Delegatska vprašanja -  Delegatska
Meje med KS
Delegat Janez Vovk iz Spod-nje Slivnice je vprašal, kdo je spremenil mejo med krajevno skupnostjo Sp. Slivnica in kra-jevno skupnostjo Grosuplje, in kdaj, glede na to, da je območje krajevnih skupnosti mogoče spreminjati le z referendumom v obeh krajevnih skupnostih. Odgovor Vinka Petriča, načelni-ka geodetske uprave:
Meja med obema krajevnima skupnostima ni bila spremenje-na, saj se v evidenci teritorialnih enot, ki jo vodi geodetska upra-va, krajevni skupnosti Grosuplje in Slivnica sploh ne stikata. Na območju zazidalnega načrta ob tistilm napravi se stikajo krajev-ne skupnosti Grosuplje (k. o. Grosuplje), Podtabor (k. o. Pono-va vas) in Mlačevo (k. o. Sliv-nica).
Meja tned tremi krajevnimi škupnostmi pa je bila leta 1988 ¦ ob parCelaciji obrtne cone ob či-stilni napravi le prilagojena v na-ravi zamejičenim parcelnim mejam.
Območje krajevne skupnosti Sp. Slivnica je bilo določeno z odlokom skupščine občine Grosuplje o potrditvi sklepov zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določi-tvi njihovih območij (Glasnik št. 23/65), vendar zelo ohlapno, saj njegova 14. točka pove le to, da
območje krajevne skupnosti Sp. Slivnica obsega vas Sp. Slivnica, meja sama pa ni opredeljena.
Meje naselij so pred letom 1980 opredeljevale meje statističnih okolišev, njihov grafični prikaz pa so provizorično prikazovale skice statističnih okolišev, ki so jih risali amaterji, občasno najeti od Zavoda za statistiko. Ker je to povzročalo ob popisih nenehne težave, sta pred popisom prebi-valstva leta 1981 dobili statistič-na in geodetska služba nalogo, da vzpostavita register teritorial-nih enot na enotnih natrtih v me-rilu 1:5000, kjer naj bodo meje statističnih okolišev in drugih te-ritorialnih enot jasno opredelje-ne po mejah parcel. Zakonsko podlago za vzpostavitev in vzdr-ževanje te evidence predstavlja zakon o imenovanju in evidenti-ranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 5/80) in na njegovi podlagi izdano navodilo o evi-dentiranju območy teritorialnih enot in hišnih številk (Ur. list SRSšt. 11/80).
Tako je bila leta 1980 ta eviden-ca vzpostavljena, meje iz skic sta-tističnih okolišev pa prenešene v načrte merila 1:5000 in usklaje-ne s 24. členom omenjenega na-vodila. ki določa, naj meje terito-rialnih enot tečejo po mejah parcel.
Leta 1988 je bila opravljena parcelacija po zazidalnem načrtu za obrtno cono pri čistilni napra-
vi. Območje zazidalnega načrta je pretežno ležalo v katastrski ob-čini Grosuplje, ki je del krajevne skupnosti Grosuplje, manjša de-la pa sta segla v katastrsko obči-no Ponova vas (krajevna skup-nost Podtabor) in katastrsko ob-čino Slivnica (krajevna skupnost Mlačevo). Meje katastrskih ob-čin, ki so istočasno tudi meje kra-jevnih skupnosti, so tod tekle po parcelnih mejah, ki jih v naravi ni več - po sredini opuščene struge potoka in po mejah par-cel, ki so bile v naravi združene v kompleks -in so torej zabrisa-ne. Novo nastale parcelne meje so potekale tako, da so gradbene parcele ležale v dveh pa tudi v vseh treh katastrskih občinah, s tem pa tudi v vseh treh krajev-nih skupnostih. Ker bi tudi nove zgradbe stale v več katastrskih občinah, kar pa strokovno ni sprejemljivo, so bile meje kata-strskih občin, s tem pa tudi meje krajevnih skupnosti, usklajene z novimi parcelnimi mejami. Ce-lotni kompleks je bil tudi vklju-čen v ulični sistem Grosupljega.
Seveda pa imajo prebivalci obrt-ne cone, ko bo naseljena, vselej pravico, da se opredelijo za dru-go krajevno skupnost, menirao pa, da to ne bi bilo smiselno, saj je obrtna cona praktično del str-HJenega naselja Grosuplje, med-tem ko je precej oddaljena od na-selij Sp. Slivnica, Ponova vas in Veliko in Malo Mlačevo.
Spreminjanje namembnosti vikendov
Marjan Kastelic, delegat SK Polica: Pojavljati so se za-čeli lastniki vikendov, ki želijo spremembo počitniških objek-tov v stanovanjskih znotraj za-okroženih con za vikende. Kot razlog navajajo previsoke dav-ke, od KS pa zahtevajo soglas-je za spremembo namembno-sti, češ da to soglasje želi obči-na. Na kakšen način naj obrav-navamo take primere?
Odgovor Komiteja za var-stvo okolja in urejanja pro-stora (Slavka Vidic): Glede na veljavna določila zakona o ure-janju naselij in drugih posegov v prostor je za spremembo na-membnosti počitniške hišice v stanovanjske objekte potreb-no lokacijsko dovoljenje, ki ga izda upravni organ. pristojen za lokacijske zadeve. Zahteve po spremembi namembnosti počitniških hišic v stanovanj-ske objekte se v zadnjem času pogosteje pojavljajo. vendar pa je glede na veljavne predpi-se sprememba namembnosti dovoljena samo v primerih, ko je objekt zgrajen znotraj nase-lij, ki so po prostorskem planu zazidljiva    za    stanovanjsko
gradnjo. V drugih primerih pa zahteve zavrnemo. V tem po-stopku KS ne spada med orga-ne, ki dajejo soglasja k lokacij-ski dokumentaciji ali k lokacij-skemu dovoljenju. razen ko upravljajo krajevne poti ali krajevne vodovode. Takrat sme KS določiti samo tehnič-ne pogoje za pristop na cesto, s katero gospodari, za graditev v varovanem pasu take ceste ali za priključek na vodovod, s katerim KS upravlja.
Pri izdaji lokacijskih dovo-ljenj za spremembo namemb-nosti počitniških hišic v stano-vanjske objekte torej ne zahte-vamo soglasja KS.
Še odgovor Zavoda za urba-nistično načrtovanje (Matjaž Špolarl: Zavod na območjih vikendov, ki so plansko defini-rana, ne izdeluje lokacijskih dokumentacij za spremembo vikenda v stanovanjsko hišo, zato so soglasja KS brezpred-metna. Zavod zaprosi KS za soglasje k lokaciji infrastruk-ture. Sprememba statusa vi-kenda v stanovanjsko hišo je možna le v primeru. da objekt stoji v zazidljivem območju stanovanjskih gradenj in z na-seljem tvori funkcionalno in vizualno celoto. za kar se po-novno izdela lokacijska doku-mentacija in izda ustrezna upravna dovoljenja.