J 't- GLA S I LO D E L A VC E V TOSAME Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIV Št. 1 januar 1978 0 referendumu i Dne 27. 12. 1977 je bil v naši delovni organizaciji izveden referendum. Na njem so se delavci obeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb odločali Zel; Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD __ oz. DSSS in Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo. Delavci v vzdrževalni službi pa so se poleg omenjenih samouprav-mh sporazumov odločali še za or-ganiziranj0 temeljne organizacije združenega dela v vzdrževalni služ- Rezultati referenduma so slede- R Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD oz. DSSS je bil sprejet: — v TOZD Saniteta 63,44 % — v TOZD Filtri 63,38% — v DSSS 71,01%; 2. Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za u-gotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo je bil sprejet: — v TOZD Saniteta 63,11% — v TOZD Filtri 57,69% — v DSSS 72,69 P/0; 3. Za organiziranje temeljne organizacije združenega dela v vzdrževalni službi referendum ni u-spel z večino glasov. V skladu s 56. oz. 49. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v TOZD oz. DSSS pa mora vsak delavec podpisati izjavo, s katero se svobodno odloča, da sprejema ta sporazum. Rok za podpis izjave je do 31. 1. 1978. Varstvo pri delu v letu 1977 Y 1977. letu se je v Tosami Pnpetilo 35 nesreč pri delu, v Katerih je bilo prav toliko ljudi poškodovanih. Nadaljevanje na naslednji strani Zagotovili smo si čisto okolje Skupna akcija Krajevne skupnosti Vir in Krajevne skupnosti Radomlje za izgradnjo kanalizacije na tem področju je v celoti uspela. Nadaljevanje na naslednji strani 30 let tovarniških glasil V letu, ki se je tako rekoč že izteklo, smo proslavljali številne pomembne jubileje. Praznovali smo jih slovesno in hkrati delovno. In prav tako praznujemo tudi trideseto obletnico glasil v organizacijah združenega dela. ,:V A : 11 g' ^ 77^/ GaMitka nezrLaneg,CL potnika Tudi letos smo se razveselili vaše, praznično okrašene smreke. Iskreno želimo kolektivu dosti delovnih uspehov ter osebnega in skupnega zadovoljstva. Potujoči: Celje — Ljubljana Varstvo pri delu v letu 1977 Varstvo pri delu je zelo široko področje, ki ga ni mogoče obravnavati enostransko in ločeno od recimo: razvijanja in uvajanja tehnologije, proizvajanja, prodajanja, kadrovanja. Eno od meril, ki kažejo urejenost varstva pri delu pa so prav gotovo nesreče, ki se dogajajo pri delu zaradi celega kupa vplivov, ki v danem trenutku vplivajo na tekoči razvoj dogodkov, da do nezgodnega dogodka pride. Nesreče pri delu seveda niso samo merilo dobrega ali slabega varstva pri delu, temveč so z njimi povezane tudi telesne poškodbe in zdravstvene okvare delavcev ker znižujejo storilnost na škodo delavcev njihovih organizacij združenega dela in na škodo celotne družbe. Iz pričujočega pregleda je prikazano stanje nesreč pri delu v letu 1977 ter nakazana primerjava s preteklim letom. V 1977. letu se je v Tosami pripetilo 35 nesreč pri delu, v katerih je bilo prav toliko ljudi poškodovanih. V vseh omenjenih primerih je šlo za poškodbe, zaradi katerih so bili zaradi okrevanja odsotni z dela. Povprečna odsotnost z dela zaradi okrevanja je znašala nekaj manj kot 13 dni, kar je za en dan manj kot v letu 1976. Po enotnem republiškem kriteriju pogostosti poškodovanja — število poškodb na 1000 zaposlenih — je znašala pogostost 40 poškodb na 1000 zaposlenih, kar je za skoraj 26 '°/n manj kot v letu poprej. Prejšnje znižanj nesreč glede na število zaposlenih, pa bi bilo lahko še večje, če bi bile odstranjene pri določenih delih »črne točke«, če slikovito označimo tako tista mesta, kjer se je pripetilo večje število nesreč. Največji del poškodovanj se je pripetil pri delu na delovnih pripravah in napravah. V grafiki 1 je prikazana struktura nesreč glede na mesto poškodovanja, iz katere je razvidno, kako velik delež zavzemajo prav ponesrečenja na strojih. Močneje so zastopane tudi nesreče, ki so se pripetile zaradi padcev delavcev ali pa padcev predmetov. Tovrstna razporeditev oblik poškodovanja ni značilnost obravnavanega obdobja, ampak je jasno razvidna tudi iz pregleda C za daljši čas. Pri nesrečah, ki so se zgodile v zvezi s stroji je gotovo zanimiva tudi opredelitev del, pri katerih je do ponesrečenja prišlo. Najštevilnejše — polovica vseh nesreč na strojih so tiste, ki so se pripetile pri čiščenju strojev, za kar nosi »zaslugo« zjasti pakirni avtomat za higienske vložke Mimosept! kjer se je zgodila večina tovrstnih nesreč. Na drugem mestu so nesreče, na- stale pri rednem delu na stroju, razdelitev pa zaključujejo nesreče, ki so jih doživeli delavci med popravljanjem strojev. 1- delo na strojih a) CiSCenje stroja b) posluževanje stroja c) popravilo stroja 2- padci delavcev 3- padcl predmetov 4- ostalo 5- vbodl, vrezi zaradi ostrih predmetov A TOZD Saniteta 1-tkalnica Sir.tkanin 2- tkalnica ovojev 3- mikalnica 4- konfekcija 5- belilnica B DSSS G-vzdrževanje 7- ostale str. sl. 8- komercialni sekt. C TOZD Filtri 9-proizvod, cig. fil. V grafiki R. je grafično opredeljena pogostost poškodovanj po organizacijskih skupinah in oddelkih. Za razliko od prejšnjih let, je bila v letu 1977 največja pogostost po- nesrečenj v tkalnicah (»vodi« tkalnica širokih tkanin pred tkalnico ovojev) sledita pa mikalnica in konfekcija. Ob zaključku pregleda o nesrečah pri delu v lanskem letu je treba dodati še to, da v tem času, ko je bila pogostost poškodovanja dokaj ugodna napram letu 1976, vendar pa ni bila nižja v zadnjih petih letih (1975 — 35 poškodb na 1000 zaposlenih), ni bilo nesreč, ki bi imele status hudih nesreč pri delu. Delež odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu, je v okviru celotne zdravstvene odsotnosti delavj cev majhen, saj znaša le nekaj več kot 20 %. Treba pa je upoštevati, da je tudi zdravstvena odsotnost, ki je nastala zaradi bolezni, lahko vzročno povezana z delom. Kakšen in kolikšen vpliv ima delovno okolje na zdravstveno stanje, je bolj stvar predpostavk, kot pa zatrdno in točno ugotovljenih dejstev. Prav zato morajo iti prizadevanja v smer stalnega izboljševanja delovnega okolja, ki postaja v času dognanih kalkulacij delovnih priprav in naprav vse pomembnejši člen v verigi ukrepov iz varstva pri delu^ Zagotovili smo si čisto okolje Skupna akcija Krajevne skupnosti Vir in Krajevne skupnosti Radomlje za izgradnjo kanalizacije na tem področju je v celoti uspela. Že v letu 1977 je večina delovnih organizacij podprla izgradnjo kanalizacije s tem, da so delovni ljudje izglasovali pristop k samoupravnemu sporazumu. Sredi januarja pa so se občani krajevnih skupnosti na referendumu s preko 70% glasovi »za«, odločili, da tudi sami pri- spevajo del sredstev za pridobitev tako važne komunalne naprave kot je kanalizacija. .. Pri obeh zrelih samoupravnih dejanjih se je ponovno pokazalo, da je interes delavcev in občanov isti, ter da se s sodelovanjem organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti lahko uredijo P0-membne zadeve, kajti tako sodelovanje podpira širšo družbeno skupnost. Janez Leskovec, oec. Nekateri podatki o poslovanju delovne organizacije v mesecu decembru in minulem letu Konec decembra 1977 je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 909 delavcev, od tega 596 v TOZD Saniteta, 78 v TOZD Filtri in 235 v DSSS. Povprečna zaposlenost je bila v letu 1977 za 5 % večja kot v predhodnem letu. Zaradi pričakovanih slabih po- slovnih uspehov smo v gospodarskem načrtu predvideli le 3 '% povečanje nominalnih osebnih dohodkov. Dokaj ugodni doseženi rezultati in sistem nagrajevanja, ki poudarja odvisnost višine osebnih dohodkov od uspešnosti poslovanja, so omogočili, da smo nominalne o-sebne dohodke povečali za 5 Pogled na nove objekte v Tosami Sklepi samoupravnih organov v mesecu decembru Skupni delavski svet je v me-5,9CU septembru zasedal dvakrat in Slcer 10. 12. ter 19. 12. 1977. iq7^ 5. izredni seji dne, 10. 12. v Je skupni delavski svet predal lavno razpravo samoupravni spo-. a7Hulm o ustvarjanju celotnega pri-°dka in o skupnih osnovah ter merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo; — samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji; — seznam sredstev in opreme za osebno varstvo; V skladu z Zakonom o združe- nem delu morajo vse delovne organizacije do konca leta 1977 urediti interno zakonodajo z ustreznimi splošnimi akti. Med temi splošnimi akti so tudi: Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah ter merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo, Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS, ki so z Zakonom o združenem delu določeni, da se o njih delavci odločajo z referendumom. Zato je skupni delavski svet sprejel sklep, da se razpiše referendum za 27. 12. 1977, kjer se bodo delavci odločali o__ omenjenih dveh samoupravnih sporazumih. Na 22. redni seji dne, 19. 12. 1977 je skupni delavski svet sprejel naslednje pomembnejše sklepe: 1. Ustava in Zakon o združenem delu nam narekujeta, da do kraja leta sprejmemo samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev z vsemi večjimi kupci in dobavitelji, s klavzulo, da se bodo formirale cene v skladu z zakonskimi predpisi. 2. Glede na to, da smo imeli v delovni organizaciji v letu 1977 dve povišanji osebnih dohodkov in se to pri komercialnih predstavnikih ni upoštevalo, se njim poviša provizija s 1. 12. 1977 za 10 fl/j. 3. Komisija za izbiro zaščitnega znaka je naknadno ugotovila, da se prvoosvojeni predlog za novi zaščitni znak skoraj v celoti ujema z znakom glasila Javna tribuna — šiška. Iz tega razloga se sklep skupnega delavskega sveta z dne, 25. 11. 1977 ko je bila dodeljena I. nagrada tov. Matjažu Berniku ne izpolni, temveč se osvoji idejni osnutek za novi zaščitni znak naše delovne organizacije avtorja tov. Ivana Dvoržaka iz Maribora in se mu podeli I. nagrada v višini 5.000,— din. 4. Za potrebe izvozno-uvozne službe se odobri nakup dveh elektronskih kalkulatorjev Scalar Digitron, za potrebe vzdrževalne službe pa se odobri nakup prenosnega varilnega aparata pri proizvajalcu Var-stroj Lendava. 5. Sprejel se je ugotovitveni sklep zborov delovnih ljudi z dne 5. 12. 1977, na katerih so obravnavali in sprejeli: — samoupravni sporazum o združitvi v LB — združeno banko — samoupravni sporazum o združitvi v temeljno banko Domžale — statut LB Domžale V organe upravljanja LB Dom- Žale se predlaga za delegata vodjo finančnega knjigovodstva TOZD Saniteta tov. Jelko Obradovič, pooblašča pa se tov. Slavka Bajca — generalnega direktorja, da v imenu delovne organizacije podpiše Samoupravni sporazum o združitvi v LB Domžale; — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe; pooblašča se tov. Slavka Bajca, da v imenu DO Tosama podpiše samoupravni sporazum; — samoupravni sporazum o financiranju izgradnje kanalizacije Vir — Radomlje— sprejeti samoupravni sporazum se izvaja: — če pristopijo k njemu vse večje delovne organizacije v krajevni skupnosti in če bo izglasovan krajevni samoprispevek; — če bodo kanali za našo delovno organizacijo uvrščeni v II. in III. stopnjo izgradnje; — če bodo naši delegati v gradbenem odboru in arbitražni komisiji. Pooblašča se tov. Slavka Bajca da v imenu delovne organizacije Tosama podpiše samoupravni sporazum. Za delegata v gradbenem odboru in arbitražni komisiji se imenuje tov. Dimca Janeza, dipl. ing. 6. V mesecu oktobru so bili zaradi selitve nekaterih strojev avtomatske tkalnice v nove proizvodne prostore in zaradi neurejenih klimatskih naprav oz. pogojev v hali, doseženi slabi rezultati v oddelku avtomatske tkalnice. Zaradi tega vzroka se sprejmejo opravičljivi razlogi za njihovo nedoseganje plana, kar naj se upošteva pri izračunu stimulacije za mesec oktober. 7. Člani skupnega delavskega sveta so bili seznanjeni s prispelimi pripombami v okviru javne razprave o ocenitvah novih delovnih mest po Aktu o organizaciji, sistemizaciji in odgovornosti, ki so bile upoštevane samo delno ali pa niso bile upoštevane. Po javni razpravi predloga ocenitev novih delovnih mest, je komisija predlagala ocenitev novih, vendar po prvotnem predlogu ne-obravnavanih delovnih mest. Skupni delavski svet je predlog komisije za nagrajevanje potrdil, prispelim pripombam, ki so bile negativno rešene pa se posebej odgovori zakaj niso bile upoštevane pozitivno. TOZD SANITETA Predsednik delavskega sveta TOZD Saniteta je v mesecu decembru sklical svoje delegate, da bi sklepali o pomembnih točkah: — gospodarski načrt za leto 1978 — sodelovanje s Tekstilno tovarno Senožeče V zvezi s tema točkama je delavski svet sprejel sklep, da se sprejme gospodarski načrt za leto 1978 — I. del, dopolnjen s predlogi in pripombami iz javne razprave. Upoštevan ni bil predlog za znižanje norme v tkalnici širokih tkanin, ki naj se strokovno prouči in o rezultatih poroča na naslednji seji. Pod 2. točko pa so delegati delavskega sveta bili seznanjeni s situacijo plačila storitev Tekstilne tovarne Senožeče za gazo 80 cm in V letu, ki se je tako rekoč že izteklo, smo proslavljali številne pomembne jubileje. Praznovali smo jih slovesno in hkrati delovno. In prav tako praznujemo tudi trideseto obletnico glasil v organizacijah združenega dela. Za zgodovino je obdobje tridesetih let bržčas samo trenutek, samo korak na poti nekega razvoja. Vendar pa s takšnimi merili ne moremo presojati pomena teh naših tridesetih let. Namesto koraka smo v teh tridesetih letih prehodili dolgo pot in prišli do tiste razvojne točke, o kateri v mnogih družbah revolucionarji še vedno govore samo kot o viziji, o daljnji bodočnosti razvoja družbe, človeške skupnosti. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da pri nas postaja delovni človek subjekt v družbeno ekonomskih odnosih in v političnem sistemu, enakopraven subjekt v kateremkoli delu družbenega življenja. Po ustavi in po zakonu o združenem delu mora biti vsak naš delavec v enakopravnem položaju, imeti mora pravico in dolžnost vpivati na vse tokove družbenega življenja, na celotno družbeno reprodukcijo. Delovni človek v naši družbi postaja subjekt, ki ne odloča samo o svojem dohodku, ampak tudi o družbenem dohodku, ki torej skupaj z drugimi delavci, s katerimi združuje svoje delo^ in sredstva, v celoti odloča o družbenem dohodku, s tem pa seveda tudi o svojih potrebah, interesih, zadovoljevanju svojih potreb, o uresničevanju svojih interesov. Skratka o vsem! Glasila v združenem delu so množična in imajo seveda pomembno vlogo v naši družbi. Tovariš 72 cm ter tetra blago, ki želi povišanje cene vsaj za 10 " (,. Po razpravi je Delavski svet TOZD Saniteta sprejel sklep, da se odobravajo ukrepi, ki so bili izvedeni v smislu samoupravnega povezovanja v skladu Zakona o združenem delu s Tekstilno tovarno Senožeče. Cena storitvam tkanja tetra blaga ter gaze 80 cm in 72 cm se poveča s 1. 6. 1977 za 5 "/o. Kurtovič je nekoč zapisal, da so baza informiranja, prvi položaj v boju za socialistične samoupravne odnose, za krepitev družbeno-eko-nomskega položaja našega delavca, delovnega človeka, da bi ustvarili vodilni položaj delavskega razreda glasil OZD in delovnega človeka v družbi nasploh. Kako široka je pravzaprav ta fronta? S ponosom in zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo v teh tridesetih letih to našo fronto močno razširili in utrdili, da zavzetih položajev danes ne more vec ogroziti nobena sila birokratizma, tehnokratizma, liberalizma, da j m delavski razred ne bo zapustil kot se nikoli ne bo odrekel samoupravnemu socializmu. V dokaz tej trditvi o široki in trdni fronti naj navedem samo nekaj najbolj zgovornih podatkov. Tako danes izhaja samo na slovenskem blizu 500 glasil orga; nizacij združenega dela, v skupni Kratek povzetek govora predsednika RS ZSS tov. Janeza Barboriča na otvoritvi razstave glasil v OZD v Lescah 22.12. 77 nakladi 800 tisoč izvodov na posamezno številko. Ta glasila piše in ureja približno 800 časnikarjev, vsak izvod pa prebereta dva bralca. In že dolgo ugotavljamo, da so Prav glasila organizacij združenega dela najbolj brana sredstva javnega obveščanja, da so ti časniki prebrani v celoti. Še več, prebirajo jih tudi drugi družinski člani delavcev, njihovi prijatelji, tovariši. Protestno pismo avstrijskim oblastem Udeleženci prvega srečanja organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v DO. Odločno in najostreje obsojamo politiko avstrijskih oblasti do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji, ki se kaže predvsem v neizpolnjevanju avstrijske državne pogodbe in poskusih nasilne asimilacije. Pri vsem tem smo ogorčeni še zlasti zato, ker skuša avstrijska vla-da svoje poteze in ravnanja mračnjaških sil — tako tudi skrajno nazadnjaškega in desničarskega Heimatdiensta — pred svojo in svetovno napredno demokratično jav-nostjo prikriti ali prikazati v naj-lepši luči: kot naj večjo skrb za slovensko in hrvaško narodnostno skupnost. Odločno podpiramo Prizadevanja oziroma boj obeh narodnostnih skupnosti, ki ni le boj za manjšinjske pravice, temveč boj za celovito osebno in socialno svobodo človeka in naroda. Ob tej priložnosti tudi pozivamo avstrijsko vlado, naj ne popušča nacionalšovinističnim silam — tistim mračnjaškim silam, ki so pred nekaj desetletji pahnili svet v krvavo vojno, silam, ki so počele grozljive zločine nad številnimi narodi ter demokratičnimi in naprednimi gibanji naše celine. To niso samo naša mnenja in zahteve, ampak tudi slovenske in jugoslovanske ter vse napredne svetovne demokratične javnosti. V imenu vseh teh in v našem imenu zahtevamo, da čimprej izpolnite dolžnosti, ki jih imate po Državni pogodbi do naših narodnostnih skupnosti in jima omogočite normalen vsestranski razvoj! Organizatorji obveščanja, uredniki, novinarji in sodelavci glasil v DO iz SR Slovenije, zbrani na Bledu od 22. do 24. decembra 1977 Prijetno srečanje aai i * ■ movci na izletu O tem prijetnem izletu nam je pisala tudi Julijana Avbelj. Naj vam še iz njenega članka posredujemo kaj so naši mladinci najbolj ogledovali. Obisk bolnice Franja se je gotovo vsakemu izmed nas vtisnil v spomin. Ko smo se vzpenjali po precej spolzkem terenu proti barakam, smo kar potihnjli. Vsak si je mislil: dober je bil, kdor je tukaj hodil, pa ne podnevi, marveč ponoči, pa naj je bilo poletje ali zima, sneg ali dež. V vsakem trenutku bi mu lahko spodrsnilo in našel bi smrt v globoki strugi. Ogledovali smo si barake: sobe za ranjence, za zdravnike, osebje, kuhinjo, kopalnico in druge prostore ter predmete, ki so jih takrat uporabljali. Vse tako skrivnostno. Res niso živeli v lahkih pogojih. Poleg tega je v njih vedno glodal strah, da jih ne bi kdo kljub zelo skritemu terenu izdal, ker bi bili izgubljeni. Na srečo se to ni zgodilo. Prispevala je pomemben delež v NOB — predvsem nesebično pomoč ranjencem. Ogledali smo si še bunker, visoko v skalah, nato pa počasi zapuščali sotesko, ki je marsikatermu partizanu pomagala v življenje, mnogi pa so tu med skalami našli svoj poslednji dom. Dogodki, kateri se ponavljajo v določenem razdobju, postanejo tradicija, za udeležence pa veliko Pričakovanje. To je bilo za nas, ki smo neka-preje, nekateri pozneje, zapustili TOSAMO, katera je pričela ra-sti z nami, toda vsaka generacija ustvarja svoje naprej v svojem času m se kasneje uvrsti med nas, upokojence. Res priznanja vredna je navada, uu nas samoupravni organi in ce-loini kolektiv vsako leto v decembri povabijo na prijetno srečanje in na ogled novih dosežkov v pretek-ern letu in ob slovesu si vedno za-zehrno polno uspehov in izpolnjenih želja v novem letu. Tudi letošnji 23. december nam T° ostal v nepozabnem spominu. na delovna mesta v preteklo-, i, smo se ta dan veseli in tudi radovedni podali na pot novih doži- vetij. Sprejela nas je velika nova jedilnica, v kateri se nas je nabralo kar za mali, malo manj mladi kolektiv. Lepo so nas pozdravili predstavniki organizacij in kolektiva z željo po prijetnem počutju. Formalnosti, katere pripadajo jedilnici in osebju so bile pohvalne. Po pozdravnih besedah tov. generalnega direktorja smo se podali na ogled novih proizvodnih prostorov, novih strojev in naprav. Mnogi od nas niso več našli svojega nekdanjega delovnega prostora, ker je v tem letu skoraj vsak stroj dobil novo okolje, nove pogoje. Do novih objektov, ki so se iz Vira oddaljili skoraj v drugo vas, nas je popeljala kar precej dolga ulica ob gigantskih stavbah, katerih notranjost nas je vse osupnila. Vse to veliko delo je združeno s sposobnostjo in prizadevnostjo kolektiva. Vsi smo prepričani, da se Obiskali smo tudi škofjeloški grad, kjer smo si ogledali razstavljene slike in druge predmete. Videli smo mnogo zanimivosti iz preteklosti Škofje Loke in njenem razvoju. Sklenili smo, da obiščemo še Dražgoše. Ogledali smo si veličasten spomenik v spomin na padle žrtve, spomin na grozodejstva sovražnika. Da spomin na vojno grozote in junaštvo borcev med vojno še živi, so dokazovali šopki cvetja ob spomeniku. Seveda smo dolžni zahvalo prizadevnim mladincem in drugim, ki so izlet organizirali, ki so nam omogočili, da smo preživeli lep dan, spet spoznali del naše ožje domovine, z obiskom zgodovinsko pomembnih krajev pa počastili tudi Titove in partijske jubileje. Gotovo si vsak želi še kakšnega podobnega izleta. Držimo pesti. leto 1977 za »TOSAMO« novo rojstvo in nove obveznosti, katere je na sebe sprejel dokaj mlad kolektiv. V novih prostorih so kaj hitro stekli pogovori med delavci in našo generacijo. Ponosni so na svoje u-spehe in ponosno gledajo v prihodnost in napredek delovne organizacije. Hitro je mineval odmerjeni čas in slovo s stiskom rok nam je do- kaz o dobrih gospodarjih. To naše srečanje smo prijetno zaključili v »Slamniku« v Domžalah še z nekaj uricami prijetnega kramljanja ob polni mizi in glasbi. Vsi udeleženci se lepo zahvaljujemo za dobro organizacijo tega prijetnega srečanja z željo, da ta tradicija ostane kot močna vez med kolektivom in nami, ki smo bili pionirji »TOSAME«. Siva kučma, bela brada... Tudi v letošnjem decembru dedek Mraz ni pozabil na naše otroke. Kot vsako leto se je tudi letos stari mož z belo brado s svojim spremstvom pripeljal na Vir, kjer so ga nestrpno čakali otroci v nabito polni dvorani. Bila je hladna decemberska sobota, vendar otroci kljub temu niso ostali doma. Tako je že pred napovedanim sporedom veseli otroški živ-žav polnil dvorano. Hrup se je polegel šele takrat, ko se je pričel program. Z odprtimi usti so strmeli najmlajši v lutke, kajti »Hiša tete Barbare« je bila zares prijetna igrica. Navdušeno so spremljali igro živali na lutkovnem odru in ob koncu veselo zaploskali. No, program je bil nekoliko spremenjen in namesto napovedanih risank je prišel na oder dedek Mraz s svojim spremstvom. Najprej so prišli palčki in bodrili otroke, naj pokličejo dedka Mraza. O-troci so ga poklicali in res je prišel. To je bilo veselje! Žal pa de- dek Mraz ni imel veliko časa, mo; ral je še naprej, kjer so ga čakali že drugi otroci. Tako so bili naši malčki kar nekoliko razočarani, ker njihov dobri dedek ni imel časa po; siušati, kaj bi mu radi povedali ah zapeli. Razočaranja je bilo konec, ko so palčki pričeli deliti darila in male očke so bile uprte v vabljiv6 vrečke. Kar hitro so bili trakovi odvezani in otroci so začeli pregledovati vsebino svojih zavitkov. Veseli so bili igrač, pa knjig in sladkarij-Veselja pa s tem še ni bilo konec. Na vrsti so bile risanke, k1 razveseljujejo staro in mlado. Prikazovale so norčije »Pink Panter- ... in nepozabno ja« in po dvorani je odmeval razposajeni otroški smeh. Kar prehitro jc bilo vsega konec, čeprav so bili nekateri najmlajši že nekoliko naveličani. Seveda, starejši otroci bi zdržali vsaj še nekaj časa. Sicer Pa vsega lepega je tudi enkrat ko- Navada j6j da ob koncu leta vsak skuša napraviti obračun in ugotoviti uspešnost. Tako bom tudi v lem kratkem članku posredoval nekaj zaključkov o naši uspešnosti predvsem v proizvodnji. Preteklo leto je bilo značilno po tem, da smo večji del proizvodnih obratov selili iz starih prostorov v novo zgradbo, s čemer smo si u-stvarili realne pogoje za selitev oz. razširitev oddelka konfekcije. V de-lu bivše avtomatske tkalnice se pri-pravljamo na povsem novo tehnologijo proizvodnje netkanih blag. Pri tem lahko ugotovimo, da je bila selitev izvršena brez pomembnejših zastojev v proizvodnji z izjemo avtomatske tkalnice, kjer smo nneli zaradi neurejenih klimatskih naprav zmanjšano proizvodnjo. Ce pogledamo izvršitev plana Proizvodnje za leto 1977 lahko ugotovimo, da je bil letni plan v TOŽD nec. Pa saj to ni bil čisto konec, kajti darila so ostala in lep spomin je ostal, prihodnje leto ob tem času pa spet veselo pričakovanje. Dedek Mraz, pridi spet med nas ...! MŠ SANITETA presežen za 5 %, v TOZD FILTRI za 1 %, medtem ko v delovni organizaciji beležimo 4P/() preseg plana. Po posameznih oddelkih je bi! plan izvršen v sledeči višini: ODDELEK Izvršitev plana Tkalnica ovojev 119% Konfekcija 102% Mikalnica 105 % TOZD Saniteta 1051% TOZD Filtri 101 % DO Tosama 104% Oddelki, ki proizvajajo polproizvode, pa so plan dosegli kot sledi: Avtomatska tkalnica: volkov 100% Belilnica: kg vlaknin 105% m tkanin 98% Pripravljalnica: škrob. osn. 96 % Lahko ugootvimo, da je doseganje plana proizvodnje zadovoljivo, če primerjamo rezultate le številčno. V teku leta 1977 pa smo lahko ugotavljali, da so bile želje naše prodajne službe znatno višje predvsem za nekatere izdelke. Skozi celotno obdobje smo se srečevali z več problemi, ki jih v celoti nismo rešili zato nam te naloge ostanejo za leto 1978. K temu prištevamo predvsem izboljšanje izkoriščenosti strojnih kapacitet in odpravljanje ozkih grl v proizvodnji ter zmanjšanje materialnih stroškov. Zmanjšanje materialnih stroškov oz. bolj gospodarno ravnanje predvsem z osnovnim materialom (surovinami), bo ena od glavnih nalog za leto 1978. Vsak član našega kolektiva lahko več ali manj prispeva predvsem z vestnim delom k izboljšanju stanja na tem področju- Zgornji podatki in razmišljanja so le majhen izsek iz obseženega področja ugotavljanja uspešnosti naše delovne organizacije saj bodo končni rezultati poslovanja znani šele ob izračunavanju vseh ostalih faktorjev, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. Plan proizvodnje za leto 1977 je bil dosežen Kazalci uspešnosti poslovanja v. Zakon o združenem delu in n: S1 interni samoupravni sporazurr 2, združevanju dela delavcev • f P. °7- DSSS določajo, da mor: 1° biti delavci, da bi lahko smoti h° :iin racionalno odločali o d( nodku, seznanjeni z rezultati svc lega dela in poslovanja temeljn organizacije. Rezultati se izkazuj< ■J9 v obliki predpisanih kazalce\ Ki omogočajo primerjavo doseženi uspehov v tekočem obdobju, z rt zultati, doseženimi v ustrezni dot Prejšnjih^ let, ter s cilji in nalog: uu. določenimi v planu organizac združeneg dela. Na podlagi eno uih kazalcev pa je možna tudi pr O1 erjava rezultatov poslovanja urugimi organizacijami združeneg i a enake ali sorodne dejavnost 2r Primerjava s tistimi samouprav mmi organizacijami in skupnostm s katerimi so sporazumno določc ne osnove plana. j Y naslednji tabeli prikazujemo po-..5, ?. ° rezultatih poslovanja tek-iiimh podjetij Universale, Indu- plati in Tosame. Absolutni podatki se nanašajo na obdobje I-IX 77, indeks pa izraža razmerje doseženih rezultatov v obdobju I-IX 77 proti enakemu obdobju predhodnega leta. Vir podatkov je poročilo po- slovanja združenega UNITEX iz Ljubljane. Primerjava rezultatov poslovanja, doseženih v obdobju I-IX v delovnih organizacijah Tosama, Indu-plati, Universale. Kazalec Enota Tosama 1-1X77 ind Induplati 1-1X77 ind Universale I-IX 77 ind L dohodek na delavca din 107.823 149 75.733 123 76.263 156 2. dohodek v primerjavi s povpr. uporab, sred. % 23,9 100 26,4 106 46,3 111 3. čisti dohodek na delavca din 86.491 164 67.231 123 66.621 148 4. akumulacija v prim. z dohodkom % 24,4 15,1 439 8,0 _ 5. akumulacija v prim. s čistim dohodkom % 30,4 17,0 440 9,2 _ 6. akumulacija v prim. s povpr. upor. sred. % 5,8 — 5,5 500 3,7 7. osebni doh. in sred. za skup. por. na del. din 58.970 118 55.780 106 60.190 134 8. čisti mesečni oseb. doh. na delavca din 4.026 95 4.019 109 4.032 123 Novosti iz proizvodnje Izdelovanje pleničnih predlog, ki jih mamice trenutno zelo pogrešajo na trgu r rw Www T. -y- f jr Posnetek iz oddelka za proizvodnjo netkanega blaga. Prvi metri so stekli. Teden delovnih akcij v Senožečah Že dalj časa smo se v Senožečah dogovarjali in pripravljali na organiziranje delovnih akcij, da bi vspodbudili mlade k aktivnemu vključevanju in delovanju v mladin- sko organizacijo. Starejšim vaščanom in tovarišem smo želeli dokazati, da smo sposobni tudi sami na lastno pobudo in z lastnim delom prispevati k še lepšemu zunanjemu izgledu vasi. Tako so se začele delovne akcije odvijati ena za drugo. Že v soboto, 5. 11., smo se mladi iz Tekstilne tovarne zbrali za delovno akcijo v tovarni, katere predmet je bil prekladanje betonskih blokov. Seveda smo povabili tudi ostala mladince iz krajevne skupnosti ter iz tovarne CIMOS iz Senožeč, naj poprimejo z nami. Čeprav je bil odziv na vabilo le delen, smo se tovarišev mladincev, ki so nam priskočili na pomoč, izredno razveselili. Tako smo delali, dokler nas ni zmotil dež, ki nas je s svojimi debelimi kapljami prepodil z delovr šča. Kajpak smo si vsi želeli, da bi začeto delo tudi končali, saj je bilo nujno, kajti buldožer je že čakal, da razrije in poravna teren, na katerem so stali zidaki. Ob zaključku akcije smo z veseljem ugotovili, da smo s svojim delom v veliki meri pripomogli k boljšemu izgledu naše tovarne, saj smo tako očistili teren in buldožer se je lahko z vso svojo močjo zaril v kamnita kraška tla. Tov. direktor, Meden Rado nas je pohvalil za uspešno opravljeno udarniško delo ter nam zaželel v bodoče kar največ uspehov. S tem smo končali delovno akcijo v Tekstilni tovarni Senožeče, katero smo tudi organizirali mladinci TTS. Naslednji dan, to je v soboto, pa nas je že čakala nova preiskušnja, nova celodnevna akcija, z glavnim ciljem, urediti športno igrišče v Senožečah. Do sedaj je bilo na športnem igrišču pripravljenih in izpeljanih že več podobnih akcij. Iz tega lahko ugotovimo, da smo do sedaj v ta objekt vložili že veliko prostovoljnega dela ter smo tako skup; no s tujo pomočjo uspeli asfaltirati igrišče za košarko, da bodo na njem lahko redno trenirali člani domačega košarkaškega kluba. Delovno brigado, ki smo jo ustanovili, smo imenovali po znanem borcu ter narodnem heroju, ki je padel med NOB za našo svobodo, Niku Šturmu. Že zjutraj smo se zaviti v gosto meglo, iz katere je pršil rahel dež, zbrali na zbornem mestu, kjer smo se razporedili po četah. Število udeležencev je bilo zelo zadovoljivo, celo presenetljivo za tako majhen kraj. Z veseljem smo ugotovili, da nas je skupno 36 mladincev in mladink, med temi pa so nam priskočili na pomoč tudi pionirji. Kasneje se je število vseh še povečalo. Ni nas mnogo motila megla, niti nas ni motilo pršenje dežja, temveč smo se nemudoma lotili dela. Krampi, lopate in motike so zapele, v samokolnicah pa so že vozili najrazličnejši odpadni material na poseben kup, ki so ga kasneje zažgali. Delo je na celem delovišču nemoteno potekalo, četudi je bilo ravo brigadirsko vzdušje. Pesem rampov in lopat ter motik je sp- remljala prva brigadirska pesem, saJ je bilo tu precej takih, ki so se udeležili kake republiške, pa tudi zvezne delovne akcije. Počasi, toda neutrudno se nam je bližal večer. Cilj akcije je bil že v veliki meri dosežen. Plan dela smo v celoti dosegli, le betoniranje zida se je zavleklo nekoliko v noč, vendar smo tudi to uspešno opravili. Nič ne de, če smo bili ob koncu dneva vsi premočeni, od nenehnega pršenja dežja, pa od lastnega potu, pa tudi žulji na rokah so nas boleli, saj smo vedeli, da je opravljeno delo za vse nas mnogo več vredno. Delovni dan smo sklenili s krajšim kulturnim in brigadirskim večerom, ki smo ga pripravili v kulturni dvorani. Ob tej priliki nas je pozdravil ter nam čestital ob uspešno izpeljani akciji predsednik KS Senožeče, tov. Meden Rado ter predsednik SZDL v KS Senožeče tov. Premrl Franc. Hreščak Branko Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 1. do 11. 2. 1978: tozd saniteta Konfekcija , 28. 1. Cerar Angelca, 4. 2. Cvje-tmovič Joži, 26. 1. Furlan Marjeta, 2. Gaberšek Minka, 16. 1. Keržan Marta, 25. 1. Klopčič Ivanka, 2. 2. Klopčič Nada, 17. 1. Kotnik Metka, J4- 1. Rems Marjana, 18. 1. Kamenček Marjeta, 14. 1. Paliska Tončka, 2. Repnik Marta, 27. 1. Ručigaj Ani, 1. 2. Rahne Marija, 30. 1. Raz-boršek Danica, 28. 1. Žavbi Zvonimir, 16. 1. Novak Joži, 7. 2. Urbanija Francka, 20. 1. Bratun Pavla, 30. 1. Brinovec Majda, 28. 1. Korant Dragi. Mikalnica 9. 2. Dolenc Viljem, 15. 1. Gorjup Tončka, 16. 1. Habjanič Minka, 7. 2- Iglič Pavla, 19. 1. Luthar Nežka, 27. 1. Morela Ivanka, 29. 1. Pavlič Martina, 24. 1. Premože Marija, 10. t Pavlič Polona, 13. 1. Malin Tanja, 24. 1. Lavrinc Pavla, 17. 1. Cerar Ivanka. Uprava 2. 2. Hribar Joži, 23. L Hribar Tončka ,7. 2. Kralj Tončka dipl. ing., 7. 2. Orehek Marjan, 6. 2. Peterka Tinca, 1. 2. Siard Gabrijela, 9. 2. Urbanija Marija, 22. L Kuhar Irena. Komerciala 24. 1. Drolc Ivan ml., 18. 1. Grujič Peter, 3. 2. Jeretina Marica, 2. 2. Kerč Francka, 21. L Stare Tine, 18. L Vodnik Vencelj, 31. L Lokvenc Vasilka, 18. 1. Černivec Martina, 29. L Poljanšek Joži. Pomožni obrati 18. 1. Arnuš Franc, 7. 2. Bernot Janez, 14. 1. Križnar Peter. Poročil se je Slapar Marjan. Rodil se je Jožetu Kotniku — sin. Tkalnica ovojev 9. 2. Cerar Francka, 28. L Jazbec Marija, 17. 1. Klemenc Tončka, ■2. 1. Pirc Marija, 24. 1. Pivk Francka, 6. 2. Sever Tilka, 25. 1. Vrtar Joži. Pripravljalnica .. 17- L Miketič Marija, 26. 1. Oso-un Marinka, 25. 1. Vrhovnik Pavla. Avtomatska tkalnica 6- 2. Podmilj šak Pepca. tozd filtri 16. 1. Pervinšek Tone, 28. 1. Pod-boršek Polona, 25. 1. Urankar brane 22. 1. Volkar Pavla, 31. L parnik Anton, 6. 2. Krizmanič Maj- Odšli iz podjetja: Hafner Zdenka — sporazumno, Grilj Milan — JLA, Modlic Zlato — JLA. Prišli v podjetje: Lebar Marija — mikalnica, Go-stič Valentina — avtomatska tkalnica, Kušar Franc — pomožni obrati. ZAHVALE Ob nenadni in težki izgubi moža oziroma očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev in mikalnice najtopleje zahvaljujeva za poklonjeno denarno pomoč ter za izraze sožalja. Zahvaljujeva se tudi sindikalni organizaciji za finančna sredstva. Križman Štefka in Brigita Ob nenadni izgubi mojega brata se najtopleje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka filtrov za izraze sožalja in denarno pomoč. Helena Urbanija Ob nenadni in boleči izgubi mojega dragega moža Izidorja Trdina se vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku pripravljalnice zahvaljujem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Obenem se zahvaljujem tudi sindikatu za finančno pomoč. Joži Trdin Sindikalni podružnici »Tosame« se naj lepše zahvaljujem za vso pozornost, ki so mi jo izkazali med mojo boleznijo. Angelca Cerar Ob izgubi moje drage mame Frančiške Rahne se vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije, mikalnice in filtrov zahvaljujeva za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremili do njenega poslednjega doma. Francka Gostinčar in Ivanka Cerar Najepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOSAMA, za izkazano pozornost in pomoč v času moje bolezni. Kveder Poldka Ob smrti moje dobre mame se iskreno zahvaljujem ožjim sodelavkam in sodelavcem za venec, sindikalni organizaciji in vsem, ki so ji na kakršenkoli način izkazali poslednjo pozornost. Urška Kersnik Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame CILKE GREGORIN, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice ovojev in konfekcije najtopleje zahvaljujemo za poklonjeno cvetje, številne izraze sožalja, posebno pa vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, kakor tudi tistim, kateri ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Obenem se iskreno zahvaljujemo tudi oktetu »TOSAMA« za ganljive žalostinke. Ulčan Ani, Gotar Helena, Kaplja Zofka Nagradna križanka ^ H v k IV 1 (ift DKOELAs RA.Lt CA. Seno DRUGE KOŠNJE NEO& t DELAN SVET GRŠKI SO Cf Sonca t^OŠKOr DOA Požele, /NJE TESLA n Kola ŠOPKA. &UKOVEC *NSArt. o/hiNii GLASOV/ tUf VRST As O&FITI ifflu (ff? AK/AfiAs/A. /A OTEP+H. £A.'OPOV J£Z£PO rtcrO KANADO 'H ZDA I v volčja. ČEŠNJA. LOVREN- CE Thomas OZN/KK.A ZA K>£ZA/AMCA SKUP* NA retnovAicfi ORA.KJJS OrAjeSLO' tDrrjC ni/l O/SRAT/ DRUŽBENE rntHRAKE LUtC-,1 G/KL.VAN/ Li ROV LES / TA. /JAfs), nz&ro DEL Kolesa A M TON Korošec > LETOPIS /ml Avr.oz. e>/HAČ * ^ I>OKTC\R M OOJUCtA hladno oROtjE RQ/TR. * D/LA//CA ££ STANA V. V. PSRHATA ŽIVAL NAS/R ZEN1LJE Enaka & rte vaj/ ČA.& BENEŠKA ladjica GRCDA. Gozdna Žival RAZS/AM' živalski trebuh SLADKO’ VODNA R/&A Šampioni Senrorsi* celi m Tov A* /VVA CO.JO NO rej EV RUDOLF AVT. oz. SARAJEVO KEM. Sim. jLANTAN SIMONOV RUfJSEN L > o ro/c. StARct -iiDOUSKt KR AL J ZVOČNI/ StCNALl NSVAR* no sr/ IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE Čeprav smo pogledali prav v vsak kot nabiralnikov, v njih ni bilo več kot 9 rešitev novoletne nagradne križanke. Verjetno ste zaradi praznikov pozabili nanjo in bo v letošnjem letu več odziva. V sobi, kjer sodelavke obračunavajo osebni dohodek, so bile izžrebane naslednje nagrajenke: 1. nagrado dobi Mojca JARC — TOZD Filtri 2. nagrado dobi Danica MERKU-ŽIČ — DSSS — priprava dela 3. nagrado dobi Joži HRIBAR — DSSS — kontrolna služba Uredništvo Dopisujte v naše glasilo »Pred poroko si mi rekla, da sem bil tvoj. edini.« »Danes pa ti rečem, da nisi zadnji!« »Ko sem te vzel, nisi imela nič.« »Sedaj pa imam še manj!« »Ko sem te spoznala, te še nisem poznala!« »Jaz pa sem te že dalj časa poznal, toda sedaj sem te spoznal.« Žena stoji pred ogledalom in se ureja, šminka, pudra. Mož jo gleda ter ji razlaga svoje nazore o življenju in ljubezni, o zakonu. Jasno, vse najlepše. — Žena: »Lepšega se delaš, ko si.« — Mož: »Saj se tudi ti delaš lepšo!« Izdaja: »TOSAMA« Domžale > Urejuje uredniški odbor: Franc Anžin, dipl. iur., Janez Drolc — KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK »Tosama«, Janez Kerč — ZSMS »Tosama«, — Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpeskar, dipl. ing., Marija Presekar, Marjan Štrukelj, Majda Križmanič, Tone Stare — fotograf Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Pisk: »Papirkonfekcija« Krško