269. številka.
Ljubljana, v torek 24. novembra.
XVIII. leto, 1885
I shaja vsak dan svvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuian za nvstri jlko-vtgerak« dežele za vne leto 1T> u''!-, sa pol lota 8 gld., sa četrt leta 4 gld., sa )6den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju ua dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 j»ld 30 kr., za jodon mosoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor pobtnina znada. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jodenkrat tiska, po 5 kr., če »o dvakrat, in po 4 kr., če m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na; se izvolč frankovati. -~ BokopiBi se ne vračajo.   Uredniitvo in upravnišlvo ju v Kudolfa Kirbiia h„Gleduliftka stolba". Upravnici v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamnoije, osnanilr. t. j. vee administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „ 50
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Vpravni&tvo ,,8lov. Naroda".
Vojna.
Na bojišči ni bilo tako mirno, kakor se je mislilo. Srbi bi radi priborili vsaj še jedno zmago, da bi vsaj rešili čast, sicer si kralj Milan skoro ne upa vrniti se v Beligrad. Rad bi torej še poskusil srečo orožja, ako posredovanje Turške prej njegovemu pogumu ne naredi konca. Povsod se opazuje velika razlika mej pogumnostjo kneza bolgarskega in kralja Milana plašljivostjo, kajti poslednji si ni upal nikjer osobno udeležiti se boja. O poslednjih bojih in vojskinih premikanjih poročajo sledeča brzojavna poročila.
Beligrad 22. novembra. Da bi prebivalstvo pomirili zaradi porazov pri Slivnici, objavljajo se zmage Lješaninovega voja. Lješanin poroča, da je bolgarske čete pri Vidinu pognal v trdnjavo, in okolico Belgradčika in ozemlje mej Timokom, Lomom in Dunavo očistil sovražnikov. Misli so, da se bode Lješanin kmalu združil s srbskimi štirimi divizijami, ki so že združene pri Slivnici in da se mu je posrečilo očistiti cesto proti Slivnici. Od Slivnice se poroča, da so bili včeraj novi boji. Srbske čete so naudušene.   Poročila, da je general Horvatovič
prišel na bojišče, in o reaktiviranji generala Beli-markovica so neresnična. Horvatovič je še v Peter-burgu. Iz Valjava, Šabaca in Drinskega okrožja prišlo je danes moštvo 2. rezerve. Belgradski rezervisti imajo se danes oglasiti pri mestnem povelj-ništvu. Jutri odidejo na bojišče. Ljudje so veseli in upajo, da gotovo zmaga srbsko orožje. Sedaj se uradno poroča, da so se divizije združile pri Slivnici. Srbi so v prejšnjih utrjenih postojankah pri Slivnici.
Pirot 22. novembra. (Oficijalno.) Vest, katero so širili Bolgari, da so v srbskej vojski prostovoljci, je izmišljena, ker so v srbski vojski samo redne čete in se pricipijelno ne vsprejemajo prostovoljci.
Pirot 23. novembra. (Oficijalno.) Bolgarsko poročilo, da so srbske čete pri Slivnici napale bolgarski sanitetni voz je izmišljeno, kajti srbske čete neso kaj tacega zmožne; tudi bi s tem bilo priznano, da imajo srbske čete pozicijo Slivniško v svojih rokah. Srbi se pa morejo nasproti pritoževati o neusmiljenem postopanji Bolgarov s srbskimi ranjenci, kar razvetljujejo sledeči izgledi. Po boji 17. novembra, ko so bolgarske čete bile sprva Srbe naprej pognale, a bile potem zopet zavrnjene, našli so srbske ranjence, katere so Bolgari z bajoneti zaboli in umorili. Ravno isti dan in pri istej priložnosti, dal je nek bolgarski batalijon nekemu srbskemu batalijonu, ki je stal mu nasproti, znamenje da se uda, in se tako približal na 10 korakov srbskemu batalijonu. Poveljnik 2. stotnije 2. batalijona 9. polka poročnik Živko Ratković šel je k bolgarskemu poveljniku in mu podal roko, katero je poslednji prijel. H hratu je pa z drugo roko sprožil revolver in ustrelil Ratkoviča, da se je ta mrtev zgrudil na tla. V tem trenutku je bolgarski batalijon začel streljati. Da je sovražnik na ta način dosegel svoj namen, ni treba omenjati. Znano je tudi, da Bolgari nečloveški ravnajo s srbskimi ujetniki, dočim Srbi lepo ravnajo z bolgarskimi ujetniki, in mej svojimi in sovražnikovimi ranjenci ne delajo nika-kega razločka. O bojih 17., 18., in 19. novembra je dostaviti, da so se srbski častniki hrabro držali ter je zaradi tega mnogo častnikov mrtvih in ranjenih. Bolgarska vojska je imela mnogo izgub.
Bel g rad 21. novembra. Danes po noči seje razgovarjal Garašanin s kraljem v Pirotu o bolgarskem mirovnem predlogu, kajti položaj bolgarske vojske je jako kritičen, ker se no more ganiti iz Slivnice, in jej z juga pretita dve srbski diviziji. Večina timoške vojske z generalom Lješaninom odšla je centralni vojski na pomoč, pustivši observa-cijski voj pri Vidinu.
Belgrad 22. novembra. Danes ob 10 uri 11 minut zvečer došel iz Caribroila sledeči telegram. Nas položaj izvrsten. Bolgari predlagajo premirje. General Lješanin poroča, da so se bolgarske čete, ki so bile na odprtem polji, umaknile vse v Vidin-sko trdnjavo. Vse ozemlje moj Belgradčikom, Timokom, Lomom in Dunavom je očiščeno Bolgarov. Danes zjutraj je vsa srbska vojska napala vse bolgarske postojanke pri Slivnici. Od srbske strani so se vojevale 4 divizije, dunavska divizija bila je v reservi. Oficijalni telegram pa poroča v nasprotji s to privatno depešo, da danes zjutraj ni bilo boja pri Slivnici. Namen te uradne objave je, narod pomiriti. Kraljica bila je šla včeraj na kolodvor in je tolažila ranjence.
Sofija 22. novembra. Srbi ostavili so Breznik in so ga zaseli Bolgari. Srbska vojska se je umaknila proti Trnu in proti srbski meji. Najbrž se Srbi umikajo, ker po Caribrodski cesti, ki je v bolgarskih rokah ne morejo preskrbovati vojske. Danes je namreč bolgarski voj kapitana Panico prodrl Čez Caribrod do srbske meje in ujel več tisoč Srbov. Srbska vojska je demoralizovana.
Belgrad 23. novembra ob 7. uri zjutraj. Timoška divizija je že nekda prišla v dotiko z južno vojsko. Bolgari so nazaj potisneni, moravska in šu-madijska divizija sta se združili na jugu od Slivnice po trdih bojih. Zastopnik AvBtro-Ogersko prosil je župana Semlinskega za zdravniško pomoč ranjenim, katerih je že 3000 v Belemgradu. Zdravniška pomoč je zagotovljena.
Očitanja, da so Bolgari na bojišči tako grdo ravnali z ranjenci, najbrž neso osnovana, ker bi bili Si bi take dogodke gotovo prej objavili, no pa šele sedaj, ko so se začeli Bolgari pritoževati, da so srbski vojaki napadali ranjence. Srbski viri trde, da je sanitetskega majorja Vesoviča ranjen Bolgar, ka-
LISTEK.
Božična noč v Sakramentovej dolini.
Kalifom ska povest.
(Spisal Bret U a rte, posloven i 1 Vinko.)
Deževalo je v Sakramentovej dolini.
Severni tek stopil je čez svoje bregove in čez Klopotačjo reko priti bilo je popolnem nemogoče. S^ale, ki so pri Simpsons-Crossingu kazale, kje je je poletni prehod, izginile so pod veliko vodeno ravnino, sezajočo tja do predgorja Sierre Nevade. Od juga prihajajoči poštni voz ustavil se je pri Grangerji. Zadnja pošta je obtičala mej močvirnimi rastlinami in poštar se je moral plavajo rešiti.
„Pokrajina, tako velika, kakor vsa država Massachusetts, je zdaj pod vodo," omenil je „plaz sierrski", z nekovim lokalnim ponosom.
V predgorji vreme nikakor ni bilo boljše. Na cesti, ki je držala čez goro, bilo je globoko blato. Tovorni vozovi, katerih niti fizična moč niti nravstvena razvnetost nesta mogli potegniti iz globokih kolovozov, v katere so bili zagazili, zapirali so pot v Simpsons-Bar.   Sicer pa ni nikdo mogel zgrešiti
pota proti temu kraju, ako je šel za zlomljenimi ojesi in kletvicami. In če je šel malo dalje, je v resnici ugledal Simpsons-Bar; nedostopen, zaprt pred ostalim svetom, od dežja premočen, od vetra glajen, od vihre pretresovan, od naraščajoče vode čedalje bolj stiskan kakor lastavičje gnezdo držeč se skalnatega napustka in glave mizastega gorovja . . . Torej na sveti večer 1862. leta . . .
Ko se je noč spustila čez naselbino, zabliščalo je par lučic skozi meglo iz par oken na obeh straneh velike ceste stoječih koč. Po cesti so zdaj tekli protipostavni tokovi, razlivajoči jo in viharni vetrovi so se podili po njej.
K sreči je bil večjidel prebivalcev zbran v Thompsonovej krčmi, kjer so se pričujoči gnetli okolu razboljene peči s kahlami, po katerej so molče pljevali. To se je mogoče da godilo po skleuenem dogovoru in je bilo nekakova društvena zabava, pri katerej je bilo bržkone vsako govoričenje odveč. In In res so bili v Simpsons-Baru skoro vsi pripomočki, kratkočasiti se, že davno pošli. Visoka voda je zaprečila navadna dela v rudnikih in ob reki, in Iz tega naBtalo pomanjkanje novcev in whiskyja je skoro vsem zabavam vzelo prijetnost. Celo gospod Hamlin je bil vesel, da je mogel ta kraj ostaviti s
petdesetimi dollarji v žepu. To je bilo v istini vse, kar mu je bilo ostalo od velikih svot, ki si jih je bil pridobil s srečnim izvrševanjem težkega svojega poklica.
„Ako bi me kdo prosil," dejal je pozneje, „naj mu povem kakovo mestece, kjer bi mož, ki se želi odtegniti svetu in mu ni toliko za denar, mogel imeti delavno roko, bi mu takoj Simpsons-Bar imenoval. Za mladega moža, ki mu je rediti veliko obitelj in je popolnem navezan na sad svojega dela, pa se na tem mestu ne izplača."
Ker so bile gospoda Ham I i na rodbina po ve-čem ženske, ki so že odrastle otročjim letom, teh besedij ne navajamo toliko zato, da bi označili obil-nost njegovih dolžnostij, marveč da bi opozorili na velikost humorja njegovega.
Tako velika je bila malomarnost zlatokopov, ki so bili nocoj tam zbrani, da jih celo nenadno peketanje konjskih kopit ni vzdramilo. Samo Dick Bullen je prenehal brskati iz svoje pipe ter dvignil glavo. Sicer pa nikdo od te skupine ui pokazal s kakovim znamenjem, da je moža, ki jo vstopil, spoznal ali zanimal so zanj.
Sicer pa je bil doSlec vsej družbi znan. Sploh so ga imenovali „staroga". Bil je morebiti petdešoL.-
teretnu je hotel rano obvezati z revolverjem ustrelil. Je li ta trditev istinita, bode se v kratkem pokazalo.
Pa se Srbom hudo godi, razvidno je iz vseh poročil. Glavna vojska pri kateri je kralj je razbita in ni več zrnoma ustavljati se. Bolgari so že v Ca-ribroilu, od koder ni več daleč v Pirot, kjer je doslej bil srbski glavni stan, kateri se b >de moral nemudoma umakniti, kajti če ne danes, bodo gotovo jutri Bolgari že na srbski zemlji.
Zmanjšanje ljudskega blagostanja.
—*— Kdor pridobninske razmere ljudskih krogov sodi po številu prirejenih zabavnih večerov in društvenih veselic, ta pride gotovo do zaključka, da se po našem glavnem mestu mleko in med cedi. Po tej solnčnati strani društvenega življenja sodijo gotovo tudi davkarski uradi; kajti tam, kjer se obilo poje in pleše, kjer se hkratu nabirajo prostovoljni doneski za različna zidanja itd. onda dohodki nikakor ne morejo nepovoljni biti.
Zategadelj naložilo se je na naše rame v teku let, ki so bila namenjena zboljšanju gmotnega našega stanja, ne le novih državnih bremen, ki se v podobi 100 milijonov več, nego pred 10 leti, stekajo v državne blagajne (vojaška taksa absorbuje tudi precejšnjo vsoto); marveč tudi vsako mesto in kraj odpira, kolikor le moči, oni požiralnik, ki menda nema dna, ko bi tudi s „parizarjem" vanj vozil!
Kdo more zanikaviti, da so se stroški, ki jih ima producent, kupčevalec in sploh delavni človek na davkih, stanovanji in ž ive ž i v teku recimo šestih let izdatno povikšali? Kdo pa more trditi, da se je mej tem časom obrtnija, kupčija ali pa sploh prislužok povekšal?
Pač pa kaže bilanca obrtnijških podjetij in delavskih prislužkov leto za letom slabše lice. — Če tako ostane v gotovem času — popolen poraz!
Namen  vsacega dela je: ne le prislužek za vsak delavni dan; marveč polagoma prihraniti male vsote, ki naj bi ob nesreči in pa v starosti varovale rodbine bede in pomanjkanja. Tako je tudi ziniraj bilo in je za gotovo del naših sodržavljanov,   - za uradnike  vseh vrst še tako ostalo; kajti zagotovljeno imajo preskrbljenje zase in za obitelj za take čase, ko več delati ne morejo. Bodi ta mera obilna, ali pičla, ne zavidamo jim mnogokrat težko prislU; žene pokojnine. A kaj pa ostaja nam; kaj ostajalo bode našim otrokom,  kojim  osoda ni tako mila? Prislužki  postali so tako  redki in pičli; plača in vrednost dela je navzlic preobilnej  konkurenci (tovarn, kaznilnic)  tako pala, da se vsakdo srečnega šteje, če si je zagotovil borno življenje od danes do jutri.   Ne zavida se več oni, kakor nekdaj, ki si je v teku let prihranil tisoče, kupil posestvo — marveč s r e č n i ni prišteva se že oni, ki ima kruh za danes!
To je gola resnica in komur je prilika dana pogledati v mnogobrojno maso delavskih krogov, bode rad priznaval to resnico. Namen tem vrsticam naj bode pa ta, naj so ne sodi žalostno gmotno stanje nižjih krogov po malenkostnih veselicah , kjer pozabljajo z majhnimi troSki svojo revo — in pa migljajo merodajnim krogom, da spolnujejo svoje
dolžnosti in poleg visoke politike ozir jemljejo tudi na one stanove, ki v poštenem življenji molče bijejo težek boj — za vsakdanji krah!
Politični razgled.
Notranji* dežele.
V Ljubljani 24. novembra.
Ta teden snidejo se deželni a hori. V nekaterih bodo debate jako živahne, ker bodo tu pa tam federalisti odločnejše poudarjali pravice dežel, v druzih pa nemški liberalci skušali pokazati svojo moč, katere v državnem zboru ne moiejo. V češkem deželnem zboru pride najbrže jezikovno vprašanje na vrsto, v moravskem pa utegne navstati ostra debata zastran verifikacije volitve   grofa Sehonborna.
Včeraj Mila se je na Dunaj i avMtrooger.skav carinska konferenca, da se dogovarja o reviziji splošnih avtonomnih carinskih ta ril. Ogersko vlado zastopa sekeijski sovetnik Mihalovič.
OgerMltomii državnemu zboru se bode predložila reforma uprave. Kakor se govori, bode se po-vekšala oblast velikih županov, katerih vsak pa dobi posebnega tajnika, da ga bode nedomestoval, ko bi bilo treba. — Finančni odsek začel se je posvetovati o budgetu.
v - • s ć a i »j e ii rža v e.
Cairoli in Ilaecarini imela sta politična banketa v Bologni in govorila o notranji in vnanji politiki. 0 vnanji politiki rekel je Baccarini, da Kalija potrebuje miru in mora zaradi tega spoštovati pogodbe. Toda Evropa je bolna in Italija ne more mirno gledati nje bolezni. Vlada mora tedaj s paz-nira očesom motriti vse dogodke, in če treba energično braniti interese domovine. Cairoli ni nič posebnega povedat.
80 f'raiicoMkili republikanskih poslancev imelo je v petek zasobno posvetovanje v Pariški palači Bourbonski. Sporazumeli so se, da treba: 1. Reakcijo neprestano pobijati; 2. krepčati vlado s tem, da se odstranijo republiki sovražni uradniki 8. da se daje prednost gospodarskim, finančnim in socijalnim vprašanjem.
]%>iiiNka vlada bode, kakor se govori v nemških  parlamentskih   krogih,  tudi v tem zasedanji državnemu zboru predlagala nekatere varstvene carine. Ozirala se bode posebno na koristi kmetijstva. Za gotovo se trdi,  da se bode zopet povišala carina na  žito.   Socijalni  demokrati  so v državnem zboru predlagali, da se sklene zakon v varstvo delavcev. Socijalisti predlagajo mej drugim resolucijo, da se državni kancelar naprosi,  da skliče konferenco obrtnih držav,  da se  sporazumejo o občnih načelih zakonodavstva za varstvo delavcev. Socijalisti priporočajo, da bi ta konferenca sklenila: 1. da i se za vse obrti določi 10 urni delavnik; 2. ponočno delo se odpravi,   izim.ši take obrti,   pri  katerih je . ponoČno delo neizogibno potrebno;  8. obrtno delo i otrok naj se prepove.   Na dalje predlagajo,  da se državni Ua.ieelar naprosi, da zaukaže preiskati razmere o delavskih plačilih   in o tej stvari sestaviti statistični pregled' Na dalje stavili so socijalni de-; mokrati predlog, da se volilna doba državnega zbo/a i skrajša  na dve  leti in da bi so  državni zbor ne i smel razpuščati.
Na An$>le*kem so se začele volitve in bodo končane s. decembra.   Kakor se  da iz poslednjih : poročil posneti,   ni dosti upanja, da bi zmagali liberalci. Mnogo bode škodovalo liberalcem, da jih no bodo podpirali Irci, katerih dosti biva po angleških i mestih   konservativci sami pa najbrž ne bodo do-< segli absolutno večine. Irski poslanci bodo tedaj od-\ ločevali v parlamentu.   Zaradi tega tudi ni gotovo, da bi se mogli konservativci dolgo vzdržati. Na mah utegne njim Parnell s svojimi tovariši obrniti hrbet, pa bode konec njih vladanju.
V Broachu v Indiji so bili v soboto resni izgredi, kakor se poroča iz Bombava. Povod nemirom bil je ta, da se strogo verujočim ni dovolil prostor za zidanje templa. Izgredniki |M)lastili so se pušk v policijski zalogi in odšli oboroženi pred pod-družnico Bombayske banke. Policijskega načelnika so ubili in tri redarje ranili. Izgrednikov je pet ustreljenih. Naposled se je pa vendar zopet posrečilo narediti mir.
Dopisi.
let star. Njegovi malo redki lasje bili so sivo na-mešani, sicer pa je bil čvrst, mladosten videti. Njegov obraz je bd zelo gibljiv, če prav ne posebno simpatičen in vrhu te<;a bila mu je lastna nekaka kameleonska zmožnost, odsevati brzo menjajoče se razpoloženje duše in čuvstva. Podoba je bila, da je ravnokar ostavil kakšno veselo družbo. Zato ni o prvem hipu opazil resnobe, ki je vladala mej zbranimi ter najbliže sedečega udaril v šali po rami.
„ Ravnokar," dejal je, zagnavši se na stol, „ravnokar sem .slišal nekaj tako mičnega, da si kaj bolj mičnega ne morete misliti, fantje . . . Saj poznate Bmileva tam-le . . . Jim Smiley . . . največji veseljak daleč okrog . . . No, ta Jim mi je ravnokar pripovedoval tako mično —"
„Smiley je bedak," preseka mu besedo neki neprijazen glas.
„ Travi smrduh," doda drug glas z istim votlim glasom.
Po teh določnih izrekih nastane molk.
Stari s pogledom švigne čez družbo. Potem se mu na obraz polagoma uleže drug izraz.
„Tako je," pravi čez nekaj časa zamišljeno; „istina, on je nekakov smrduh in v gotovem obziru tudi bedak . . . Vsakako."
Nekaj časa preneha, kakor bi bil utopljen v mučno premišljevanje o topoglavosti nepopularnega Smileya.
„Slabo vreme, kaj ne da?" nadaljuje, to pot po polnem prepričan, da se z vladajočimi čuvstvi ne bode več spri. „Sila slabo vreme za dečake po jamah . . . Slaba kupčija zdaj ; malo zaslužka letos .. . Jutri je pa božič."
Ta novica vzbudi gibanje mej pričujočimi, to pa nI bilo jasno, ali iz zadovoljnosti ali iz nevšečnosti.
„Da", nadaljuje stari z votlim glasom, s katerim je zadnje minute nehote jel govoriti, „da, jutri je božič in nocoj je sveti večer . . . Da, vidite, fantje, mislil sem nekam — to se pravi, prišlo mi je tako na misel, ko sem šel baš tu mimo, — da bi vas morebiti bila volja, nocoj tja k meni priti in prav prijetno jedno urico prebiti pri meni . . . To vas pa bržkone nič kaj ne mika V . . . Gotovo nemate nič pravega veselja do tega, he?a pristavi prilizljivo ter strmi svojim tovarišem v obraz.
„Nu, ne rečeni," odgovori Tom Flynn nekako živahno. »Morebiti nas vender mika ... a tvoja žena, stari V . . . Kaj pa ona pravi k temu? "
Stari no odgovori precej, (Daljo prih.)
Wa Dunaja 2.'i. novembra. [lav. dop.] (Odhod Bolgarov.) Že sem poročal, s kakšno ljubeznijo, s kakšnim navdušenjem je tukajšnje dijaštvo slovansko vzelo v svojo sredo dične Bolgare, ki so iz raznih velicih mest Evrope prihiteli v našo prestolnico, da bi vkupe odišli na jug ter se v jedni falangi postavili na branik zavratno napadene svoje domovine. Pomenljivo naključje je to, da je baš Dunaj bil bolgarskim radovoljcera središče, zbirališče : kakor bi usoda res hotela, da se pogumnim predstaviteljem južnega slovanstva da sijajno slovo ter naročilo od vseh slovanskih plemen, iskreno zastopanih po sleharnega plemena nadobudni mladini! Ni ga mesta na svetu, kjer bi vsi slovanski rodovi bili tako mnogobrojno in velikolepo zastopani, kakor so baš v mestu Dunajskem in tu sem so tedaj imeli priti sinovi bolgarskega naroda, prodno jih je perut domoljubja in poguma odnesla na bojišče, tu sem, da tukaj se jim duša napolni z zavestjo: ne gremo se borit le za stvar bolgarsko, marveč za stvar vseh Slovanov, vseh pravičnih ljudij!
Dnevi, katere so radovoljci bolgarski preživeli obdani od slovanske mladine na Dunaji, morali so jim v razvnetem srci kristalizovati rečeno zavest. Mogla se je bolgarska mladina uveriti tudi o tem, da se je celo javno mnenje „nemškega" našega mesta nagnilo na njihovo stran. Preoblastni nemški listi, požidovljujoči javno mnenje, neso se neprijazno izrazili o komersu, ki jim je v soboto popoludne bil prirejen od slovanskih dijakov, a tega ni prezrlo občinstvo, ki si tako rado daje diktatovati nazore.
Slovanstvo slovanske mladine pokazalo se je sinoči v vsem svojem veličastvu in svoji krasoti, ko je Bolgarom bila ura odhoda. Osem jo ura bila, manjkala je še cela ura do odhoda, a že je bilo na stotine slovanskih dijakov zbranih  na „državnom kolodvoru". Dospeli so tudi italijanski dijaki v velikem številu.   Razpostavili so se v dve vrsti, pustivši lepo sredo. Po njej začel je prihajati Bolgar za Bolgarom, pripravljen za odhod, s  prtljago na rami ali na roki.   Vsak moral je po  sredi, vsak burno in preburno akklamovan od navzočnih. Kaj zmore glas, kaj „živio" iz malo ne tisočerih ust! Prizor ;'e bil tem ginljivejši, ker je marsikateri Bolgar „izljubil" svojega znanca, opazivši ga v vrsti. Največe bilo je navdušenje, ko je v sredo ustopil voditelj potovalcev, dr. Markov, prispevši iz južne Francije, s katerim so se bili dijaki prej ta dan seznanili na komersu, občudujoči njegovo divno retoriko.   Zatorej so ga sinoči dvignili ter po sredi nesli mej frenetičnimi živio-klici.   Ko so tako odšli vsi Bolgari — bilo jih je okolu 70 — v čakalnico, jeli so za njimi ustopati ostali Slovani.   Iled je bil izboren, ker so dijaki razvrščeni bili po svojih društvih:   „Slovenija",   „Zvonimir", „Akade-mickv   spolek",   „Tatran", „Bukovina", „Circolo academico  italiano" itd. Vladalo je veličastno tiho šumenje v tisočini, le hrvatsko velenje („polagano I") se je čulo.
V tem so Bolgari prišli v vozove ter jih napolnili pet. Ko se je bila mladina razpostavila ter uredila na peronu, zadaj  za njimi drugi Slovani, časnikarji nemških dnevnikov ter gledalci, donesel se je v sredino stol. Nanj prvi stopi bolgarski vodja, že imenovani dr. Markov. Ko smo tega moža gledali in poslušali govorečega, nehote nam je duh iskal primere temu divneinu govorniku.   Našli smo j0 — v prizorih poezije Homerove!   To zapisavši, menimo, da smo čitateljstvu dovolj označili bolgarskega voditelja, dovolj predočili utise, ki so jih njegovi kratki stavki napravili na vso množico. Ako bi bilo mogoče, da bi se oživil kamen, steber, pritrdil bi bil s slovanskim čutom v njegove besede s pretresujočhn klicem.   Tako pa je le odmeve pošiljal, z odmevi preburnega klicanja pridružil se našemu naiulušenju. Zlasti, ko je v prekrasno bolgarsko besedo upletel vzklik italijanski: „Liberta, la bella liberta!" tedaj so hotele potrgati strune akkla-macije. Dr. Markov se je zahvaljeval na prekipeči meri simpatij vsakemu plemenu slovanskemu po-
sebe in za njim su nastopali vsakega slovanskega rodu govorniki. Za njim je prvi v imenu Hrvatov slovo Bolgarom izrekel B i a n k i n i, v imenu S1 o-vencev Dragotin Triller, okončujoč s trikratnim: ,,z Bogom!", potem za P o lj ake časnikar pl. Smolski, za Čehe in Slovake odnosna predsednika, potem Rus, konečno Italijan. Vsi govorniki poudarjali so simpatije za bolgarsko stvar in z gorečimi, ganljivimi besedami so izjavljali željo za srečo odpotovalcev in za konečno zmago. Re-sonancija je bila neprestana, frenetična. Doslej je še bilo mogoče vladati duhove, odslej ne več. Vzplamteli so v domorodne pesni: „Šumi Marica", „IIej Slovani", „U boj", „Kje dom je moj", „Na-prej zastava Slave", pritisnili so k posameznim vozovom, stiskali Bolgarom roke, poljubljali jih . . . Le posebno močni glasovi so mogli nadvladati. „Ži vela Bolgarska", „pereat Milan", „dolu z njim", „živio Aleksander", „živelo slovanstvo", — to in tako se je držalo drugo z drugim: jedno navdušenje, bobnenje. Le z velikim naporom napravilo se je nekoliko tihote dru. Markovu, ki je konečno še izustil poslednjo svojo prekrasno zahvalo, rekši prav naposled: „Slovani! Do dobrovidenja, — ako ne tukaj na zemlji, pa gori — pri Vse višnjem!" Na to isti vrhunci prekipečega navdušenja, vihrali so v zraku robci, klobuki, ni bilo mogoče več ločiti, ali je bilo „živio", ali ,,na zdar", ali ,,evviva".
Ko se je začel premikati vlak, hotelo je nekoliko množice za njim, mi pa smo ostali kakor okameneli, v srci s čuvstvom nepopisnim. O, Homer!
Mno?ica se razide, mirno, dostojno, potopljena v svete občutke . . .
Z Bogom, z Bogom, z Bogom!
Ix €4oriee 18. novembra. [Izv. dopis.] Večkrat čitamo, gospod urednik, o zagrizenosti nem-čurjev na Štajerskem, posebno v Celji, o kateri nam kak dopis v Vašem cenjenem listu, kateri tu posebno radi čitamo, kaj naznanja. A kaj je nem-čurska zagrizenost pred tukajšnjo lahonsko ali bolje rečeno furlansko! Nič! Preveč bi papirja in črnila porabil, ko bi hotel natanko poročati, koliko moramo goriški Slovenci pred nesramnimi Furlani pretrpeti. Očitno nas zasramujejo in psu jejo, jezik naš zovejo jezik sužnjev! Trgovcem slovenskim napise pobijajo in onesnažijo. Nedavno so tukajšnjemu trgovcu z dežniki steklen napis „izdelovanje dežnikov" ubili in trgovcu g. Preselju napis onesnažili z blatom! Kmeta našega, kateri jim največ dobička prinaša, zovejo „sužnja — sehiava". A ne samo na ulicah, tudi v šoli zasmehujejo turlanski učenci našo marljivo mladež, Oni ogovarjajo slovenske učence grdo, ter jim pravije; m (ostro) di Cirillo", ne da bi bili radi tega kaj kaznovani. O Bog ne daj!
Ako pa reče slovenski dijak kaj slabega laškemu z vso pravico, pride kmalu vodja rodom Prus (!) s katalogom v razred, ter kaznuje slovenskega našega učenca. Ako vidi vodja pet slovenskih dijakov na sprehodu skupaj, takoj jih vpraša, kaj da slabega sklepajo ali kje so bili v gostilni! Furlanska mladež kriči vedno po ulicah : Cirillo e Metodio itd." A prišel bo čas, ko bo tega konec, in tega pričakujemo gotovo vsi — želimo.
Is Školjeloke 23. novembra. [Izv. dop. | Da sloga in navdušenost veliko premoreta, pokazala je včerajšnja veselica, ki jo je priredil naše čitalnice odbor. Namenjena je bila na korist preplavljenim Gorenjcem in ta blagi namen privabil je lepo število obojega spola iz mesta in okolice. Nobenemu ne bode žal, da je bil pri veselici. Vsak šel je vesel in zadovoljen [domov. Vse točke programa vsprejele so se z burnim ploškom, pesem „Tičica" morala se je ponavljati. Šaloigra „Župan" izvabila je mnogo smeha in zadovoljnosti, še več pa mej mladim svetom ples, najlepša točka za krasni spol in za vse tiste, ki se radi zavrte in brez bojazni gledajo v brdkih plesalk žarne oči. Vspeh bil je popoln in odboru, ki je imel veliko truda in skrbi, je zadovoljnost občinstva najlepša zahvala. Čistega doneska za Gorenjce je okolu 50 gld. Za-hvaljevaje se odboru na izvrstnem zvršetku, želimo, da nas odbor Čitalnice skoro zopet razveseli z jednako veselico, pa bodemo zopet kakor danes klicali: Slava čitalničnemu odboru v Škoijiloki!
I« Železnikov IG. novembra. [Izv. dop.J Hudo je za one ljudi, ki se morajo posluževati zdravniške pomoči, a še hujšo za one, ki bi se je radi, pa se je ne morejo — ako ni zdravnika. Koliko pritožeb se sliši  zato o pomanjkanji zdravni-
kov na deželi!   Sorska dolina imela nekdaj zdravnike, i spretne; trg naš užival je posebne dobrote, ker je zdravnik stanoval pri nas.   A sedaj morajo ljudje le na  komando zboleti,  v sredo ali nedeljo, ker na te dni prihaja zdravnik iz Loke sem. Primeri se, da je zdravnik zadržan priti, in v tem slučaji bi bilo treba tudi bolezen preložiti. „In illo tempore", ko smo še hlače v šolah trgali,  lotil Be nas je na komando hudomušnega  součenca kašelj, ki je pa le g. profesorja mučil. Pri nas naj bi pa vse bolezni podložne bile tej komandi! Naprava in upeljava ta gotovo ni praktična, ne koristna za zdravnika samega, Še manj pa za ljudij. Iz okrajne blagajne dobiva 400 gld. na leto,  kar ni mnogo za i daljno pot,  a ljudem je pač malo pomagano. Naj bi gg. župani to preudarili in drugače ukrenili, ko I jim bode v kratkem prilika dana se razgovarjati o i okrajni blagajni. Zdravnika pa vsakako potrebujemo, i posebno pogrešano  ga mi tržani.   Zato se pa naš j občinski zastop že toliko časa trudi s tem imenit-I nim vprašanjem. — Ni je seje, da ne bi prišlo zo-' pet in zopet na dnevni red. Služba se je bila tudi j že razpisala, a nikdo se ni oglasil. Mož, ki bistro-: umno in jedino pravo spregleda vse reči, kakor so, j izjavil se je in spravil  svojo modrost tudi na po-| trpežljivi papir, da se neče zato nikdo oglasiti, ker ; je preveč ubožnih ljudij. Nekaterim se ta razlog ne zdi pravi, zadosten,  a  jaz mu nečem oporekavati. Reči pa smem, da bi bili srečni, presrečni Železni-; karji, ko bi dobili tacega zdravnika, ki bi jim mogel in hotel tudi iz uboštva pomagati.   Ljudje pri-1 povedujejo — in  jaz nese m neverni Tomaž — da je hotel zadnji zdravnik tudi v tem pomagati, a zato je bil promoviran — ne brez lastne volje. Naš trg pa spozna sedaj,  kaj je zdravnik,   ko ga pogreša. — Čudna se pa mora zdeti pot, katero je nastopil v dosego svojega namenu.   Skoraj bi bil primoran pesimistično soditi,   da se peča naše starešinstvo s tem vprašanjem samo zavoljo javnega pritiska, a mu ni resna volja kaj   ukreniti.   Razpravlja se ta reč   „ut aliquid  esse  videatur".   Ker ni majhno plačilo 400 gld. nič kaj vabljivo za prosilce, predlagal je neki prejšnji seji   g. odbornik T. Dolence, naj se poviša plača. Zato naj se g. župan povpraša sosedne občine Selško in Sorsko, bi li bile pripravljene kaj pomagati.   Vsprejel se je bil njegov nasvet. Bila sta oba gg. župana za zboljšanje, Selski je večkrat zatrjeval, da bo priporočal  in podpiral predlog, naj se plača zdravniku iz okrajne blagajne ■ poviša na 500 gld.,  drugo  naj   doda   šd trg sam, ] ker ima trg tako veliko prednost pred druzimi obči-| nami       zdravnik je pri rokah. Jednačenja mnenja, \ pravijo; je tudi Sorski.  A našemu g. županu se je zdelo, da je povprašal, zdelo, da so sosedne občine olrekle popolnem pomoč. A obojno, neresnično poročal je g. župan v odborovi seji dne 13. t. m. Vse je bilo poparjeno in potrto,   da je poskus ta spodletel. Slišijo se glasovi nezadovoljnosti in razburjenosti „ali bomo  zdravnika že mrtvim  iskali" etc. Vendar pa g. Županu ni bilo treba zvonca, na katerega krepko nabija, ko poje o Božiči pri polnoč-nici  „in mir  ljudem  na zemlji svete volje". Na temelji  tega županovega poročila, začeli so pre-udarjati druga  pota.   »Ukrenimo  vendar  kaj, da nas ne bodo obdelovali po cajtengah," oglasi se g. svetovalec. In kmalu so bili iz zadrege rešeni. G. župan omenja namreč, da imajo po Koroškem mnogo več zdravnikov. Naj se razpiše služba tudi v koroških listih, in dobil se bo /nabiti za to plačilo, samo slovenskega ne bo znal. Res dobra misel, za katero se mora uneti vsakdo. Tolmača bo potreboval, dokler se ne navadi slovenski,  ali pa bolniki nemški. Obojno je mogoče, a prvo bolj priporočljivo in lažjo izpeljivo.   Tolmača ne bo težko najti.   Ker imajo naši tržani vsak svoje opravilo,  ne časa za ta posel, drznem so pripravno osobo imenovati: „Žorž" bil je v svoji mladosti na Koroškem, prav dobro jo tolče nepopačeno koroščino. Doma ima pridne otroke, ki   lahko   vse  brez njega  opravijo. Brezdvonino je torej, da bo hotel častno mestno zdravniškega asistenta vsprejeti. Vsprejel se je predlog g. A. Glo-bočnika „Na deželni odbor se  imamo pritožiti, da bo ozir jemal za zdravnike na deželi." Dolgo bomo čakali  na njega na ta način. — Ne bilo bi jedino pravo in v resnici koristno, ako so izpelje predlog sosednih gg. županov?   Naj  doda trg še 100 gld. in dobili bi lahko dobrega zdravnika. Zakaj se popolnem prezirajo gg. fužinarji — bolj,  kakor jim bo prav.   „ Bil lig und reclit" je,  da dodajo kaj k plači.   Revno ljudstvo, zavoljo katerega po mislih prvega moža, zdravnika ni tu, uporabi vse svoje moči
v njih službi. Gotovo bodo radi žrtvovali za ubogo svoje delavce ter tako pripomogli k uresničenju srčnih želja vseh. Le poskusite!
Domače stvari.
— (Klub) narodnih deželnih poslancev ima danes zvečer ob 8. uri sejo, pri kateri bode nekda govor tudi o dolenjski volitvi.
— (Dnevni red) I. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 25. novembra 1885 ob 11. uri dopoludne:   1. Otvorenje deželnega zbora. 2. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. 3. Na-znanila deželnozbornega predsedstva. 4. Volitev dveh rediteljev. 5. Volitev dveh veritikatorjev. 0. Volitev finančnega odseka 11 članov, predlog deželnega odbora.   7. Volitev gospodarskega odseka 7 članov, predlog deželnega odbora. 8. Volitev upravnega odbora 7 članov, predlog deželnega odbora. !). Volitev odseka  7 članov za deželnoodborno letno poročilo, predlog deželnega odbora.   10. Volitev peticijskega odseka 5 članov, predlog deželnega odbora.  11. Priloga 19. — Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev, in sicer: a) jednega poslanca za mestni volilni okraj Idrijski; b) jednega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. 12. Triloga 1. — Poročilo deželnega odbora o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za leto  188G.   13.  Priloga 2. — Poročilo deželnega o računskem zaključku   zemljišne odveze   za leto 1884.    14. Priloga 3.  — Poročilo deželnega odbora o  računskem  zaključku   in   proračunu de-želno-kulturnega zaklada za 1. 18^4 oziroma 1886. 14. Priloga 4.    - Poročilo deželnega odbora o računskem zaključku in proračunu muzejnega zaklada za leto 1884. oziroma 1886J 16, Priloga 5. — Poročilo deželnega odbora o podporah za zgradbe ljudskih šol.   17. Priloga G. — Poročilo deželnega odbora o računskem  sklepu za 1. 1884. in proračunu za leto 1886. gledišnega zaklada. 18. Priloga 7. — Poročilo deželnega odbora o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 188G.   19. Priloga h. — Poročilo deželnega odbora o  računskem zaključku normalno-šolskega zaklada za leto 1884. 20. Priloga 9.      Poročilo deželnega odbora o proračunih za leto 188G. in računskih sklepih za leto 1884. ustanovnih zakladov. 21. Priloga 10. —Poročilo deželnega odbora o proračunu za leto 1880. in računskem sklepu za leto 1884. hiralničnega zaklada. 22. Priloga 11. — Poročilo deželnega odbora 0 računskem sklepu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu za leto 1884.
23. Priloga 12. — Poročilo deželnega odbora o tem, kaj se je ukrenilo zarad duhovne služb.* v deželni prisilni delavnici in o plačevanji dotičnih stroškov.
24. Priloga 18. — Poročilo deželnega odbora o računskih sklepih dobrodelnih zakladov za leto 1881.
25. Priloga 14. — Poročilo deželnega odbora o nasvetu C kr. deželne komisije za uravnavanje zemljišne odveze, tla bi se odpisala zaostala predplačila zeniljišno-odveznega zaklada za komisijske in mejo-stavbne stroške pri odvezi služnosti (servitut) graj« ščine Poljane v Črnomeljskem okraji. 26! Priloga 15.
— Poročilo deželnega odbora 0 računskem sklepu za 1. 1884. zaklada pr silne delalnice. 27. Priloga 16.
— Poročilo deželnega odbora o petletnicah za dru-zega slugo na državni veliki realki v Ljubljani. 28. Priloga 17. — Poročilo deželnega odbora o proračunu deželnega zaklada in njegovih podzakla-dov za 1. 188G. 20. Priloga 18. — Poročilo deželnega odbora o tem, da je ran j ki g. Viktor Smolo postavil deželni muzej „Kudollinum" za bodočega univerzalnega dediča vse svoje zapuščine, in o dogovoru, ki je skleniti z gospodičino Balbiuo Smolo zaradi takojšnjega prevzetja umotvorov.
— (Hren6viška občina) imenovala jo v seji dne 1!). t. m. deželnega predsednika barona W in kler j a in vladnega svetnika Globočnika častnima občanoma.
— (Strio) je včeraj zvečer v Gorenji Šiški posestnika Novaka, kateri je v Ahčinovi hiši valil sod v klet; pri tem mu je spodletelo in „polov-njak-' zvrnil se je čezenj ter mu takoj stri glavo. Nesrečni zapustil je udovo in 1 otroke. Od druge struni poroča se nam o tej nezgodi: Včeraj popo • ludne ob 7a5. uri spravljali so vino v klet hišnega posestnika in krčmarja g. Petra Sirela v Spodnji Šiški. II kleti pride tudi posestnik iz Spodnje Šiške po domače Vojta imenovan in prosi gospodarja Strela naj mu da kozarec vina. Strel pa je rekel, da bode dal vina, ko bode delo končano. G. Strel bil je v kleti, kar sliši, da hoče Vojta valiti polovnjak brez Vrvi v klet, v katero drži 18 stopnji.-.   Strel stopi
pred vrata, ter to prepove, češ, da ae mora sod po vrvi spuščati v klet. Malo trenutkov pozneje pa zdrči sod v klet preko palega Vojte, kateremu je stri prsi in poškodoval glavo, da je bil takoj mrtev.
— (Nevarnega tatu Evalda Fodrans-perga) vjela sta predvčeraj ob Va6\ uri zvečer Ljubljanska redarja Baloh in Orehek za Kozlerjevo pivovarno. E. Fodransperg, rodom plemič, izgubil je plemstvo, ker je bil zaradi tatvine že mnogokrat kaznovan* Izročili ga bodo okrožni sodniji v Rudol-fovem, kjer se bode moral zagovarjati zaradi cerkvenega ropa. Našli so pri njem lim in dolgo ribjo kost, železno in leseno dleto, orodje, ki mu je rabilo, da je v cerkvah iz pušic kral denar in kjer je bilo treba, ulomil. Brat njegov zaprt je na Gradu zaradi tatvine, mati pa £aradi goljufije v Begunjah.
— (Našel) je pošten človek večjo vsoto denarja ter jo oddal mestnemu magistratu, kjer naj se lastnik oglasi.
— (Ukral) je neznan tat hlapcu Antonu Perčiču, ko je prenočeval v gostilni v Kolodvorskih ulicah št. 26, sreberno uro, vredno 8 gld.
— (Vabilo.) Dne 25. uovembra t. 1. priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih „Narodnem Domu" društven večer s tombolo, petjem in plesom. Začetek o pol 8. uri zvečer.V Ptuji, meseca novembra 1885. Odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 24. novembra. Knez danes Ča-novu brzojavil: Vojska prenočevala v postojankah, Srbom odvzetih. Danes podili smo sovražnika dalje ter popoludne zaseli Caribrod, kjer sedaj bivam.
Carigrad 24. novembra. Včerajšnja konferenca brezuspešna, ker White ni imel instrukcije. Jutri seja. Odgovarjajoč na turško brzojavko iz dne 21. novembra odklonil je knez bolgarski predlagano premirje, ker hoče o tem čuti šele na srbski zemlji.
Sofi,)a 23. novembra v noči. Govori se, da Turčija premirje predlaga. Zasobne vesti poročajo, da Vidin gori.
Darmstadt 23. novembra Princ Aleksander dobil je iz Sofije 23. novembra ob 10. uri dopoludne oddano brzojavko: Včeraj ves dan boj pri Dragomanu. Prenočevali smo na priborjenih višinah ; danes nadaljeval se bode boj proti Dragomanu. Vreme mokro in mrzlo. Aleksander.
Peterburg 22. novembra. Večina tukajšnjih listov pozdravlja bolgarske zmage z veselim zadovoljstvom.
Slivnica 22. novembra. Za višino v soteski Dragomanski bil ves dan hud boj. V mraku naskočili so Bolgari z bajonetom in Srbe popolnem pregnali; prenočevali so v priborjenih pozicijah. Dragomanska soteska popolnem prosta.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	tro vi |	Nebo '	Mo- | krina v! mm.
23. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	723'47 mm. 722 '66 mm. 724 27ana.	40° C 5 O« C 5 0° C	si. avz. si. szh. si. vzh.	obl. dež. dež.	1680mm. dežja.
Srednja temperatura 4*7U, za 1 8" nad normalom.
Vremensko porodilo 23. nov. Zračni tlak jako pal. Na upada je nižji nego na vzhodu. Vetrovi precej močni, pa brez določne meri. V srodnji Evropi suho, najužu dež. Temperatura Be je pouzdignilo. — Pričakovati gorko vreme.
ZD-CLza-a^slsa, borza
dne 24. novembra t. 1.
(Izvirno tele^rafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 trld. 40
Srebrna renta.......... 82 , 7,1
Zlata renta........... 108 „ 70
5°/0 marčna renta......... 99 „ 90
Akcije narodne banke....... 81'1 „ —
Kreditne akcije......... 2-5 „ —
London............ 125 ,65
Srebro........... — „ —
Napol............ 9 , f*9
C kr. cekini    ... ...... 5 „ 98
Nemško marke........ 61 , 75
4°/,, državne srečke iz 1. 1854   250 gld 127 ,
Državno srečke iz 1  1861          100 gld 172 „ 50
Otrrska zlata renta 4°/u    ...... 88 „ 20
,    papirna renta 5°/u  ... 90 „ 15
59/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . 104 , —
Dunava reg Brečke 5°/„             100 gld 117 , 50
Zemlj. obČ avstr. 4'/i°/0 alati zast  listi . 125 „ 20
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 , 15
Prior, oblig Ferdinandove bov. železnice 105 , 50
Kreditne srečke.....100 gld 177 . —
Rudolfove srečke.....10   „ 17 , 80
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 9S , 21
Trammway-društ velj. 170 gld a. v. .   . 1H7 , 80
(680—4)   Vsega zdravilstva
D - V. GREGORIČ,
Zdravnik ženskih in otroških bolezni.
Ordinira o«l ii.—I. ure.
Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje.
A
i
4 4 4 i 4 i 4 4 4
Kri čistilne troflljice
►
. P
so se vaelej sijajno osvedočile pri xa basanj I clo- r' ve*keg» t «■ I•--.»», Klar«.bolu, navalu krvi* m otrptieuJb mlili. Nkažonem želodci, po-manjkanja alattti do |ed«|, jetrnih in ofoi-Nlnlli bolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld.
kot jeden zavoj se s posto ne razpošilja. — Prodaja (650—4)
„LEKARNA TRNKOCZY
ja^~ zraven rotovia v ubijani.
.  JDH Razpošilja so vsak  dan po  posti. ____ ..
5 kr.
Manj
► ► ►
AYALA & C
0.
Glavna zaloga y Ljubljani pri
Varstvena znamka.        «• PETER LASSMli-u.
•C Ji
Velika partija
ostankov
1 (788—121)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oHtanek po O gl.
Storiti v Omu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
\—9A
Tiifcl:
23. novembra. Pri Nlouo t  Fiachor z Dunaja. — Ondrian iz Trsta.
— Ulrich z Dunaja. — Ka-lister iz Reke. — Stariha iz Zagreba. — Tausig, Je-lenek z Dunaja.
Pri *lalt*l t pl. Dewcg z Dunaja. — Ott iz Gradca.
— Pari z Dunaja.
Umrli so:
21. novembra: Marija Goršič, meBtna uboga, 73 let, Karlovska cesta št. 7, za prano vodenico.
22. novembra: Rozalija Kozjek, črevljarjeva udova,
let, bo ju sama utopila.
V doželnej bolnici:
19. novembra: Engel-bert Steklokar, igralec, 21 let, za vročinsko boleznijo.
— Bernard Zupančič, dninar, 51 let, za pl ličnico. — Martni Dolenc, dninarjev sin, 2 dni, za krčem. — Marija Cajhen, dninarjova žena, 80 let. za staroatjo.
20. novembra: Amalija Dolenc, dninarjeva hči, 3 mea., za katarom v ore vosu. — Janez Kokalj, dninarjev sin, 2 mes., za oslab-1 j en jem. — Jakob Možina, gostač, 72 let, za rakom.
— Marija Štrlekar, delavka, 31 let.
21. novembra: Marija Bezlaj, hišna posestnica, 43 let, za rakom. — Srečko Bitcnc, črevljar, 42 let, za edemom v možganih. — Jera Kališ, mizarjeva žena, 31 let, za jetiko.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Zalaganje z drvi.
Podpisana išče zalagatelja drv, da bi jo za leto 1886 preskrboval s potrebnimi borovčevimi drvi, in prosi one, Kateri žele" zalaganje prevzeti, da se oglase" v pisarni podpisane.
V Ljubljani, Ž3. novembra 1885.
Tovarna za plin v Ljubljani.
151515ig5i!lP!l
(700—1)
1
i
m
g003C30000000C000030000000l
g Uničujoči smrti odtrgal se je plen in zopet dal življenju, ker se je podala roka naravnej zdrav ilnej
sistemi.
Kmalu hode Štirideset let, odkar je izumil gospod Ivan Hoff sladim zdravilna živila in je uvel ter tn način zdravljenja osvojil si je svet. Zdravniki vsprejeli so način zdravljenja, da notranje bolezni ne zdravijo več s puščanjem, ampak z uživanjem, ne z mineralnimi zdravili, ampak z Ivana lloffu Hladnimi zdravilnimi živili, kolikor je le mogoče. Ni zastonj dobil izumitelj Ivan Hoff mnogobrojnih odlikovanj, 63 po številu, od cesarjev, kraljev, knezov, akademij, higieničnih svetovnih razstav; ne zastonj odobravanj zdravnikov, ko bi ne bili zdravilno pivo iz Hladnega izvlečka, sladna čokolada in sladni bonboni za prsi pokazali take zdravilne moči.
Mnenja odličnih stranij.
Kralj, dvornemu zalagatelju skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu
Ivanu Hoflf«,
kralj, komisijskemu svetniku in imejitelju c. kr. avstr. zlatega križca za zasluge s krono, viteza visocih redov, Dunaj, Graben, Brauiier*trat»»e 8.
S tem izjavljamo, da so se Ivana Hoffa sladni izdelki, ko je njih zdravilno moč. priznalo in javno objavilo več tisoč zdravnikov — vse zdravniške izjave so zapisane in registrovane — rabili v vojnih lazaretih leta 1864, 1866 iu 1871 ter v vzhod uji vojni leta 1877 in 1878. Devet imenovanj dvornim zalagateljem od veličastev in velikih vojvod je jo nagradilo in poslednji čas je je ponavljalno obdajala milost cesarja avstrijskega. Prvi svetni velikaši je čislajo. Knei BlainarcU pravi: Ivana Hoffa sladni izvleček je slasten in okrepčaveii. Geueral-feldmaršal grof Wran-gel je izjavil, da je izvrsten. General-feldmaršnl grof Moltke pravi, da je sladna, okrepčiijočii, zdravilna pijača in pije ga vsak dan za zujutrek. Pa tudi umetnost petju in predavanja ga rabi proti kašlju in hripavosti, mi tu omenimo svetovne kapacitete: gospa Lucca, NilSHon, gospoda Nieuiaun, Wachtel.
Uradno zdravstveno poročilo iz Vratislave.
Vaše zdravilno pivo iz Hladnega izvlečka mora se kot sokove zbolj-šnjoče in živilno sredstvo jako visoko ceniti ter je pri skorbutnem stanji, profusnem gnojenj i i zgubi lokov boljše, kakor katero koli drugo sredstvo, in bolniki je lahko uživajo. Bolniki zahtevajo nekako instinktivno okrep-čujočo, ne razgrevajočo, jako živilno, predavanje pospešujočo pijačo.
Dr. Melneeke, Štabni nadzdravnik.
Opomba. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. — PriBtni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Hoffa in podpis Ivana Hoffa).
Cene na Dunaji: Zdravilno pivo iz Bladnega izvlečka (z zabojem in steklenicami): 13 steklenic gld. 7.26, 28 steklenic gld. 14.60, 58 steklenic gld. 29.10.
— Koncentrovani sladni izvleček: 1 flacon gld 1.12, '/i flacona 70 kr. — Sladna čokolada: >/i ki'-o L gld. 2.40, II. gld. 1.60, III. gld. 1. — Sladni bonboni v zavitkih a tiO kr., 30 kr. in 15 kr. — Manj kot sa 'Z gld. »e ne posije.
— Prvi, pristni, sloz raztaplajoči Ivan Hoffa Bladni bonboni za prsi so v modrem papirji.
Kdor hoče na deželi iz sladnih zdravilnih živil prirediti domaČo lekarno, omisli si jih po ceniku za 20 gld. že precejšnjo izber.
Vse prodajalnico so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim plakatom. (094—1)
Glavna zalogu v I,jul»ljun1: Peter £.a»snik.
V Kranji: Josip Dolenc. V Postojim: Doxat & Dietricb. V Kočevji: Ed. lloffmann. V Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. EntfolBperger. V Rudolfovem: Dominik Rizzolli, lekar. V Zagreba: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kupferschmidt, lekarja, J. Matic. V Roki: N. Pa-vačič, F. Jechel, G. Catti, lokarji. V Celovcl: W. Thurnnvald, lekar. V Maribora: F. P. Holašek. V Ptuji: J. Kasimir. V Palji: G. B. Was8or-inann, lekar. V Trstu: Franccsco S. Prinz, via Aquedotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaku: Dr. Kumpf, F. Sobote, lekarja, R. Cana-vall. V Zatiru: Cristoforo Mazzocco.
: OS000003000000000000000001
lsdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'