mm 51. {IMItaL « 1HHV MML1L mri im XLEMo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemali: K 24 — celo leto......K 22 — pol leta....... H-— četrt leta.......m 550 na mesec.......m \-qo celo leto pol leta ćetrt leta r?3 mesec 12-— 6*— 2 — Doptsi naj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo ■ ftasflovs ulica it 9, (1. nadstropje levo), Ulefos it 94. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ttevlika vsJfta 1« Na pismena naročiia brez istodobne vposlatve naročnine še ne ozira. Narodna tiskan* ftslsfoa st ti. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstw>Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— 1 celo leto.......K 28*— £etrHleta"*!*"! " 650 j 253 Ameriko in vse druge dežele: na mesec I 2-30 ' celo leto.......K 30—* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85» Slovenci! Slovenke! Vabim vas na shod ki ga sklicujem dne 13. marca t, 1. ob 10. uri dopoldne v ljubljanski jKJestni dom. Izpričajo naj govorniki iz Pri-orja, Štajerske in Koroške, kaj 10 koliko je udejstvila za obmejne Slo-ence „Družba sv. Cirila in Metoda**. Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa pribiti te, da v mogočnem i e vila manilesrajete za našo družbo v trenotkny ko je narodna nevarnost za našo deco največja a v trecotku, ko se kale najne-raejši sovražnik lastni brati V Ljubljani, dne 7. marca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj. MM 5». Cirila m Metoda. (K jutrišnjemu shodu.) Leta 1865. izbrali so se možic nib političnih naziranj. rer so r a no vili nafto dosedaj edino rambeno društvo — družbo sv Ci-in Metoda. Ta družba delajo v i log slovenstvu že 25. leto; delovaje mirno, tiho, pa vztrajno, in re-o tudi ne brez uspehov, i/a je /ba storila svojo dolžnost, da iz--uje svoje dolžnosti osobito v za-ijib letih s podvojeno silo, o tem ni bno govoriti, ker je to obče Družba ni verska, družba tudi bratovščina, — družba je po svo-pravilih slovenska in s tem je >e rečeno. Njen program je delovati i korist slovenstva osobito v obmejnih in jezikovno mešanih krajih, jer že bnta nemški naval ob našo ml jo. Družba tedaj ne more v tvojem as ju poznati nobene politična stranke, nobenega političnega nabiranja, ona kot slovenska družba za-zasleduje samo en cilj, osredotočiti vse svoje delovanje na korist slovenskemu narodu in sicer potom sol. Zadnji č.>s pričela se je nekaka gonja proti družbi. Zakaj? vprašamo vas. Na to je odgovoril na zadnji gjavni skupščini Korošec dr. Arneje, rekši: »Mi koroški Slovenci f;mn tako organizirani, da ne moremo trpeti druge paralelne organ i zaci je. <. (Aha, organizacija!) In v tem tiči konjsko kopito! Družba ni v organizaciji slovenske ljudske stranke in za to jo je treba pobijati. Saj pa družba tudi ni v organizaciji narodno - napredno stranke in to zategadelj ne, ker ni politična, ker po svojih pravilih ne more biti niti v organizaciji fue niti druge politične stranke. k*r je samo-slovenska družba. Prišel je pa vehomoeten i-apad na družbo od strani, od katero takega napada nismo pričakovali, napadel je družbo list, namenjen slovenskemu narodu. In zakaj jo j a napadel? Ali zato, ker se je izneverila svojemu po pravilih začrtanemu programu : Ali zato, ker je delovala v kvar slovenskemu narodu? Ali zat<», ker je žalila ver« k i čut slovenskega naroda? Ne, in stokrat ne! Napadel jo je iz zaseda in za ta napad nimamo nikakoršiuh drugih argumentov, kakor edino k to, ker ni družin v organizaciji slov. ljudske stran vo^ ks-kor da družba ne bi mogla in no smela delovati, če ni v organizaciji te stranke! Družba Kdaj, izvršujoč svGJ pro-arram na temelju svojih pravil, ni zaslužila nobeneara napada, se manj pa takega ubijanja, kakor ga je zakrivil »Slovenec;-. Bodimo pošteni in priznajroo nepristransko, da je družba sv. Cirilu in Metoda doskj izvrševala svoj program v polni meri. Družba ima na politično najbolj nevarnih krajih svoje postojanke. Tržaški Slovenci so javno m pošteno izrekli, da se imajo zahvaliti za svoje narodne uspehe edino-le tržaškim šolam, katere vzdržuje y ulfci« sv. Cirila in Metoda. Koliko tisoč in tisoč otrok bi bilo postalijanr-.nih, da ni slovenskih sol v Trstu" — Na Koroškem vzdržuje družba šolo v Velikovcu, na kateri je prav v zadnjem času namestila nadueit* ija voditelja, da ji preskrbi pravic*) -av- nostL — Na Štajerskem otvorila je na raznih krajih prepotrebne šolske vrtce. Na Krajijskem pa je zastraži-la mejo ob vseh onih krajih, kjer J3 narodiM»st v nevarnosti. Na Goriškem vzdržuje, da ne govorimo dalje, dobro obiskovano šolo v Kor-minu. Odkar pa .ie tako temeljito odgovoril na »Slovencev« napad blagopokojni Karel Kotnik, bode družba mogla še tem ložje izvrševati svoje plemenito rodoljubno delo. Ali je bil tedaj ta napad opravičen t V času, ko se zadirajo na.^i politični zoperaiki od vseh strani v nas, da bi nas uničili, našel se je človk, ki hoče naše obrambno de.!o uničiti! In ko nam vihar preti od vseh strani, v času. ko naš krmar komaj vodi nui narodni čoln, našel se je nasprotnik, ko je pa žalibogr naše krvi, in ta nasprotnik je poskušal za-treti naše tako fežk o započeto obrambeno delo. In v čaxu, ko -**o nemški -prelalzv in drugi duhovniki prispevali svoj narodui d a ve K k Rosseggerjevemn skladu, ne zatajivŠi pri tem svojega i političnega mišljenja, skuša »Ust za slovenski narod< odvračevati narod od družice >v. Cirila in Metoda! T3 moramo pribiti! In knkšen uspeh je imelo njegovo herostratsko delo? Vsi, ki ljubijo svoj narod iz dna svoje duž**, »k ten ili so se - wm s tem ►•čjo ljubeznijo naš,- dične družbe in preklinjanje »Slovenčevo« je postalo nravi blagoslov družbi. Mi pa pravimo: kdor ljubi svoj rod. komur je pri srcu bodočnost našega naroda, naj še uadalje no vseh svojih močeh podpira družbo sv. Cirila in MeUda! Dmžba pa naj še nadalje procvita v blagor našega naroda! OKinjM red. S h predlog deželnega odbora je deželni zbor v zadnjem zasedanju sklenil novelo, s katero se izpremi-njajo nekatere določbe še danes ve-Ijavuega občinskega reda z dne 17. februarja 1866. 1. Razveljavlja ozir. izprottiinja s** .-^amo 14 izmed fH) paragrafov občinskega reda, kolikor se ravno momentano rabi za stran- občinskih zastopov in županstev, ostane pri starem. Ker je »Slovenec« pred kratkim opozoril občine, liberalne in klerikalne, ker smo pred zakonom baje vsi enaki, na dolžnosti v zmislu ^ 28. obč. reda, ne da bi bil na vel dotične določbe, in ker 6mo tudi mi za to, da se zakoni izvršujejo, mislimo, da ustreženi o čitajoče-mu občinstvu, ako objavimo zadevne določbe glede področja selskih občin, in sicer doslovno: ^ 27. Občinsko opravilno področje je dvojno: a) domače lastno, in b) izročeno. 28. V domače, t. j. v tisto področje, v kterem sme občina, držeč se danih derzavnih in deželnih zakonov (postav), sama za sebe po svoji volji ravnati in gospodariti, spada sploh vse, kar se najpervo tiče občinskega prida, ter se da v sami občini z njeno lastno močjo opraviti in izvršiti. Po tacem posebno semkaj spada: I. Da sme svobodno gospodariti z občinskim imetkom (premoženjem) in z občinskimi rečmi; 2. skerbeti, da je človek in lastnina brez nevarnosti; 0. skerbeti. da se te rdijo občinske ceste, polje, prostori in mostovi, ter da se brez nevarnosti in težave.bodi in vozi po cestah in vodah, in da se polja varujejo škode; . i. skerbeti, da je dober živež na prodaj in paziti na semnje iu trge, posebno pa na mero in vago; 5. skerbotr za zdravje svoje občine: 6. paziti na posle in delavce, ter gledati, da se spoluuje zakou za posle; 7. skerbeti. da se ne bode delalo v občini pohujšanje; 8. dajati zenitenjske oglasnice, kakor veleva gubernijska naredba j 1. marca 1832. 1., št. 4264; 0. skerbeti za uboge in za občinske dobrotne zavode (naprave); 10. paziti na zidanje in ogenj, in skerl>eti, da se spolnu je zido venski red, in dajati zido ven jske privolitve; II. imeti po tistih pravilih, ki jih zakon (postava) odloči, neko moč do srednjih učilnic (šol), ktere vzdržuje občina, potem do ljudskih učilnic in skrbeti, da se učilnice na- j pravljajo, vzdržavajo in zakladajo, kar»k« namene in kolikor se .je mo glo skT7>at.i v naglici. Večji del zako- j kolikor ta dolžnost ne veže učilniških na, zadevajočega stvarno delovanje | (šolskih) patrouov, kjer so še; 12. da ljudi, Id se pravdajo med seboj, poskuša poravnati po možeh, izvoljenih izmed občine; 13. da sme iz prostih rok na dražbi (licitandi) prodajati premične reči in da sme iz prostih rok po dražbi v zakup (štant) dajati nepremične reči. Država iz višjih namenov po posameznih občinah nekatera opravila krajnega nadzorstva ali redarstva (polieajstva) lahko po zakonu izroči posebnim svojim ljudem (besondereii landesfiirstlichen Organen). Samostojno ali domače področje, občine je tedaj zelo obširno. Poleg tega imajo županstva mnogo posla v izročenem področju. Zupan, ki ni dovolj vešč nemškemu jeziku ter si ne more pomagati z nemškim besedilom zakona, je iz klasične, 44 let stare slovenske prestave, katera velja za avtentično, pač težko spoznati, za kaj vse mo je skrbeti v občini. Kako naj župan skrbi za to, da se trde ceste, prostori in mostovi, da se bre>; nevarnosti in težave hodi in vozi po vodah (menda barko vozi'), in da so dober živež prodaja, ne vemo. »Lebensmittelpolizei karpe lovit. Ako se mu kaj pripeti, bode sicer župan Hribar kriv, a ponesrečencu bode s tem malo pomagano. Slabe prestave deželnih zakonov* je ob svojem času koval znani profesor Konschegg, katerega so imenovali tudi »K a j b i č«. Ze zaradi tega, da se odpravi ta kajbiče-vina, je potrebno, da dobimo nov-enoten zakon v pravilni, danes običajni slovenščini. V nekaterih para-grafih se tudi ne vjemata slovenski in nemški tekst, katera sta po deželnem zakonu z dne 20. decembra 1860 polnoverna ali avtentična. Kako bode izgledal zakon, ako bi letos LISTEK. Slin spemina. Spisal Milan. I. Takrat sem zahajal še v nižjo alko. Bil sem poreden in brezskr-• >i, kot nikoli več od tedaj. Izmed i o jih profesorjev sem sovražil diko vse, izvzemši razrednika. Ta lini moj ljubljenec, dr. Vojko Borik, je bil čisto drugačen človek kot jegovi kolegi. Občeval je z menoj »; bi bil moj oee, Znan je bil i na-družino in nas pogosto obiskal, koravno še mlad, vendar sem bil dovolj bistroumen, da sem opazil, \i je bil pravi vzrok velike prijaz-Mi profesorjeve. Videl sem uutan-k >. s kakšno nestrpnostjo in veščin je pričakovala Borni kove obi-:e moja sestra Vera. Nič me ni otilo spoznanje, da ie profesorjeva-elika skrb za moj napredek v šoli, "zaprav le sredstvo k cilju. In i m gostejši so postajali obiski mla-ga moža, tem večja prijatelja sva *ia. Kolik je bil moj ponos, ko sem i»ritekel v šolo in pravil sošolcem, tla je naš razrednik ženin moje sestre. Veselo življenje je zavladalo ta- - krat pri nas. Od tMaj je prikajal profesor vr>ak dan. Nihče mu ni rekel več gospod doktor, da, celo jas se-m ga smel nagovarjati z Vojćetom. Med podukom me je tako dobrobit no glodal, da so me vsi sošolci zavidali. To je bilo zame življenje, v šoli in doma. Tu S3 je vse predrupračilo Stene in vse pohištvo je zadobilo vesel ejš o barvo in zadovoljnost je dihala po sobah. Toda prišli so težki dnevi. Saj ni nič stalnega na tem svetu, najmanj pa sreča. Toliko, da se ja coko-liko ustavila, da smo občutili njen dih in že nas je zapustila. Na nekem izletu je bilo, kjer je dobila ljubljena sestra kal neozdravljive bolezni v mlado telo. Nesrečna Vera je morala leč v posteljo. Prihajali so zdravniki, prihajali, odhaj&b' iu zmajevali z glavo. Vojče je bil vedno pri njej in ko je odhajal, se je solzil. Vera je bledela vedno bolj, zapuščale so jo moči in le kadar je prišel on j" odprla trudne trepalnice. In pričlo je, kar je bilo usoje 10. Vsi obupni klici mladega moža so b*li zaman. Odprla je še enkrat oči, da jih zatisne lia veke. Kmalu nato so prjšle počitnice in odšli smo na letovišče. Nesrečni Vojče je ostal v mestu in se priprav: IjaJ na zadnji izpit. Ko smo.so vrnili s počitnic, nas je pričaka val na kolodvoru. Bil je upalega lica in di-šV no vinu. V šoli je bil popolnoma drugaeoo kot. preteklo leto. Nisem več srečal njegovih sladkih nasme-hov. včasih je vprl vame svoje nioglcne oči. a bliskoma se jo okre-nil k oknu iu ko se je ozrl zopet k razredu, sem zapazil, da jo njegov pogled solzau. Čas njegovega izpita se je bližal Ln profesor je vzel daljši dopust, da se odpelje iz našega mesta. Pri slovesu je r^kel, da se ne vrne več ter upa v tujini svojo domovino in vse kar je bil >, pozabiti. Obljubil pa je, da bo večkrat kaj pisal, nosebno o izidu izpita. In odpeljal se je. Minuli .o tedni in meseci, a zaman smo pričakovali njegovih poročil. Za leto dni se je govorilo, da je pri izpitu padel in ga ne mara več obnoviti. Drugi so zopet reki i,da k obnovnemu izpitu ni bil pripuščen, ker se mu je dokazala tatvina v neki knjižnici in da je bil radi tega celo v zaporu. Doma so zmajevali i glavo. — »Obupal, grešil v obupu Uc n. . Minula so leta in redki so postajali spomini na.umrlo sestro -a izginulega Vojčeta. Dovršil sem zrelostni izpit in odšel na visoke sole. Tu smo živeli življenje brezskrbne mladosti. Vrgel sera se v to velike mest no življenje in omoten plaval na tem valovju. Pozabil sem na vse in nikoli se nisem osrl v preteklost in ne v bodočnost. Ko sem se tako nekoč rano zjutraj iz neke študentov-ske veselice vračal domov, se ;e zgodilo uekaj uepričakovaoega. Bilo je vlažno jutro iu gosta megla je napolnjevala mestne ulice. Po mokrem tlaku so se pomikali z zaspanimi koraki delavci, peki iu drugi jutranji šetalei. Megla se je vedno bolj zgostovala, da sem komaj razločil konture mimoidočih. Iz neke stranske ulice sem začul neko hripavo ukauje. Okrenil sem se. Veter je potegnil, zazeblo me je, kot o ti neprijetnem spominu. Vzdignil se je nekoliko gosti pajčolan. Moška postava se je ravno pobirala iz cestnega jarka in se mi opotekajo bližala. Plašč je bil strgan in blatnast. Tudi na mršavi bradi sem zapazil blatne kapljice. Licu so mu bila razpraska-na in zmečkan klobuk mu je zakrival oči. Sedaj se je spodtaknil in padel vnovič. Klobuk je odletel v cestno mlako in plašč se je raztrgal Še bolj. Pristopil sem, hoteč ga dvigniti. Obrnil je svoje meglene oči vame, zaiskrilo se je nekaj v njih, kot bi se zasvetila dva ostra noža. Spoznal sem ga, spoznal me je. Vse moči je napel, da bi zbežal, zbežal pred groznim spominom! »Postite me, — n;-mam časa! Dajte naslov! — Va* obU ščem!« se je hripavo izvilo iz njegovih prs in po žganju mu je zadišalo iz ust Dal sem mn vizitko, krčevito jo Je prijel. Krepko so se mn stisnile ustue, kakor bi se branile povedati kaj velikega, strašnega. Komaj sem se zavedal, že je odšel dalje in opotc-kaje se, je izginil v megli.,Dolgo sen: še stal in nemo zrl za njim. Tako gre človek, če si napije pogum, pogum za novo hudodelstvo. Nekaj mi je vele-| lo: »Skoči za njim, mogoče ga obvaruješ novega greha. Pripelješ ga v svojo sobo, tam se prespi in ogreje, potem pa pišeš domov.« Toda spomnil sem se, saj je rekel, da me obišče. Nadaljeval sem pot proti domu, pogled njegovih oči mi je pa globoko, kot dva ostra noža rezal v srce. —-Zakaj sem ga srečal, zakaj ogovoril!? Prišedši v svojo sobo, spastini žalusiji in se vržem na divan. Ppodaj na ulici je že vrvelo življenje, ropo-tanje voz je zamolklo bobnelo na moja ušesa. Jaz pa sem-bil v moji izbi sam, sam s svojimi spomini. Da bi Vera to vedela, da bi videla to ti, kar sem jaz danes videl! Težke misli so me mučile, postajale vedno nejasnejše in se končno spremenile v .meglene, hude sanje. Raz sten - so stopali duhovi, lepi opomini so rajali razposajeno okoli mene in me vabili k plesu. Vzdrhtel sem, stezal roke. hotee razposajence zagrabiti,, rajati z njimi in jih Še enkrat živeti. Toda že so .izginili in par groznih ;o#, dvoje na-brušenih nožev mi je zastavilo pot za njim. 2e sem razločil tudi postavo, prihajala jo vedno "bliže in obraz do, temveč tudi površina Jo voMnooMi njegova last V kolikor ml atoafen po* sejano s erari enim i bodisi spravnimi, bodisi stanovanjskimi poslopji — tal ta teran pokriva dobri dve tretjini mestnega površja —» ga Je pridna roka idrijskega radarja in me-# ačana zazidala. Danes ni v mestu skoro niti pedi privatnemu stavbišca — in to v mestu, ki se nikamor drugam ne more razširjati kot proti nebu, v kotlini, obdani okoli in okoli od gričev. Tu v tem stlačenem gnezdu zavzemajo ravno v sredi skoro 13.000 m1 površine slavno, oziroma žalostno znane »grabijo« z »lejnšta-tom«. ki ima sicer Častitljivo starost do 360 let, in ki je ob suhem letnem času celo idrijska znamenitost, ki pa leto za letom povzroča mestu prav ogromno mat^rijelno in sanitarno škodo, in ki ne pomenja le v^dne nevarnosti za mesto, temveč tudi za erariem rudnik. Te »prrahlje« imajo namen zadrževati les, ki ga splavlja c. kr. gozdarsko oskrbnistvo iz eraričnih gozdov po Idrijei v mesto. »Groblje« z »lejnštatom« meje na deždno cesto in searajo v sredino mesta, kjer se zo-p^t dotika iste ceste. Sko~o ravno-tako velik pro tor je za »trobljami« in služi kot odtok Idrijce ter gre čezenj velik most. Tako so »erablje« obdane od glavnih proljetnih žil mesta in, L*»kor drugače ni mogoče, tudi od hiš. 2e sama situacija >»c:ra-belj« je taka, če ahstrahirauio od *-sake konkretne škode, da niti največji dobiček od splavljanja ne more opravičiti nadaljenegn obstanka. 2e to. da so »grabije« tako stare, kaže na eni strani veliko brezbrižnost onih faktorjev, ki bi morali skrbeti za varnost in procvit mesta, r?**^": strani pa nemalo fisknlično brezobzirnost gozdarskega oskrbni-štva, ki bo par tisočakov dvomljivega dobička na leto izpostavljajo nevarnosti življenje tisočev prebivalstva. Ko so »grabijee leta 1901 povzročile skoro slično katastrofo, so se slovenski poslanski krogi zavzeli 7a odstranitev te škodljive naprave. V tem smislu sta tudi gosnoda poslanca dr. Ferjančič in dr. Šusteršič vložila interpelacijo na gospoda poljedelskega ministra. Interpelacija ni imela zaželjenega uspeha. Gospod minister je sicer v lepih in izbranih besedah odgovoril na interpelacijo, toda tenor njegovega odgovora se je glasil, kakor bi »grablje« bile za Idrijo in nje prebivalstvo pravi božji blagoslov. Kdor je ta odgovor slišal ali bral. je dobil vtis, da imajo idrijski prebivalci od »grabelj« kv ečiein dobiček, o šk">di pa da ne more biti Biti govora. Kako napačno je to mnenje, naj dokažejo sledeče vrstice: Po od aro v oru gospoda poljedelskega ministra bi imel v slugam odstranitve ali preložitve »cmbeti« do Bčle vsled podraženja do važenja lesa erar 45.000, ozir. 31.000 K škode na leto. Vzemimo, da sta ti dve številki pravilni, ekormvno dobljeni sele is predštudij. Kako velika pa je škoda, ki jo napravijajo »grabije« nele mestu, temveč tudi erar ju samemu vsako leto T! Ta škoda ni vs»ko leto enaka in se tudi ne da spraviti v tako *:ksne številke, kakor jo to gozdarsko oskrbnistvo napra^ ilo z dobičkom, ker »grablje« na^ravljajo tudi tako Škodo, k' je so v benn ce-nilna komisija ni upošteval;, in ki se kratkomalo sploh ne da ceniti. Gozdarsko oskrbnistvo upošteva le ono Škodo, ki jo mora vsled razsodb s. kr. skrajnega glaiotoleo erar povrniti; na one atsrsBoiki pa, ke-torib prodnika Ja bil erar za bagatel-ne vsoto odkupil, in ki so as vsled toga odpovedali vsaki povrnitvi žkode po povodnji, no to šesto vljalec ni mislil; kakor tudi ne na to, da je vsled »grabelj« pogosto ves promet v mestu preprečen, da ne more posta ne is Idrije, ne v Idrijo, da so mostovi podrti, ceste preplavljene itd. itd. Kdo bo cenil vso to neizmerno, direktno in indirektno škodo? Tn koliko življenj Je v nevernosti 1! In kaj bi se še zgodilo, ko bi voda vdrla v rudniki Kdo nam jamči, da je to izključeno? Cel prostor na se-verozapadni strani »lejnštata« se po-seda, le »lejnštat« sam naj je sakro-sankten f Tej nepopisni in neizmerni škodi nasproti postavlja erar dobiček 45 000, ozirom* 31.000 kron na leto. Da bi se moglo očitati občinskemu svetu, da operira le s frazami, in da ne postavlja svojih trditev na solidna ti«, je poveril posebno komisijo s cenitvijo vsaj vidne škode, ki jo je napravila letoš^j« povodenj privatnikom. Izvoljena komisija je cenila škodo in je prišl« do zaključka, da zneš-i samo Škod«, ki so jo trpeli posestniki in stanovalci hiš v bHžini grabelj, nad 30.000 K. kakor je razvidno iz prepisa cenilness protokola. Pri tem se ni upoštevala škoda, ki so jo trpeli posestniki v Spodnji Idriji, Jeličnem vrhu, i sto ta ko ne škoda na razdrtih mostovih, cestah, na ustavljenem prometu itd., da ne govorimo o škodi, ki jo ima neposredno erar sam, ker mu je voda razdrla na več krnjih »grabije« in odplavila tisoče kubičnih metrov lesa. Tudi škoda v sanitarnem oziru se ni upoštevala. Hiše, ki stoje o»d teden do poldni g meter v vodi, niso preveč zdrava bivališča, in mecla. ki se dviga iz vode, ki jo zadržujejo »grablje« in uasrromadeni les. in leži kakor mora nad idrijsko kotlino, gotovo ni zdravilo za i trk ne pre-zdravo idrijsko prebivalstvo. Pri svojem dehi je komisija tudi to konstatirala in preudarila, da se nahajajo med oškodovanci tudi taki, ki jih je gozdarsko oskrbnistvo prisililo, da so podpisali reverz brez vsake odškodnine, med tem, ko je odkupilo dru tre za malenkostne vsote ^60 K do 700 K, tu da letošnja škoda pri večini teh ljudi znaša nad 1000 kron. Tudi če se postavimo na stališče, da erar v privatnoe trudi že dolgo *asa, da bi odpravila takozvane ^grablje«, kajti skoro vse dosedanje povodnji so pokazale, da so ravno »grablje« vzrok veliki škodi, ki jo dela voda, ki se ob njih ustavlja. Naravno je, da so prebivalci me-vta Idrije po veliki povodnji lanskega leta vnovič prišli do spoznanja, da je nujno potrebno odpraviti »grablje« in na ta način preprečiti, da voda ne stopi iz bregov in preprečiti nepre-Tledno katastrofo, ki bi nastala, če oda vdere v rudnik. Z ozirom na to je idrijski občinski svet v seji z dne 22. decembra 1900 sklenil sestaviti spomenico glede odprave »grabelj« in je to spomenico že tudi odposlal c. kr. poljedelskemu ministvu. Spomenica se glasi: »Velika katastrofa, ki je letos zadela Idrijo vsled povodnji, je spravila na površje aktuelno vprašanje, ali naj ostanejo »grabijo« ?>e vedno v sredini mesta, ali še ni bilo dovolj žrtev, ki jih je idrijsko prebivalstvo moralo prinesti tej srednjeveški napravi. Občinski svet idrijski se je zbral v zavesti svoje odgovornosti in svojih dolžnosti, varovati interese prebivalstva, takoj pri nezgodi, ko se mogoeni valovi še niso poleaii. in je sklenil obrniti se z nujno prošnjo na vse kompetentne faktorje, da rešijo Idrijo od vedno se ponavljajočih, in sicer po »grabijah^ povzročenih povodnji in opustošenj, in dosežejo, da te nesrečne »grablje« pridejo na primren kraj izven mesta. Ta spomenica je sestavljena pod vtisom ogromne škode in grozeče nevarnosti. Mesto Idrija je erarično mesto v pravem pomenu besede; kajti erar si ga ne lasti samo znotraj, ker odvaža iz njega živosrebrno ru- ji je postajal prijaznejši. Dobrosrčno mi je ponujal roko, kot -vojemu dobrotniku. Že se me je dotaknil in vstrepetal sem. Predramil sem se. Na čelu so mi stale potne srage. Nekdo je potrkal in v sobo je stopil po^tr^žček, držeč v roki malo pisemce. Hitro odprem. S svinčnikom jo bilo pisano, težko sem čital: Cenjeni! Naj Vam bo to obljubljeni obisk. Kaj ste vzbudili danes v meni, io veste. Toda ne vznemirjajte se, kajti hvaležen sem Vam. Dolgo sem odlašal dopolniti svojo usodo. Nisem se mogel odločiti, toda Vi ste mi dali moč. Kolikokrat sem privzdigni! koleno k poslednjemu koraku, a nisem mogel prestopiti. Danes sem ga zopet privzdignil in Vi ste mi dali zaželjeni sunek. Zato Vam izreka zahvalo in se poslavlja Bornik Nič se nisem ustrašil. Vedel sem, da se mora tako zgoditi. Zvečer sem šel v kavarno. Segel sem po časopisu in kmalu našel skromno notico: »— Obesil so je.....« Odložil sem časopis: »Torej obesil.« —Vedel sem, da se bo to zgodilo, le način me je Še zanimal. »Torej obesil.. «!! Povedal sem vso stvar prijatelju in pila sva vso noč. Prihodnji dan sva mu bila edina spremljevalca k zadnjemu počitku. bril (Dalje.) Toda„ kakor so prišli, tako so tudi izginili z zemeljskega površja brez sledu, ker niso imeli one vztrajnosti, da bi se posvetili ustanovitvi kake urejene države. Za njimi stopajo na površje v naših krajih Rimljani. Ko so razširili Rimljani svoje gospodstvo po vsi Itabji, sklenili *o na skrajni vzhodni točki ustanoviti utrjeno postojanko proti napadom barbarskih narodov in so tako zgradili 1. 183. kr. Kr. mesto Oglej (Aqui-leia). Od te rimske postojanke se je izvršila potem polagoma kolonizacija naših krajev po Rimljanih. Prvi Rimljani, ki so prišli v našo deželo so bili oni pod konzulom Gajem Kasi jem, iz Ogleja, ki je skušal 1. 170 pr. Kr. prodreti tn skozi v Macedonijo. Cesar A u gustu s pa je za počel vojno z alpskimi narodi, jih 1. 'M. pr. Kr. premagal ter ustanovil na stra-tearično važni točki našega mesta Emono, katero je povzditmi! v mu nicioij.*) Važnost te postojanke sledi najbolje iz tega, da ie vrgel v Omotic tri legije vojakov (Val, IX. in XV.) *) Po dmgih virih je ustanovi! Emono Klandij okoli 49. po Kr. in Jo naselil s veterani in je postala na ta načiu slednja ključ Italije, Augustus je utrdil tudi grad. (L. 1830. so odkrili 65 m globok vodnjak z rimskim napisnim kamnom.) Rimljani so se trudili, povzdic-niti rodovitnost naših zasedenih kra jev s tem, da so močvirje, ki je polagoma nastalo v teku časa iz prvotnega jezera, skušali deloma osušiti in so v ta namen napravil' veliko kanalov. Morda živijo ta dela še v spominu Slovencev, ker se del močvirja severno od Iga med Barjem in Dob-jem na levem bregu Išče imenuje »Kanali«. Tudi so zgradili Rimliani lepe coste: dokaz je ona 9 m široka cesta med Laverco in Igom, ki leži danes nad 1 m pod šoto. — Rimliani pa so tudi združili maso tu živečih različnih narodov ter jih zedinili v skupno državno enoto, kar so za mogli storiti le oni, ki so v političnem in vojošk°m nzim daleč nad-kriljevali vse tedanje narode, V času, ko so meje svojega cesarstva raztegnili do Donave in Rena, se je izcimila iz orvotno v .-.jaške postojanke v Emoni civilna naselbina, ker so se predmestja polastila utrjenega mesta, med tem ko se je težišče obrambe roreložilo v severno ležeče kraje ob Donavi Emona se je dvignila ta č^s na višek blagostanja in bogastva. Ves promet ii Italije na sever in vzhod ter obratno se je vršil preko Emono, ki .ta Malo v osrčju eestnib in vndr»n!ovnih nrmnetn'h zvez. Tam pa, kjer cveto trgovstvo, Um klije tod! blagostanje, in do Je • Kor so bojimo, da v zaprašenih aktih zastare, prosimo, naj se oddajo Javnosti. Rešitev tega za Idrijo vitalnega vprašanja se ne sme več odlašati.« Is predložene spomenice Je razvidno, kakšna kalam i te ta in vedna nevarnost za mesto Idrija ter za občini Spodnja Idrija in Jelični vrh so »grablje« idrijskega rudnika. Zato Je res nujno potrebno, da se te »grablje« vendar že odstranijo. Nerazumljivo je, kako je to, da se z ozirom na prošnjo za odstranitev, ki je bila vložena leta 1902, do danes — torej celih osem let — ni ničesar storilo. Zato predlagamo podpisani: Visoka zbornica skleni: »C. kr. poljedelsko ministrstvo se poživlja, kakor hitro mogoče odstraniti »grablje« iz Idrije.« V formalnem oziru predlagamo, Tiaj se ta zadeva z vsemi dopustnimi okrajšavami v smislu . § 42 oprav, redu vzame v pretres in odstopi odseku za zadeve vsled njem. Mednoromu lovsKa listava nc Dunaju 1910. Po informacijah, ki si jih je preskrbel kranjski razstavni odsek na Dunaju pri osrednjem odboru samem, brez dvoma I. mednarodna lovska razstava ne bo samo v svoji stroki svetovna razstava prve vrste, tsmveč tudi skoraj na vseh poljih modernega napredka. Pohvalno moramo navesti, da so vedeli vrhovni voditelji združiti zanimivo s koristnim in poučnim, tako da bo ta raz-^t<-?va obenem tudi ena najlepših obrtnih in industrijskih razstav. Zaradi tega se tudi izdatno pomnoži krog razstavljalcev in obiskovalcev in teško se bo našel kdo, ki bi mu ne nudila ta razstava v tem ali onem oziru nekaj zanimivega. Kakor glede vsake razstave, tako se je tudi glede te iz vsega početka precej dvomilo. Danes so vsi dvomi odstranjeni in gotovo je, da bo razstava važna za Avstrijo, tembolj, ker tudi inozemstvo uvažuje to važnost in se udeleži razstave. Angleška, Nemčija. Francoska in Italija so že dalj časa prijavljene in zaposlene s prirejanjem njih pavilijonov in lovskih palač. Sedaj čitamo še brzojavko, da so tudi Združene države v Severni Ameriki določile za amerikansko zastopstvo na razstavi vsoto 50.000 dolarjev, i Kakor znano, bo obsegala lovska razstava obsežne prostore dunajske Rotunde z vsemi postranskimi prostori in bo zavzemala skoraj isti obseg, kakor prva dunajska svetovna razstava. Naše Čitatelje bo zanimalo, ako jih s prihodnjo lovsko razstavo nekoliko podrobneje seznanimo. Pripomniti moramo, da znašajo stroški za prireditev te razstave nad 10 m ili jonov kron in plosko vino 350.000 m2. Središče razstave bo avstrijski državni dom s ploskovino 2000 m2. V njem bodo zastopane vse avstrijske kronovine. Kranjski krajevni odsek ima že zagotovljen gotov prostor (103 m2). V državui dom se vstopi skozi stebernik. §est velikih Schrammovih slik bode predstavljalo vse avstrijske prebivalce v narodnih nošah, srednja pa cesarja kot lovca. Vhod krasita dva jezdeca, sleme sv. Hubert, hilo bogastvo doma v Emon\ nam živo spričujejo izkopnine prejšnjih časov, kakor rudi najnovejše preteklega leta. Rimljani pa so s tem, da so prišli do Donave in Rena, dosegli višek svoje moči — tu pa je prišel preobrat. Nastali so notranji nemiri in različni vojskovodje so si nadeli ime in značaj cesarjev. Tako je l. 238. po Kr. Maksimt-nij, uporni vodja panonskih legij, započe l boj proti Rimu in prišel na svojem vojnem pohodu tudi pred Emono. Rimu ndani emonski meščani so pa mesto popolnoma izpraznili in ga zapalili, da Maksnninij ni dobil ne živil na zavetja in je bil primoran, prodirati čez Alpe dalje proti Italiji, kjer je bil pri Ogleju poražen. — Pa ne samo notranji nemiri tudi pritisk barbarskih narodov od severa in severovzhoda je bil vedno močnejši, a odporna moč Rimljanov vsled bujnega življenja vedno sla-bejša. Emono so sicer z nova pozidali in utrdbo znatno ojačili, ker so se bali za to važno postojanko — ključ Italije — tor vrgli 8 do 10.000 mož vanjo. Tudi je nastala v teh časih ono gosta mreža posameznih manjših gradišč po naši deželi, katerih število je posebno ob cesti čez Julijske alpe — proti Ajdovščini — jako izdatno in ki so bilo proti ti strani posebno močno grajena* Ta državni dom bo sa naa v toli-ko privlačen, ker bomo našli v njem od našega krajevnega odseka naj* skrneje pripravljeno razstavo. Pridržimo si, v kratkem prinesti podrobnosti glede kranjske razstave. Danes moremo samo namigniti, da se v njej ne bodo nahajale samo skupine velikih kranjskih lovišč, temveč tudi za lovsko razstavo zanimivi predmeti različnih kranjskih lovcev in lovskih družb. Za okraske bodo služile dioramr. Poleg tega se vplete v njo le mala razstava kranjskih obrtnih izdelkov. Lovske trofeje in primerne slike, ki kažejo naravno krasoto naših lovišč, bodo u tis spopolnjevale. Poleg avstrijskega državnega doma pred zapadnim portalom Rotunde zaključi prometno cesto pro metna palača. Ta zavzema 1900 nr in obsega razstavnine delavskega, trgovskega in železniškega ministrstva, V tej palači razstavita tudi kranjska deželna zveza za tujski promet in postojnska jamska ko misija. Originalne na razstavi bode razne lovske hiše. pred vsem cesarjev lovski grad v Miirzstegu. Grad se dviga v naravni velikosti iznad ska le. Interijerji bodo opremljeni z originalnim pohištvom cesarjevega gradu do zadnje pičice, da, celo s preprogami. Avstrijski nadvojvodi in visoka plemstvo bodo zastopani s posebni mi paviljoni. Veliko zanimanje bo vzbujala tudi lovska hiša huculskih lovcev na medvede. Najslavnejši huculski lovec, ki je že vlovil 70 medvedov, bo prebival s celo svojo družino v tej hiši. V ulici preživljanja se nahajajo razni originalni paviljoni vseh narodov, ki zadoste kar najbolje teku in želji obiskovalcev. Tu se nahaja kinematografska gledališče. Tu se bodo predstavljali lov našega cesarja, angleškega kra lja in predsednika Fallierja. Naravnost nemogoče je, opisati podrobno vse objekte, kajti načrt razstave, ki leži pred nami, ne zaznamuje nič manj kakor 90 objektov. V zvezi s pravo lovsko razstavo bodo tudi deloma stalne, deloma začasne razstave najrazličnejših panog. Predvsem omenjamo razstavo konj, razstavo psov in poljedelsko razstavo. Vršile se bodo tekme lovskih godb in lovskih fanfar, tekme lovskih trofej. Obrt ne bo zastopan samo v toliko, v kolikor je v zvezi z lovom, marveč se bodo tudi drugi obrti kot privesek priklopili razstavi Zanimiva razstava avtomobilov in tekma avtomobilov sta že zagotovljeni. Na prostranem letalnem prostoru se bodo razkazovale najnovejše pridobitve aviatike. Ti letalni poskusi bodo zlasti v toliko poučni, ker se bodo raztegali čez celo mesto do Kahlenberga. Posebno podvzetni obiskovalci razstave se bodo celo lahko udeležili teh izletov. S tem je osrednji odbor dokazal, da se na noben način ni omejil tes-nosrčuo le na lovski sport in njega zagovornike, marveč da je z vsemi sredstvi in z vso močjo se potrudil, obiskovalcem predočiti vse zanimiva prikazni modernega življenja. S tem pridobi razstava za vsa kega obiskovalca trajno vrednost. Pa tudi močne utrdbe niso za-mogle zadrževati navala barbarov, ker omehkuženost Rimljanov je njim narekovala poraz. Na obzorju so se prikazali divji Huni, ki so pridrvili iz Azije ter pograbelj« v Idriji. Vsled hudega deževja v decembru lanskega leta je narasla Idrijca tako zelo, da je dne 10. decembra prestopila bregove in v nastopnih štirih dneh poplavila vse okolico. Voda je bila tako velika, da je vdrla v nižjeležeča poslopja in je celo poškodovala ta poslopja, premičnine in blago, kakor tudi zemljišča in vrte. Po soglasnem mnenju vseh, ki poznajo razmere v Idriji, so tej veliki povodnii vzrok le rudniške »grab-Ije«. Te »grablje« je rudniška uprava dala svoj čas napraviti zato. da zadržujejo les, ki se splavlja po reki za rudniške potrebe. Mestna občina idrijska t*e trudi že dolgo *asa, da bi odpravila takozvane ugrabi je«, kajti skoro vse dosedanje povodnji so pokazale, da so ravno »grablje« vzrok veliki škodi, ki jo dela voda, ki se ob njih ustavlja. Naravno je, da so prebivalci rae-Ma Idrije po veliki povodnji lanskega leta vnovič prišli do spoznanja, da je nujno potrebno odpraviti »grablje« in na ta način preprečiti, da voda ne stopi iz hreprov in preprečiti nepre-Tledno katastrofo, ki bi nastala, če oda vdere v rudnik. Z ozirom na to je idrijski občinski svet v seji z dne 22. deeemhra 1009 sklenil sestaviti spomenico ele-de odprave »grabelj« in je to spomenico že tudi odposlal c. kr. poljedelskemu ministvu. Spomenica se glasi: »Velika katastrofa, ki je letos 'zadela Idrijo vsled povodnji, je spravila na površje aktnelno \^rašonjc, ali naj ostanejo »grabijo^ Se vedno v sredini mesta, ali še ui bilo dovolj žrtev, ki jih je idrijsko prebivalstvo moralo prinesti tej sreo* njevo> ki napravi. Občinski svet Hrij^ki se je zbral v zavesti svoje odgovornosti in svojih dolžnosti. varovati interese prebivalstva, takoj pri nezerodi, ko s*1 mnffor-ni valovi še niso poleorli. in je sklenil obrniti se z nujno prošnjo na vse kompetentne faktorja, da rešijo Idrijo od vedno se porav: j?-jočih, in sicer po ^jzrablj^h« povzročenih povodnji in opustošenj, in do-^žejo, da te nesrečne »pnrablje« pridejo na primren kraj izven mesta. Ta spomenica je -e-tavljens pod vtisom ogTomne škode in crr°^<^ nevarnosti. Mesto Idrija je eraricno mesto v pravem pomenu besede; kajti erar si ga ne lasti samo znotraj, ker odvaža iz njega živo^r^brno ni- ji je postajal prijaznejši. Dobrosrčno mi je ponujal roko kot svojemu dobrotniku. Že se me je dotaknil in vstrepetal sem. Predramil sem se. Na čelu so mi stale potne .craare. Nekdo je pot.kal in v ^ .bo je cir,pU postrežček. držeč v roki malo pisemce. Hitro odprem. S svinčnikom je bilo pisano, težko sem čital: Cenjeni! Naj Vam bo to obljubljeni r^bisk. Kaj ste vzbudili danes v meni, to veste. Toua ne vznemirjajte se, kajti hvaležen sem Vam. Dolgo sem odiašal dopolniti svojo usodo. Nisem se mogel odločiti, toda Vi ste mi dali moč. Kolikokrat sem privzdigni! koleno k poslednjemu koraku, a nisem mogel prestopiti. Danes sem srn zopet privzdignil in Vi ste mi dali zaželjeni 6unek. Zato Vam izteka zahvalo in se poslavlja Boroik. Nič se nisem ustrašil. Vedel sem, da se mora tako zgoditi. Zvečer sem šel v kavarno. Segel sem po časopisu in kmalu našel skromno notico: »— Obesil *c je.....« Odložil sem časopis: »Torej obesil.- —Vedel sem, da se bo to zgodilo, le način me je Se zanimal. »Torej obesil.. «!! Povedal sem vso stvar prijatelju in pila sva vso noč. Prihodnji dan sva mu bila edina spremljevalca k zadnjemu počitku. do, temveč tudi površina Je njegova last V kolikor ni sejano s eraričuimi, bodisi upravnimi, bodisi stanovanjskimi poslopji — in ta teren pokriva dobri dve tretjini mestnega površja —, ga je pridna roka idrijskega rudarja in me-4 ščana zazidala. Danes ni v mestu skoro niti pedi privatnega stavbišča — in to v mestu, ki se nikamor drugam ne more razširjati kot proti nebu, v kotlini, obdani okoli in okoli od gričev. Tu v tem stlačenem gnezdu zavzemajo ravno v sredi skoro 13.000 m2 površine slavno, oziroma žalostno znane »grablje« z »lejnšta-tom«, ki ima sicer častitljivo starost do 360 let, in ki je ob suhem letnem Času celo idrijska znamenitost, ki pa leto za letom povzroča mestu prav ogromno materijelno in sanitarno škodo, in ki ne pomenja le v^dne nevarnosti za mesto, temveč tudi za erartem rudnik. Te »grablje« imajo namen zadrževati les, ki ga splavlja e. kr. gozdarsko oskrbništvo iz eraričnih gozdov po Idrijci v mesto. »Groblje« z »lejnštatom« meje na deždno cesto in segajo v sredino mesta, kjer se zo-p^t dotika iste ceste. Sko^o ravno-tako velik pro tor je za »gr«*bljami« in služi kot odtok Idrijce ter gre čezenj velik most. Tako so »£^rablje^x obdane od glavnih proljetnih žil mesta in, L»kor dingače ni mogoče, tudi od hiš. 2e sama situacija »grabelj« je taka, če abstrahirpmo od >~sake konkretne škode, da niti največji dobiček od splavljanja ne more opravičiti oadaljenepra obstanka. Že to. da so *>pvabijc<< t?«ko stare, kaže na eni strani veliko brezbrižnost onih faktorjev, ki bi morali skrbeti za varnost in procvit mesta, strani pa nem lo Mskaličnn brezobzirnost gozoarvkegu oskrlmi-štva, ki za par tisočakov dvomljivega dobička na leto izpostavljajo nevarnosti življenje tisočev prebivalstva. Ko so >,grablje.- leta 1901 povzročile skoro slično katastrofo, so se slovenski poslanski krogi zavzeli za odstranitev te škodljive naprave, A" tem smislu sta tudi prosooda poslanca dr. FerjančiČ in dr. Šusteršič vložila interpelacijo na gospoda poljedelskega ministra. Interpelacija ni imela zaželjeuega uspeha, Oospod minister je sicer v lepih in izbranih besedah odgovoril na interpelacijo, toda tenor njegovega odero-vora se je glasil, kakor bi »grabijo« bile za Idrijo in nje prebivalstvo pravi lx>žji blacr^slov. Kdor je ta odgovor slikal ali bral. je dobil vtis. da imajo idrijski prebivalei od »grabelj« kve^iera dobiček, o škodi pa da ne more biti niti govori:. K«ko napačno je to mnenje, naj dokažejo sledeče vrstice: Po odarovoru gospoda ooliedcl-«kr,z^ rr»inistra b? i^nel v sln*aiu odstranitve ali preložitve ^sr^ah«!?« do Bčle vsled podraženja dovaž«nja lesa erar 45.004), ozir. 31.000 K škode na leto. Vzemimo, da sta ti dve š+evilki pravilni. rA-^ravno dobljen? šz-dar^ko oskrbništvo napravio z dobičkom, ker -trrablje« nabavljajo tudi tako škodo, ki je so n >enn ce-nilna kor. fesija ni uj ošteval;, in ki se kratkomalo sol >h ne da ceniti. Gozdarsko oskrbništvo upošte a 1« ono ^kodo, ki jo mora vsled razsodb EflrflL (Dalje.) Toda, kakor so prišli, tako so tudi izginili z zemeljskega površja brez sledu, ker niso imeli one vztrajnosti, da bi se posvetili ustanovitvi kake urejene države. Za njimi stopajo na površje v naših krajih Rimljani. Ko so razširili Rimljaui svoje gospodstvo po vsi Itabii, sklenili so na skrajni vzhodni točki ustanoviti utrjeno postojanko proti napadom barbarskih narodov in so tako zgradili 1. 183. kr. Kr. mesto Oglej ^lj, nad 30.000 K, kakor je razvidno iz prepisa cenilnesra orot^kola. Pri tem se ni upoštevala škoda-, ki so jo trpeli posostniki v Spodnji Idriji, Jeličnem vrhu, istotako ne škoda na razdrtih mostovih, cestah, na ustavljenem prometu itd., da ne govorimo o škodi, ki jo ima neposredno erar sam, ker mn je voda razdrla na več krajih »grabijo« in odplavila tisoče kubičnih metrov lesa. Tudi škoda v sanitarnem oziru se ni upoštevala. Hiše, ki stoje cel teden do poldrug meter v vodi, niso preveč zdrava bivališča, in mf,firla. ki se dviga iz vode, ki jo zadržujejo \frrr;»bije« in nagromadeui les. in lezi kakor mora nad idrijsko kotlino, gotovo ni zdravilo za itrk ne pre-zdravo idrijsko prebivalstvo. Pri svojem dehi je komisija tudi to konstatirala in prendarila, da se nahajajo med oškodovanci tudi taki. ki jih je gozdarsko oskrbništvo prisililo, da so podpisali reverz brez vsake odškodnine, med tem, ko je odkupilo Ji ujm, za malenkostne vsote 3bT> K do 700 K, in da letošnja škoda pri večini teh ljudi znaša nad 1000 kron. Tudi če se postavimo na stališče, da erar v privatnoeospodarskem prometu nastopa kot privatno podjetje, ki v prvi vrsti išče le svojeera lastnega dobička, moramo vendar priznati, da ima prebivalstvo pravico od era rja zahtevati več obzirnosti nego od privatnega podjetja, ker erar kot reprezent«nt države ne sme iskati iz Čkode drža vi jenov dobička, r. Grabi je« so za Tdrijo nesreča in vodna nevarnost. Klic po njih odstranitvi ne bo utihnil, ker bi morali sicer misliti, da smo obupali nad prihodnostjo tega mesta. V svojem že omenjenem odgovoru / dne 17. marca 1902 jo izjavil pnspod poljedelski minister, da je odredil nadaljno studiranje projekta, po katerem bi les od Fežnarja do Idrije dovažari po ozkotirni električni železnici, in da je obenem naročil, študirati vprašanje, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se nekoliko zmanjšale nezgode, ki se vsled tega dogajajo. Od one seje poslanske zbornice jo minulo že osem let, toda rezultati obljubljenih in naročenih študij še ri^-o zri gledali belega dneva. rji ■:i,_T-Tr..T TjriT-g.i:r-rziELi' ' f"J %m aa bojimo, da v zaprašenih aktih zastare, prosimo, naj se oddajo javnosti. Rešitev tega za Idrijo vitalnega vprašanja se ne sme več .« Is predložene spomenice je razvidno, kakšna kalam i teta in vedna nevarnost za mesto Idrija ter za občini Spodnja Idrija in Jelični vrh so »grablje« idrijskega rudnika. Zato je res nujno potrebno, da se te »grablje« vendar že odstranijo. Nerazumljivo je, kako je to, da se z ozirom na prošnjo za odstranitev, ki je bila vložena leta 1902, do danes — torej celih osem let — ni ničesar storilo. Zato predlagamo podpisani: Visoka zbornica skleni: »C. kr. poljedelsko ministrstvo se poživlja, kakor hitro mogoče odstraniti »grablje« iz Idrije.« V formalnem oziru predlagamo, naj se ta zadeva z vsemi dopustnimi okrajšavami v smislu § 42 oprav, reda vzame v pretres in odstopi odseku za zadeve vsled njem. slouo na Dunaju 1910. Po informacijah, ki si jih je preskrbel kranjski razstavni odsek na Dunaju pri osrednjem odboru samem, brez dvoma I. mednarodna lovska razstava ne bo samo v svoji stroki svetovna razstava prve vrste, tet več tudi skoraj na vseh poljih modernega napredka. Pohvalno moramo navesti, da so vedeli vrhovni voditelji združiti zanimivo s koristnim in poučnim, tako da bo ta raz-stava obenem tudi ena najlepših obrtnih in industrijskih razstav. Zaradi tega se tudi izdatno pomnoži krojr razstavljalcev in obiskovalcev in teško se ho našel kdo, ki bi mu ne nudila ta razstava v tem ali onem oziru nekaj zanimivega. Kakor jrlede vsake razstave, tako se je tudi glede te iz vsega početka precej dvomilo. Danes so vsi dvomi odstranjeni in gotovo je, da bo razstava važna za Avstrijo, tembolj, ker tudi inozemstvo uvezuje to važnost in se udeleži razstave, Ancrle-ška. Nemčija. Francoska in Italija so že dalj časa prijavljene in zaposlene s prirejanjem njih pavilijonov in lovskih palač. Sedaj čitamo še brzojavko, da so tudi Združene države v Severni Ameriki določile za amerikansko zastopstvo na razstavi vsoto 50.000 dolarjev. .< Kakor znano, bo obsegala lovska razstava obsežne prostore dunajske Rotunde z vsemi postranskimi prostori in bo zavzemala skoraj isti obseg, kakor prva dunajska svetovna razstava. Naše čitatelje bo zanimalo, ako jih s prihodnjo lovsko razstavo nekoliko podrobneje seznanimo. Pripomniti moramo, da znašajo stroški za prireditev te razstave nad 10 milijonov kron in ploskovino 390.000 m2. Središče razstave ho avstrijski državni dom s ploskovino 2000 m2. V njem bodo zastopane vse avstrijske kronovine. Kranjski krajevni odsek ima že zagotovljen gotov prostor (103 m2). V državni dom se vstopi skozi stebernik. Šest velikih Schrammovih slik bode predstavljalo vse avstrijske prebivalce v narodnih nošah, srednja pa cesarja kot lovca. Vhod krasita dva jezdeca, sleme sv. Hubert, in je postala na ta način slednja kljue Italije. Angustus je utrdil tudi grad. (L. 1K30. so odkrili bo m globok vodnjak z rimskim napisnim kamnom.) Rimljani so se trudili, povzdigniti rodovitnost naših zasedenih kra je v s tem, da so močvirje, ki je polagoma nastalo v teku časa iz orvotne-ga jezera, skušali deloma osušiti in so v ta namen napravil' veliko kanalov. Morda živijo ta dela še v spominu Slovencev, ker se del močvirja severno od Iga med Barjem in Dob-jem na levem bregu Išče imenuje »Kanali«. Tudi so zgradili Rimljani lepe ceste: dokaz je ona 9 m široka cesta med Laverco in Igom, ki leži danes nad l m pod šoto. — Rimljani pa so tudi združili maso tu živečih različnih narodov ter jih zedinili v skupno državno enoto, kar so zamogli storiti le oni, ki so v političnem in voiočk^m oziru daleč nad-kriljevali vse tedanje narode. V času, ko so meje svojega cesarstva raztegnili do Donave in Rena, se je izcimila iz nrvotno v:.jaške postojanke v Emoni civilna naselbina, ker so se predmestja polastila utrjenega mesta, med tem ko se je te-*,*šče obrambe nreložilo v severno ležeče kraje ob Donavi. Emona se je dviimila ta Č*s na višek blagostanja in bogastva. Ves promet iz Italije na sever in vzhod ter obratno se je vršil preko Emona, ki Ja ležala v osrčju eestnib in vodonlovnih prometnih zvez. Tam pa, kjer cvete trgovstvo, tem klije tudi blagostanje, in da je bilo bogastvo doma v Emoiv, nam živo spričujejo izkopnine prejšnjih časov, kakor tudi najnovejše preteklega leta. Rimljani pa so s tem, da so prišli do Donave in Rena,, dosearli višek svoje moči — tu pa je prišel preobrat. Nastali so notranji nemiri in različni vojskovodje so si nadeli ime in značaj cesarjev. Tako je l. 238. po Kr. Maksimi-nij, uporni vodja panonskih legij, za-počel boj proti Rimu in prišel na svojem vojnem pohodu tudi pred Emono. Rimu ndani emonski meščani so pa mesto popolnoma izpraznili in ga zapalili, da Maksiminij ni dobil ne živil na zavetja in je bil primoran, prodirati čez Alpe dalje proti Italiji, kjer je bil pri Ogleju poražen. — Pa ne samo notranji nemiri, tudi pritisk barbarskih narodov od severa in severovzhoda je bil vedno močnejši, a «»dporna moč Rimljanov vsled bujnega življenja vedno slabejša. Emono so sicer z nova pozidali in utrdbe znatno ojačili, ker so se bali za to važno postojanko — ključ Italije — ter vrgli 8 do 10.000 mož vanjo. Tudi je nastala v teh časih ona gosta mreža posameznih manjših gradišč po naši deželi, katerih število je posebno ob cesti čez Julijske alpe — proti Ajdovščini — jako izdatno in ki so bila proti ti strani posebno močno grajena. Ta državni dom bo za naa v toliko privlačen, ker bomo našli v njem od našega krajevnega odseka naj-skrneje pripravljeno razstavo. Pridrži mo si, v kratkem prinesti podrobnosti glede kranjske razstave. Danes moremo samo namigniti, da se v njej ne bodo nahajale samo skupine velikih kranjskih lovišč, temveč tudi za lovsko razstavo zanimivi predmeti različnih kranjskih lovcev in lovskih družb. Za okraske bodo 6lužile diorame. Poleg tega se vplete v njo le mala razstava kranjskih obrtnih izdelkov. Lovske trofeje in primerne slike, ki kažejo naravno krasoto našiL lovišč, bodo utis spopolnjevale. Poleg avstrijskega državnega doma pred zapadnim portalom Rotunde zaključi prometno cesto prometna palača. Ta zavzema 1900 nr in obsega razstavnine delavskega, trgovskega in železniškega ministrstva. V tej palači razstavita tudi kranjska deželna zveza za tujski promet in postojnska jamska komisija. Originalne na razstavi bode razne lovske hiše. pred vsem cesarjev lovski grad v Miirzstegu. Grad se dviga v naravni velikosti iznad ska le. Interijerji bodo opremljeni z originalnim pohištvom cesarjevega ^radu do zadnje pičice, da, celo s preprogami. Avstrijski nadvojvodi in visoke plemstvo bodo zastopani s posebni mi paviljoni. Veliko zanimanje bo vzbujala tudi lovska hiša huculskih lovcev na medvede. Najslavnejši huculski lovec, ki je že vlovil 70 medvedov, bo prebival s celo svojo družino v tej hiši. V ulici preživljanja se nahajajo razni originalni paviljoni vseh narodov, ki zadoste kar najbolje teku in želji obiskovalcev. Tn se nahaja kinematografska gledališče. Tu se bodo predstavljali lov našega cesarja, anarleškega kra lja in predsednika Fallierja. Naravnost nemogoče je, ppisati podrobno \*6e objekte, kajti načrt razstave, ki leži pred nami, ne zaznamuje nič manj kakor 00 objektov. V zvezi s pravo lovsko razstavo bodo tudi deloma stalne, deloma začasne razstave najrazličnejših panog. Predvsem omenjamo razstavo konj, razstavo psov in poljedelska razstavo. Vršile se bodo tekme lovski!', prodb in lovskih fanfar, tekme dov-skih trofej. Obrt ne bo zastopan samo v toliko, v kolikor je v zvezi z lovom, marveč se bodo tudi drugi obrti kot privesek priklopili razstavi Zanimiva razstava avtomobi lov in tekma avtomobilov sta že zagotovljeni. Na prostranem letalnem prostoru se bodo razkazovale najnovejše pridobitve aviatike. Ti letalni poskusi bodo zlasti v toliko poučni, ker se bodo raztegali čez celo mesto do Kahlenberga. Posebno podvzetni obiskovalci razstave se bodo celo lahko udeležili teh izletov. S tem je osrednji odbor dokazal, da se na noben način ni omejil tes-nosrčno le na lovski sport in njega zagovornike, marveč da je z vsemi sredstvi in z vso močjo se potrudil, obiskovalcem predočiti vse zanimive prikazni modernega življenja. S tem pridobi razstava za vsa kega obiskovalca trajno vrednost. Pa tudi močne utrdbe niso za-mogle zadrževati navala barbarov, ker omehkuženost Rimljanov je njim narekovala poraz. Na obzorju so se prikazali divji Huni, ki so pridrvili iz Azije ter po 30 K, Janko vitez Bleiweis - Tr--teniški, Demeter vitez Bleiweis-Tr--feniški, Viljem vitez Laschan pl. Moorland. dr. Hubert Souvan i>o 2'» ron, Anton Feigerle, dr. Friderik Lukan, Henrik Schollmaver Lichten-berg, Josip Schauta po 20 K, Franc Vvein. Franc Pavlin, Ivan Prešel. Viljem Putick, dr. Leo Stare, Karel Studel, Anton Tonejc, dr. Ivan Vr-račnik, Pavi pl. Zhuber po 10 K, Franc Hren, Julij Treo po 5 K, Fe- iks Justin 2 K. Ker dosedaj vplačani prispevki še daleko ne krijejo potrebščine, najmanj 19.000 K. obra-ča se deželni komite na širše kroge rebivalstva s prošnjo, da omogoči-patrijotično namero s po možnosti kimi nadaljnimi prispevki. Glas iz Scilrožlce. Pred kratkim se je v aaH oblini podelilo častno občanstvo gg. ržavnim poslancem dr. Šusteršiču Sukletu in dr. Kreku. Seje se je ideiežilo 20 odbornikov. Opozicija je stvarno pobijala tozadevni predlog, katerega je v imenu župan u Bartola stavil nek drugi odbornik, i pomagalo ni seveda vse nič, častio občanstvo se je podelilo tem go-• lom vendarle samo s 14 glasovi. Ta izid glasovanja je gotovo neča-ten, nele za »novopečene« častne bčane, marveč tudi za predlagatelja; bilo bi torej taktno, da se o ^em tem — molči. Naša stranka bi ie bila spravila te zadeve v javnost, ker ne polaga nobene važnosti na uodelitev takih »častnih« občan->tev, ali našemu g. župniku — po stari navadi — ni dala žilica miru in moral si je privoščiti opozicijo v občinskem odboru. »Sodraški liberalci besne radi tega«, vpijfc po Slovencu«. Smešno! To more zapi-Kati le človek, kateri se je iz političnega somišljenika nekdanjega preglednika družbe sv. Cirila in Metoda jr. Tomo Zupana, prelevil v pjlitič-! f-ga strastneža alias »štreberja«, in Kateremu vsaka beseda prav pride -arao, da more zabavljati čez nasprotnike. Sodraške »liberalce* kaj malo motijo ti novi častni občani, oni tudi niso protestirali proti temu imenovanju, iz kakega klulK.vanja ali iz kakega sovraštva do teh gospodov, marveč povsem iz stvarnih '■azlogov, ker nimajo namreč dotični gospodje nobenih zaslug za — občino. Nasprotno, od deželnega glavarja Šukljeta se ve, da nam je zapravil kolodvor v Žlebiču, katerega še do danes pridobil ni, a dr. Šu-► r-ie je občini zgubil drago prsv-fbi, da so končno občini zarobili še pokopališče! In zato so ta dva gospoda sedaj imenovali za častna obdana. Kaj le si morejo ti gospodje tnisliti o — razsodnosti sodraških odbornikov! Ni čuda, da se niti vsi zahvalili niso za to dvomljivo čast. 'Imenovali smo jih, da bodo zana-prej za nas delali«, tako nekako se je govorilo v občinskem odboru. Jaz r>a pravim, Če so v resnici pravi možje, bodo delali za našo občina tudi brez — častnega občanstva, ki Je v aadajaih kritičnih časih Itak izgubilo vso Tuljavo, Ca b! bili obveljali ugovori opozicije, bili bi občini prihranjeni tudi precejšni — stroški. Pa kaj stroški! Saj je v občim dovolj — davkoplačevalcev, tako si namreč misli večina našega ljubega obč odbora. Na drugi strani pa pošiljajo dacarja na ubogega kmeta, ki si je a težkim trudom nakuhal par litrov žganja, od katerega mora sedaj plačati še — naklado. Iz tega se vidi, kako umevajo zastopati ti ljudje koristi svojih volilcev. Kmetje, pričnite vendar enkrat samostojno misliti 1 Smelo trdim, da se ni v zadnji dobi v občinskem odboru prav nič resnega storilo v korist občine, katera je vendar taka reva in tako nase navezana, kot malokatera pod kočevskim okrajnim glavarstvom. In zakaj ne? Zato, ker se je od večine občinskega odbora v sejah samo — politiziralo ter skupno delovanje v prid občine — odbijalo! Kdor je zasledoval delovanje dosedajnega občinskega odbora, mora pripoznati, da so napredni obč. odborniki imeli resen namen delati v prid občine. Ali najsi je še tako koristen predlog kakegi občinskega odbornika naprednega mišljenja, se .ie od strani župnika že istemu podtaknil politični namen in na komando je večina — rada ali nerc; da — preglasovala vsak tak predlog in naj bi bil še tako koristen za občino in le tako »c je moglo zgoditi, da j} propadel predlog odbornika naprednega mišljenja, ki u i nič več in nič manj predlagal kot to, da naj se vzame občinsko posojilo tam, kjer jc — cvueje. Pri tem pa ime kakega denarnega zavoda uiti i/.ustil r;. Kadar se je župnik nd Icžit s« - vedelo s-> je že vnaprej, da bo težko končalo brez prepira, -i kadar njega ni bilo, vladalo je vedno nekako iipoi mnmijmjr med obema strankama. Doka/ da je bila tudi večina dosedanjega obč. odbora v srcu mnenja, da ne potrebuje naša občina v občinskem odboru neobhodno — politike, marveč, da krvavo potrebuje skupnega delovanja. Ko bi bili oni to svojo prepričanje tudi vsikdar očitno pokazali v navzočnosti g. /upnika, bilo bi marsikaj drugače kot je sedaj! Župnik zahteva od nasprotnikov skupuegi delovanja Ie tam. kjer jih neol»hodno potrebuje. ste^r pa strastno deluje na ločitev »duhov , kateri »dubovvc pa si ravno v Sodražici tolikanj na-nasprotujejo. Nasprotstvo živi le v njegovi domišljiji! Napredne moči v občini — brez katerih sodelovanja on dobro ve, di se ne bode mogla izvršiti nobena večja akcija v občini — je treba nbiti ali — pridobiti! Tako modruje župnik, pri tej pa hodi s svojimi »pomagači« okoli njih kakor inačka okoli vrele kaše. No, ubiti se ti ne dajo. pač pa so pripravljeni ti možje značaja in ne politične »fagclce«:, čakati, da se odprejo enkrat tudi slepcem oči, da izprevidijo ali delajo oni za občino, ki so od danes do jutri, katerim so koristi občanov deveta briga in katerim je le do trga. da se med občani neti političen prepir ali pa oni, kateri, če delajo za občino, delajo v prvi vrsti sami zase i i za svoje potomce. Vi > rasam tudi. k d > more našim somišljenikom v ' brini očitati, da pohujšujejo s svojin življenjem ljudstvom ali kaj enakega? Take ljudi morate prej iskati ^ svojih vrstah! <%e vara pri poznam o duhovno vodstvo v verskih zadevah, s tem še nikakor ne pripoznamo, da bi vas morali «d~»po ubogati tudi v posvetnih zadevah, kajti davek | laeu-jemo sami :n sami nosimo težk?* bremena. Eno izmed težkih bremen, katero bodemo morali še leta in lela nositi je — sodraško župnišče. Iz gotovega namena ste puslili napraviti malenkosten nroračun. potem pa sta brez dovoljenja stavbnega odbor.i prekoračili proračun za visoke, do sedaj še neznano vsoto, saj ste imeli škarje in sukno sami v rokah. Pol Wa že stanujete v novem župnišču ali do danes šc niste predložili računa niti stavbnemu niti občinskemu odboru, pač pa ste županu za ukaza l i, da stavi obresti v občinski račun. Pri tem imate seveda svoje namene! Vi čakate, da bodo občinske volitve pri kraju in da pride na krmilo novi odbor, od katerega že naprej veste, da vam bode z lahkim srcem vse prikimal, No, morda pa ne bode šlo vse tako zgiadka! Sedanja opozicija v občinskem odboru je obstajala iz samih • ečjili davkoplačevalcev v občini. Ti so pri-pravljeni prepustiti za prihodnjo dobo svoje sedeže v občinskem odboru nasprotnikom brez — boja. Ali so naj pustijo za njihovo delovanje še nadalje šikanirati v občinskem odboru f! Naj prevzame za enkrat večina vso odgovornost v občini, videlo se bode, kaj bodo sedaj koristnega ' ^mmaF ' ''^^PfPI alottti v občini, hm bom> lahko v občinskem odboru delovali v bratskem objemu ter brez vsake opozicije. Toda svečana zagotavljam« jih še da-nes, da se bodo vršila straga kontrola • njih delovanji« v obe. odbora In da beda v vsih zadevsh. vas draga* še kot da sedaj, penienl — davkoplačevalci v občini! Torej sedaj le na noge ter pozor pred — ljudskim vinarjem. Dopisnik dotičnih vrstic v »Slovencu« *e vedno rad norčuje iz »peščice« liberalcev v Sodražici. Ce se pa leti količkaj zganejo, pa je naenkrat ves zbegan! In zakaj f Zato, ker ve, da r.e na svoje generale v eventualni vojski ne more zanesti in ker ve, da ta »peščica« njegov materijal stokrat od vaga. Njegovi generali se rekrutirajo večinoma iz samih koristolovrev ter en&tihlepne-žev, ki so kot občinski odborniki izvoljeni od volilcev naprednega mišljenja, vsled raznih obljub kar e*iz noč, niti da bi čakali novih volitev (kar je najboij sramotno) pobrisali v nasprotni tabor,kjer so jih sprejeli z odprtimi rokami ter jim iKidelili sama višja mesta. In to so sedaj najbolj tesni privrženci župnika. Kako dolgo V! Tako se vzgajajo v nasprotnem taboru — značaji. Sicer se pa tudi iz tega razvidi, da ni naša stranka kar tako za nič, kajti * i pobirata, kar mi — od biramo! Kden izmed teh generalov je mislil, da bode kot uskok takjj drugi dan povzročil razpust konsamne-fra društva, pa vse kaže — da se ie bridko — varal. Armada pozna dobro svoje generale, boljše kot vrhovni poveljnik, ki mora med svojimi pi■»-vrže ne i neprenehoma miriti in — gasiti, pri tem pa obljubljati častna mesta, županske stole, |K>siau>kc sedeže, da je joj 1 In če nobeden izmeti teh niČ dosegel ne bode, nastala bodo cele anarhija, a poveljnik se bo tedaj ob pravem easu umaknil na — varno. Na vaša neprestana zbad&nja po časopisih smo molčali ker se nam ni vredno zdelo vam odgovarjati. Neradi smo se tudi sedaj oglasili, aH preveliko potrpljenje bi se nam za mog S o šteti v — slabost. Ako nas še zana prej ne pustite v miru, prišli bodemo na dan z imeni, ter opisali ostudne značaje ter brezprimemo hinavščino nekaterih vaših pristašev, da bode t?vet strmel. Ce so vi nv* sramujete, se bode vsaj svet za vas sramoval! Namesto da iščete vedno prepirov v občini, bi rajše >\ušali rastaviti svojo upliv nb besedo v to, da se no bi vasi pristaši tožili po odvetnikih za — cerkvena dela Ali j c prav, da mora Ura o v Peter, ki je že dokaj žrtvoval za vašo stranko, sedaj po sodiščih iskati krvavi žabi užek za avoje delo pri — cerkvi 1 Namesto noč in dan premišljevati, kako bi zopet kaj nagajali ter škodoval? nasprotnikom, namesto pisariti po časopisih čVz ribniškega g. župana, bi rcvjše delovali na to, da bi se pričeli v občini nabirati prostovoljni darovi za povečanje naše cerkve, za poocavo orgelj. za cerkveno uro itd. Namesto zabavljati Tez staro po*5oiilnieo, ki vsako leto z znatnimi zneski podpre potrebe svojih članov-občanov, bi rajši drugo boljšo pot izbrali, da podprete koristi občine, ne pa z ustanovitvijo konkurenčne Hranilnice, kajti s to ustanovitvijo niste občini nič koristili inarv»č samo — Škodovali, pred vsem bi pa morali delovati na to, da se vaši poslanci vendar že enkrat spomnijo na svojo obljubo, s katero so izjavili: »Kadar nridemo >w>pet v Sodražico, izstopimo iz vlaka v — Zlebiču«! Ali ne namernvpjo ti gospodje sploh več priti k nam?! No to se bode videlo ob času — volitev! Končno bi morali kot vodja po-litične stranke v naši občini pri agitaciji malo bolj držati na svoi ugled, da sc ne bi vasi pristaši okoli vas — spogledovali. Pa brez zamere. Sicer pn mislite dn vi va^c 'pristaše*, vlečete, a »pristna!« zopet pravijo da oni vns. Menda imate oboji prav! Kar pa zadene našega »Sokola«, so mu vaši napndi vedno koristili in tako bodi tudi — sedaj! Jeseniške novice. Za Amazonke proglaša kaplan Kogoj svoje Marijine hčere v »Slovencu«. Pravi, da so postale tako divje in silovite, ker se jih je »Narod« malo spomnil, da i »odo napodile vse »Sokole« s Save. Menda tako hu-ne bo! Da so divje in silovite, to že verujemo, ker marsikateri čukarski obraz kaže, da fra ni prejšnji večer prav ljubko pobožala roka kake ljubosumne Marijine hčerke. Videli smo pa že tudi, kako »urnih krač« so biti gotovi čuki pred poleni iz društvene sobe devic Le na boj! Ne verno, na kaUen način bo skušala firma Skubie Kogej oprati »angeljftko« počutje nekaterih katoliških mladenicev. V posni ju- t tranji uri ie, m aa*9» nedeljo ajn-traj^o aa zaceli prav po katoliško rezati a noiL Bilo jih ja veš skupaj in imeli so med sabo dve »Marijini dami«. Ker se pa niso mogli domeniti, čegavi sta, so se začeli pretepati in klati z noži, seveda »za špaa«, kakor jih je dobro znani ajmohtar drugi dan zagovarjal. Ne vemo, če je tudi »za špas« kri tekla in če so imeli tudi oni dve punci »za Špas«. Kaj pravite k temu vi, pobožni moralisti f Daleč so pritirali duhovniki svoje ljudi, daleč, pa le v — surovosti. Vsak zapira pred njimi duri, posebno pred »mladimi« klerikalci, ;>novo-strujarji.« In ta nova struja v klerikalni stranki obstoja v tem, da se ti idealni in vrli novostrujarji prepirajo, da v svoji pijanosti razbijajo kozarce, šipe, mize, stole, da sc »za špa*« koljejo itd. Naravnost studi se nam pripovedovati to početje in tolažimo se samo s tem, da je vsake reči enkrat konec in tako mora tudi klerikalne novostrujarske podivjanosti in živinskega početja biti enkrat konec, ker vemo, da se ljudem morajo odpreti >či in spoznati te svetnike, kakor tudi njih voditelje, in če jim tudi g. Pibroutz podpiše sto »izjav«, ne bode nič pomagalo. Na strašno slabih nogah mora biti jeseniški klerikalizem, da si drugače ne more več pomagati, kakor z »izjavo« kakega brumnega Pibrou-tza, Da, na slabih nogah, kor drugače bi ne potrebovali pomoči političnih neznačajot^zev, ki so danes to, jutri ono, kakor jim baš kaže, oziroma v kakoršm družbi sc- nahajajo. Pibroutz je zašel v vašo družbo, v družbo črn u hov, zato se mu *ie čudimo, da je kar na enkrat postal tak moralist v besedah — a vendar poznamo vas in — ujegra. Ali ne jnravi neki pr»*;rovor: Gliha vkup striha?, zato tudi on z vami »štriha«! Kakor smo izza kulis izvedeli, mislijo »Marijine device« izvoliti spokorjenega gospoda Pibroutza za častnega varuha njih nedolžnosti in jrospod župnik Skubic #a namerava imenovati za. glavnega blagajnika jeseniškega farovža. Tudi iarovška kuharica se baje že hvali okoli, da IhjkJo dobili kmalu še eneg-a fe*ospoda na »košto«. Kdo neki bi bil ta., ali ga vi poznate, gospod Pobroutz* Kratkocasniea. Vprašanje: Kdo bo naše otroke vzgojil v jek lem* značaje I Odgovor: Gospod Leon Pibroutz. ^ez sedem let vse prav uride, si mislijo naši klerikalci in tak., skrbno vse hranijo m spravljajo, kar jim pride ravno pod roke. Natančnejša informacije o tem se dobe pri župniku Antonu Skubicu na Jesenicah, kamor naj ^e blagovolijo naslovljati vsa tozadevna pisma. Gospod Pi-I broutz, pozor! i Eden najhujših razgrajačev iz« med naših privandranih Nemcev je in hoče na vsak način veljati c. kr. fužinski poštar Hutter. Ne samo to, da z vsenemškimi znaki mirno slovensko ljudstvo provocira, ne samo, da ima v ščujoč namen na pisalni mizi v uradu »Siidmarkine« vžigalice, ne samo to. da je skrajno čuden v občevanju s strankami, da rabimo naj-milejši izraz, ne samo to, da je slovenskega jezika nezmožen v kraju, kjer je par tisoč ljudi in le maiimum 4% Nemcev, ne, sedaj je začel ta rešitelj kulturnih Nemcev kričati in razsajati, da mora dobiti onega, ki ga je opomnil v »Slov. Narodu« na njegove nerednosti, da mora dobiti onega, da mu pomaga, da mora z Jesenic in naj si bo kdorkoli hoče. Ne vemo, ali se mu je v glavi zmešalo, ali so mu vsled prevžitega alkohola zaostali možgani, da more kaj takega trdit L Dobro naj pazi, da sam ne bode st'rčal preje kot vsi drugi, ker pričeli bomo temu objestnemu gospodu malo bolj stopati na prste. Pa naj se ne hvali potem, da ima cel »Werk« za sabo, ker tudi ta mu ne bo mogel pomagati. Pa kar uganja ta gospod, se more dogajati samo v naši blaženi Avstriji, v takih časih, ko je poštni ravnatelj Pattav privesek vseh brezdomovineev, torej najlepše družbe, ki jo je mogoče sploh dobiti na tem svetu. — Hcil Hutter! Šiba. omiiijm tajnim. V št. 4. >Občinske uprave« z dne 25. svečana t. 1. razmotriva se med drugim tudi vprašanje glede občinskih tajnikov. Izraža se upanje, da dobimo v »doglednem času« popolnoma nov občinski red, kateri bode tudi rešil vprašanje glede občinskih tajnikov. Mi občinski tajniki na deželi smo pričakovali rešitev našega žalostnega položaja od občinskega reda, kateri se je ravnokar skoval, žal da so gosoodi poslanci popolnoma pozabili na nas. Kadar pride tisti »dogledni Vas«, ko se bode zopet koval novi občinski red, bodemo mi sedanji občinski tajniki že vsi v ne- besih* Ni ga bolj nehvaležnega posla, kakor je služba občinskega ta mika« Ne le, da mora biti v vsaki stroki pisarniške manipulacije popolnoma in* vež ban, zahteva se od njega tudi znanje raznovrstnih zakonov in predpisov. Vsi javni uradi znajo so prav* dobro poslužiti županstva, reete občinskega tajnika, važne funkcije državne uprave so poslednjemu poverjene, a občinski tajnik je napram uradom — ničla, in glede svojega gospodarskega in socijalnega položaja je pa že prava ničla. Občinski tajnik je popolnoma odvisen od vladajoče stranke in od vsakokratnega župana, tako da nima nobenih trdnih tal in da je torej njegova služba od danes do jutri. Da tak uslužbenec ne more imeti nobenega pravega veselja d3 svoje službe, je umevno. »Ambulato-rični občinski tajnik«, kakor ga priporoča »Občinska uprava« je nesmisel, kajti sosednje občine so si radi ubožcev, radi šol itd. vedno v laseh, in če bi za eno občino prav naredil, bi škodoval drugi občini, kjer bi tudi imel svoj kram Treba je torej v prvi vrsti, da se osnujejo večje občine (kar bode imel po novem občinskem redu deželni odbor v rokah) da se dalje doseže državni prispevek en delovanje občine v prenesenem delokrogu, in da se končno služba občinskih tajnikov zakonitim potom uredi, kakor se je to že zgodilo v Istri in v Dalmaciji. Dokler se to ne izvede, je vso tarnanje glede pomanklji-ve#a uradovanja pri občinah brezplodno in tudi neopravičeno. Trebalo bi tu skupnega nastopa, da opozorimo merodajne faktorje na važnost tega vprašanja. Mogoče, da se oglasi v tej stvari kak tovariš in da se osnuje s časom kaka zveza v obrambo skupnih interesov. Občinski tajnik. Iz parlamenta. Seja poslanske zbornice. — Konec finančne debate. — Laška pravna fakulteta. — Hrupna scena. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je slednjič končala debata o finančnih predlogah. Najprej je govoril še dr. Fort, ki je omenjal, da je vzrok slabim deželnim financam viada, ki jc zavzela zase vse davčne vire, deželam pa pustila samo dokla-de. — Nato se izvolita generalnim zagovornikom poslanec Kemetter, proti pa poslnec Eenner. Poslanec Kemetter izjavlja, da je proti davku na mineralne vode, na soda-vodo in na vino. Poslanec Renner izjavlja, naj napolnijo državne blagajnice zopet meščanski sloji, ki ss* jih izpraznili. Nato kritizira birokracijo, ki je padla s svoje nekdanje duševne višine. Narodnostni boj je te storil. Liebknecht je dejal leta 1872., da ima dva cilja pred očmi, namreč združitev vseh Nemcev in gospodarsko prebujenje delavstva. Ta dva cilja ima tudi sedaj socialna demokracija pred očmi. Vsenemci pa bi radi prebivalstvo vrgli v naročje Hoheuzollerjem ali pa Habsburža-nom. Govornik konča s pozivom meščanskim strankajn, naj prenehajo s svojim narodnostnim prepirom. — S tem je končano prvo branje finančnih predlog. Sledi razprava o predlogi glede ustanovitve laške pravne fakultete. Poslanec Dnistrianskij zahteva junktim med laško pravno fakulteto in rusinsko univerzo. Poslanec Conci prosi, naj se prvo branje predloge in obravnava v odsekih kolikor mogoče pospeši. — Poslanec S p i n č i č izjavlja, da Slovenci in Hrvati privoščijo Italijanom ne le fakulteto, temveč sploh celo univerzo. Vprašanje je le, kje naj stoji. Odločno je v tem oziru proti Trstu, če bi se pa tam ustanovila laška fakulteta ali univerza, bi tudi Slovenci ia Hrvati zahtevali tam svojo univerzo, V Tridentu, Roveretu ali pa na Dunaju naj se ustanovi laška univerza; proti temu govornik nima ničesar. V tem slučaju pa zahtevajo slovensko univerzo v Ljubljani in popolno re-ciprociteto študij na zagrbški univerzi. Govornik poudarja, da so Italijani od nekdaj proti upravičenim slovenskim šolskim zahtevam v Trstu. Srbi in Hrvatje pravičnost vlade dobro poznajo; po tem bodo uravnali svoje nastopanje proti nji. Poslanec Schinid zahteva od Italijanov, da dovolijo ustanovitev nemškega oddelka na tržaški navtični akademiji. — Nato se nadaljuje razprava o železniški nesreči v Uher-skem. Govori generalni zagovornik; proti-govornika ni. Glasovanje bo vj prihodnji seji. — Med Rennerjevim govorom je napravil proti svojemu sosedu poslanec Pernerstorfer neko, baje žaljivo opazko o hohenzollerski in habsburški dinastiji. Zato je Čutil poslanec Malik potrebo vzeti obe dinastiji v varstvo. Predsednik Pattai izjavlja, da v stepografskem protokolu ni ničesar takega.* Socialni de-mokratje so jeli Malika obdelavati a zasluženimi priimki, kakor: denun-ciant, Šuft itd. Pritiskali so s stisnjenimi pestmi na Malika, in bili bi g* morda pretopil, da ga nI reii] poslanec Seits. — Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Četrtkovo glasovanje In Poljaki. Včeraj opoldne se je podalo predsjedništvo »Poljskega kluba« k mini-strskemn predsedniku in mu je izjavilo, da je četrtkovo glasovanje o spremembi dnevnega reda le slučajno imelo za vlado neugoden izid in da stoji »Poljski klub« še vedno m poljskimi ministri. Aehrentlial In Poljaki. V svojem listu »Zukunft« piše znani publicist Harden, da se ekspro-priacija poljskih posestev v vzhohni Nemčiji ni izvršila iz ozirov na zunanjo politiko. Avstrijski »Poljski klub« je baje povedal ministru Aerenthalu, da ne bo več podpiral avstrijsko-nemške zveze, če bo Prosija ekspropriacijo res izvršila. Pri zadnjem obisku v Berolinu je Aeren-thal nemškemu državnemu kance-larju pojasnil stvar in dosegel odgo-ditev ekspropriacije. Kralj Peter. Kralj Peter pride v Pet*-oni daljni sorodniki pokojnikovi. Njihov odvetnik bivši minister dr. Ba-doslavov je že storil vse potrebne korake, da preskrbi dedičem ogromno zapuščino v znesku 417 milijonov ali kakor se z druge strani zatrjuje celo 800 milijonov kron. Če j«* vest resnična, bodo v kratkem revni bolgarski vašcanje v Ponoru najbogatejši ljudje na slovanskem jugu. — Jugoslovanska enciklopedija. Poročali smo že, da se je jugoslovanska akademija v Zagrebu obrnila ?ia kraljevsko akademijo v Bel gradu glede skunne izdaje jugoslovanske enciklopedije. Kakor smo t^edaj izvedeli, se je zagrebška akademija o tej 6tvari obrnila tudi na našo .-Slovensko Matico«. 2*Jimo, da bi se ta idealno zasnovan načrt, ki bi bil za jugoslovansko idejo daleke sežnega pomena, tudi uresničil. — Za Stanko Vrazovo stoletnico je nglasbil Fran S. Vilhar ?eč Vrazovih pesmic iz »Djulablj«. Skladbe so izredno ljubke in blagoglasne kakor so pesmice same. Življenje skladatelja Vilku rja je v marsikaterem ♦ »žiru slično Vrazovemu in s polnim pravom lahko Fr. Vilharja imenujemo našega Stanka Vraza na rlanh -nem polju« Dnevne vesti. + trn ra pri i LJubljani. Posli Ivan Hribar in tovariši so zaradi zapostavljanja slovenščine pri e. kr. deželnem sodišču v LJubljani vložili sv. Cirila in vneti šola v it Jakob« v Bošu iu zakaj na ustanovi teke šola kje v be-tjaški okolici? Hinavci! Zakaj pa tak šol na prevzame, oziroma ne ustanovi »Slovensko šolsko društvo za Koroško«, kj ga je dr. Brejc ustanovil proti »Družbi sv. Cirila in do pravosodnega ministra naslednjo Metoda«, društvo, ki si je opetovano mterpelacrjo: V teku zadnjeg* leta kategorično prepovedalo vsako na daljno delovanje Ciril - Metodovo zabranjuje semljeknjižni urad c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani izdajanje zemljeknjižnih izpiskov na slovenskih tiskovinah ter podpisuje lete, na slovenskih tiskovinah od strank samih preskrbljene izpiske, le tedaj, ko je preje prečrtal vse slovensko besedilo na teh tiskovinah ter ga nadomestil z nemškim, d očim je preje neovirano izdajal ta urad zcmlje-knjižne izpiske na slovenskih tiskovinah. Ker se je ta praksa, s katero -e znova ucosnuje slovensko urado-vanje, upeljala — kakor rečeno — šele v zadnjem času, dovoljujejo si oodpisani sledeče vprašanje do Nje-gove prevzvišenosti gospoda pravosodnega ministra: »1. Ali je Njegovi *>re vzvišenosti to postopanje c. kr. ležeinega sodišča v Ljubljani znano V družbe na Koroškem 1! Na U vprašanje odgovorite, celovški gospodje, potem Šele bomo dalje govorili 1 -f Is zavisti. V zadnjem času opazujemo, da se malodane v vsaki številki celovškega »Mira« napada koroškega rojaka odvetnika dr. Fer-da Miillerja, Karkoli dr. Miiller stori, »Miru« ni prav in če le morejo, i zt akne jo gospodje pri »Miru« kako stvar, da jo izrabijo proti imenovanemu gospodu. Če je dotična stvar resnična ali ne, zato se seveda nič ne zmenijo, samo da lahko udarijo po omraženera dr. Miillerju. Kdor o razmerah na Koroškem ni poučen, ne bo razumel tega sovraštva, ki ga goji »Mir« proti dr. Miillerju. Kdor pa ve, da je »Mir« v zadnjem času Ako jej ni .mano, ali ,ie voljna da- j osebno glasilo odvetnika dr. Brejca, *i se o stvari informovati in temu protizakonitemu postopanju, r* kato- • i m se znova utesnuje slovensko ura-lovanje, odpomoči ter ukazati, da se kakor preje neovirano izdajajo u radii zemljeknjižni izpiski v sioven-kem bsed'lu! 3. Alije Njt-gova urevzvišenost pripravljena bre«, za-mde poskrbeti za to, da se v vseh zemljiških knjigah v slovenskih pokrajinah neškemu besedilu dostavi fudi slovensko besedilo, da s tem žalosti zakonito zajamčeni narodni enakopravnosti ?« -f- Ne pošiljajte na nedeljski »ril • Metodov manifesta oijsk* shod brzojavk, toinuc pošljite rajši dr-tični znesek glavni družbi. Tstutako !>i se naj spomnili družbe vsi tisti, ki bi se shoda radi udeležili, a jim vsled oddaljenosti ali drugih zadržkov ni mogoče. -f- Splošco slovensko žensko Iruštvo v Ljubljani opczarja svoje članice na shod, ki bo jutri, v nedeljo v Mestnem uomu« in jih prosi, naj z mnogoštevilno udeležbo na tem shodu manifestirajo za druzho >v. Cirila in Met»>da. — O pokojnem dr. Luegcrju so daj priobčili dunajski listi obširne životopise, iz katerih vsakdo lahko spozna, kako resnično in pravično ;mo mi popisali različne faze v njegovem naziranju. Iz teh životopisov *rao posneli, da Lueger ni bil samo kot svohodomiseln demokrat, pristaš £ida dr. Mandla, in potem antisemit, ter je šele pozneje postal klerikalec, nego izvedeli smo tudi, da je bil vmes tudi pravi liberalec, pristaš stranke, ki jo je v ohčinskem s^etu zasnoval s pokojnim dunajskim liberalnim županom dr. Prixom. To, skozinskoz liberalno stranko je Lu-efper zapustil zaradi tega. ker je pri kandidaturi za pedžupansko mesto propadel in je takrat bil izvoljen dr. Prix. Ce še omenimo, da je bil dr. Lueger nekaj časa prav blizu Schd-nererju. smo menda podali dovolj točno sliko njegovega značaja. — Poštni ravnatelj Pattav, ki te je v zvezi z dr. Susterširem tako znamenito proslavil v sronji zoper Mazelleta, je na ukaz nekega talijan- kega lista, menda »Piccola^-, odstranil s poŠte v Skednju uradnico, ki je bila zmožna slovensk> ra in neiešketra, ne pa tudi italijanskega iezika. V &k«*dnju je sicer ta1 o malo T talija nov, da prav nič ne p. idcejo v poŠtev v javnem življenju, vendar • Prittav t.'*V' j n-tr- srel želji trza • k i h iredentarjev. Pa še kako jim je ustregel! Mesto prejšnje uradnice i« poslal v popolnoma slovenski Skedenj osebo, ki ne razume nobene slovanske besede! Res, zadnji čas bi že bil, da gre ta dobri prijatelj dr. Šu-«*terfciča v zasluženi pokoj, sicer se primeri pod njesrovim vodstvom še kak slučaj a la Slejko. 4- Kdo je najboljši branitelj slovenske meje? Naši čitatelii bodo na to vprašanje gotovo vzkliknili: Kako vprašanje je to, saj vendar vsak Slovenec ve, da je najboljši branitelj slovenskih meja naša »Družba sv. Cirila in Metoda*. Kj, dragi Čitatelji, niste zadeli pravo! Ali ne veste, da je Ciril - Metodova družba v zadnjem času postala »največji škodljivec slovenskih *:ieja?'< Le berite »Slovenca«, pa so boste — prepričali! Kdo pa je poten* »najboljši branitelj?« To je — risum te-mefltis amici — celovški »Mir«, teko vsaj sam zatrjuje v svoji številki. Mi mu prav radi pripuščamo, da se sam tako pohvali, zlasti če ga nihče drugi neče. Pri tem se celo nočemo sklicevati na znani narodni pregovor, ki pravi: »Samohvala se po blatu valja«, marveč v vsem obsegu priznavamo, da je celovški »Mir« — »najboljši branitelj meja«, toda ne slovenskih, ampak nemških! -f- Značilno vprašanje. Celovški »Mir« sprašuje, zakaj ni hotela ki je obenem tudi listov glavni urednik, ta bo kmalu uganil, za kaj se gre pri vsi »Mirovi« gonji. Dr. Miiller je bil kot koroški rojak toli predrzen, da je odprl svojo odvetniško pisarno v Celovcu, s čemer se čuti oškodovanega idealni rodoljub dr. Drejo. Hinc illae lacrimae! O ti ljuhi kruhek in ta bleda zavist! -f- Nedoslednost italijanskih političnih pajacev. Pišejo nam: Do pr*»d kratkim še so bili Slovenci v očeh Italijanov sami berači, neumni kmetje in nemaniči brez kulture, ki ne zaslužijo, da bi se z njimi enakopravno postopalo, kakor s kulturnimi in bogatimi Italijani. — To stališče so italijanski listi vedno zastopali, ko je bilo govora o naših političnih pravicah in kulturnih zahtevah. Kar nakrat pa se je to stališče Italijanov popolnoma izpremenilo in sedaj po svojih listih kriče v svet o ! slovenskem bogastvu, ki hoče uničiti vse Italijane in pokupiti niih posestva. Odkar so kupili tržaški Slovenci hotel Grijan in od dneva, ko se je razglasila Kotnikova zapuščina Ciril - Metodovi družbi, smo Slovenci v italijanskih očeh sami bogataši, a Italijani da so — reve! Tako vsaj m i javka jo italijanski listi, posebno še »Indipendente«, kateri je bil v zasramovanju slovenske in hrvatske narodnosti vedno med prvimi in je že lanski post pisal, da so na slovenskih elitnih plesih same služkinje, preoblečene v elegantno obleko. »Indipendente« namreč prav jokajoče pripoveduje, kako je vsa kranjska dežela strogo slovenska, kako je Ljubljana moderno slovensko mesto. Spodnji Š ta jer hoče biti samostojen in kako napredujejo Slovenci v Primorju in še celo na Koroškem. — In potem — govoreč o blagostanju Slovencev — žalostno vzklika: »Kaj nam to pomaga, ako so dedje sedanjih Slovencev hodili v cokljah, ako se pa današnji vozijo z avtomobilom!!« — Res, prav milo se mora človeku storiti pri srcu, ko čita te italijanske jeremijade! Posebno pa še tedaj, ko pomisli, kako veliko trpe te »velekultume« reve na pomanjkanju — doslednosti in logike! -f- Blamaža Paginijevega shoda. Pijejo nam iz Trsta: Hujskač - ka-morist in socialdemokratični uskok Pagnini je z nekaterimi drugimi vrednimi »tovariši« sklical za Četrtek večer v telovadnico komunalne šole javen shod raznih fakinov, kjer naj bi protestirali proti slovenskemu delavstvu in hujskali proti Slovencem v Trstu. Ako tudi so sklicatelji bobnali v vseh italijanskih listih za ta shod, je pri vsem tem prišlo tja — prav nepristransko rečeno — le kakih 300—400 ljudi, in še to ne interesirane, temveč razni radovedneži, ki so že upali na kako »demonstracijo«. Na shodu je Pagnini po svoji stari navadi klatil zvezde, razsajal, kakor kak komedijant proti Slovencem, a vse njegovo kričanje in razbijanje ni napravilo na navzoče nobenega vticka. — Vse je ostalo mirno in tiho. To je pa irredentiste tako poparilo, da so — videči svoj grozen fiasko — zaključili »shod« z običajnimi frazami na račun slovenskega delavstva- — Kakšna razlika med slovenskim in italijanskim shodom! Na shodu N. D. O. preko 1000 krepkih slovenskih delavcev, kjer je med vsem shodom vladalo ogorčenje in električna živahnost, prihajajoča naravnost iz dna slovenskih užaljenih duš. Na shodu hujekajočih Pagnini jan cev pa — prazna dvorana in popolno mrtvilo in apatija! 4- Idrijski klerikalci hočejo nadalje nagajati naprednemu občinskemu odboru, čeprav so vsi njegovi sklepi edino v korist mestu in obči-narjem. Tako je tudi s sklepom zadnje seje v zadevi nakupa sveta od stavbne in kreditne zadruge v svrho naprava nove ceste čez zemljišče, ki aa bate parcelirati sa stavbišča, Os-wnld napoveduje rakun. Varno pa, da, čeravno rad vihti deželni odbor svoj valptski hiš nad napredno občino, se vendar v deželni hiši nič posebno ne vesele Oswaldovih rekur-zov. Nad leto dni že leži neka Oswal-dova pritožba pri deželnem odboru, a do danes še ni rešena. Sedaj se zahteva to, sedaj ono od župansta, le da se zavlačuje rešitev, ki more biti pač r 'o težka. Tako najbrže bo tudi z najnovejšim Oswaldovim rekur-zom. V tem ne bo mogel navajati stvarnih nagibov, marveč zgolj dej-1 sivo, da je stavbna in kreditna zadruga napreden zavod, od katerega ne sme občina kupiti sveta, niti ne za cesto. Kaki prijatelji mesta so in kako umevajo socialno nalogo občine, bodo najlepše posvedočili s tem rekurzom. Daleč na okoln je znano, kako strahovita stanovanjska mizerija vlada v Idriji. Občina po klerikalnih nakanah pa bi ne smela niti s tem pomagati v zboljšanje stanovanjskih razmer v Idriji, da zgradi cesto na kraju, kjer se bo gradilo nad 20 novih hiš dasiravno je v to postavno zavezana. Prav radovedni smo torej na Oswaldov rekurz. in še bolj na njegovo rešitev. V »Slovence vivc idrijski novici je tudi grdo obrekovanje napredne zadrucre, češ, da bo stavbišča drago oddajala občini in erarju. Občini je zadruga ponudila le za cesto svet in to po 3 K za m2. Kje more biti tu govor o kaki dragi prodaji?! Erarju pa zadruga sploh ne bo prodajala sveta, ker ga je kupila za zasebnike, ki v prvi vrsti rabijo stavhišča, erar pa ima že dovolj 6veta v Idriji, če ne, pa si ga lahko nakupi, kjer pač hoče. Sicer pa naj klerikalci le ob reku je jo zadrugo, a pazijo naj, da jim ne bomo sfotero povrnili, ker bi jih vse drugače ^atoklelo. Osvvaid torej prav lahko nadaljuje! -f- Važno za občine. § 38. deželnega zakona z dne 28. avgusta 1883. L, dež. zak. št. 17, ki določa, kako je občinam javno oskrbovati uboee, pravi: »V cerkvi nabrana milošči-nja prepuščena je cerkvi na razpolaganje. Cerkvena predstojniŠtva morajo zaradi tega, da se ubogi jed-nakomerno obdarujejo, županstvu na prošnjo povedati, koliko se je take miloŠčinje nabralo, in kako se je porabila,« Znano je, da se v cerkvah nabere mnogo denarja, a živa duša ne ve, kam izginja. Prav bi tedaj bilo, da se županstva poslužujejo navedenega zakona in zahtevajo od cerkvenih predstojništev pojasnila, kako se porablja za uboge v cerkvi nabrani denar. Ta kontrola bi bila v prvi vrsti dobrodošla revežem, ki se za nje nabrani denar brezdvomno porablja v povsem druge namene. Nemcem je vse dovoljeno! Vf številki 2. Usta »Mitteilungen des Vereines Siidmark« z dne 8. 'ebru arja t. L je la-le debelo tiskani oklic ki ni bil po državnem pravdništvu \ zaplenjen: »Siidmark er: Cs ist Volkspflickt, .ms gegenseitig zu for-dern und zu stiitzen. \Yir snu! ein-ander die Nachsten, vernundei« dnreh die gleiche Anschaung und Gesinnung. • 'nterstiitzeu wir daher vor allem das deutsche Handwerk, das deutsche Gewerbe, den deutsehen Handel. Kan fen wir keine Erzeng-nisse, keine \Varen, d«e von volks-fremder Seite in uuser Gebiet ;iewor-fen werden. Erfiillen wir auch volks-wirtschaftiich unsere Pflicht. Das sribt dem nationalen Gedanken erst Kraft und Gehalt und notigt den volkiseb geschlechtslosen Geschafts-egoismus zu einer anderen Gesinnung: auch or wird sich untei die-sem Drucke von unten hertmf und von aussen herein nationalisierem miissen. Kaurt als Deutsche nur bei Deutsehen, besonders bei den eige-nen Volksgenossen, die in ur.serem Blatte genannt werden. Lmterstutzen wir sie, wie sie uns unterstutzen; sie haben zunachst ein Anreeht afitf unsere Hilfe in ihrem Erwerbskampfe und unser Verein wurde bei go-schlossener Beachtung dieser selbst-verstandliehen Pflicht auch volks-wirtschaftlieh eine cewaltige Macht, wenn der Lehr-, Wehr- und Zehr-staud den Nahr- und Werkstand in trener Gemeinsamkeit untsrstutzt.« Brez komentarja! -f- Klerikalizem ua Hrvatskem. Opetovano smo že kazali na nevarnost, ki grozi Hrvatski od klerikalizma. Naša svarila so se vedno omalovaževala, češ, pri nas na Hrvatskem so razmere popolnoma drugačne kakor na Slovenskem, pri nas niso ugodna tla, da bi se mogel klerikalizem krepko razviti. Mi smo molčali in smo od strani opazovali razvoj dogodkov. In naše slutnje so se uresničile: Hrvatska plove vedno bolj in bolj v klerikalno lužo, in ako bo šlo tako naprej, bodo v Zvonimirovem in Tomislavovem kraljestvu kmalu zagospodarili jezuitje kot neomejeni gospodarji. Pri zadnji spremembi na banskera stolu je postal oddelni pred* stojnik za nauk in bogocastie, dr. Mi* lan Amrui, župan zagrebški, ki jo znan kot klerikalec najčistejšega ko« va, In ki stoji popolnoma pod vplivom jezuitov. Neklerikalni hrvatski listi so takoj pri njegovem imenovanju izrazili bojazen, da bo novi »naučni minister« skušal plavati v klerikalni vodi. In res, njihova bojazen ni bila neupravičena. Dr. Amruš je namreč takoj pokazal svoje klerikalne rogove. Dne 22. februarja je izdal naredbo, s katero proglaša dan 3. junija za ob 1 i gate n praznik za vso katoliško mladino Hrvatske in Slavonije, in sicer v proslavo »presvetega srca Jezusovega«. Cujmo, kako »hrvatski naučni minister« utemeljuje svojo naredbo! »Pred 10. leti se je posvetila hrvatska katoliška mla dina božanskemu srcu Jezusovemu in poslala ob tej priliki sv. očetu papežu album s 60.000 podpisi in zlato srce, ki je bilo izročeno sv. očetu ob priliki romanja v Rim. Povodom desete obletnice posvetitve hrvatsko mladine božanstvenemu srcu Jezusovemu se je v Zagrebu sestavil odbor, pod pokroviteljstvom nadškof;* dr. P o s i 1 o v i č a, v svrho, da med katoliško mladi no dostojno proslavi dan 3. junija kot praznik presvetega srca Jezusovega. Ta dan se smejo v Zagrebu in po vsi domovini pobirati med katoliško mladino prostovoljni prispevki za zastavo, posvečeno pre-svetemu srcu Jezusovemu kot dar sv. očetu papežu. Z ozirom na to, smatram za potrebno, da ukazujem: Na dan 3. junija 1910 ima vsa katoliška mladina na vseh učnih zavodih kraljevine Hrvatske in Slavoniv praznik. Po sv. maši naj učitelj šo] ski mladini raztolmači znamenitost in svrho tega praznika.« — Kdor prečita ta »ukaz«, se mu zdi, kakor da bi živeli še globoko v srednjer veku. Srečni Hrvati, da imajo takega pobožnega ministra. Kmalu b; konec vse bede na Hrvatskem! Veli ko moč imajo klerikalci pri nas 1 Avstriji, toda, če bi pri nas izdal nn učni minister takšno odredbo, bi še tisto uro frčal s svojega sedeža, A Hrvatska je dežela neverjetnosti. -f- Iz finančne službe. Gospod dr. Fran H u b a d je sprejet kot kor, ceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. -f Iz davčne službe. Za defini ti v ne davčne asistente ad personam v XI. čin. razredu so imenovani sle deČi prov. davčni asistent je: Fran K a d u n c, Ivan Verderber, Anton M a i e r,Viktor D arnj an, Albert P r i ra e c, Bogomir Ž e 1 e z n i k. Rudolf P e h a č e k, Andrej U d e r-m a n, Josip L e v s te k, Lovrenc Novak, Dominik Dereaui, Ank P r u d i č, Fran Schweiger, Jt. Cerkovnik, Ciril P e z d i č, ftv sip Badiura in Josip Krater. 4- Iz šolske službe. Prov. učiteljica Angela Kenda v Kamniku, pride v Radovljico kot suplentinja. St?-plentinja Marija Jeglič je premeščena iz Breznice v Mošnje. — Zahvala družbe sv. Cirila iti Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela prvi dar častiti h gg. mestnih svetnikov ljubljanskih 310 K, temu pa je sledil drugi dar z vsoto 305 K, skupno torej 615 K. — Ta rodoljubni dar, žrtvovan pod vtisom nemilih napadov sovražnih nam rod nih bratov, je utrdil slovensko trd njavo s tremi močnimi skalami, družbo sv. Cirila in Metoda pa okrepil moralno za njeno neustrašeno ii» intenzivno nadaljno delovanje. — V nesreči se spozna pravega prijatelja. Kakor se je napovedal naši družlv boj in pogin, tako nas teši, da se oh tem boju žrtvujejo veledušno vsi zavedni Slovenci za obrambo edinega obrambnega društva. — Častiti gg. zastopniki deželnega stolenga mesta Ljubljane! Vsprejmite blagovoljn" iskreno zahvalo za gmotno in moralno pomoč, s katero pospešujete družbo sv. Cirila in Metoda in s tem krepite in hranite krasno našo domovino, ljubljeni rod slovenski. — Proseč še nadaljne pomoči beležimo z odličnim spoštovanjem — vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10. marca 1910. — »Ko mene več ne bo . . . —> znaj, družba sv. Cirila in Metoda, — jaz tebe ljubil sem tako, — da tudi moja smrt nemila — naj tebi bi koristna bila! — In temu poročnica — tu moja je polica.« — S tem rodoljubnim čutom zavarovalo se je za življenje in družbi sv. Cirila in Metoda v last poslalo šest polic v znesku 6000 K šest vzornih Slovencev Zavarovali so se pri »Prvi češki splošni delniški zavarovalnici« v Trstu, ki pospešuje na šo družbo s pri dobivanjem zavarovancev v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala iskrena! — Pod utisom »Sloveneevega« napada na družbo sv. Cirila in Metoda zavaroval se je družbi na korist na življenje za vsoto 2000 K znani rodoljub. — Podružnica v Ribnici na Pohorju je poslala 14 K, zbirko narodnjakov, ki so to vsoto darovali z geslom: »Živila »Cirilmetodari-jal« — Po blatu naj se valja »Slo vence va« prismodarija!« — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Ančka Seewaldova v Pragi celo škaruljo daril: rabljena, poštne znamke, stanjol, od rezki od smodk, no med njimi 5 K. — Pošiljamo tej vneti prijateljici naše družbe v Kraljeve Vinograde srčno zahvalo. Na zdar! — Za »Cirilmetodarljo« sta dala dva narodna obrtnika po gosp. Estn 3 K. — Hvala! — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes, v soboto devetie Jarnova ^Logarjeva Krista« (za par abonente), jutri izven abonnemcnta (za lože nepar) desetič Jarnova ope reta »Logarjeva Krista«. Ker je bil gosp. Fiala brzojavno odpoklican k smrtni postelji svojega očeta, se -Dolarska pricesa« ne more ponav 1 jati. Tenorist v Zagrebu je bolan, zato tudi gostovati ne more. Jutri popoldne ob 3. veseloigra »Gospodje sinovi«. — Dr. Boris Zamik, ki je imel na vseučilišču v Wiirzl ^rgu dne 7. t. m. slovesno predhodno javno predavanje in je imel potem tudi nastopno predavanje, bo v poletnem semestru kot docent predaval »o splošni morfologiji in fizijologiji žuželk.« — Med mnogobrojnimi čestitkami, ki jih je mladi slovenski učenjak prejel iz prijateljskih in strokovnjakih krogov, je tudi posebno pre-srena čestitka ekscelence prof. Erne-sta Haeekla iz Jene. — »Narodna založba«. Občni zbor- Narodne založbe« bo v sredo dne 30. marca t. 1. v »Narodni tis-karnicr. Xa dnevnem redu so: nagovor predsednika, poročilo tajnika in b'agajnika. poročilo o izvršeni reviziji in o volitvi naeelstva. — »Dobrodelni predstavi na korist »Domovine«, ki vzdržuje toli ootrebno dijaško kuhinjo v Ljubljani, bodeta dne 19. in 20. marca. Kakor smo že naznanili, se uprizorita dve Offenbachovi opereti »Zaroka pri svetilki< in »Mož pred durmi^. bojo gospodične Ivanka Hrast. Pipca Tavčar in Mira Zupane ter priljubljena umetnika gospoda Ili< ič in Rohuslav. Režija je v >]-retnib rokah gospoda Iličiča, na-f t ud i ran je vlog vodi gospod učitelj Avgust Vašte. glavno vodstvo pa je v rokah gospoda kapelnika Talicha. ki bo seveda tudi pri predstavi dirigiral. ' Dr. Mr.ntuanijeva blamaža. S rokovnjaško mnenje« ravnatelja Inega muzeja dr. Mantuanija, da so na Bizjakovem zemljišču najdene kosti pristne »človeške lobanje izza turških časov«, priobčujejo tti-di nemški listi. To bo nastal krohot v nemškem časopisju, ko se bo izvedelo, da je ravnatelj kranjskega deželnega muzeja tak »strokovnjak«, :a ne zna razločevati niti okostja il d krote« od človečke lobanje! G. -. Mantuani, čemu je bilo treba obe-vaše znanje na veliki »Slovencev« zvon? Da, da. »si tacuisses, phi-hus mansisses« — in prihranil si tudi nepopisno blamažo! — Reklama, ki jo je delal »Slo-ec« za »človeške glave« v Štepa- 4i vasi, je imela velik uspeh. Ljud-so kar trnmoma drli v Štepanjo vas .da si ogledajo »glave«, ki so jih *oj čas odrezali krvoločni Turki rim kristjanom. Naval je bil ta-velik, da je lastnik dotičnega zemljišča prišel na briljantno idejo, zahtevati od radovednežev vstopni-o. In ljudje so radi plačevali vstop-ino po 2 ali 4 vinarje za osebo. — ::ik si je v zadovoljstvu mel ro-in računal, koliko mu bode vrglo frrobiš'-e »mrtvaških glav«. A prišlo je preskoro razočaranje: iz »člove-ki-j glav« so kar preko noči postale želve, »šildkrote«. In sedaj je zo-vse mirno doli na Kodeljevem, sad vhodom na »grobišče« pa visi >la z napisom: »Vhod je prepovedan« — Ustanovni občni zbor društva za zgradbo in vzdrža vanje sokolske-*ya doma telovadnemu društvu 8o- v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 20. marca 1910 ob 10. dopoldne v gostilni brata Kavčiča, Pri voz iPrule). — Društvena vest- Ministrstvo lotranjih zadev je vzelo na znanje istanovitev društva »Branibor« s /:em v Ljubljani. — »Slavenska Matica« je ime-■ ovala za svojega tajnika pisatelja : 'ara P u g e 1 j a. Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima v sredo, dne 16. marca t. 1. ob 4. popoldne Ljubljani, hotel »Union« svoj redni letni občni zbor. — Gostje zdrav-iki dobro došli! — Redek jubilej. Včeraj je praz-ioval gospod Henrik D e h e v e c, Tagajnik pri banki I. C. Maver v jih nestalnih «;<-ili r» Slovan« v so-hoto, dne 19. t. m. v gostilniških prostorih gosp. M. Weissa, KonjuŠna ulica št. 12. Na sporedu je petje, komični nastop »Čevljarski vajenec pred gledališko blagajno«, ki ga izvaja član slovenskega gledališča g. Molek, potem šaljiva pošta in tudi ples. Vsi oni, ki so prijatelji vesele, neprisiljene zabave in posebno pa vsi Pepeti in Pepce naj pohite na ta zabavni večer. Društveni odbor se je že potrudil, da bode vsakemu ustreženo. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo v pomoč društva. — Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima svoj )bčni zbor jutri, v nedeljo, dne 13. L m., ob 2. popoldne v steklenem salonu hotela »Ilirija«. — Ako bi ta ne bil sklepčen, bode uro pozneje drugi r^-beni zbor, ne oziraje se na število navzočih. — V vojaški bolnici so te dni operirali nekega vojaka in sifer so mu operirali kilo. Tej oper;; iji je prisostovala kot gledalka nekr. znana nemška dama, in sicer z dovol » njem višjega štabnega zdravnika g Basa. Seveda ne dvomimo čisto nič, da se iotična dama interesira za take operacije zsrolj iz človekoljubnih na-sribov. — Državno podporo v znesku 700 K je dovolilo poljedelsko ministrstvo za i>ospeševanje sadjerejc na Barju. — V poslopjih Kolinske tovarne «a kavi ne primesi se bližajo dela ;>rav hitro svojemu koncu. Stroji so bili že pretekli mesec vsi urejeni; sedaj je prišla na vrsto električna razsvetljava, ki je že napeljana po vseh poslopjih tovarne. Ker je vreme prav ugodno, začno že v kratkem ometavanjem poslopij od zunaj in s planiranjem sveta. Kakor smo že svoj čas poročali, bo do maja mep»eea 48 vse gotovo. Za našo deco In nafta zesnlfo oodi geslo veliki ponedeljek vsakemu, ki misli in Čuti slovensko. V Grosupljem bode ta dan velik naroden praznik, podružnica C. M. D. slavila bode obletnico svojega obstanka, slavila na ta način, da z nabranimi prispevki reši zopet nekaj slovenskih duš potujčenja. Zato vse v Grosuplje!!! V Dobn prt LJubljani je 8. t. m. umrla Katarina Ves, zasebnica, v 90. letu svoje starosti. Bila je ena najstarejših v občini. Naj v miru počiva ! V Idriji je pričel izvrševati v hiši, ki je last društva „Sokolski dom", I urarsko obrt Josip Lampe, ki je v * svoji stroki zelo dobro izvežban. Pri- v poročamo novega oottnika, domačina, vsem kar naJteQcl Mae aadeveijal idrijski e. kr. ks -tehet Oswald a zadnjimi predlogi stavbnega odseka v seji idrijskega občinskega odbora glede nove klavnice, še manj pa s nameravanim nakupom sveta za novo cesto v Grapi in bo o tem najbrže še drugje govor. Zato tudi o tem Oswald še ne pišejo. Tako se glasi idrijska novica »zidali bi radi« v sobotnem »Slovencu«. Seveda kakor po stari navadi zopet vse polno zavijanja od strani katoliških poštenjakov. Treba torej nekoliko pojasnila, danes glede klavnice. Županstvo v Idriji je pred kratkim prejelo sledeči odlok od okrajnega glavarstva: »V zadevi tamošr.je občinske klavnice je kranjski deželni odbor z dopisom z dne 16. januarja 1909 št. 17.754 c. kr. deželni v'adi za Kranjsko 6ledeče naznanil: Pred-stojništvo inesta Idrije je v proračun za 1. 1910. postavilo 4000 K za tamošnjo klavnico. To postavko je pa pozneje občinski odbor v to svrho črtal, da se zmanjša primanjkljaj. Za slučaj, da občina sklene že v letu 1910 novo klavnico zidati, bi se lahko potrebna svota potom posojila nabavila. Za obrestovanje in amortizacijo tega kamtala bi se mor*da potem v proraeunu za 1. 1911. primerna svota določili.« Ne torej idrijska občina, marveč deželni odbor sam sili h gradbi nove mestne klavnice. Občina je pač hotela pred nekaj leti zidati novo klavnico in si na gospodarski naein pridobiti potrebno stavbno glavnico, a je takrat deželni r>dbor čital dotično postavko in občina je biia primorana izdati nad 2000 K za popravila v stari klavnici. Jvje pa je bila takrat vlada s svojo vnetoetjo za novo klavnico, ko je sankcionirala maltretiranje idrijsko občine od strani deželnega odbora' In kakšna je la nadzorstvena oblast, ki povzroča najprvo drago popravilo stare klavnic\ koj potom pa sili h gradbi nove klavnice. Tako bi biio klerika1 no mestno gospodarstvo! Os\vald naj torej le zastivi svoj veto'. Popravljena klavnica bo še za nekaj 'et dobra, med tem pa naj spravi občina polagoma skupaj stavbni kapital. In nic drugega ne namerava predlog stavbnega odseka. Smili so nam ubogi gerent ZazvJa, ki je dal tako lepe svete deželnemu odboru v zadevi mestne/ia gospod a rs t va, a jih ta prav nič ne vppšteva! Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 20. marca v prostorih gostilničarja Antona Kcgcja v Idriji. Cirfl-MGfodov večer v Radovljici. Dne 13. t. m. priredi ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Radovljici zabaven večer z mičnim sporedom. Vsakdor je dobro došel, kdor je prijatelj naše šolske družbe. Pričakujemo obilno udeležbo, da pokaže Radovljica s svojo okolico, da se res drži Cirilmetodarije! Narodna delavska organizacija priredi v nedeljo, 13. t. m., javen shod v Zagorju ob Savi. Na shod pride poročat mod drugimi tudi predsednik tržaške N. D. O. dr. J. Mandič. Ker so razmere za delavstvo v Zagorju naravnost neznosne ter se bode pojasnil pomen N. D. O. za Zagorje, pričakujemo, da se tega shoda udeleži vsak, ki narodno čuti v Zagorju. Shod se vrši v „Sokolskem domu" ob 3. popoldne. Nov trg na Koroškem. Cesar je podelil vasi Borovljam na Koroškem naslov trga. An t. Janeil&sva kćerka umrla. V Pliberku na Koroškem je 4. t. m. umrla gdč. Olga Janežičeva, hčerka pokojnega slovenskega pisatelja in velikega rodoljuba profesorja Antona Ja-nežiea. Ž njo je izumrl Anton Janeži-čev rod. Foaknšen samomor. 191etni trgovski agent Emil Litusso stanujoč v ulici Raftineria št. 3 v Trstu, se je v četrtek večer v svoji sobi ustreiil iz revolverja v prsa. Domačini so prihiteli in videli ležati mladeniča v krvi. Poklicali so zdravnika, ki ga je dal prepeljati v bolnišnico. Litusso je bil zaljubljen v neko devojko, ki mu pa ljubezni ni vračala, kar ga je gnalo v obup, da si je hote! vzeti Življenje. Aamomor. V četrtek zastrupila se je neka 371etna Ida Černe, soproga trgovca, stanujoča v ulici Geppa Št. 18 v Trstu s karbolno kislino. Samomorilka je bila zelo nevrastenična, kar jo je tudi dovedlo do samomora. Društvo „Indija" v Devin« vabi tem potom vse društvenike, naj se gotovo udeleže v soboto popoldan, dne 19. t. m. izredne seje, pri kateri se bodo presojali načrti za društveno zastavo. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. T AJlanan pri Badenn na Spodnjem Avurijskem je mrl za pljučnico 11. marca 1.1, v 33 letu svoje starosti Franc Grošelj, c. in kr. pomorski komisar II. vrste, rodom Ljubljančan. hotelu pri Maltču ima od Š^bcuNe^dne 12. marca do torka dne 15. marca sledeči spored: Jezero Štirih kantonov. a Enonožec, variietetna projekcija. Tipi In navade Aiabčev, po naravi. Tragična drama na morju. Pik-pok premaga vse ovire. Komično. — Pri predstavi zvečer ob 8. uri se dodajo še sledeče slike: Usmiljeni ropar (drama), Gavrocbev dan, komično. Učitelj, drama. Tri neveste za enega ženina, komično. Podaljšane večerne predstava v kinematografu „Ideal" so se občinstvu jako priljublile in dosegle s tem popoln uspeh. Slike za to predstavo so vedno izbrane in najnovejše. Ker je obisk res izplačljiv se priporoča. Tatinska zalega na Golovcu. Poročali smo že, da se je našlo v osamljeni hišici na Golovcu mnogo sumljivega orodja, nedaleč stran pa prazen cerkven nabiralnik, za katerega se pa še ne ve, odkod da je. Vse to orodje je bilo vlomilsko! Policija je takoj po najdbi ukrenila vse potrebno. Tisto noč, ko je nočni čuvaj na Golovcu streljal za dvema ubežnikoma, je policija okupirala hrib in preiskala tudi hišico, v kateri se je našlo vlomilsko orocjje. In ni bilo zastonj to „kalenje nočnega miru". Dospevši tja, so Hermandidni varovanci začuli v listju neko smrčanje. Ker v hišici nihče ne stanuje, so si takoj predstavljali, da imajo opraviti s kakim potepuhom. In res! Zbudili so mirno spečega možakarja in ga naglo obkolili. Spoznali so v njem silno nevarnega in že mnogokrat predkaznovanega tata Ivana Brunška, rojen. 1862. v Dragovšaku, pristojnega v Trebeljevo v litijskem okraju. Pri aretaciji se je tudi pri tem dobilo več vlomilnega orodja in ponarejenih ključev od hišnih vrat in drugo. Brunška so seveda takoj pazno spravili pod ključ in ga potem oddali sodišču. Kje je vse operiral, se bode šele dognalo. Tako je bil očiščen Golovec in vlomilsko orodje, katerega bi Brunšek zelo nujno potreboval, poseduje sedaj policija, odnosno sodišče. Sedaj pa preidimo v tivolske gozde. Sprehajalci „ Večne poti* so češče opazili, razne sumljive elemente, ki jim niso nič kaj ugajali. Da se pa dožene kdo so ti „letoviščniki", je policija stopila v stik z orožništvom in napravila včeraj po tivolskih gozdih, ki pripadajo v mestno in okoliško okrožje pogon. Tudi ta trud se je izplačal varnostnim oblastim. Iztaknili so možje postave tudi v podrožniškem gozdu dober eksemplar, ki se je bil tam nastanil in operiral le bolj v* okolici. Zasačili so namreč nekega varnostnim oblastim znanega malopridneža Ivana Wolgemuta, ki je minolega meseca ušel iz zaporov okrajnega sodišča v Postojni. „Črni brat" pa ni hotel v gozdu samevati sam, marveč si je poiskal tudi stanu primerno tovaršico, s katero si je preganjal dolgčas. Her-mandida je premagala Amorja in tako sedaj samevata vsak v svoji celici Wolgemut in njegova „boljša polovica", neka policiji splošno znana iz-pridenka Ana Kličkova roj. 1894. v Dugem selu, katero je sodišče nacijo-novalo za prisilno delavnico, kamor jo preselijo v kratkem. — Pavlic, Brunšek, \Volgemut, to so bili dnevni kriminalni junaki in manjka dosedaj le še enega znanca — Pogačarja. No, upati pa je, da se tudi ta ne izogne svoječasne usode. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Slovencev, 43 Hrvatov in °0 Macedoncev. 23 Lahov je šlo v Kočevje, 33 Hrvatov pa iz reke v Heb. Izgafclšeno. Posestnikov sin Anton Kovač je izgubil srebrno uro z verižico. — Ga. Berta Čehova je izgubila zlat privesek. — Služkinja Frančiška Resmanova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. „Slavenske Filharmonije11 oddelek koncertira jutri v hotelu „Ti-voli". Začetek ob pol 4. popoldne. Vstop prost. Vali za mM in odgojitelje strok! „Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj" priredi v četrtek, 17. marca 1910 ob 8 zvečer v restaeracijl g. Ozimiča, prej .Jugoslovanski restavraciji" v Gosposki ulici št. 3 poleg „Narodne kavarne" Javno predavanje o „difteriji in drugih nalezljivih otroških boleznih". Pr potrebuje denarja. V nasprotnem slučaju, da bo denar vzela na kontokorentni račun. Kdo bo naslednik barona Bi ene rt ha? Dunaj, 12. marca. »Arbeiter Zeitunar« javlja, da je trgovinski mi- nister dr. Weisskirchner definitivno resirniral na mesto dunajskega lupana. VTeisskirohner bo postal po odstopu barona Bienertha ministrski predsednik. Za slučaj svojega padca si je zagotovil mesto guvernerja pri »Landerbanki«. Proglasitev novega vodje krščansko* socialne stranke. Dunaj, 12. marca. V torek opoldne proglasi krščansko - socialna stranka svojega novega voditelja na posebni skupščini, na kateri bodo govorili minister dr. \Veisskirohner, bodoči župan dr. Gessmann in načelnik meščanskega kluba Wessely. Za strankinega predsednika bo Izvoljen princ Alojz Liechtenstein. Kdo bo novi dunajski župan? Dunaj, 12. marca. Za dunajskega župana bo izvoljen dr. Adal-bert Gessmann. Sedanji prvi podžupan dr. Neumayer bo ocLstopil in bo imenovan za višjega kuratorja nižjeavstrijske hipotekarne banke« Obenem bo poklican tudi v gosposko zbornico. Za I. podžupana bo iv-voljen dr. Pforzer, za II podžupana pa Leopold Stelner, ki je odložil mesto višjega kuratorja pri nižjeav-strijski hipotekami banki, a se mu je za to zagotovilo, da postane naslednik dr. Gessmannov na županskem stolcu. Saksonski kralj v Opatiji. Opatija, 12. marca. Včeraj je prispel 6emkaj saksonski kralj Friderik Avgust. Nastanil se je v hoto lu »Štefanija«. Ožja volitev na Češkem. Praga, 12. marca. Pri ožji volit* vi za državni zbor v larnskem, libo-ehovickem in novostrašeekem okraju med agrarcem in socialnim demokratom je bil izvoljen agrarec Ma-šata: dobil je nad 7000 glasov. Socialni demokrat je se ožje volitve sploh niso udeležili. Kdo bo regent v Srbiji za časa kraljeve odsotnosti? Bel grad, 12. marca. Za časa odsotnosti kralja Petra bo po $ 53 ustave regent s kraljevsko oblastjo prestolonaslednik kraljevič Aleksander. Kralj Peter bo pred svojim odhodom v Petrograd izdal poseben manifest, v katerem bo narodu naznanil, da prevzame za čas n.iegove odsotnosti vlado kraljevič Aleksander. Srbsko odlikovanje ruskega carja. Belgrad, 12. marca. Ob priliki svojega poseta na ruskem dvoru bo kralj Peter podelil carju Nikolaju veliki križec Karagjorgjeve zvezde v briljantih. Ta križec je vreden 60.000 dinarjev. Odlikovanje srbskega kralja. Belgrad, 12. marca. Iz krogov ruskega poslaništva javljajo, da bo car Nikolaj odlikoval kralja Petra z redom Aleksandra Nevskega, ki spa da med najvišje ruske redove. Srbska skupščina. Belgrad, 12. marca. Zasedanje skupščine bo odgođeno v petek 18. marca. Na novo zasedanje se skliče dne 7. aprila^ ko se vrne kralj Peter iz Petrograda. Car Nikolaj vrne poset v Belgradv in Sofiji. Petrograd, 12. marca. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo car Nikolaj vrnil poset srbskemu in bolgarskemu kralju v Belgradu in Sofiji meseca maja. Poset bolgarskega kralja v Carigradu. Carigrad, 12. marca. Na mero-dajnem mestu zatrjujejo, da bo bolgarski kralj prišel v Carigrad nekai dni preje kakor kralj Peter. Spremljala ga bosta ministrski predsednik dr. Malinov in minister zunanjih del Paprikov. Ob času, ko bosta bolgarski in srbski kralj bivala v Carigradu, se bodo vršili veliki manevri prvega armadnega kora. Poslano.-) Anonimnemu dopisnika „Domoljuba* z dne 10. t. m. polagam na srce le sle* riefe: Dokler n mnte pogama, prinašati vesti o meni, ozir ma o ljudeh, ki so z menoj v ožjem stiku, s polnim imunom in ▼ hstu, ki ga ne ščiti imunitet» kakšnega klerikalnega poslanca, tako dnlffo n*tanet« v mojih oči h najpodlejni obrekovalec, lažnik in pa« polnoma propadla duša, ki ni vredna drugega kot pa» ajega biča. goo Na Vrhniki, dne 10. marca 1910. Z največjim zaničevanjem pharm. Fedor Oradltalk. * Za vsebino tega spisa je urednlltvt odgovorno le toliko, kolikor določa laten. Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. marca 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 13.29 Pšenica za maj 1910 ... za 50 kg 1&25 Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 10.96 Rž za april 1910..... *» 50 kg a«0 Koruza za maj 1910 ... aa 50 kg 6.20 Oves za april 1910 .... aa 50 kg 7.25 ffnkttv« S vin. višja. O tnobu OtlnuRcRm Baron Leopold Chlumeckv je igral, kakor je znano, veliko vlogo v Fried-jungovem procesu. To je tisti mož, ki so ga gotovi krogi najeli, da uniči moralno hrvatskega poslanca Supila. Kaj je ta mož izpovedal proti Su-pilu, bo se vsakomur v spominu. Znana so tudi razkritja o njegovi osebi in značaju, ki so sledila za petami njegovi izpovedbi o Supilu, razkritja, ki so mahoma izpodnesla tla vsem njegovim dolžitvam. Sedaj pri-občuje dr. M. Lisičar v zagrebškem Pokretu" senzacionalno pismo barona Askanija Zucco, ki kaže pustolovca barona Chlumeckega v naravnost drastični luči. Pismo se glasi v slovenskem prevodu — original je pisan nemški — takole: BLassnitz-St. Lambrecht, 20. 6. 1909. Plemeniti baron! — Spominjali se pač še boste, da sem imel srečo spoznati se z Vami, če tudi samo mimogrede. To površno spoznanje in praktične izkušnje zadnjih let mi popolnoma zadostujeio, da lahko dostojno ocenim Vaš imenitni značaj. Zato sem z velikim veseljem izvedel, da Vam nameravajo poveriti službo dalmatinskega namestnika. Čestitam deželi na tej neprecenljivi pridobitvi. Nadejati se je, da boste našli sredstva in pota, v kolikor to dovoljuje delokrog Vaše >lužbe, da boste dobil vpliv tudi na deželne finance. To bi bilo v interesu dežele sjmo /eleti. Mož s tako občudovanja vredno kupčijsko iznajdljivostjo se ni sramoval izposoditi si od neke njemu zelo blizu stoječe Jame več tisočakov brez vsakega dokumentarnega potrdila In dati na to še prepisati na ^voje ime več tisočakov v vrednostnih papirjih iz premoženja omenjene dame. Mož, ki je že pred letom prekinil sako zvezo s to damo. a se dosedaj še ni ganil, da bi tej dami vrnil njen denar, mora pač imeti •nočno razvit pridobninski čut, ki ga pač usposoblja delati prave čudeže ;inančne tehnike. Seveda često se dajejo ne posebna lepa imena možem, ki razumejo napraviti iz svojih zvez s kako žensko lukrativno kupčijo. Toda „ime je samo pena m dimJ, si boste mislili, ..profit je vse**. In iz te čarobne formule črpate pogum in nravstveno energijo, da se v pristno nraktičnomodernem smislu bavite z visoko politiko, pomagate fabricirati akone in reformirate provincije. Morda bo imel kak bodoči zgodovinar priliko oceniti vas kot najoriginalnejšega državniškega in finacialnega genija naše monarhije. Čestitam! Povsem vdani Askanij baron Zucco." — Tega pisma pač ni ireba še komentirati. Bazne stvori. * Avstrijski groi" ponarejalec menic. V Berojinu so zaprli avstrijskega grofa Arza pl. Vassegas, radi :>onarejanja menic. Crni srednji vek se še vedno pojavlja. Italijanski opat Murri je bil radi svojih modemistiskih idej izobčen iz katoliške cerkve. Te dri >i je hotel ogledati s svojimi prijatelji stolno cerkev v Pizi. Ko so na korn nahajajoči se kanoniki spoznali »brezverskega«- Murrija, zagnali so grozen krik, skočili s sedežev ter nogasnili vse sveče. Duhovnik, ki je <^ital mašo, je moral prenehati. Ljudje so mislili, da se je zgodila kaka grozna nesreča. V>e j** Hrlo k vratam, vsakdo je hotel biti čim !>rej zunaj. V gnječi je bi'a neka -tarka popolnoma pohojena. * Uspešna reklama. Lahko je Mcer pisati in govoriti o reklami, ioda doseči uspešno reklamo potom >trokovnjaske in primerne razdelitve, to je celo. za strokovnjaka težka •aloga. Lepe uspehe v tem ozira je dosegla anončna ekspedicija Julij Leopold v Budimpešti, VII., Elis*?-hethring 41. — Podjetje, prosto vsake šablone, si je s smotrenin.. točnim in vestnim delom pridobilo zaupanje inser^ntov kakor tudi založnikov časopisja in katalogov. Podjetje je ravnokar izdalo reklamni ka-lalog. ki ol>sega poleg mnogovrstnih trgovsko-znanstvenih stvar- tudi popolen seznam časopisov, podobe in opise 256 koledarjev, v nakladi 4 milijonov izvodov. Vsakem ti inserentu se priporoča, da zahteva navedeni zanimivi kataiog, ki fc doni brezplačno. * Kupujte srečke ogrrvalnic, ker se njih donos porabi za lajšanje bede tisočih in tisočih stradajoči h in prezebajoči h. Srečka stane samo 1 K in iarra, kakor kafe iamlai aairt na 1500 dobitkov, otetojeoih vaa- skozi U prekrasnih juvelov, zlatnino in srebrn i ne v vrednosti 55.000 K. — Žrebanje bo nepreklicno 5. aprila t. 1. in se dobivajo srečke po vaeh menjalnicah, trafikah, loterifah ter v loterijski pisarni I. Spiegf Igasse št. 15. • Kjerkoli kaj velja oot ra in varčna kuhinja, tam je ime Maggi v časti. Kakor Maggijeva zabel*, katera je široko znana že skozi 20 let, tako so si tudi Maggijeve kocke po 5 vinarjev pridobile zaupanje naših gospodinj. Kocka je pripravljena iz najboljšega mesnatega eksirakta, vsebuje vse potrebne dodatke in samo z vrelo vodo polita, da takoj povsem gotovo in jako okusno govejo juho lepe čiste barve. Pri nakupovanju pazite vedno na ime Maggi in varstveno znamko: zvezdo s križcem. * Spomladanska moda, ki prav posebno ugodno pospešuje kostum »direetoire«, zahteva od vseh dam kolikor lnogoče vitkosti. Vse dame, ki trpe ua preobili odebelelosti, se opozarjajo ua že 20 let preizkušene, lahno delujoče »Sagrada Barber« (čistilne pastilje). Ta klinično preizkušeni, čisto rastlinski izdelek ni škodljiv, kakor različne kroglice in čaji proti odebelosti, temveč temeljito uredi delovanje želodca iu črevesa in se poljubno lahko zopet Odstavi, ker ne nastopi navada na to odvajalno sredstvo »Sagrada Barber« se dobivajo v škatljicah po '2 K 40 h in 70 h po skoro vseh lekarnah. Izdelovanje in glavno razpošiljanje: Lekarna >zum heil. Geist« na Dunaju, I. Operngs«ise 16. Pazite na ime Barber. Darila. la družbo sv. Cirila in H>£da Gdć. E ea \Ynt*ak K&ndija pri .\u»cm rotita K G 70 ribrala o priliki donite* zabave pri g Wokaču. — Gdč. Kafinka Žarkova v Radovljici K 28"— dar« vala vesel« družba v salonu g R Kun?teljna ca koncertu drnistva „Trigav* z žnljo, da bi o* ob podobnih prilikah doHi'o veliko posnemovalcev. — Gospod Gregor Z uradnik v Gruiu K 5*80 m sicr za 7 II Štirje Slovenci v Gruža štiri kr« ne, eno krono *° Pa me8to narodnih ko kov, o katerimi bi se ime!« kolekc?ati pofciljatve wlS ov. Naroda4* gosp. Z — P«ter >kala in desna roka nabral i ua. Unca ▼ g«»sci!ni pri g. B**Heta pri odbodnici c. kr. davčnega upravitelja v Orknici z Mah nHPn za Cin!aet ne poa«ya na dom Bogate »stara vzorcev ne posije e prro poito ravarne mm •%!•«• Menneherc, Zttr*eli 2 62 f Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme vsdrinie sobe Ciste, kale in sdreve. Težavno drgneoje s krtačo pri parketli odpade! Dne 9 3. 1902.* Ga. dr. MuUerfeva, Františkove lažne. f lf»lf|p** ie imenitno sredstvo zi par-t|V>II lilC ktle. Da se prav lahko in hitro prevleči, se prekrasno sveti in se ne prijemlje Najlepše pri tem pa jt» da odpade težavno drgnjenje s krtačo 924 V. steklenica K 3 —, V, »teki. K 1*70. Edmi izdelovalec J. Loremc & Con Heb na Češkem. Bradyje¥e telod^n^ bapl|ice z 4149 marijaceljsko Materjo božjo kot varstveno znamko, torej imenovan«; mari|scel|ske želodčne kaplfice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tež-ko^» najboljša zdravilna in nevežnfoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih bolesnih, pri bolesnih ledie in mehurja, in jo priporočajo najodHčnejŠi zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo pri Karlo veva rških in dmgih kopalnih zdrav-l|esiih. kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. 191 mm kocke oaveie iube 1 kocka litra h nalfnelde goveje tubo. Samo prava MaoSrS firstrna zianki ^ zrak s kritem. immmmmmmmmmmmmi i o/i, erram eieznaro Kina Vino RlCij*ni4r;ft muun mm D Z>r*»Tne oSiikovMj« ia d< PoTzroes voljo de jedi« ekrepos žiroe, poboljša [ kri in je rskonva(*«centem = ■ in malekrvnlm sele pHporoeeno od sdrsv- aižkib svtoritet. Inbornl oaarssmw U OOOO Mirsvnižkih J. 5ERRAVALL0. i k k. nanj Pa ka] m to pravi, tm tnhmk boli 7 M paaokd glavi: Zahvala. vilj! Krepčile želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Lfndika kakovost Kabinetna kabovoat Naslov za oaročila: „FLCH!&NSI, Ljobljana. liter K 2-40. „ 4-80. I Postavno varovano v*- Proti 6 ieiii io 88ii!Bt>i zn izborno delnfe dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdi dlesno ta odstranjuje neprijetno sapo iz ost 1 številčnic s z naTOdiiom 1 krene. Dežeina lekarna Milana Leusteka v Llnbliani, Reslfeva cesta Stev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. Melnsine-astna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melcsine-nsine sobne vode, katera je neprekosljrvo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijerno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Malo Kaurinović, kr. pošte meštar. Heleorelošitno poročila. v;-ir.fc oai morjem 3i»€-2. tis itanic jo metra 3 vama «2. i J v mm z. Nebo 11. 2. pop. 740 0 , j 9. zv. j 739 5 12.1 7. zj. \ 739 S 6 1 61 sr. jzah. si. izah. del. oblač. jasno del. jasno Srednia včerajšnja temperatura 60, norm. 2 8 . Padavina v 24 urah 0 0 mm. i 913 Za mnoge usrmene in pismene dokaze sočutja povodom smrti naše preljubljene, nepozabne matere, oziroma tašče, gospe se najpresrčneje zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem, istotako vsem udeležencem za častno spremstvo na zadnji poti. Ljubljana, 10. marca 1910. Gabrijela ir, rriderih Sertlć. Povodom JfajvfSjega odlikovanja 5 premilostno podelitvijo naslova ce> sars^egra svetovalca je vdano pod' pihani od btiju in daleč prejel toliko iostečih in ljubeznivih čestitk in to ustmeno, pismeno in brzojavno, da taias ni vstanu se na enak način po dolžnosti odzvati, in prosi torej prav vdano, naj vsi ti ja s^daj na tem mestu sorejmo najtoplejšo in najiskrenejšo sahvalo. 924 V Ljubljani, dne 11. marca 1910, Cesarski svetovalec P* pL sladic* zgodovinar in pisatelj. Nažel se ]e pes. Lastnik izve Teč pn S. PolaJ« narfn, kavarna „Prešeren" v LJubljani. 923 Dobro ohranjen 922 • • se radi preselitve aa Rađeckega l 2. L nadstropji V najem se da gostilna s koncesijo in vso opravo vred nasproti topnicarske vojašnice v Ljubljani. Prav ugoden kraj za kakega mesarja. Oddajo se tudi za kako drugo podjetje pripravni prostori. 914 100 divjih kostanjevih dreves in kamenje za zidavo se za vsako im prida na Dunajski testi 69 Ravnotam se poceni proda; žensko kols, Ovalni ifroj Siogei m 91? visok otročji stol. Im v Latisrnianiavein Immti \ Prvikrat tukaj! I. ODDELEK. Največji panoptikum, kje so razstavljene podobe v naravni velikosti, deloma iz preteklosti, deloma iz sedanjosti, vse človeške pasme na zemlji ter kipi vladarjev la znamenitih osebnosti. D. ODDELEK. ANATOMIJA. Samo za odrasle od 18. let naprej. — Vsak po" nedeljek in petek od 2. pop. do 8. zvečer samo if9y za dame. Otvorjeno vsak dan od 9. zjutr. do 9. zv. JSmT' ob briljantni razsvetljavi. ~9g$ Vstopnina u osiiN 30. vin., vojaki h otroci 20. via. Obilcga obiska prosi 903 ravnateljstvo. Kar fotetM odlikije Odol pred vsemi dragimi nstnini čistil! je, da prevleče nstno dnplino po ■porabi z nikroskopično tanko, at retdir %osto, antiseptično plastjo, ki nčinkuje se čei are, poten ko smo ti izdstili ista. Ta trajna očiakoftaje, ki fa nima noben draf preparat je ono, ki daje tistem, kateri nporablja Odol vsak daa, gotovost, da sa njegova asta zavarovana proti nčJnkon arov-zraeiteUev failtsti ia prati vrenja, ki aaiči zobe. • r — ^ —---w " — m - - ■ ■ - ^ _ _ ._____________.....____________________ .... _ _ _____________^„.u^fl^^ Vzemite Sla &o \mM nahod in ste bnp«»i, z^lezeni ter iko d h«te, Fellerje» fluid t iB«mko »Elufluid«. Mi lami smo se prepričali pri boteCinah » priih. trtatu itd o njego?em dravdnem, kašelj blaiečem, osieiujoćem učiako. Tucmt aa poisinitojo 5 kron, 2 tac«« 8 kron «0 »iasrjev franko, bdelnje ga samo lekanur E. V. FeUer v Stubiei, Elsin trg 238 aa Hrtaskem. FL7 EG 39 16 52 ZntropDennie tonn. Vse življenje je v. bistvu le boj proti sovražnim silam in za lastni obstanek. Kakor se bore živali in rastline med teboj na smrt in na življenje, tako tudi ljudje. Ker je človek inteligentnejši kakor žival, je seveda morenje svojih bližnjikov izpopolnil in je med drugim izna^ei tndi grozovito sredstvo za svoje namene: »trup. Ta učinkuje zanesljivo in daje morilcu priliko, da ne postavljj. svoje kože v nevarnost, kakor pri klanju, nego da lahko mirno gleda smrtni boj svoje žrtve. Tudi k>ice in škorpijoni in druga taka bitja more - strupom, a ta bitja ne vedo, kaj jo >trnp, in se ga poslužujejo tako kakor volk ali tiger svojih nestrupenih zob; narava jim je dala strup, a ne vedo, da ga imajo. Strupena žival je rorej manj hudobna, kakor mitiški Heraklej, ki je svoje puŠiee pomazal - »trupom leroejske hidre in manj hudobna, kakor divji Indijanec, ki -oje orožje namoči v strupu. A tudi Heraklej in Indijanec nista zastrup-ljevalca v pravem pomenu te besede, ner so njih nasprotniki vedeli, s kakimi sovražniki imajo opraviti m so •se tudi sami posluževali enakih sredstev. Zavratno zastrupIVnje, to je uvedla šele kultura, to jo postalo mogoče, ko so se ljudje že dvimili iz -tanja div jas i v a. Tisti, ki je prvi >^nudil svojemu sovražniku s hli-i jeno prijaznostjo v jedi ali v medi-rini strup, ie bil že kulturen človek. Zgodilo se je to že v časih, ko so ulje imeli še prav malo kulture, omaj prve predpogoje za kulturno /ivljenje. Na začetku vse kuitume - "dovine stoji zastrupljenje; prvo kar je človeški um ustvaril, je bil način zavratn ga. umora s strupom. Zdaj, ko je nfera avstrijskega r.adpo-►enika Hofrichterja na dnevnem ~^krrenko io«. Strup je bil torej že tedaj v ožbi justice in sredstvo za obla-do usmrčenje. Tudi stari Grki so tako rabili •Tjp. Modrijan Sokrat je bil zaradi •ožnosti, ker duhovnikom ri prjel, nego iskal resnico, obsojen 1. >9 pred Kristom na zastrupljenje Acer so mn dali trobeličuega stru-piti. Trobelični strun je bi; uare-. iz trobelikovca (ne>:e vrste pa*y> itz petrsilja) in opija Grki so pozna-^astrupljenje že jako zgodaj, najbrže so dobili to iz Orijenta. Pripisali so strupene rastline boginji ^kati, ki je svoje izkušnje prenesla svoji hčeri Mede jo in Kirke, naj-'rašnejši zastrupljevajki irrakor to, ker jih je moril strah pred ^trupom. Ta previdnost je bila po poloma na mestu. Pravi eldorado zastrupi je valcev Pa je bil Rim. Že v časih stare rimske republike je moralo biti zastrun-1 nje zelo ukoreninjen zločin, ker S3 .le Cicero skliceval na zelo star zakon proti zastmpljevalcem. Kasneje je ta »umetnost« se posebno razvi-■1- Napredek v zdravilstvu je bil tu-napredek v zastrupljevanju Iz ^oceronovih pisem je posneti, da so njegovih časih že poznali strupe, ^i so polagoma usmrtili človeka, da *e "iotičnik dolgo časa ^ploh ni zave-dal, da j« zastrupljen. V času ^esarja Avgusta je bilo zastrupi jevan je r«ko razširjeno, da je cesar sam vsak •lan zavžil »popolnoma zanesljiv« protistmp, da bi bil zavarovan zo-P6r vsako presenečenje. Strupe in proti strupe so izdelovali zdravniki in '»služili so ogromno denarja. Poleg ]iJih pa so se pečale z izdelovanjem s t m po v zavržene ženske, ki jih je bilo za vse pridobiti. Glavni poklic teh žensk je pač bilo rufijanstvo, a izde- lovala no tajfH rrrrrtlafi admvila in atrupe, Taka Senika Je bila na pr. rufijanka Lokuata, ki je v družbi a cesarjevim zdravnikom skuhala zgodovinske gobice, s katerimi je Agripina svojega mota, cesarja Klavdija zastrupila. Poleg cesarja Klavdija je Ix>kusta zastrupila tudi Germanika in Britanika in tako pripravila sinu cesarice A gripi ne prosto pot do aosarskega prestola. Ta sin je bil Nerou, Lokuata pa je postala nekaka državna zast rupi jeval-ka. Ker ji Neron ni zaupal, mn ie njegov zdravnik Andromak moral pripraviti »sigurno učinkujoč« proti strup. V strasnih časih vojaških cesarjev so bila v vojašnicah in med višjimi oficirji zastrupljanja ta-korekoč na dnevnem redu. Slučaji, kakor je sedaj Ho trie h ter je v, niso bili takrat nol>ena redkost. Cerkveni očak Tertulijan, ki je živel koncem drugega in začetkom tretjega stolMja je upal, da b :> kristjanstvo ljudi zboljsalo in jih dvignilo na višjo stopnjo, taka da bo zastrupljevanju konec. Toda k rise-ianstvo ni izpolnilo te njegove nade.. Prav ko je kristjanstvo imelo največjo moč. v srednjem veku namreč, tedaj je bilo »astrupljcvanje ne j bol j navadno. Vse je delalo s strupom. > Iz strahu, iz sovraštva, iz *?raho-petnosti, iz ljubosumnosti, iz easti-lakomnosti, iz gole hudobije« so ljudje rabili strup in spravili sto-tisoče ljudi pol zemljo. Vse je :abilo strup, papeži in kralji, kakor ra.>-bojniki in lopovi, princezinje in vlačuge. Izmed brezštevilnih tragedij, k) so znane, je ena posebno značilna za tisti čas in vredno jo je omeniti tudi zaradi te^ra, ker je ena največjih ironij svetovne 7*rodovme. T>ne 17 avgusta leta 1503 jo umrl vsledl za-Mrnpl jenja Kristusov namestnik rimski pap*>ž Aleksander. Strup sta bila papež in njecrov sin Cezar Bor-eria namenila svojim .gostom, <=• slučaj je nanesel. da ga je zavžii ;*apež sam! Zastrupi je vanje ni nikdar ponehalo; v meh stoletjih spremlja človeštvo, ves razvoj kulture ni inosrel temu narediti konce* in prav v naših dneh vidimo kako ta pošast zopet dviga svojo grozotno glavo. Jon Kliot." Najznamenitejši izmed živečih francoskih gla>benikov, Masseaet, j*' doživel nov in sijajen uspeh. Njegova najnovejša, opera »Don Kišot« je bila uprizorjena na gledališču v Monte Karlu in vsa evropska kritika je polna hvale in priznanja skladatelju Massenetu. Pri tej priliki se francoski listi spominjajo tudi pisatelja, ki ga krije že dolgo črna zemlja, in kateremu se ima Maseenet pač v veliki meri zahvaliti za >voj uspeh. Libreto novi operi je bilo namreč ^pisano že pred leti kot drama. Ta drama je bi J * svoje dni tudi mnogokrat uprizorjena, potem pa je izginila z repertoarja, kakor navadno drame in je zapadla pozabi, dasi je (»dlično delo. Massenet je slučajno dobil to drarr.o v roke in videč, da je teh ni eno *;akoi ustvarjena za veliko opero, se je posvetoval z različnimi kritiki, če j« naj porabi. Seie ti kritiki so Mas-se-neta opozorili na vse lepote drame. Zlasti, da je pisatelj Oervaniesovemu slavnemu romanu dal veliko v< ^ji pomen, kakor se mu običajno pripisuje. Pisatelj je namreč dal CVrvan -tesovim osebnostim globok sinih ličen pomen in njih značaje s tem visoko pe>vzdignil. Ta genijalni mož in pisatelj se je imenoval Jakob LHorrain. Po svojem poklicu je bil — čevljar. Hodil je pač nekaj let v ljudsko šolo, a s** j« tam naučil le za silo pisati, potem je moral iti za vajenca. Izobraževal se je sam s čitanjem, a izobrazil s-s je popolnoma enostransko, samo in edino literarično. Njegov duh se je razvil in prisvojil si je krasen slog — pisal je čudovito lepo, bil je izredno duhovit, vse njegove misli so bile originalne in izražal jih je krasno ter rabil vedno presenetljive primere. A v vseh neliterarnih stvareh je bil neveden kakor noč. Vse svoje žive dui na pr. ni pojmi!, kaj je par in da par žene lokomotive. Zaupal ni železnici nikdar in prepotoval je Francijo in Španijo — pefc. Doma j« bil v Bergeraeu. Od tod je sel pes v Montpellier in na ondotnem vseučilišču poslušal predavanja o francoskem jeziku, o literaturi in estetiki. Živel se je s tem, da je pri nekem hišniku-čevljarju čevlje krpal. Iz Montpellierja je sel peš v Nancv in tam študiral in delal. Sploh ui imel nikdar nič smisla za praktične stvari. Potujoč po Franciji je samo ogledoval naravo, 6tudiral ljudi in živali in cele mesece nič drugega vživa1, kakor suh kruh. Tudi Špansko je pe£ preromal. Tam so ga aretirali, čen, da je član družbe brigantov. Ker ni imel nič denarja in tudi nobenih dokumentov, so ga zaprli in ostal je več mesecev v zaporu, dokler se namreč ni dognala njegova Identiteta, Sod-njjaki pašniki ao ao divili možu, ki je bil rastrgan in ušiv, a je znal pripovedovati kraane stvari* kakrfiuik se nikdar niso slišali. Moč poezij* ae je pokazala pri tek ljudeh. Poslušali ao poeta cele ure in ko je prišel oblastveni ukaz, - da ga je ispustiti, so mu ponujali, naj ostane pri njih, da bodo zanj skrbeli. Toda pesnika je mikalo v Pariz, zato je odklonil gotovo jako požrtvovalno ponudbo justičnih paznikov in je pes odšel čez Pire jene domov. V Parizu so literarni listi pač radi priobčevali njegove 4>oezijc, a neslo mu je to malo. Od san. i h la-vorik in samega priznanja tudr v Parizu ni mogoče živeti. Lelorraiu je umiral lakote. V tej stiki so mu pomagali nekateri znanci in mu dali toliko denarja na posodo, da je odprl branjerijo. Otvoritev svoje prodajalne je Lelorrain naznanil dija-štvu z daljšo humoristično pesmijo, ki jo vsa kritika priznava za pravi biser poezije. Toda tudi v braujeriji se je pokazalo, da Lelorrain o ima praktičnih talentov. Sedel je pač ves dan za »pudelnoni«, a namesto da bi bil ljudem stregel, je pisal »Don Kišota«. Časih je bil tako zamaknjen v pisanje, da je pozabil prodajalno zapreti in je pit,a\ vso noč. Seveda je bilo njegove trgovske slave kmalu konec. Ker je bil jeeen, so mu prijatelji, oziroma eestilci njearovega ta lenta ponujali denar, a Lelorrain 1e raje stradal, kakor da bi kaj sprejel. Znani urednik »Revne des deuv Monde*« Braneti are ni u je moral uprav usiliti nekaj sto frankov, a Lelorrain jih je sprejel samo kot preelujem na roman, ki ga j.^ hotel soisati za omenjeno revijo. Spisal ga nikoli ni. Doživel je samo eno predstavo svoje drame »Don Kišot<' potem je v neki bolnici umrl za jetiko. Na ženskih klinikah se je dobro poznata Franc Jožef-ova grenčica izkazala kot najboljše odvajalno sredstvu. Celo najobčutnejše bolnice rade jemljejo to naravno sredstvo, ker se pojavi brez kakih nadležnih postranskih pojavov in poznejših učinkov že v kratkem času izvrsten upliv. Scanzoni in mnogo drugih izvrstnih zastopnikov ženskega zdravstva soglasno hvalijo dobro-tvoreee lastnosti »Franc Jožef-ove« grenčice. — Na prodaj v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 3 Kožarska tovarna za tako)šoj i nastop spretnega ki je tudi korespondent, mora govoriti razrn nemškega jez ka slovenski ali hrvatski, event. italijanski, in veŠc stro-lepisia in stenografije. Prednost irraio samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. 858 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „KnjigO¥Od]a". V Amezlfco in Kanado pripravna, cenena te saneal Iva Cunard Line. pristal Car athia 19 aprila loin. P nnonia 3. maja '910. Ultonia, 29 marca 1910. iS UvarpeoU: 1515 Lasnima (največji in najlepši parnik a^eia) 19. marca, 0 aprila. 7. in 28. maja, 18. junija 1910 Mauretania dne 12. marca, ?. m 30. aprila, 21. maja, 11. junria 1910. Pojasnila in rožne karte pri A**«**-. OdiaaeU v Mnalfaal, flanUnara n laa Mar. ir poteg cerkve Srca Jezusovega Vozna cena Trst-New York III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. mineralni in animalni, najpreiz-kusenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kisi* no za vsa via a ta xa infja* Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos. Za spomladnja setev nestrpljivo. Dalje Bsas^BaVrl, Bss|Cfi ■ isiiiiiii issasjasjni jnaTkaen>fca iratac ia arastva7 17. Tttd Dod^sajagasacjsian pogoji eventualno tudi kras parali st proti enkrat- pSa^eTSvTftos prasnila da|e^za J. Koaemf LJubljana, Štedilna ognjišča Jrinmph za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: itnailns Ofntfsca aa hotsfa, gostilne, iriacffa, kavama L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlanl znamki. 2506 Titana za MM igojiSa Jrimtf" 8. Galdnchmidt A sin Vela IS. aananfa Avatrijako. Najbolje za zoba aa Mafarska obrt *n vodao inata- laetlo nrejma takoj Pran Lončar t t» M pri i^nM|ajsL 70? SProlno t n izftbiaoje moetiega kamenla pri aogdano Oblakuf tov. cementnih izdelkov v Logatcu. Piača po dogovoru. v* Nedosežno ■ Maj no vejte ■ + amerlfka iznajdba t Higijensko gnmaaio blago za moške. Porabno na leta. K 4-60. čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago aa lanske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta K 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja AUER J- tvornica za gumasto blago. 1 Dunaj IS 2, Nnssdorferstrasse 3—0. Svoji k svojim! i?9 Prra in edina cesko - slovanska mdKa za pristni kranjski lanenooljnati /irnež Oljnate barve v poaoaJcab pa Vi» 1 ka kikar tadl v vacjlk fasadne barve a tik, po vzorcih. Slikarski vzorci ta papir za vzorec £aki pnsM aaglcSki za vozove, a pohištva k a pole Steklarski klej srn prve vrsti JCarbolinej JKUvec (gips) a pilioarjc k a stavk. Čopiči 283 Itau^tfi bicikl a zitejt hi a vsaki ikrt ytdol| JCanpt v QiM|ai posreduje kupovanje in prodajo novih In starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje „Glasbeni Ma« Uči", pfflAladiki" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Najtopleje se priporoča G. F. Jurasek, prvi krani^slov. oglaševalec klavirje* Ljubljana, Sv. Petra cesta št 62 a. I. nadstr. Gospodična, stara 26 let, ki ima svojega premoženja do 4000 K, se želi seznaniti 3 gospodom, Id bi imel gotovo službo, star sme biti od 30 do 40 let. — Ponudbe s slikami na upravaištvo „Slov. Xaroda-' pod v4000u. 872 Pristno brnsko blago Spomladanska in poletna sezija. KUPON metrov 310 dolg appola noto obleko (suknja,hlače,telovnik) stane samo Kupon za črno salonsko obleko K 20*— dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 1 trapoo 7 kron 1 kapoo 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Zaloga tvornica za sukno Siegel - Imhof v Brnu V zoro i gratis In franko. Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraja, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Zaradi obi lega prometa vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu. A-\ Slovenski elektrotehnik fr.Sax fjubljaita, gradišče 17. Uvaja vsakojake kot svoaila, telefona, ckkt kltanavntsn aa kl«g>jna n Mvnaaa vrata, ai*s*ns*«aa1s aarolaoaaaOf nasvete sa n j h popravo, oziroma oakroi popravo in aovouredbe. laven Ljubljane se priporoča sa (akv taaalk tlekt. uprav za loč ta moč- Na razpolago dobro in ztnmm-IJivo blago. NttCtti m. rinji lat efetMol raso 5452 812206 Najstarejša domača^tmkitMmm* peO. Založnik 2109 ces. krmi). avstrijski* Jrbfiifc araaaikov. Alojzij Večaj t LJubljani, priporoča vsem stavbnim prdjetnikom m al občinstva svojo veliko zaK go najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do naipriprostejših pi rteilsi peti različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi ItaoIlhntnTS In peti lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Stolni strup se saas industrijske stroke, nego ia vsa šivalna dela v rodbini, te lahko dobivajo pri nas. Pazite na to, da kupujete v naših KaJe prodajalasice spoznate po ni kazalu. predavalnicah. SINGER Go. d> a. za šivalne stroje. Kočevje, Glavni trg štev. 78. Lekarnarja Um h.'iiis. i h, lekara« pri angelu varhu L Tl'erj f Par^fc pri Rogaški Slatinu 53 (ObL varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu k^u, narenjanju. zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripav* srf itd. Izredao r^ac čisteče, boiečine loiažečc. 2 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5 —. Lekarnarja i Mm maiHo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja 2 Škatljici K 3*60 Naslov: lekarna pri angela varna A. TUlarry w Pregradi pri Rogatca. ——. Do1,./a se v skoro vr.eh lekarnah. " ■■ ■ ■■ « I ■ [ Redka prilika! Nakupil sera od pogorele tovarne celo zalogo nekoliko skvarjenih težkih Kanalnih odej lSf£22£ neznatne, komaj vicfr.e madeže od vode in jia pošiljam: boljše odeje 3 komade za 9 K, gospodarske odeje pa 4 za 10 K po povzetju. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in oseb ter sc ze!o tople in mehke. Odeje so nad ISO cm dolge in 135 cm Široke. Pri narečni naj se blagovoli označiti: 3 komade boljših odej za 9 kron ali 4 komade težkih flanelnih odej za 10 kron. 892 BFi'faTOj| odsluženi a. kr. nadrarnik a.?1^4lHy liUe su-ate, NACHCD, Češko. I m I OTON Samo 8 dni Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Amenko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine mar samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 ¥ novi talil „Kmetske posojilnice", naspro i gostilne pri „ligoven". 2940 Priporoča se M. Kristotič-Bučar Stari trg it 28, LJubljana, nsiprotl Zn!«^,. Zadnja moda BLUZE KRILA vofseaa rrhaja od .. 6 K tfo 40 ft sTilnati spodnja od 20 K do 34 K iz dragega blaga od 2 K do 10 K svilene in čipkaste od 10 K do 50 K: volnene in batistne od 5 K do a K; dilenastt hi druge od . .3 K do 20 K. Noćne halje in fine kostume od 10 K do 40 fL Od lt K do 40 K. aay Pjajflnejani lan k.aaopl.tai. "UJUJ otročje oblekico a krstne oprave od 2 K do 20 K. od 3 K de 16 K. Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice 41119 po nnjniajl catil. ~Wm /4* % % August ftepit 40 riki &1i (i TiinOa) Ueetnje, atffiftia li presaja mkemtae sode Jlaž jesenko Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. x i i, i r - najnovejše fasono = po najnižji ceni. s 9 wm ra m domačega izdelka priporoča Jos« Vidmar Ljubljana Pred skotijo IS, Start trg 4, Prešernova nlica 4. jnvn&si/UK* /mjIvvc*/i rut/ oOmgc Vaied opusu i ve svoje tovarne za kavi ne primesi na Mlncah (15 minut pešpota is Ljubljane), odiim v utone 649 in eventualno nekaj V/Odne Silo pod zelo ugodnimi pogoji. Ivan Jelačin v Ljubljani. Lep zaslužek lahko doseže vsakdo na pletllnem stroju „Ilirija". Oddaljenost ni zapreka. Navodila in prospekte posije vsakomur, kdor pošlje v poštnih znamkah 60 vinarjev, JBn indostrija s pletivf v LiiitliaiL Sv. Petra testa štev. 44. «0 Priporoča se 907 ajvečja zaloga oblek - za gospode in dečke - LJubljana, Pred škofijo štev. 19. neloovejla Koiia i Solidna postrežba! Nizke cene! JV(odni salon M. SQdejStrnad se priporoča cenjenim damam klobuke k najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi. palača Jrfsstr.e h-aniinice. Prešernova ulica. Šl 1700. Razpis. 904 Za zgradbo novega mostu pod Pcščenikosn na deželni cesti Bloška polica — Nova vas na 5CC0 K proračun jena dela in dobave se bedo oddale potom javne pcnuDbene obravnave. Pismrne, vsa dela >apodajoče ponurbe z napovedbo popusta ali dopla* Čila ▼ odstotkih na enotne cene proiačuna naj se predlože do 7. aprila t. I. ob 12ik opoldne podpisanemu dež' lnemu odboru. Ponudbe, kattre morajo biti Vo1lorane s kolkom za edno krono, do* poslati je rap'^tme z naHnisom: „Ponudba xs previetje gradbo novega mostu pod Peačenikom11. Ponudbi m< ra bai dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po v>ej v eb»ni in da se jim b ezpogoino ukloni. Razvvn tega je dodati kot va lij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v rti i ilarnovarmh \rednostnih papirj h po kurzni ceni D< želni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na vi£ino ponudbene cene, oziroma će se mu vidi potrebno, razpi»ati novo ponud beno ra/.pravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbner: uradu med navadnimi uradnimi urami. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 10 mar-a I9l0 ■ a o b o t e d e I j o a n k Priporočilo. Kavama Ep. Kavama Egia. Cenj< nim goltom vljudno javljam, da bodem kavarno, katero je v« dil umrli moj soprog, za naprej sama dalje vod la. — Da obe»n»tvu kolikor rrogoče ustr. žem sem najela znano spretnega poslovodjo. — Zahvahujem se za dosedanji obisk m prosim nadaljne naklonjenosti. 912 Z i dličmm spoštovanjem Ana Haberla, Jos. Čuffar« lastnic«. - po»l vodja. a* o tad p o 9 76 1134 po sveti • Newyoriki umorjen. Te dni so časnikarski našalci v New-Jorku raz kričal i po celem mestu, da je župan Gaynor umorjen. Ljudje so seveda z veliko radovednostjo segali po časopisju — in raznasalci so napravili dober »kšeft«. Vse Je hotelo vedeti, kako se je zgodil grozni umor. Ljudje so drli iz hotelov in klubov na ulico; bilo je vse grozno razburjeno. Mestni blagajnik Edvin Volk (Slovenc?) je kupil prvi časopis, ki ga ie dobil ter se takoj podfll v svoj urad, da bi čital o županovem umoru, toda dasiravno je pregledal vseh 24 strani, ni na**;l nikjer niti ene besedice o IVfr. Gavnorju. Vsled tega .ie telefoniral uredništvu dotičnega časopisa, od koder jo dobil odgovor, da uredništvo ni izdalo ni-kakega posebnega izdanja. Volk jo potem o tem obvestil policijo, ki j** pričela zasledovati prodajalce časopisov, ki so oznanjev^U županovo ^uirt. Policajem se pa to ni posrečilo, kajti premeteni prodaj« lci so neznn-no kam izginili. Istočasno so pa razm ngledni meščani, politiki in drugi odpotovali v Brooklvn, de se v županovi hiši o«w>bno prepričajo o njegovi ^mrti in d* izrazijo vdovi svoje soža-Ije. Ko so pa prišli k županu, so jim povedali, dp. je popolnoma zdrav in da ga ni nihče umoril. Med obiskovalci so bili naravno tudi časniški po rocevalet, katerim je major podal sledečo izjave: »Uradomc, kakor tudi a^ebno 7«nikujem vest, da sem mr-ipv. Ustrelil me ni nihče in tudi n:\ polovico *ni ni nihče ugasnil nojegru življenja. Zaeno se zahval jam vsem onim ljudem, ki so telefoničnim po-:om povprašali o moji smrti in izrazili članciu moje rodbine sočutje. Juri ob obiea.ini uri bodem v uradu, ako me kdo pred jutrom ne pokoplje.« * V varstvo domačih prostitutk je izdal pl. Moltke, pruski minister iiotranjih zadev, na vse policijs?kri >blasti ukaz, da se morajo iz^rnati i i Prusije vse inozemske prostitutke. »lej so izganjali iz Prusije samo <>ne laiikoživke, ki so bile sodnijsko kaznovane; odslej bodo poganjali franeoskimi koketkami, pa na to Prusi ne bodo ozirali: zaradi pa- riotizma se bodo zadovoljili tudi s -•rthejšim blaprom. V interesu enotne a rodne politike se bode odslej vsak hro misleč Prus zadovoljil s čari -voje rojakinje. Ameriška j ust i ca. Večkrat se -\ in čita o ameriškem pravosodji*, -ako krivično da je. Nekateri sodni-naravnost osmešijo pred svatom, zraven tega pa dajo časnikom povod, da pišejo razne članka in tari orekoč norce brije jo iz sodnikov, sodišč in ameriškega pravosodja. Skoro vsak dan se čita o tem ali onem juristu, da je obsodil kokošjega 4atu na več let v državno ječo. med tf-m ko se veliki ljudski tatovi navadno oproste. Sodnika Landisa v Chi *agi, ki je Standard Oil trust obsodil 20 milijonov dolarjev kazni, je inik Grosscup pred vsem civilizi- mim svetom osmešil s tem, da je : z vel javil pravično obsodbo prvega ^•dnika. Take kozle streljajo ameriški veleučeni sodniki. Te dni so imeli na sodišču v Newarku pravi cir-kns. Zvita buča ondotnega sodr.ika je "kazala nov pravorek — ki je bil zelo usoden za desetletnega Stanislava Niemascka. Ta bmmni sodnik ifs obsodil tega otroka v ječo radi dolga, kat^rpga je deček »zakonito« doi-fJevaL Stvar pa je bila tako: Stanislav se je nekega dne i^rra! ni »*esti s svojimi tovariši, ki so bili vsi -'*T(jši od njega in med temi je bil Edmund Willmanski, deček 16. |et. Stanislava so ščipali, mu najra-in ko se ie dečko znebil nagajiv-' zagrabil kamen, ga vrgel in z njim zadel Edmunda, Edmnndov oče 1 f^i\\ Stanislava za 500 dol. odškodnine in porotni izrek mn j* pri- odil 95 dolariev. S tem pa ni *e bilo -ira konec. Skandal je nastal javen več drugih odvetnikov se je zbralo, da pravnim potom oproste deset-'^nega jetnika. Toda za oprostitev r'v'ka so odvetniki morali sndiiču Ukazati, da je Stanislav »bankro- . da umu* sa 8taaislavovo |a asa iskanj« samo 75 centov. Ko so Ja sodnik prepričal, da deonk no more plačati, ga je oprostil. Skandal, vrti vseh škandalov. Ko bi pa kapitalistov dedek ubil otroka kakega delavca, bi sodišča brft reklo: Tožba se zavrne, ker je toženec mladoleten. Zato kličejo Amerikanci p3 reformi zakona, civilnega kakor tudi kazenskega. Statistika dokazuje, da so francoske šole v Mali Aziji poslednjih šest let napredovale. V mestu Kadi Kej je 1. 1903. pohajalo tamošnje francosko šolo 225 učencev, 1. 1909. je pa to število naraslo *e na 702, od katerih ys bilo 158 učencev moslimske vere, akoravno je dotični zavod v rokah neke verske družbe. Nemci se trudijo, da bi tekmovali s Francozi, ali doslej se jim je to slabo obneslo. Tako so bili oni v Hajdar-paši, ki je izhodna točka njihove železnice v Mali Aziji, ustanovili krasno šolo, v katero se je bilo vpisalo 150 šolarjev. Ko so pa Fran<*o7i otvorili svojo šolo v skromnem poslopju, se je priglasilo izprva samo G8 otrok, ali še par dni ni poteklo, pa jih je od vseh strani navrelo toliko, da so jih morali odbijati. Nasprotno pa je število nemških šolarjev vedno padalo, dokler ni pačilo od 150 na 48. To kaže, da je kulturni vpliv francoskega jezik*» v ori-jentu silen, dočim je nemškn kultura brez vsakega vpliva. * Število moslemov. Nedavno se je združilo vse turško časopisje, da dobi natančno število vseh n-osle-mov na svetu. Po njih štetju so prišli do zaključka, da je na zemlji 270 milijonov Alahovih vernikov. V evropski Turčiji je 27.000.000 Turkov, ~ uzijatskih in afriških provincah ravno toliko: Rusija ima *24,00.tkK), Indija 60.000.000, Kitajska 40.0.000 Arabija 20,?H)0.000, Java 25,000.000, Philippini 500.000. Afrika od 65 do 70 milijonov. Iz tega je razvidno, da rimsko-katoliška cerkev še ni \ esolj-na. ter da je "*e veliko neverni kov za spreobrniti. Zato pa se nam ru treba bati. da bi repatica ?>Halley<: trčila ob zemljo, ker predno bo na zemlji >t*n hlev in en pastir« se bo se neštetokrat pokazala. * Washingtonovo slavlje. Po vsi veliki republiki Zed. držav proslavili so 22. svečana spomin na Wa--hingtonovo rojstvo, na rojstvo onega moža, ki je ustanovil veliko republiko potom revolucije proti Angliji. Dne 22. svečana je amerikansko ljudstvo, ki si je na svoj prapor takoj početkom ustanovitve Zed in jenih držav zapisalo >Delo«, proslavilo Wn-^hingtonov rojstni dan. svojega prvega in največjega moža. Dne 22. svečana je vse mirovalo, nihče ni delal in nihče se ni udeležil vsakdanje g->-uje za dolarjem. Na ta način se ie najlepše proslavil spomin junaka, ki je osvobodil Ameriko angleške suž-nosti. George VVashingthon se j«; rodil 22. svečana 1732 v \Vestmor^land Co., Virginia. Leta 1751 se je pričel boriti proti Angliji kot držp-ljan Anglije, katero je po težavnih bojih tudi premagal. Na ta način je pričel s svojim velikim delom, ustanovitvijo Zed. držav, odkoder je potem odsevala zarja svobode po vsi Ameriki in po vsem ostalem svetu. Dvakrat ga je ljudstvo odbralo svojim predsednikom in v-dno ga je obožavalo, ravnotako, kakor obožava še dandanes njegov spomin. Leta 1793. j/a je ljudstvo odbralo v tretje svojim predsednikom, toda tedaj je to čhst odklonil. Umrl je 4. decembra 171/. * Pijani sloni. V San Frančišku se je nedavno vršila velika parada, pri kateri so vodili seboj tudi čedo slonov. Ko se je parada završila in ko so vodili slone domov, so se trije utrgali in ušli ter bežali po mestu. Med ljudmi na ulicah je nastal naravno velik strah, in ker je vse bežalo na varno, je po nekateri!i mestih nastala velikanska gneča, v kateri je bilo mnogo ljudi ranjenih. Sloni so končno zbežali v neko prodajal nico mesa in ko so tukaj vse zdrobili ter pohodili, so odšli v neko gostilno iz katere so prišli v vinsko klet. Tu so pometali vse sode raz stojala, tako da je več sodov popokalo. Sloni so začeli s svojimi rilei mešati po vinu ter so ga precej popili, tako da so bili nekoliko vinjeni. Pijane slone so slednjič spravili na neko prazno etavbišce, kjer so jih zvezali. * Amerikansko. Nedavno je v Chicagi zvečer sedel zemljiški trgovec Jakob Bzdek v svoji pisarni in govoril z dvema prijateljema. Prišel je nenadoma v pisarno nek ropar, ki je z revolverjem v roki prisilil vse tri, da so dvignili roke kvišku, nakar je od trgovca zahteval, da mn izroči svoto 1500 dol. Bzdekn se je pa kljub temu posrečilo vzeti iz svojega žepa revolver, nakar je streljal na roparja .a ga na mestu ustrelil. Ko je ropar umiral, je še dvakrat ustrelil, ter nekoliko ranil trnovem na glavi. V roparju so spoznali nekega potepuha z Imenom B. Morfun. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Paijaaskl nasip it S. Rcfohova bito. itedlliilli ognjišč. • i točno izvršujejo, i i ^uuuuunmunuunumvtt rm zaa anali a mm otroških vozičkov žime. M. Pakić v Mnkljanl. ftrauta nanitiora si aufija i amvtjia. Josip Hojtna krojač prve vrste i SettNBvil stal sten 5. nasproti § lavne poste konkurira y. največjimi tvrdkami glede finega kroja in eic- cjantuc izvršitve. Tunika zaloga najfiiiejiih aayi. ii fraiic. specijalitet Blaga. Najboljši kosmet&ki predmeti za olepšan je polti in telesa so: jIa milo po 80 h, Uli :: cream po u 1 K; u Msatnol s vodano i «; Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v Ph. Mn Josip Čižmar v Ljubljani« j Kopajte zaapno te domaće izdelke! Odllk.va«! Prva kranjska tncrnlcii klavirjev Ljubljana HilSarjevu ulica 5 Gradišče Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene plaiadaia, trla »lija fa »•tl|a> tudi jMmJ*\* aj| Poprave in agiasevanja se lr% rlnjajo ki racnnijo najceneje IJudOTlt BoroTulk palkar v bok) m K k (Fv lovce in strelce po aalnovetilta i pod popolnim jamstvom Tudi prestare aamokresnice, aprejema vsako- popravna ter jih točno in dobro lavrsaie Vae potke so na c kr. preskuse- valaici In od mene preizkušene. — lluatra-13 vanl o«nlkl x««t«n| Ceno posictjno perj«! NajMlj« t*#ki aakapai vir. 2815 Ke Bivam*, dobrega, ptiijenega 2 K; botj-i 4J K; pmi polbelega 2 0i K; belega 4 K; belega ouhasteg* 5*10 K; I kg velefinegi sne- ___ ____ focbekga, puljc- n,g«, 64u K a K; puh% ai ega 6 K, 7 K, belega, finega tO K; na finrjsi pm-nuh U K. Nar^eiia «4 5 k» aaprej franka. iz gostonitega rdečega, bo drega, belega ali^niKettsga nankinga, oer-nica 160 ca d ^ga, ' 16 cm Uroka, a dvema zgiaviicaiika, SO cmdJg, 58 cm Sir, patnjen z novim, sivioi, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh iO K; puh 4 K, posameann pernice 0 K, i* K, i4 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K Razpošilja ae po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko &e franko zamt-nja ali vsame nazaj, za neugaja-joće 7rne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. lBraitra. Defence ž! 767. tmm. Zsoluvliene postelje JAMUS Tvornica važna Tnroira silili teles. ^™ v^,, „ 3 Uim ^^HamanmjaMate z leta " famssvc. ^"■^■^^^■^■^^ faanatvo Prve vrste vozna koles» s prostim tekom ln zavoro na pritisk nazaj od 89 K naprej Janas nrostotečna os s zavoro na pritisk nazal, 1 leto jamstvo, 35 S. PlaSće od 4 K naprej, dobre pnevmatike, prima Sedali in prima verižica od 3 X naprej, voacl od 30 vin. naprej, aoloteeen zvonec od I L AcefiHensft od t B naprej, varovalo proti biatn kompletno iz pločevine aH lesa 2 S 20 vin. sedlo, torbe, osi, konusi tfsek sistemov v zalogi in poceni. Lastna popravila, ponikljaaje ia emajliranje. Zahtovnfto bogati glavni katalog 1910 gratis ia Iranko. Uvozna trgovina za industrijo vozil Max Skutetzky I., Stubenring it. 6. je že izza 60 tet predobro preizkušeno domače zdravilo, na vseh razstavah odlikovano z zlat«mi svetinjami. Stekleno E 1*20 ia S E m aaproda j Zahtevajte izrecno »Brazav-evo francosko žganje«, da ne dobite kakega manjvrednega izdelka. 428 N0XIN Najboljše važilo a Čevlje. N O X I N kettiia trgovinah. finkeii mula M »ttece isravina viat jem, aretlaatae slasti, t#-saesaje tek, jaci io kresi — Presmefo triziasL ZajasReas pristaš, iz aaJsefjSM jsiastirolskm seHfe vm, ajkansans astrezajace aoveara ria-skesn zaksas. Najvišje odlike. Grasd srU ia zlata svetiaja v Pariza ia Horesci. 4550 Dobi se v vseh boljš h delikatesnih trgovinah, kavarnah, restavracijah in gostilnah. NaročilaJe naslanjati na izdelo?tlca ransto v/ Tridsnha (Tlrolako) ali pa sa aa Ltnfcliano ln Kranlskc Janko Jraun v Ljubljani. Neprimerno dobre slasti je amntn kUTU do po« lovice zmešana s Mu pijata f Velik prihranek! 5 kg ržene kave za K 4*— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dimni VII 3, Lorcbonleldorstrassg ŠtO¥. 67. 3847 Špiritovi sodi od finega Spitita od 600 no 600 litrov/ in Mi Mvi sadi prav močni in zanesljivi, nO dobo po nizki ceni pri tvrdki 393 M. Rosner & drug i uaiial. salag Kusierisrs pinnrae. i Vinko Jftajdič (Kranjsko)* Največja proizvajanja priznano naj-boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih p&cnićnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 ¥ Lfanlfanl: Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trstu norici, Celovcu, Bol|akn. Bolcann, Inomostu, Trl-dentn, Kadru, Splietu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu ln Pulja. Brzojavi: Valjčni milu, Kranj. mn nnrii ~i *0m nnn mn Dobro idoča 79H pekarija obstojoon to 28 let Vsak dan se proda belega in črnega kruha v prodajalni za do 60 K Abo-nirani beli in črni kruh do 40 K. Na dan hlebov za 60 do 90 K. Opremljena je pekarija z razdelilcem testa »Avstrija t in svetlobnico. Krušna peč s Samotno opeko. Tudi so v neposredni bližini parni mlini in drva za peko. Hiša je en o nadstropna, na Kranjskem, tik ob državni cesti in blizu kolodvora. Hiša in pekarija se proda takoj zaradi bolezni za 11 000 K, in sicer polovica takoj v gotovini, ostalo po dogovoru. Pojasnila daje g. Ivan Komatie v Ljubljani, Kolizej I. nadstr. Svoji k svoji«! Naroka tvrtka! Milko Utrni urar in trgovec IjtllJsVi. JvBfar trg štet. 3. . Ustanovljeno leta 1854. — Cen), občinstvu priporočani svnfe bogato zalogo 1964 asaaskib Ia topen* ur, nntntf, prstanov ta voriiln. Osebno seda) ob priliki božiča in Novega leta, namenil sem se prodajati Fssjflfflj tfJng b| rana I Za vsako ptodano aH po-pravijeoo uro jasacan l teto. b 6927 54 28D Julija li ur t^jUDtjfuiftV Julija Štor w Vvmtm mini Mfloah Mtt. a ■vm um ran, iraiB i nnui teliti. (nQn a lm rali ■ prebil It&nfcil nnklk tntjet. ta 271 Prodaja iz proste roke se vrši dne 17. marca ob 10. dop. na lici mesta v Spod. Šiški. Predmet prodaje je: I.) zemljišče vi. št. 345 k o. Spod. S >ka s hišo Stev. 150. gospodarskimi in obrtniškimi poslopj , izvzerrši premičnine. V h si se nahaa gostilna, prodajalna in mesarija. 2) S«a\bna parcela £tev. 453 i ca. 20O >J m nasproti državnemu kolodvoru, v celoti ali po delih. Ta prostor je zbog l«*ge tik kolodvc ra posebno ugoden za kako industrijsko podjetje. Del kupnin se po dogovoru poravna s prev^priem terjatev. — Prodain poboji i. t. d *o na vpogled v pisarni dr« 2 rana Voh, c kr. notarja v Linb ijani in pri prodaji na licu mesta. 851 Varstvena znamka: Sidro. (*} Liniment. Capsici comp. nadomestilo za Pain-EzoeZier s sidrom priznr.no izborno, bolečine tolažeče is oatajalac mazilo o L p:t hlajenju itd. po 80 h, K 1 40 in K 2— se dobiva v \seh lekarnah. Pri nakupu tce:a splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji-can z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. t Dr. DAhncn mm pri zlatem kn ? Pragi Elipsa L 5 mi =3 V. u. št. 1026 azgl 81 o glavnem saboru L 1910. Podoisan' magistrat nazranm : l Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljabijano so vrši letos 7«, 8., In 9. aprila v MMc3tnem doain", na Cesarja Jožefa trgu, in h cer 7 apn.a za 1 in 11. ta rta domaćih, v LuM]^n*> pn>i«inih, 8 apr a za lil razred domačih in I. ra:red tuj h, 9. aprila za II. in III razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Lju Ijani. Začetek vselej ob 8. dopolnilne. 2. Nabornikom, odno>no tu t niihovim n-o-t-im <*• o\& m, ki se pozov*jo k naboru, e priti o pravem času treznim in snažnim na nab ralisče, ter na; viože o pravem ča-u potrebne do~a^, ce se ogi^s^ za ugodnost: a) kot kandidate duhovskega stanu, kot posvećeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji {§ 31, voj. zak ); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje 32. voj. zak.) ; c) kot posestniki podedovan h kmetij (§ 33. voj. zakona); d) iz rodbinskih razmer (g 34- voj. zak.); e) enoletnega pro-tovoljstva 25.—29. voj. zak) 3 Naborniki, kateri že:e ugodnosti po §§ 31. d> 34. voj. zak in imaio tudi prav co do ugodnosti enoletnega prostovoljk va. m«»re;o se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari naborno dolžnost ali vehče kaTero iz vojnega zakona .zvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta ra/.gias. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. tehruarja 19l0. Župan: Ivas Iribar. ravnokar despele v velikanskem številu najnovejše obleke, površniki, raglani in športne obleke .\ za gospode in dečke. kakor tudi pariški in beroltnski modelu Gene priznano nizke. »Angleško skladišče oblek 0. BERNAT0VIĆ Ljublj Mestni trg štev. 0. 757 Perje mm poatoljo in puh priporate p* MJaJljIli cauh U*. HITI Pr«d ikoffijo M«v. 20. Zmija naroČila s* teta. imtajejo. Cene brez konkurence! J. Keberl Edina zaloga le prt tvrdki I I (pri rlatem čevlju) I • £;jb Jana, Stari trg 9 1 rstanovljeao is;,. Cstafovtjeno I M*< Edini zavod v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na par. k*, mm II I =J0S.REICH= I Poljanski nasiti - Ozka ulica št 4. | Sprejemališče Šslenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. « a < 4 JI a m i a : «! : *i ti «i Važno! za Važno! GOSDCdinls, trgovceinžEviooreic^ Ijjbol ša in naivne Ja poTtreioa za drogve, kemikallfe, zeli i ća cve- * tta, koranina Itd. tnal no Knelppn, 5 natne voda in zobni praaek. ribje |» olie, redilne in posipalne moka za oirake, aiaava, mila in sploh vsa toaletne predmete, fotografi čne aparate in potrebščine kirurgi£na oavesila vaake vrste, aredatva za deaialekcilo, vosek in paaie za tla tta. — V t lika zaloga na|finefaega rama in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih vod ta soli zat kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, soUter, eeojan, kolmot, krmilno apno itd. - V nanj a naročila se izvršujejo točno in solidno. v * v i * v » ♦ 9 a -v Drogerija I ANTON KANC t Llnbljana. Židovska ulica št. 1.5 £ Rnpnfe po naj vf i ji osni razna zeli&a J J (rorc), cvetje, koienine. semena, skorje itd. * *m*mm*m^r&+*~****^^^ Ljubljana, laniithi enti 13 bfconui zalaga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste lad«l«vat«l} vozov Franc lflsjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 5 novih In ie rabljenih vozov. Originalne Gillette klinje lahko rabimo k najcenejšim in najbolj praktičnim brilnim aparatom .Rot-kappe". Zametnomehko britje brez predznanja, dela prav tako kakor najdražji aparati. Cena z dvojnato klinjo (dve rezi) 3 krone 72 m 9 dvojnatimi Minami 3 krone 60 vin. a 6 „ 4 50 99 99 kompletno, velefino, ponikljano. Brez brušenja, brez posnemanj«! Aparat vas v kratkem času ne stane nič, ker se izplača sam. Jamstvo. Aparat se vzame nazaj Varujte se ponaredo — Poštnina 30 vinarjev. H. AUEB, izvozna trgovina, Dunaj I, Wipp!ingerstr. 15 12. Sr. 4795. 885 Razpis. Za preložitev grezovega klanca pod vasjo Čeplje, občina Dole, cestni okraf Litija na ukr« glo 22 500 K proračunjena dela in dobave se bc.o olhk potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali dopla-č la v odstotkih na enotne ct*ne proračuna ali z napovedbo pavšalne svote na1 -e predlože do 26. marca t. I. do 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolk^vane s koikom za eno krono, do-nslati ie zapeč-3'pnp z nadpisom: „Ponuđba IS prevzele CCStnS preSc- žitvo Brezov klanec11. P» nudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogoino uklon:. Razven tega ie dodati kot vadij še 5°'(i stavbnih stroškov v gotovini ali pa v oupilarnovarnih vrednostnih papiri h po kurzni ceni. D« želni odbor si izrtco pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na usno ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun m stavbni pogoji so na ogled pri dež. stavbnem uradu Od deželnega odbora kranjskega. V L.ubliani, dne 9 marca 1910. Ante Sušak-Reka priroroča poleg svojega h- dcbio znanega skladišča vina še tudi svoj na novo n moderno urejeno • a e, il Osobito priporoča svoje specijalitete „URer Mi' W m „Jađrcn" 337 zaloge s pohištvom pri tvrdki Puc & druo. v Slavno občinstvo se vljudno opozarja, da se je pričela isM opustitve troovme razprodaja zaloge po zelo znižanih cenab. Zaloga obsega kompletne oprave za spalne in jedilne sobe v različnih slogih, različne kredence, otroške vozičke, Ukane in fladrane omare, postelje, nočne omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne likane in z nsnjem preoblečene stole, gngalne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške poste(jce, ter razno drugo leseno in železno opremo. ■rani prui—H, pripravni u darila kakor: slike v okvirjih, preproge, fina zagrinjala, stori, salonske garniture, predposteljne preproge itd, No lamudiie priliko I 49 61 84 UX 7S