsi pozivi, naj se tržaško Ljudstvo svobode opredeli za Antonio-neja, so doslej ostali brez odziva. Tudi potem ko je prometno ministrstvo imenovalo Marino Monassi, življenjsko sopotnico senatorja Giulia Camberja, za predsednico tržaške pristaniške oblasti. Predsednik FJK Renzo Tondo (levo) in tržaški senator Giulio Camber V desni sredini na deželni ravni se torej krepi podpora Antonioneju, ki bi imel po mnenju opazovalcev dobre možnosti za volilno zmago. Zadnjo in odločilno besedo bo imel zgleda Camber, razen, če se za Anto-nioneja javno ne opredeli ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki pa ima sedaj - kot vemo - druge skrbi in probleme. Podpora An- tonionejeve kandidature s strani Tonda in Fontaninija spravlja v zadrego Isidora Got-tarda, deželnega koordinatorja Ljudstva svobode. Gottardo se ne more zameriti senatorju Camberju in njegovi tržaški oblastniški strukturi, po drugi strani pa sam dobro ve, da bi bil Antonione dober županski kandidat celotnega desnosredinskega zavezništva. MURSKA SOBOTA - V kraju Grad v Prekmur-ju se je včeraj malo pred 8. uro zjutraj prevrnil šolski avtobus, ki je prevažal 24 otrok, učencev Osnovne šole Grad na Goričkem. Avtobus je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil na bok. Na srečo hujših posledic ni bilo, saj je bilo 19 otrok in voznik avtobusa le lažje poškodovanih, so sporočili s Policijske uprave (PU) Murska Sobota. Policisti so z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je 43-letni voznik avtobusa vozil iz smeri Kruplivnika proti Gradu. Pred levim ovinkom je na delu ceste, ki je bila zaradi sneženja mokra in poledenela, zapeljal na desno bankino, nato nazaj na vozišče, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Avtobus je zaneslo desno izven vozišča, kjer je trčil v drog električne napeljave, se zasukal okoli svoje osi in se nato prevrnil na levi bok. Policisti so voznika preizkusili z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da je ta vozil trezen. Odredili so tudi izredni tehnični pregled avtobusa, navajajo na PU Murska Sobota. Voznika bodo policisti ovadili. Poškodovane v nesreči so oskrbeli v zdravstvenem domu pri Gradu ter v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Skupna materialna škoda na avtobusu in objektih je za zdaj ocenjena na 10.000 evrov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 28. januarja 2011 3 TÜRK V ITALIJI - Mnenje predsednika krožka Istria Livia Doriga »Optanti, ezuli in begunci, to res ni glavni problem« Umetnine bi obogatile italijansko kulturo v Istri - Kdaj bo kdo od levih politikov razumel slovenščino? TRST - »Optanti, ezuli, begunci in pregnanci. To res ni problem, bistveno je, da je slovenski predsednik Danilo Türk javno priznal eksodus Italijanov iz Istre kot tragedijo v sklopu tragedij, ki so v preteklem stoletju zaznamovale naše kraje.« Livio Dorigo, predsednik kulturnega krožka Istria, s precejšnjo odmaknjenostjo spremlja polemiko o optantih in ezulih, ki je v bistvu boj za oslovo senco, pravi. »Res je, da so mnogi Istrani formalno optirali za Italijo. To so naredili v izrednih razmerah. Kdo pa je tisti, ki prostovoljno zapusti svoj dom in svoj rodni kraj,« se sprašuje Dorigo, upokojeni ži-vinozdravnik, po rodu Puljčan in danes Tržačan z istrskimi koreninami. Krožek Istria je v svoji zgodovini imel vedno »drugačna stališča«. Drugačna od desnice in glavnine ezulskih združenj, drugačna tudi od levice, ki je ezule dolgo smatrala za nacionaliste, če že ne fašiste. Tudi glede znamenitih umetnih, ki jih je Italija ob začetku druge svetovne vojne odnesla iz Istre ima Dorigo »posebno« mnenje. »Najprej je treba poudariti, da je problematika umetnin precej marginal-na v odnosih med Italijo in Slovenijo, razen seveda če hočemo, da zadeva dobi politični naboj, ki ga nima,« pravi predsednik krožka Istria. Nikjer ni bral ali slišal, da bi slovenski predsednik zahteval od Giorgia Napolitana (na posnetku ANSA predsednika na Kvirinalu) vrnitev umetnin, pač pa je Türk opozoril na potrebo po uživanju (v it. fruizione) teh slik, ki so danes v glavnem po skladiščih, nekatere pa celo razpadajo. »Tisti, ki si polnijo usta z izumiranjem italijanske kulture in jezika v Istri, naj nekaj naredijo, da ne bo več tako. Vrnitev vsaj nekaterih umetnin v istrske cerkve, muzeje in palače bi koristila italijanski kulturi in Vodja krožka Istria Livio Dorigo (kroma) umetnosti,« dodaja Dorigo. Modre in uravnovešene se mu zdijo besede deželnega ravnatelja zavoda za umetniško in spomeniško varstvo FJK Luce Caburlot-ta, ki - podobno kot Türk - govori o nujnosti čim širšega uživanja teh umetnin. Krožek Istria na splošno z optimizmom gleda na razvoj odnosov med Italijo in Slovenijo ter na vzdušje, ki se ustvarja v naših krajih. Na tem področju je treba narediti še več. Dorigo pravi, da bi morala tržaška levica brez pogojnikov zahtevati poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, vsaj kakšen politik iz vrst levičarskih strank pa bi se moral lotiti učenja slovenščine, da bi iz prve roke izvedel, kaj se dogaja v slovenski narodni skupnosti. Pokojni Giorgio De-pangher je v italijanščino prevajal Prešerna in Kosovela, lahko pa bi se kdo od politikov vsaj potrudil za razumevanje naslovov Primorskega dnevnika. S.T. ŠPETER - V nedeljo Poseben večer pravljic ŠPETER - Inštitut za slovensko kulturo prireja v nedeljo, od 17. ure dalje, v slovenskem kulturnem centru v Špetru poseben večer pravljic. Na njem bodo predstavili knjigo Anje Štefan Za devetimi gorami, malčki in starejši pa bodo lahko poslušali tudi stare pravljice iz bogate ljudske zakladnice Slovencev z Vi-demskega. V knjigi Za devetimi gorami je zbranih kar 53 slovenskih ljudskih pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Bogati jih več kot 100 sijajnih ilustracij , delo Ančke Gošnik Godec in Zvonka Čoha. Ob avtorici Anji Štefan bodo pravljice pripovedovali izkušeni pravljičarji Bruna Balloch, Giovanni Coren, Ciril Horjak, Renzo Gariup, Ada Tomasetig, Boštjan Napotnik in Silvana Paletti. Prisotnim bodo tudi ponujali magične napoje: rdeče za ljubezen, zelene za zdravje in rumene za lepoto. (NM) RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Vaimaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Petek, 28. januarja 2011 GOSPODARSTVO TRGOVINA - Odločitev deželnega upravnega sodišča FJK v zvezi z nedeljami Outlet v Palmanovi uspel s prizivom na upravno sodišče Deželni zakon v nazkrižju z ustavo? Brandijeva spravljiva, Dipiazza ironičen TRST - Deželno upravno sodišče (TAR) Furlanije-Julijske krajine je sprejelo priziv trgovin v nakupovalnem naselju Palmanova Outlet Village, ki so se pritožile na ukrep zveze občin Aiello-San Vito glede odprtja trgovin ob nedeljah in praznikih. Administrativni sodniki so tako z odredbo zamrznili učinkovanje ukrepa omenjenih občin, hkrati pa so načeli vprašanje ustavnosti deželnega zakona za trgovino Furlanije-Julijske krajine. Na ta zakon se namreč sklicuje ukrep zveze občin Aiello-San Vito, ki je oktobra od outleta zahteval seznam nedelj in praznikov, ko so trgovine v naselju odprte. Trgovsko naselje, v katerem je okrog 30 trgovin, stoji v bližini Palma-nove, po kateri nosi ime, vendar na ozemlju občine Ajello del Friuli. Deželni zakon za trgovino iz leta 2008, ki je rezultat dolgih pogajanj med partnerji Tondove koalicije, odreja, da so lahko velika nakupovalna središča odprta največ 29 nedelj v letu. Trgovine v naselju Palmanova Outlet Village, ki je bilo odprto spomladi leta 2008 z naložbo okrog 80 milijonov evrov, so bile odprte vse nedelje, in sicer glede na to, da gre za posamezne trgovine z omejeno površino. Junija lani pa je deželni svet s spremembami deželnega zakona o trgovini izglasoval vključitev tudi teh trgovin. Na tej osnovi je zveza občin Ajello-San Vito oktobra lani zahtevala od outleta seznam nedelj in praznikov, ko so trgovine odprte. Na to so se trgovci odzvali s prizivom na TAR. Kot so včeraj sporočili iz Palmanova Outlet Villagea, je deželno upravno sodišče priznalo problem ustavnosti določil o nedeljskih in prazničnih odprtjih trgovin, ki jih vsebuje deželni zakon o trgovini. Sodniki so se, »... glede na to, da obstaja škoda ...«, odločili za »... začasno zamrznitev pravnomočnosti ...« odločbe, ki jo je v zvezi z nedeljskim obratovanjem izdala zveza občin Ajello-San Vito in na katero so se nato trgovci pritožili. Vprašanje bo zdaj romalo na ustavno sodišče, je zapisano v tiskovnem sporočilu outleta. Njegova direkcija je zadevo takole komentirala: »Jemljemo v vednost pozitivni odgovor deželnega upravnega sodišča in posredovanje vprašanja v presojo ustavnega sodišča, in to ne samo v interesu trgovcev, ampak tudi vseh zaposlenih.« Deželna odbornica za trgovino Angela Brandi se je na novico odzvala spravljivo: »Veljavnost zakona ostaja, odločitev sodnikov pa bi lahko bi- la priložnost, da ga premislimo.« Vodja opozicijske skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Gianfranco Moretton pa je izjavil, da odločitev sodišča potrjuje »površnost ravnanja Tondove uprave«, ki da se je že večkrat pokazala z zavrnitvijo deželnih zakonov v Rimu in na kar je njegova stranka vztrajno opozarjala. Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki si je na vse načine prizadeval, da bi bile lahko trgovine v Trstu kot turističnem mestu odprte tudi ob nedeljah, je včeraj sarkastično komentiral z besedami »odličen rezultat«. »Zdaj imamo majhne trgovine odprte in velike zaprte, rezultat pa je, da zaposleni v majhnih trgovinah delajo stalno, tisti, ki so zaposleni v velikih trgovinah, pa ne. Zakon se je rodil slabo, ne funkcionira.« Drugi vidik, ki moti župana, pa so določila za zgodovinsko središče mesta: »Nekatere trgovine so lahko odprte vedno, tiste na drugi strani ceste pa ne,« je navedel kot primer nesmiselnosti deželnega zakona o trgovini. Trgovsko naselje pri Palmanovi tik pred odprtjem spomladi 2008 PRISTANIŠČA - Zasilna rešitev za razbremenitev tržaškega nabrežja Turški tovornjaki bodo carinske obveznosti začasno opravljali v Tržiču LOGISTIKA - Programi EU Na tržaški zbornici srečanje o evropskem projektu Baltik-Jadran TRST - Na tržaški Trgovinski zbornici je bilo včeraj popoldne srečanje o projektu Batco - Baltsko-ja-dransko transportno sodelovanje v okviru programa Srednja Evropa 2007-2013, ki ga z 2,7 milijona evrov financira EU. Pri projektu, ki ga vodi avstrijska dežela Koroška, sodelujejo javni in zasebni partnerji iz Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije in Italije. V Furlaniji-Ju-lijski krajini so projektni partnerji Dežela FJK, Pristaniška oblast in tržaška zbornica s svojim podjetjem Aries, ki je k sodelovanju povabilo tržaško univerzo, milansko Bocconi in posamezne izvedence s transportnega področja. Cilji projekta, ki se bo razvijal do leta 2013, so promocija in marketing mreže logističnih in pristaniških storitev na deželnem zemlju s posebnim ozirom na majhna in srednja podjetja. TRST - Prvi problem, s katerim se je srečala nova predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi, so vrste težkih tovornjakov na tržaškem nabrežju, ki se ustvarjajo zaradi čakanja na ureditev listin za vkrcanje na trajekt za Turčijo. Rešitev, za katero so se dogovorili včeraj na tržaški Trgovinski zbornici, je prestavitev carinskih operacij za te tovornjake v Tržič, ker tega na tovornem terminalu na Fernetičih zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogli zagotoviti. Turški tovornjaki se bodo po izvozu z avtoceste torej usmerjali v tržiško pristanišče, kjer bodo opravili potrebne carinske formalnosti, tako da bodo v Trst pripeljali že pripravljeni za vkrcanje in se ne bodo ustvarjale kolone v pristanišču in pred njim. Za to rešitev so se dogovorili Monassijeva, predsednik zbornice Antonio Paoletti, predsednik tovornega terminala na Fernetičih Giorgio Maranzana in pooblaščeni upravitelj družbe Samer&Co Shipping Enrico Samer. Z najdeno rešitvijo se strinjata tudi tržaška prefektura in občinska uprava, vendar gre za začasni ukrep. Dokončna rešitev bo tako ali drugače morala biti terminal na Ferneti-čih, ker v tržaškem pristanišču preprosto ni prostora. To je rešitev, ki jo je predvidevala že prejšnja Boniciollijeva pristaniška uprava, ki je iskala prostor v zaledju, a se Trgovinska zbornica ni hotela odpovedati svojemu lastniškemu deležu v terminalistični družbi, s čemer bi ta z že pridobljeno privolitvijo ostalih lastnikov (občine in pokrajine Trst in repenta-brske občine) prešel v last Pristaniške oblasti. WEF - V Davosu včeraj v ospredju francoski predsednik Sarkozy Francija in Nemčija ne bosta dovolili propada evropske valute DAVOS - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj v okviru srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu dejal, da skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel ne bosta nikoli dopustila zloma evra. Sarkozy je poudaril, da evro ni le ekonomsko vprašanje, ampak zadeva identiteto Evropejcev, zato ne bodo dopustili propada enotne evropske valute. »Evro je tako velikega pomena, da bomo za njim stali vedno, ko ga bo potrebno braniti. Posledice njegovega padca bi bile namreč tako katastrofalne, da se s takšno mislijo ne bi mogli nikoli ukvarjati,« je povedal francoski predsednik in s tem zavrnil številna ugibanja, ali je evropska valuta v luči dolžniških težav več članic območja evra zmožna obstati. Sarkozy je pred globalnim občinstvom v Davosu predstavil tudi prioritete francoskega predsedovanja skupini G20, ki bo imela februarja finančno zasedanje v Parizu. Prioritete gredo od določitve novih pravil za financo in za trge do nagrajevanja menedžerjev, ki mora biti usklajeno z rezultati družb. Francija namerava tudi pospešiti vzpostavljanje novega globalnega monetarnega sistema, v katerega bo vključen tudi kitajski juan, in zagotoviti večjo reprezentativnost skupine G20. Glede globalnega gospodarstva je bil tudi francoski predsednik zmeren optimist. Opozoril je na »pozitivno presenečenje« glede gospodarske rasti v letu 2010, ob tem pa ni pozabil na sence in številna tveganja, s katerimi je posejano leto 2011, začenši s krizo evropskih državnih dolgov, neravnoves-jem na svetovnih finančnih trgih in inflacijo, ki se spet segre- va zaradi draženja surovin. Izziv je velik, izid pa negotov, čeprav je Sarkozy navedel številne cilje, ki pa jih G20 doslej ni uspel doseči: od davka na finančne transakcije do regulamen-tiranja trgov surovin, katerih neravnovesja so v osnovi uporov v severni Afriki, je prepričan francoski predsednik. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) JeanClaude Trichet je na ločeni razpravi znova poudaril, da evropska valuta ni v krizi, četudi je res, da imajo nekatere države dolžniške težave. Hkrati je opozoril, da sta za zdravje območja evra ključnega pomena »dobro individualno obnašanje« in nadzor, ki ga »je treba izboljšati«. Član izvršnega odbora ECB Lorenzo Bini Smaghi je v zvezi s tem v Bologni povedal, da ECB pozorno spremlja inflacijo in bo kljub dolžniški krizi zvišala obrestne mere, če bo to potrebno. Če se na koncu gospodarske krize, ki je zmanjšala potencialno rast, monetarna politika pravočasno ne prilagodi, tvega, da se z inflacijskimi pritiski ne sooči pravočasno, je pojasnil. »Če do te zamude pride, mora centralna banka potem močneje zvišati obrestne mere, s potencialnimi recesijskimi učinki,« je dejal Bini Smaghi. Trichet je že pred časom dejal, da v ECB pozorno spremljajo inflacijo, ki se je decembra povzpela na 2,2 odstotka in s tem presegla ciljno vrednost ECB, ki je blizu, a pod dvema odstotkoma. ECB sicer ključne obrestne mere za območje evra, ki je na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka, ni spremenil že od maja lani. SEJMI - Turizem V Ljubljani odprli sejem Alpe Adria LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je včeraj začel sejem Alpe Adria: Turizem in prosti čas, ki se je letos programsko in destinacijsko razširil. Na njem se kot regija partnerica predstavljajo Dolenjska, Bela Krajina in Kočevsko-Ribniška, pripravili pa so tudi prvo strokovno konferenco s področja marketinga v turizmu. Organizatorjem je letos uspelo na enem mestu združiti turistično ponudbo regije Alpe-Ja-dran. Na sejmu se predstavljajo italijanske, madžarske, hrvaške in slovenske regije, poleg regije Alpe-Jadran pa svojo ponudbo predstavlja tudi nekaj bolj oddaljenih de-stinacij, kot so države na Balkanu, Turčija in Španija. Vizija sejma, ki je letos doživel tudi vsebinsko nadgradnjo, je postati osrednja turistična prireditev v regiji Alpe-Ja-dran, Ljubljano pa postaviti na turistični zemljevid Evrope. EVRO 1,3716 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 27.1. 26.1. ameriški dolar japonski jen 1,3716 113,90 1,3681 112,47 ruski rubel 40,6428 9,0062 40,7000 62,5308 danska krona 7,4538 7,4523 0,86325 švedska krona 8,8452 8,8585 7,8665 češka krona 24,240 24,219 1,2922 estonska krona 15,6466 272,90 15,6466 274,23 poljski zlot 3,8985 3,8730 1,3630 avstralski dolar 1,3845 1,9558 1,3725 romunski lev 4,2670 3,4528 4,2700 3,4528 latvijski lats 0,7055 2,2892 0,7040 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4120 7,4115 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30438 0,45469 0,13833 0,17000 0,24000 0,819 1,031 1,279 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.717,19 € -771,97 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. januarja 2011 arhiv vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,75 IMTTTDCI IDDDA 3 CM +0,47 +2 21 KRKA 1 UKA KOPER 64,33 15 50 +0,36 -0 64 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,00 +0,00 TELEKOM SLOVENIJE 260,00 87,00 +0,78 +1,28 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,70 DELO PRODAJA 24,15 rrm Qicnn +2,85 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 16,10 -19,10 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,90 10,40 -2,00 +0,48 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 13,99 8,14 24,29 +2,12 +0,01 SALUS, LJUDLJANA SALUS, 1_PUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 369,00 82,99 190 00 -0,27 +1,37 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 17,52 +0,11 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. januarja 2011 +1,38 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,089 101,18 1688 +1,02 +3,50 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,51 +0,72 -2,89 -1 63 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,905 3,07 +2,68 EDISON ENEL ENI 0,85 4,13 17 72 +0,59 +1,29 FIAT FINMECCANICA 7,31 +0,40 -1,01 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,765 16,01 +0,93 +1,46 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,45 108 +4,93 +1 41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,71 +1,84 +0 16 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,71 7,50 +1,83 +111 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,285 5,785 15 04 -0,86 +1 35 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,6 +1,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,84 8,91 1 08 +0,39 +4,76 +0 19 TENARIS TERNA 17,00 3 197 +0,06 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 -4,68 UNICREDIT 7,45 1,848 +3,40 +2,44 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,47 $ -0,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 842,79 +0,49 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.327,77 96918 +0,49 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.613,74 +0,42 +0,98 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 752,50 304,63 1.597,04 -0,25 +0,13 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.827,62 +0,32 +4,64 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.989,83 2.330,07 +0,04 +0,69 S&P 500, New York 1.299,54 +0,22 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.318,32 7.155,58 5.965,08 +0,56 +0,40 -0,07 CAC 40, Pariz 4.059,57 +0,26 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.862,00 1.247,9 2.920,40 +1,11 +0,27 Nikkei, Tokio 10.478,66 +0,74 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.219,83 2.708,74 -0,03 Sensex, Mubaj 18.684,43 -1,50 / ITALIJA Petek, 28. januarja 2011 RUBYGATE - Na osnovi gradiva, ki so ga zbrali milanski tožilci Pri Berlusconiju še ena mladoletna prostitutka Imunitetni odbor poslanske zbornice zavrnil prošnjo za hišno preiskavo RIM - Imunitetni odbor poslanske zbornice je včeraj zavrnil prošnjo milanskih tožilcev, ki vodijo preiskavo o aferi Rubyga-te, da bi preiskali nekatere stavbe v Milanu, ki formalno služijo Silviu Berlusconiju kot poslancu, v njih pa dejansko uraduje pre-mierjev računovodja Giuseppe Spinelli, ki je osumljen, da je plačeval prostitutke za svojega nadrejenega. Za zavrnitev prošnje je glasovalo 11 predstavnikov Ljudstva svobode, Severne lige in skupine Odgovornih, proti pa je bilo 8 poslancev opozicijskih strank. Vladna večina je zavrnitev utemeljila, češ da je za ta primer pristojno sodišče ministrov, ne pa milansko sodišče. Kot je pojasnil poslanec Ljudstva svobode Maurizio Paniz, je Berlusconi lanskega 27. maja poklical milansko kvesturo po telefonu z zahtevo, naj izpusti Maročanko Karimo el Ma-roug, bolje znano kot Ruby, misleč, da gre za vnukinjo egiptovskega predsednika Hos-nija Mubaraka. In to naj ne bi storil kot zasebnik, ampak kot predsednik vlade. Prav zato bi moralo o zadevi presojati sodišče ministrov. Priznati je treba, da gre za res čudno utemeljitev, saj je iz razpoložljive dokumentacije jasno, kako je premier natanko vedel, da Ruby nima nič opraviti z Mubarakom. Opozicija je sklep imunitetnega odbora označila za nelegitimnega, saj sloni na utemeljitvi, ki presega njegove pristojnosti. Sicer pa stališče imunitetnega odbora ni dokončno. O prošnji milanskih sodnikov se bo morala izreči poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Medtem prihajajo na dan nove podrobnosti tega škandala. Iz preiskovalnega gradiva, ki so ga milanski tožilci posredovali poslanski zbornici, izhaja, da je poleg Ruby k Berlusconiju zahajala še druga mladoletna prostitutka, in sicer danes 19-letna Bra-zilka Iris Berardi, ki naj bi pred dvema letoma prenočila pri premierju. Poleg tega naj bi Ruby za molk o tem, kaj se je dogajalo v Berlusconijevi vili, zahtevala kar pet milijonov evrov. To naj bi izhajalo iz telefonskih prisluhov, poleg tega pa so v nekem stanovanju v Genovi zasegli tudi zapiske ženske, v katerih je omenjena tudi Ruby, in sicer, da pričakuje, da ji bodo v dveh mesecih nakazali 4,5 milijona evrov. Berlusconi se je za nameček s to afero zapletel tudi v preiskavo o prekupčevanju z mamili. Eno izmed deklet, ki so obiskovala Berlusconijeve vile, je bilo namreč v intimnem odnosu z nekim prekupčevalcem mamil, pri katerem so avgusta našli dvanajst kilogramov kokaina. Mamilo so odkrili v kleti stanovanja, v katerem je živelo to dekle, zanj pa je najemnino plačeval Berlusconi. Po domnevah preiskovalcev naj bi Berlusconi v svojih sta- novanjih v Milanu podpiral več manekenk in prostitutk, ki so za svoje »usluge« prejemale tako denar kot drag nakit. Voditelj Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani je včeraj pozval zdrave sile v desni sredini, naj prepričajo Berlusconija, da se umakne in na tak način reši državo iz zagate, ki je ni mogoče več prenašati. Toda ta in podobni pozivi so za zdaj kot bob ob steno. Tako je včeraj voditelj Severne lige Umberto Bossi izključil možnost, da bi zapustil Ber-lusconija, češ da ni »slepar«. Priznal pa je, da sedanja afera »zapleta stvari«. Sicer pa se Berlusconi za svojo obrambo poslužuje vseh mogočih sredstev. Tako je dnevnik njegovega brata Paola Il Giorna-le včeraj napadel Ildo Bocassini, eno izmed milanskih tožilk, ki vodijo preiskavo Ruby-gate. Objavil je, da so Bocassinijevo leta 1982 zasačili, ko je ljubimkovala z novinarjem sko-rajnolevičarskega časnika Lotta Continua. Zaradi tega je Višji sodni svet uvedel postopek proti njej, ona pa se je branila, češ da ima pravico do »zasebnega življenja«. Na stran Bocassinijeve so se včeraj postavili njeni kolegi, pa tudi predstavniki leve sredine. Brazilska prostitutka Iris Berardi ansa POLITIKA - Berlusconijevi in Finijevi pristaši so si v laseh Spor se poglablja Frattini poročal o dosjeju s Sv. Lucije, Ljudstvo svobode zahteva Finijev odstop, Finijevci v protinapadu RIM - Sporu med Ljudstvom svobode in Finijevimi pristaši Prihodnosti in svobode za Italijo ni videti konca. Včeraj je prišlo do nove zaostritve, potem ko je zunanji minister Franco Frattini v senatu poročal o dokumentih, ki jih je prejel od karibske otoške državice Sv. Lucija. Dosje vsebuje informacije o okoliščinah kupoprodaje stanovanja Nacionalnega zavezništva v Montecarlu, v katero naj bi bil vpleten svak predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Giancarlo Tul-liani. Frattini vsebine dokumentov ni razkril, dejal je, da so po zagotovilih prvega ministra Sv. Lucije avtentični in da jih ima zdaj rimsko državno tožilstvo. Vodstvo Ljudstva svobode je po posvetovanju s premierjem Silviom Ber-lusconijem spet zahtevalo Finijev odstop. V stranki poudarjajo, da bodo pri tem stališču vztrajali, saj naj bi vodja Prihodnosti in svobode izrabljal položaj predsednika poslanske zbornice v politične namene. Nazadnje se je zaiskrilo v parlamentarnem odboru za varnost Copasir, Franco Frattini ansa kjer naj bi Fini preprečil, da bi njegovega somišljenika Carmela Briguglia nadomestil poslanec Ljudstva svobode. Finijevci so odgovorili popoldne. Italo Bocchino je zatrdil, da je pobudnik dosjejev proti Finiju sam Berlusconi, in ocenil, da se premier boji volitev, ker so ga državljani naveličani zaradi nočnih zabav v Arcoreju. »Prepričan sem, da bo še naprej zabarikadiran v Palači Chigi,« je komentiral Bocchino. Obenem je obtožil Frattinija, da je šibko klonil Berlusco-nijevim zahtevam in osramotil italijan- Gianfranco Fini ansa sko diplomacijo. Nek aktivist Prihodnosti in svobode je proti zunanjemu ministru zaradi vpletanja v delo sodnikov celo vložil tožbo zaradi zlorabljanja položaja. Dokumenti s Karibov med drugim naj ne bi bili sodno relevantni, ker jih Italija ni prejela po uradni poti z mednarodnim sodnim nalogom. Finijev odvetnik Giuseppe Consolo pa je med oddajo Porta a Porta kazal dokumente, ki po njegovih besedah dokazujejo, da Gian-carlo Tulliani (brat Finijeve žene) ni lastnik stanovanja v Monaku. 5 Komisarska uprava za neapeljsko federacijo DS NEAPELJ - Vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani se je odločil, da za strankino neapeljsko federacijo uvede komisarsko upravo, potem ko je prišlo do obtožb, da so na nedavnih primarnih volitvah za določitev županskega kandidata leve sredine v Neaplju zmagovitega kandidata Andrea Cozzolina, evropskega poslanca, ki velja za človeka nekdanjega deželnega predsednika Kampanije Antonia Bassolina, podprli tudi nekateri predstavniki kamore in desne sredine. Za Bersanija je namreč napočil čas za odgovorno gesto, ki naj bo v skladu z vojo občanov Neaplja, zato kandidate na primarnih volitvah poziva k obvezi in sodelovanju za skupno iskanje kandidature, ki bi lahko najbolje predstavljala »civilne in demokratične energije mesta«. S tem pa se ne strinja zmagoviti kandidat Cozzolino, ki meni, da je treba spoštovati in zaščititi voljo preko 44.000 udeležencev primarnih volitev pred vsakim poskusom pogojevanja, katerih naj bi bil on sam prva žrtev. Pri tem je Cozzolino obtožil pokrajinskega tajnika DS, da je dal neodgovorne izjave in se je celo spustil do blatenja mobilizacije mesta, le da bi se izognil porazu lastnega kandidata. Drugače je Bersani na včerajšnjem krajšem sestanku somišljenikov njegove struje obrazložil vzrok za preložitev vsedržavne skupščine stranke, ki bi bila morala biti prav v Neaplju, vendar na srečanju ni bilo parlamentarcev, ki so blizu predsednici DS Rosy Bindi in podtajniku Enricu Letti. V nedeljo prometna zapora zaradi smoga v Milanu MILAN - V nedeljo, 30. t. m., bo v Milanu prepovedan avtomobilski promet od 8. do 18. ure. Tako določa odredba, ki jo je včeraj podpisala milanska županja Letizia Moratti, potem ko so pristojne službe ugotovile, da je koncentracija prašnih delcev PM10 v zraku prekoračila mejno vrednost. Občina Milan je za zdaj edina, ki je sprejela takšen ukrep proti onesnaževanju ozračja v Lombardiji. Včeraj so se na pobudo deželnega odbornika za okolje zbrali predstavniki vseh okoliških občinskih uprav, ki pa so vsi po vrsti zavrnili predlog o uvedbi prometne zapore, češ da razmere za zdaj tega ne zahtevajo. Drugi pa so bili mnenja, da bi morali problem reševati predvsem z drugačnimi ukrepi strukturne narave. V Milanu se vsekakor obeta prva prometna zapora v tem letu. www.primorski.eu1 GOSPODARSTVO - Obračun Skupina Fiat v letu 2010 spet ustvarila dobiček TURIN - Po izredno težkem letu 2009 je Fiat lani spet zabeležil čisti dobiček. Bilo ga je za 600 milijonov evrov, potem ko je izguba v letu 2009 znašala 848 milijonov evrov. V koncernu napovedujejo rast tudi po nedavni razcepitvi v družbi Fiat in Fiat Industrial. Fiat je lani izpolnil napovedi iz poslovnega načrta. Dobiček iz poslovanja se je podvojil na 2,2 milijarde evrov, k čemur so pozitivno prispevala vsa poslovna področja, so včeraj sporočili iz proizvajalca vozil s sedežem v Turinu. Lanski prihodki so se v primerjavi z letom 2009 povečali za 12,3 odstotka na 56,3 milijarde evrov. Hkrati je koncern znižal tudi neto zadolženost. Konec lanskega leta je znašala 2,4 milijarde evrov, kar je dve milijardi evrov manj kot konec leta 2009. V lanskem zadnjem četrtletju je Fiat ustvaril 318 milijonov evrov dobička, kar je bilo že tretje četrtletje z dobičkom zapored. Prodajo je spodbujalo predvsem povpraševanje po tovornih vozilih in traktorjih pa tudi po osebnih avtomobilih v Braziliji. Še v zadnjem četrtletju 2009 je imel Fiat 283 milijonov evrov izgube. Fiat se je v začetku tega leta razcepil v podjetji Fiat in Fiat Industrial, ki nameravata letos skupaj ustvariti 59 milijard evrov prihodkov, od tega 37 milijard evrov od prodaje avtomobilov, 22 milijard evrov pa od prodaje tovornjakov ter kmetijskih in gradbenih strojev. Skupni dobiček naj bi se gibal med 2,1 in 2,6 milijarde evrov. Maurizio Landini FIOM - Protesti proti Marchionneju Demonstracija v Bologni in osemurna stavka kovinarjev Landini (FIOM) zahteval splošno stavko, Camussova (CGIL) previdnejša BOLOGNA - Danes je na sporedu osemurna stavka, ki jo je sindikat kovinarjev FIOM oklical, da bi se zoper-stavil spremembam, ki jih je v delovne pogodbe v Fiatovih tovarnah vnesel pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne. Na včerajšnjem protestnem shodu v Bo-logni pa je del navzočih izžvižgal vodjo sindikata CGIL Susanno Camusso. Demonstracija v Bologni je privabila 30 tisoč ljudi. Maurizio Landini, prvi mož sindikata FIOM, je v svojem govoru jasno povabil celo CGIL, naj okliče splošno vsedržavno stavko, »da bomo premagali Confindustrio in spremenili vladanje«. Potrdil je, da primer Mirafiorija lahko ogroža vse delavce v javnem in zasebnem sektorju, »z današnjo demonstracijo pa smo dokazali, da kovinarji niso sami in da večina verjame, da moramo dogovor iz Mirafiorija odkloniti,« je zatrdil Landini, ki so ga podprli Paolo Ferrero (SKP), Claudio Fava (SEL) in nekateri predstavniki Demokratske stranke. ansa Besedo je nato prevzela Susanna Camusso, ki splošne stavke kljub Lan-dinijevemu pozivu ni napovedala, zaradi česar jo je doletelo nekaj žvižgov. Ca-mussova je med drugim izrazila upanje, da bi se vlada resno pogovorila z vodstvom Fiata in zahtevala pojasnila v zvezi z investicijami, vlada pa naj se neha ukvarjati s temami, ki so po svetu predmet posmehovanja. Minister za delo Maurizio Sacconi je današnjo stavko sindikata FIOM označil kot politično, saj ni zaznati proti predlogov, ki so običajno značilni za podobne pobude. HOLOKAVST - Dan spomina Napolitano opozoril na smrtonosno klico nestrpnosti RIM - Včerajšnji Dan spomina na holokavst so obeležili tudi najvišji predstavniki italijanske države. Predsednik republike Giorgio Napolitano je v priložnostnem nagovoru na slovesnosti na Kvirinalu poudaril, da je treba iskati prvi zametek tragedije, kakršna je bila šoa, v nestrpnosti, nacionalizmu in populizmu, ki se kaj radi sprevržejo v demonizacijo tujcev in sploh drugačnih. Na te klice nasilja moramo biti zato po njegovih besedah vselej pozorni tudi v državah, ki imajo demokratične ustave. V tem smislu je bistvenega pomena vzgoja otrok in mladih v družinah in še zlasti v šolah. Sicer pa se je državni poglavar spomnil pred nedavnim umrle Tullie Zevi, dolgoletne predsednice judovskih skupnosti v Italiji. »Njen lik bi lahko uvrstili med številne Jude, ki so se izkazali kot veliki italijanski domoljubi za časa zedi-njenja Italije,« je dejal. Predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je v priložnostnem sporočilu za javnost poudaril, da moramo biti vedno budni proti nevarnosti rasizma in še zlasti antisemitizma. V tem sklopu je omenil, da se je na neki spletni strani pojavil seznam italijanskih Judov, ki bi jih bilo treba »izbrisati«. Predsednik senata Renato Schifani pa je skupno s širšo delegacijo obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče v avstrijskem Mauthausnu. »Gojiti moramo spomin na te tragedije, da se ne bi nikoli več ponovile,« je dejal. 1 4 Četrtek, 27. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DAN SPOMINA - V priredbi Občine Trst Osrednja svečanost v Rižarni, t ■ • ■ v« • • »sveti skrinjici bolečine in spomina« Nagovora župana Dipiazze in županje Premolin ter verski obredi - Med občinstvom tudi številni šolarji Županja Fulvia Premolin med svojim nagovorom, kateremu so prisluhnili tudi številni šolarji kroma Večkrat ponavljamo, da je treba zgodovinski spomin prenesti na mlade rodove, v nasprotnem primeru bo žrtvovanje milijonov ljudi povsem zaman. Včeraj smo bili v Rižarni priča temu »posredovanju« spomina: ob koncu svečanosti ob dnevu spomina na holokavst so se otroci in mladostniki strnili okrog nekaterih belolasih mož, ki so imeli okrog vratu kariraste rute. Učenci in dijaki, ki so včerajšnje jutro preživeli v tržaški Ri-žarni, so z notesi in peresi v rokah prisluhnili spominom bivših depor-tirancev: zgodovina je pridobila človeške poteze ...njen nauk pa je bil najbrž učinkovitejši od še tako dobre učiteljeve razlage. Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na holokavst, ki ga je italijanski parlament ustanovil leta 2000, evropski pa leta 2005, je po ustaljenem običaju potekala v Rižarni. Udeležili so se je res številni predstavniki političnega in verskega življenja, veliko pa je bilo tudi občanov, predvsem šolarjev tako italijanskih kot slovenskih šol. Prisotni so bili župani vseh občin v tržaški pokrajini, njena predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik Dežele Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo, poslanec Federico Fedriga, evropska poslanka Debora Serracchiani, pre-fekt Alessandro Giacchetti. A tudi nekateri odborniki in svetniki občinskih, pokrajinskih in deželnih uprav. Na velikem dvorišču so stali prapori borčevskih organizacij in združenj deportirancev, nad glavami prisotnih pa sta plapolali le dve zastavi združenja Arcigay-Arcilesbica: njeni predstavniki so ob ploščo v spomin na vse, ki so v Rižarni umrli zaradi svojih spolnih nagnjenj, položili rožnato kompozicijo v obliki trikotnika: z rožnatimi trikotniki so nacisti označevali homoseksualne taboriščnike ... Po polaganju vencev, med katerim so karabinjerji v visoki uniformi položili velik skupen lovorjev venec vseh krajevnih upraviteljev, je pred mikrofon stopil tržaški župan Roberto Dipiazza. Rižarno je označil za »sveto skrinjico bolečine in spomina«, ki je vse leto odprta mladim. Za njenimi zidovi, ob pogledu na njene celice, lahko bolje začutijo pomen besed svoboda in demokracija. Tu lahko spoznajo, da je bila Rižarna najprej koncentracijsko nacistično taborišče za italijanske vojake, nato zapor za tržaške Jude, ki jih je čakala depor-tacija, na koncu pa edino uničevalno taborišče v Italiji, v katerem je bilo ubitih na stotine italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov ter političnih zapornikov. Župan se je s hvaležnostjo spomnil tržaške judovske skupnosti, ki je med 2. svetovno vojno, tudi zaradi soudele-ženosti fašistične Italije in splošne brezbrižnosti plačala izredno visok davek. Poudaril je, da si je med svojim desetletnim županovanjem ustvaril »močno in jasno prepričanje«: Trst se lahko razvija samo v bratstvu in spoštovanju vseh svojih skupnosti. To prepričanje je rastlo vsakič, ko sem se znašel za temi zidovi, je zaključil, kajti tu lahko vsakdo začuti, kako močna je potreba po enakopravnosti med vsemi ljudmi: tega ne smemo nikoli pozabiti. Giuseppe Sincic kroma Dolinska županja Fulvia Pre-molin je najprej v slovenščini, nato pa tudi v italijanščini spomnila, da se uničevalni nacistični načrt ni rodil med 2. svetovno vojno, ampak veliko pred njo. Zgodovina nas zato poziva k nadziranju sedanjosti, ki je po mnenju županje le korak od rasne diskriminacije. Obsodila je brezbrižnost in tiste, ki sistematično pri-vzgajajo strah ter skušajo potešiti nezadovoljstvo ljudi z iskanjem krivcev za nastalo krizo v tujcih in »drugačnih«. Italijo, ki slavi letos svojo 150. letnico, je pozvala naj ne pozabi na svoje številne zgodovinske napake in uresniči tako družbo, v kateri bodo prevladovali enakopravnost, solidarnost in znanje. Sledili so številni verski obredi: od katoliškega (vikar je uvodni in sklepni apel iznesel tudi v slovenščini) do evangeličanskega, mimo grško in srbsko-pravoslavnega do hebrejskega. Preden je rabin Itzhak David Margalit zapel hebrejsko molitev v spomin na žrtve nacističnih taborišč, se je zahvalil vsem partizanom, ki so žrtvovali svoja življe- nja, ker so verjeli, da hudobija ne more zmagati. V Rižarno se je včeraj vrnil tudi Giuseppe Sincic. Danes 84-letne-ga Hrvata so 20. maja 1944 pripeljali na dvorišče tržaške Rižarne iz istrske Lipe, kjer so mu nacifašisti ubili mamo, dve sestri in bratca. »Tu sem preživel tri mesece in pol: najprej v celicah v pritličju, nato v prostorih v drugem nadstropju. Od tu sem videl marsikaj. Ukrajinski vojaki, ki so se pridružili nacistom, so v Rižarni ustvarili pravo klavnico ... « Sincica so nato premestili v ko-ronejske zapore, od tu pa v nemško taborišče Chemnitz. Življenjska pot pa ga je nekaj let kasneje ponovno pripeljala v Rižarno. Ironija usode: v njenih prostorih so uredili begunsko taborišče, Istran Sincic je tu čakal na politični azil ... Poljanka Dolhar DAN SPOMINA - Vrsta svečanosti v organizaciji občinske uprave in drugih združenj Hoja po poti deportirancev Povorka in polaganje venca k obeležju na železniški postaji - Kulturna srečanja v bivši ribarnici - V Rižarni in drugod preko dva tisoč udeležencev Osrednje svečanosti v Rižarni in drugih pobud, ki jih je v počastitev dneva spomina na holokavst priredila Občina Trst, se je udeležilo okoli dva tisoč ljudi, med katerimi je bil precejšen odstotek mladih, so sporočili iz tržaške občinske uprave. Pri tem velja omeniti, da je pred že omenjeno svečanostjo v Rižarni steklo polaganje venca k obeležju, ki na tržaški železniški postaji spominja, da je s slednje med drugo svetovno vojno odpotovalo veliko število vlakov, polnih deportirancev v nacistična taborišča. Venec sta položila tržaški župan Roberto Di-piazza in pokrajinski odbornik za politike miru Dennis Visioli, potem ko so na postajo prispeli udeleženci po-vorke, ki jo vsako leto prirejajo združenja bivših partizanov, de-portirancev in političnih preganjancev VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA (na sliki KROMA levo). Udeleženci, med katerimi je poleg nekdanjih deportirancev bilo tudi večje število mladih, so krenili izpred koronejskega zapora po poti, ki so jo zaporniki med drugo svetovno vojno prehodili, da bi prišli do železniške postaje, po položitvi venca pa sta v imenu prirediteljev na kratko spregovorila mladi zgodovinar Štefan Čok in bivši deportiranec Riccardo Goruppi. V Salonu čudes v prostorih bivše ribarnice na tržaškem nabrežju pa je potekal popoldan v znamenju branja, predstavitve in predvajanja glasbenih, literarnih in filmskih del, ki vsebujejo pričevanja bivših depor-tirancev (na sliki KROMA de- sno), med katerimi velja omeniti publikacijo Chicchi di riso Pavleta Merkuja, Roberta De-denara in Patrizie Borghi in publikacijo o zgodbi deportiranke Jolande Marchesich, o kateri smo že pisali. Na sporedu je bilo med drugim tudi predvajanje dokumentarca Alojše Žerjala o Rižarni iz leta 1968. / TRST Četrtek, 27. januarja 2011 7 DAN SPOMINA - Danes 72-letni Rom je bil kot otrok deportiran v fašistična taborišča Zgodba o Romu Mirku iz Milana, ki je v Postojni videl goreti svoj dom Dolgo potovanje peš po Apeninskem polotoku - »Vojna se ni za nas nikoli končala »Bila je vojna, živeli smo v revščini, a imeli smo se radi: skupaj smo bili bogati. Danes je družba materialno bogata, a revna po duši,« pravi Goffredo - Mirko Bez-zecchi, prijazen dvainsedemdesetletni Rom, rojen v Postojni, z italijanskim potnim listom in stalnim bivališčem v romskem naselju Rogoredo pri Milanu. Ponosni pater familias, oče osmih otrok in ded preko štiridesetih vnukov, je med drugo svetovno vojno občutil fašistično nasilje: sežig domače hiše, depor-tacijo v italijanska taborišča. »Vsredo sem v Rogeredu videl skupino Romov-Romunov, ki so jo oblasti izgnale iz njihovega naselja. Bilo je mraz, skoraj ničla, ob pogledu na tiste otroke na cesti, se mi je stisnilo srce,« pove v tržaškem baru z rosnimi očmi. Zgodovina se neizprosno ponavlja. »Moj nono je bil kovač, nekega dne se je ustavil v Postojni. Imel je 13 otrok, zato mu je Mussolini dal zgraditi hišo. Bila je res lepa, njena vrednost bi bila danes visoka. Njegove hčerke so delale v italijanski kasarni Monte Sovič, ena se je tudi poročila s sardinskim vojakom ...njuni otroci-moji bratranci so finančni stražniki, kar je meni v ponos. Moja mama pa je poročila domačina, ki je bil vpoklican v italijansko vojsko. Še danes nihče ne ve, kje je padel.« Mirkov prvi spomin pripoveduje o štiriletnem dečku, ki je na saneh gledal, kako so plameni neke zimske noči uničili tisto lepo hišo, ki jo je dal zgraditi fašizem. Fašizem jo je zgradil, fašizem jo je uničil. »Mojemu nonotu je bil všeč vaški bar ...prav tu pa mu je domačin, kljub temu, da je tvegal življenje, povedal, da bodo ustaši zažgali njegovo hišo in ljudi v njej. V sani je vpregel vola in nas odpeljal. Potem smo peš bežali po gozdovih, proti Trstu. Spominjam se, da me je mama skrivala v svoje dolgo krilo, da ne bi videl trupel fantov, ki smo jih srečevali po poti... Včasih smo spali po hlevih, dobre ljudi vedno najdeš, a kmetje so tako tvegali življenje. Zato smo spali predvsem po grmovju in bili vsi popraskani ... « Romska družina je prišla do Trsta, nato pa do Palmanove, kjer so Nemci zajeli Mirkovo teto in jo odpeljali v nemško taborišče. »Takrat je tehtala 90 kg ob povratku le 30. Po vojni je nato dobila tudi odškodnino, a samo zato, ker je imela nekatera dobra poznanja: Cigani običajno niso imeli pravice do nje. S teto nismo nikoli govorili o deportaci-ji, ker jo je spravljalo v jok. Škoda ... « Goffredo - Mirko Bezzecchi kroma Mirkovo družino pa so fašisti odpeljali v tri različna taborišča na Apeninskem polotoku, med njimi Tossicia v Abrucih. »Razmere so bile zelo hude, bilo je polno uši, malo hrane, ljudje so zboleli za tifus.« Uspelo jim je pobegniti, življenje na prostosti pa ni bilo lažje: peš po gozdovih vse do San Rema, na poti pa vojna. « »Spominjam se, kako so nas vojaki prisilili, naj z golimi rokami izkopamo luknjo za moškega, ki so ga nato pred nami ustrelili. Spet drugič so nas med nočjo zbudile brzostrelke: ustrelili so prijatelja, ki je ležal ob meni, povsem sem bil prekrit s krvjo, moja mama je bila prepričana, da sem tudi jaz mrtev ... Spominjam pa se tudi prijaznih ameriških vojakov. Predvsem tisti temnopolti so bili zelo radodarni z mano: vedno so mi dali kos čokolade, žvečilni gumi, cigareto ... « Vojne je bilo konec, ali kot pravi Mirko ... »konec je bilo bombardiranja, kajti vojna se ni za nas nikoli končala. Danes je sicer malo boljše, a mi ne živimo v miru. Pred dvema letoma so prišli v naše naselje in nas vse popisali. Fašistični časi... Zakaj?« Mirko Bezzecchi ne najde odgovora na to vprašanje. V Milanu se je ustavil, ker je hotel, da bi vsi njegovi otroci obiskovali šolo, da bi imeli stalno bivališče in zdravstveno oskrbo. Pa čeprav ga je melanholija preganjala: v preteklosti je večkrat zamenjal delo, bil je zidar, šofer, upravitelj vrtiljaka. A naposled se je naselil v romskem naselju v Rogeredu. Zgradil si je tudi hišo, a pravi, da je bila melanholija v njej še večja ... Poljanka Dolhar DAN SPOMINA - Instalacija na Liceju Franceta Prešerna Namesto v šolo - v taboriščno temnico Počastitev dneva spomina spada v okvir vsakoletne ponudbe šole, pri kateri z instalacijo, raziskavami in razgovori ter obiskom Rižarne sodelujejo dijaki vseh smeri Ko so včeraj zjutraj dijaki Liceja Franceta Prešerna stopali v šolsko poslopje, so naleteli na prostore, ki so spominjali na vse kaj drugega bolj kot na šolo: nobene svetlobe, nobenega živ-žava, ki je za šole značilen, le turobna tema s posnetki nacističnih koncentracijskih taborišč. Dijake je namreč pričakala instalacija, ki so jo njihovi vrstniki naravoslovno-multimedijske smeri (po novem smeri uporabnih znanosti) postavili ob dnevu spomina na holokavst. Šlo je za zamisel samih dijakov 2., 3. in 4. razreda, ki so jo uresničili pod mentorstvom prof. Borisa Grgiča. Tako so steklena okna šolske veže prekrili s črnimi plastičnimi folijami, tla pa so bila prekrita s kosi starih časopisov, ki so simbolizirali ljudi, ki so bili za nacistični in fašistični režim le v napoto, kot smeti. Na pročelju liceja pa so z oken tretjega nadstropja bile vidne figure vpijočih, ki so k nebu dvigovale roke, kot da bi hrepenele po svobodi in se spraševale, zakaj se grozote dogajajo. Ob tem so dijaki ob vstopu v šolo videli tudi posnetke nacističnih taborišč, poleg tega pa so predvajali tudi šest video posnetkov o tržaški Rižarni, prav tako delo dijakov naravoslovno-multimedijske smeri, ki so gradivo našli na slovenskih, italijanskih, angleških in francoskih spletnih serverjih. Prihod v šolo je bil torej za marsikoga šokanten, saj se je namesto pred običajnim šolskim vrvežem znašel v taboriščni temnici, kjer so mu poleg drugega podelili še Davidovo zvezdo oz. trikotnik, s katerim so v nacističnih taboriščih označevali Jude, Rome, homoseksualce, politične zapornike in druge kategorije depor-tirancev, ki jih je vase potegnilo kolesje Hitlerjevega (in Mussolinijeve-ga) uničevalnega stroja. Počastitev dneva spomina na holokavst spada drugače v vsakoletno vzgojno-izobraževalno ponudbo liceja Prešeren, v okviru katere pripravijo razčlenjen projekt, pri katerem sodelujejo dijaki vseh učnih smeri in ki poleg postavitve instalacije v šolski veži predvideva tudi raziskovanje in razgovore v razredu o določeni tematiki (letos je beseda tekla o Rižarni) ter udeležbo na osrednji svečanosti v Rižarni, kamor so se včeraj podali dijaki petega letnika. Vstop v šolsko poslopje je bil včeraj vse prej kot radoživ kroma NAGRADA LUCHETTA V znamenju vojne v nekdanji Jugoslaviji Letošnje pobude v okviru mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta bodo minile v znamenju dvajsetletnice začetka vojne v Jugoslaviji, v kateri so izgubili življenje tudi uslužbenci RAI Marco Luchetta, Saša Ota in Dario D'Angelo, žrtve smrtonosne granate v muslimanski četrti v Mostarju. Tragedija se je pripetila na današnji dan pred 17 leti. Prav danes, v spomin na omenjeno trojico ter na Ilario Alpi in Mirana Hrovatina, ki ju je istega leta doletela podobna usoda v Somaliji, pa se z objavo razpisa začenja postopek novinarske nagrade, ki jo v sodelovanju z RAI prireja Fundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Danes bodo razpis za letošnje nagrade objavili na spletnih straneh www.premioluchetta.it in www.fondazioneluchetta.org. Na Ponterošu delijo ribe, kruh in mleko Danes bodo na Ponterošu brezplačno delili sveže ribe, kruh in liter mleka tržaškim družinam, ki so v stiski. Prostovoljno združenje MerryGoRound, zadruga AGCI Solidarieta in ribiška zadruga AGCI-AGRITAL so že dalj časa dejavni na tem področju, ocenjujejo pa, da je družin, ki težko shajajo, v Trstu okrog štiristo. Zanje so pripravili pesto kilogramov svežih rib, petsto štruc kruha in (prvič) liter mleka za vsako družino, ki razpolaga z živilskim kuponom. Živila bodo delili med 10. in 11. uro. Ribe dobavljajo tržaški ribiči, kruh ponuja pekarna, ki jo na Ponterošu upravlja Željko Babic, mleko pa novogoriško podjet'e Vipava. Drevi v Nabrežini koncert Gospel Choir Danes ob 20.30 bo v dvorani društva "Igo Gruden" v Nabrežini koncert skupine FVG Gospel Choir, ki ga ob Dnevu spomina prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s kulturnim društvom Igo Gruden. Zbor, ki ga sestavlja dvajset pevcev, vodita Rudy Fantin in Alessandro Pozzetto. Zbor izvaja repertoar modernega ameriškega gospelja, pa tudi soula, funka, jazza in ro-cka. Lani je FVG Gospel Chior nastopil s Steviejem Wonderjem, najprej v Areni v Veroni in potem še v Locarnu v Švici. Vstop na koncert je prost. DAN SPOMINA - Včeraj na tržaški prefekturi Priznanja deportirancem Pred koronejskim zaporom spomin na Giovannija Palatuccija - Vladna kampanja Zgodba družin: do 30. junija čas za posredovanje dokumentov za ohranitev spomina Tržaški prefekt Alessandro Giacc-hetti je včeraj ob dnevu spomina na ho-lokavst v prostorih prefekture ob navzočnosti tržaškega župana Roberta Dipiaz-ze in predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat izročil zlate medalje nekaterim občanom, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v nacistična taborišča in dodeljeni k prisilnemu delu za nemško vojno ekonomijo. Še prej pa je skupaj s kvestorjem Giuseppom Padulanom pred koronejskim zaporom počastil spomin na zadnjega reškega kve-storja Giovannija Palatuccija, ki je med drugo svetovno vojno rešil življenje več tisoč Judom in umrl v nacističnem taborišču Dachau. Prefektura je tudi pristopila h kampanji predsedstva vlade Zgodba družin. Do 30. junija lahko zasebniki, združenja, fundacije in družbe lahko posredujejo dokumente, ki jih bodo ohranili z namenom, da spomin na tragično obdobje ostane živ. Pobudi je posvečeno tudi posebno okno na spletni strani www.prefettura.it/trieste. 8 Četrtek, 27. januarja 2011 TRST / NAFTOVOD - Prevzela je mesto Adriana Del Preteja Ulrike Andres, iz Avstrije na čelo dolinskega Siota Pozdravi deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti - Poseg dolinske županje Fulvie Premolin Podjetje čezalpskega naftovoda Siot ima novo generalno direktorico. Avstrijska menežerka Ulrike Anders je včeraj uradno prevzela mesto Adriana Del Preteja s slovesnostjo v mestnem hotelu ob prisotnosti krajevnih političnih in gospodarskih oblasti. Čezalpski naftovod, ki je pred štiridesetimi leti z gorivom združil Italijo, Avstrijo in Južno Nemčijo je predstavljal nekakšen zametek združene Evrope, je o pomeni strukture s tržaškim sedežem v dolinski občini poudaril predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Sanders Schier. Napovedal je nadaljnjo gospodarsko rast obrata in predvsem pozor na varnost in okolje, v katerem obrat deluje. deželna odbornica za gospodarski razvoj Federica Seganti je izpostavila pomemben delež podjetja Siot pri tržaškem gospodarstvu, pa tudi njegovo pomembno mecensko delo na kulturnem športnem in družbenem področju. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je prikazala družbo Siot kot »podjetje v službi tukajšnjega ozemlja« z dvema značilno-stima: internacionalizacijo in stalno inovacijo. Za tržaškega župana Roberto Dipiazza je Siot »cvet v gumbnici tržaškega gospodarstva« z več kot milijardo pretovorjenih ton nafte brez ene same resne nesreče (z izjemo atentata leta 1972, je spomnil). Dolinska županja Fulvia Premolin je pohvalila dosedanje konkretno sodelovanje med podjetjem in občino. Seveda, vprašanje smradu ostaja nerešeno, kar občani dolinske občine občutijo na lastni koži. Premolinova je zaželela, da bi bilo tudi to vprašanje čim prej zadovoljivo rešeno. Nova generalna direktorica Ulrike Andres se je zahvalila svojemu predhodniku Del Preteju za odgovornost in humanost pri vodenju podjetja. V teh tednih se je mnogo od njega naučila. Naftovod ostaja ključnega pomena za tržaško pristanišče. Od odprtja so s tankerjev pretovorili milijardo 200 milijonov ton nafte, kar znaša tri četrtine vsega pristaniškega prometa. Z vsakim tankerjem pripluje v mesto po 60 tisoč evrov blaga. Podjetje zaposluje 96 ljudi, s kooperanti jih dela skoraj 500. Podjetje ima odlične odnose z mestom, in tako bo ostalo tudi pod njenim vodstvom. V bližnji bodočnosti so na obzorju nove investicije, največja pozornost pa bo - kot doslej - posvečena varnosti naprav, varnosti na delovnem mestu in okolju. M.K. SILOS - Odkritje Stara granata v zapuščenem podstrešju Delavci podjetja, ki preureja nekatere stavbe v tržaškem starem pristanišču, so v sredo popoldne naleteli na presenečenje. Med delom so v podstrešju ene izmed zapuščenih stavb na območju nekdanjega silosa (za glavno tržaško avtobusno postajo) našli staro granato. Na kraj so prispeli policisti, ki so takoj po ogledu poklicali kolege deželnega pirotehničnega oddelka. Le-ti so ugotovili, da gre za granato italijanske znamke Breda, model 35. Šlo naj bi za protiletalsko orožje, ostalino iz druge svetovne vojne. Granata pred več kot 65 leti ni eksplodirala, v povojnem obdobju je v zapuščeni stavbi očitno ni nihče opazil, v sredo pa je bila še cela in torej nevarna. Z njeno odstranitvijo se ukvarjajo pirotehniki. Predaja poslov pri dolinskem Siotu: Adriano Del Prete in Ulrike Andres kroma SIOT - Nova generalna direktorica Ulrike Andres »Skrb za varnost in okolje« Družba pozorno sledi projektu za zajezitev smradu, ki izhaja iz zbiralnikov Novi generalni direktorici tržaškega Siota Avstrijki Ulrike Andres je bil Trst ... usojen. Ko je začela svojo menežersko pot, je v Londonu kot predstavnica družbe Shell pošiljala v Trst tankerje z nafto za Avstrijo in Južno Nemčijo. Prvega januarja je prevzela tržaško krmilo čezalp-skega naftovoda v svoje roke. Pred tem je službovala v Avstriji, Braziliji, Veliki Britaniji, Češki republiki in Nizozemski. Katero bo vodilo vašega vodstva podjetja Siot? »Optimizirati in dobro koordinirati delo naše družbe in sodelovanje z družbami, ki tvorijo čezalpski naftovod.« Ali boste prinesli spet kanček avstrijske delovne kulture v Trst? »Storila bom, kar bo v moji moči.« V kakšnem položaju se nahaja Siot? »V zelo dobrem. Podjetje je dobro organizirano, močno, pripravljeno na prihodnost.« V vašem podjetju že več kot 2 tisoč dni ne beležite nobene nesreče pri delu. Ulrike Andres kroma »Varnost je za nas prioriteta številka ena.« Še vedno pa ostaja odprto vprašanje smrada, ki uhaja iz vaših rezervoarjev in povzroča veliko nevšečnosti tamkajšnjemu prebivalstvu. Ali boste kaj storili, da bi ga rešili? »Gotovo. Že dalj časa se s tem ukvarjamo. Iščemo načine, kako omiliti uhajanje smrada. V zadnjih letih smo opravili z agencijo Arpa več analiz. Ugotovljeno je bilo, da smrad ni zdravju škodljiv, zavedamo se, pa da je zelo neprijeten.« Ali boste kaj konkretno storili? »Pozorno sledimo projektu za zajezitev oziroma občuteno zmanjšanje smradu, ki poteka v Liguriji.« Koliko časa bo potrebno, da bo projekt obrodil prve rezultate? »Smrad ni konstanten. Mnogo je odvisno od vremena. Prve poskuse naj bi opravili ob toplejših dneh, to je nekje poleti.« To pomeni, da rezervoarjev ne boste pokrili s stalno streho. »Ne, to za zbiralnike nafte ne pride v poštev.« Projekt, o katerem je govorila Ulrike Andres, poteka v manjšem obratu družbe Esso v kraju Quiliano pri Sa-voni. M.K. DEL PRETE Po 40 letih napočil čas za spremembo Adriano Del Prete kroma Najdaljši in najbolj topel aplavz je na včerajšnji uradni predaji poslov v tržaškem vodstvu družbe Siot prejel dosedanji pooblaščeni upravitelj Adriano Del Prete. V dolinsko podjetje čezalp-skega naftovoda je stopil še kot najstnik, z 19 leti. V štirih desetletjih je prehodil svojo poklicno pot od najnižje delovne stopnice vse do vrha. Pred desetimi leti je postal pooblaščeni upravitelj podjetja. »Vsa ta leta sem se nenehno učil. Tudi pred dvema mesecema, na pragu šestdesetih, ko je bilo znano, da bom zapustil podjetje, sem se še marsikaj naučil s svojimi sodelavci,« je povedal včeraj ob odhodu. Priznal je, da je bil »v službi Siota«. »Siot je bil njegova druga družina,« je pred njim o njem povedal pooblaščeni upravitelj Giuseppe Busa. Mnogokrat celo prva, toliko ur je Del Prete prebil dan za dnem v službi podjetja za njegovo rast. »Siot ga je smatral za nekakšnega očeta,« je še dopolnil Busa. Tudi drugi govorci so izpostavili poklicne sposobnosti in predvsem človeško toplino Adriana Del Preteja. Iz njihovih posegov, je bilo čutiti, da je dosedanji vodja Siota zelo priljubljen. Deloval je za podjetje, skrbel pa je tudi za dobrobit okolja, v katerem podjetje deluje, so mu priznali po vrsti. Adriano Del Prete pa ne bo takoj izpregel. Še nekaj časa bo uvajal novo generalno direktorico v poznavanje tržaškega Siota. Potem bo lahko posvetil več časa družini, pa tudi Prihodnosti in svobodi (FLI), saj je med drugim med ustanovitelji tržaške sekcije Finijeve stranke. M.K. ZNANOST - Raziskava nevrobiologov mednarodne visoke šole Sissa v Trstu Dve cigareti ovirata delo možganov Že manjša količina nikotina preprečuje pravilno komunikacijo med nevroni - Rezultate raziskave objavili v reviji The Journal of Neuroscience Kajenje je škodljivo, to seveda ni novica. Skupina nevrobiologov mednarodne visoke šole Sissa v Trstu pa je odkrila, da so posledice uživanja nikotina še hujše, kot se je doslej mislilo. Nikotin - alkaloid, ki pri kadilcih povzroča zasvojenost - ovira nevrone pri izmenjavi in obdelavi podatkov, posledica tega pa je zmanjšanje človekove sposobnosti za koncentracijo. Študija, ki jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Enri-ca Cherubinija objavila v znanstveni reviji The Journal of Neuroscience, pa dokazuje, da je tovrstna škoda na možganih zaznavna že pri majhni količini nikotina, kolikor ga je v dveh cigaretah. Znanstveniki Sisse so ugotovili, da nikotin, ki ga po kajenju dveh cigaret imamo v krvi, lahko omeji delovanje vmesnih nevronov v hipokampusu, ki leži na dnu možganov in ima ključno vlogo pri delovanju človekovega spomina in kognitivnih sposobnosti. Vmesni nevroni tvorijo povezave z drugimi nevroni in tvorijo komunikacijske sisteme ter urejajo delovanje glavnih celic. »Vmesni nevroni sinhronizirajo delovanje več tisoč celic in nam s postopkom ritmogeneze omogočijo višje kognitivne funkcije,« je razložil Enrico Cherubini. Nikotin pa zaustavi nekatere kanale in ovira celoten postopek. Raziskovalci so, skratka, dognali, da cigarete spreminjajo potek ritmogeneze, ki je temeljnega pomena za obdelavo podatkov v naših možganih. / TRST Petek, 28. januarja 2011 9 DEVIN-NABREŽINA - Prvi okvirni načrt Nova podoba nabrežinskega trga Zgoraj naris načrta za preureditev nabrežinskega trga, levo tloris in stranski ris Nabrežinski trg dobiva, vsaj na papirju, svojo novo podobo. Devinsko-nabrežinska uprava je objavila prve elaborate načrta za prenovo nabrežin-skega trga, ki jih je pripravila ekipa fakultete za arhitekturo tržaške univerze z dekanom prof. Franzianom na čelu. Prvo oceno načrta je dal devin-sko-nabrežinski podžupan in odbornik za javna dela Massimo Romita. Izrazil je zadovoljstvo nad eksponatom delovne skupine arhitektov in izpostavil njihovo sodelovanje s krajevnim prebivalstvom in predvsem z nabrežinskim jusom, kar naj bi privedlo do načrta, ki naj bi užival široko podporo domačinov. Ta načrt bi nato lahko uresničili po odsekih, da bi na ta način zagotovili tam bivajočim občanom čim manj nevšečnosti. V ponedeljek, 31. januarja, pa bo devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret predstavil prošnjo na deželo za dodelitev prispevka za prenovo nabrežin-skega trga, kot to predvideva deželni zakon št. 2 iz leta 2000. Le-ta predvideva možnost prispevkov za obnovo vasi in zaselkov ter trgov, da bi tako pripomogli k »razvoju okoljskih družbenih, kulturnih in turističnih vrednot.« Na podlagi tega zakona lahko posamezne občine prejmejo enkratne prispevke ali mesečne prispevke za dobo dvajsetih let. Ret je v prejšnjih dneh prejel zagotovilo vodstva Zadružne kraške banke, da bo bančni zavod gospodarsko podprl pobudo. Potrebna pa so še dodatna sredstva. Devinsko-nabrežinska uprava je vključila obnovo nabrežin-skega trga v seznam javnih del za letošnje leto, predvideni strošek pa znaša milijon 545 tisoč evrov. O načrtu bomo še poročali. M.K. VOLITVE - Prepričanje Franca Bandellija »Sergio Dressi bo županski kandidat« »Sergio Dressi bo tržaški županski kandidat stranke Ljudstva svobode.« To ni mnenje senatorja Giulia Camberja, ki bi se s tem najbrž strinjal, pač pa Franca Bandel-lija, županskega kandidata gibanja Unaltra Trieste (Drugi Trst). Nekdanji občinski odbornik je torej prepričan, da bo v notranji anketi med pristaši Berlusconijeve stranke, prevladal Dressi (na sliki), čeprav se predsednik Furlanije-Julij-ske krajine Renzo Tondo še naprej ogreva za župansko kandidaturo poslanca in nekdanjega državnega koordinatorja Forza Italia Roberta Antonioneja. Bandelli ocenjuje, da je tržaško Ljudstvo svobode na poti razkroja, ki naj bi se v prihodnjih dneh in tednih še stopnjeval. S tem bi se najbolj okoristil prav Bandelli, ki računa na glasove nezadovoljnežev v Berlusconijevi stranki in s tem tudi na preboj do drugega in odločilnega volilnega kroga. Tržaške županske volitve se bodo najbrž skoraj gotovo odločale v drugem krogu (balotaži), kot vedno v zadnjih letih. Dressi, bivši občinski in deželni odbornik in aktualni predsednik letališča v Ronkah, je svojo politično pot začel v MSI in nato bil med lokalnimi ustanovitelji stranke Nacionalnega zavezništva. Kot velika večina pristašev NZ je tudi Dressi pristopil v Ljudstvo svobode, kjer se je politično zbližal s senatorjem Giuliom Cam-berjem in njegovo skupino. Bil je velik prijatelj poslanca Roberta Menie, s katerim se je razšel, ko je takratni vladni podtajnik na okolj-skem ministrstvu potegnil s predsednikom poslanske zbornice Gianfranco Finijem, izstopil iz Ljudstva svobode ter pristopil v novo Finijevo politično stranko Prihodnost in svoboda (FLI). Včeraj danes Danes, PETEK, 28. januarja 2011 PETER Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 2.55 in zatone ob 11.49 Jutri, SOBOTA, 29. januarja 2011 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1012,4 mb raste, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 73-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La donna che canta - Incendies«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Parto col folle«; 16.30, 19.50, 22.05 »The green Hornet - 3D«; 17.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del re«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemen-te«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Im-maturi«; 16.00 »Animals United«; 21.50 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 17.50, 19.50 »Vi presento i nostri«; 15.50 »L'orso Yoghi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »La ver-sione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Vento di primavera«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Zlatolaska 3D«; 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Življenje, kot ga poznaš«; 17.30 »Tron: Zapuščina«; 20.30, 22.50 »Zeleni sršen 3D«; 20.00, 22.10 »Američan«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.05, 18.30, 20.50, 23.10 »Turist«; 21.05, 23.35 »Mr. Joint«; 20.10, 21.30, 22.40, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 20.30, 23.00 »Spusti me k sebi«; 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.10, 18.20 »Zlatolaska«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Dilema«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The green hornet 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Parto col folle«. SUPER - 22.15 »Vallanzasca«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 17.20, 19.40, 22.00 »The green hornet 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.45, 20.20, 22.20 »Parto col folle«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Che bella gior-nata«; 22.15 »Vallanzasca - Gli angeli del male«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) od 31. januarja do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. NSŠ IGO GRUDEN prireja v ponedeljek, 31. januarja, ob 18. uri na sedežu šole, predstavitev vzgojne ponudbe za š.l. 2011/2012. V kolikor bo govor tudi o tedenskem urniku za bodoče š.l. so toplo vabljeni na srečanje starši učencev bodočih prvega, drugega in tretjega razreda. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. Loterija 27. januarja 2011 Bari 15 12 17 5 82 Cagliari 38 83 10 5 64 Firence 14 43 15 28 25 Genova 36 15 28 33 13 Milan 27 74 7 6 51 Neapelj 75 72 83 16 17 Palermo 25 49 28 61 47 Rim 23 84 37 1 18 Turin 15 24 17 19 8 Benetke 58 65 12 37 42 Nazionale 39 34 56 80 50 Super Enalotto Št. 12 1 11 27 45 49 61 jolly 80 Nagradni sklad 3.126.025,19 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 9.730.788,46 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 34 dobitnikov s 5 točkami 13.791,29 € 2.495 dobitnikov s 4 točkami 187,93 € 75.525 dobitnikov s 3 točkami 12,41 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 21 dobitnikov s 4 točkami 18.793,00 € 434 dobitnikov s 3 točkami 1.241,00 € 4.847 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.926 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.566 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 1 G Petek, 28. januarja 2011 TRST / DSMO K.Ferluga in Založba Mladika vabita na predstavitev knjige >Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) in srečanje z avtorjem Mirom Tassom danes, 28. januarja, ob 17.30 v Centru Millo - Milje, Trg Republika 4 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtorja s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: danes - petek, 28. januarja ob 20.30-red F jutri-sobota, 29. januaija ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste S leDarS SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. □ Obvestila SKD Igo Gruden in Občina Devin Nabrežina prirejata -^HUs- koncert ob Dnevu spomina FVG GOSPEL CHOIR KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna ref-leksnoconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. danes, 28» januarja 2011 ob 20.30 v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini ANPI - VZPI iz Gropade in s Padrič vabi člane in simpatizerje na kongres sekcije, ki bo danes, 28. januarja, ob 20. uri v domu »Skala« v Gropadi. CICI URICE TREBČE: SKD Primorec iz Trebč organizira že peto leto zapored Cici urice pravljične delavnice namenjene predšolskim otrokom in učencem prvih dveh razredov osnovne šole. Letošnja vezna nit osmih srečanj bo življenje na kmetiji, s spoznavanjem živali in poklicev na njej. Prva Cici urica bo danes, 28. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni! KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi v društvene prostore danes, 28. januarja, ob 18. uri na »Članski aperitiv«. Ob prigrizku in prijetnem klepetu bo dana možnost včlanjeva-nja in poravnanja članarine. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: danes, 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksi-ranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 29. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri stenah spomeniku na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD TABOR ZA OTROKE - v soboto, 29. januarja, od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili večnamenske tekstilne vrečke. Vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77, (Občina Zgonik), v soboto, 29. januarja, od 15. do 18. ure »Delavnico tehnike Mobiles«. Prost vstop. AŠD SK BRDINA Organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina -348-8012454, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 30. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst - V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tessi-tori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Cecotti, A. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordina-torka bo Marta Verginella. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. januarja, na večer ob 150. obletnici ustanovitve Slovanske čitalnice v Trstu, ki velja za prvo slovensko čitalnico sploh. Govoril bo prof. Samo Pahor v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. RAD PIŠEŠ? Si kreativna? Bi rad izlil na papir svoja čustva in misli? Zate je Slovenski klub pripravil delavnico kreativnega pisanja. Kje? V Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20 nad NŠK). Kdaj? V ponedeljek, 31. januarja, ob 14. uri. Pridi, ne bo ti žal!!! SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobado-groba« režiserja Jana Cvitkoviča. VZPI - sekcija Prosek Kontovel vabi svoje člane na občni zbor v torek, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ LEPE GOVORICE za najmlajše v organizaciji radijskega odra bo stekel v mesecu februarju. Informativni sestanek bo v sredo, 2. februarja, ob 17.30 na Ul. Donizetti 3 - 1. nadstropje (število gojencev je omejeno). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Živko Lupinc. ODBOR NO TAV iz Trsta in s Krasa prireja v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku javno srečanje o posledicah gradnje hitre železnice (TAV) za prebivalstvo Konto-vela, Proseka in Furlanske ceste. Mogoče bo podpisati pripombe k preliminarnemu načrtu. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 3404835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, in-fo@adformandum.eu. KRUT obvešča že prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040-360072. PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. 13 Prireditve DSMO K. FERLUGA in Založba Mladika vabita na predstavitev knjige »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) in srečanje z avtorjem Mirom Tassom, danes, 28. januarja, ob 17.30 v dvorani Centra Millo v Miljah, Trg Republika 4. OBČINA DEVIN NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN prirejata ob Dnevu spomina koncert »Gospel Choir« danes, 28. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na nastop gojencev glasbene šole danes, 28. januarja, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. »ETIOPIJA ... 13 MESECEV SONCA« je naslov potopisnega predavanja Bi-serke Cesar, ki ga SKD Primorec iz Trebč prireja v soboto, 29. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Avtorica večera bo v sliki in besedi predstavila svoje popotovanje po tej vzhodno-afriški državi. Toplo vabljeni vsi, ki bi v teh mrzlih zimskih dneh radi ogreli vaša srca z nasmehi afriških otrok! KRIŽ Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v domači župnijski cerkvi. Nastopil bo MePZ Fran Venturini od Domja, dirigent Cinzia Sancin. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na gledališko predstavo B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Postojna, Kulturni dom v nedeljo, 30. januarja ob 17. uri. Nastopajo Postojnska godba 1808, Godbeno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana; Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi k spominski maši za skladatelja Ubalda Vrabca in častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v petek, 4. februarja, ob 20. uri: Prava hrana za dobro počutje. Govorila bo izvedenka Marija Merljak. V soboto, 21. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). PREŠERNO SKUPAJ 2011 ob dnevu slovenske kulture. Dramska skupina SKD Lipa vabi v petek, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na premiero detektivke Bogdana Novaka Umor na plaži pod mentorstvom Adrijana Rustje in asistentke Jasmin Kovic. Vabljeni! S Poslovni oglasi SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu.1976@libero.it (tel. 040-8327146) GOSTILNA BITA j e spet odprta. Rezervacije 040-2209058 3489234060 Franko pri Sebljeteveh praznuje danes 60 let Z njim se veselijo žena, starša, sinova in sestra z družinami. KOM BI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040-231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). in Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. Prispevki S Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiju ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Ros-setti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kontovelu. Tel. št. 040-213385. Ob 5. obletnici smrti Zofke Obad vd. Osi darujeta Marta in Marija 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin. V drag spomin na Zdravkota Obada daruje Joško Širca 20,00 evrov za planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 28. januarja 2011 1 1 ŽARIŠČE Obmejna identiteta? David Bandelj "Navdih" za pričujoči zapis prihaja iz dejstva, da se pravkar prebadam čez Magrisovo-Arovo knjigo Trieste -un'identita di frontiera (Trst - obmejna identiteta), ki je nastala leta 1982, čeprav trenutno berem zadnji ponatis iz leta 2007. Italijanska avtorja se zgodovinsko in znanstveno-literarno lotevata problema mesta Trst v posebnem razmerju pa analizirata njegovo „dvojno" (slovensko-italijansko) dušo in pisano zgodovino odnosov med narodi, ki v tem mestu živijo. Njuna pričevanja in izsledki so toliko zanimivi, da so v moji bralski zavesti vzbudili razmišljanje, ali bolje rečeno - paralelo s tem, kar se dogaja v mojem rojstnem mestu - Gorici, ki je z mejo verjetno celo bolj zaznamovana kot Trst in kjer bi obmejna identiteta morala stati zapisana vsakemu Goričanu v kromosomih. Pa se sprašujem, ali je res tako ... O obmejni identiteti Trsta je moč spregovoriti v zgodovinskih okvirih zadnjih petdesetih let in v luči dogodkov iz 20. stoletja, o Gorici pa bi se morda zadeva lahko raztegnila tudi dlje, vsekakor pa je goriška obmejna identiteta prišla verjetno na svoj račun šele malo časa od tega, in sicer od leta 2004 (vstop Slovenije v EU) oz. 2007 (uveljavitev schen-genskega sporazuma). Po skoraj sedmih oz. skoraj štirih letih bi vendarle moralo biti jasno, da je na tem prostoru prepletanje kultur dejanska vsakdanjost. Ko pa malce ovohavam, ali se ta vsakdanjost kaj spreminja, se mi zdi, da ostaja zatohla kot prej ali ostaja pravzaprav njen potencial mrtvo neizrabljen. Gorica se zapira v neko čudno urbanistično urejanje in njen center je postal praktično sprehajališče za ostarele meščane. O vseh načrtih okoli razvoja mesta ždi le prazen in zapuščen, sicer vsaj za pešce in kolesarje odprt predor Bombi. Nova Gorica se pa postavlja s kot gobe rastočimi stolpnicami, centri in kaj vem še čem, o človeku in njegovem čutenju obmejne identitete pa ostajajo le kakšni utopični in sladki odmevi v govorih ali blodnje v časopisnih člankih . Ko Magris in Ara govorita o Trstu, sta prepričana, da sta slovenski in italijanski Trst dve različni mesti, ki živita eno v drugem, a sta v medsebojnem konfliktu. O Gorici bi se celo dalo reči to, da so mesta tri: eno je italijansko, ki ne pozna (ali noče prepoznati) sosedstva, drugo je slovensko, ki se vztrajno (bolj ali manj uspešno, glede na to, kako bo dvojezi-čnost urejena - če kdaj bo - v mestnem središču in nekaterih četrtih, bi rekli, da manj uspešno ... ) bojuje za svoj obstoj, tretje pa sestavlja prebivalstvo, ki ga imenujem "novogoriško" (pojem noče biti geografski, temveč duhovni) ker razume Gorico kot enotni prostor, ki sega čez mejo in je nadjezikoven ali večjezičen. Teh ljudi je žal malo, a se zaradi inovativne-ga pogleda zamerijo enim in drugim prej omenjenim . sosedom. Zdi se, kot da je edina prava ob- mejna identiteta tista, ki s(m)o jo po Ma-grisovem mnenju Slovenci v Trstu bili zaradi sile razmer prisiljeni izbrati, in sicer hermetično zapiranje v svoj oklep v strahu pred asimilacijo. To početje je (bilo) sicer razumljivo, a je igralo tako pomembno vlogo, da je tudi sedaj, ko so ljudje malce bolj odprtega značaja (vedno več jih bo, upam, saj bodo tako ali drugače po naravni poti vse ideje preteklosti, ki jih propagirajo nekateri, odšle z njimi v grob) zelo težko na novo odstreti pogled na doživljanje meje, ki je pravzaprav niti ni več. Čemu koristi vse to zapiranje vase? Obmejno identiteto razumem namreč kot možnost (spo)razumevanja obeh jezikov, brez predsodkov do "drugega", željo po mirnem in plodnem sodelovanju, ki je zaznamovano z ljubeznijo, ne pa s politikantskim daj-dam, pa tudi možnost za ustvarjalno in napredno realizacijo zgodovine, ki preteklost spoštuje in pozna, a jo prav zato presega, ne gradi pa svojih spoznanj z njo. Zato me vedno manj čudi, da v potencialno razvojno odprtem prostoru, kakor je Goriška, vedno več mladih inteligentnih in formiranih ljudi, ne najde možnosti in se raje odseli ter svoje talente razvije drugje. Toda to je druga, prav tako boleča zgodba o "možganskem begu" pri nas, ki jo bom odprl kdaj drugič. Ni kaj, obmejna identiteta nas še vedno ne uspe združevati. Kje je potem njen smisel? KULINARIČNI KOTIČEK Valdostanski fondue Prejšnji teden sem se mudil v Dolini Aoste v prijetni, nekoliko preveč turistični, vasici pri Cour-mayeurju. Ni bilo moje prvo potovanje v to alpsko deželo, vsakič pa se me loti neka žalost. Ne vem, če je to odvisno od pokrajine, od vremena, od letnega časa, kdo ve. Dolina Aosta je nekako temačna, hribi ne žarijo v omamni belini kot Dolomiti, so nekako otožno sivi, prav tako hiše, ki so praviloma kamnite in tudi pokrite s temno sivimi kamnitimi ploščami, niso svetle in vesele kot v naših hribih. Edino, kar je popestrilo to svetlobo, so bili zasneženi vrhovi hribov, ki so se bleščali v soncu. A kaj, ko so bile doline temne... Čemu ta uvod? Da bi predstavil tipično valdostansko jed, katere očetovstvo si lastijo vse bližnje francoske doline, pa tudi v Švici ni tuja. Govorim seveda o fon-dueju, sirovi jedi, ki sem jo prvič poskusil pred davnimi leti, ko mi jo je pripravil komaj poročeni prijatelj in sošolec. Fondue je jed, katere poglavitna sestavina je sir: v Dolini Aoste fontina, drugje pa ementalec, grojer pa še kakšen. Priprava ni zahtevna, le malo pozornosti ji je treba posvetiti. Potrebujemo 40 g masla, 400 g fontine, 250 g mleka, 4 rumenjake, bel poper, kocke opečenega kruha. Švicarska različica predvideva mešanico sirov, belo vino in češnjevo žganje, a mi se bomo omejili na valdostansko fontino Fontino narežemo na tanke tra- kove in pustimo, da se vsaj 2 uri namaka v mleku. Po tem času se-grejemo posebno posodo za fondue, če je nimamo, bo dobra katerakoli, prilijemo mleko s sirom in maslo in ob neprestanem mešanju z metlico ali z leseno ku-halnico počakamo, da se sir popolnoma raztopi. Pravijo, da je treba z metlico ali kuhalnico, risati osmico, a to je najbrž za perfek-cioniste. Ko se je sir stopil (masa ne sme nikoli zavreti) dodamo rumenjake, popopramo z belim poprom in ob neprestanem mešanju kuhamo še najmanj pol ure: dobiti moramo lepo, gosto zmes, a ne preveč. Posodo postavimo na mizo, pod njo prižgemo ogenjček in vsak si bo v zmes s posebnimi dolgimi vilicami namakal kocke opečenega kruha. Če nimamo posebne posode za fondue, sir lahko prelijemo v lončeno posodo, ki smo jo poprej segreli v pečici, da se zmes ne bi prehitro ohladila. Fondue pa ni samo sirov: naj tu omenimo samo čokoladni fondue, ki ga dobimo tako, da čokolado raztopimo v mleku ali smetani in potem vanjo namakamo kose sadja. Še zlasti slastne so jagode... Dober tek! Ivan Fischer KOROŠKA - Kljub številnim protestom Pred krško baziliko postavili spomenik »Haiderjevih rok« CELOVEC - Kljub številnim protestom in mnogim pomislekom uglednih osebnosti na Koroškem, med njimi tudi krškega škofa Aloisa Schwarza, umetnikov Meine Schellander in Reima Wukouniga, zgodovinarja Klausa Ammana ter številnih politikov, so v torek zvečer pred baziliko na Krki odkrili »spomenik rok« (na posnetku še Haiderjeva vdova in deželni glavar) pokojnega deželnega glavarja Haiderja, ki bi v sredo praznoval svoj 61. rojstni dan. Odkritja so se udeležili skorajda izključno samo politiki svobodnjaške stranke (FPK) na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem, pred odkritjem pa je lokalni župnik Gerhard Ka-lidz bral spominsko mašo, katere se je poleg vdove nekdanjega deželnega glavarja udeležila celotno vodstvo stranke FPK. Župnik pa se - kot prebivalci romarskega kraja - ni udeležil odkritja spomenika. Kot je znano, je spomenik (povezu-jočih) rok pokojnega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja pred baziliko Sv. Heme v Krki na Koroškem že pred svojo postavitvijo izzval številne proteste. Od- poru velike večine občanov in predstavnikov skoraj vseh političnih strank ter tudi močnim pomislekom najvišjih predstavnikov koroške Cerkve na čelu s krškim škofom Aloisom Schwarzom so se pridružili tudi ugledni koroški umetniki, da bi se le še preprečila načrtovana postavitev spornega spomenika pred krški stolnici. Umetniki kot politiki so pri tem poudarjali, da javni prostor, kot je vhod v krško baziliko, ni primeren za »oboževanje dvomljivega politika.« V zadnjem letu je spomenik »Hai-derjevih rok« stal ob vhodu v povsem ponesrečeno Haiderjevo razstavo v rudniškem muzeju na Križni gori v Celovcu, kjer je do konca vojne bil tudi t.i. firerjev bunker - torej komando-cen-trala nacistov na Koroškem. Postavitev v Krki pa sta si še posebej želela svobodnjaški župan občine Krka Siegfried Kampl in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je - kot referent za ceste - tudi zagotovil potrebna sredstva v višini 7000 evrov iz svojega budžeta. Ivan Lukan PISMA UREDNIŠTVU Katoliška molitev v slovenščini v Rižarni Kot vsako leto sem tudi včeraj šel v Rižarno, vendar odšel iz nje z grenkim občutkom. Morda se motim, morda sem v sklopu raznih obredov le preslišal katoliško molitev v slovenščini. Zdi se mi, da sem na koncu italijanske molitve ujel le dve slovenski besedi in nič več. Sicer nisem član katoliške Cerkve, vendar me je to zbodlo. Morda novi škof ne ve, da je umrlo v Rižarni ogromno Slovencev in da že zaradi tega bi jim bilo prav posvetiti molitev v slovenskem jeziku. Ali bo drugo leto - pa tudi za praznik 25. aprila - boljše? F.F. (naslov v uredništvu) ■ V VI • v Tržaški župan in odnesene umetnine Župan Roberto Dipiazza ima čisto svoje posebne poglede na sožitje in sodelovanje: ko mora Italija kaj žrtvovati, Slovenci nismo več prijatelji in naklonjeni sožitju. Tako lahko beremo v njegovi izjavi, naj ostanejo v Italiji umetnine, ki jih je tržaško spomeniško varstvo odneslo iz cerkva in muzejev v Istri leta 1940. Te umetnine so bile odnesene v notranjost Italije iz varnostnih razlogov na podlagi zakona, ki je bil izdan julija 1940, ko je Italija napovedala vojno drugim evropskim državam in vstopila v drugo svetovno vojno. V veliki meri gre za cerkveno last, deloma za last muzejev. Zakon iz leta 1940 je predvideval, da gre za začasni ukrep, vezan na vojno stanje. Na podlagi Mirovne pogodbe iz leta 1947 pa bi morala Italija vse to vrniti na svoje mesto, saj ni last italijanske države in pripada Cerkvi ali Republiki Sloveniji, ki je naslednica Mirovne pogodbe. Te umetnine je potem Italija »zakopala« v neko podzemlje v Rimu, verjetno zato, da ne bi nič vračali »slavo-komunistom«. V tem podzemlju jih je dobil takratni minister Sgarbi, jih dal restavrirati, popisati in razstaviti v Trstu. Bilo je proti koncu prvega mandata Dipiazze. Tržaško spomeniško varstvo je za te umetnine leta 1940 podpisalo potrdila, ki so še danes v rokah cerkvenih predstojnikov ali muzejev na Slovenskem. Že Jugoslavija je to zahtevala, tudi cerkvena oblast, nekaj teh umetnin naj bi takratni še nadškof Trsta in Kopra Santin dal prinesti po vojni v Trst, a Italija se je vedno izmikala svoji obvezi iz Mirovne pogodbe. 6. marca 2006 je svetnica Rosolenova - takrat predstavnica Nacionalnega zavezništva - predstavila v občinskem svetu v Trstu resolucijo, da te umetnine morajo ostati v Italiji, ker so sad umetniškega genija Italije in pripadajo tej naciji. V isti resoluciji se je tudi ožigosalo »čiščenje« spomina in ostankov Italije v Istri. Seveda je bilo mišljeno s strani »slavokomunistov«. Resolucijo je podpisala cela desnosre-dinska večina. In Dipiazza ni bil proti njej, saj je glasoval, da se jo takoj uvrsti v diskusijo, kot nujno resolucijo. Proti resoluciji sem takrat edini nastopil in povedal, da se z njo podpira nezakonito dejanje, ker zadržanje teh umetnin predstavlja kršitev Mirovne pogodbe iz leta 1947, ki jo je Italija sprejela. Med posegom in razlago norm, ki to urejajo, me je Dipiazzova večina trikrat prekinila z medklici in protesti. Piero Camber je nato ostro nastopil v bran resolucije Rosolenove in trdil, da so umetnine italijanske, ker je tako odločil »njegov« minister. Pravna država pač! Proti resoluciji ni glasovala niti cela opozicija, ker so se pripadniki takratne Illyjeve stranke in svetnik Russignan vzdržali. Dipiazza za resolucijo ni glasoval, ne vem, če je bil v dvorani ob glasovanju, ali zato, ker resolucija itak njega obvezuje in jo je podprla cela njegova večina. Omenjena resolucija je protizakonita, ker se postavi v bran tistih, ki so proti izvajanju Mirovne pogodbe. Zato se ne čudim, da se župan danes tako izraža in da je po njegovem mnenju zahteva slovenskega predsednika proti smernicam, ki bi jih po njegovem nakazalo nedavno srečanje v Rimu in lanski julijski koncert dirigenta Mutija, ki si ga Dipiazza brez utemeljitve tudi lasti. Predsednik Türk je samo zahteval to, kar določajo mednarodne pogodbe. A očitno tudi Dipiazzo, kot marsikaterega italijanskega voditelja, motijo veljavni zakoni. Zato se tudi boji, tokrat res upravičeno, da bi kak sod- Ha nik dal prav tistim, ki so lastniki teh umetnin, v prvi vrsti Cerkev. Ezuli imajo po njegovem mnenju prednost tudi pred Mirovno pogodbo in Cerkvijo, ali neko evropsko državo. Ker naj bi bile žrtve poraza Italije v vojni. Vojni, ki jo je sama zakurila in ne vem, zakaj bi morali sedaj plačati Cerkev ali Slovenija za to. To je zadržanje »velikega prijatelja Slovencev«, kot si sam sebi pravi tržaški župan. Prijatelj, seveda dokler Slovenci česa ne zahtevamo. Peter Močnik Število Slovencev v FJK V prejšnjem tednu je bila nekajkrat omenjena številčnost slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Če se ne motim, je deželni odbornik Elio De Anna povedal, da je Slovencev od 85000 do 110.000. Senator Stojan Spetič pa je napisal, da nas je vsaj desetkrat več kot je glasov (7008), ki jih je prejela SSk na deželnih volitvah leta 2008. Ob predpostavki, da so te številke resnične (in srčno upam, da so) se moramo resno zamisliti kaj še čakamo na politično združitev v eno samo stranko. Če je Slovencev vsaj 70.000, je torej potencialnih slovenskih volilcev okoli 50.000. To pa je številka, s katero stranka izvoli v deželni svet FJK najmanj štiri deželne svetnike, obenem pa tudi ustanovi lastno svetniško skupino, v kateri bi lahko bili tudi svetovnonazorsko različno opredeljeni, glede manjšinskih problemov pa enotni svetniki. Posameznikovo politično prepričanje, ki se udejanja na volitvah je vredno vsega spoštovanja, po drugi strani pa ostaja še vedno odprto vprašanje, kako volimo Slovenci v Italiji. Glede na zgoraj omenjene podatke je potrebno, da se resno zamislimo čemu se odpovedujemo. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk za Goriško 12 Petek, 28. januarja 2011 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK ROSSETTI - Do 6. februarja muzikal Flashdance Razgibana uprizoritev sanj mlade delavke-plesalke prevzela publiko Predstava je izredno ritmična, pevsko in igralsko plat pa dopolnjuje instrumentalna spremljava v živo Stalno gledališče FJK je tokrat pripeljalo v Trst italijansko različico mu-zikla Flashdance, ki je nastal po kultnem filmu iz osemdesetih let, in je zanetilo pričakovanje z uvodno perfor-manso po tržaških ulicah ter z inštalacijo baletnih copatkov pred vhodom gledališča Rossetti. Novi muzikal bo do 6. februarja v ospredju tržaškega gledališkega dogajanja. Produkcija Stage Entertainment, ki je po decembrski premieri v Milanu začela svojo italijansko turnejo v Trstu, neposredno nagovarja generacijo trideset in štiridesetletnikov, ki so doživeli uspeh filma, a je s svojim sporočilom zelo blizu tudi mlajši publiki dobe »talent showov« in njihovemu prepričanju, da se s trdno voljo doseže karkoli. Danes se uspeh pogosto enači s televizijskim ekshibicionizmom ne pretirano talentiranih in nešolanih mladih ljudi, pred tridesetimi leti pa je še veljalo etično utemeljeno upanje, da se sanje »s časom, trudom, potrpežljivostjo in kančkom sreče lahko uresničijo«. To je glavna poanta zgodbe o delavki, ki na krilih ljubezni do plesa najde pot iz tovarne na oder, ko po začetnem, realističnem odčaranju začne verjeti vase in v svoje sanje. Vzporedno se uresniči tudi bolj sentimentalna želja, saj vzcveti srečna romanca z delodajalcem Nickom. Osnovne sestavine najstniške uspešnice dopolnjuje manj pravljični okvir težkih delovnih razmer in pravic delavcev v jeklarni, manj srečnih iluzij in bedne realnosti plesalk nočnih klubov, nazadnje še umor matere prota-gonistke, da film in z njim muzikal dobita vsebinsko bolj artikulirano razsežnost. Na področju muzikala obstajajo nedvomno predsodki do italijanskih prevodov, izvedb in postavitev, na katere je ta produkcija odgovorila z ambicijami in globljo zavestjo o potencialu in predvsem zahtevah žanra v bolj mednarodnem duhu. Prevod Franca Travaglia je deloval kredibilno in se je dokaj naravno uskladil z glasbo. Primerna je bila tudi ohranitev nekaterih besed v izvirni angleščini pri refrenih dveh najbolj znanih pesmi iz filmske kulise, What a feeling in Maniac, ki bi v integralnem prevodu gotovo trpele zaradi prevelike prepoznavnosti. Največji adut predstave pa je predvsem zelo dober ritem, ki izhaja iz primernega trajanja dialogov in razgibanih prizorov, v katerih je vedno več vzporednih nivojev dogajanja. Pogoste menjave scen, Pevske in plesne točke so še dodatno začinile uspeli muzikal precej učinkovite luči, raznovrstne koreografije, ki imajo v tem muzikalu temeljno vlogo, tvorijo dinamično celoto, kateri daje še večji elan instrumentalna spremljava v živo. Urbano-industrijski okvir predstave zvesto usmerja gledalca v podo-življanje prizorov filmske uspešnice in torej v pričakovanje sklepnega, ključnega prizora avdicije na plesni šoli, kjer skoraj vse glavne osebe sodelujejo s petjem, medtem ko se protagonistka loti odgovornosti že legendarne ko-reografske točke. Zahtevno avdicijo je uspešno prestala tudi vitka Simona Sa-marelli, ki se je enakovredno prepričljivo izkazala kot pevka in plesalka; glas je sicer nekoliko oster, izvedbe pa solidne, obenem igralsko prežete s potrebno, pozitivno energijo in svežino pristopa, ki pripadata liku. Poleg pevsko in igralsko sposobnih nosilcev glavnih vlog zaročenca in matere, Filippa Strocchija in Barbare Corradini, je predstavo na pol poti med ironijo in tragedijo živahno začinila trojica plesalk in prijateljic, med katerimi je po vokalnih sposobnostih izstopala Tržačanka Daniela Pobega. Za nekoliko bolj rockovske odtenke v pop-mu-zikalu pa je v vlogi Glorie poskrbela Giada D'Auria. S skoraj tridesetčlansko zasedbo uspelega primera italijanske evolucije na področju muzikala bo tržaška publika še deset dni lahko sanjala z delavko-plesalko Alex in njenim optimističnim motom: »Meni bo uspelo!«. (ROP) Umrl filmski producent Bernd Eichinger Na domu v Los Angelesu je na vrhuncu svoje kariere zaradi posledic srčnega infarkta v starosti 61 let umrl nemški filmski producent Bernd Eichinger, ki je veljal za najvplivnejšega Nemca v Hollywoodu. "Bernd Eichinger je bil morda največji in najoriginalnejši filmar v nemški povojni zgodovini - morda edini, ki je bil resnično svetovnega formata," je dejal direktor Nemške filmske in televizijske akademije v Berlinu Jan Schütte. Po njegovih besedah je nemški film izgubil ne le producenta, ampak tudi svoj glas. Eichinger je v treh desetletjih pro-duciral več kot 70 filmov. Bil je eden redkih Nemcev v filmski industriji, ki je doživel uspeh v Hollywoodu. Kot producent je imel tolikšen vpliv, kot ga imajo sicer le režiserji ali igralci. Pri snemanju filmov je vedno hotel imeti besedo, med drugim pri izbiri igralcev. Bernd Eichinger se je rodil leta 1949 v Neuburgu na Donavi. Študiral je na münchenski Visoki šoli za televizijo in film. Med drugim je produciral filme Christine F. (Mi otroci s postaje ZOO), Ime rože, Parfum, Osnovni delci, Nikjer v Afriki in Propad. SALZBURG - V teku tradicionalni Mozartov teden Fundacije Mozarteum Vrsta prestižnih izvajalcev izkazuje čast enemu največjih glasbenih genijev Uvodni koncert je v veliki festivalski dvorani Haus für Mozart tokrat vodil Ivor Bolton Fundacija Mozarteum je referenčna inštitucija v svetovnem merilu, ki od leta 1841 motivirano in prizadevno izpolnjuje svojo ustanovno dolžnost zbiranja, vrednotenja in ohranitve dediščine enega največjih glasbenih genijev vseh časov z znanstvenimi, muzejskimi, raziskovalnimi in glasbenimi projekti. Med pobu- NA VES GLAS This is an album by The Black Key«. The name ol this album is Brothers. Brothers The Black Keys Blues-rock, garage Nonesuch Records, 2010 Bend The Black Keys se vrača na glasbeno sceno z novo ploščo Brothers, ki je že sedmi glasbeni izdelek mlade ameriške dvojice v komaj desetletni glasbeni karieri. Tridesetletna Daniel Auerbach in Patrick Carney, prvi pevec in kitarist, drugi bobnar, spajata na poseben način ljubezen do blues glasbe z rock in garage kitarami. Na tak način je sound, ki ga ustvarjata, posebna mešanica, ki jo lahko primerjamo Hendrixovemu stilu in glasbi skupine White Stripes, se pravi prava rokerska eksplozija. Tokrat sta se Auerbach in Carney odločila, da bosta preizkusila tudi druge glasbene zvrsti. Poleg že omenjenega blues in garage rocka lahko na novem albumu zasledimo tudi bolj soul in funk komade, kar bo verjetno »spravilo s tira« nekatere zveste oboževalce skupine. Ampak fanta se pač nista zasidrala v garage-rocku, temveč sta »zrasla« in na tako nadaljujeta s svojim glasbenim razvojem. Zasedba je nastala leta 2001 in to bolj za šalo kot zares. Auerbach je takrat bil član skupine The Barnburners, ko pa so se odločili, da bodo snemali ploščo, se preostali člani benda preprosto niso prikazali. Po naključju je v snemalni studio stopil Carney, ki je takrat živel v stanovanju v zgornjem nadstropju, in fanta sta začela z igranjem. Leto kasneje je v javnost stopil njun prvenec The Big Come Up ... Plošča je prijetno presenetila veliko večino glasbenih kritikov. Od takrat do danes je dvojica izdala kar sedem albumov. Plošča Brothers je izšla maja lani, izdala jo je neodvisna glasbena založba Nonesuch Records. Album sestavlja petnajst komadov in traja nekaj manj kot uro. Na njem zasledimo nekatere izredne, blues-rock komade, kot so Howlin' For You in Next Girl. Večina pesmi pa je tokrat nekoliko bolj umirjena, med temi izstopata baladi The Cent Pistols in zadnji komad These Days. Rajko Dolhar dami, ki so namenjene širšemu občinstvu, ima osrednjo vlogo Mozartov teden, to je niz koncertov s prestižnimi izvajalci, s katerim mesto Salzburg vsako leto v tem obdobju praznuje rojstni dan skladatelja, ki se je rodil 27. januarja leta 1756. Dirigent Nikolaus Harnoncourt, kateremu je bila zaupana taktirka otvoritvenega koncerta v veliki festivalski dvorani Haus für Mozart, je moral odpovedati nastop iz zdravstvenih razlogov, zato je čast slovesnega dogodka doletela zanesljivega strokovnjaka za baročno in klasično literaturo Ivorja Boltona, ki je ob tej priložnosti prevzel vodstvo ravno tako specializiranega, dolgoletnega dunajskega orkestra Concentus Musicus. Na sporedu so bile nabožne skladbe Mozarta in Händla za soliste, zbor in orkester, pri katerih se je zelo dobro odrezala sopranistka z liričnim glasom Christina Landshamer, medtem ko je znana pevka Anna Prohaska pokazala nedvomne tehnične sposobnosti, a ni prevzela občinstva. Protagonist razprodanega koncerta je bil vrhunski zbor Arnold Schoenberg, ki je pokazal vso svojo izvajalsko prožnost in muzikaličnost v živih, stilno dovršenih izvedbah. Desetminutni aplavz mednarodne publike je bil uvod v nadaljnja umetniška doživetja tega glasbenega tedna, ki se bo nadaljeval do 30. januarja. V soboto se je dogajanje preselilo v zlato dvorano Mozarteuma, kjer je izbrano občinstvo komorne glasbe lahko prisluhnilo izvrstnemu interpretu Mozartove glasbe Andrasu Schiffu, ki je eden najbolj rednih gostov tega tedna, v okviru katerega je pred dvanajstimi leti ustanovil komorno instrumentalno skupino Andrea Barca (duhovit prevod njegovega imena). Steinway klavir ni ravno najbolj filološka izbira za izvedbo koncerta v d molu Johanna Sebastiana Bacha, a je bil popolnoma v skladu z romantičnimi prizvoki doživetega pristopa. Skok v romantiko Serenade op.16 Johannesa Brahmsa je zato zvenel kot čisto normalna povezava, tankočutni glasbeniki skupine pa so v tem primeru pokazali večjo pozornost do detajlov kot do celote. V templju Mozartovih privržencev je madžarski pianist po pričakovanju prevzel predvsem z izvedbo koncerta za klavir in orkester v c-duru KV 503. Svetlo delo iz zlate dobe skladateljevega ustvarjanja kaže bujno melodično domišljijo, ki jo je pianist evidentiral z izrednim obvladanjem intenzitete in kakovosti kristalno čistega zvoka, s pozornostjo do raznolikih odtenkov v paleti, ki se razprostira od slovesnih do bolj igrivih tonov, katerim se je prepustil tudi v kadenci, ko je smiselno citiral prehod iz Figarove svatbe. V polnem soglasju je orkester igral s prozorno natančnostjo, zbrano, sporočilno, da se je celotni koncert dotaknil razuma in srca vsakega od številnih poslušalcev. Mozartov teden je včeraj počastil skladateljev rojstni dan s tremi koncertnimi dogodki. Med gosti naslednjih, zadnjih festivalskih dni bodo člani orkestra Les Musiciens du Louvre s kontrateno-ristom Jarousskyjem in pod vodstvom novega umetniškega vodje Mozartovega tedna Marca Minkowskega. Pred začetkom festivala so organizatorji uradno predstavili tudi program Mozartovega tedna 2012, ki se bo prihodnje leto pričel ravno 27. januarja s koreografskim koncertom Sashe Waltz. Meh vrhunci nove sezone bo koncert pianistke Mitsuko Uc-hida in Dunajskih filharmonikov pod vodstvom Pierra Bouleza, nakar bodo v nadaljevanju stopili na oder med drugimi še John Eliot Gardiner, Radu Lupu, Fazil Say in Daniel Barenboim. Rossana Paliaga / SVET Petek, 28. januarja 2011 13 EGIPT - Za danes napovedan nov val protestov Nobelovec za mir El Baradej pripravljen »voditi tranzicijo« Proteste podpira tudi prepovedana Muslimanska bratovščina, največje opozicijsko gibanje KAIRO/BRUSELJ/DUNAJ - V več egiptovskih mestih so včeraj tretji dan zapored potekalio protivladni protesti, a pravi udarec oblastem aktivisti napovedujejo za danes, ko naj bi se protestnikom pridružil tudi Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej, ki je pripravljen "voditi tranzicijo" v Egiptu. Medtem je nasilje v Egiptu obsodila tudi EU. Protivladni protesti, ki so izbruhnili v sredo in so se včeraj kljub ostremu odzivu oblasti in policije nadaljevali, predstavljajo najresnejši izziv tri desetletja trajajočemu avtoritarnemu režimu dolgoletnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka doslej. Oblasti so na proteste ostro odgovorile - s prepovedjo vseh shodov in nasiljem policije. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP se je včeraj na ulicah več egiptovskih mest - med drugim Kaira, Sue-za, Aleksandrije - zbralo nekaj sto pro-testnikov, a naj ne bi prišlo do hujših nemirov. Nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na navedbe očividcev in aktivistov, medtem poroča o več tisoč pro-testnikih v Kairu in Aleksandriji, v Šejk Zuvajidu na severu Sinaja in Ismailiji severno od Sueza pa naj bi izbruhnilo tudi nasilje. Francoska tiskovna agencija AFP medtem poroča o nemirih v Suezu, kjer je policija znova uporabila gumijaste naboje, solzivec in vodne topove. AP sicer več pozornosti namenja protestom, ki so jih mladi aktivisti iz prodemokratičnega gibanja 6. april napovedali za danes in h katerim pozivajo na spletnih socialnih omrežjih Face-book in Twitter. Kot namreč poudarja, je proteste sedaj podprla tudi prepovedana Muslimanska bratovščina, največje in najbolje organizirano opozicijsko gibanje v Egiptu. Dodaten zagon naj bi protestni-kom dal tudi El Baradej, ki je včeraj zvečer že prispel v Kairo. Pred prihodom v egiptovsko prestolnico je na letališču na Dunaju, s katerega se je vračal v Egipt, povedal, da je pripravljen "voditi tranzicijo" v Egiptu, če ljudje tako želijo. Kot je še sporočil, se bo udeležil petkovih protestov. "Moram jim ponuditi duhovno in politično podporo ... Moj cilj je zagotoviti, da se bodo stvari razvijale na urejen in miren način ... Tam bom skupaj z njimi," je povedal bivši ge- prej do novice neralni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Politično vrenje v Egiptu se odraža tudi na tamkajšnji borzi, kjer so vrednosti delnic dramatično padle. Indeks EGX 30 se je že v sredo znižal za šest odstotnih točk, včeraj pa že za več kot deset odstotnih točk. Oblasti naj bi si zato intenzivno prizadevale povrniti zaupanje glavnih delničarjev in jih pozivajo, naj se ne ustrašijo protestov. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je medtem včeraj egiptovske oblasti pozvala, naj "polno spoštujejo in zaščitijo pravico" svojih državljanov do mirnih protestov ter pozorno prisluhnejo glasovom, ki jih pozivajo k spoštovanju političnih, socialnih in ekonomskih pravic. Obžalovala je nasilje, ki je v minulih dneh spremljalo proteste in je terjalo šest življenj, na desetine ljudi je bilo ranjenih, okoli tisoč pa aretiranih. Vse strani je pozvala k zadržanosti, oblasti pa tudi k izpustitvi vseh pridržanih protestnikov. (STA) Mohamed El Baradej ansa TUNIZIJA Odstopil zunanji minister TUNIS - Tunizijski zunanji minister Kamel Morjane je včeraj odstopil s položaja v prehodni vladi. Medtem še vedno potekajo napeti posveti o preoblikovanju vlade, s katero prebivalstvo kljub odhodu predsednika Zina El Abidina Ben Alija iz države ni zadovoljno. Morjane, ki je bil minister tudi pod Ben Alijem, je v pisni izjavi zapisal, da se je odločil zapustiti položaj zunanjega ministra, kar je storil v interesu Tunizije in v znak podpore prehodni vladi, da državo popelje v stabilno prihodnost. Ben Ali je zaradi ljudske vstaje, ki je sredi decembra lani vznik-nila zaradi brezposelnosti in korupcije, 14. januarja pobegnil iz Tunizije in se zatekel v Savdsko Arabijo. Premier Mohamed Ghannouchi je zatem oblikoval prehodno vlado, ki naj bi državo vodila do sklica prvih svobodnih predsedniških in parlamentarnih volitev. A Tunizijci tudi s prehodno vlado niso zadovoljni, saj je v njej več obrazov Ben Alijevega režima, med njimi premier Ghan-nouchi. Svoje nezadovoljstvo s prehodno vlado so v minulih dneh tudi izražali na ulicah. (STA) www.primorski.eu] £ 't JEMEN - Državi vlada skoraj 32 let, nasprotovanje proti njemu pa že dolgo tli Vse množičnejši protestniki zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha SANA - Protivladni protesti vse bolj pretresajo tudi Jemen, kjer se je na ulicah prestolnice Sana včeraj zbralo več tisoč ljudi, nezadovoljnih s politiko predsednika Alija Abdulaha Saleha, ki tej državi vlada že skoraj 32 let. V bližini tamkajšnje univerze jih je odstop predsednika zahtevalo kar kakih 10.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Kralj Abdulah, tu je Ali Abdulah," so med drugim vzklikali protestniki, s čimer so situacijo v svoji državi povezali z jasminovo revolucijo v Tuniziji, zaradi katere je moral tamkajšnji predsednik Zine el Abidine Ben Ali pobegniti iz države, zatočišče pa mu je kot gostu ponudil savd-ski kralj Abdulah. V protestih, ki potekajo na različnih koncih Sane in so zaenkrat mirni, sodelujejo privrženci različnih opozicijskih strank, tudi islamističnih, še piše dpa. Opozicijski voditelji so že tudi sklicali nove proteste za petek in poudarjajo, da ne bodo odnehali, dokler predsednik Saleh ne odstopi. Predsednik je sicer v zadnjih tednih skušal pomiriti vse glasnejše nezadovolj- stvo z ukrepi, kot so namestitev dodatnih policistov in vojakov v prestolnici, povišanje plač vojakom, prepolovitev davkov na dohodek in omejevanje naraščanja cen, a to očitno ni bilo dovolj. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, predstavljajo protesti novo grožnjo tej najrevnejši arabski državi, ki je bila doslej pozornosti Zahoda deležna predvsem zaradi tamkajšnje veje Al Kaide, napadov upornikov na severu ter secesioni-stičnih teženj na jugu države. Proteste v Jemnu je navdihnila vstaja revnega prebivalstva v Tuniziji. Val nezadovoljstva se očitno vse bolj širi tudi v druge arabske države. V Egiptu tako v teh dneh potekajo največje protivladne demonstracije v zadnjih desetletjih. Jemenski predsednik državi vlada že skoraj 32 let, sedanji mandat pa se mu izteče leta 2013. Predlagane spremembe ustave naj bi mu omogočile, da na oblasti ostane še dva desetletna mandata, razširile pa so se tudi govorice, da namerava kot naslednika na čelu države "ustoličiti" svojega sina, piše AP. (STA) Protest v jemenskem glavnem mestu Sani ansa KUBA - Skupaj z 20 sodelavci Oblasti prijele in potem izpustile oporečnika Farinasa HAVANA - Kubanska policija je izpustila znanega kubanskega oporečnika Guillerma Farinasa, ki ga je skupaj s še okoli 20 oporečniki v sredo prijela v Santa Clari v osrednjem delu otoka. Kot je za francosko tiskovno agencijo AF povedal Farinas, so jih aretirali, ker so skušali pomagati neki družini, ki so jo hoteli prisilno izseliti. O Farinasovi aretaciji je medije predtem obvestila njegova mati Alicia Hernandez. Kot je povedala, jo je Farinas poklical po telefonu in ji povedal, da je zaprt na policijski postaji v Santa Clari, okoli 240 kilometrov vzhodno od Havane. 48-letni kubanski psiholog in novinar je bil zaradi svoje kritičnosti do režima na Kubi, ki ga je označil za "totalitarnega" in "avtokratskega", dolga leta zaprt. Julija lani je končal 135-dnevno gladovno stavko, potem ko se je kubanska vlada ob posredovanju Katoliške cerkve odločila izpustiti 52 kubanskih političnih zapornikov. Zapor in številne gladovne stavke pa so močno načele njegovo zdravje. 15. decembra lani je prejel nagrado Saharov, ki jo Evropski parlament podeljuje za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice. Nagrado so mu podelili v njegovi odsotnosti, evropske poslance pa je Farinas nagovoril v video sporočilu. Nagrado Saharov za prizadevanja za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice Evropski parlament podeljuje od leta 1988 posameznikom ali združenjem, ki so pomembno prispevali k varovanju človekovih v svoji državi ali po svetu. (STA) RUSIJA Eksplodiral avto bomba, štirje mrtvi MOSKVA - V severnokavkaški republiki Dagestan v Rusiji je v sredo eksplodiral avtomobil bomba in pri tem ubil štiri osebe, šest pa jih je bilo ranjenih, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila lokalna policija. Oblasti so eksplozijo označile kot teroristično dejanje. Smrtne žrtve so vsi civilisti, je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti povedal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva. Avtomobil bomba je eksplodiral okoli 22. ure po krajevnem času (20. ure po srednjeevropskem času) pred nekim lokalom na obrobju mesta Ha-savjurt. Po navedbah preiskovalcev so storilci v napadu uporabili okoli 30 kilogramov eksploziva, poroča AFP. Do eksplozije prihaja le dva dni po terorističnem napadu na moskovskem letališču Domodedovo, v katerem je v ponedeljek umrlo 35 ljudi, ruske oblasti pa so za napad osumile upornike s Severnega Kavkaza. (STA) UKRAJINA Preiskava proti Juliji Timošenko KIJEV - Ukrajinsko tožilstvo je sporočilo, da je uvedlo novo preiskavo proti nekdanji premierki Juliji Timošenko zaradi suma zlorabe položaja v času, ko je vodila ukrajinsko vlado. Osumljena je prekoračitve pooblastil z nakupom vozil pred lanskimi predsedniškimi volitvami. Timošenkova naj bi prekoračila pooblastila z nakupom tisoč novih kombiniranih vozil opel combo za ukrajinsko zdravstvo, s čimer naj bi Ukrajino oškodovala za 8,4 milijona dolarjev. Vozila naj bi kupila z namenom povečati podporo v času kampanje pred predsedniškimi volitvami. Kupila naj bi jih po 20 odstotkov višji ceni od tržne, ta "reševalna vozila" pa niso bila primerna za prevoz bolnikov na nosilih. Timošenkova vse očitke o zlorabi položaja zavrača in poudarja, da so ona in drugi člani opozicije tarče maščevanja sedanjih ukrajinskih oblasti. (STA) RAZISKAVA - Center Pew Muslimansko prebivalstvo raste dvakrat hitreje WASHINGTON - Svetovna muslimanska populacija bo v naslednjih 20 letih rasla dvakrat hitreje kot nemuslimanska, napoveduje nova raziskava ameriškega centra Pew. Raziskava tudi ocenjuje, da bodo muslimani leta 2030 predstavljali več kot četrtino svetovnega prebivalstva. Ob upoštevanju rodnosti, smrtnosti in migracij raziskovalci centra Pew muslimanom v prihodnjih 20 letih napovedujejo 1,5-odstotno letno populacijsko rast, medtem ko naj bi bila pri preostanku svetovne populacije letna rast le 0,7-odstotna. Do leta 2030 bi to pomenilo tri odstotne točke večji delež muslimanov na svetu - s sedanjih 23,4 odstotka naj bi narasel na 26,4 odstotka. Svetovna populacija se bo v tem obdobju po ocenah raziskovalcev povečala s sedanjih 6,9 milijarde na okoli 8,3 milijarde. Več kot 60 odstotkov muslimanov bo leta 2030 živelo v azij-sko-pacifiški regiji, Pakistan pa naj bi do takrat premagal Indonezijo in postal najštevilčnejša muslimanska država na svetu. Najštevilčnejša muslimanska država v Afriki naj bi bila čez 20 let podsa-harska Nigerija in ne več Egipt. Za Evropo raziskovalci centra Pew napovedujejo povečanje muslimanske populacije za skoraj tretjino do leta 2030 - s sedanjih 44,1 milijona (okoli šest odstotkov Evropejcev) na 58,2 milijona ljudi (okoli osem odstotkov Evropejcev). V Belgiji in Franciji naj bi delež muslimanov do takrat presegel deset odstotkov, tudi Švedska, Avstrija in Velika Britanija pa ne bodo veliko zaostajale. Rusija naj bi imela medtem čez 20 let 18,6 milijona ali 14,4 odstotka muslimanov, ZDA pa 6,2 milijona ali 1,7 odstotka. (STA) 1 4 Petek, 28. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Evropske dežele zahtevajo izboljšanje zakonodaje Iz Bruslja poziv k sodelovanju, EZTS pod drobnogledom Rima Pettarin:»Ker orjemo ledino, ministrstva preverjajo vsako besedo - Kmalu zelena luč« Evropske dežele pozivajo k okrepitvi čezmejnih stikov, medtem ko Gorica naj bi v kratkem dočakala, da bodo rimska ministrstva prižgala zeleno luč za ustanovitev Evropskega združenja za čezmejno sodelovanja (EZTS) s partnerskima občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. V Bruslju so včeraj predstavili stališče skupščine evropskih dežel o čez-mejnem sodelovanju. »Izboljšati je treba zakonodajo, ki omogoča obmejnim območjem, da se med sabo povežejo in nudijo svojim prebivalcem skupne storitve,« je poudarila predsednica skupščine evropskih dežel Mercedes Bresso in zahtevala poenostavitev zakonodaje, ki zadeva EZTS-je. Kot znano so se razne evropske dežele začele povezovati z EZTS-ji leta 2006, od takrat do današnjih dni pa je nastalo 16 tovrstnih navez, ki so se spopadle s celo serijo pravnih težav. Zaradi tega so se razne evropske dežele združile v skupščino, katere cilj je ravno spodbujati ustanavljanje evroregij, je včeraj pojasnila Bressova in spregovorila o doslej uresničenih navezah. Med Francijo in Belgijo so uspeli združiti moči za upravljanje bolnišnice, kar se tiče Italije pa so iz pravnega vidika vzpostavili sodelovanje med Sicilijo, Ciprom in Balearskimi otoki, ki se jim bo v kratkem pridružila še Malta. V Bruslju so omenili tudi EZTS, ki ga ustanavljajo občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, zato pa smo se o omenjenem postopku pozanimali tudi pri goriškem občinskem odborniku Guidu Germanu Pettarinu. »S svojim EZTS-jem orjemo ledino. Doslej so združile moči izključno razne dežele, mi pa smo prvi, ki ustanavljamo čezmejno navezo na ravni občin. Tudi zaradi tega v Rimu zelo pazljivo preverjajo vso dokumentacijo, ki smo ji jo poslali glede EZTS-ja,« razlaga Pettarin in poudarja, da so dokumente že pregledala nekatere ministrstva, druga pa to ravnokar počenjajo. Po Pet-tarinovih navedbah so v Rimu pozorni na vsako besedo in vejico, zato pa je občina v stalnem stiku z ministrskimi funkcionarji in uradi. »Poslali smo jim več pisem in razčistili vse dvome, ki so jih doslej imeli. Po naših predvidevanjih GRADIŠČE Obvezno cepljenje proti steklini Po vsej Furlaniji-Julijski krajini se začenja nova cepilna akcija psov, ki so jih proti steklini nazadnje cepili med 15. januarjem in 31. majem lanskega leta. Pristojna deželna direkcija je že odredila ponovno cepljenje, za katerega lahko poskrbijo uslužbenci goriškega zdravstvenega podjetja ali živinozdravniki, ki opravljajo samostojen poklic. Za naročilo za cepljenje v ambulanti zdravstvenega podjetja v Ulici Flemming v Gradišču je na razpolago telefonska številka 3387189003; nanjo je mogoče klicati od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Cepljenje v ambulanti zdravstvenega podjetja v Gradišču stane 10 evrov; cepijo se lahko le psi, stari več kot tri mesece, ki so jih njihovi lastniki vpisali v pasji register. Učinek cepiva proti steklini traja dvanajst mesecev, zato pa je treba pse cepiti vsako leto. naj bi nam v Rimu v kratkem prižgali zeleno luč, saj je odprtih le še nekaj manjših zadev,« pravi Petterin in razlaga, da so bili v Rimu pikolovski, ker bo goriški EZTS pravna osnova za vse nadaljnje podobne postopke. »V Italiji ustanavljajo še nekaj EZTS-jev, njihovo uresničevanje pa ve- liko zamuja za nami. Mi smo edini, ki smo že odobrili statut in smo s postopkom pri koncu, zaradi česar smo seveda zelo ponosni. Naše delo bo namreč za zgled vsem upravam, ki bodo stopile na pot ustanavljanja EZTS-jev,« poudarja Petterin, ki kot rečeno pričakuje, da naj bi v Rimu zeleno luč za GORICA - Kupon za nakupe v lekarni 200 evrov za vsakega novorojenčka Mamice, ki se bodo odločile za porod v Gorici, bodo imele možnost prihranka. Pred koncem februarja bo namreč goriška občina za vsakega novorojenčka, ki se bo rodil v porodnišnici goriške splošne bolnišnice v Ulici Fate-benefratelli, začela izdajati kupon v vrednosti 200 evrov, ki ga bodo starši lahko porabili za nakup raznih artiklov v občinskih lekarnah. S prispevkom bo mogoče kupiti pleničke, mleko v prahu, zdravila in druge artikle, ki jih v prvih mesecih po porodu potrebujejo novorojenčki in mamice. Kot smo že poročali v decembru, je občinska uprava pobudi, ki je namenjena spodbujanju porodov v goriški porodnišnici, ki ji preti zaprtje, v letošnjem proračunu namenila 60.000 evrov. O podrobnostih sta se včeraj dogovorila občinska odbornica za zdravstvo Silvana Romano in Pierluigi Ceccarello, predsednik podjetja za upravljanje občinskih lekarn, delovnega srečanja pa so se udeležili tudi občinski odbornik za finance in proračun Guido Germano Pettarin ter predstavniki lekarn v Štandrežu in pri Sv. Ani. Z denarjem, ki ga je zaenkrat dala na razpolago občina, bodo lahko kupon namenili 300 novorojenčkom, v primeru, da se jih bo v teku leta rodilo več, pa bo nekaj sredstev dodalo podjetje za upravljanje občinskih lekarn. »Pri tej pobudi tesno sodelujemo z osebjem goriške porodnišnice,« je pojasnila odbornica Silvana Romano in dodala, da je pobuda namenjena tudi družinam iz drugih občin. Spodbujajo rojevanje v Gorici GORICA - Načelnik DS Federico Portelli o »voucherjih« »Preiskavo naj vodi opozicija, odgovornost nosi tudi župan« ustanovitev EZTS-ja prižgali v kratkem. Sicer pa sta goriški in novogori-ški občinski svet izglasovala sklep o ustanovitvi EZTS-ja 21. januarja lanskega leta. Slovenska vlada je dokument odobrila brez posebnih pripomb že junija lani, rimski mlini pa še vedno me-ljejo. (dr) LOČNIK - Brumatti Preiskujejo nenamerni umor Na zahtevo javnega tožilstva iz Gorice so včeraj na ločniškem pokopališču odkopali krsto s posmrtnimi ostanki Pina Brumattija, bivšega državnega košarkarskega reprezentanta in prvoligaša, ki mu je bila v minulem tednu usodna srčna kap. Družina 62-letnega košarkarja je sklenila, da ubere sodno pot. Vložila je prijavo, potem ko je bilo ugotovljeno, da je prišlo med nu-denjem pomoči do hude napake. Telefonistka službe 118 je namreč rešilno vozilo poslala v popolnoma napačen kraj. Reševalci so tako Brumattija iskali v Ulici Romana v Tržiču, namesto da bi se odpravili v istoimensko ulico v Ločniku, kjer je imel bivališče. Napaka oziroma nesporazum je bil zanj usoden. Namestnik javnega tožilca Luigi Leghissa je uvedel preiskavo zaradi nenamernega umora, poleg tega je zahteval zaplembo evidence telefonskih klicev in posnetka s telefonskim pogovorom med sedežem službe 118 in Brumattijevo ženo. Doslej niso še nikogar vpisali v register osumljenih oseb. Na goriškem sodišču so tudi odredili, da bo danes dopoldne obdukcijo na Bru-mattijevem truplu opravil sodni zdravnik Stefano Pizzolitto; pri obdukciji bo prisoten tudi izvedenec, ki ga je imenovala družina pokojnega Pina Brumattija. »Preiskavo v zvezi z dodelitvijo "vouc-herjev" sorodnikom občinskih uslužbencev in funkcionarjev naj vodi opozicija.« Tako zahteva načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli, ki je prepričan, da del odgovornosti za nastalo situacijo nosi tudi goriški župan Ettore Romoli. Zadeva je prišla na dan med zadnjim občinskim svetom. Kot znano je občina v prejšnjih mesecih objavila razpis za dodelitev »voucherjev«, na katerega se je prijavilo tudi deset študentov. Projekt je spadal med pobude, ki jih občinska uprava izvaja v okviru socialnih politik, namenjen pa je bil razdeljevanju promocijskih letakov po mestu. Med dobitniki razpisa, ki so za dvaj-seturno sodelovanje prejeli 200 evrov v obliki plačilnih bonov, so namreč štirje sinovih občinskih uslužbencev (dva sta med drugim brata) in hčerka vodje ene izmed občinskih direkcij, ki letno prejema okrog 100.000 evrov plače. »Romoli je predlagal ustanovitev preiskovalne komisije? Dobro. Če hoče, da bo komisija verodostojna, pa mora njeno vodenje zaupati predstavniku opozicije,« po- udarja Portelli in opozarja, da je tudi postopek za dodelitev »voucherjev« sporen. Potreben upravni sklep so po njegovih besedah sprejeli na vrat na nos v začetku septembra, nato pa zaradi takojšnje izvršljivosti ni bil dva tedna razobešen na oglasni deski. »To je oškodovalo občane, ki se niso mogli seznaniti s projektom; verjetno za občinski odbor in župana ni bilo pomembno dati enako možnost sodelovanja na razpisu vsem občanom,« pravi Portelli in poudarja, da v sklep niso vključili nobenega pogoja, ki bi zagotovil dodelitev »voucherjev« občanom, ki bi jih res potrebovali. »Občina bi lahko "voucher-je" uporabila tudi za solidarnostne pobude, bone pa so raje namenili razdeljevanju letakov s pobudami odbornika Devetaga. To je bila prioriteta uprave? Grozno. V sklepu ni bilo niti besedice o izrednih pobudah, ki bi jih bilo koristno financirati z "voucherji". Potem je prišel 17. december in Gorico je prekril sneg; da bi bone namenili čiščenju zasneženih cest, seveda občinski odbor ni niti pomislil. Mogoče pa odborniki niso bili obveščeni, da je bila zima tik pred vrati,« poudarja Federico Portelli. Goriško županstvo bumbaca GORICA Referendumi, datum izvedbe vprašljiv Podpisi za referendume bumbaca Odbor garantov goriške občine, ki se mora izreči o posvetovalnih referendumih, za katere so dali pobudo predstavniki gibanja Verdi del giorno in združenja radi-kalcev Trasparenza e partecipazione, se bo sestal šele v ponedeljek, 31. januarja, ob 9.30. To pomeni, da goriški občinski svet ne bo mogel odločati o datumu poteka referendumov do termina, ki ga za tovrstne sklepe postavlja občinski pravilnik. Slednji namreč predvideva, da mora občinski svet določiti datum referendumov, ki bodo potekali v teku leta, do 31. januarja, predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo pa opozarja, da seje ne more sklicati, dokler nima poročila garantov. Pri referendumskem odboru, ki se zavzema za izpeljavo referendumov že letos spomladi, se zato bojijo, da bodo posvetovanja prestavljena na leto 2012, župan Ettore Romoli pa meni, da sklic občinskega sveta po 31. januarju še ne pomeni, da bodo morali referendume nujno »zamrzniti« za enoletno obdobje. Predstavniki gibanja Verdi del giorno in združenja radikalcev so podpise za prvi dve referendumski vprašanji vložili v ponedeljek, v torek pa so vložili še podpise za drugi dve. Za referendumsko vprašanje o ukinitvi kvo-ruma za občinske referendume so zbrali 1.858 podpisov, za zagotavljanje možnosti občanom, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, pa 1.866. Referendumsko vprašanje o spremembi odbora garantov je podprlo 1.541 občanov, referendum o biološki oporoki pa 1.547. V referendumskem odboru ne skrivajo bojazni oziroma suma, da bi lahko z načrtnim birokratskim zapletom na občini onemogočili sklic posvetovanj še pred letošnjim poletjem, kar bi - po prepričanju Renata Fiorellija - odvzelo referendumom aktualnost in jih izvotlilo. V odboru se sicer zavedajo tesnih časovnih terminov, a vseeno opozarjajo, da je sumljiv že sklic seje odbora garantov na dan, ko zapade rok za določitev datuma referendumov. »Izničenje štirih referendumov bi bilo nekaj izredno hudega, saj jih je podprlo nad 1.500 Goričanov! Če bo do tega prišlo, smo pripravljeni na mobilizacijo, h kateri bomo povabili politične sile, ki so se nam pridružile v referendumski kampanji, predvsem pa navadne ljudi, ki jim bo z odložitvijo referendumov na nedoločen termin odvzeta priložnost demokratične participacije. Izkazalo se bo, da je bila županova poteza, da nam omogoči zbiranje podpisov v veži občinske palače, v resnici demokratični blef,« pravi Fiorelli. »Uprava je doslej pomagala referendumskemu odboru. Postopka, tako kot doslej, ne bomo ovirali. Referendumski odbor nad tem ne sme biti zaskrbljen,« pravi župan Ettore Romoli, po katerem bo občinski svet lahko tudi po koncu januarja določil datum referendumov. Enako tolmači pravilnik tudi Roldo, ki pravi, da zahtevi predstavnikov opozicije, ki so predlagali sklic seje v ponedeljek, ne more ugoditi. »Ko bom prejel poročilo garantov, bom lahko sklical sejo načelnikov. Ti bodo predlagali datum referendumov, o katerem se bo moral izreči občinski svet,« pravi Roldo. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. januarja 2011 15 SABOTIN - Vrh hriba letno obišče najmanj deset tisoč ljudi Nekoč graničarji, zdaj pa Japonci in Avstralci Ob okrepčevalnici tudi dve muzejski zbirki - Obnavlja se nekdanji samostan 609 metrov visoki Sabotin, s katerega se odpira prelep panoramski pogled daleč naokoli in ki je še poln pričevanj o prvi in drugi svetovni vojni, navznoter pa prepreden s kavernami, je zadnja leta vse bolje obiskan. Od leta 1947 do osamosvojitve Slovenije je Sabotin po grebenu delila strogo zastražena državna meja, tako da je bil dostop nanj mogoč le ob redkih priložnostih. Dobro se še spomnim, kako sem se med eno takih priložnosti, v tretjem razredu osnovne šole, udeležil čiščenja kamnitega napisa Naš Tito, ki je dolga leta »živciral« predvsem italijanske, po osamosvojitvi pa tudi vse več slovenskih prebivalcev, živečih v bližini Sabotina. Spomnim se tudi, kako mi je oče, ki je mladost preživel v Solkanu in se kasneje odselil v Ljubljano, to izkušnjo dolgo prav po otroško zavidal. Pred nekaj leti sva šla skupaj gor in končno je potešil željo iz otroštva. Tudi, ko se je bilo mogoče na Sabotin povzpeti brez strahu pred zloglasnimi jugoslovanskimi graničarji ali italijanskimi vojaki, vrh hriba dolgo ni bil tako obljuden kot v zadnjem času, ko ga, tako pravi Bogdan Potokar, ki skrbi za enega od dve objektov nekdanje jugoslovanske karavle pod vrhom, letno obišče najmanj 10 tisoč ljudi. Pohodništvo oziroma planinstvo je vse bolj »in«, tako da je ob lepem vremenu, in če je to nedelja, na vrhu že prava »gužva«. Na Sabotin vodi kar nekaj označenih poti, dve s solkanske, tri z briške in dve z italijanske strani, poleg teh pa še nekaj neoznačenih. Do nekdanje karavle JNA na višini 583 metrov, kjer od lanskega marca deluje tudi koča, s katero upravlja Planinsko društvo Brda, se je mogoče povz-peti tudi po cesti iz Brd, ki so jo pred nekaj leti, na veliko žalost vseh gorskih kolesarjev, asfaltirali. Svojevrstna trofeja za kolesarske ljubitelje klancev je tudi cesta do karavle na italijanski strani. Potokar, ki vodi okrepčevalnico na Sabotinu, kjer sta na ogled tudi dve muzejski zbirki (iz prve in druge svetovne vojne, pa tudi iz osamosvojitvene vojne), in v okviru projekta Sabotin - Park miru, katerega nosilec je no-vogoriška mestna občina, skrbi za vzdrževanje okolice in čiščenje obstoječih poti ter nove vsebine, je v lanskem letu kot vodič po kavernah na Sabotinu, ki naj bi jih bilo skupaj za 12 do 15 kilometrov, popeljal lepo število turistov. Strokovno vodenje je nudil obiskovalcem iz kar 78 turističnih avtobusov in še komu. Pojasnil je, da poleg domačih rekreativcev Sabotin zadnja leta obiskuje vse več tujcev, ki prihajajo tudi iz Japonske, ZDA, Avstralije in od drugod. Omenil je tudi dobro sodelovanje s sabo-tinskim zanesenjakom z druge strani meje, Mariom Mutom, ki s skupino somišljenikov pravkar obnavlja nekdanji samostan na italijanski strani tik pod ostan- V prostorih nekdanje karavle JNA so uredili kočo in okrepčevalnico; poleg domačih rekreativcev Sabotin obiskuje vse več tujcev foto c. sclauzero ki cerkvice Sv. Valentina, zavzemal pa naj bi se tudi za postavitev podobne muzejske zbirke v karavli na italijanski strani. Zaradi zapletov z dovajanjem vode je bil eden od obeh lokalov na območju nekdanje karavle JNA od konca lanskega novembra pa do začetka letošnjega januarja zaprt, zdaj pa sta oba spet odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, za organizirane skupine pa po dogovoru tudi med tednom. Nace Novak ŠMARJE Z Vertovcem v rojstni kraj himne Pri cerkvi v Šmarjah na Vipavskem se bo jutri ob 8. uri začel tradicionalni, že osmi pohod v spomin na duhovnika Matijo Ver-tovca, avtorja Vinojere, prve slovenske knjige nasvetov za vinarje in vinogradnike. Vertovec se je ukvarjal tudi z astrologijo in kemijo, zelo blizu pa so mu bili jeziki. Prijateljeval naj bi tudi s Francetom Prešernom. Leta 1843 je Prešerna v Bleiweisovih Lu-blanskih novicah pozval, naj napiše slovensko himno in tako se je leta 1844 rodila Zdravljica. Ker jo je 50 let kasneje kot prvi uglasbil Stanko Premrl iz Podnanosa, so v Vipavski dolini na to zelo ponosni. Pohod v počastitev velikega rojaka bo potekal od Šmarij, Vertovčevega rojstnega kraja, do Podnanosa, kraja njegovega zadnjega počitka. Pohodniki se bodo podali po poti, ki jo je Matija Vertovec mnogokrat prehodil, ko je hodil na obisk k domačim. Pohod, dolg 10 do 13 kilometrov, bo potekal med vipavskimi vinogradi skozi Gaberje, Er-zelj, do Goč, kjer se bo mogoče med postankom okrepčati. Sledil bo še sklepni del pohoda do Podnanosa, kjer bo ob 14. uri v kulturnem domu krajši kulturni program. Ker trasa pohoda ni krožna, bo po zaključku pohoda organiziran prevoz iz Podnanosa nazaj v Šmarje. Startnim bo za odrasle 10 evrov, za otroke in mladino do 18. leta pa je udeležba brezplačna. V ceno so vključene tri vodene degustacije s prigrizkom in topla malica s pijačo. Zaželene so prijave; dodatne informacije so na voljo na tel. 0038631-615036 oz. 00386-40-204022. (nn) GORICA - Slovensko planinsko društvo bo primerno obeležilo jubilej Sto let goriškega planinstva Danes šteje društvo preko 500 članov, tako da je med največjimi organizacijami slovenske narodne skupnosti v Italiji SPDG-jevci na vrhu Triglava leta 2008 Slovensko planinsko društvo iz Gorice so ustanovili natanko pred sto leti, zato pa društveni odborniki in člani ob letošnjem okroglem jubileju prirejajo niz pobud in prireditev. Novinarjem jih bodo predstavili danes na društvenem sedežu v Gorici, kjer bodo prikazali tudi pestro društveno dejavnost. Slovensko planinsko društvo v Gorici je bilo ustanovljeno leta 1911 kot podružnica osrednjega Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Ustanovni občni zbor Goriške podružnice je bil 28. januarja 1911 pri Zlatem jelenu v Gorici, udeležilo pa se ga je 60 članov. V odbor so bili izvoljeni načelnik (predsednik) Jakob Zupančič, Anton Brecelj, Janko Pikuš, Janko Pretnar, Anton Koritnik in Ivan Kravos. Društvo je takoj začelo delovati z veliko vnemo in zagnanostjo. Čistili in označevali so planinske poti v svojem delokrogu, pripravljali se na gradnjo koče na Kaninu, na- meščali smerokaze, začeli uresničevati načrt o izdaji zemljevida območja, ki je sodilo v delokrog podružnice. Prvega februarja leta 1912 so priredili prvi planinski ples. Dne 22. decembra leta 1913 je bil zadnji občni zbor v hotelu pri Zlatem jelenu. V tem letu je število članov naraslo na 101. Po društvu je žal usodno udarila prva svetovna vojna. Člane je razkropila po vseh koncih in krajih velike države, ki je segala od Karpatov do Furlanije. Veliko članov je bilo v begunstvu in na fronti, mnogi so padli. V takih okoliščinah ni bilo pogojev za kolikor toliko redno delovanje. Takoj po prvi svetovni vojni je društveno delovanje oživilo, leta 1926 pa so fašistične oblasti društvo razpustile. Že decembra leta 1945 so društveno dejavnost obnovili in od tedaj društvo deluje neprekinjeno. Danes šteje preko 500 članov, tako da je med največjimi društvi slovenske narodne skupnosti v Italiji. GORICA - Trgovka Vera Krašček odhaja v pokoj Prijaznost in zaupanje ključ uspeha trgovine Prijaznost, razpoložljivost, požrtvovalnost in poznavanje poklica so pravila, ki bi se jih morali držati upravitelji malih trgovin, če želijo kljubovati konkurenci komercialnih centrov in preprečiti, da bi njihove dejavnosti izginjale kot muhe enodnevnice. To je očitno uspelo 56-letni Veri Krašček iz Sovodenj, ki se bo prihodnji teden -po dvajsetih letih - poslovila od svoje trgovine s spodnjim perilom »Scintille« v Gorici. Svojo poklicno pot je začela leta 1969 v goriški trgovini »Rosconi«, kjer si je nabrala delovnih izkušenj, leta 1991 pa je sklenila, da prevzame prostore v Ulici IX Agosto, kjer so jo v vseh teh letih redno obiskovali zveste stranke in prijatelji. »Goriški trgovski sektor se je izredno spremenil. Nekoč je v trgovine zahajalo veliko kupcev iz Slovenije, danes pa ni več tako. Časi, ko so klienti čakali pred trgovino, so mimo, zdaj se večina odloča za komercialne centre,« pravi Kraščkova in dodaja, da je za uspeh male trgovine ob kakovosti blaga in poznavanju poklica zelo pomemben odnos med trgovcem in klienti. »Potrebno je zaupanje,« je prepričana trgovka, ki bo v pokoju najbolj pogrešala vsakdanji stik z ljudmi. Vera Krašček bo trgovino s spodnjim perilom vodila do ponedeljka, 31. januarja, nato pa bo dejavnost prevzela 30-letna Goričanka Valentina Ferigo. Videz trgovine, ki jo bo preimenovala v »Eden«, namerava posodobiti, dosedanjo ponudbo pa bo razširila z nekaterimi drugimi italijanskimi znamkami. (Ale) Vera Krašček v svoji trgovini bumbaca BRDA - Pokrajina spodbuja posaditev sadnih dreves Po češnjah češplje Kmetje in lastniki turističnih kmetij bodo drevesca dobili brezplačno Briški sadovnjak bumbaca Goriška pokrajina spodbuja posaditev češpelj v Brdih, potem ko so lani med domačini brezplačno delili češnje. Na pokrajini opozarjajo, da so v zadnjih letih v Brdih veliko kmetijskih površin posvetili vinogradništvu, nasade različnih sadnih dreves pa so večinoma opustili. Zaradi tega je nekoliko nastradala kulturna krajina, saj so sadna drevesa s svojim pomladanskim cvetjem in nato s svojimi sadeži olepšala videz briških gričev. Pokrajina je tako tudi letos objavila javni razpis, s katerim želi spodbuditi ponovno posaditev češpelj v Brdih, ki jih bodo brezplačno delili med lastniki turističnih kmetij in kmeti, ki so vpisani v sezname Trgovinske zbornice. Vlagatelji prošenj morajo živeti na območju občin Gorica, Krmin, Moš, Koprivno, Dolenje, Števerjan in Šlovrenc. Celoten razpis z vsemi potrebnimi informacijami je na voljo na spletni strani www.provincia.gorizia.it. Lani je goriška pokrajina med 70 kmeti razdelila 1.600 sadik češenj; šlo je za sorte Lapins, Van in Germersdorfska, ki ne potrebujejo posebne nege in so za briško okolje najbolj primerne. 16 Petek, 28. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Ob dnevu spomina na holokavst Venci in medalje za taboriščnike Na prefekturi nenapovedano spregovorila vnuka interniranca S polaganjem vencev pred spomenikom deportirancem pri železniški postaji in s podelitvijo častnih medalj preživelim taboriščnikom in svojcem že pokojnih so včeraj v Gorici počastili dan spomina na holokavst in deportacijo v nacifašistična taborišča. Pred železniško postajo je prisotne krajevne upravitelje, predstavnike borčevskih in vojaških organizacij, politične in javne delavce nagovoril bivši general Nicola Netti in opozoril na gorje, ki so ga Judje doživeli med drugo svetovno vojno. Goriško občino je predstavljal odbornik Dario Baresi, v imenu goriške pokrajine pa je bil prisoten pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič. Svečanost, ki se je začela ob 9.30, je bila zelo kratka; trajala je manj kot deset minut, saj se je kmalu zatem na pre-fekturi začelo podeljevanje častnih medalj. »Zlu, ki se širi po svetu, se moramo zoperstaviti s spoštovanjem do sočloveka,« je poudarila prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je poseben pozdrav namenila bivšim deportirancem Vilmi Braini, Milovanu Bressanu in Mariu Candotto. In ravno mlada Candottova vnuka Alessandro in Virginia Carolina Marega sta poskrbela za dodatek k svečanosti. Alessandro je ob zaključku podeljevanja medalj prebral krajše posvetilo prefektinji, iz katerega je izhajal visok krvni davek, ki ga je vojna zahtevala od njegove družine. V taborišču v Auschwitzu sta bili namreč internirani tudi sestri Maria Candotta, Ida in Fede, ki sta preživeli in se vrnili domov. Po drugi strani je mati Maria Candotta, Maria Turolo, v Auschwitzu umrla, oče Domenico pa je umrl v Dachauu. Dalje sta pri partizanih padla Mariova brata Lorenzo in Massimo; slednji je življenje izgubil med bojem na Goriški fronti. Potem ko je prebral posvetilo, je Alessan-dro Marega prefektinji izročil sitotisk, ki jo je Mario Candotto izdelal pred leti za dobrodelno razstavo, med katero so zbirali sredstva za pribežnike iz Bosne-Hercegovine. Med svečanostjo so častno medaljo, ki jo podeljuje predsednik republike, prejeli Renato Aloisio iz Škocjana in Marino Trevisan iz Redipulje, ki sta pre- Alessandro in Virginia Carolina Marega izročata prefektinji sitotisk svojega deda (desno), polaganje venca k spomeniku pred železniško postajo (spodaj) bumbaca živela internacijo v Nemčiji, dalje Bruna Boemo iz Gradeža v spomin na očeta Bruna Boema, Ida Vida vd. Buzzinelli iz Gorice v spomin na moža Gabriele-ja Buzzinellija, Marco Gobbo iz Tržiča v spomin na deda Giovannija Arman-da Canciana, Silvano Facchinetti iz Gradeža v spomina na očeta Silvana Facchinettija, Lucio Fella iz Tržiča v spomin na očeta Artura Fello, Tiziano Mi-niussi iz Štarancana v spomin na deda Giuseppeja Gambina ter Alma in Bruno Zorzin, žena in sin Oliviera Zorzina iz Romansa. Včeraj so odprli tudi razstavo v goriški sinagogi, ki je posvečena holokavstu na Poljskem. (dr) GORICA - Februarja obisk Auschwitza Za Vlak spomina manj prispevkov in sporna odpoved Dežela FJK in državna vlada letos nista finančno podprli Vlaka spomina, kljub temu pa bodo pobudo uresničili. Štiri pokrajine iz naše dežele so namreč povišale svoj prispevek, dijaki in njihovi spremljevalci pa bodo globlje segli v žep, da se bodo lahko v začetku februarja odpravili v Krakov in na ogled taborišča Auschwitz. »V lanskih letih je dežela zagotovila Vlaku spomina 30.000 evrov, iz Rima pa je prišlo dodatnih 50.000 evrov. Letos teh prispevkov ne bomo dobili, ne glede na to pa se pobudi nismo nikakor hoteli odreči. Kot pokrajina smo izredno pomembnemu vzgojnemu projektu dali na razpolago 15.000 evrov, vsak udeleženec pa bo iz svojega žepa pristavil še 200 evrov,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič in poudarja, da stane projekt na osebo okrog 450 evrov, poleg ekskurzije v Krakov pa vključuje še vrsto srečanj z bivšimi taboriščniki in predavanja. K pobudi so pristopile številne višje srednje šole iz goriške pokrajine, med katerimi je tudi slovenski licejski pol. Med udeleženci je bil začetno tudi goriški li-cejski pol z italijanskim učnim jezikom, ki pa je prejšnji teden na vrat na nos odpovedal svojo udeležbo. »Oktobra smo pisali vsem šolam in jih obvestili, da bomo pobudo izpeljali, čeprav so nam občuteno krčili razpoložljive prispevke. Decembra smo ravnateljem poslali še eno pismo in jih povabili na srečanje, med katerim smo se pogovorili o poteku izleta. Na srečanje je v imenu licejskega pola prišla profesorica Anna Brondani, ki je napovedala udeležbo tridesetih dijakov svojega zavoda. V prejšnjih dneh je ravnateljica li-cejskega pola Laura Fasiolo dejala, da profesorica ni imela pooblastila za udeležbo na sestanku. Na srečanjih, ki jih imamo s profesorji za najrazličnejše povude, seveda nikoli ne preverjamo, ali imajo pooblastilo za udeležbo, sicer pa nam je Brondanijeva v pismu sporočila, da ji je ravnateljica poslala okrožnico, v kateri je interesente pozvala, naj se udeležijo projekta,« pojasnjuje Marinčič. Odločitev o odpovedi udeležbe so nato na licejskem polu sprejeli med nedavnim razrednim svetom, to pa je bila posledica bojkota vseh GORICA - Zbirni center za odpadke v Ulici Gregorčič odprt, a nedokončan Še pol milijona stroškov Trenutno je center namenjen izključno občanom Gorice, če pa bo prišlo do dogovora, ga bodo odprli tudi Sovodenjcem Goriška občina načrtuje dokončno ureditev centra za zbiranje odpadkov, ki od lanskega julija deluje na območju pri nekdanji sežigalnici tik ob meji z občino Sovodnje. Včeraj je goriški občinski odbor na pobudo odbornika za okolje Fran-cesca Del Sordija obravnaval preliminarni načrt za sanacijska in ureditvena dela, v katera bodo vložili preko pol milijona evrov. Po njegovih ocenah bi dela lahko izvedli že v teku nekaj mesecev. Z zbirnim centrom za odpadke v Ulici Gregorčič, ki je zaenkrat namenjen izključno Goričanom, je občina Gorica lani nadomestila odlagališče v Ulici Brigata Sassari, ki so ga zaprli zaradi neskladnosti z zakonskimi predpisi. Ekološki otok, kjer zbirajo kosovne odpadke, hišno opremo, les, elektronske naprave, stroje in gradbeni material, deluje od lanskega julija, a ni dokončan. »Na novo moramo urediti vhod in cesto, kupiti pa moramo tudi nove kontejnerje za odpadke, namestiti kontrolno kabino, ki je sedaj ni, in novo tehtnico. Občani bodo v zbirni center tudi po obnovi dova-žali iste tipologije odpadkov kot danes, struktura pa bo bolje urejena in bo v skladu z vsemi predpisi,« je povedal občinski odbornik Del Sordi in nadaljeval: »Poseg nameravamo izvesti v nekaj mesecih. Upamo, da ne bo zapletov v birokratskem postopku, kot se žal pogosto dogaja.« Odbornik je povedal, da so posegi, pred- Francesco Del Sordi in goriški zbirni center za odpadke bumbaca videni v preliminarnem načrtu za ureditev ekološkega otoka, vredni 556.000 evrov, z dokončnim in izvršnim načrtom pa bodo verjetno v projekt vključili še nekaj dodatnih struktur, s katerimi se bodo stroški nekoliko povišali. »Levji delež denarja za prilagoditev zbirnega centra bo prispevala dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je dala na razpolago 450.000 evrov. Preostali delež bo krila občina sama, za prispevek pa nameravamo zaprositi tudi goriško pokrajino,« je pojasnil Del Sordi. Zbirni center je odprt od ponedeljka do petka med 14.30 in 18. uro, ob sobotah med 9.30 in 12.30 ter med 14. in 18. uro, ob nedeljah pa med 9.30 in 12. uro. Trenutno se ga lahko poslužujejo le prebivalci občine Gorica, sovodenjska županja Alenka Florenin pa si prizadeva, da bi ekološki otok lahko čim prej uporabljali tudi Sovodenjci, ki morajo kosovne od- padke odvažati v Moraro. O tem se je že marca dogovorila tudi z občinskim odbornikom Francescom Del Sordijem. »Naši občani trenutno še ne morejo uporabljati zbirnega centra, čeprav stoji tik ob Sovodnjah. Zdi se, da mora biti le-ta prej klasificiran kot nadobčinski zbirni center. O tem se bom pogovorila z odbornikom Del Sordijem,« je povedala Alenka Florenin in spomnila, da je so-vodenjska občina vsekakor že lani priskočila svojim občanom na pomoč s tem, da enkrat mesečno skrbi za odvažanje kosovnih odpadkov v Moraro. (Ale) Vhod v taborišče v Auschwitzu izletov in ekskurzij, za katerega so se pred meseci odločili v znak protesta proti šolski reformi. Verjetno bi profesorji licej-skega pola bolje izpadli, če bi se ne držali tako strogo odločitve o bojkotu in bi dijakom omogočili, da se z Vlakom spomina odpravijo na obisk taborišča, v katerem je umrlo preko milijon ljudi. (dr) NOVA GORICA Povezali ustanove Ob kulturnem prazniku Matej Arčon foton.n. Župan Matej Arčon je skupaj z direktorji osrednjih kulturnih ustanov v novogoriški občini včeraj predstavil program dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku, ki se bodo v mestni občini zvrstili od 3. do 17. februara. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi zgibanka z vsemi prireditvami, ki so jih prejela vsa gospodinjstva v občini. »Kot smo naredili že za novo leto, ko smo združili več organizatorjev silvestrovanja, smo se odločili tudi ob kulturnem prazniku, da združimo vse ustanove in društva v občini, ki delujejo na področju kulture. Moja želja pa je, da bi tako naredili tudi ob občinskem prazniku v septembru,« je uvodoma pojasnil Arčon in izrazil prepričanje, da so vsi akterji skupaj pripravili pester in zanimiv program kulturnih dogodkov, ter željo, da bi se dogodkov udeležilo čimveč občanov. Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bo v petek, 4. februara, zvečer v veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Na ogled bo gledališko-glasbeni dogodek »Zgodovina neke ljubezni«, ki ga bosta izvedli igralka Polona Vetrih in pianistka Sonja Pahor, kot slavnostni govornik pa bo zbrane nagovoril državni svetnik Zoltan Jan. Različni kulturno obarvani dogodki bodo do 17. februarja potekali tudi v Solkanu, Braniku, Šempasu, Dornberku, na Trnovem in v Grgarju. Goriški muzej bo 8. februara med 12. in 17. uro vsako polno uro organiziral strokovno vodstvo po Vili Bartolomei, kjer se bosta ob tej priložnosti trem stalnim razstavam pridružili še dve novi. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo pri skupnih dogodkih sodelovala 10. februara s premiero »Sobice na vrhu stopnišča« kanadske dra-matičarke Carole Frechette v režiji Jake Andreja Vojevca, niz dogodkov v počastitev kulturnega dne pa se bo 17. februarja zaključil s predavanjem in predstavitvijo knjige Marka Pogačnika »Skrivno življenje zemlje« v knjižnici Franceta Bevka. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 28 . januarja 2011 1 "J GRADEŽ Podaljšujejo dopolnilno blagajno Nakazuje se možnost trimesečnega podaljšanja izredne dopolnilne blagajne za približno 60 uslužbencev gradeške ustanove Ospizio marino. O tem je včeraj tekla beseda v Vidmu, kjer so se deželni odbornik za zdravstvo Vladimiro Kosic in funkcionarji deželne direkcije za delo sestali s predstavniki sindikatov. Zahteva o ponovnem podaljšanju dopolnilne blagajne bo predmet dogovarjanja na pogajalskem omizju, ki je napovedano za 7. februar. Danes naj bi se sindikalisti sestali s tremi stečajnimi upravitelji, nakar naj bi sindikati formalizirali zahtevo po podaljšanju dopolnilne blagajne. Komigo privablja Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici poteka vpis abonmajev za gledališki festival Komigo 2011, ki je tudi letos deležen precejšnjega zanimanja. Abonentov je že skoraj 200, sporočajo organizatorji. Vpis abonmajev se bo zaključil v torek, 1. februarja, ko bo na sporedu prva predstava, in sicer »Poslednji terminal(t)or« z Borisom Kobalom. Poleg Kobala in Goj-mirja Lešnjaka - Gojca privabljajo tudi druga imena nastopajočih skupin in igralcev, tako na primer Teater 55 iz Ljubljane, Branko Durič - Džuro in Gianfranco Saletta. Cena abonmaja je 50 evrov (redni) in 40 evrov (znižani za upokojence in študente), za vstopnico pa bo treba odšteti 12 evrov. Spomin na Mitrija V knjigarni Rinascita v Tržiču (v Drevoredu San Marco) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »Tiberio Mitri. Il pugile, la favo-la, il dramma«, ki je pravkar izšla pri založbi Edizioni Anordest; avtorja sta novinarja Roberto Degrassi in Seve-rino Baf. Da bodo primerno počastili spomin na tržaškega boksarskega šampiona, čigar desetletnica smrti bo 12. februarja, bosta ob avtorjih na predstavitvi prisotna tudi boksarja Stefano Zoff in Paolo Vidoz. Revija pevskih zborov V Kulturnem domu Deskle se drevi ob 20. uri začenja letošnja, jubilejna revija pevskih zborov Goriške, ki jo zaznamuje slogan »... Najmočnejši inštrument je glas ...«, organizira pa novogoriška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V treh zaporednih koncertnih večerih se bo predstavilo 25 zborovskih sestavov oz. 550 pevcev, ki bodo izvedli 75 skladb. Letošnji goriški praznik petja bo še posebej svečan, saj revija obeležuje 10. obletnico. V tem času je v Desklah nastopilo 250 pevskih zborov, ki so zapeli skoraj 800 pesmi, vseh nastopajočih pevcev pa je bilo več kot 5.750. V soboto in nedeljo se bo letošnja revija začela že ob 18. uri. (nn) Igriva arhitektura V okviru projekta »Igriva arhitektura - delavnice za otroke o prostoru in arhitekturi 2011«, ki ga organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, bo v kletnih prostorih knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici danes ob 17. uri delavnica z naslovom »Prostor srečanja«. Vodila jo bo arhitektka Nataša Mrkonjič (Sa-dar Vuga Arhitekti), namenjena pa bo dijakom od 14. do 17. leta starosti. Govor bo o tem, kako izboljšati prostore srečanja v mestu in kako Bevkov trg v Novi Gorici preurediti v bolj kakovosten in družaben prostor. (nn) m I* * vv ■ v • v Gardini zapušča Trne Z današnjim dnem zapušča Tržič sanitarni direktor bolnišnice San Polo, Andrea Gardini. Z jutrišnjim dnem bo namreč nastopil službo sanitarnega direktorja v bolnišniškem podjetju S. Anna v Ferrari. ŠTEVERJAN - Družbeno koristna dela Občina bo zaposlila delavca in uradnika Pogodbi bosta veljali za obdobje dvanajstih mesecev Števerjanska občina bo v okviru projektov za družbeno koristno delo zaposlila uradnika in delavca. Obe pogodbi bosta veljali za določen čas, in sicer za obdobje dvanajstih mesecev. Uradnik bo skrbel za arhiviranje dokumentov, vnašanje podatkov v računalnik in za urejevanje poštnih pošiljk; zaposlen bo 36 ur tedensko, za zaposlitev pa zahtevajo diplomo nižje oz. višje srednje šole, sposobnost uporabe računalnika in posest vozniškega dovoljenja. Delavec bo skrbel za urejevanje zelenja, za čiščenje in popravila cest, za ročno pobiranje odpadkov, za čiščenje in vzdrževanje občinskih poslopij in pokopališč, sodeloval bo z občinskim osebjem pri raznih kulturnih, rekreativnih in šolskih pobudah. Ravno tako bo zaposlen 36 ur tedensko; za zaposlitev zahtevajo nižješolsko izobrazbo in posest vozniškega dovoljenja. Prošnjo lahko vložijo delavci, ki so na mobilnosti, na redni in izredni dopolnilni blagajni. Interesenti morajo zahtevano dokumentacijo vložiti v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfie-ri v Gorici, kjer bodo prošnje zbirali med 31. januarjem in 14. februarjem od 9.30 do 12.30. Interesenti bodo morali prošnjam priložiti potrdilo o bivališču in o obliki socialnih blažilcev, ki jih prejemajo. Pri zaposlitvi bodo upoštevali bivališče kandidatov v števerjanski občini in dolžino obdobja mobilnosti oz. dopolnilne blagajne. Vse dodatne informacije so interesentom na voljo v pokrajinskem uradu za delo. Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije s 1. februarjem 2011 odprto od ponedeljka do petka z urnikom 9.00 - 12.30 / 14.30 - 16.00 ob sobotah 9.00 - 12.30 Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: v soboto, 29. januarja, ob 20. uri premiera »Zbeži od žene« Raya Cooneya, nastopa dramski odsek PD Štandrež; v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri ponovitev; informacije, prodaja in rezervacija vstopnic eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj od 13. do 14. ure). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Kapuralica«; informacije in pred-prodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štan-drež s predstavo Borisa Atanasko-vica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Coo-neya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v torek, 1. februarja, ob 20.45 »Roman e il suo cucciolo«, nastopa Alessandro Gassman; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/tea-tro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri plesno gledališče za družine »E se il mondo fosse a testa in giù?«; informacije pri blagajni v Ul. Ciot-ti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 28. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »la Borto«, napisal in nastopa Saverio La Ruina; informacije po tel. 0481-790470. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti). [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481-777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.15 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Razmetane postelje« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.20 - 19.40 - 22.00 »The Green Hornet« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.45 - 20.20 - 22.20 »Par-to col folle«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Che bella giornata«; 22.15 »Vallanzasca: Gli angeli del male«. 4 Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 4. februarja, ob 20. uri slavnostna prireditev mestne občine Nova Gorica in Kulturnega doma Nova Gorica ob kulturnem prazniku »Zgodovina neke ljubezni«; Polona Vetrih, pripovedovalka, Sonja Pahor, klavir, slavnostni govornik Zoltan Jan, državni svetnik Republike Slovenije; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@li-pizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 29. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Niccolo Ronchi; vstop prost. H Šolske vesti AD FORMANDUM vpisuje na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Števerjanu danes, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slovika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pri-četek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481-530412. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši -Otrokovi osebni trenerji večjezično-sti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. & Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481-539992 (Nadja). KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Kor-zu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. Čestitke Danes MATILDE ugasne prvo svečko. Da bi bila vedno tako srečna in nasmejana ji želijo vsi iz Koštabone. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valentinovanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 048121361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). SPDG obvešča udeležence nedeljskih tečajev smučanja, da bo avtobus v nedeljo, 30. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred goriškim sejmiščem v Ul. Barca. V avtobusu je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 048122164. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole danes, 28. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je poročilo o opravljeni dejavnosti v letu 2010, dejavnost v letu 2011 in bilanci 2010, 2011. POKRAJINSKI KONGRES VZPI-ANPI bo v soboto, 29. januarja, ob 14.30 v dvorani Bergamas v Gradišču. PASTORALNA ENOTA SOČA-VIPA-VA, ki združuje župnije Rupa-Peč, Ga-brje-Vrh, Sovodnje in Štandrež v sodelovanju z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda iz Gorice vabi na »Božjo li-turgijo v vzhodnem obredu«, ki jo bosta darovala duhovnika Anton Štrukelj in Jožko Markuža. Sodeloval bo goriški ekumenski zbor. Slavje bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 31. januarja, in v ponedeljek, 7. februarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. POPLAVA 2010 V SOVODENJSKI OBČINI: občinska uprava vabi na informativno srečanje glede prošenj za odškodnino v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanuju na sedežu v Štmavru, Znorišče 4. Prireditve V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v soboto, 29. januarja, ob 20.30 dobrodelna plesna prireditev z naslovom »Una vita per la danza - Ricordo di Mirni« v organizaciji plesne šole Ter-sicore in goriške sekcije Lions cluba; predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi danes, 28. januarja, med 17. in 19. uro, v soboto, 29. januarja, od 18. ure do začetka predstave. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 28. januarja, ob 18. uri psiholog Giorgio Trost predstavil svojo knjigo »L'asi-lo nido«. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v soboto, 29. januarja, ob 20.45 predstavitev publikacije »Cammina, cammina...« o dogodkih med umikom z ruske fronte. 0 Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Teresina Pitton iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00, Mario Gaiardo v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 11.30, Marco Cucovaz iz doma za ostarele Sv. Vincencij Pavelski (Villa verde) v Ul. Della Bona v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Nelli Anna Cechet por. Lupoli iz bolnišnice na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Adriana Barbisan vd. Zorgniotti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 1 4 Petek, 28. januarja 2011 APrimorski r dnevnik KOŠARKA - V evroligi Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Stožice padle pred evropskim prvakom Proti Barceloni nesrečen met za zmago Gregoryja štiri sekunde pred koncem tekme Union Olimpija - Barcelona 67:68 (11:19, 26:36, 54:52) Union Olimpija: Ilievski 8 (1:1), Gregory 14, Jagodnik 12 (2:2), Šermadini 14 (6:9), Pinkney 5, Markota 10, Ožbolt 4. Regal FC Barcelona: Rubio 6 (1:2), Navarro 27 (4:4), Perovic 5 (1:2), Vazquez 2, Lorbek 12 (2:3), Anderson 5 (3:4), Grimau 11. Prosti meti: Union Olimpija 9:12, Regal FC Barcelona 11:15. Met za dve točki: Union Olimpija 20:39, Regal FC Barcelona 21:36. Met za tri točke: Union Olimpija 6:19 (Markota 2, Jagodnik 2, Ilievski, Pinkney), Regal FC Barcelona 5:23 (Navarro 3, Grimau, Rubio). Skoki: Union Olimpija 29 (24 + 5), Regal FC Barcelona 39 (29 + 10). LJUBLJANA - Vsega lepega je enkrat konec in tako se je končal tudi zmagoviti evroligaški niz Uniona Olimpije v dvorani Stožice. Da je padla stožiška trdnjava, je bil potreben evropski prvak, Regal FC Barcelona, nova dramatična končnica in kanček nesreče ob metu za zmago Kennyja Gregoryja štiri sekunde pred koncem tekme. Union Olimpija je tako po petih zmagah prvič izgubila evroligaško srečanje v Stožicah, zmaga v prvem krogu proti Lottomatici v gosteh pa ji ob ponovitvi takšnih predstav kot proti Barceloni še vedno daje možnosti za preboj med osem najboljših ekip v Evropi. V prihodnjih dveh krogih se bodo Ljubljančani pomerili z Maccabijem, prihodnji teden v Tel Avivu, 17. februarja pa v Ljubljani. Tekma se ni začela nič kaj vzpodbudno, saj so gostje po izenačenju na 4:4 naredili delni izid 13:0 in si že po sedmih minutah igre nabrali trinajst točk naskoka (4:17). Košarkarji Uniona Olimpije so bili sila neraz-položeni v napadu, saj so v prvi četrtini zgrešili šest povsem odprtih metov za tri točke, vseeno pa so v štar-tu druge močno oklestili zaostanek (18:21). Žal je izenačenost na semaforju in posledično evforija gledalcev v dvorani, ki so jo napolnili do zadnjega kotička, trajala le nekaj trenutkov; prste je imel vmes najboljši igralec Barcelona Juan Carlos Navarro. V štirinajstih minutah je izkušeni španski branilec dosegel 15 točk, vključno z zaporednima trojkama za 27:18 in nato 34:21. Union Olimpija je v tej sezoni že mnogokrat zaostajala za tekmecev in ga nato ulovila ter prehitela. In nič drugače ni bilo z Barcelono. Čeprav so Katalonci v štartu drugega polčasa povedli s 45:31, so Ljubljančani naredili delni izid 12:0, se približali na 43:45, po trojki kapetana Gorana Jagodnika pa v 29. minuti tudi po-vedli (50:49). Novo legendarno predstava zelenobelih so gledalci v novem hramu slovenske košarke nagradili s stoječim aplavzom. Ljubljanska publika je prepoznala trud, ki so ga domači košarkarji vložili v preobrat in ekipi je stala ob strani tudi v zadnjih desetih minutah, ko se je odločalo o zmagi. Barcelona se ji je prvič približala v 37. minuti, ko je povedla s 66:61, vendar jo je Union Olimpija ujela in prehitela (67:66, 1:45 do konca), zgrabila pa jo je v izdihljajih, ko je Juan Carlos Navarro dosegel svojo 27 točko, Kenny Gregory na drugi strani pa zgrešil met s polrazdalje. (STA) Ostali izidi: Maccabi - Lottomatica 99:58, Pa-nathinaikos - Unicaja 82:56, Ulker - Valencia 75:73, Siena - Real Madrid 68:78. Dvoboj Navarro - Ilievski sinoči v Stožicah ansa NOGOMET Roma izločila Juventus TURIN - Juventus je doživel novo hladno prho. V tekmi četrtine finala ga je na njegovih tleh z 2:0 (0:0) premagala in izločila Roma. Prvi zadetek je v 20. min. drugega polčasa dosegel Vučinic, drugega pa v prvi minuti sodnikovega podaljška Taddei. V pol-fionalu se bo Roma pomerila z In-terjem, drugi polfinalni par je Palermo - Milan. Inter najel Pazzinija MILAN - Interja je ekipo okrepil z reprezentančnim napadalcem Giampaolom Pazzinijem (26 let). Za zdaj že nekdanjega nogometaša Sampdorie so italijanski in evropski prvaki genovskemu klubu odšteli 12 milijonov evrov odškodnine in dodali napadalca Jonathana Biabanyja in vezista Luco Caldirolo. Spet padec med smukom CHAMONIX - Le teden dni po hudem padcu avstrijskega alpskega smučarja Hansa Grug-gerja na smukaškem treningu v Kitzbuhlu je na treningu smuka v Chamonixu padel njegov reprezentančni kolega Mario Scheiber. Po padcu je za trenutek izgubil zavest ter so ga s helikopterjem evakuirali v bližnjo bolnišnico, kjer pa so preiskave pokazale, da nima hujših poškodb. TENIS Djokovic je izločil MELBOURNE - Na Australian opnu, prvem velikem turnirju za grand slam, ni več ne Rafaela Nadala ne Rogerja Federerja. Prvi je poškodovan nastope končal v sredo, drugega je včeraj s 7:6 (3), 7:5, 6:4 izločil Srb Novak Djokovic. Najboljši srbski igralec je že drugič zaprl pot Federerju v finale. Lani je v New Yorku naredil preobrat in ubranil zaključno žogo, potem pa zmagal v petih nizih. Tokrat ni imel toliko dela, saj je slavil že po treh. Potem ko je dobil prvi niz po podaljšani igri, je v drugem zmagal s 7:5, pa čeprav je Švicar vodil že s 5:2. A je srbski igralec krenil v protinapad, dobil pet iger zapored in zmagal v nizu, s tem pa postavil temelje za zmago. V tretjem nizu je Federer še enkrat zapretil in se približal na 4:5, a je Djokovic tudi ta napad odbil in po treh urah pomahal navijačem. »To je bil eden najboljših dvobojev v karieri. Federer je igral agresivno, kar sem ustavljal z raznovrstnostjo udarcev. Verjamem, da bom zmagal tudi v finalu in da bo druga lovorika iz Melbourna moja,« je dejal Djokovic, ki je statistiko v obračunih s Švicarjem zdaj popravil na sedem zmag ob 13 porazih. V finalu se bo Djokovic pomeril z boljšim iz dvoboja med An-dyjem Murrayjem in Davidom Fer-rerjem. Britanski ljubitelji tenisa, kot vselej, upajo, da bo v finalu škotski igralec, kar odpira možnosti za prvi britanski naslov na turnirjih za grand slam po letu 1936 in Fredu Perryju. ODBOJKA - 15. krog v A1-li-gi: Sisley TV - Casa Modena 3:1, Cuneo - Forli 3:0, Macerata - Mon-za 2:3, Latina - Castellana Grotte 2:3, Piacenza - Verona 1:3, Roma Volley - Vibo 3:1, Trentino - San Giustino 3:0. DESKANJE NA SNEGU - Slovenec Rok Marguč se je s SP v La Molini vrnil s kolajnama » Izpolnjuje me do potankosti « Slovenski deskar Rok Marguč je po tihem upal, da bo na svetovnem prvenstvu v La Molini osvojil kolajno, 24-letni Celjan pa se je iz Španije vrnil kar z dvema odličjema: v paralelnem veleslalomu je osvojil srebro, v paralelnem slalomu pa bron. Ni čudno, da je tako uspešen, saj se deskanju predaja stoodstotno. »Deska-nje na snegu je šport, s katerim sem zasvojen in ki ga obožujem. Deskanje na snegu je moje življenje,« pravi 181 cm visok in 82,5 kg težki športnik. Z deskanjem na snegu se je seznanil že zelo zgodaj. Ko je bil star pet let, so mu starši v Franciji kupili prvo desko. »Treniral sem tudi druge športe, kot sta rokomet in košarka, vendar sem v deskanju našel individualnost, ki me izpolnjuje do potankosti. Pri deskanju sem vedno za vse odgovoren sam: ko osvajam kolajne in ko dosegam slabe rezultate,« poudarja član BSK Viharnik, ki ga je v obeh tekmah svetovnega prvenstva premagal le Avstrijec Benjamin Karl, v slalomu pa še Švicar Simon Schoch. Čeprav je individualist, se zna dobro vključiti v ekipo. »Odkrito rečeno se sploh ne obremenjujem s tem, kdo vleče voz naprej. Glavno je, da so rezultati! Celotna slovenska ekipa je dobro deskala. Treba je poudariti, da smo v finalu slaloma nastopili štirje Slovenci in v veleslalomu trije ter da so dobro nastopali tudi v 'big airu'. Na svetovnem prvenstvu so se izkazali tudi drugi slovenski tekmovalci, ne le jaz. Prav je omeniti tudi druge. Tudi jaz sem se že znašel v takšnem položaju, da so drugi osvajali kolajne, jaz pa ne,« je povedal Marguč, rojen 25. maja 1986. Hvaležen je vsem, ki ga podpirajo na njegovi športni poti in ki verjamejo vanj. Že kot mladinec je opozoril nase s srebrno kolajno v paralelnem veleslalo- mu na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 na Zermattu, v La Molini dosegel svoj dosedanji vrhunec, njegovi cilji na prihodnjih tekmah pa ostajajo enaki kot doslej. »Želim si le pokazati dobre vožnje, s katerimi bodo prišli tudi dobri rezultati. Ponavadi krivulja mojih rezultatov v posamezni sezoni poteka navzgor. Tudi letos je tako in pričakujem, da bo v prihodnje le še boljše. Samo da ne bo poškodb ...« Kolajni naj bi bili zadostna spodbuda za izvrstne rezultate tudi v svetovnem pokalu, v katerem še lovi prvo zmago. Na Rogli, ki je njegovo najljubše smučišče, se že pripravlja na zadnje tekme, na katerih bo poskušal unovčiti odlično pripravljenost. Do konca sezone ga čakajo še tekmovanja v Južni Koreji, Kanadi, Rusiji, Italiji in Švici. Naslednja logična stopnica v karieri športnika so olimpijske igre, na katerih je Marguč lani že nastopil. S 23. mestom v paralelnem veleslalomu še ni bil blizu kolajn, do Sočija pa je zanj še odločno predaleč. »V Moskvi smo lani Rok Marguč sloski.si videli, da odštevajo dneve do olimpijskih iger. Takrat je bilo do njih še več kot 1100 dni in ta številka se mi je zdela tako ogromna, da si danes še nikakor nočem beliti glave z olimpijskimi igrami. Več ko razmišljaš o tem, slabše je. Bolj si živčen, povrhu pa imam že izkušnje z olimpijskih iger. Lani sem bil pred njimi poškodovan, moral sem iti na operacijo dlančnice, kar se je preveč usidralo v moji glavi, da bi lahko dosegel boljši rezultat. Na tekmah pred olimpijskimi igrami mi je šlo odlično in sem bil dokaj samozavesten, potem pa je poškodba po- kvarila vse,« je o svoji lanski izkušnji razmišljal Marguč, ki se najraje osredotoči na vsako naslednjo tekmo. Okrog sebe ima dobro ekipo zagnanih ljudi. Oče Metod je pristojen za največ stvari; hodi z njim na trening, postavlja proge, servisira njegove deske in je vedno ob njem. Dragan Bosnič skrbi za kondicijsko pripravo in regeneracijo, psiholog Zdravko Strniša pa za psihološko pripravljenost. Najmlajši član njegove zasedbe je Aco Sitar, ki je izdelal plošče, ki so med desko in vezmi. »Sitar je velik teoretik. Vse stvari podkrepi s fizikalnimi dejstvi. On je bil glavna pika na i, ki jo je bilo treba dodati za ti dve kolajni,« poudarja absolvent Fakultete za menedžment v Celju, ki je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve. Tako kot vsak športnik, ima tudi on vzornika, ne le enega, ampak kar dva. Plavalec Michael Phelps ga navdušuje zaradi kopice zlatih olimpijskih kolajn, alpski smučar Bode Miller pa zaradi svoje psihološke pripravljenosti. »To so pač Američani, kot da bi bili z drugega planeta,« pravi Marguč, ki na snegu preživi 120 dni na leto, spomladi in poleti pa najde kaj časa tudi za različne konjičke; igra saksofon, deska z zmajem in skrbi za tri zlate prinašalce. Kolajni sta Marguču prinesli 5600 evrov denarne nagrade. »Ne deskam zaradi denarja, temveč zaradi ljubezni do športa. Kaj bom naredil s tem denarjem? Ne vem. S prijateljico Anjo Šrot bova najbrž odletela v tople kraje. Toliko, kolikor sem dobil za kolajni, me stanejo letalske vozovnice v letu dni,« je pojasnil Rok, ki si je z zadnjim uspehom priboril tudi šampionski status pri Smučarski zvezi Slovenije. Jasna Milinkovič / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 19 KOŠARKA - Jadran Qubik po podvigu v sredo proti NBU »Oni bolj nadarjeni, mi bolj požrtvovalni« Trener Vatovec pa še svari pred pretiranim optimizmom - Na lestvici zdaj boljše Jadran Qubik caffe' je po zmagi proti favoriziranim Videmčanom osvojil zlata vredni točki v boju za obstanek. Po sredini zaostali tekmi je zdaj na 5. mestu s 16 točkami; ker ima boljšo koš-razliko je na lestvici pred Marghero in Latisano, ki imata prav tako 8 zmag. Jadran ima sicer še tekmo manj, saj mora zaostalo tekmo prvega dela proti Padovi šele odigrati, v drugem delu pa je enkrat že počival. Kaže, da je ob sredah lažje zmagati. Po zmagi nad Latisano je na ta dan padel še GSA Udine, pri katerem sta nastopila tudi bivša jadranovca Saša Ferfoglia in Peter Sosič. Drugouvrščena ekipa, ki jo sestavlja kvalitetno jedro bivših višjeligašev, je bila favorit za zmago, vendar svoje popolne zasedbe ni izkoristila. Gostitelji pa so po treh četrtinah medle predstave tako v napadu kot v obrambi v zadnjih desetih minutah le reagirali, s srčno in požrtvovalno igro uspeli spreobrniti rezultat ter se zasluženo veseliti novih točk: »V prvem delu smo imeli veliko odprtih metov, ampak nismo zadevali, nato pa smo še izostrili obrambo, v napadu pa se nam je končno odprlo. Oni imajo prav gotovo več talenta, vendar smo jih mi z agresivno in skupinko igro v končnici le pregazili,« je po tekmi povedal trener Vatovec, ki je obenem spomnil, da bo treba doseči še marsikatero zmago za miren obstanek. Jadran je vsekakor igral tudi tokrat v okrnjeni postavi: Christian Slavec je tekmo spremljal s tribune, saj še ni popolno- C-LIGA San Vendemiano 15 13 2 1055:950 26 NBU 16 11 5 1213:1149 22 Virtus PD 15 9 6 993:977 18 Spilimbergo 16 9 7 1140:1139 18 Jadran Qubik 14 S 6 919:886 16 Latisana 16 8 8 1033:1001 16 Marghera 15 8 7 935:933 16 Pool VE 16 7 9 1050:1043 14 Limena 15 7 8 994:996 14 Oderzo 16 7 9 1194:1214 14 San Daniele 16 6 10 1095:1142 12 Montebelluna 15 5 10 989:1013 10 Codroipese 16 5 11 1125:1166 10 Conegliano 15 5 10 961:1 087 10 PRIHODNJI KROG Conegliano - Oderzo, Jadran Qubik - Spilimbergo (jutri ob 20.30 na Opčinah), Latisana - NBU, Codroipese - Marghera, Pool Venezia - San Vendemiano, Limena - Padova. ma saniral poškodbe: »Igrali smo s srcem in veliko voljo, kar nam je omogočilo, da smo premagali ekipo, ki ima boljše posameznike. Videmčani so diktirali ritem tri četrt tekme, nato pa so popustili. V končnici niso igrali skupinsko, kar jih je drago stalo,« je dejal Slavec. DRŽAVNI UNDER 17 Jadran - Barcolana 84:73 (26:18, 26:10, 19:9, 13:36) Jadran: Batich 40, Daneu 21, Valič 1, Milič 2, Zhok 5, Sancin, Gregori 5 , Kraus 4, Žerjal, Malalan 6, Valentinuz. Trener: Peter Brumen. Prosti meti: 8:12. Izgubljene žoge: 26. Pridobljene žoge: 27. Skoki v obrambi: 20. Skoki v napadu: 10. 3 točke: Batich 3, Daneu 2, Malalan 2. Jadranovci so v prvem krogu povratnega dela prvenstva proti skromni Bar-colani igrali sproščeno in na koncu zmagali brez večjih težav. »Nasprotnik je bil tokrat nekoliko slabši in vodili smo tudi za 30 točk,« je dejal Jadranov trener Peter Brumen. Kljub slabšemu nasprotniku so Brumnovi varovanci igrali dobro: »Fantje Saša Ferfoglia v primežu Boruta Bana in Deana Oberdana kroma so se potrudili in prikazali smo nekaj lepih akcij. Med boljšimi je bil tudi tokrat Matija Batich, ki je zadel največ točk in hkrati veliko podal, tako da so tudi drugi soigralci z lahkoto prišli do koša. Tudi take tekme proti slabšim nasprotnikom so dobrodošle. Ekipa je tako igrala bolj sproščeno, manj je bilo napora tako fizičnega kot psihološkega,« je še dodal Brumen. Ja-dranovci so pokazali lep napredek v igri. Tudi v prvem delu prvenstva so premagali Barcolano. Takrat pa so se morali pošteno potruditi. Jadran bo v prihodnjem krogu prost. 9. februarja pa bodo Brumnovi varovanci gostili tržiški Falconstar. 400 evrov globe za Primorje! Slana kazen je posledica prenapetosti navijačev. V sporočilu deželne disciplinske komisije je zapisano, da so proti koncu tekme zmerjali sodnika, po njej pa mu je eden izmed njih pljunil v obraz. res žalostno. Zaradi seštevka opominov so bili s prepovedjo igranja za en krog diskvalificirani Degrassi in Leone (Vesna) ter Puzzer (Primorje). SELEKCIJE Brežan Zobec in trener Sila na državnem zboru Lenard Zobec, mladi košarkar Bregove ekipe do 14. leta starosti, je bil od 2. do 6. februarja povabljen na izbirne treninge za državno selekcijo letnikov 1997. Zbor bo v Valenzi pri Alessandrii. Zobec se bo v Piemontu pomeril z vrstniki iz Emilije, Lombardije, Piemonta, Aoste in Veneta. Iz naše dežele bosta tam še Andrea No-vello (Pordenone) in Andrea Sivi-lotti (San Daniele ). To je šele prva selekcija. Iz cele države bodo nato izbrali 24 košarkarjev. Mladi košarkarji iz severne Italije bodo v Va-lenzi trenirali pod strokovnim vodstvom zveznih trenerjev, ki jih bosta vodila Claudio Silvestri in Andrea Schiavi. Na treninge je bil obenem povabljen tudi trener Bregove ekipe U14 Borut Sila, kateremu je košarkarska zveza Italije (FIP) pravkar priznala licenco za trener-stvo v Italiji in mu podelila naziv državnega trenerja (Allenatore na-zionale). S priznanjem slovenske licence in dodelitvijo naziva »državni trener« lahko Borut Sila trenira v Italiji ekipe najvišje lige. KOŠARKA Under 21: močan odpor Bora NLB Bor Nova Ljubljanska banka - Servo-lana 72:77 (19:24, 35:41, 55:61) Bor: Manta, Brian Filipac 5 (3:4, 1:2, -), Mase 6 (4:6, 1:4, -), Erik Filipac, Liccari 2 (-, 1:1, -), Gallocchio 13 (6:8, 2:3, 1:6), Pipan 13 (6:8, 2:3, 1:6), Devčič 9 (1:1, 4:4, -), Medizza 4 (2:4, 1:4, -), Bocciai 8 (-, 4:9, -), Celin 12 (3:4, 3:6, 1:3), trener Lucio Martini. Po zelo izenačeni in borbeni tekmi je vodilna Servolana prevladala nad Borovimi mladinci in si tako dejansko zagotovila končno prvo mesto. Na Stadionu 1. maja so gostitelji nudili čvrst odpor favoriziranemu tekmecu, pri katerem se je odlikoval zlasti center Devil Medizza (27 točk), starejši brat Borovega igralca Marlina in eden boljših visokih igralcev tudi na ravni deželne C-lige. Gostje so v resnici vodili od prve do zadnje minute, Martinijevi fantje pa so jim bili z dokaj dobro igro stalno za petami. V tretji četrtini so Škedenjci s consko obrambo poleteli na +14, vendar naši se niso dali in so z reakcijo zmogli še enkrat na -2. V končnici pa so bili ponovno pazljivejši in spretnejši nasprotniki, ki so tako zasluženo odnesli prvenstveni točki, potem ko so v prvem derbiju nasuli borovcem kar 30 točk razlike. Med posamezniki je trener tokrat pohvalil predvsem najmlajšega v ekipi, razpoloženega Diega Celina. Ostala izida 9. kroga: Ronchi -Don Bosco Salesiani 66:75, UBC - Bar-colana 72:49. Vrstni red: Servolana 16, Bor NLB in Don Bosco Salesiani 12, UBC 8, Ronc-hi 6, Barcolana 0. Prihodnji krog: Don Bosco Sale-siani - Bor NLB. UNDER 14 MOŠKI Breg - Interclub 73:46 Breg: Stefančič, Gelleni 20, Sema 2, Bole 4, Impellizzeri 2, Stagni 6, Fonda 9, Tul, Andreuzza, Norbedo 8, Giacomini 22; trener Borut Sila V zadnjem krogu prvega dela lige U14 so Brežani gostili sosede iz Milj. Pričakovati je bilo izenačeno tekmo, saj so pri domačih manjkala Zobec in Vascot-to. Tekmo so naši začeli slabše in po izenačeni 1. četrtini je bilo le 3 točke za Breg. V drugi četrtini so se naši zbudili in prednost iz minute v minuto poviševali. Ta je na polčasu znašala že 20 točk. V nade-ljevanju so Brežani povedli tudi za 30 točk in tekmo tako pripeljali varno do konca. Priložnost za tekmo so dobili vsi. Tako so prvi del tekmovanja končali na 4. mestu z desetimi zmagami in tremi porazi. Do drugega mesta jih loči le ena zmaga. BALINANJE - 1. kategorija Neposrečen nastop Gaje proti Romansu Po pozitivnem nastopu v Miljah, kjer so gajevci iztržili dragoceno točko, so tokrat v tekmi 1. kategorije povsem nepričakovano in to celo na lastnem igrišču potegnili krajši konec (5:7) proti vse prej kot nepremagljivemu Romansu. Nedvomno s startom Gaje v letošnjem prvenstvu nikakor ne moremo biti zadovoljni, še posebno, če pomislimo, da je najmanjši cilj Gaje eno izmed prvih dveh mest v skupini, ki vodita v nadaljnjo fazo.Treba pa bo zaigrati bolj zbrano, saj si igralci takih spodrsljajev ne smejo več privoščiti. Že danes imajo možnost, da popravijo slab vtis iz prejšnjega tedna, saj se bodo ob 20.30 pomerili v Gradežu z domačo ekipo, ki ima enako število točk na lestvici. Petkov obračun med Gajo in Ro-mansom se nikakor ni pričel dobro. V preciznem zbijanju je Capitanio iztržil remi (8:8), nerazpoloženi Calzi pa z le eno točko ni mogel upati več kot na neizbežen poraz (1:12). Med dvojicami sta se Žagar in Calzi zlahka otresla nedorasla nasprotnika (13:4). V začetnih potezah med posamezniki je kazalo, da bo Leghissa enakovreden tekmec 80-letnemu Stoccu. V nadaljevanju pa ga je izkušeni Dino razorožil in srečanje gladko osvojil s 13:5. Morda najboljše je svojo nalogo opravila trojka Mervic, Rosati in Sabatti, ki je zmagala s 13:5. Dvojica Kramar-Capitanio je po številnih napakah zasluženo izgubila z 8:13. Nerazpoloženega Kramarja je kmalu zamenjal Natural, ki pa prav tako ni bil kos nalogi. Odločitve Capitania pogostokrat niso bile na pravem mestu, povrhu je v ključnih trenutkih z neposrečenim bližanjem »podaril« kar 3 točke. Tudi nepravilno vedenje na igrišču ju je zaradi sodnikovega posega drago stalo. Po tolikšnih napakah je skoraj nemogoče priti do uspeha. (Z.S.) □ Obvestila SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 5. februarja 2011 na Cerknem. SK Kalič prireja veleslalomsko tekmo za III. Miškotov pokal. AŠD SK BRDINAorganizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ŠOLSKI ŠPORT - Pokrajinska faza tržaškega smučarskega prvenstva Prešeren smuča dobro Tako moška kot ženska ekipa sta se uvrstii v deželni finale - Naprej tudi Katrin Don (Kosovel) Na progi Busagrande na Piancavallu so v okviru tržaške pokrajinske faze šolskega smučarskega prvenstva uspešno nastopile tudi naše šole. V sicer številčno skromni konkurenci sta se med dijaki prvi treh razredov višjih srednjih šol v deželni finale, ki bo 2. marca na Zoncolanu, uvrstili bodisi moška bodisi ženska ekipa liceja Prešeren (na sliki desno), ki ju je vodil prof. Marko Kalc. Dekleta so v postavi Sofia in Carolina Russo, Sofia Carciotti in Vanessa Strain osvojile prvo mesto in premagale tudi tradicionalno močni licej Galilei. Moška ekipa v postavi Štefan Žužek, Jakob Terčon, Marko Pernarčič in Igor Valič je bila druga. Med nižjimi srednjimi šolami sta nastopili šoli Gruden in Kosovel. Med posameznicami je zablestela Katrin Don (Kosovel, na sliki levo), ki si je z dobrim nastopom zagotovila pravico do nastopa na deželni fazi kot posameznica. Za šolo Gruden (prof. Vera Kukanja) sta v moški konkurenci nastopila Luca Carciot-ti in Luca Zaccagna, v ženski pa Sara Zaccagna, Leah in Hana Zidarich, Za šolo Kosovel (prof. Erika Škerl) pa so tekmovali Jan Ostolidi, Rudy Škerk in Matej Udo-vič med fanti in Katrin Don, Jelena Ilič, Alice Župančič in Valentina Sosič. 20 Petek, 28. januarja 2011 ŠPORT OSKARJI 2010 - Priznanja za mladinsko kategorijo Mladi upi rasejo k r t. »"'Vi® t ~vs Goran Kerpan Oskarje za najbolje slovensko govoreče igralce v najbolj popularnih ekipnih športih pri nas za leto 2010 smo v uredništvu Primorskega dnevnika podelili tudi za mladinske kategorije. V poštev so prišli športniki letnika 1992 in mlajši. Kar zadeva košarko je naslov osvojil Jadranov in Kontovelov košarkar Borut Ban, ki se je - nekoliko presenetljivo, toda zasluženo -uveljavil tudi med člani. Pogovor z njim smo objavili že v včerajšnji številki, tokrat objavljamo še profil treh drugih simboličnih prejemnikov našega priznanja. Odbojkar Olympie Matija Kom-janc je novico o oskarju prebral v Primorskem dnevniku: simbolični oskar je letos prejel že drugič zapored, priznanja pa kljub temu ni pričakoval. Matija, ki bo junija dopolnil 18 let, je svojo športno pot začel pri Domu, kjer je več let vadil orodno telovadbo, pri desetih letih pa se je odločil, da bo prestopil v odbojkarsko ekipo Olympie. V odbojkarski svet ga je uvedel dolgoletni trener goriškega kluba Diego Poletto, ki ga je po Matijevem mnenju tudi največ naučil. Dijak tehničnega pola Vega trenira štirikrat tedensko po dve uri. Drugih individualnih treningov nima, saj pravi, da je vadbe že dovolj. Letošnji cilj je prav gotovo napredovanje v C-ligo (Olympia ta-čas vodi v skupini D-lige), dolgoročno pa bi mu bilo všeč, če bi se preizkusil v višji ligi. Kaj pa reprezentanca? »Pred dvema letoma sem bil nekaj dni na treningu državne ravni. Višjih ciljev si ne postavljam, zato ne ciljam na izbrano vrsto. Bolj me navdušujeta računalništvo in programiranje. Zdaj bom sicer zaključil višjo šolo, potem pa bom premislil, kako naprej,« je pojasnil dijak četrtega razreda. Korektor Olympie igra letos prvič v tej vlogi; pred tem je igral kot krilni napadalec: »Med obema vlogama nimam preferenc. Razlika je le v tem, da lani nisem dosegal toliko točk kot letos,« razlaga Matija. Njegov vzornik je gabrski od-bojkar in reprezentant Mateja Černica. Borova odbojkarica Katerina Pučnik je novico o oskarju prebrala v dnevniku na dan objave že zjutraj pred odhodom v šolo. »Vedela sem, da to podeljujete enkrat januarja, nisem pa vedela, da bo to ravno ta teden, zato sem bila ob branju presenečena in zadovoljna,« je povedala dijakinja 3. razreda B liceja Prešeren v Trstu. Kljub mladim letom (letnik 1994) je Katerina v odbojki doživela že marsikatero zadoščenje. S svojo ekipo je trikrat osvojila pokrajinski naslov (under 13, 14 in 16), v članski Borovi ekipi je krstni nastop opravila že lani v C-ligi, v letošnji pomlajeni ekipi v D-ligi pa je ena od nosilk igre in »top scorer« ekipe, čeprav igra v dvojni vlogi tolkačice in po-dajalke. Že tri leta je v krogu deželne reprezentance, z njo je nastopila na Trofeji dežel in na mednarodnem turnirju Alpe Jadran. Je hkrati že sodelovala na državnih reprezentančnih zborih, od lani pa je tudi kandidatka za državno reprezentanco v odbojki na mivki. Med veliko nočjo bo z njo spet na pripravah. »Lani poleti sem nastopila na nekaterih turnirjih na mivki, letos ciljam na nastop na Trofeji dežel kot reprezentantka FJK. Zmagovalni par bo Italijo zastopal na evropskem prvenstvu na Portugalskem,« je povedala Katerina, ki jo čaka torej naporno poletje. Med zimsko sezono kroma Katerina Pučnik kroma Matija Komjanc kroma je na igrišču skoraj vsak dan, najmanj pa petkrat na teden, saj trenira štirikrat na teden in igra v članskem in mladinskem prvenstvu. Na prehodu med nižjo in višjo srednjo šolo se je eno poletje intenzivno ukvarjala tudi z veslanjem pri društvu Nettuno. Atletika, v kateri je bil njen oče Gorazd državni mladinski prvak v dese-teroboju, je ne mika. Na vprašanje, kaj ji je bolj všeč, dvoranska odbojka ali odbojka na mivki, je brez obotavljanj odgovorila: dvoranska! Težja je izbira med po-dajalko in tolkačico. »Najraje sem univerzalna igralka, moram pa priznati, da je zelo lepo napadati!« Njen trener je že od vsega začetka in skupno že osem let Betty Naci- novi, v članski ekipi jo je lani vodil tudi Saša Smotlak. Nogometašu Vesne Goranu Ker-panu so novicu o oskarju sporočili sošolci, zjutraj pred začetkom pouka. »Nato sem prelistal časopis. Imenovanje za mladinskega oskarja me je prijetno presenetilo. Bil sem zadovoljen,« je povedal dijak 5. razreda tržaškega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Goran je našega oskarja »častil« z golom in odlično predstavo na zaostali prvenstveni tekmi v sredo zvečer proti Reaneseju. Kerpan (letnik 1992) je krstni nastop v Vesnini članski ekipi opravil v lanski sezoni. Letos pa je postal standardni igralec in je dosegel že dva gola. Kriški nogometaš je tudi odličen smu- čar. »Smučal sem pri Mladini, nato pa sem se odločil za nogomet,« je povedal Goran, ki se bo po končani višji srednji šoli bržkone vpisal na ekonomsko fakulteto v Trstu. Navijač Milana se zgleduje po igralcih kot sta Alessandro Del Piero in nekoč Paolo Maldini. »Taki so zastavonoše društva. Žal je podobnih igralcev zelo malo,« je dejal Kerpan, ki se najraje druži s soigralcem, sovaščanom in predvsem prijateljem Mi-nejem Puricem. »Od trenerjev pa me je največ naučil Marino Kragelj, ki nas je treniral pri naraščajnikih Pomladi,« je še dodal Goran. Popolne izide poišči na www.primorski.eu ODBOJKA - Derbi mladincev na Opčinah Olympia potrdila premoč Z zmago poti Slogi so Goričani potrdili prvo mesto na lestvici Sloga - Olympia Terpin 0:3 (15:25, 19:25, 20:25)Sloga: Antoni 5, Calzi 0, Cet-tolo 0, Dussich 13, Fiorelli 0, Guštin 0, Pečar 10, Sosič 4, Taučer 1, Tomasini 1. Trener Ivan Peterlin Olympia: Capparelli, Cobello, Hle-de, Komjanc, Palazzo, Škerk, Vizin. Trener Zoran Jerončič Derbi, ki so ga odigrali v sredo zvečer na Opčinah, je povsem zasluženo pripadel goriškim odbojkarjem, ki so z zmago tudi dokazali, da je njihovo trenutno prvo mesto na lestvici povsem zasluženo. Olympia je predvajala dobro skupinsko igro, njeni odbojkarji so dobro pokrivali polje in bili učinkoviti tudi na mreži. Nasprotno pa so Slogaši tokrat delovali precej nepovezano, preveč so tudi grešili zlasti v obrambi, velikokrat pa so bili netočni tudi v sprejemu. To je seveda pogojevalo igro napadalcev, saj so na drugo stran mreže pošiljali lahko ubranljive žoge. Še najbolje so se domači igralci odrezali v bloku, kar pa je bilo premalo, da bi lahko upali na ugodnejši razplet. Olympia je bila v vodstvu od začetka do konca tekme. Prvi set so goriški odbojkarji osvojili brez težav, v preostalih dveh je sicer Sloga dosegla več točk, vendar ni bila zmaga gostov nikoli v dvomu, saj so v obeh visoko vodili in so Slogaši omilili zaostanek šele v obeh končnicah. (INKA) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga Dvigala Barich - OMA 2:3 (16:25, 25:19, 8:25, 25:23, 11:15) Sloga Dvigala Barich: Cibic 1, Kralj 15, Malalan 10, Milkovič 0, Helena Pertot 4, Katerina Pertot, Tamara Pertot 3, Spangaro 8, Valič 2, Barbieri (libero). Trener Martin Maver V ponedeljek so Slogašice izgubile proti tretjeuvrščeni tržaški ekipi, s tekme pa so odnesle zasluženo točko. Naša ekipa je imela nekaj težav s podajači: Alenka Goruppi je še vedno bolna, tako da jo je morala nadomestiti Tanja Valič, ki zaradi bolezni nekaj časa ni trenirala, a je svojo ekipo(dobro) vodila vseh pet setov. Sloga je dobro začela, na začetku tudi povedla, a so jo gostje dohitele in prednost obdržale vse do konca. V drugem nizu so nato ver- Z derbija mladincev na Opčinah kroma jetno našo ekipo nekoliko podcenjevale, Slogašice pa so zaigrale veliko bolje in tudi zasluženo izenačile. V nadaljevanju so nato igrale tako, kot da bi jim bil osvojeni drugi niz dovolj in v bistvu niso gostjam nudile nobenega odpora, nato pa so v četrtem spet zelo dobro reagirale. Povedla je sicer OMA (10:6), nato je z majhno prednostjo vodila Sloga (14:11), pri 17. točki je prišlo do izenačenja, nakar se je začela borba za vsako točko. Slogašice so bile zelo zagrizene zlasti v obrambi, kjer so izničile celo vrsto napadov svojih nasprotnic in so tudi povsem zasluženo izenačile. V zadnjem je bila OMA stalno v vodstvu, pri izidu 13:6 so naše igralke spet bile zelo učinkovite, začele so zmanjševati razliko in se že nevarno približale gostjam, do preobrata pa žal ni prišlo. UNDER 16 MOŠKI Virtus - Olympia Hlede A.I. 0:3 (7:25, 9:25, 10:25) Olympia Hlede A.I.: Terpin 13, Princi 6, Š. Čavdek 10, A. Čavdek 3, Winkler 2, Vogrič 8, Peršolja 14, Brusa 4. Trener: Rajko Petejan Odbojkarji Olympie so na gostovanju v Trstu gladko odpravili pepelko v skupini, to je skromni Virtus. Domačini so bili našim odbojkarjem povsem nedorasli, tako da je bilo srečanje povsem enosmer- no. Goričane čaka v naslednjem krogu der-bi s Slogo, v zadnjih dveh tekmah, ki bosta verjetno odločilni za končno prvo mesto v skupini, pa se bodo pomerili še z dru-gouvrščenim Hammerjem in četrtouvrš-čenim Cosellijem. UNDER 14 MOŠKI Hammer - Olympia Ferstyle 1:3 (25:20, 22:25, 20:25, 22:25) Olympia Ferstyle: Manfreda, Winkler, Cernic, Lupoli, Komjanc, Komjanc, Pisk, Terpin, Pahor. Trener Ivan Markič Na gostovanju v Trstu proti ekipi Hammer, katere glavni igralec in član deželne reprezentanze U 14 je Di Bin, so naši fantje odigrali naboljšo tekmo doslej. Po uvodnem prvem setu, ki so ga domačini osvojili, tako da so od polovice seta dalje dosegli 4 zaporedne točke na servisu in so naredili malo napak, so se naši le zbrali in z lepo organizirano igro dosegali točke v napadu. V tretjem setu je nasprotnik spet povedel s servisom, a tokrat se naši niso pustili presenetiti in so mu vrnili milo za drago, tako da so dosegli skupno 8 asov in zasluženo osvojili niz. V četrtem setu se je izkazal Manfreda Manuel, ki je s štirimi bloki zaustavil napad domačinov in skupaj s kapetanom Simonom Komjan-cem, s katerim sta dosegla skupaj 43 točk, pripomogel k zmagi. MAKSI KRALJ »Uživam v naporu in v naravi« Po družini in službi je rekreacija pomemben faktor življenjskega sloga 42-letnega ter-motehnika Maksija Kralja. Maksi, ki je tudi učitelj alpskega smučanja in član SPDT, za boljše počutje in dostojno fizično formo trikrat na teden vstane zelo zgodaj in s prijateljem teče po barkovljan-skem nabrežju. Zelo zgodaj kdaj? Od 5. in ob 7. uri sem že doma, saj je treba pripraviti zajtrk za otroke, ki gredo v šolo. Pozimi je kar naporno, saj je še noč in kar zebe. Nekaj časa sem tekel tudi v Bazovici pri sinhrotronu, kjer pa je vsaj šest stopinj manj kot v Bar-kovljah. Zakaj ob taki uri? Ker imam čez dan zelo malo prostega časa, ki ga skoraj v celoti posvečam družini in delu. Ob 5. zjutraj pa nikogar ne motim, saj vsi še spijo. Odločil si se za tek. Zadnje leto v glavnem tečem. Pred tem pa sem precej kolesaril. Za tek sem se odločil, potem ko mi je prijatelj 'popravil' tehniko. Pred tem, ker nisem tekal pravilno, so me stalno bolela kolena, pa gležnji in tako dalje. S pravilno tehniko sem odpravil tudi vse bolečine. Eden od tvojih konjičkov j'e tudi smučarski tek. Smučarskemu teku sem se približal pred petimi leti. Vprašali me boste zakaj? Ker uživam v naporu in mi je zelo všeč življenje v naravi. Smučarski tek bi priporočal vsem alpskim smučarjem, saj izboljšuje koordinacijo in ravnotežje. Tudi letos boste pri tržaškem Slovenskem planinskem društvu organizirali tečaj teka na smučeh. Letos bo potekal od 18. do 20. februarja na Pokljuki. Vodila ga bo Milena Kordeš, ki je bila svojčas članica demonstratorske skupine teka na smučeh pri Smučarski zvezi Slovenije. Tečaj je namenjen tako začetnikom kot izkušenim tekačem ter otrokom. Podvig, ki ga ne boš nikoli pozabil ... Pred leti smo na Finskem v sedmih dneh na smučeh pretekli 440 kilometrov. Bilo je nepozabno in rad bi ponovil nekaj podobnega. V Sloveniji imamo PPS (Po planotah Slovenije). V sedmih etapah mora tekmovalec preteči vse slovenske planote. Kateri so tvoj'i letošnji cilj'i? V eni uri bi želel preteči 10 kilometrov. Nato bom povečal razdaljo na 15 km. Poleti pa bi rad odšel na izlet v visokogorje. Z društvom Rojanski Krpan že nekaj let vsako poletje organiziramo tridnevni izlet, ki je zdaj že stalnica. NAPOVEDNIK Nedelja, 30. januarja V Štarancanu - ob 9.30 v kraju »La Boschetta di Dobbia« 17. tekaška Trofeja »Mauro Mininel« (7 km). /— GLEDALIŠČE CANKARJEV DOM - Gledališko-plesna predstava Pustite otroke k meni - novo delo Matjaža Fariča z ideološko tematiko Režiser in koreograf Matjaž Fa-rič bo v Linhartovo dvorano Cankarjevega doma postavil gledališko-plesno predstavo Pustite otroke k meni. Predstava tematizira ideološke situacije in predstavlja aparate, ki jih avtoritete ter sistem izvajajo nad posamezniki, še posebej otroki, je na novinarski konferenci povedal Farič. Premiera bo danes ob 20. uri. Naslednje predstave bodo 28. in 29. januarja ter 3. februarja. Naslov za predstavo je Farič vzel s pročelja neke cerkve v Murski Soboti, vendar sama predstava ne problematizira le Cerkve in krščanske mitologije, pač pa splošni družbeni fenomen različnih sistemov, ki prek mehanizmov moči izvajajo represijo nad šibkejšimi. Mednje je uvrstil tudi prejšnji socialistični sistem, ki je želel prek vzgoje otrok vplivati tudi na življenje družin oz. odraslih. Na meji zlorabe pa po njegovi oceni delujejo tudi mediji. Prek kostumov, razgaljenosti in kopiranja obrazcev pop kulture večkrat mejijo na pornografijo, s čemer zlorabljajo predvsem najmlajše. Predstava idejno nadaljuje Fa-ričev ustvarjalni lok, ki ga je začel konec 80. let s predstavama 6. april in Rdeči alarm. V vmesnem času se, kot je dejal, ni ukvarjal z ideološkimi temami, po čemer pa sedaj ponovno čuti potrebo. Meni, da je tre- nutno umetnost deležna večje cenzure kot nekoč. "Včasih smo bili deležni le politične cenzure, danes pa je teh mehanizmov več," je poudaril in dodal, da je prav zato tudi veliko avtocenzure. Uprizoritev je plesno-gledali-ške narave. Po Faričevih besedah se preveč ločuje med plesom in gledališčem. "Ples je gledališče, čeprav uporablja drug jezik," je poudaril. Dodal je, da sodobni ples govori skozi metaforični jezik telesa, zato ga le redki razumejo. Tudi dramaturginja Simona Ješelnik je, kot je dejala, imela največ težav z branjem gibov. Ti prek konzervativnih tehnik do izpiljenih oblik in otroške igrarije določajo tako vsebinske in idejne poudarke predstave. Po besedah plesalke Rosane Hribar je predstava za plesalce "ek- stremno naporna". Oblike gibov se ne da naučiti, "pač pa jo stalno lovijo za rep". Po njenem prepričaju so plesalci v predstavi hermetično zaprti in šele skupaj z drugimi mediji, kot so projekcije, glasba, kostumi, oblikujejo spoj informacij, ki ga posredujejo gledalcu. V predstavi, katere zadnji prizor je Farič posvetil režiserju Draganu Živadinovu, nastopajo kot plesalci in soustvarjalci giba poleg Hribarjeve še Gregor Luštek, Jana Menger, Kaja Janjic in Magdalena Reiter. Nastopa tudi igralec Rok Matek. Za dramaturgijo je poleg Je-šelnikove poskrbela Andreja Kopač, kostumografinja je Tina Kolenik. Predstava je nastala v produkciji zavoda Flota ter v koprodukciji s Cankarjevim domom in Plesnim teatrom Ljubljana. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 28. januarja, ob 20.30 / Vlaho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Jutri, 29. januarja, ob 17.00 in ob 21.00 / Emanuela Grimalda in Paola Minac-cioni: »Infinite o sfinite? - Miracoli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Mar-gotta. Nastopajo: Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni. / Ponovitve: ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 28. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in Raffaele Pisu. / Ponovitve: do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Nato-pata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30, v nedeljo, 6. ob 16.30, v torek, 8. ob 16.30, od srede, 9. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 28. januarja, ob 20.45 / Saverio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Kulturni dom V torek, 1. februarja, ob 20.30 / Goj-mir Lešnjak Gojc: »Poslednji termi-na(l)tor«. Režija: Samo M. Strelec. Nastopa: Boris Kobal. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. KOMEN Jutri, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enodejanka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Ribnega pri Bledu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 28. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.30. V torek, 1. februarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 5. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 28. januarja, ob 20.00 / Spiro Scimione: »Kuverta«. Jutri, 29. januarja, ob 20.00. / Yasmi-na Reza: »Art«. V torek, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 27. januarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30, vsredo, 9. in v četrtek, 10. februarja, ob 19.30. Jutri, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitev: v soboto, 12. februarja, ob 19.30. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v torek, 1., ob 19.30, v sredo, 2. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 4. in v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Mala drama V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.000 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v soboto, 5. februarja, ob 20.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V petek, 4. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 28. januarja, ob 19.30 / D. Cravioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / M. Camoletti: »Seks in ljubosumnost«. Režija: Jaša Kamnik. / Ponovitev: v soboto, 56. februarja, ob 19.30 V ponedeljek, 31. februarja, ob 18.00 / Eugene Ionesco: »Plešasta pevka«. Režija: Dejan Spasic. / Ponovitev: v torek, 1. februarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Jutri, 29. januarja, ob 17.00 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 28. januarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarel-li, Filippo Strocchi, Barbara Corradini, Giada D'Auria, Massimiliano Pironti, Chiara Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v soboto, 29. in v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna Jutri, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Tri-ple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 29. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusalka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška V četrtek,3. februarja, ob 21:00 Katedrala / Nastopa slovensko-finska naveza »The Toronto Drug Bust«. V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Pennywise (ZDA), Kreshesh Nepitash in presenečenje. V torek, 8. februarja, ob 20.00 Katedrala / Tomaž Pengov: Drevo in zvezda. V četrtek, 10. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopata: The Young Gods (Ch), Hemendex (Hr). V četrtek, 17. februarja, ob 20.30 Katedrala / Nastopajo: Yu Go! Kawasaki 3p (Hr), Red Five Point Star (Slo) in Joke (Fr). PRIREDITVE RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; in- formacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la lu-ce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Criscuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Gia-cuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Ku-sterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- Petek, 28. januarja 2011 skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 bo otvoritev razstave »Figura -slike in kipci«. Vstop prost. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Sobota, 29. januarja 2011 202 Št. 40 (167) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu MALI FILMSKI VODNIK PO TRSTU Čari sedme umetnosti Ljubiteljem filmskih festivalov ni treba že jeseni rezervirati mesta za festival v Benetkah ali organizirati počitnice, da se udeležijo drugih evropskih festivalov. Tudi Trst nudi res veliko izbiro in to tudi za najzahtevnejše in najrazličnejše okuse. Klop vam ponuja tri izbire. Za vsestranske filmske sladkosnede ... Ravno včeraj se je zaključil Tržaški film festival (TRIESTE FILM FESTIVAL), ki ga vsako leto januarja organizira društvo Alpe Adria... Klop se je udeležil festivala (na posnetku utrinek pred odprtjem festivala). Program festivala je bil res zelo pester in zanimiv, a Klopa je posebno navdušil film srbskega režiserja Srdana Karanovica "Besa". Filmska ko-produkcija kar petih držav (Srbija, Slovenija, Francija, Madžarska) gledalca popelje v dogajanje v majhnem mestecu Kraljevine Srbije v času tik pred začetkom prve svetovne vojne. Besa, ki se med drugim poteguje za oskarja, pripoveduje o nepričakovani ljubezni med mlado izobraženo meščanko in nepismenim muslimanom, ki se dokaj kmalu spremeni v pravo bitko za življenje ali smrt. Nepričakovano pa je med sestavljanjem tega članka Klop odkril, da ima v sebi avtentično vedeže-valsko naravo, saj je ravno film Besa, ki ga je posebno očaral, eden od letošnjih zmagovalcev festivala. Radovedni Klop, ki ga je med razposajenim bezljanjem po festivalu zajela prava filmska strast, je izkoristil priložnost, da si je še enkrat ogledal Vojnovicev Piran-Pirano (o katerem kroži glas, da so bili nad njim navdušeni celo nekateri predstavniki istrskih društev) in kratki film Pogledi skozi železno zaveso Anje Medved. Posebno vam priporočamo tudi dokumentarec Pesem Upora (Andraž Poschl), ki nazorno prikazuje partizansko pesem in delovanje partizanskega zbora v Ljubljani. Med drugim omenja tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Skratka, obiskovalci festivala smo si imeli možnost ogledati najnovejše slovenske, hrvaške, ruske in češke produkcije. Če ste zamudili letošnji tržaški film festival, ne obupajte! Na prenovljenem sedežu društva Alpe Adria imajo člani na razpolago 9.000 filmov iz vzhodne in srednje Evrope in se lahko udeležijo zanimivih filmskih večerov, ki jih prireja društvo. Društvo Alpe Adria je aktivno v Trstu od leta 1990 in sodeluje z različnimi inštitucijami in društvi, kot so: Filmski Sklad Ljubljane, Fondazione La Biennale di Venezia, RTSI (Radio Tele-visione Svizzera Italiana), Univerza v Trstu, Univerza v Vidmu, Goethe Institut, Greek Film Centre, Cineteca Na-zionale di Roma, Cineteca del Friuli, Cineteca di Bologna, Mittelfest di Civida-le, Fabrica, Duna TV di Budapest, Cottbus Film Festival, Magyar Filmunio, British Film Institute (BFI) in drugi filmski arhivi različnih mest srednje in vzhodne Evrope.Več informacij glede delovanja društva in včlanjevanja na spletni stran HYPERLINK "http://www.alpea-driacinema.it/"www.alpeadriacinema.it Če imate v sebi strast latinskih ritmov ... Zelo zanimiv je tudi Festival latinsko ameriških filmov, ki v našem mestu poteka že vrsto let. Lani pa se je odvijal od 23. do 31. oktobra 2010. Prireja ga društvo Apclai (Associazione per la Promozione della Cultura Latino Americana in Italia). Filmski festival se že od svojega začetka leta 1985 umešča v naš prostor kot najbolj dovršen tovrstni dogodek v Evropi. Klop vam toplo priporoča Gestación, film Este-bana Ramíreza iz Kostarike, ki si je zaslužil tudi nagrado za najboljšo režijo in za najboljšo žensko vlogo - odlična igralka Adriana Alvarez. Film na preprost in verodostojen način pripoveduje o ljubezni med mladostnikoma in o nepričakovani nosečnosti. Tistemu, ki bi se rad poglobil v socialno in politično sliko današnje Južne Amerike, pa svetujemo, da si ogleda dokumentarec Ojos bien abiertos Gonzala Arijóna. Več informacij na spletni strani HYPERLINK "http://www.cinelatinotrie-ste.org/"www.cinelatinotrieste.org Za ljubitelje filmov v originalnem jeziku ... Se navdušujete za angleške filme? Bi si radi ogledali svoj najljubši film v angleščini? Želite izboljšati svoje znanje angleškega jezika? Kulturno društvo British Film Club vam nudi možnost, da si ogledate 9 angleških filmov (približno enega na mesec) in da si izposodite drugih 500. Članarina znaša 25 evrov. V ceno so vključeni tudi pogovori v angleškem jeziku, ki potekajo na sedežu enkrat tedensko.Več informacij najdete na HYPERLINK "http://www.britishfilmclub.it/"www.bri-tishfilmclub.it SLOV.I.K. Ekstra! delavnice za dijake Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) v sodelovanju z višjimi srednjimi šolami v Trstu in ob podpori Primorskega dnevnika, Zadružne Kraške banke in podjetja Cogeco prireja Ekstra! Delavnice, namenjene dijakom zadnjih treh razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Prva delavnica bo v petek, 4. februarja, v Narodnem domu v Trstu od 14.30 do 16.30. Skupina šestih srečanj se bo zvrstila vse do 11. marca. Gre za sklop štirih tem, in sicer: Kako se učimo, da se naučimo? (Jana Pečar); Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti? (Tatjana Zidar Gale); Bon ton za mlade: če zaidemo v visoko družbo (Bojana Košnik); Katera znanja moramo pridobiti danes za jutri? (Alenka Stanič). Za informacije www.slovik.org, info@slovik.org, tel. 0481-530412. POGOVOR S PREDSEDNIKOM CAPELLE UNDERGROUND Terzoli: Dom filma priložnost za celotno regionalno kinematografijo Med industrijskimi skladišči in visokimi hišami, čisto blizu Oddelka za zgodovino leposlovne fakultete v Trstu, v Ulici Economo, ima trenutno svoj sedež Cappella Underground. Eksperimentalno raziskovalni avdiovizualni-kinematografski center, kakršen je njen uradni naziv, predstavlja pomemben del tržaške filmske kulture, ki pa je žal, delno tudi zaradi njene skrite lokacije, ne vsi poznajo. Klo-pova radovedna vedoželjna žilica je tako spodbudila vašega petkovega prijatelja, da se v prvi osebi seznani z njenim delovanjem in da malo pobrska po skritih in odkritih aspektih tržaškega filmskega življenja. Daniele Terzoli, predsednik Cappelle Underground, je o tem Klopu marsikaj razkril. Obenem pa je bil pogovor priložnost, da je Klop malo poizvedoval tudi o kulturnem projektu Doma filma v Trstu, ki naj bi v kratkem postal pomemben kraj raziskovanja, dokumentacije in širjenja filmske kulture. Cappella je namreč med sedmimi ustanovami (poleg ustanov Alpe Adria Cinema, Anno Uno, APCLAI, Maremetraggio, Film Commissione FVG in Bonawen-tura), ki so članice združenja Casa del cinema. Bi nam za začetek na kratko predstavil delovanje Cappelle Underground? Nastala je leta 1969. Predstavlja enega izmed prvih kino klubov v Italiji. Njen glavni cilj je širiti filmsko kulturo v vseh oblikah. Občinstvu skušamo ponujati pestro kulturno ponudbo s področij, ki so izven komercialnega kroga. S tem mislim na predvajanja klasičnih filmov in filmov iz filmskih zbirk ter predvajanja originalnih filmskih trakov in takih filmov, ki sodijo v neodvisno produkcijo. Obenem organiziramo tudi srečanja z avtorji in režiserji ter predstavitve knjig. Poleg tega nudimo javni servis mediateke. Naš arhiv obsega 1.000 filmov na videokasetah in DVD-jih, približno 5.000 knjig na temo filma in kina ter raznorazne revije. Vse to predstavlja pravo bogastvo, ki je zastonj na razpolago vsem občanom. Od leta 2000 vsako leto redno organizirate filmski festival Science+Rction. Science+Fiction je festival žanrskega tipa. Posvečen je znanstveni fantastiki in raznim svetovom fantastike. Trst se lahko na tem področju ponaša z bogato tradicijo, saj je prvi festival znanstvenofantastičnega filma potekal na gradu sv.Justa od leta 1963 vse do leta 1982. Zamislili smo si, da bi lahko na osnovi slednjega ustvarili nekaj novega. Že nekaj let Science+Fiction sloni na treh mednarodnih natečajih. Režiserji se po ogledu filmov predstavijo občinstvu v dvorani. Vsako leto skušamo na festivalu imeti vsaj enega prestižnega gosta. V prejšnji letih so bili npr. med drugimi prisotni Dario Argento, Joe Dante, Terry Gilliam, John Landis in Christopher Lee. Kako pa si festival zamišljate v bodoče? Želimo si, da bi še naprej nadaljevali v ubrani smeri in Daniele Terzoli da bi se pobuda še nekoliko razširila. Želeli bi tudi, da bi festival postal pravi multidiscipli-narni dogodek. Poleg predvajanja filmov bi organizirali koncerte elektronske glasbe, na ogled bi bile razstave stripov in ilustracij, potekala bi srečanja s pisatelji tovrstnega žanra. Kakšno pa je tvoje mnenje glede "filmskega življenja" v Trstu? V Trstu je bilo s strani občanov vedno veliko zanimanja za kino in za vse tisto, kar se okoli tega sveta vrti. V tem mestu so se izoblikovale pomembne osebnosti, kot so Tullio Kezich, Callisto Co-sulich, Franco Giraldi. Dogodkov, ki zadevajo film, ni malo. Odziv publike pa nikoli ne razočara in ravno to nas spodbuja, da skušamo biti čim bolj uspešni pri svojem delovanju. Na žalost pa primanjkujejo sredstva in delno tudi prostori, kjer bi lahko organizirali večje dogodke. Nekateri festivali bi lahko privabili veliko več občinstva in bi lahko imeli veliko večji odmev. Žal pa Trst ne razpolaga z neko večnamensko stavbo oz. prostorom, ki bi bil primeren za filmske festivale. Upamo, da bomo lahko v kratkem skupaj z javnimi ustanovami uspeli rešiti tudi to težavo. Dom filma, ki bo kmalu zaživel v Trstu, bo imel svoj sedež v bivšem Domu pristaniških delavcev ( trg Duca degli Abruz-zi 3). Kakšen pomen ima za naše mesto? V Domu filma bodo imele svoj sedež vsa združenja in društva, ki organizirajo filmske festivale. To predstavlja pomembno priložnost za profesionalni razvoj in rast za vse, ki delujejo na tem področju. Trst sodi ob Turinu in Rimu med tista italijanska mesta, ki so jih največkrat uporabili za snemanje filmov. Tako bo v Domu filma svoj sedež dobila tudi deželna Film Commission. V njej pa bo domovala nova mestna mediateka, ki bo tako postala pomemben kulturni center specializiran v kinu. V obsežnem arhivu bodo zbirke vseh združenj,ki sodelujejo pri projektu. Občani bodo imeli prost dostop do arhiva. Poleg tega pa bodo na razpolago posebni prostori za konsultacijo, multimedijske točke in prostori za javna srečanja ter za didaktične in izobraževalne dejavnosti. Dom filma bo zelo kmalu postal ena izmed najpomembnejših realnosti severo-vzhoda na področju kinematografije. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Otroški pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: I raccomandati (v. Pupo) 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appuntamento V^ Rai Due V" Rai Tre '95, r. R. Howard, i. T. Hanks) 16.40 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.30 Film: Psycho (triler, ZDA, '98, i. V. Vaughn) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio in P. Cortellesi) 23.30 Variete: Chiam-bretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.20 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La nuova squadra Spaccanapoli 23.15 Variete: Parla con me 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Dok.: Cult book 1.40 Aktualno: Aprirai u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sen-tieri 16.05 Film: Apollo 13 (dram., ZDA, 22.00 Nan.: Grey's Anatomy 23.50 Nan.: Nip/Tuck 0.50 Aktualno: Tv moda 1.40 Variete: Pokerlmania ^ Tele 4 La 7 Bisergora (pon.) 10.25 Risanke 10.40 Kratki dok. film: Ana in njeni bratje (pon.) 10.50 Enajsta šola - odd. za radovedneže (pon.) 11.25 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Ugriznimo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Ars 360 (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Risanke 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Duhovni utrip 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nan.: Vedrana Grisogono 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Glasbeni večer 14.15 Glasnik - odd. Tv Maribor (pon.) 14.45 Evropski magazin 15.15 Črno beli časi 15.30 Z glavo na zabavo (pon.) 15.55 Univerza (pon.) 16.25 Circom Regional 18.00 Na lepše (pon.) 19.00 Glasborola 20.00 Prava ideja! 20.50 EP v umetnostnem drsanju 22.15 Nad.: Kingdom 23.00 Film: Uro: pod krinko 0.40 Film: Belle epoque (pon.) 6.05 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Cafe 15.40 Risanke 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.05 Dok.: Cuore Tuareg 8.30 Dnevnik 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Italia magica 11.25 L'Italia da scoprire 12.40 Italia economia e Prometeo 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Salus Tv 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 80 Nostalgia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Ditelo al Sindaco 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.20 Dok.: Wild Adventure 22.45 Musica, che passione! 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 22.20 Glasb.: Musica, che passione LA 6.05 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ahi) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Cielo giallo (western, ZDA, '49, r. W. Wellman, i. G. Peck) 15.55 Nan.: La regina di spade 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbaric-he 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: L'altra meta del crimine: Tommaso Onofri |r Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. igr. nan.: (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Gledalci razpravljajo 8.00 Novice 10.40 21.30 Žarišče 11.20 Na tretjem... 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Olimpijski sprehod, 1. del 17.25 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Olimpijski sprehod, 2. del C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Vesolje je... 15.10 Biker explorer 15.40 Film: Zlate steze 17.10 Avtomobilizem 17.25 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vseda-nes - TV dnevnik 19.25 23.55 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 »Effe's inferno« 20.45 Istrska potovanja 21.25 Dok. odd.: Kosakenland in Italien 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.35 Arhivski posnetki 23.20 Dok.: Val Resia 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 0.40 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 Video-strani pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 TV prodaja, Reklame 9.20 16.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.10 11.35 TV prodaja, Reklame 10.4018.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.0516.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (pust. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Prenaša-lec 2 (akc., Fr./ZDA, '05) 21.35 Kosti (krim. serija) 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Film: Mož brez telesa (znan.-fant., ZDA/Nem., '00) A Kanal A 7.20 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 Svet, ponovitev, Novice 8.50 11.15, 18.55 Obalna straža ponoči (akc. serija) 10.15 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.45 23.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.10 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Divje dekle (drama, ZDA, '10, i. Lola Tash) 15.05 Nora Pazi, ka- mera! (skrita kamera) 16.10 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Prva ljubezen (drama, ZDA, '91) 22.00 Film: 11:14 (krim. kom., ZDA/Kan., '03) 0.00 Film: Krik 3 (srh., ZDA, '00) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 23. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek - Mizica, pogrni se!; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 11.30 Predstavitev knjige Divača na stičišču poti avtorice Klelije Potokar ;12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA ; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Ron-čel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle da-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.33-12.28, 20.0022.00 II vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.000.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani v letu 2010. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 30. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona DUBLIN o" 1/7 „n,, ,OSL8 STOCKHOLM Of-2%lP -13/-3 0 . S' i A K0BE0HAVN —' < A - 1020 1010 AMSTERDAM LONDON O ^ Oy. 2/7 _ y OBRUSELJ , PARIZ -1/5 2/6 BERLIN -2/2 O VARŠAVA O -3/3 A MOSKVA -15/-1(P O KIJEV -8/-4 DUNAJ -4/2 O TOLMEČ O -3/-1 T VIDEM O -1/7 O PORDENON N/6 TRBIŽ O -4/-2 O GRADEC -3/1 CELOVEC O -5/0 O -5/-2 KRANJSKA G. o -4/-2 S. GRADEC ČEDAD O 0/6 /m- GORICA O O N. GORICA TRŽIČ -2/0 o KRANJ o LJUBLJANA -1/1 POSTOJNA O -2/-1 KOČEVJE CELJE -2/1 O MARIBOR o-2/0 PTUJ O M. SOBOTA O-2/0 N. MESTO -2/0 O ____ ZAGREB -1/1 O ÎNAPOVED ZA DANES C ŽENEVA Vp -3/5 0 MILAN LJUBLJANA /v, °-3/4 HT-P BEOGRAD o 0/3 SPLIT O SOFIJA LIZBONA MADRID C 6/140 O -1/8 ^ C d/T< Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 Dopoldne bo v Julijski krajini še pretežno oblačno, drugod po deželi pa povsem oblačno vreme. V Julijskih Alpah in Predalpah bo lahko rahlo snežilo. Tekom dneva se bo postopoma jasnilo, najprej na obali in na vzhodni nižini. Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. Pretežno oblačno bo, ponekod bo občasno še rahlo nale-taval sneg. Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo zmerna do močna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 7 stopinj C. V naslednjih dneh bodo nad našo deželo pritekali bolj suhi vzhodni tokovi. Jutri bo vremenska fronta dosegla srednjo Italijo,v višinah bo dotekal nekoliko vlažnejši zrak proti severnemu Jadranu. Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi doteka k nam v nižjih zračnih plasteh hladnejši in razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 Dolžina dneva 9.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.55 in zatone ob 11.49 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo slabela, ne bo pa povsem ponehala in pri najbolj občutljivih se bodo občasno še pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.02 najvišje 37 cm, ob 13.40 najnižje -46 cm, ob 20.28 najvišje 18 cm .Jutri: ob 1.10 najnižje -4 cm, ob 7.00 najvišje 40 cm, ob 14.18 najnižje -58 cm, ob 21.06 najvišje 27 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . 90 O GRADEC -5/0 TOLMEČ O -8/-3 TRBIŽ O -9/-4 O -9/-2 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O -3/7 ¿2L -4/8 "i; CELOVEC O -7/-1 O TRŽIČ -5/-1 O KRANJ o-6/3 S. GRADEC CELJE -4/0 O MARIBOR O -4/-1 PTUJ O M. SOBOTA O -4/-1 o LJUBLJANA O PORDENON GORICA rt O N. GORICA -3/0 N. MESTO -4/-1 058 0 0/6 /v-POSTOJNA O T, ' ZAGREB -3/0 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo prevladovalo lepo jasno vreme. Nekaj oblačnosti bo le na območju Trbiža. Ob morju bo pihala okrepljena burja, ki bo zvečer slabela. V nedeljo bo lepo jasno vreme. Jutri bo v zahodni Sloveniji povečini sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Na jugovzhodu bo občasno še rahlo snežilo. Burja na Primorskem bo postopno nekoliko oslabela. VESOLJE - V eksploziji 73 sekund po vzletu umrlo 7 astronavtov Danes mineva 25 let od katastrofe ameriškega raketoplana Challenger NEW YORK - Američani bodo danes počastili spomin na sedmerico astronavtov, ki so 28. januarja 1986 umrli v eksploziji raketoplana Challenger le 73 sekund po izstrelitvi iz Cape Canaverala na Floridi. Umrla je tudi 37-letna Christa McAuliffe, ki naj bi postala prva učiteljica v vesolju. Izstrelitev so snemale televizijske kamere in jo prenašale po vsem svetu. Posebej pozorno so jo spremljali ameriški šolarji, saj se je vesoljska agencija Nasa v okviru programa za popularizacijo vesoljskih poletov odločila, da bo z raketoplanom v vesolje poslala učiteljico, ki bi ob vrnitvi predstavila izkušnje z vrsto šolskih predavanj. McAuliffova, ki je učila pravo, zgodovino in ekonomijo na srednji šoli mesta Concorde v zvezni državi New Hampshire, je bila izbrana med 11.000 prijavljenimi kandidati. Njena prva rezerva Barbara Morgan kljub tragični nesreči ni izgubila poguma in je leta 2007 tudi poletela v vesolje z raketoplanom Endeavor. Po katastrofi Challangerja je sledila preiskava, ki je odkrila, da je bilo glavni krivec za tragedijo mrzlo vreme. Misijo Challengerja so večkrat preložili zaradi manjših tehničnih nevšečnosti, dan pred določeno izstrelitvijo pa so Florido zajele zelo nizke temperature. Mraz je razrahljal tesnilni obroč na zunanjem tanku za gorivo, tako da je vroč plin predrl osrednji tank za gorivo in raketoplan je razneslo. Poleg McAuliffove so v nesreči umrli še poveljnik misije Francis Scobee, pilot Mike Smith ter astronavti Judy Resnik, Ellison Oni-zuka, Ron McNair in Greg Jarvis. Program ra-ketoplanov se je potem ustavil za tri leta in šele septembra 1988 je na novo misijo poletel Discovery. Program je nato tekel brez večjih težav do februarja 2003, ko je ob vračanju na Zemljo razpadel raketoplan Columbia. Takrat je ob izstrelitvi del zaščitne obloge zunanjega tanka za gorivo zadel ob toplotno oblogo ra-ketoplana in jo tako poškodoval, da ob vračanju na Zemljo ni prenesla ekstremnih temperatur ob vstopanju v atmosfero. Na seznam junakov Nase so vpisali sedem imen umrlih astronavtov: Kalpana Chawla, Rick Husband, Laurel Clark, Ilan Ramon, David Brown, William McCool in Michael Anderson. Nasa bo ob 25. obletnici tragedije Challengerja pripravila tri spominske slovesnosti. Poleg posadk Challengerja in Co-lumbie se bodo spomnili tudi misije Apollo 1, ki se je zaradi požara končala s smrtjo treh VESOLJE - Odkritje teleskopa Hubble Najbolj oddaljena galaksija doslej Eksplozija raketoplana 73 sekund po vzletu astronavtov med preizkušanjem kapsule 27. januarja 1967. V tej prvi tragediji Nase so umrli astronavti Virgil Grissom, Edward White II. in Roger Chaffee. Kot prva med ameriškimi raketoplani je v vesolje aprila 1981 poletela Columbia. Flota, v kateri so ostali le še trije, pa se bo po treh desetletjih dela letos upokojila. Discovery naj bi zadnjič v vesolje poletel 2. februarja, Endeavour v aprilu in nazadnje Atlantis v juniju. Vse misije so namenjene oskrbovanju Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki so jo skupaj z Rusi začeli sestavljati leta 1998, delovala pa bi naj do leta 2020. Oskrbovalno vlogo bo od raketoplanov prevzelo rusko plovilo sojuz, kasneje pa naj bi se pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij. Podjetje SpaceX je lani decembra kot prvo, ki ni državno, uspešno izstrelilo raketo falcon 9, ki je v zemeljsko krož-nico ponesla plovilo Dragon, to pa je potem uspešno pristalo v Tihem oceanu. Zasebno podjetje Virgin Galactic medtem razvija program turističnih vesoljskih poletov in ima že 370 prijav za vozovnico po ceni 200.000 dolarjev za dve uri in pol v orbiti, do česar naj bi prišlo v naslednjih letih. Nasa se bo medtem posvečala drugim programom; med drugim načrtuje napoti- tev vesoljskih sond na Mars in druge planete ter asteroide. Prejšnji predsednik ZDA George Bush je dal denar za program Constellation, po katerem bi vnovič poslali človeka na Luno in razvili novo plovilo Orion, ki bi nadomestilo raketoplane. Potem ko je Nasa za to namenila 9 milijard dolarjev, je Bushev naslednik Barack Obama zaradi krize prižgal rdečo luč. Luna tako še ne bo dočakala Američanov, ki namesto tega načrtujejo pot človeka na asteroid enkrat do leta 2025 in na Mars po letu 2030. Sicer pa ima Nasa druge ambiciozne načrte. Že februarja naj bi se sonda Stardust-NExT na 200 kilometrov približala kometu Tempel 1, kamor so že leta 2005 treščili sondo Deep Impact. Marca naj bi se v orbito planeta Merkur utirilo plovilo Messenger, avgusta 2011 pa bo plovilo Dawn, izstreljeno leta 2007, obiskalo asteroid Vesta in kasneje tudi Ceres, največja asteroida v našem sončnem sistemu. Avgusta bo Nasa izstrelila naslednika sonde Galileo, ki je leta2003 raziskala Jupitrovo atmosfero. Sonda Juno naj bi prispela na cilj leta 2016. Medtem svojo raziskovalno misijo na Marsu nadaljuje rover Opportunity, Nasa pa mu bo v prihodnosti poslala družbo v obliki roverja Curiosity, ki bo velik kot manjši avtomobil in opremljen z laserjem. (STA) Telescop Hubble WASHINGTON - Vesoljski teleskop Hubble je našel najbolj oddaljeno galaksijo, kar so jih doslej zabeležili astronomi. Galaksija je oddaljena okrog 13,2 milijarde svetlobnih let od Zemlje in ponuja pogled na vesolje, kakršno je bilo 480 milijonov let po nastanku, so objavili ameriški astronomi v včerajšnji izdaji znanstvene revije Nature. "Vračamo se nazaj zelo blizu nastanka prvih galaksij, ki so se verjetno oblikovale okoli 200 do 300 milijonov let po velikem poku," je zapisal Garth Illingworth, profesor astronomije in astrofizike na Univerzi California v Santa Cruzu. Za še starejše galaksije, ki so verjetno v vesolju, bodo potrebovali senzorje naslednje generacije, ki bodo na nasledniku Hubbla, je dejal. Astronomi oddaljenost galaksij oz. zvezdne svetlobe merijo s pomočjo t.i. rdečega premika, ki nastane zaradi Dop-plerjevega pojava. Bolj ko je svetloba oddaljena, večja in bolj "rdeča" se opazovalcu zdi njena valovna dolžina. In višje kot je število rdečega premika, starejši je objekt, ki oddaja svetlobo, ki je potrebovala več milijard let, da je Zemljo sploh dosegla skozi vesolje. To najstarejšo galaksijo so poimenovali UDFj-39546824, odkrili pa so jo na kot noht velikem koščku neba med Hub-blovim 87 ur trajajočim "globokim pogledom" (Ultra-deep field) v letih 2009 in 2010. Galaksija ima vrednost rdečega premika kar 10,3, kar je precej več od doslej najstarejše galaksije, ki so jo z vrednostjo 8,6 odkrili oktobra lani in ki naj bi nastala kakih 600 milijonov let po velikem poku, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Kot je pojasnil Illingworth, pa je ta galaksija precej majhna za današnje razmere galaksij. Samo naša Rimska cesta je stokrat večja, je še dejal. (STA)