Ljubljana, maj 10 GLASILO K' PODJETJA »ulADIS« X ■ " V . ", I 1 tl llStill JCi/iSUu pod bagri naj zatrepeta ledina, dr:fig i 'i:: |X ' •' S; ':i' ' Kvišku žerjave, jeklene naprave! Naj pod rokami, zemlja se zdrami l Mesto naj sine iz mračne sivine! Mesta zvezali bomo s cestami, X:.:; In spet naprej, naprej za 6oIjši tasl ■' ' '’~4 Naselje jutri bo, kjer zdaj je n j i ■ a. Saj v srcih misel topla je in živa: bodočnost naroda nam je ukaz! Kvišku žerjave, jeklene naprave! Naj pod rokami zemlja se zdrami! Iz mrzle sivine ljubezen naj sine! Ceste, mostovi v strpnosti novi ■ ■; združite delovno ljudstvo sveta! B Ravne na Koroškem — Za novega predsednika sindikalne podružnice je bil soglasno izvoljen Karl Lang, za tajnika pa Rezka Sever. Sindikalna podružnica je razpravljala tudi o nagradi bivšemu predsedniku Milanu Majžiru. Za njegovo dvoletno požrtvovalno delo mu je odobrila 7 dni brezplačnega letnega dopusta v enem izmed naših počitniških domov. B Škofja Loka — Sindikalna podružnica je na zadnji seji razpravljala o sistemu nagrajevanja. Med drugim so predlagali, naj bi vsako delovno mesto točkovali. Kdor pa ne bi izpolnjeval potrebnih pogojev, naj se ga kaznuje. Predlagali so tudi, da bi izdelali interni statut obrata, ki pa mora biti prilagojen statutu podjetja. ■ Koper — Delavski svet je na zadnji seji razdelil 9 novih stanovanj članom kolektiva. Sklenili so, da bodo morali koristniki plačati prispevek v višini 6% vrednosti stanovanja. Stanovanja so dvo-in trisobna. Ker nekateri člani ne morejo plačati predvidenega deleža, so sklenili, da se bodo informirali v banki glede najetja kreditov. ■ Ljubljana — 9. aprila 1963 je na centrali podjetja zasedal upravni odbor. Kot posebno točko dnevnega reda je obravnaval celotno kadrovsko problematiko podjetja. Podrobnosti obravnave bomo objavili v prihodnji številki. ■ Ljubljana — Na 8. redni seji delavskega sveta GV Ljubljana so obravnavali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov gradbenega vodstva. Med drugim so sklenili, da se zviša akontacijska vrednost točke na 95 din. Nadalje da se iz sklada skupne porabe rezervira 300 tisoč dinarjev za kritje pogrebnih stroškov za umrle člane kolektiva. ■ Kovinski obrati Maribor — Na letni skupščini sindikalne podružnice Maribor so razpravljali o dvigu produktivnosti dela. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je v obratu prešibka disciplina, proizvajalni svet je dobil vse premalo podatkov in smernic. Prav tako so premalo razprav-Ijali o iskanju notranjih rezerv. Razpravljali so tudi o proizvodnji v letu 1963 ter dejali, da je nujno potrebno sodelovanje v obratu med ekonomskimi enotami v pogledu reševanja vseh problemov. B Ljubljana — Sindikalna podružnica je za šport in rekreacijo zadolžila Jerneja Jeršana, za organizacijo izletov pa Betko Malovašič. Priredili bodo tudi izlet v inozemstvo, za kar je zadolžen Ivo Leben. B Zalog — Na prvi seji lO sindikalne podružnice je bil za predsednika izvoljen Štefan Žganjec, za tajnika pa Franjo Breznik. Na prvi seji so tudi razpravljali o kulturnem življenju, nabavi televizijskega sprejemnika ter rekvizitov za šoortno dejavnost. Maja pa nameravajo prirediti izlet za upokojene člane kolektiva. B Maribor — Na 16. redni seji upravnega odbora so govorili o sodelovanju gradbenega vodstva pri reševanju problematike zadruge »Moj dom«. Predsednik zadruge Oto Roškar je povedal, da je predvidenih za zadrugo 16.parcel. Sedaj je vkl jučenih v zadrugo le 19 članov. Na prvi seji izvršnega odbora sindikalne podružnice so izvolili več komisij, med njimi komisijo za kulturo in prosveto, katero vodi Miro Švehla, komisijo za varnost pri delu (predsednik Oto Sekol), komisijo za fizkul-turo (predsednik Marjan Sta-rovasnik), komisijo za zaščito žena (predsednik Slava Ober-lajt), komisijo za zadružno gradnjo (predsednik Oto Roškar), komisijo za obračunske enote (predsednik Alojz Lisjak), komisijo za strokovna izobraževanja (predsednik ing. Borut Maister), komisijo za socialno kadrovska vprašanja (predsednik Tomo Lipič), komisijo za mladinska vprašanja (predsednik Anton Ko-bek). Za gospodarja je bil izvoljen Vlado Janžekovič, za predsednika blagajne vzajemne pomoči pa Anica Kostanjevec. m ing. Jože Uršič ing. Saša Škulj ing. Branko Vasle Jože Grebenc Ljuba Tarman Franc Vovk Berto Praprotnik Maši kandidati! 7M^utvo f Bližnje volitve novih poslancev v občinske, republiške in zvezne skupščinske organe so prav gotovo najpomembnejši politični dogodek, ki je močno razgibal celotno našo javnost. Prav te dni potekajo na terenu — krajevnih skupnostih in v podjetjih — zbori volivcev, na katerih razpravljajo o novih kandidatih za poslance. Med novimi kandidati je tudi precej članov našega kolektiva — tokrat bi našim bralcem predstavili samo nekatere. Ing. Jože Uršič, pomočnik glavnega direktorja podjetja, kandidira v 11. volilni enoti v občini Ljubija-na-Center. Že leta 1941 se je povezal v osvobodilno gibanje, od leta 1942 je kandidat KPJ, leta 1943 je bil sprejet v članstvo KPJ. Jeseni 1943 je odšel v partizane, kjer je ostal do osvoboditve. Krajšo dobo je bil generalni direktor »Gradisa«, potem pa je prevzel delo tehničnega direktorja, ki ga opravlja še danes. Pred leti je bil tudi član centralnega delavskega sveta v našem podjetju, vrh tega se udejstvuje tudi v drugih strokovnih in družbenih organizacijah. Je tudi član sveta za gospodarstvo OLO Ljubljana. Ing. Saša Škulj, tehnični vodja obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani, je prevzel kandidaturo v 36. volilni enoti. V našem podjetju je trenutno predsednik upravnega odbora. Rodil se je leta 1931 in že kot otrok doživel vso krutost okupacijske dobe — fašisti so mu ubili očeta, ki je bil v partizanih zdravnik. Tudi njegova mati je bila zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem zaprta. Po osvoboditvi se je aktivno udejstvoval v študentskih in mladinskih organizacijah, bil je kar sedemkrat na raznih delovnih akcijah. Leta 1960 je postal član ZKJ, nekaj časa je bil tudi sekretar osnovne organizacije ZKS v Obratu gradbenih polizdelkov. Je tudi član občinskega komiteja ZKS v občini Ljubljana-Moste. Tovariš Škulj kandidira za poslanca republiškega gospodarskega zbora. Ing. Branko Vasle, vodja obrata gradbenih polizdelkov, kandidira v 16. volilni enoti v zbor delovnih skupnosti Ljubljana-Moste. Tovariša ing. Vasleta poznajo vsi kot vsestransko razgledanega gospodarstvenika, v našem kolektivu je bil nekaj časa tudi predsednik upravnega odbora in član centralnega delavskega sveta. Na zboru delovnih ljudi so sprejeli in potrdili kandidaturo ing. Vasleta. Vinko Vajt, gradbeni delovodja, kandidira v zbor delovnih skupnosti občine Ptuj. V podjetju je pred^ sednik centralnega delavskega sveta. Rojen je bil 16. I. 1928 v Dester-niku. Vinko Vajt je pri podjetju od leta 1947, kjer je nastopil službo kot tesarski vajenec. Od vsega začetka je kazal veliko zanimanje za strokovno izpopolnjevanje ter za druž? beno politično delo. Zaradi visoke aktivnosti je bil večkrat izvoljen v izvršni odbor sindikalne podružnice. Nekaj časa je bil tudi sekretar osnovne organizacije ZK v Mariboru. Kot delovodja je izvršil več pomembnih stavb, kot hotel Belle-vue na Pohorju, tovarno močnih krmil v Ptuju itd. Jože Grebenc, gradbeni tehnik. Srednjo tehnično šolo je končal leta 1956 v Ljubljani ter se po opravljeni diplomi takoj zaposlil pri naši enoti v Mariboru. Poleg dobrega strokovnega dela se je kmalu vključil v družbeno politično delo. Bil je tudi več let član delavskega sveta in upravnega odbora poslovne enote. Je član ZK, med kolektivom je zelo priljubiien. Ljuba Tarman, šef kadrovske službe gradbenega vodstva Jesenice. Že leta 1945 je bila izvoljena za predsednico mladine v Vrhlogah. Od tega časa dalje je bila vedno aktivna. "Več let je opravljala delo tajnice sindikalne podružnice. Bila je aktivna tudi na kulturno-pro-svetnem področju. Pri podjetju se je zaposlila leta 1947. Franc Vovk, šef poslovne enote Jesenice. Tov. Vovk je bil rojen 27. julija 1922 v Rečici pri Bledu. Pri podjetju Gradis je nastopil službo leta 1945. Je zelo dober organizator. Bil je nekaj časa tudi član centralnega delavskega sveta, zadnje čase pa je opravljal več gospodarskih funkcij pri ObLO Jesenice. Berto Praprotnik, sektorski vodja poslovne enote gradbenega vodstva Celje. Kandidira v zbor delovnih skupnosti v Celju. Tov. Praprotnik je bil rojen 25. maja 1931 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950. Že v času študija je sodeloval v mladinski organizaciji ter raznih mladinskih akcijah. Je član ZK in zelo aktiven na družbeno političnem področju. Več let je bil sindikalni funkcionar, predsednik UO, CDS, predsednik UO poslovne enote Gradis Celje. Vsem našim kandidatom želimo na bližnjih volitvah čim več uspeha. O ostalih kandidatih bomo še poročali. Naši jubilant je V marcu, aprilu, maju in juniju so in bodo praznovali 50. obletnico Franc Karo, strojnik, Štefan Horvat, delavec, Jože Logar, knjigovodja, Alojz Senekovič, delavec, vsi iz Maribora; Jože Bohinc, Ivan Miklavčič in Peter Toni z gradbišča Kranj; Alojz Cimperman, betoner. Ljubljana; Alojz Draksler, mizar, Škofja Loka, Janez Dežman, viso-kvalificirani zidar z Jesenic in Avgust Zontar, šofer iz kovinskih delavnic v Ljubljani. Vsem jubilantom iskreno čestitamo 1 Ob tem našem delavskem prazniku prvem maju, ki ga vsako leto praznujemo s pravim občutkom delovnega človeka o vsesplošnem tovarištvu in ob pregledu delovnih uspehov, je prav, če spregovorimo nekaj besed prav o tovarištvu. Vsak dan slišuno na naših gradbiščih še več pa o pisarnah, da se naslavljajo z gospodom, gospo, gospodično, ose manj pa slišimo tovariš ali tovarišica. Najprej si moramo biti na jasnem, od kod izhajajo gospodje, gospe in gospodične. Gospodovati pomeni nekomu ukazovati, gospodariti z njegovim delom, predmeti in njim samim. Nekoč, v sreednjem veku, so bili gospodje samo plemiči, duhovščina in kasneje bogati trgovci, njihove žene so bile gospe, hčere gospodične. V kapitalizmu, ki se je razvil na temeljih fevdalne družbe, pa se je krog gospodov, gospa in gospodičen razširil. Meščanska jara gospoda je skušala posnemati prano< gospodo v oblačenju, obnašanju, življenju in tudi o govorici. Nekdaj so se podložniki med seboj ogovarjali s >ti«, zdaj se začenjajo preprosti ljudje med seboj vikati ali celo onikati. V vsem tem je tičala podzavestna želja malomeščanstva, da bi postalo imenitno, bogato in čaščeno, če ne zaradi ugleda in bogastva, pa Dsaj na videz. Uspešna narodnoosvobodilna vojna se je pričela na temelju tovarištva. Neverjetno velika je moč tovarištva, zato so se naši partizani o njem krepili in tako uporabljali s polno močjo ponosa vzdevek tovariš — tovarišica. Beseda tovariš je bila geslo in legitimacija, podobno kot peterokraka zvezda na titovki. Borci so bili disciplinirani in nikomur ni prišlo na misel, da bi na primer rekel svojemu predpostavljenemu gospod, celo zdravniku ne. Takrat so bili gospodje na drugi strani bojne črte. * Po osvoboditvi je naenkrat nastala armada delovnih ljudi, ki smo nato vrsto let bili tovariši ob dobrem in slabem. Postavlja se vprašanje, od kod p zadnjih letih ta sprememba, ki je človek ne bi pričakoval ob našem sistemu. Vemo, da so nastale o naših slojih prebivalstva določene socialne razlike. Toda po vseh naših zakonih, predvsem pa po načelih naše socialistične ureditve, ne bi smelo bili ponižanja drugega pred drugim, kar naziv gospod dejansko omogoča. Končno pa je samo po sebi razumljivo, da smo vsi delovni ljudje med seboj tovariši. K tem ugotovitvam bi še rad nekaj dodal. Večkrat je slišati, da se celo na raznih sestankih ogovarjajo z gospodi. Večkrat sem slišal, da celo komunisti uporabljajo ta vzdevek. Vsak dan prihaja mladina v naše podjetje iz raznih šol, kjer so jih učili profesorji tovarištva po načelih naše družbene ureditve, kjer so se tudi dejansko nazivali tovariši. Prav nerodno je, ko ta mladina prestopi prag našega podjetja in ko vidi take odnose, ne ve, kaj je res in kako naj se Dede. Zavedati se moramo, da smo mi v podjetju še naprej vzgojitelji mladih ljudi, naših naslednikoo. Veliko nas je članov ZK, delavskih svetov, funkcionarjev sindikata in delovne inteligence, in če bi se skupno zavzeli, bi lahko omejili to razvado, v daljšem času pa tudi odpravili. Ta razvada je vsekakor spričevalo naše nedoslednosti. Menim, da bi bilo to umestno ravno sedaj, ko smo sprejeli novo ustavo, z njo pa ime »socialistična Jugoslavija«. Vinko Vajt Na posvetovanju o problemih ekonomskega in političnega razvoja v gradbeništvu je v dvorani zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije govoril tudi predsednik našega centralnega delavskega sveta tov. Vinko Vajt. V ozadju delovno predsedstvo v času, ko je posvet vodil naš glavni direktor ing. Hngo Keržan g$ri BZF>©8B9levaitiSii sistema delitve dohodka Dne 25. aprila je bilo v dvorani zbora proizvajalcev skupščine SR Slovenije veliko posvetovanje gradbenih delavcev Slovenije. Posvetovanje je vodil predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Stane Kavčič. Glavni referat in analizo stanja v gradbeništvu pa je podal predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije Lojze Capuder. Med drugimi sta se posveta udeležila tudi predsednik centralnega delavskega sveta Vinko Vajt in glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan. V obširni razpravi, v kateri so sodelovali tudi štirje člani našega kolektiva, so diskutanti opozorili na vrsto problemov gradbeništva. Grajali so nesmiselno politiko licitacij, ki so dostikrat šle na račun življenjskega standarda zaposlenih. Govorili so tudi o veliki fluktuaciji delovne sile, ki tudi v našem podjetju ni majhna, jaj je v lanskem letu prišlo v podjetje 2923 delavcev, hkrati pa jih je odšlo 2607. Razpravljali so tudi o lokacijah, novem načinu gradenj za trg, organizaciji raznih služb, predvsem pa o stimulativnem nagrajevanju. V razpravi je govoril tov. Stane Kavčič, ki je med drugim dejal, da so uspe- hi v gradbeništvu odvisni predvsem od naslednjih treh vprašanj: — organizacite dela v podjetju, — decentralizacije delavskega samoupravljanja in — izpopolnjevanja sistema delitve dohodka. Od dobre organizacije dela je odvisen uspeh celotne proizvodnje, je .... dejal tov. Kavčič, zato morajo pod- je dejal, da tu ni receptov, temveč 1 ZV T 1 O I /1 IT W M . ' N 1 . M „ n ... w. _ _ — . - J ; 1 ; K.__ 1 n W. , - ,, T. . 1 — . . ,X . I H n rm Tt ,—L ■ r% I I 1 t I ' 1 V7 — dohodkov ter dejal, da morajo gradbena podjetja pri izpopolnjevanju sistema delitve dohodka pokazati več poguma kot doslei. Mi moramo delavcem omogočiti večje prejemke, pri tem pa ne smemo pozabiti na nagrajevanje tehničnih, ekonomskih in ostalih strokovnjakov v podjetju. Osebni dohodki so udeleženi v strukturi cene le s 15 Vo, zato bi bilo zgrešeno, če bi hoteli iskati rešitve in ekonomizacije v podjetju samo pri osebnih dohodkih. Prav tako je dejal, da ni izhoo v vključevanju novih delavcev temveč v organizaciji in mehanizaciji podjetja. Odpraviti pa bo treba neskladnost med osebnimi dohodki in dvigom storilnosti dela. Ko je govoril o delavskem samoupravljanju, jetja tem vprašanjem posvetiti čim več pozornosti. Poprečje v gradbeništvu so tudi neka merila in važno je, da vemo, kdo stoji spodaj in kdo zgoraj ter kje je že v celoti prevladal boj proti obrtniški mentaliteti radbeništvu. ato je govoril o delitvi osebnih v g N je vse odvisno od razvoja delavskega samoupravljanja in specifičnosti posamezne gospodarske organizacije. Vsekakor pa moramo v celoti upoštevati, da morejo o gospodarski politiki odločati le delavski sveti. Planski barometer za mesec marec 1963 A. Uspeh podjetja: V marcu 1963 je izvršilo podjetje skupni finančni plan z 88,8%. gradbeni finančni plan pa s 94,5%. Letnega plana je izvršeno 11,19% manj kot je planirano. Podrobnejši negativni kazalniki so prikazani pri obdelavi posameznih poslovnih enot. B. Uspeh gradbenih enot: Gradbišča so marca kot celota izvršila skupni finančni plan s 86%, gradbeni finančni plan pa s 94,3%. Obrtniška dela so izvršena samo 60%. Letnega plana so gradbišča izvršila 10,2% ali za 1,7% manj, kot je bilo planirano. Od vseh gradbišč sta dosegli oziroma presegli mesečni plan le Zalog in Koper. Vsa druga gradbišča so marca pod finančnim planom, eno več drugo manj. Odstotek realizacije se giblje od 67 do 98. Gradbi-see Kranj je realiziralo mesečnega finančnega plana samo 33,8%. Gradbeni finančni plan v marcu so presegle naslednje enote: Celje za 10%, Jesenice za 29%, Zalog za 13% in Koper za 66%. medtem ko je Ljubljana realizirala gradbenega plana samo 61.9%, Maribor 88.3%. Ravne 94,7 »/o in Kranj 39,9 %. Ker ni bil izvršen v celoti mesečni gradbeni finančni plan. zato tudi ni bil dosežen planirani odstotek letnega plana. C. Uspeh obratov: Obrati so kot celota izvršili mesečni plan s 96.7%. letnega plana pa so dosegli 14,5% ali za 0,2% manj kot je planirano, PriKO Ljubljana je bil realiziran •Mesečni finančni plan z 98%, pri OGP Ljubljana pa z 71.9%. Vsi drugi obrati pa so presegli mesečni finančni plan. V primerjavi z istim obdobjem lani je podjetje izvršilo skupni finančni plan s 105%. Gradbeni finančni plan pa s 114% pri skoraj isti planirani vsoti. To pomeni, da •!? bil v lanskem marcu uspeli pri finančnem planu za 19%, pri gradbenem planu pa za 19,7% boljši kakor v letošnjem marcu. Prav tako je bila produktivnost v marcu 1962 planirana na 847. dosežena pa 785, to je 93 %. V letoš-Ojein letu pa je planirana produk-ivnost na 990, dosežena pa samo 771- to je 78%. . Realizacija v mesecu marcu 1963 Je razvidna iz naslednjih tebcl: A. Podjetje: Enota >Grndis< Skupni mesečni fin. plan v odstotkih ..................88.8 '-»radbeni finančni plan v od- » stoikih.....................94,3 r°tni plan v odstotkih . . . 11,19 ~f~ v odstotkih.............— 1,41 B. Gradbene enote: Enota Slabši odstotek produktivnosti dosegajo naslednje enote: Kranj 46%, Ljubljana 52%, Celje 63%, Zalog 74%, Maribor 76%, OGP Ljubljana 53%, SPO Ljubljana 59%, KO Ljubljana 59%. Pri planiranih obrtniških delih je dosežena realizacija samo 60%. Pri posameznih enotah pa je ta odstotek še manjši — Jesenice 16%, Ravne 17 %, Kranj 21 %, Celje 39 %. Opravljene dejanske ure še vedno presegajo planirane, kar se vleče že iz prvih dveh mesecev zaradi ostre zime. Opravljene dejanske ure se približujejo planiranim uram le pri treh enotah to je Jesenice, Ravne in Kranj. Prav tako je znatno odstopanje pri planirani produktivnosti. Le štiri enote so dosegle oziroma malenkostno presegle planirano produktivnost, medtem ko sc pri vseli drugih enotah giblje ta odstotek od 46 do 78. Kolikor se aprila ne bo popravilo to stanje, bo potrebno podvzeti ustrezne ukrepe. Idejna vzgoja je ena izmed najvažnejših nalog komunistov Ob koncu aprila je bil v počitniškem domu na Pohorju enotedenski seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane aktiva ZK našega podjetja. Udeleženci seminarja so v glavnem razpravljali o idejno političnih akcijah in delu komunistov, gospodarskih vprašanjih podjetja in kadrovski problematiki. Poleg predavanj je moral vsak udeleženec sestaviti pismeno nalogo in pripraviti poročilo o enem izmed najbolj aktualnih problemov v podjetju. Zahvala Vljudno se zahvaljujem sindikalnemu odboru podjetja »Gradis« za vso pozornost in darilo ter za obisk, ki so mi ga priredili člani odbora. Presenečen sem nad takimi tovariškimi odnosi in to mi je vlilo veliko poguma v tem kritičnem trenutku. Bil scin operiran in sem imel zelo hudo operacijo na ledvicah. Želim celotnemu kolektivu vesele prvomajske praznike. Boško Pivčevič Tako je Stane Kramar z Jesenic v svojem izvajanju med drugim dejal: »Boj za višjo raven znanja in socialistične družbene zavesti vseh nosilcev gospodarskega in družbenega gibanja je pogoj za nadaljnji materialni razvoj. Zato je nujno potrebno, da se komunisti stalno izobražujejo. Premalo je, če imamo v podjetju izvoljeno ideološko politično komisijo, ki pa obstaja samo na papirju. Idejno politično delo mora biti usmerjeno k tisti materiji, ki je v podjetju trenutno najbolj kritična.« O delu in nalogah mladinske organizacije sta razpravljala Janez Horvat in Suvajac Novak. Tako je tov. Horvat med drugim dejal, da je mladina marsikje zapostavljena ter da je tudi to krivda nedelavnosti mladinskih organizacij. Mladina bo aktivna, če ji bomo nudili vso pomoč in dali vse možnosti za nadaljnji razvoj. Zelo dobro poročilo sta sestavila M tudi Boris Škerget in Alojz Zorec. Boris Škerget je govoril o informativni službi v podjetju ter dejal, da je od dobre obveščenosti odvisen uspeh delavskega samoupravljanja. Informativna služba je pobudnik in činitelj v podjetju, ker brez nje ne bi bili delavci seznanjeni, kaj se dogaja v podjetju, kaj sklepajo organi delavskega samoupravi' nja in kaj delajo naše družbeno rm-litičnc organizacije. Tov. Alojz j o-rec pa je govoril o delitvi dohodka v podjetju ter podrobno analiziral sistem delitve dohodka in obračunavanja na gradbenem vodstvu Maribor. Dobra poročila so pripravili tudi Vinko Florjančič, Maks Mlakar, Stanko Kostanjevec, Anton Zajc, Tomo Lipič in drugi. Na seminarju so v glavnem predavali domači predavatelji Milan Šurk, ing. Hugo Kcržan. Martin Zajšek ter Lojze Cepuš. Od tujih pa Franček Mirtič, član ideološke Komunisti izpovedujemo iskreno in pogumno svoje poglede na pojmovanja, je dejal na seminariu sekretar aktiva Zveze komunistov našega podjetja Martin Zajšek Skupni mesečni finančni plan Gradbeni finančni plan v % . Letni plan v %................ ± v %......................... Gradbišča skupaj 86 94,3 20.2 — 1,7 Ljubljana Maribor Celje Jesenice Ravne 78,5 61,9 9,4 - 2,6 C. Obrati: Enota Skupni mesečni finančni plan Letni plan v %................ ± v % . Obrati skupaj 96,7 14,5 — 0,2 82 88.3 10.6 — 2,4 SPO Ljubljana 107.9 9.7 .+ 0,7 92.3 110.4 7.4 — 0.6 KO Ljubljana 98 14.7 — 0,3 98.3 129 12.4 — 0.3 KO Maribor 117.4 17.6 + 2,6 67.6 94.7 11.5 - 5,5 + Zalog Koper Kranj 124.5 166.9 33.8 It 3.5 166.2 39.9 11.2 16,7 2.7 2.2 + 6,7 — 5,3 1.0 5k. Loka 117,9 23.9 r 3,9 OGP Ljubljana 71.9 10 — 4 Projektivni biro 117,1 29.2 + 4,2 komisije pri CK ZKS, ter tone Kropušek sekretar OK ZKS Maribora. Na seminarju sc udeleženci razpravljali tudi o metodah dela v Zvezi komunistov ter o delu aktiva Zveze komunistov našega podjetja. Ugotovili so tudi, da bi morali postali komunisti na vseh področjih pogumnejši pri dajanju raznih predlogov in pobud ter pokazati več samoiniciative. Posebno pozornost bodo morali posvetiti tudi vključevanju novih članov ter se izogibati formalizmu in okorelosti Pri delu. Življenje v današnjem dinamičnem razvoju je zelo burno in pestro, zato morajo prav komunisti stati vedno v prvih vrstah pri urejevanju naših notranjih gospo-™Kon-struktor« v Mariboru. Zbor prireja republiški odbor sindikata Slovenije in centralni komite Zveze mladine Slovenije. Na zboru bodo analizirali delo mladinskih organizacij in sploh delo mladih gradbincev. Govorili bodo tudi o izobraževanju in vključevanju mladine na višja in odgovornejša delovna mesta. Tudi mladinski aktiv našega podjetja sc pridno prioravlja na ta zbor. Predsednik aktiva tov. Horvat je dejal, da se bo iz našega podjetja udeležilo zborn |§ najboljših mladincev. Pripravili bodo tudi poročilo o delu mladine v našem podjetju. KZSTJ SKLEPI XII. redna seja upravnega odbora podjetja je bila dne 9. aprila 1963 v Ljubljani. Sprejeli so naslednje sklepe: 1. pregled izvršitve sklepov XI. redne seje upravnega odbora podjetja, ki ga je podal sekretar podjetja z ugotovitvijo, da so sklepi izvršeni, se vzame na znanje: 2. po izvršeni razpravi o kadrovski problematiki podjetja je sprejel upravni odbor v obliki obveznih smernic za nadaljnje delo na tem področju naslednje sklepe: a) doslednejšo organizacijo za izboljšanje kvalitete obračunske službe na naših sektorjih (obračunskih enotah), upravah poslovnih enot, kakor tudi zasedbe delovnih mest v operativni službi podjetja, so poslovne enote, kakor tudi centrala podjetja dolžne usvojiti dolgoročnejše principe glede kadrovanja in v svojih organizacijskih shemah predvideti potrebna delovna mesta obračunskih tehnikov in predvidena delovna mesta zasesti s strokovno usposobljenim kadrom, ne glede na dejstvo, da mogoče trenutno z ozirom na število tehničnega kadra ne občutijo potreb po novih strokovnjakih. Sklep iz prejšnjega odstavka te točke je ekonomsko utemeljen z dejstvom, da obračunska služba v okviru naše operative često ni z obračunom in v celoti zajela rezultatov dela članov kolektiva, iz česar rezultira škoda materialnega značaja. Kadrovanje v smislu te točke sklepov seje’ upravnega odbora ne more biti omejeno na trenutne potrebe in organizacijo dela, ampak mora obsegati in biti usklajeno s perspektivnimi osnovami, ki so postavljene v tem pogledu in smislu v statutu podjetja. Povečanje števila tehničnega kadra v omenjenem oziru, glede na dejansko stanje, mora biti sorazmerno z rastjo naše proizvodnje, njenim obsegoin in značajem; b) pri uresničitvi zastavljenih ciljev so dolžni tako kadrovski oddelek centrale, kakor tudi kadrovski oddelki poslovnih enot in vsi sodelavci podjetja posluževati se vseh ustreznih oblik pridobivanja novih sodelavcev, katere naj nam zagotove realizacijo postavljenih ciljev; c) ker je dosedanja praksa kadrovanja pokazala, da v celoti strokovno-tehničnih usposobljenih strokovnjakov z ozirom na dejansko stanje ni mogoče dobiti v zaželenem številu, mora biti politika kadrovanja in strokovnega usposabljanja v podjetju usmerjena predvsem v vzgoji novodošlih kadrov in njihovo postopno strokovno tehnično usposobitev za izvrševanje delovnih nalog v proizvodnem procesu; č) politika štipendiranja in izobraževanja naj predvsem zajame člane kolektiva, ki so s svojim delom že dokazali svoje individualne sposobnosti; sprejeti sklep iz 1. odstavka te točke naj bo organom upravljanja Centra za izobraževanje osnovno vodilo pri njihovem delu; d) novodošliin strokovnim sodelavcem podjetja, kakor tudi članom kolektiva, ki so si pridobili ustrezno višjo strokovnost v podjetju ali izven njega, so dolžne poslovne enote zagotoviti strokovno ustrezno razporeditev in jim omogočiti napredovanje v smislu temeljnih načel statuta podjetja; e) vso potrebno pozornost so dolžni organi, odgovorni po veljavnih predpisih za kadrovanje, posvetiti izboljšanju kvalitete, ne samo tehničnih, ampak tudi ostalih strokovnih kadrov v podjetju, ker bomo le s sodelavci, ki so dejansko strokovno usposobljeni, dosegli rezultate, ki smo si jih kot cilj postavili; v omenjenem smislu mora biti izdelan potrebni plan razvoja kadrov, ki naj zagotovi v naši politiki kadrovanja načrtnost in usklajevanje potreb in možnosti, brez česar v perspektivi ne bi mogli doseči ciljev, ki smo jih postavili; glede na obstoječe kadre, kakor tudi predvidene potrebe, naj se v pogledu financiranja kadrov zagotove potrebna sredstva za izvajanje programa razvoja naših kadrov in to v skladu s potrebami in sorazmerju naših možnosti, kar velja za vsa področja strokovnega dela v podjetju; f) ker je eden od pomembnih elementov pri vodenju kadrovske politike tudi razpoložljivost s potrebnimi podatki, so poslovne enote dolžne pri posredovanju podatkov centrali podjetja točno in v roku podati zaprošene podatke, pri čemer pa mora centrala, preden jih zahteva, uskladiti interne potrebe po njih; v primeru, da zahtevani podatki ne bi bili poslani, se malomarnost v tem pogledu smatra kot neizpolnjevanje delovnih nalog in kršenje delovne discipline; 3. potrdijo se izvršene primopredaje pri poslovni enoti Kranj (ing. Šircelj Milivoj — tov. Rusjan Ernest), Centralni obrati Ljubljana (tov. Martinšek Anton — tov. Repše Jožko in tov. Vovk Anton) in Biroju za projektiranje, študij in razvoj (ing. Skaberne Ljudevit, ing. Trep-po Lenart — ing. Uršič Jože) ter se s tem v zvezi razrešijo primopredajne komisije in potrdi njihovo delo; na podlagi izvršene primopredaje pri poslovni enoti Biro za projektiranje, študij in razvoj se razreši ing. Treppo Lenarta delovnih nalog vršilca dolžnosti šefa Biroja s tem, da ga organi upravljanja te poslovne enote razporedijo na novo delovno mesto; 4. novelira se pravilnik o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene ter tako predelanega posreduje kolektivu v razpravo; 5. prošnja Društva likovnih umetnikov za podporo v zvezi z mednarodno razstavo v Ljubljani, se zaradi pomanjkanja sredstev zavrne; _6. upravni odbor se strinja s predlogom komisije za investicije, da se avtobus, s katerim razpolaga podjetje, proda, s pristavkom, da o prodaji omenjenega osnovnega sredstva odloči kot pristojni organ delavski svet podjetja. Za upravni odbor podjetja: predsednik ing. Saša Škulj — ——m ja zima na izpolnitev letneg Planska dinamika realizacije tri mesece letošnjega leta kaže gradbenih poslovnih enot za prve tole sliko: Plan 1963 Januar Februar Marec Gradbena dela milijonov din . . . 101.6 332.4 857.2 Obrtniška dela milijonov din . . . 49.6 164.3 428.5 Skupaj milijonov din .... 496.7 1285.7 % letnega plana 4.6% 11.9% Dosežena realizacija, obračunana mesečnih situacijah, pa kaže nas- lednjo sliko: Realizacija 1963 Januar Februar Marec Gradbena dela milijonov din . . . 167.2 436.9 808.2 % letne realizacije 6.1 11.2 Obrtniška dela milijonov din . . . 54.6 163.5 297.3 % letne realizacije 4.5 8.3 Skupaj milijonov din .... . 211.8 600.4 1105.5 % letne realizacije 5.55% 10.2% tošnjo dinamiko primerjam z letošnjim planom, ki je deloma hudo zimo še upošteval tudi v planu potrebne delovne sile, potem je zaostanek pri gradbenih delih le 857.2 — 808.2 = 49.0 milijonov dinarjev kar zahteva 49000.000 790X9X208 = 33 dodatnih delav- cev pri vsem Gradisu, tudi če ne drži predpostavka, da za del izvršenih del niso bile položene. Vpliva letošnje zime torej ne kaže zanemarjati, vendar pa tudi ne pretiravati. Prav to so namreč delali na vseh sejah in sestankih, ko so govorili da je neki poslovni enoti potrebnih nekaj sto delavcev več, da bi plan ujeli. Kot vidimo, to nikakor ni res. Tako govorjenje pa vodi do pretiranega najemanja novih delavcev, kajti že marca smo imeli na naših gradbenih enotah skoraj 100 delavcev več, kot pa je po planu predvideno. To pa mora privesti do zmanjšanja osebnih dohodkov posameznikov ali pa je treba plan presegati. Znatno preseganje plana glede najemanja delavcev vodi ne v plansko ampak povsem stihijsko gospodarjenje. V našem podjetju obstaja že več nekaka vsota planov, kot so si jih postavile poslovne enote, je predvidena gradbena realizacija na e-felctivno uro, kot smo jo lani dosegli. Drugače povedano: planiramo manjšo produktivnost, kot smo jo dosegli 1. 1962. Nekateri člani delavskega sveta podjetja so to upravičeno kritizirali. Kljub temu pa tega nobena poslovna enota ni popravila. Prekomerno najemanje delovne sile pa kaže ravno nasprotne tendence. V našem podjetju obstoja že več let kar dobra statistična služba. Vedno znova ugotavljamo, da kažejo v podjetju kot celoti s statistiko pridobljeni pokazovalci neko zakonitost in da moremo dokaj točno predvidevati za leto naprej, kako se bodo stvari gibale. To velja vsaj za večje poslovne enote. Zaradi tega je že čas, da začnemo ukrepati na podlagi analize tako zbranih pokazovalcev, ne pa kot tisti lačnež, ki je mislil, da bo goro požrl, pa so ga le oči ostale. Ing. Jože Uršič Iz primerjave obeh tabel vidimo, da smo v januarju in februarju plan prekoračevali, v marcu pa smo ostali za planom, in to za 1.7% letnega plana v celoti ter 0.7 letnega plana pri gradbenih delih, kar znaša v denarju 49 milijonov din. Dalo bi se ta nenaden padec v marcu razlagati, češ, plan je bil sestavljen v začetku februarja, ko so bili rezultati za prva dva me- seca več ali manj že znani in je bil plan namenoma postavljen nizko, v marcu pa je bil predviden prevelik skok, saj je plan predvideval za januar in februar skupaj 332.4 milijonov din gradbene realizacije, za marec pa 524.8 milijonov gradbene realizacije. Pa poglejmo, kako so se gibali ti pokazovalci v lanskem letu: Realizacija 1962 Gradbena dela milijonov din . % letne realizacije . . . . Obrtniška dela milijonov din . % letne realizacije . . . . Skupaj milijonov din . . . % letne realizacije . . . . Januar Februar Marce 159.5 532.3 1053.3 2.3% 7.6% 15.0% 49.1 213.6 405.6 2.1% 8.9% 16.9% 208.7 745.9 1458.9 2.2% 7.9% 15.5% Kot vidimo smo lani res »vozili« znatno boljše ne samo v odnosu na letno realizacijo, temveč tudi v absolutnih vrednostih realizacije. Tako smo letos naredili v prvih treh mesecih za 245.1 milijonov manj gradbenih del, za 108.3 milijonov din manj obrtniških del, v celoti pa za 355.4 milijonov dinarjev manj. Lanska gradbena realizacija je znašala 7002.7 milijonov dinarjev vtem ko planiramo za letos 7210.9 milijonov din gradbenih del, to je za 208.2 milijonov ali 3% več kot lani. Pod istimi pogoji kot lani, bi torej morali v prvih treh mesecih narediti za 245.1 X 1.03 = 252.4 milijonov gradbenih del več kot smo naredili. To predstavlja 3.5% letošnjega plana gradbenih del. Zaostanek bi torej znašal celih 12 dni. Če to pogledamo s te strani, vidimo, da je zaostanek znaten in ga nikakor ni podcenjevati. Še večji je zaostanek pri obrtniških delih, ki so lani v začetku leta šla v prvih mesecih pred gradbenimi deli, letos pa znatno zaostajajo. Vendar je interesantno pogledati stran tudi iz druge perspektive. Kot vidimo iz gornjih tabel, smo lani naredili v januarju za 159.5 milijonov din gradbenih del, v februarju za 372.8 milijonov ter v marcu za 721.0 milijonov gradbenih del. Letos pa znašajo isti podatki za januar 167.2 milijonov, februar 269.7 in marec 371.3 milijonov dinarjev. Letos marca smo torej naredili manj kot lani v februarju. Vendar je bil letošnji marec za gradbeništvo kar ugoden, razen tega pa ima marec vsaj 2 delovna dneva več. Zato nikakor ne moremo verjeti v te številke. Verjetno zopet nekatera dela niso obračunana. Najbrže so tehnični kadri na terenu imeli preveč dela s tem, da dela čimprej »zalaufajo« in niso imeli časa za računanje situacij. Poglejmo še, za koliko smo pri gradbenih delih zaostali za planom v primerjavi z lanskim letom v delovnih urah in koliko delavcev več bo potrebnih v mesecih april — december, da bi plan »ujeli«. Plan za I. 1963 predvideva na gradbenih poslovnih enotah 9.126.000 vseh tir (efektivne + nadomestila). Na eno uro odpade torej gradbene realizacije za din 7,210.900.000:9,126.000 = = 790 din Za izvršitev prej izračunanega zaostanka 252.4 milijonov je torej potrebno 252,400.000:790 = 320.000 ur. Če dela delavec 9 mesecev po 208 ur mesečno, je potrebno v teh mesecih dodatnih delavcev brez nadurnega dela 320.000: (9 X 208) = 170 v vsem Gradisu Tako bi bilo, če lansko dinamiko primerjamo z letošnjo. Če pa le- Mladina i našem kolektivu Deset kratkih intervjujev z deseterico naših štipendistov m i Naše podjetje posveča precej skrbi novim, mladim kadrom, saj se vsi zavedamo, da bo podjetje lahko samo z novimi strokovnjaki — tehniki, delovodnji, inženirji, ekonomisti ter drugimi kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi — lahko dosegli še večji razmah in vzpon. Zato vsako leto štipendiramo razmeroma precej mladih ljudi, ki se šolajo na raznih šolskih inštitucijah. Tokrat smo vzeli »na muho« točno deset mladih članov našega kolektiva, ki so šele pred kratkim ali pa pred dve-mi, tremi leti končali šolanje in medtem dobivali štipendijo. O tem, kako so študirali, kako so se zdaj vživeli v delo in kako se sploh počutijo sredi našega kolektiva, pa naj kar spregovorijo naši nekdanji štipendisti. MOJA TIHA ŽELJA JE BIL VEDNO GRADIS Ing. Ignac Brenčič je pred kratkim diplomiral za gradbenega inženirja na fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Ljubljani. Zdaj je zaposlen na centrali v oddelku za kalkulacije. Sprva je skušal finančne težave reševati tako, da se je honorarno zaposlil v (Zavodu za ureditev stare Ljubljane. Toda kmalu je spoznal, da ne more služili »dvem cesarjem« — podjetju in šoli. V dveh letih je takrat opravil le en sam izpit. Pustil je službo in v oglasu našel ponudbo za štipendijo. tako je prišel v naš kolektiv. »In kako se zadovoljni v podjetju?« »Kar dobro se vživijam. Iskreno povedano, vedno sem gojil tiho željo, da bi prišel v Gradis.« »Zakaj ravno v Gradis?« »Marsikaj sem že slišal o tem Podjetju od znancev. To je velik kolektiv in človek se lahko pri takšnem podjetiu marsičesa nauči.« »Boste ostali kar v kalkulacij-skem oddelku?« »Nimam nič proti. Verjetno bom šel skozi vse oddelke, da se dodobra spoznam z delom vsega podretja, potem pa bi se prav rod specializiral v tej stroki.« BREZ ŠTIPENDIJE NI ŠLO Lovro Oblak je delovodja v poslovni enoti Ljubljana. Sprva je delal kar pri očetu, kjer se je izučil za tesarja. Potem pa je šel v delovodsko šolo v Ljubljano. Nekaj časa je poskušal sam, toda — ni Ho. Stroški so bili precejšnji — vožnja, vsak dan iz Škofje Loke v Ljubljano in spet domov, hrana po menzah, knjige, učila itd. V drugem letu je prosil za štipendijo in jo dobil. »Koliko ste imeli štipendije?« »16.000 dinarjev.« »S štipendijo je šlo seveda lažje?« »Seveda. Človek dobi kar več veselja in volje. Odpadejo vse skrbi za vsakdanji kruli.« »In kako se počutite zdaj v podjetiu?« Veselo se je nasmehnil. »O, kar dobro. Zelo mi ugaja. Tu, kjer sem zdaj zaposlen (na veliki stanovanjski stavbi ob Celovški cesti), je fina gradnja. Vsak dan si pridobiš nove izkušnje, marsičesa se lahko In še naučim.« Morda bom še študirala Nada Irkičeva je zaposlena v Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Pred dobrim letom dni je končala dvoletno administrativno šolo v Ljubljani. V družini so bili trije šoloobvezni otroci in zato je zaprosila za štipendijo. »Koliko ste imeli štipendije?« »Sprva 5000, potem pa 8000 din.« Zdaj je tovarišica Irkičeva zaposlena v prodajnem oddelku, sprva pa je delala v tajništvu. »Vaši osebni dohodki?« sem radovedno povprašal. »Zdaj imam 285 točk. Točka pa je 85 din,« je pojasnila. »Boste kar zadovoljni ali pa nameravate še kam naprej?« Malo je pomišljala. »Se še nisem odločila. Morda bom še študirala. Ne vem še sama. Seveda bi šla rada še naprej. Morda na večerno šolo ali pa na redni študij — na srednjo ekonomsko šolo.« ZDAJ JE VSE V REDU Tomo Štaba je doma blizu Varaždina. Uči se za zidarja. Letos septembra bo končal šolanje, če bo vse po sreči. Šolan je je že. končal — namreč teoretični del — zdaj ga čaka še praksa. »Koliko prejemate zdai, ko ste še vajenec?« Povedal je, da ima brezplačno hrano in stanovanje v samskem domu v Bavdkovi ulici. Vr\ tega pa dobi vsak mesec še 1400 dinarjev za razne drobne izdatke. Omenil je še, da je prvi letnik končal z dobrim uspehom, drugi letnik pa s prav dobrim uspehom. »In kako gre zdaj v podjetju?« »O zdaj že gre, , se je nasmehnil. »Mar prej ni šlo?« Povedal je, da prej ni šlo zato, ker ni še nič znal. Zdaj pa se je delu že privadil in se ne boji več tudi zahtevnejših nalog. Še nekaj mesecev — in šolanje bo opravljeno. KAR DOBRO SE POČUTIM Noerni Mankoč je že skoraj dve leti zaposlena v Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Poleti 1961 je namreč končala Srednjo tehniško šolo — gradbeni oddelek v Ljubljani. »Kako ste prišli do štipendije?« Povedala je, da se je tri leta prebijala brez štipendije. Seveda ni šlo lahko, pri hiši so bili kar tri je šoloobvezni otroci. Neka prijateljica, ki je imela očeta v podjetju »Gradis«, jo je opozorila na možnost štipendije. V četrtem letniku je prosila za štipendijo in jo tudi dobila. »In kako se počutite v podjetiu?« »O, kar dobro se počutim. Najprej sem delala v laboratoriju, zdaj pa delam na kalkulacijah.« »So šefi kaj hudi?« sem se pošalil. »Niti ne,« je odvrnila z nasmehom. Omenila je še, da bo skušala še napredovati. Lani jeseni se je vpi-sala na gradbeno 'fakulteto. Pravi, da bi^ rada končala vsaj prvo stopnjo, če že ne bo šlo prav do konca —- do polne diplome. »GRADIS« BI VSEKAKOR PRIPOROČILA Ing. Nataša Krašcek je še novopečena arhitektinja. Pred kratkim je diplomirala pri prof. Edu Ravnikarju. Zdaj že dela v našem projektivnem biroju. »Kako ste prišli v to podjetje?« Povedala je, da je bil oče,'ki je zdaj že upokojen, zaposlen v »Gradisu«. Vložila je prošnjo in dobila štipendijo. »Vam je štipendija zadoščala?« »Seveda. Vendar pa moram poudariti, da meni ni bilo tako težko, ker sem imela stanovanje in hrano pri starših. Ce bi se morala preživljati sama, bi s štipendijo zelo tenko vozila.« »Bi priporočili »Gradis«, če bi vas prijateljica vprašala, ali naj gre v to podjetje ali ne?« »Seveda bi ji priporočila, zakaj pa ne?« je odločno odvrnila. RAD BI KONČAL V DVEH LETIH Mladi Franc Žmavc je nekoliko zbegano odgovarjal na vprašanja. Najbrže ga še noben predstavnik »sedme sile« ni takole pikolovsko »zasliševal«. Povedal je, da je prišel iz Bojsna pri Brežicah in da se že drugo leto uči kot zidarski vajenec. Ko je končal leta 1961 osemletko, so ga kar »usmerili« v naše podjetje. Zdaj živi v samskem domu v Bavdkovi ulici, kot vajanec dobiva brezplačno tudi hrano in obleko. »Koliko dobite v denarju?« »940 din,« je pojasnil. »Zakaj pa dobi vaš prijatelj Štaba več?« Povedal je, da zato, ker je šele v 2. letniku. On pa da bo moral delati šolo — 3 leta. »Rad bi končal v dveh letih,« je povedal ob koncu razgovora. »Tako so nam obljubili, ko smo prišli v Ljubljano.« OD NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA DO DELOVODJE Ivan Šuštar je začel že pred 12 leti v našem podjetju. Prišel je kot nekvalificiran delavec, pozneje je dobil status polk val ificiranega zidarja. Delal je v Zenici in na avtomobilski cesti Ljubljana—(Zagreb. Let 1957 pa so ga »določili«, da Bo šel v delovodsko šolo. »In ste privolili?« »Seveda sem. Nagovoril me je tovariš Lipovec.« Potem je šel v delovodsko šolo, ki je takrat trajala trikrat po 6 mesecev. Leta 1960 je šolo končal in postal delovodja. Povedal je še. da ga je v šoli najbolj mučila — matematika. No, pa tudi to je premagal. Pogovarjali smo se, koliko bi imel osebnih dohodkov, če bi ostal navaden zidar in koliko ima danes kot delovodja. »Če bi bil zidar, bi imel največ 282 točk. zdaj pa jih imam 420,« je pojasnil. MORAM SE ŠE IZOBRAZITI Marija Anzclc je lani dokončala dvoletno administrativno šolo v Sušilnica hmeljarskega inštituta Žalec pred dovršitvijo Ljubljani. Doma je iz vasi Studenec na Blokah. Nekaj časa je živela v Ljubljani pri sorodnikih, zdaj pa ima sobo v samskem domu v Misle-jevi ulici. Zaposlena je na centrali v knjigovodskem oddelku. Za štipendijo je prosila, ko je v časopisu opazila oglas. »Ste zadovoljni na svojem delovnem mestu?« »O, da, še kar,« je potrdila s ponižnim smehljajem. Potem pa sva v nadaljnjem razgovoru le prišla do tega, da knjigovodstvo za mladega človeka ni ravno preveč mikavno. Sicer je še precej poklicev, kjer imaš dan za dnem pred očmi same številke — toda na svetu je tudi še kaj prijetnejšega kot neprestano samo obračati številke. »S svojo izobrazbo nimam posebnih perspektiv nadaljnjega razvoja v podjetju.« je na koncu povedala. »Zdaj obiskujem večerno srednjo ekonomsko šolo. Malo težko je to — dopoldne služba, zvečer pa šola. No. pa bo že šlo. Če bom končala to šolo, potem se mi seveda odpirajo širše možnosti razvoja.« VESELI ME DELO NA GRADBIŠČU Majda Komljanec je zdaj zaposlena kot tehnik v poslovni enoti Ljubljana. Predlanskim je končala šolo in med šolanjem prejemala štipendijo. Pri hiši, kjer je Majda doma — v Bučki na Dolenjskem — je bilo kar 8 otrok, zato seveda starši niso zmogli Majdo študirati. »Prosila sem za štipendijo že v prvem letniku, pa je nisem dobila. Šele v drugem so mi jo dali,« je povedala. »In kako vas veseli delo?« Odvrnila je, da se na svojem delovnem mestu kar dobro počuti. »Delo na gradbišču me veseli. Prav gotovo je na gradbišču bolj pestro delo kot pa ves dan sedeti v pisarni,« je pripovedovala. »Kakšen pa je vaš osebni dohodek.« sem jo vprašal. »Zdaj imam 300 točk. začela pa sem z 270. Upam pa, da bom kmalu dobila kaj več, saj so menda že o tem razpravljali. Malo bom še počakala, sicer pa bom vložila pritožbo,« je pripovedovala. Povedala je še, da bo kmalu šla delat strokovni izpit, ker bo potem dobila pooblastilo, da lahko opravlja posle stav-bovodje. memoriam Vest o prerani smrti ing. Franca Unca je bolestno odjeknila tudi o našem kolektivu. Vse je prevzela ista misel: umrl je človek, velik strokovnjak in bivši član našega podjetja. Pokojni inženir Franc Živec je bil rojen 20. novembra 1911 v Ljubljani Tehnično in visoko šolo z diplomo je dovršil na Dunaju, nato je nekaj let služboval pri bivši banovinski upravi, pozneje je pa prevzel samostojno vodstvo podjetja po svojem očetu stavbeniku. Po osvoboditvi se je kot gradbeni strokovnjak kmalu zaposlil pri našem podjetju, kjer je prevzel mesto šefa gradbišča Ljubljana, kmalu zu tem pa je bil postavljen za direktorja za plan. Ob koncu leta 1950 pa je prevzel mesto direktorja gradbenega podjetja »Tehnikam v Ljubljani. Direktor ing. Franc Živec je bit dober organizator in gospodar. S svojimi strokovnimi sposobnostmi in tovariškimi odnosi si je pridobil velik ugled. Bil je član bivše zvezne gradbene zbornice in predsednik biroja za gradbeništvo Slovenije, skratka visoko aktivni član v našem družbenem življenju. Njegova prerana smrt je povzročila v gradbeništvu velike vrzel, ki jo bo težko nadoknaditi. Slava njegovemu spominuf Lovro Oblak ing. Nataša Krašček ing. Ignac Brenčič M(trija Anzelc »Gradisov vestnik« izdaja detavsk svet podjetja Gradis. Ureja ga ured niški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — — Izhaja mesečno Naše podjetje bo letos dogradilo enega na j večjih industrijskih objektov ne samo v Sloveniji, marveč v vsej državi — novo halo za elektrolizo aluminija v Kidričevem. Ta orjaški industrijski objekt smo začeli graditi lani poleti, vse pa tako kaže, da bo nova elektroliza dograjena že letos poleti — približno 2 do 3 mesece, morda celo 4 mesece pred pogodbenim rokom. Vsekakor je to pomemben uspeh našega kolektiva, zlasti če upoštevamo letošnjo hudo zimo, ki je za več kot dva meseca povsem zavrla kakršna koli dela. Že precej časa — tja od sredine marca, ko je letošnji veliki mraz odnehal — je tudii na gradbišču v Kidričevem zelo živahno. Veliki žerjavi dvigujejo težka bremena — posode z betonom ali pa cele betonske elemente — in jih poda-. jajo delavcem. Živahno pa je zlasti na strehi te velike, 420 metrov dolge, 45 metrov široke in okrog 25 m visoke hale, kjer je največ dela, precej ljudi pa je tudi zaposlenih v sami hali, kjer je treba postaviti še ustrezno število podestov. »Letošnja zima nas je močno prizadela, tako kot skoraj vsa gradbišča,« je pripovedoval delovodja Alojz Lisjak, ki je pred več kot desetimi leti delal že pri izgradnji prve elektrolize. »Skoraj tri mesece praktično sploh nismo delali. Šele v marcu, pravzaprav konec marca, se je ozračje toliko ogrelo, da smo lahko začeli tudi betonirati.« Po pripovedovanju tovariša Lisjaka je zdaj delo v polnem teku. Na vseh objektih — pri gradnji elektrolize in pri novih objektih za proizvodnjo glinice — je zaposleno kakih 250 ljudi, več- ji del seveda na hali elektrolize (ca. 200). Precej dela je še na podestih, približno za kak mesec dni, še več pa ga je seveda na strehi, ki je prekrita približno le do prve tretjine. Po mnenju tovariša Lisjaka je na strehi še dela za kake tri mesece. »Največ dela imajo tesarji in betonerji, deloma tudi železokrivci. Zdaj delamo od 7, do 15. ure, nekatere skupine tudi do 18. ure. Prej smo imeli kosilo tako organizirano, da so šli delavci v menzo, zdaj pa malico in kosilo pripeljejo na gradbišče.« Delavci pravijo, da so s hrano zadovoljni, da je količinsko zadostna in tudi okusna. Za vse tri obroke — malico, kosilo in večerjo — plačajo delavci 210 din, kar res ni veliko, razliko do polne cene pa krije podjetje. »Kako ste se pretolkli v letošnji zimi?« me je zanimalo. Tovariš Lisjak je pojasnil, da so si — tako kot drugod — poma- Živahno je na strehi velike 420 metrov dolge in 45 metrov široke hale za elektrolizo aluminija v Kidričevem ___________ ' _ IIS1I ■ : :l Jr1 ti gali z rednimi in izrednimi dopusti. Nekoliko jih je iz zadrege v letošnji zimi izmazalo izdelovanje novih betonskih plošč za prvo elektrolizo, kjer je bilo treba nadomestiti stare, že izrabljene in poškodovane plošče ob pečeh. Pri tem delu so pozimi lahko zaposlili kakih 40 ljudi, v glavnem tesarjev, zidarjev in tudi železokrivcev. Skupno so izdelali 2840 novih betonskih plošč. »Kako pa je z materialom?« »Material zdaj ni kritičen«, je pojasnjeval tovariš Lisjak, »pač pa nas je pozimi potrlo to, da nismo mogli dovažati cementa v rinfuz-nem stanju. Od novembra, ko je nastopil hud mraz, smo morali ves cement dovažati v vrečah. To je seveda povzročalo dodatne težave tudi v betonarni, kjer cement ni več avtomatično pritekel iz silosa. Samo za prevoz in prekladanje vreč s cementom smo morali porabiti 5 do 5 novih ljudi.« »Zdaj je spet vse utečeno,: je nadaljeval tovariš Lisjak. »Delo teče, da je veselje. Ta objekt seveda terja dovršeno organizacijo, saj tu porabimo lepe količine materiala. Lani poleti smo v največjem zagonu dnevno porabili do 2 vagona oziroma do 30 ton cementa. Vsega skupaj smo lani vgradili menda okrog 25.000 kubičnih metrov betona.« »Prve tedne, preden je lani delo steklo,« je spet povzel besedo tovariš Lisjak, »pa kar nisem imel miru. Včasih ponoči nisem mogel zaspati, ker sem moral premišljevati, kaj bomo delali prihodnji dan. Razen tega imaš stalno skrb, da ne bi prišlo do nesreč.« Dobra Organizacija, ki so jo speljali v Kidričevem, se je vsekakor odrazila ne samo na hitrem tempu gradnje, marveč tudi v tem, da to veliko gradbišče z več kot 250 delavci skoraj ni imelo pomembnejše nezgode. Pravzaprav so imeli samo eno nezgodo, ki pa ni nastala po krivdi podjetja. Nasploh pa posvečajo varnosti na gradbišču zelo veliko pozornost. Ljudje se na sestankih stalno seznanjajo z vsemi nevarnostmi, ki prežijo na delavca pri delu. Poudarek pa je na tem, da se zna delavec sam va- rovati nezgod. Delo je tako organizirano, da delajo posamezne skupine vedno na enih in istih delovnih mestih, tako da so ljudje v svojem poklicu že pravcati specialisti. Pa tudi na tistih delovnih mestih, kjer je treba zaposliti kakšnega novinca, mora vsaj eden biti že izurjen, rutiniran delavec. Kot rečeno, bi ta ogromna hala morala biti po pogodbi dograjena do 1. novembra letos. Razvoj dela pa kaže, da bodo naši delavci lahko zapustili novo elektrolizo že letos poleti — morda že julija, najkasneje pa v avgustu. Tako bo pogodbeni rok prekoračen za 3, morda celo za 4 mesece. Vsekakor je to rekord, na katerega so graditelji tega objekta lahko upravičeno ponosni, zlasti še, če upoštevamo letošnjo zimo. Ce ne bi bila letos zima tako ostra in dolga, bi bila dela na novi elektrolizi prav gotovo že precej bliže zaključku kot so danes. Vzporedno z gradnjo nove elektrolize montirajo v hali že tudi nove peči. Le-teh bo v drugi elektrolizi 176, medtem ko ima prva elektroliza le 160 peči (v novi hali so namreč nekoliko manjše peči). Delavci »Metalne«, ki je te peči dobavila, in pa domači strokovnjaki, ki so si pri gradnji prve elektrolize pridobili precej izkušenj, že montirajo prve peči. Računali so, da bi do 1. maja že dobili iz novih peči prve tone aluminija, vendar kaže, da je bil ta rok nekoliko preran. Vsekakor pa bo že v mesecu maju šlo v obratovanje nekaj peči, do konca letošnjega leta pa naj bi predvidoma iz novih peči v drugi elektrolizi že priteklo kakih 7.000 ton aluminija. Ko bo nova elektroliza povsem opremljena — to bo do konca prihodnjega leta — se bo proizvodnja v tem kolektivu povečala ravno za 100 odstotkov. Namesto 20.000 ton bo Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem dala letno našemu gospodarstvu 40.000 ton aluminija, brutoprodukt v tovarni pa se bo pri istem številu zaposlenih (okrog 1500 ljudi) povečal od sedanjih 11 pa približno 22 milijard dinarjev letno. P. k"-Jih ivi ■ PO PRVEM APRILU red »Vidiš, celo v Afriki dela naše podjetje.« »Ja, prav gotovo so dol tisti, ki imajo zveze na centrali, kef bi sicer tudi mi o tem že kaj prej vedeli.« RAZGOVOR E MARIBORSKIMI MLADINCI Gostitelji zadnjega sestanka MK ZMS kolektiva Gradis šobili mariborski mladinci. Po sestanku pa sem želel zvedeti še nekaj več o gostiteljih in sem zato povabil na kratek razgovor oba predsednika mariborskih organizacij 7;MS. Ljubeznivo sta se odzvala in najprej sem ju poprosil, da se mi predstavita. Predsednik mladine gradbenega vodstva je vajenec Anton Kohck, v Kovinskih obratih pa pomočnik Andrej Oman. Najprej trema na obeh straneh. Mislim, da je bil to za nas vse tri prvi intervju. Da bi pregnal moreč občutek, sem zastavil kar prvo vprašanje: »Povejta mi, kakšen je socialni sestav vajinih mladincev, koliko jih je, koliko je članov in koliko ni članov ŽMS.« Najprej je odgovoril Andrej: »Pri nas so vsi mladinci člani ZMS, po številu jih je 45, so pa predvsem pomočniki in vajenci, nekaj je pa tudi polkvalificira-nih.< Medtem je Tone poklical na pomoč sekretarja, tudi vajenca Ivana Ponedelka in sta mi skupaj takole odgovorila: »Članov organizacije je 46 in so vsi vajenci. Vsi stanujejo tukaj v samskem domu. Žal pa imamo še enkrat toliko mladincev, ki niso naletite pri vašem delu in kako jih odpravljate?« »Pri nas je problem v neaktivnosti ostalih. Trudimo se, da bi čim več teh tovarišev stopilo v naše vrste. Seveda pa jih bomo pritegnili z našo aktivnostjo, člani in tudi ne kažejo zanimanja za naše delo.« Nehote se mi je potem vrinilo vprašanje: »Na kakšne probleme pripraviti jih hočemo do tega, da bodo začutili potrebo, da se nam priključijo. Zato pa bi potrebovali več športnih rekvizitov, prostor za ping-pong in pa igrišče.« je odgovoril Tone. »Pri nas pa je glavni problem v tem,« je povzel besedo Andrej, »ker se po končanem delu razidemo po domovih in se le težko dobimo skupaj. V planu po imamo sedaj zgraditi igrišče, urediti okolje delavnic in orsani- zirati razna predavanja. Posebno skrb pa bomo posvetili tudi vajencem, ki šole ne vzamejo dovolj resno.« Vprašanje: »Kakšno je udejstvovanje mladincev v samoupravnih organih in drugih organizacijah?« Andrej je odgovoril takole: »Mladinci so precej aktivni in imajo predstavnike v sindikatu, DS in TJO. Dva pa sta člana ZK. Nekaj mladincev pa obiskuje tudi mladinsko politično šolo.« »Tudi naših pet mladincev obiskuje to šolo,« je povedal Ivan. »Poleg tega je šest članov ZK, en mladinec pa je v UO. Kandidirali pa bo no tudi za IO sindikalne podružnice.« Vprašanje: »Kako pa mladinci uporabijo svoj prosti čas?« Oba tovariša z gradbenega vodstva sta pri tem vprašanju kar oživela in dobil sem vtis, da so na tem področju precej aktivni. Njun odgovor pa je takle: »Življenje v prostem času je pri nas zelo razgibano. Kar poglejmo. S športom se ukvarjamo nrav vsi. Gojimo pa nogo- met, odbojko, ping-pong, streljanje, košarko, ustanovili bomo kegljaško sekcijo in še in še. Redno gledamo televizijo, imamo knjižnico, vsak torek in petek imamo dobro obiskana predavanja, imamo abonma v gledališču. Mladinci pa se vključujejo v športno in kulturno življenje tudi na terenu.« Drugače je pri Andreju: »Naši mladinci se udejstvujejo v prostem času predvsem v svojem okolju, saj so prav oni največkrat iniciatorji in organizatorji prireditev na terenu, kjer živijo. Lepo pa dela naša strelska družina.« Vprašanje: »Kakšne so vajine želje kot mladinskih predsednikov?« Andrej: »Želim, si večjo povezavo med vsemi enotami Gradisa na vseh področjih.« Tone: »Želel bi več pomoči, sodelovanja in razumevanja samoupravnih organov, organizacij in uprave.« Vprašanje: »Ali mi lahko povesta vajini osebni želji.« Za čuda, oba imata skoraj iste želje in sicer Tone: »Rad bi nadaljeval študij na srednji gradbeni šoli.« Andrej pa je svojo željo izrazil takole: »Tudi jaz bi želel nadaljevati študij na strojni tehnični šoli ali pedagoški šoli.« Meni je vprašanj zmanjkalo, toda pogovor je tekel naprej. Trema je izginila in sproščeno smo izmenjali še nekaj misli. Gostitelja pa sta nama z Andrejem pokazala še strelišče, urejeno v kletnem hodniku, sobo za televizijo, sobo za ping-pong, čitalnico. Razkazala sta nama igrišče za nogomet in odbojko, ki so ga zgradili sami. žal pa ga bodo letos izgubili, ker bodo na tistem mestu gradili samski blok. Končno sem jih poprosil, da so stopili skupaj pred fotoaparat. In potem krepak, prijateljski stisk roke in — nasvidenje. Prepoln prijetnih vtisov sem odšel in mogoče sem ka i pozabil napisati. Tovariši iz Maribora mi tega prav gotovo ne bodo zamerili. Miro Langerholc, Jesenice Mož ves razburjen: »Sedaj mi je pa dosti teh privatnih pogovorov, saj vendar nisi v podjetju!« KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kemična spojina, 9. parna kopel, 14. gojiti vodni šport, 15. kotva, sidro, 16. rastlina z velikimi mesnatimi listi, 17. češki »da«, 19. država v Afriki, 20. žensko ime, 21. mizarski stroj, 23. slovenski pisatelj, 24. srbsko moško ime, 26. slovenska reka, 27. avtomobilska kratica mesta v Bosni, 28. prosti tek v dialektu, 29. tovarna električnih žarnic, 50. kratica za enoto moči, 32. drevesa, 33. turški dostojanstvenik (množ.), 34. samoglasnik in soglasnik. 55. cepelin, 38. nadležna žuželka, 59. enota za merjenje, 40. električno nabit delec, 41. okras, 43. negativni delec, 45. poročila, 47. moško ime, 48. vrsta literata. NAVPIČNO: 1. eden od treh mušketirjev, 2. vrsta oboroženih sil, 3. vrsta glasbila, 4. pogojni veznik, 5. boginja jeze, 6. zaimek, 7. napad, 8. zabavišče, 9. isto kot 27. vodoravno, 10. pripadniki velikega naroda, 11. del Bohinja, 12. italijanski državnik. 13. vrsta žganja, 18. del oblačila, 21. romani v slikah, 22. grški junak, 24. zapore, 25. tovarna v 1 2 3 it 5 6 7 8 || 9 10 11 12 13 L v, U w~ 16 0 r~ 18 B 19 20 21 22 1 2) m 25 25 26 1 27 0 28 m 22 B 30 31 1 32 53 gr 35 36 37 36 39 50 B 51 52 ti Vi n 55 56 ti II 58“ lilicu u v d u, . računa sia- ski grb, )b. pokrovka v dialektu, bilnost objektov, 32. plemič, 33. sre- 37. angleški plemiški naslov, 38. z ča v francoščini (fon.), 35. ljubljan- velikimi očmi, 41. tim, 42.' nadav, 44. samoglasnik in 46. nota. 42.' soglasnik, Kadre z ustrezno iolo Splošno znano in usvojeno načelo, da je človek primaren faktor v proizvodnji, ter temu sledeča skrb za delovnega človeka, je dobilo v sedanjem času pri oblikovanju statutarnih določil nov, še močnejši poudarek. Iz dosedanjih obračunov poslovanja podjetja bi lahko povzeli 'rsto pokazateljev, ki nam bi dokazali, če je to sploh potrebno doka-*ati, da smo pri našem dosedanjem delu dajali in priznavali primerno Pozornost položaju človeka v proizvodnem procesu, kar se nam je vedno Vsestransko obrestovalo. Izpolnjevanje proizvodnih nalog, ki smo si jih zastavljali pri planiranju našega dela, je pokazalo na star problem, ki nas zelo ovira, in ,R> je kadrovsko vprašanje na vseh nivojih našega proizvodnega pro-cesa. Pomanjkanje strokovnih sodelavcev v podjetju je glede na naše naloge tako v letošnjem poslovnem letu kakor tudi v perspektivi stopilo v ospredje naše problematike, kar nujno zahteva ustrezne rešitve, če nočemo planirane naloge izpolniti. Čeprav je pomanjkanje strokovnega kadra še vedno pereč družbeni Problem objektivnega značaja (kakor je odhajanje ljudi iz podjetja naša subjektivna slabost in krivda — vsaj za večji del), ne moremo obstati pred temi vprašanji brez moči in se ustaviti zgolj pri ugotovitvi. £ato se je upravni odbor podjetja odločil, da bo skupaj s kadrovsko komisijo razpravljal o problemih strokovnih kadrov z namenom, da bi ^Prejeli smernice za nadaljnje delo pri reševanju kadrovskega vpra-?»nja. Seja upravnega odbora, skupaj s komisijo za kadre, je že bila ln je nakazala problematiko v tako jasni luči, da bi vsakršno odlašanje negativno vplivalo na naše delo in bi se to nujno odrazilo tudi v naših delovnih rezultatih. Po uvodnem poročilu, ki je dalo pregled nad problematiko z mno-Rnterih zornih kotov (poročal je sekretar podjetja), se je razvila živahna Razprava, ki je pokazala enotna stališča. Čeprav se najbolj čuti pomanjkanje tehničnega kadra v podjetju, pa ne smemo zapirati oči o istem Problenčl na drugih področjih, saj nam primanjkuje tudi primerno strokovno tisposobljenih komercialistov, finančnikov, kadrovikov itd. . Pomanjkanje strokovnih kadrov je že več ali manj splošno znano. *aj ve povedati o njem vsak član kolektiva, je bilo potrebno v razpravi “Pravnega odbora podjetja to dejstvo jasno ugotoviti, ker nam to služi Pri nadaljnjih prizadevanjih za urejanje teh vprašanj. Da je bila ta ugotovitev upravičena, nam kažejo vsakovrstni poka-atelji o obremenjenosti tehničnih strokovnjakov z delom. Situacija ni t 'L naših poslovnih enotah enaka, vendar pa glasov, češ, saj je /paničnih strokovnjakov že dovolj, ne kaže kar preslišati, ker lahko k ka miselnost močno ovira prizadevanje za preusmeritev in uveljavitev _?dr°vske politike. Taki miselnosti botruje predvsem kratkovidnost t e,'<' naše kadrovske problematike in ciljev, ki jih hočemo doseči. e' . retni pokazatelji naše škode, ki jo imamo zaradi neobračunanih ki^h^f 'zvr*en'b »lel, nam dajo misliti o potrebi po novih sodelavcih, šiiti - v našem poslovanju odpravili. Ker nam je iz doseda- nji ” Izkušenj dovolj dobro znano, da ustreznih novih tehničnih stro-doh-ra^OV (strokovna usposobljenost, primerna praksa itd.) ne moremo lioH'' .d°y°lj, se bomo morali opreti na mlade, v glavnem neizkušene A,,01 L,z. šol ter jih usposobiti na delovnih mestih v takšne, kakršne rebujeino. Misel, da bi bilo treba naš tehnični kader v perspektivi podvojiti, je utemeljena, ker bomo le tako dvignili kvaliteto poslovanja na raven, ki jo želimo doseči. S tem, da sorazmerno rasti naše proizvodnje povečujemo število tehničnih strokovnjakov, bomo tudi dosegli, da v prihodnosti ne bo več tragičnih situacij v naših poslovnih enotah, če bi se že kateri od tehničnih strokovnjakov odločil, da bi nas zapustil in se vključil v kak drug kolektiv. Kot velja to za naš tehnični — strokovni kader, velja to tudi za sl rokovne sodelavce na drugih področjih našega dela, čeprav tod ni tako težko dobiti novih sodelavcev, ampak je predvsem problem dobiti ljudi, ki so strokovno izobraženi in že praktično usposobljeni. Predvsem smo na teh področjih dela dolžni uresničevati načelo, naj zaposlimo le tiste kandidate, ki imajo ustrezno šolo (predvsem to), če pa imajo še prakso, pa je to toliko bolje za nas! Ljudje, ki so se priučili za posamezne strokovne dejavnosti, nimajo potrebne izobrazbe in so v glavnem na delovnih mestih improvizatorji, vemo pa vsi, da stopnja organiziranosti dela, ki jo danes ekonomika zahteva, ne prenese improvizacije ali pa ozkih gledanj, zaradi česar bo treba pri kadrovanju to stališče odločno zastopati in uresničevati. Do teh vprašanj je sprejel upravni odbor jasna stališča, ki nam morajo biti vodilo pri nadaljnjem delu. Problem svoje vrste je način pridobivanja novih sodelavcev. V dosedanji praksi smo se posluževali razpisov, ki pa niso dali zaželenih rezultatov. Ne glede na to bomo tudi še naprej skušali preko tega načina pridobiti nove sodelavce, vendar pa so v razpravi poudarili individualno pridobivanje novih ljudi, ki bo verjetno uspešnejše predvsem glede kvalitete novih sodelavcev. To pa ni dolžnost samo kadrovskih oddelkov ampak vsakega člana kolektiva, ker gre za korist vsega kolektiva. Organi samoupravljanja naj bi s svojo avtoriteto in tolmačenjem dosegli, da bi vsak član kolektiva smatral to kot svojo dolžnost in obveznost do kolektiva. V zvezi, s kadrovsko problematiko pa je treba nesporno rešiti še eno vprašanje, in to je nagrajevanje strokovnega kadra. Nesimpatična resnica je,, da smo z odpravo bivšega točkovalnega sistema prešli na sistem plač, kjer predstavljajo nadure poleg kvartalnih delitev, edini zmožen način, da si posameznik poviša osebne dohodke. Da bi tudi glede tega nekaj storili, je. že pripravljen osnutek sistema delitve osebnih dohodkov po delu, ki naj zagotovi tistim sodelavcem podjetja, ki s svojim delom prispevajo več, tudi temu primerne osebne dohodke. Ta dodatni sistem naj bi v primerni obliki vplival tudi v kadrovskem pogledu, ker bomo na ta način odpravili ovire, ki v konkurenčnem smislu ne vplivajo najbolje. Informacijo glede oblikovanja novih meril in osnov sistema delitve po delu, je vzel 'upravni odbor z odobravanjem na znanje in upamo, da bomo s tem to vrzel kmalu odpravili. Naš sistem izobraževanja nam zagotavlja glede naših kadrov dodatno strokovno izpopolnjevanje. V perspektivi bomo naša prizadevanja še izpopolnili. Naša politika štipendiranja bo v prihodnje predvsem usmerjena v to, da bomo štipendirali člane kolektiva, saj se nam je to pokazalo za najbolje. Sklepi, ki jih je upravni odbor sprejel na tej seji, so usmerjevalnega značaja in nam bodo predstavljali prepotrebno vodilo pri nadaljnjem deln. Tak način obravnavanja problematike je nadvse koristen in želimo samo, da bi bilo takih sej še več kot doslej. Milan Šurk Zimskošportno tekmovanje za koga? Čeravno malo pozno, ko je zima že za nami, se obrnimo nazaj, in si oglejmo naše zimsko športne prireditve. Razveselila me je novica, da se bo zimsko športno tekmovanje za ->Gra-dis< odigralo v Črni na Koroškem, v prav lepem kraju Koroške blizu našega kolektiva na Ravnah. Veselil sem se, da bom vsaj enkrat imel priložnost ogledati si svoj kolektiv na tekmovanju. Ampak na žalost, se je vse drugače odigralo. Ne vem, ali -smo hoteli vedeti, če imamo takšne ljudi, da se znajo smučati, ali pa smo organizirali tekmovanje iz navade. Sprašujem se, zakaj ni bilo mogoče, da bi si to tekmovanje ogledali najbližji člani kolektiva? Čudno je, da se sindikalni odbor ni spomnil, da bi organiziral ogled tega tekmovanja, če je že bila sindikalna blagajna investitor tega tekmovanja. Če pogledamo življenje gradbenega delavca, poleti ni mogoče prirejati izletov, ker nam zmeraj primanjkuje časa. Pozimi, ko je časa dovolj, pa ga ne izkoristimo. Če organiziramo kakšno prireditev, si je ne moremo ogledati. V prihodnje naj bi priredili taka tekmovanja izven delovnega časa, ker si jih med delovnim časom tako ne moremo ogledati. Franc Markovič Čestitka Obračunska enota Gradis, perutninska farma Ptuj, čestita za 1. maj vsem obračunskim enotam v Gradisu k največjemu prazniku delovnih ljudi. Kolektiv obračunske enote Gradis. Ptuj Stanovanje zamenjani Zamenjam dvosobno stanovanje s kopalnico 38 mz za enakovredno v Mariboru. V poštev pridejo člani Gradisa. Gutman Franc. Endliharjeva 13 Savsko naselje, Ljubljana Gradis v slikah Star znanec nasipov in usekoi Blaž Cedilnik v krogu svojih, sodelavcev na Jesenicah Sredi borovega gozdička so že zrasle lepe vikend hišice. Dela v Poreču se bližajo kraju in člani našega ® kolektiva se bodo kmalu vrnili na svoia matična gradbišča Pot rešitve mnogih problemov v gradbeništvu je predvsem v iskanju lastnih sil in notranjih rezerv in v odklanjanju subjektivnih slabosti. Na sliki del udeležencev posveta gradbincev Dopusti — koliko priprav in pričakovanj in koliko želja. Nekatere se uresničijo, druge ne. toda želimo, da bi bili letos vsi člani kolektiva, ki bodo letos letovali v naših domovih, v celoti zadovoljni Tov. Marušič je star celjski gradi-sovec. Ujeli smo ga, ko je z novinarji razpravljal o delitvi dohodka Tov. Ljubo Tome gotovo vsi poznate iz raznih športnih tekmovanj. — k Tokrat jo. je fotoreporter zalotil v r pisarni projektivnega biroja V okviru centra za izobraževanje je bil. v Ljubljani organiziran tridnevni. tečaj za nudenje prve pomoči. Na sliki del udeležencev seminarja