** ■yftjüP®^ ||tO-YBAE PROSVETA ^^^jU^LOJLQVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE um TS? Chicago, I1L, pondeljek, 27. novembra (Nov. 27), 1*33. f« Komentarji ^«tna m javna dobrodelnost ge gnlo gledaU «RJE III VLAMI STANOVANJSKI PROJEKTI «f Poetefe prevté* lee ^ eeotlq. UM. AI el Oet «. IS1T, «ithertaed aa Jans m, II Ii. Unijaki rudarji zmagali aebeerlplftoe #6.00 Yeeriy STEV.-NUMBER 232 Dobili ho večino v dvajsetih "kap tivnih" premogovnikih. Kom panijaka unija je osvojil* devet rovov Pittsburgh, Pa., 25. nov. — Volitve rudarskih tastopnikov kolektivno pogajanje ao ae nada ljevale 28. t. m. v okraju Fayet- Mnje dni smo opasili v či- ■ Tribuni zelo resno godrn-oroti javni odpomoči rovo- ^ Ker je občinska odpomoč davno bankrotirala, državna I Perkinsova apelira na organi«, tudi ni dosti na boljem, pri- clje, naj sodelujejo v progra-fcnes le federalna jx>mo<žnal „,„. Nogavičarska unija zgra jjg v poštev in proti t»j je| di apartment za svoje Člane perjena omenjena kritik», krizo sta bili na delu tel Washington _ (FP) - Pri I te, kjer gospoduje Frlckovadrui privatni dobrodelni organi- odpravi slabih stanovanjskih ba in kjer so bili zadnje meseoe ¿ji: katoliška in židovska, ki razmer, ki so sramota posebno najsrditejši* boji za priznanje ru spajali vse sorodne skupine, za nekatera mesta," lahko veli- darske unije. Volili ao rudarj rno protestantovske "chari- ko pomagajo tudi unije, pravi ki so uposleni v petnajstih pre-rni bilo, kajti protesUnti so delavska tajnica Frances Per- mogovnikih in rezulUt volitev je navadno opirali na javne (o- kinsova, ki je te dni apelirala bil, da jo lista rudarske unij« •ne) pomožne agenture, ko- na organizirano delavstvo, naj I UM W zmagala v šestih rovih so te obstale. ¡Privatna do- sodeluje pri vladnem programu dočim je kmpanijaka unija "Mi odelnost je torej bila izključ- za odpravo slumov. ners' Independent Brotherhood" »verskega značaja, in sicer ka- Perkinsava je podpredsednica dobila večino v ostalih devetih Jjikega ter judovskega znača- zvezne stanovanjske korporaci-| rovih. V "normalnih" razmerah je je, ki razpolaga s 200 milijoni Volilni izid v omenjenih pet-¿obrodelnost nekako zmago- začetnega kapitala. Ona je na- najstih rovih je bil sledeči: lista _ potrebe. glasila, da so potrebna dobra in kandidatov rudarake unije Uni- Depresija, kakršne še ni bilo cenena stanovanja za nizko pla- ted Mine Workers je dobila 3838 Ameriki, je pa kmalu onemo- Čane delavce, za tiste, ki zaslu-U,a80V. üata kompanijske unije BČila vsako privatno dobrodel- žijo okrog 40 centov na uro. unUe Miners' Independent Bro- ■ Obečikaški organizaciji, Vladna korporacija ima tak iherhood pa 801« glasov, ioliška in židovska, sta ae mo- projekt v načrtu v Detroitu Končni izid volitev v vseh nasloniti najprej na občino kjer bo stanarina od sobe $6-|6 "kaptivnih" premogovnikih, ka-potem na državo. Kljub temu na mesec, kar je vse, kar zmo- t€rih Je J« sledeči: vseh gla-i zmagovali; tudi s pomočjo rejo nizko plačani delavci, kate- 80V 13,716; od teh je dobila liata ih organov, kampanj in pri- rih domovina v velemestih so da- rudar8^« unije UMWA 976«, )v nista mogli nikamor. Ob nes slumi. kompanijska unija pa 8060. Ve- itku tega leta so krajevne do- piača pri teh konstrukcijskih čina rudarske unije 6616. Ru-Idelne akcije skrahirale popol- delih bo v smislu lestvice Public dan,ka unU* J« zmagala v dvaj-in ko je prišel Roosevejt na Works administracije, ki na se- wtih Premogovnikih In kompa-Hilo, je federalna vlada začela Veru določa 60 centov za navad-' nij8ka v devetih. ati prazne pomožne fon- ne in $1.20 za izučene gradbene likoro povsod. delavce, na jugu pa 40 centov federalna vlada daje denar, in dolar na uro. privatne organizacije še S svojo izjavo delavska tajnl-ÉD0 vodijo ali sodelujejo v lo-1 ca najbrž skuša spodbujati or-lili pomožnih upravah. Zad- ganizirano delavstvo, naj sledi ¿ase ae dramijo tudi proto- zgledu pleteninsrske unije v Phi-| Zahteva zlat dolar la aa mara itovske cerkve ali verske iadelphiji, kjer ima v načrtu ve- "baloney" dolarja. Rooaevelt Ibe in zahtevajo ivoj delež čji stanovanjski projekt za svo-ilmnja — obenem tam te je člane. Ta projekt, za ka ■ ije vedno bolj godrn- Iga bo dobila denar od zvezne nad federalno kontrolo. De- vlade, spada v kategorijo stano-od vlade rade jemljejo, am- vanj z nizko stanarino, kredit za "dobro delo" hoče- Amalgamated Clothing Work ane. Cikaáka Tribune jih pa Al Smith NjNidtl veltovo vahrtao Ae al odgovoril New York. — Alfred E. Smith, bivši governor In demokratski kandidat za predsednika lela 19(28, je v magazinu "New Out- we. usasica iriDune jtn pa ers unija je pionirka na tem po-look« ¿»„„p urednik le obiavil tlZ^Jt^n^' v New Yorku n"iad na^^M^vJ! dobrodelnost že od nekdaj po Več zadružnih stanovanjskih ta Hv obliki odprtega pisma, ki je Vm značaju in namenu spada projektov, ampak je aUnarina1 U ^^ P> ^ J* odročje cerkva, ne pa vlade. okrog |10 od sobe na mesec pre- B smo že večkrat povedali, visoka za navadne delavce z niz- _________p _# Bislimo o cerkvenih moaopo- ko plačo. Velemesta potrebujejo I ¿ooaeveitovl politiki devaiuaclje dobrodelnega raketlrstva. To takih sUnovanj, v katerih «ta- dolarja in njegovem kupovanju » «Ura industrija, ki se je | narina ne bo presegala sedem dolarjev na mesec. naslovljeno na trgovsko aborni-co v New Yorku. Zboraiaa je vprašala Smitha, kaj misli o ■i sijajno izplačevala. Oato ev nasprotuje vsaki soci-iji in vsakemu poskusu, da pravi revščina. Revščina biti zato, da bo dobrodelno je tisto "dobro delo", ki novoproduciranega zlata po naraščajočih cenah, in Smith je zdaj odgovoril in s tem pretrgal svoj molk, odkar je Roosevelt predsedniški službi. Smith je odgovoril, da on za* hteva vzpostavitev zlate valute in je proti vsaki formi "baloney odredil "božično premirje" Dunaj, 26. nov. — Avstrijski » «iri^T t^^l^^ £ ^f/^^nnnJ Jemljejo zdravemu in * £f«Wl um*m P- mora držati revežu, da dajo d.l te- m ■!* ' T. '¡¡? v t*li I •t»r"> pnel.ku4eno.tl In uvrnlti w«mu in bre*po«lnemu ^^ ^ J nlU v.»ko novo «k.perlmentlr.nje, t» ie jedro dobrodelnocti.l i r.i« n! H^nn.trJcH v AmerlJko ljud.tvo m mor. dr-a«k. ekonomska kri» jel^^r"1^^^!^'' >11 kar je bilo predpl«no že v svetopisemskem veku — tr» i . ui.< dna skala, ki je aimbol moči in Avntrljci ubUi nemškega vojaka j "iatemacionalo". Bila je dolga vrsta govorni kov — med temi tudi inženir Cooper, ki je pohvalil Stalina kot "enega največjih oaebnoatl današnjega časa" — toda glavn govornik je bil Litvinov, Bil je njegov prvi in zadnji J*vni govor v Združenih državah. Litvinov je poudaril dva poin ta. Prvi je bil, da "prljaleljttvo n kooperacija ameriškega ln ru* akega ljudstva v bodočnosti obe-ta ne le skupnih ekonomskih ko. rfitl, temveč tudi konsolidacijo svetovnega miru". Drugič Je svaril, naj ne bo nihče tako slep, da bl ne videl priprav sa novo vojno, prt v sa prt v nova vojne (I te že dtnes vrše v polnem ras-mahu In novt generacija se po-vsod vežbt v ideji glorlfieiranja vojne. Ko Je Litvinov končtl, je iledilo dolgo plot kanje. Boris Skvirskl, kl je bil pred osemnajstimi dnevi le glava to-vjetakega blrojt v Wtshlngto-nu, je zdtj skrbnik tovjattklh Mtlov v Združenih držsvah, do-kler ne pride poslanik Trojanov tkij. GRADBENE UNIJE ZAHTEVAJO 30-ltNIK Večji konflikt t podjetniki radi pravilnika. Pogajanja no Um ko ao bila Sev Kkonomlja strmoglavila Har-rta ta Parit, 26. nov. — Francoskt vlada Je po enem mesecu epet padla, fltrrtutov kabinet je včeraj podal ottavko, ko mu Je zbornica dalt nezaupnico, 821 proti 247, saradi vprašanja ekonomi-Vlada Je hotela, da se vlad-nlm nameščencem snHtsJo plače, evlca se Je pa odločno uprla proti temu in glasovala proti vltdl. Verska vojna v Nemčiji Berlin, 26. nov. — Protestantska cerkev v Nemčiji jo dane« razcepljena v pet frakcij In vaa-ta frakcija po tvoja "rt-Auje dušo nemškega nt roda". NtjnoveJ-branža je "nemška ljudaka cerkev", katero je orfsalsiral pastor Reinhold Krause, kl )e pred dvema tednoma Izjavil v Berlinu, da morajo nemški krlet-JaaJ zavreči staro zavezo biblije in ratfielo ter potaMti na "tvete krajo" v Palestini, Waahlngtoa. — (FP) — Po dveh meaecih študiranja glavnega pravilnika konatrukcijake lnduetrije ao ti kontraktorji in taatopniki delavstva topet skočili v late nt satlišanju pred NRA odborom. Konflikt med podjetniki in gradbenimi unijami traja še dalj čatt, ker te ne mara podttl nobena ttran. Glavni pravilnik, ki pokrlvs v to konstrukcijsko Industrijo, določa 40 ur delt na teden, v Izjemnih slučajih, kl bl bili številni, pa bi anašal 48 ur. Ker 1-majo vae gradbene unije v pogodbah še 40-urnl tednik, ta pravilnik ne akrajšuje delovni-ka, smpak gs še podaljšuje. Rt-di tega tako velik odpor unij. Na satlišanju pred pomožnim Nlrlnim adminlttratorjem Mul-rom, ki Imt v rokah konttruk-cljtko industrijo, tU delavstvo zastopala Green od Ameriška de-lsvske federacije In McDonough, načelnik njenega gradbenega de. psrtmenU. Mulru in podjetnikom sU povedala, dt gradbene unije ne bodo nikdar prisUle v U pravilnik. Na drugI strani se ps podjetniki nočejo podati In inaistirajo pri svojih zahtevah. McDonough Je isvajal, da ja danes nad «0% grsdbenlh delavcev bres dela in bi Jih niti polovico ne bilo uposlenlh, čeprav bl bil delovnik skrajšan na 20 ur na teden. Rekel ja, 4a unij« . ne bodo privolile v noben prsvil-nlk, ki bl določal več ko 80-urnl tednik. Polag glavnega konatrukclj-skegt pravilnika Je nt rešetu tudi 17 podprtvilnikov, en podpra-vilnik sa vsako brtnžo U Industrije. Unije te bore tudi proti I In sahUvaJo raz-delitev konttrukcljtke industrije v dve grupi; gradnja poslopij v eno skupino, gradnja oest, mostov, jesov ln drugo "odprto delo" ps v potebno tkuplno. Nadalje sshtevsjo pravico ss direktno pogsjsnje o mezdnih leatvicsh s podjetniki. Prsvilnlk določa, da bi ae t to ttvarjo ba-vila le Ameriška konatrukaljsks llgs, kl bl biis v smislu glsvnegs prtvllnikt predtUvnios U industrije. Tretjs sahUvs je kreiranje tkupnega odbort «s delavske od-nošaje, v katerem bl imeli enako število zaatopnikov tudi delavei. Poleg tega tahUvsJo unijo tudi formlrsnje dveh nsčrtnlh svto-ritet, eno as vtsko ismed dveh konttrukcljtkih grup. Tudi v Uh komisijah sshUvsJo tattop-ttvo. Podjetniki In zastopniki unij ao ae na saslišanju le toliko sporazumeli, ds so prlsUli ns sugestijo Muirs Ur mu dsll prsvl*», ds sestavi odbor dvansjstlh čls-nov, kl bo skušsl odprsvlti diference in priti do tportzumt. V Um odboru bodo podjetnik! ime-I Mosem članov, dva deUvci <;reens In McDonougha) in NRA ps dvs AnaledkI fsAUli ao se «Upll med seboj Ixindon, 26, nov. — Dve faši-stični frskcijl, Irnperlslns fsšl-aUčns liga in Unija angleških fašistov, katero vodi Sir Oswald doe ley, eU sinoči udarili na nekem shodu. Ko je prišla policija n naredila mir, Je odvedla 10 ranjencev v bolnišnico In dva fašltU v sapor Avadafcs občina dela refclaa» ss potovanje v Rusija Stockholm. 26. nov, — Obči-ns Norrbo v severni Švedski ja »bijubila 200 kron (okrog $40) nagrad* vaškemu komunistu, kl odpotuje v Rusijo in osUne Um dve Isti. PROSVETA PROSVETA TIB ENLIGHTENMENT ¿SEES »ssr ti mU kf _______M«N (teiw CS4- ÄI te IUh4o K.N M tote. IM« «• M VLTE* Uu; « Chta*. I. M. hmL «te M*. •»« - Hi*»; - SfcWfÉgÉ»» (•«M* CWe-s*> o4 «M Ctew* $IM m mM m» f« Um U.itos »te«« Mriru will Mt k« r«arMl Maatev k»» ta* « PROSVETA IMf-M U. Lm»mMt A** MBMSZS Of TUM FEDEKATBD PSKaS- »m v oklepaju, IN«|. Ml«f «k hn Horvat in akoro gotovo bo to praj omenjeni. Tako zgodi s takimi, ki niso bili nikoli nič, ko se pa v slabih razmerah vseeno prebude is svojega nié, pa takoj mislijo, da bodo svat obrnili, v resnici pa škodujejo pravemu delavakemu gibanju in zato jih j za zaničujeta. 1 Komentar o "zadevi rudarjev" a dne 18. novembra me je zzdo> volj 11. Meni se namreč ne sdi med in mleko. Iz male Slovenije apelirajo za pomoč. Tzrejo jih slzbe letine in poVodnji in menijo, dz bi bilo bolje, ako bi prišli v Ameriko. Toda tukaj ljudje stikajo po smetiščih in išSejo živila. Polno je beračev, ki ne vedo, kje bodo nzšli zavetje čez W. i V zadnjem čazu je vlada preskrbela nekaterim delo pri pogozdovanju. Ljudje dobe pri tem delu hrano in prenočišče. Med revne delijo moko in druga živila, toda to ne bo dosti zaleglf, če se delo ne odpre. To stane milijone in nihče ne ve, kaj ae bo zgodilo, kadar bo denar potrošen. Od doma prihajajo mili glasovi in prosijo pomoči. Imeli so slabo letino in še to so jim uničile povodnji. Tzrejo nzs domači prepiri in nesloga. Ti se očitujejo na shodih in veselicah. Ako bi bili ze-dinjeni, vsega tega ne bi bilo treba. Tam v tužnem Primorju tepta uboge Slovence tujčeva peta. Ali nam bo novo leto prineslo kaj boljšega, se vprašujemo. V Ameriki gremo Slovenci k zatonu in v starem kraju je postal del našega rodu suženj rimske vlade, želel bi, da nam bi novo leto prineslo slogo in mir. Matija Pogorele. Ajtna Loulae Strong, ameriška časnikarica v Rusiji, kjer biva že deset let, je zdaj na obisku v Ameriki. Kontelj lOc, Frank» Zagorc lBe Franpes Bačer lOc in Joseph Ma-lečkar 20 centov. Nabiralca sta bilaJLouis Mrmolyja ( in Krist Marc. Lepa hvala vse daroval ceni in tistim, ki ste se udeležili poguba.—Lotile Mrmolya. f Šestero ovtov Civilizacija nas je oropala za čut orientacije Znani ti >11 Zahvala Collinwood, O. — Star pregovor pravi, da nesreča nikdar ne počiva. O malih in velikih nesrečah slišimo vsak dan. Dne 8. novembra je po kratki bolezni tu kaj umrl Frank Lipovž, doma iz Batuj na Primorskem. Star je bil 64 let in tu zapušča žalujočo soprogo, enega sina pa v Južni Ameriki. Pokojni je prišel tretjič v Ameriko na naslov svojega sina Franka 1- 1928 v nadi, da bodo lahko na stara leto lepo skupaj živeli. Par tednov po prihodu v Ameriko, jima je sin umrl in tako sto ostala sama. Pokojni Frank je bil prestar in se ni mogel zavarovati pri kaki slov. podporni organizaciji, zavaroval ee je pa pri neki angleški za malo vsot o, ki je krila skromne pogrebne stroške. Kio smo prijatelji pokojnika videli, da je soproga ostala brez sredstev, smo šli takoj na delo in zbrali $14.26. Kupili smo venec, ostalo vsoto $6 pa smo izbili soprogi pokojnega. . . Darovali so po $1: Louis Ce-bron, Karolina Batich, Feliks Vidmar in Josephine Routou; pc 50 centov: Victor Beznot, Frank Lisjak, Mary Bolko, Krist Kalin, Anton Vidmar, Joe Batich, Frank Petrovčič (mlekar) in Anton Setej; po 36 centov: Fran-ces Jevnikar, Frank Suban, Jacob Logar, John Spiler, John Strancar, Martin Aušec, Filome-na Sede j, Harry Stonich, Frank Kucin, Frank Kravas, Ignac Lo-zar, Krist Cermelj, Henry Batich, Anna Lokar, Tony Kalin Andy Jankovič, Heronij Kravas John iPirih, Louis Maurič, Jacob Knafelc, Frances Baraga in Mak* K obal. Louia Mankuch 20c, Frani monakovski živalski psiholog profesor dr. Schmidt je q celo vrsto eksperimentov dokazal» da imajo psi poseben orientacijski čut. Kmetskega psa je dal n. pr< prepeljati v zaprti košari z avtom in po ovinkih \ oddaljeni, popolnoma tuj kraj kjer ga je izpustili v megli. Pes je zlezel nezaupno iz košare, nato se je začel obračati proti vsem štirim stranem neba, kakor da nekaj intenzivno išče, hipoma pa je planil proti strani, kjer je ležala njegova domača vas in jo je dosegel v dolgem neprestanem teku po najkrajši možni poti. Da si je izbral rea najkrajšo pot, je profesor Schmidt ugotovil s številnimi o-pazovalci, ki jih je porazmesti od kraja, kjer je psa izpustil, do njegove vasi. Z istim rezultatom so potekj številni drugi poskusi s kmečkimi, in mestnimi psi. Izjemo so delali samo skopljeni psi, ki podobnih okoliščinah niso našli pot^domov. Kakšen je čut, po katerem se psi v teh okoliščinah ravnajo, še prav znano. Običajnih petega, čutov jim tu gotovo nič ne pomaga ali le prav malo, morda tedaj, ko so v že znanem jiifi ozemlju. Mogoče jih vodi neka posebna občutljivost za lokalne elektromagnetske sile, po katerih se po vsej priliki ravnajo golobi pismonoše, ki se zmedejo v svoji smeri pri letanju mimo kakšnega brezžičnega oddajnika , Zanimivo je, kar smo nedavno tega že poročali, da ima tuc človek to šesti, orientacijski čut, veaj primitivni človek, kajti civilizirani je imel dovolj prilike da ga izgubi. Pred nedavnirti ga je ugotovil ameriški raziskovalec King z vso jasnostjo pri bedulnih Libijske puščave, ki se usmerjajo z jasnovidno gotovostjo proti daljnemu cilju, ne da bi se zanašali pri tem na zvezde ali druge orientacijske možnosti. Najboljši vodni* skozi puščavo so celo slepci, bržkone zato, ker se jim z izgubo vida čut za orientacijo še posebno razvije. Rooaevelt odstavil poelanika na Kabi Warm Springa, Gz. — Predaednik Rooaevelt je naznanil 28. odpoklican. Obenem je Rooaevelt Jl <8I*M*1 »«**>• * * iudl* posvaril kubanake revolucionar- ne frakcije, da ae morajo pomiriti med seboj, če hočejo, da bodo Združene države priznale novi režim Kube. Bankirji sbljajo ceno vladnim prav, hu jl (Simon 1 ko socialist Saj na gre la I isti podpirajo Lewlea aa üewtea. temveč aaUMWA. a tega llltooiski rudarji nočejo upoštevati. John LaMerkolc. 82.1 Washington, D. C. — Te dni •e ja Izvedelo, da ameriške banke. med temi tudi rezervne banka, že več dni prodajajo federalne bonde. Prodale so jih še sa milijon dolarjev. To Je vzrok, da padajo cene tem papirjem. \Mo 1988 sa bUtoiatonu in vaepotJMKl ae altil IttBanje. O dobrih čaalh pišejo le listi, toda kdaj pridejo, tega ne povedo, j Priftla je sima In skrbi ter revščina in to V opevani slati deželi. kjer se po mnenju onih, k so ostali na domači «rudi, cedi roWPEUEK.27.NOVF.lifs Sto let socialne politike ko ironijo čitamo v čilu o razmerah I4tvlna* u bi z ameriškim #«šča državni uradnikom J, C Washington v dniž aa levL Dvajseto stoletje imenujejo nekateri tudi "socialno stoletje", oz. "stoletje dela". Res je, da so delavske in nameščenake organizacije v tekočem stoletju, zlasti po svetovni vojni, izbojevale celo vrsto socialno zaščitnih zakonov in da je bil ves na-)redek v tekočem stoletju nekako obeležen z napredkom socialnega čuta, ki se je zrcalil v izboljšanj u socialnopolitične za-conodaje, na drugi strani pa je bilo to vidno tudi v moči in zavednosti delavskega razreda, ki si je moral to socialni čut pravzaprav šele izbojevati^ In zaradi tega ne bo odveč, če si ob stoletnici socialnopolitične zakonodaje malo ogledamo njen razvoj. Letos je minulo sto let, odkar je bil v Angliji, ki je bila takrat ndustrijsko in kapitalistično najbolj razvito država sveta, u-stvarjen in sprejet prvi temeljni tovarniški zakon v varstvo človeškega dela proti brezmejnosti kapitalističnega izkoriščanja. Samo malo število ljudi pozna iz opisov socialnih razmer £danje dobe razmere, pod katerimi je trpelo pred sto leti de-avstvo Anglije, pozneje pa delavstvo vsega sveto. In ne da bi hoteli osvežiti zgodovinske spomine na one čase, nego da pokažemo na to dobo najstrašnejše brezpravnosti delovnega ljudstva, se bomo ozrli na njo, kajti baš sedaj, ko se vseh državah boj podjetnikov za odpravo, oz. poslabšanje socialnopolitične zakonodaje vse bolj in bolj poo8truje in ko delavstvo samo še ne zna prav ceniti soci-alnopolitičnega napredka, je treba pokazati, da je Šele boj strokovnih organizacij za čast in spoštovanje človeškega dela napravil iz brezpravnih in zasužnjenih delavcev zgodnje kapitalistične dobe osebnosti, ki se zavedajo zahtev vsakega posameznega človeka do življenja. Angleški tovarniški zakon iz leto 1838 se je nanašal samo na tovarne za bombaževinaste, volnene, svilene in lanene izdelke, v katerih so tokrat na nečloveški način izkoriščali delavce, njihove žene in otroke. 2e posamezne določbe tega zakona, ki so bile v tedanji dobi izredno pomembne za napredek delaveke zakonodaje, kažejo, kako brezupen je bil tedaj položaj delavskega razreda v Angliji. Danes, ko je delavstvo že izbojevalo osemurnik (48-urni delovni teden) in ko je delavstvo obenem odločeno, da čimprej izbojuje tudi 40-urni delovni teden, se vidijo za tedanjo dobo napredni predpisi tovarniškega zakona iz leto 1833 kot kako barbarstvo nad delovnim človekom. Angleški tovarniški zakon iz leto 1888, o katerem pravi Karl Marx, da je od njega počenši šele obstojal normalni delovni TČaz, je določzl tovarniško delovno dobo v tekstilni industriji za čas od pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer, t. j. na 16 ur dnevno. Precej več torej kakor pol dneva so morali biti delavci tedaj v tovarniških prostorih ali v okvir ju tega po zakonu določenega časa pa za odrasle delavce tudi po letu 1888 ni bilo nobene omejitve dnevnega časa. Samo za otroke in mladoletne so obstojale določbe o omejitvi. Tako je določal zakon, da mladoletniki med 13. in 18. letom starosti v času od pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer ne smejo delati več kakor 12 ur dnevno in otroci od 9. do 18. leto starosti pa ne več kakor 8 ur dnevno. Nočno delo pa je bilo za osebe od 9. do 18. leto starosti prepovedano. Toda delo otrok, to pretresljivo poglavje kapitalističnega izkoriščanja, je bilo kljub tem zakonskim določbam prav malo omejeno, saj je bila tovarniška in*pek?ija vse drugo, samo to ne, za kar je bila namenjena. Brezvestni tekstilni tovarnarji Anglije so vedno nzšli sredstvz in pota, da so lahko obšli zakonite določbe. Vendar kljub njihovemu odporu, ki ao ga cinično nazivali celo kot varatvo "svobode delavstva", je aocialnz politika pod naraščujočlm vplivom in pritiakom delavstva in njega strokovnih organizacij bistveno napredovala. 2e leta 1844 Je bil delavnik v Angliji i 18. letom starosti bistveno «kn n n* 12 ur dnevno in z £j nekem poj ---v angleških varnah v letu 1844, da tov Jki inšpektorji nisi mogli toviti enega slučaja, ar del an ogoi pr« Pa i ¿aru 80 kat okl odrasle ženske pritožile nad J vmešavanjem v njihove pr ce . 1. maja 1848 je stopil Ijavo zakon o 10-urnem niku, ki je vzbudil med škimi tovarnarji vihar nja. Ta odpor je sicer zadržal uresničitev teh soci političnih določb, ni jih pa gel odpraviti. Delavci so * no bolj zavedali, da bodo li samo s svojim združenje močnih strokovnih organi« jah nastopiti proti izkorišča njih delovne sile po vsakn koli kapitalistih. V nasled desetletjih se jim ni popolnoma izločiti otrok, nego so ustvarili"^ sto socialno-političnih zakc v obrambo proti kapitaligt mu dobičkarstvu. Tako k angleški tovarniški delavci samo prvoboritelji angleak nego vsega modernega delavi sploh." (Marx). Pa tudi v ostalih evrop industrijskih državah, gospodarski razvoj je hod angleškim, so vladale slične mere. V tekstilni industri, verne Češke so bile še v se< desetih in osemdesetih letih nulega stoletja razmere, kakor niso zaostajale za škimi iz dobe pred nasto tovarniškega zakona in socialno-politične zakonodaj delu "Raziskave o socialnih merah v tovarniških severne Češke", ki ga je sal dr. J. Singer in je izšlo tu 1885, navaja pisec, trajala delovna doba med 4 od pisca obiskanimi tovari v 5 obratih dnevo 11 ur, obratih 12 ur, v 24 obrat ur in v 14 obratih celo po dnevno. V petih obratih znašal delovni čas 15 ur dn< To nečloveško dolgo delo vršilo v zdravstveno skrajni manjkljivih in škodljivih nicah in delavstvo je dob izredno nizke mezde. Vse seveda povzročilo predča«n< ranje delavstva in neno visoko umrljivost med delo ljudstvom teh okolišev. Pr ko kakor na Angleškem j razvito in dovoljeno otrošk lo tudi v severni Češki. V tilni industriji okoliša I ske zbornice v Libercu chenberg) je odpadlo «e i 1880 po uradni statistiki 1 dilnicah za ovčjo volno na zaposlenih delavcev 66 starih manj kot 14 let, v p nicah za bombaž 40, v pr cah odpadkov 57 in v pr cah za lan 23! Od teh časov dalje pa razmere boljšale in tudi šale. Pod vplivom moči ii tiska delavskega gibanja j dil eden socialno-politični ščltni zakon za drugim, njam predvsem uvedbo bol ga zavarovanja pred 41. * vedbo pokojninskega zavi nja nameščencev pred 2< itd. Po prevratu je pa socialno-politično zakone delo pod vplivom delavske; stopstva v parlamentih, v v mednarodnih zastojev velik razvoj, ki je nudil p o zaščiti delavcev, zakon o rovanju delavcev itd. m zrcali v številnih mednai konferencah dela. Mar»»* bilo treba še IzboljšaUj montaža socialne police izboljšanje ln - ponekod da - preureditve bi bili nL Predvsem Je pa pri« na izvedba starostnegs m poselnegs »vjunavanja delavstvo (pogJejm^ mer Trbovelj za tegnltev pokojninskega vanja zs nsmetfence drfavi, bolniško jn zavarovanje P"'^ lavstva, primems lovnega časa in ^ nega delavnik«. nega del. in (stoletnico sociaino-F™ ( a« ip< nt'i »oNPglJg*. X- NQVBMgKA. Vesti iz Jugoslavije l^^UNSKI UMOR NA 101 DOLENJSKEM g t m. J« bila ** '¿Upniku pri Novem mestu 64-pocestnica Ana Gorfe- Sovo mesto, 9. novembra. V ni izrečena zadnja beseda Andreju i« Tonetu Mali ter ¿¡j Golmajerjevi in še niso j|j pred sodnike morilci mla-l pridnega mlinarja Trdi-pri Trojanah, ko so v obeh serih kakor zverine najbliž-, icrodniki prelili kri onih, ki jim morali biti najljubši, ie prišla vest, da je snoči pod «m sekire neznanega mo-izdihnila 64 let stara po-¡ca Ana Goršetova na Slap-H pri Novem mestu. Ta vest gpet pretresla vso Slovenijo, i »e najgroznejša zločinstva navijajo tako hitro in so ved-itrasnejša ter okrutne j ša, da vedno ni nikjer videti izbolj-Bsji Stara žena, ki se gotovo nogla braniti, je to pot poji irtev zločina, pri tem se niti ne ve za vzrok in povod E Dolenjska že dolgo ni in ljudje trepetajo za svo-ietje in življenje, zamisliti posebno moramo, zakaj je liko groznih zločinov in zakaj človek življenja svojega bližji skoraj prav nič ne ceni. £ sodišča bodo morala sodit neh teh pojavih kot o celot končno uporabiti najodloč-stari princip: zob za zob. Sooči je bila na Slapniku, uro od Novega mesta, na zve-i način umorjena 641etna itnica Ana Goršetova. Moki je izvršil to strahotno ije, je udaril svojo žrtev s 0 večkrat po glavi, en uda-je segal od senc do spodnjih iti in je bil smrten. Slične e je dobila nesrečna star tudi po temenu in po drugih 1 telesa. urinski zločin je zaenkrat nepojasnjen. Starka je bila iena v hiši uglednega po-lika Franca Rohrmana, ka i iena Uršula je umorjen aestra. Kakor pripoveduje posestnik, ki ima na plečih nem križev, je bila pokojna llo pred zločinom v družinski kjer je ličkala v drilžbi nje-501etne žene Uršule koru-Hjegova žena je odšla okrog t Čumnato k počitku, doČim mtra Ana hotela dokončati i Nenadoma je v veži začula tjfoo hojo, kalcor bi "hodil fe« po hiši. Vzela je malo in z njo v roki stopila Ker tam ni ničesar našla, Pohitela še v kuhinjo, pa tam H ni bilo nikogar. V tem hipu Rohrmanovi čull njen. pre-ijiv krik. Ijjena sestra Uršula je plani i* «obe v kuhinjo in, ker se P*, da ho zločinci v hiši, je *> moč tiščala kljuko vrat. > čez nekaj časa vrata iz->n «topila v kuhinjo, je opazila, da tam leži se 'v mlaki krvi. v« prestrašena je Uršula J» na podštrašje, kjer je klicati na pomoč. Nato »"•"tel njen mož, ki je šel lt "°«ede na pomoč. prišli sosedje, so našli ton j i zverinsko razmesarjeni" Obvestili so takoj orož-£*tajo v Novem mestu. 0-«o o reformo izvedla Nemčija, cjer so priprave doaorele že tako daleč, da se spomladi prihod njega leta izda knjiga, kl bo obsegala nova pravopiana pravila. Med najvažnejšimi novimi reformami bo ta, da se bodo vae nemške bssede rasen ob začetku stavkov in lastnih imen pisale z malo začetno črko kakor n. pr v našem pravopisu, nadalje se bodo odpravile številne dvojne o-blike in pipa ve. Da 11 bosta Švica in Avstrija sodelovali pri tem hltlerjevskem projektu, še ni znano. Lovaka ereča 'Kam se je pa vaš mož danes odpeljal v avtu T "Na lov." "Na lov — pa braz puške?" "Počemu naj mu bo puška? Ce skozi dve. tri vasi dobro požene, prinese domov več perutnine ka-cor še tako spreten lovec divjačine!" (Iz Ljubljane.) — Neki Mirko Banič je isdal v Parisu knjigo "Crucifies au carrefour, La Yougoa|avie vue par un Croete". V poročilu o tej knjigi v "Jutru" beremo tudi te-le stavke, ki so merda citat ia knjiga: "Vse naokrog smo svedoki dogodkov, spričo katerih iagleda spor za čisto ali "uemer-jeno demokracijo" malenkosten, če ne že smešen. Vidimo, kako padsjo na vseh straneh pod neizprosno težo socialnih, predvsem pa gospodarskih udarcev, ponaj-več ob nevdušenem pritrjevanju narodov stebri demokracije. Demokracija je rea najidcalnejša vrata oblike vladanja, toda u-stvar jena je le sa dobre čaae. ko Je goapodarakl, politični In socialni red v polnem ravnovesju, o-na je režim eoclakia Idile.. (Pod-črtalo "Jutro".) Ko pa mine ta idila ter napočijo nemirni dnevi in pride doba aocialnlh in gospo-darskih potresov, tedaj se mora demokrscija umakniti drugi čvrstejši obliki. Za to resnico je vedel še republikanski Rim, ki js imel za čaae, ko je država zašla v nevarnost, diktaturo kot državno politično ustanovo, enak po-l«*aj je podelila Francija Cle-menceauju med vojno, v dana« nji dobi pa vidimo, da ae akoraj vea svet rešuje pred demokracijo v čvrstejše politične oblike. Poglejmo le Rooseveltovo Ameriko, Mussolinijevo Italijo, Hitlerjevo Nemčijo, Horthjrjevo Madžarsko, Doltfussovo Avstrijo, Pilsudskega Poljsko, Kamelo-vo Turčijo, Azanovo Španijo Itd. Ujemni časi zahtevajo izjemno stanje." — V "Koprivah" (20. X.) smo brali tale dovtip: Optimizem Iz prakse: "Kaj je istlna, Blsi, da buš ti sada postal pri nami kafcti načelnik (—iupan) ?" — "Otkad sem postal opčinski odbornik, du al sam nle znal kak — ja u sve verujem t" — Jugoslovanska državne železnice bodo povišale voane cene za tretji razred na daljših progah, na tistih progah pa, kjer dela železnicam konkurenco av-tobusnl promet, se bo vozna cena znižala. Od Ljubljane do Balgra-da si plačal za III. raarad 208.60 Din, od 1. novembra dalje pa bo« plsčal 226 Din, torej znaša podražitev okrog 10%! Cena za br-ze vlake pa ae bo tudi za pribliš no 10% — znižala, najmanjša voznina na briih vlakih pa bo znašala za III. razred 32 Din. Do Škofje Loke si plačal zdaj III. razred 19 Din, po 1. novembru pa boš plačal 82 Din, ali pa boš rajši sedel na avtobus. Tujci ns Bledu so plačevali doslej sa brsi vlak Bled-Bohinjsks Bistrica II Din, poslej bodo plačali 3£ Din. ((Prav te dni smo brali številke, kl dokazujejo, da se tujski promet veča). Cene sa I. In II. razred ostauajo neizprsmenjene, tu dl pri potniških vlakih. Zvišale so se samo vozne cene III. razreda potniških vlakov. Zakaj? Uprava upravičeno trdi, da ac 9ti% potnikov vozi v tretjam razredu in da aa bo zaradi tega to povišanje najbolj posnalo. U prava pa tudi va, da ae vozijo v tretjem rszredu siromašnajš! ljudje, kl so s tem najbolj pri-sedet!. Uprava pa tudi upa, da bo mnogo teh siromašnejših potnikov privabila s povišanjem cen v U. in I. razred. (Tudi pri večkratnih podrailtvah tobaka, so podražili le slabše vrste clge-ret, ker se pač teh največ proda. Boljših cigaret niso podražili,) I — Prav te dni beremo v listih, da je uprava češkoslovaških že- leznic znižala vse vozne cene za potniške vlake ša povprečno 9%. Na krajših progah za 6%, na daljših do tO*. Znižala je tudi oene I. in II. razreda. Razmerje med cenami I, II, in III. razreda je bilo doeiej kakor l:6:t*, po-alej pa bo kakor 1:1»*:2.» —- "Prager Preaee" poroča obširneje o tem, kako je nemški tiek strogo nadzorovan s strani oensurnih oblasti, Listov, ki bi imeli očitno protifašistično tendenco, seveda sploh ni ; ves tiek mors prisegati na Hitlerja. Pa vendar se dogaja, da hoče ta ali oni liat zapisati včaaih kake pomisleke, kake prav majhne pomisleke. Toda oensurna oblast ne dovoli niti najbolj nedolšne kritike. Cenaorju-juristu na sodišču je dodeljen namreč uniform miranl zastopnik Hitlerjeve stranke, ki pa nI treba, da bi bil jurist; lahko je mesarski pomočnik ali lumpenproletarec, aa pomočnika censorja ga usposablja navadna članska legitimacija Hitlerjeve stranke. Toda ta cenzorjev "pomočnik" je prav sa prav odločujoči censor, in pravi cenzor je samo še, svoj poraočp^. Za hrbtom oenaorja-jurista stpjl u-nlformIranec ter mu diktyR, kaj mora prečrtavatl. Vas nemško pravo je danes tako: sedj.aa zeleno mlao v sodniškem plašču, sa njim atoji uniformiranj, hit-lerjanec ln ukazuje, na saaonl-kih pa se nabira prah. (/tn pri nas?) — Neki ljubljanski dnevnik prav sa prav njegov dopišnlk ja sapisal ob slovesu nekega P°d-preglednlka finančne k^trole, kl je bil premeščen drugam, nekam neobičajni stavek: ",,. pridobi! si ja brez štsvila prijste-ljev. Služba finančnega uradnika ni, da bi Človeku že sipi* od sebe pridobivala simpatij,, toda g. S. je znal biti vzoren f urad-nik ., ." > I Senatorji pripravljajo antlborz-ne zakone Washington. — Da bo nrlhod nji kongres grmel proti wall streetakim bankirjem, ja razvid no iz strmljenja senatorJlv nad špekulacijskimi orgijami oziroma legaliziranlm ropanjem, katerega odkriva aanatnl nančn odsek. "Imamo aakone proti faanim igram, ampak ne proti takim," Je dejal senator Fletcher o borznih igrah. Pododeek pripravlja zakonodaj o* ki bo prepovedovala ."maršinaJno" kupovanje delnic in bondov, ter večji davek na borzne tranaakcije. Delavci ustanovili kreditno unijo Philadelphia. — Clanl Amal-gamated Clothing Workers un! Je, International Ladiea Gar ment Workers unije, tesarske linije ter Workmen's Circle ao u-stanoviil prvo kreditno,. unijo pod novim državnim zekonoi». Dobili so ie čarter od države in ao aedaj pričeli prodajati delnice po $ft, na katere lshko člani plačujejo po 20 centov na teden akosi 26 tednov. Poeojila Članom bodo znašala do $100. Te kreditne unije ao aa izkazale zelo uspešne delavake institucije, Sika Bival brazpotalalli Upoalevanje je pa škandaloano počaano In "red tape'* je nesno- ■ New York. — "Kapita|laUčni industrialism je na iapfevozu In ne bo dolgo, ko bo spravljen s peti," Je Mgotovii episkopalij-ske rektorje angleški duhovnik In pisatelj W. O. Peck v P#rkvl lige aa industrialno dr mak rac i Jo. Peek Je episkopalijce ftavdu ševal, naj aa poetnvijo na ček» revolucije. |( hirago. — Zadnji četrtek je več ko 70,000 brezposelnih delavcev navalilo na 41 postaj, kjer ao uradniki registrirali delavce sa javna dela. Pred nekaterimi uradi so bile vrate dolge več blokov. Med prosilci dela Je bilo na tisoče takih, ki niso na reliefu. Siromaki so pa «tali in stali pred uradi uro za uro — ves dan in več ko polovica pri-glašencev je odšls brez registra-c ije. I Registrirali ao komaj okrog 64,000 delavcev v četrtek in petek. V uradih je delalo vseh skupaj 1100 uradnikov in ker delajo le pet ur na dan — 30 ur v tednu — po določbah NRA, so po petih urah enostavno saprll urade in pustili delavce stati pred vrati. Vodstvo nima toliko smisla, da bi najelo več klerkov ali naredilo dva šlhta >a registriranje. Kakor so delali prvi dan, so registrirali sto delavcev v url; na ta način bo vzelo IS dni, da registrirajo vae delavce. -Pri registraciji jp dolga vrsta vprašanj na vsakega prosilca. Poleg imena in naelova mora vsakdo povedati svojo starost, tešo in višino, rojstni datum, narod-noat, stanje zdravjs, kril* js za-dnjič delal In kaj, imens sadnjih delodajalcev, šolako vzgojo itd. Nova trgovine a Ruaijo . ., Washington. — Eden postranskih produktov v zvezi s priznanjem sovjetske Rusije Je vprašanje deportacije "nezaieljen-cev," katerih Je 576, po poročilu delavskega departmenta. Vlada jih ni mogla deportirati, ker ni bilo dlplomataklh stikov a so-vjeti. Sedaj bo tudi temu pomaga-no. Kaj bo vlada storila s temi Rusi, med katerimi je 46 takih, kl so bili obsojeni na izgon radi političnega 'prepričanja In de-llktov", nI delavska tajnica hotela povedati. VBLIKA INVESTICIJA Več ko 9100,000,000 vrednosti finega domačega in turškega tobaka ae sedaj stara, paca in me-d! v ogromnih, zračnih ahram-bsh, katere so laat tovarnarjev izdelovateijev Lucky Strike Cigaret. Ta velika inveaticija v Izbranem tobaku sveta Je vaše jamstvo vlsoks kvalitetnoati v Lucklaa. Itdelovatelji Lucky Strike so še sdanej apoznali, ds natančni kadilci aahtevajo to velskorist-nost v svojih cigaretah in jo kaj hitro hvaležno spoznajo. Kajpak to Je bilo in bo ostalo še za-naprej geslo iadelovateljev Lučki», da ae ne hrani najmanj v možnostih dati kadilcem najboljše in najfinejša in čistejše cigarete, ki so jih še ketaj kadili. Po vai deželi ozlroms po vsem svetu Je razvil popularni sloves Lucky Strike la tegs razloga. ■ Da aa doseže ta cilj, izdaJova-teljl Lucky Strike kupijo te najboljše Izbrani tobak, dozorel od vročega aolnca, bogate zemlja in prijaznega dežja. Je veliko raznovrstnega tobaks in od vssh le nekaj teh je dobrih sa uporabo za iidelavo pravih popularnih cigaret. In radi tegs le nekaj posebno iabrenegs tobaka Je pripravljenega sa Luckles. Le listi 1« sredine od tega posebno izbranega tobska, ae uporabi za Lucky Strike, ker okrog šeat in oeemdesot odstotkov cel* tobakove rastlin« se zavrže. Tobak It rasnih seson se porablje pri Isdffavl Luckles, da se teko zavaruje enakost. Tako, da kadilec Luckles vživa le liate sredine Izbranega tobaka raznih pridelkov. Sicer pa iadaiovatelji Luckles niso zadovoljni, ds le dejo kadilcem najboljši tobak, kl ga kupiti morejo, temveč Js ta tobak tudi prepečen sa varstvo vašega gris in sa boljši okus. Po vrhu vsegs tage največja pozornost se daje pri isdelavl in »roeeeu teh cigaret, da so vsi e-naki en drugemu Nad 60 preciznih Inetramentov se upoelnje, da se napravijo vaši Luckles okrog-im, stalni, peine peklrnnim od obeh štreni. Vse to poirtvova-nje dokasuje, zakaj so vselej e- mm neko mili gladki In prfjj In val M PHOBy.ETX »fwrti 'Samo kaj Osupnil sem ter se »medel. Potem sem * domislil opazk atarega vojaka izza mi«e pri večerji. Za nekaj trenutkov eem motril po-a lop je ter odgovoril: "Dva tisočštiri sto dva-J¿pek. air." Ne vem več natanko, ali je bilo urav to število, toda, ko aem mu ga povedal, aem skuAal avojemu licu vtisniti izraz, kakor teb- kako je to zabavno! Zablisnilo je v Blakelockovih očeh, ko se je ozrl vame. Nenadoma mi je bilo vse suho v ustih in v grlu. Želel eem, da bi se bila odprla zemlja H nogami ter me po- g0,,'Dobro!" je odgovoril. Potem mi je vnovič zatrdil, da aem znatna in upoštevanja vredna opora oboroženi sili Združenih držav, ter me puatil aamega v temini. Ko aem ai opomogel od silnega pritiska njegove osebnosti, jem »ev temi samemu sebi zaamejal. , Nato sem se vrnil v tabor ter povedal Lo-niju, kako sva sefsrečala z Blakelockom. "Saj je blaženi' je menil Lonie. "Sar misli, ko se tako\orčuje iz nas?" Odgovoril sem? "Tega ne vem, kaj si misli pri tem; blazen pa najbrže ne bo tako, kakor je videti. Čudak pa j« prav gotovo. IV Naslednje tri tedne nas Je Blakatock s pomočjo še nekaterih maloštevilnih podčastnikov pošteno sdkal v vseh novincem potrebnih vajah; vežbal nas je tudi v igrah na prostem, v plavanju in v pohodih; pri tem je neprestano bril burke in se norčeval zdaj Iz tega zdaj iz onega ali pa iz nas vseh skupaj. Zdaj nas je čezmerno hvalil in nam laskal, zdaj občudoval naš prekrasna telesa in naše umne obraze ; nikdar ni nikogar pokaral ali zmerjal, zastavljal nam je fantastična vprašanja ter svoji neugna-nl sili In moči dajal duška v naj raznolike j ših, edinstvenih oblikah; mimogrede pa Je zanikrno tropo malopridnežev, seatoječo iz poljskih po-magačev, capinov, malih zločincev, delavcev iz tovarn, pisarjev in skitalic, domačinov in tujcev, oblikoval in obrazoval v dostojne vojake. Nisem si mogel pomagati, toda nikakor mi ni dalo, da bi bil z njim enkrat za zmerom opravil kot a prismuknjencem. Kajti čim dalje aem ga gledal, tem večje začudenje Je vzbujal v mojih mladih očeh. Vae je vedno določneje kazalo, da je ni na avetu atvari, ki bi je on ne poznal ali bi je ne bil zmožen storiti. Začel sem slutiti, da tiči v nJem človek odločno in resnično višje vrste, ki je v svojo nesrečo zašel med vojake, med katerimi ni bilo prostora zanj, in ki mu je ta zbirka mladih novincev pomenila težko kaj več kakor vir začasne zabave. Pri vseh svojih prenapetostih in čudaštvih nI namreč nikoli tvegal svojega dostojanstva, namreč Je vedno znal obvarovati pravo razmerje in, kakor ae je vsaj meni zdelo, neko očarujočo daljino nad vsemi. Včasih me Je navdal z resničnim spoštovanjem. Neke noči je prišel mimo naših barak, kjer nas je nekaj sedelo zunaj na stopnicah; voščil nam je dober večer, nam pomlgnil, naj ne vstajamo, nato pa nas začel izpraševati iz zvezdoznanstva. Nebo, na gosto posejano z tvesdami, se je bočilo nizko nad zemljo; in ker nihče med nami ni Imel dosti pojma o ozvezdj-ih, je povabil one, ki so želeli zvedeti kaj o zvezdah, s seboj na bližnji grič, kjer ni nič zaviralo pogleda navzgor. Tam nas je imel več ko eno uro, nam kazal različna ozveid-Ja in posamezne zvezde stalnice, nam navajal njihovo velikost, težo in prvine, iz katerih sestoje, ter nam razlagal, kako je znanstvenikom 41 mogoče, da določijo in spoznajo vae te atvari. Očividno je bilo tudi, da vae te atvari zanj ne pomenijo auhih, golih dejetev; ko je namreč končal z razlaganjem, nam je povedal še dolgo pesem, ki aem je spoznal če» mnogo let, ko sem bral Georgea Sterlinga in njegovo "Pričevanje Sonc". Z menoj je govoril slovansko; toda to ni bilo vse, kar je znal. S Švedi je govoril švedsko, z Italijani italijansko, z Židi jidiš. Nekega večera sem celo slišal, kako se je a kitajakim strežkjem v taborski kantini pomenkoval po kitajško. Plaval je i »borno in na konju je aedel ko ulit. Prekraena žival, ki jo Je navadno Jezdil, je bila njegova last. V velikem toku, ki mU je visel a paau in bil okoli ledij pritrjen z usnjenim pasom, je nosil orožje, ki ni bilo zgolj aabl j a ali bodalo, marveč neke vrate strojna sopiaje v Hitlerjevih rokah, je izšlo uradno obvestilo iz Dresde-na: "Socialdemokratski poslanci sporočajo notranjemu ministru, da je nastopal Van der Lubbe v Brokwitzu kot nacionalni socia-ist in da je bil v zvezi z vodil-' niml oaebami narodnih socialistov." (Imena so bila navedena.) Car naenkrat so morale vse take vesti utihniti, celo o podzemeljskem hodniku se ni smelo več pisati, ker ae je prišlo na to, da noben tujec ne bi mogel na skrivaj priti v dobro zastraženo Goeringovo palač?, po podzemeljskem hodniku Izginiti v parlament in ga zažgati, kaj šele vsč ljudi. Vlada je v zadregi razpisala 20,000 mark sa. tistega, ki bi lahko kaj več sporočil o storilcih požara. To je razpisala takrat, ko Je Že predhodno uradno poročala o velikih uspehih puška njegovega lastnega izuma in narejena ^ p^^v izdala tudi številne u- po njegovem načrtu; imel jo je on edini in je z njo brez pogreška mogel zadeti žogo, vrženo v zrak. Kadar je korakal, so se tla tresla v premeru petdesetih čevljev. Tek je imel ogromen kako* Gargantua. Nekega večera sem ga videl pospraviti dve skledi predpisane velikosti, polni« chile con carne" in fižola; nato fcladenj riža in lonec džungelskega krompirja, ki ga je imel za izborno hrano, nato pa je večerjo žalil še' s sedmimi čašami kave, natančno prešteto. Pravili so, da se Je Blakelock pred leti, v starosti petinštiridesetih let, ko je ves Ameriški športni svet nestrpno čakal "bele nade", da bi porazila Jacka Johnsona, ponudil, da sprejme dvoboj z mogočnim črncem, da pa se je vojnd ministrstvo uprlo tej ponudbi, češ, da bi bilo kaj takega za čaatnika in gentlemana nespodobno. Odpovedati bi se bil moral častniškemu činu, česar pa iz razlogov, ki sem jih odkril pozneje, ni maral storiti. Pozneje sem tudi slišal, da krožijo o njem najraznejše zgodbe in vesti od enega konca Prekopa do drugega. Bil je samski, zato si utegnil slišati iz raznih ust najnenavadnejše bajke o njegovih preteklih in sedanjih ljubezenskih zgodbah; brez dvoma so bile neresnične, a lih zato niso nič manj ponavljali po .vs^m vojaškem predelu od Prekopu, v Panama Cfty-ju infColonu. Tako je ena izmed teh ljubezenskih zgodb pripovedovala o prekrasni ru-menopolt! deklini iz Novega Orleansa, ki je prej služila v družini nekega polkovnika y Bal-boji in o kateri je šel glas, da jo ima Blakfelock skrito v neki koči sredi džungle, ki se širi za predelom ob Prekopu. Vse je kazalo, daje moral biti strašen ljubimec. Po činu Je bil s štirimi ali petimi čast: eden najstarejših kapitanov v armadi in bi brez dvoma napredoval za majorja že pred če bi ne bil ob rasnih prilikah, tako doma kor na tujem, zagrešil gorostasnih stvari, so ga v očeh predstojnikov in podrej označevale kot nevojaškega, negentlemansk< Če ne kar naravnost blaznega indlviduja. to je sčasoma imelo seveda nepovoljen uč na njegovo službeno oceno in napredovi K temu je treba še dodati, da je presiral niške plese prireditve in Igralne večere, kfi so bili v mirnem času bistven sestavni del i lv-1 jen ju vsakega povprečnega častnika in i je-gove žene. Trikrat j« bil pred vojnim a di-ščem, preiskovale in pregledovale so ga že i|aj-raznejše komisije in pri napredovanju g* je ob raznih prilikah preakočila že dolga vi rta nJemu podrejenih. ; (Dalja prihodnji*) B. K.: Poiig Mmšktga parla-mMta—kapitalistična provokaeija Kmalu po slavni aretaciji Van der Lubbeja Je nemftki poroče-valaki urad razpoMlal po vsem avetu allko požigalca in fotografijo njegovega potnega lista in atrankine izkaznice. In apet je prišlo nekaj na dan. Tisti, ki Je piaal ime na potni list, je napravil pri črki u v imenu Lubbe pikici. Pikic na črki u pa žal ho-landaki pravopla ne pozna! Kakšna amola! Ne aamo, da ne pozna pikic, ampak nima tl-ja aploh. Zato ae požigalec ne piši» LUbbe, kakor ae je tudi prvotno piaalo v našem čaaopiaju, temveč Lubbe. Pa tudi to Je zdaj le zavrženo. Kajti pravi potigalec ae piše drugače in ima zelo dolgo, Is raznih imen sestavljeno ime. Med njimi je tudi ime 8 tako tajnostjo bi bili bil v* ,me izvedeti nI « i< ... bi bili Mrodn: clahstiini oblastne«i v ¿¡Ev? k«h. Če je Bell . ** poietnik iB j pojavi aamo o tam sumnja, p2i tako preračuna kriminali£ ££ Je na dan Uke vesti spravij*^ ki°^/oM-n0 'lanku v "Cul ki ga objavi vse svetovno ¿„o, •« Bellu ni »godilo nif. 1 Tedaj pa pride poročilo, ki vi« minaliatove račune vrte na w Bell je tbežal na avstrijska tla njim je v avtomobilu priila U ] čije morilska kolona, da bi Ka viU a pota. la ga tudi Je ... Avtor načrta u požig bo bl molčali bodo tudi izvršitelji. In ki je bil med obema strankami srednik in ki mogoče ne bi čal, bo zdaj tudi molčal. Ing posrednik med Deterdingom in etwsa?" Nagrada 20,000 mark! rin*om' ie mrt€V bombe v katedrali." Konstantinov je izjavil, da ga Ja popolnoma minilo veaalja do ftivlj«ijs. ker vidi, da Je livljeeje zanj bras pomena. Misel na dejstvo, da Ja ugonebn tolik« drago-ranih iivljenj, Ja tako mučila njegovo veat, da Ja aklenil napraviti konec. Dean nova aa, da Je bil Konatantl nov eden izmed tistik, ki so L 19« aprieorili napad ns katedralo Aleksandra Nevskaga v Sofiji- Ušinek skagleslje Je Ml strašen. 140 os*> Je tedaj obležalo «bitih. «It pa ranje-nik. Policija j« tokrat prijela trl|sio. ikb. %i ao jft saradi aločlna ohHOH na smrt In Jih usmrtili. Salo aedaj J« psIŠlo M dan, da ao t« šrtve po no-dolinam prelil«* »vnjo kri. Dr. Friedmann In ^variša ao bili po nedolžnem obešeni, četud ae je is takrat mnogo piaalo is dokasovalo, ds j« atentat organizirala provokaeija. V državn hikaonburškl ječi as js obesil pnsvl atentator, Hitlerjeva poli-ciiA.#če Lubbsjsvs tovariše ln zapre tri bolgarska emigrante. Da bl bila njih sokrivda pri požig« nemškega parlamenta Čim vsgftstnajša, jih napravi takore-Mate atentatorje-specialist* In jih obdoUU še sofijaksga atentata. Ker potem as bolgarska vlada tudi ns bo aanlmaia sanje. In ras, Bolgarija se prav nič Zdaj ao dokumenti, kdo je podtaknil ogenj, izšli, Hitler pa seveda noče izplačati nagrade! 1 IV. Pri iskanju "kompUoov" požiga se je V tistih dneh, ko še cenzura ni bila centralizirana, zarekel celo Papenov list "Ring". Namignil je, da je intelektualni povzročitelj požiga neka inozemska internacionalna osebnost. Iz teksta se je razvidelo, da meri na petrolejskega kralja Detšrdinga. Že 1« let divja ta po vsem svetu proti konkurenci Asnefta, ruskega olja. V tem Sašu je sklepal zveze, financiral razne vojaške intervencije, pod pri znane emigrantske ponarejevalce červoncev. Kjer je mogel,; je kaj ukrenil proti Rusiji in izdal ogromno denarja v boju zoper "Derop", centralno zalogo ruskega petroleja v Nemčiji. Prvi dan po požaru je pri berlin ski "Derop" bila policijska preiskava, ki so ji sledile še druge. Po njej so izvedeli ruski urad niki, da js bik med njimi tajna polica narodnih socialistov. Po dosedanji preiskavi z ruske strani se trdi, ds je moral Deterding enega izmed uradnikov podkupiti, ki je potem to celico organiziral. Deterding, evropski petrolej-ski kralj, poleg holsndske kraljice glavni delničar petrolejske družbe Royal Dutch in glavni gospod pri družbi Gulf Oil Cor poration v Pennsylvanlji, je torej. zapleten v požar nemškega parlamenta! Papenov list tako namiguje, francoski "Populaire pa je objavil natančne podrobnosti. Kot njegovega posrednika imenuje ing. Bella. Pri tem se podrobno peča z njegovo biografijo in dokaže zvezo. Pri procesu ponarejevalcev červonca je Bell nastop« kot Deterdingov s-gent, v zsdnjih letih ps J« bil kot narodno aoclalistični gospodarski politik, spremljevalec Alfreda Ros«nberga, udeleženec frakcijske borbe pri javni diskusiji v monakovski Rjavi hiši itd. -- mi 1st (Dalje prihodnjič.) RAK JE OZDRAVLJIV V * ČETNEM RAZVOJU Kdor ima raka, ima ravno toliko nade, da bo o« J j en, kakor v drugih boU To je mnenje zdravnikov, se udeležili nedsvnega kongresa American Coll .Surgeone v Chicagu. Ta lege" ni nikaka šola, udruženje tisočerih vo( zdravnikov v Ameriki, nabralo podatke o 12,000 čajih raka, ki so bili ozdrav Vzlic temu, zdravniki govorijo o raku kot ozdrg bolezni. Dr. Dukes iz Oak je poudaril, da je rak, kot tuberkuloza, bolezen, daje ustaviti, ne ozdravit primer, neka ženska j« raka na prsih, ko je bila stara. Prsa so bils odstran Živela je potem normalno ljenje skozi 21 let in vi otroka da zrele starosti, bila čez 60 let etara, j« radi raka, ki se je bil oprij« kega orgsna telesa. Me< pa je vendarle živela 21 let malno ln zdravo. Ni nikake sramote ime ka ravno tako malo kot pljučnico. Važno je zdravi ko j, čim se prisotnost rak mi. Dr. Dukee je opisal nekega pacienta v San ciscu, ki se je poskril, i odkril prisotnost raks, in taril v neki koči ob morj ga je bik) sram, da bi kdo da ima raka. Ko je 1 prišel k zdravniku, mu ; že razjedel polovico lica. ta rak je bil take vrst«, da zlahka zdraviti v začetni Nesreča je v tem, da prihajajo k zdravniku P« na To je razlog, zakaj i stane veliki "morilec" ljw Naročit« Mlsdinsld najboljši mesečnik n vensko mladino! TISKARNA S. N. P. travnu vsa v tiskarsko obrt »padajoča de Tiska vabila ss voselics ta shoda, visitnicj, * knjige, koledarje, letake Itd. v slovsnsksm, hrvs slovaškem, čaikem, smÉ—i anglešksm jeziku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA a N. P. J- DA TISKOVINE NAROTA V gVOJI TBKARNI CLAN S.N.P.J. PRINTER seiT-at ta.