METOVAIE
j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. f
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din. za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 16.
V Ljubljani, 31. avgusta 1929.
XLVI.
VSEBINA: Kmetovalci, naročite kalijevo sol in Tomasovo žlindro! — Predlogi k lovskemu zakonu. — Še enkrat: odbiranje semena. — Poskusno gnojenje na travniku. — Nasveti bližajoči se trgatvi. — Spravljanje namiznega sadja. — Blitva ali mangold. — Živinozdravniški tečaji. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Ljubljanski velesejm od 31. avgusta do 9. septembra 1929. — Dopisi. — Družbene vesti. — Uradne vesti. —
Insarati.
Kmetovalci, naročite kalijevo sol in Tomasovo žlindro!
Bliža se čas jesenskega gnojenja, ko si mora vsak kmetovalec priskrbeti potrebno količino umetnih gnojil. Kalijevo sol/ in Tomasovo žlindro uvažamo iz inozemstva in jo je tam mnogokrat težko dobiti, zato jo mora družba pravočasno naročiti. Nemške tvornice zvišujejo cene, čim bližje je gnojilna sezona. Tako ima kalijeva sol do 1. oktobra nižjo ceno nego pozneje naročena. Isto velja tudi za Tomasovo žlindro. Nujno svetujemo kmetovalcem, da jo čimprej na-roče, da jim je ne bo treba pozneje dražje plačevati.
Družba si je zagotovila manjšo količino kalijeve soli, ki jo bo oddajala do 30. septembra pri odvzemu 10.000 do 15.000 kg, franko vsaka postaja v Sloveniji po 172 Din za 100 kg, na drobno pa po 178 Din franko Ljubljana, Celje ali Maribor.
Od 1. oktobra dalje bo stala kalijeva sol pri odvzemu 10.000 do 15.000 kg po 180 Din za 100 kg, na drobno pa po 186 Din na postajah kakor gori navedeno.
Tomasova žlindra 18% stane sedaj, dokler traja ta zaloga, pri odvzemu najmanj 15.000 kg, franko vsaka postaja v Sloveniji po 118 Din za 100 kg. Pri odvzemu 5000 do 10.000 kg po 119 Din za 100 kg, na drobno pa po 122 Din. Vsak odstotek fosforne kisline več nego 18°/o po analizi tvornice bo veljal 6 Din. Na drobno franko Ljubljana, Maribor, Celje, stane 122 Din za 100 kg.
Načelništva podružnic se nujno pozovejo, da poskrbe za pravočasno naročitev teh umetnih
gnojil.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Predlogi k lovskemu zakonu.
Ker so „Lovska udruženja" poslala Ministrstvu za gozde in šume osnutek zakonika, v katerem je več zahtev, ki so v nasprotstvu s kmetskimi interesi, je sklenila kmetijska podružnica v Laškem, broječa 450 članov, na svoji redni odborovi seji od 15. avgusta 1929.. da pošlje posrednim potom sledeče izpremembne predloge k že obstoječemu osnutku lovskega zakona:
1.	Da sme vsak kmet na svoji zemlji loviti in pokončavati kmetijstvu škodljive divje živali.
2.	V zakup naj se oddajajo samo večja gozdna lovišča, medtem ko naj se ne oddaja v zakup lova na obdelanem svetu, to so: vrtovi, njive, vinogradi,
travniki, pašniki; tukaj naj kmet sam pokončuje škodljive živali. — Grmičevja in malih skupin drevja. ki se navadno nahajajo med njivami in travniki, naj se ne smatra za gozdove.
3.	Zakupna doba lova naj traja največ tri leta.
4.	Pri sestavi bodočega lovskega zakonika, naj se v prvi vrsti zasliši naš mali in srednji kmet, ker so veleposestniki navadno zakupniki lovišč. Tako naj bi se izjavile tudi ostale podružnice.
Kmetijska podružnica v Laškem,
dne 15. avgusta 1929.
Tajnik:	Načelnik:
Franc Senica, 1. r.	M. Hrastnik, 1. r.
Čitajte In shranjujte 9yKmetovalca"l
v»
Se enkrat: odbiranje semena.
Inž. Ivan Zaplotnik.
često se piše o potrebi odbiranja semena, često se pa pri tem tudi greši. Če hočemo dobiti dobre in zdrave rastline, moramo sejati tudi dobro in zdravo seme. Ni pa vsako zrno tako, čeprav na oko prav lepo izgleda. Lep izgled zrna nam še ne jamči, da bo tudi zarod pravtako lep in dober. Zato je zahtevati od semena, da svoje lastnosti tudi podeduje, to se pravi, da mora roditi pravtako dobro in lepo zrnje.
Samo odbiranje najdebelejšega zrnja nam pa ne nudi tega jamstva. Dosti več tudi ne moremo pričakovati od izbiranja najlepših klasov.
Klas, ki je napolnjen samo na polovico, bo imel navadno mnogo lepša in debelejša zrna kot pa oni, ki mu ne manjka niti enega zrnja. V prvem primeru je morala rastlina prehraniti in izgraditi recimo 30 zrn, dočim jih je v drugem izgradila 60. Ni torej čudno, da so zrna iz prvega klasa lepša od onih iz drugega; če pa primerjamo skupno težo enih in drugih, bomo pa videli, da itarn je druga rastlina dala mnogo več.
Tudi izbiranje klasja nas navadno ne more privesti do zaželjenega cilja. Rastlina, ki raste na 100 cm2, bo izlahka razvila tak klas, kot ona, ki ima samo 25 cm2 na razpolago, po navadi pa celo dosti večji in lepši. Tega svojstva pa ne bo podedovala, pač pa lahko da prihodnje leto celo slabše klasje kakor one iz neizbranega. na videz slabega klasja.
Edina pot, ki gotovo vodi do cilja, je izbira celih rastlin. Pri izbiri je zavreči vse rastline, ki rastejo ob robu njive in tudi one, ki rastejo bolj na redko, če še tako lepo izgledajo. Ene in druge so se razvile bolje od ostalih, največ zato. ker so imele na razpolago več svetlobe in hrane. Izbira naj se vrši edino med rastlinami, ki so rastle ob enakih pogojih, to je enako gosto, enako osvetljene, na enakomerno dobri njivi.
Bojazen, da se sorte izkrižajo. je često pretirana, čeprav ne povsod. Tu je treba dobro ločiti med samooplodnimi in tuje- ali stranooplodnimi rastlinami. Samooplodne rastline se oplodijo s cvetnim prahom iz istega cveta, dočim pri tujeoplodnih prenašajo veter in žuželke cvetni prah od rastline do rastline. Seveda se primeri tudi v prvi skupini kak slučaj tujeoplodnje. vendar to za prakso ne prihaja v pošte v'. Take rastline so pšenica, ječmen, oves; pri njih se križanja ni bati. Drugače je z ržjo, koruzo, ajdo. Pri rži in koruzi posreduje oplodnjo veter. Za preprečitev križanja so potrebne večje razdalje; razdalja je odvisna od smeri vetra in velikosti njive, odkoder prihaja cvetni prah. Pri močnem vetru in večjih kompleksih, je potrebno sejati posamezne sorte najmanj 500 m narazen. Ajdo oplo-jajo žuželke, predvsem čebele, ki prenašajo cvetni prah od cveta do cveta. Tu je mogoče preprečiti križanje samo potom osamljenja ali izolacije, to je dotične rastline je treba od vseh strani zavarovati z mrežo. skozi katero žuželke ne morejo. Iz teh razlogov zahteva odbiranje semena tujeoplodnih rastlin dosti znanja, časa in sredstev, česar pa kmet navadno ne premore. Zato se s tem delom bavijo posebne semenogojske postaje, ki razpolagajo z izšolanimi osebjem in potrebnimi sredstvi.
Tujeoplodne rastline po naših njivah so sami križanci (bastardi). ki so vedno različni od izvirnih rastlin, včasih celo mnogo boljši (ne vselej!), no, njihovi potomci so po navadi slabši; mogoče je pa tudi obratno. Zato bastardov ni kratkomalo zavreči. Pri tujeoplodnih bastardih je samo eno gotovo: nikdar ne dobimo od njih enakega semena, ker se vedno med seboj izkrižajo in ustvarjajo vedno nove ba-starde. Ako hočemo imeti n. pr. vedno enako rž, moramo vsako leto vsejati originalno seme.
Odbira najdebelejšega zrnja ima pa tudi eno praktično važno in dobro stran: debelo zrno vsebuje več rezervne hrane, moči. in iz njega bo izka-lila krepkejša rastlina, kar je tudi nekaj vredno. Tega pa od slabo razvitega zrna ne moremo pričakovati.
V začetku sem rekel, da je za setev potrebno dobro in zdravo seme. Marsikako zrno izgleda na oko popolnoma zdravo in vendar nikoli ne bo dalo zdrave rastline. Često vsebuje bolezensko kal, ki bo pozneje rastlino brezpogojno uničila. Med take bolezni prištevamo sneti! v prvi vrsti prašne sneti. Marsikateri kmetovalec se čudi, odkod na njegovi njivi toliko črnega, snetjavega klasja, ko je vendar posejal lepo. čisto zrnje. Če pa pomislimo, da je prašna snet rastlinska bolezen, ki že v cvetju okuži mlado, razvijajoče se zrno, raste obenem z mlado rastlino ter v cvetnih nastavkih razvije nove kali, ki jih veter raznaša po cvetju okoli stoječih rastlin, se nam to ne bo zdelo več čudno. Proti tej bolezni ne poznamo prikladnega sredstva, ki bi snet uničevalo, ki ne bi škodovalo zrnu in bi bilo obenem lahko uporabljivo. Tu nam je uporaba zdravega semena edini pripomoček, ki se ga vsakdo brez predsodkov in bojazni lahko poslužuje. Kako pa poznamo, da je seme zdravo, če se tega na zunaj ne vidi? To moremo določiti samo na njivi tedaj, ko je snet lahko vidna, namreč takrat, ko žito klasa. Ce v tem času ne opazimo na njivi črnih, snetljivih klasov in če takih tudi v bližnji okolici ni, potem lahko trdimo, da dotično žito tudi prihodnje leto ne bo trpelo na sneti. Ce pa je žito polno sneti, rajše takega semena ne uporabljajmo za setev!
Poskusno gnojenje na travniku.
Dolenjski kmet porabi ves hlevski gnoj za vinograde in njive in niti ne misli, da je treba tudi travnike gnojiti, ki jih leto za letom s košnjo izčrpavamo.
Z ozirom na hvalevredno akcijo oblastne samouprave za graditev gnojišč je upati, da bodo tudi travniki od tega kaj dobili.
Zelo umestna je pa uporaba umetnih gnojil na travnikih. Izvedeni poskusi v oblastni trtnici v Kostanjevici so podali sledeči uspeh (glej sliko 36.):
a) Pridelek:
I.	parcela, negnojena je dala na 500 m2
72 kg sena ali na ha...... 1440 kg
II.	parcela, gnojena z nitrofoskalom, je
dala na 500 m2 145 kg sena ali na ha 2900 kg III. parcela, gnojena s P-K-N, je dala
na 500 m2 160 kg sena ali na ha . . 3200 kg.
Nakratko povedano: Z umetnim gnojilom se jc pridelek podvojil!
b) Stroški gnojenja:
Na II. parceli za 500 m2: 25 kg nitrofoskala . Din 45.—, za ha Din 900.—
Na III. parceli za 500 m2: 15 kg superfosfata . Din 19.20, 10 kg kalija . . . Din 17.— 7.5 kg apn. dušika Din 21.38,
skupno . . Din 57.58, za ha Din 1151.60
c) Dobiček vsled gnojenja:
II. parcela je dala na ha 460 kg več
sena, v vrednosti......Din	1460 —
če odbijemo stroške gnojenja . .	Din 900 —
se pokaže dobiček......Din	560.—
III. parcela je dala na ha 1760kg več
sena v vrednosti......Din	1760.—
če odbijemo stroške gnojenja . .	Din	1151.60
se pokaže dobiček......Din	608.40
Ker je seno s pognojenih parcel mnogo boljše kakovosti in bolj redilno in ker je le živinoreja prva podlaga za uspešno gospodarstvo, tiči njen napredek v veliki meri v gnojenju travnikov. Ves uspeh bi bil še ugodnejši, če bi se upošteval tudi pridelek otave.
G. Ambrož, kmet. ref.
Nasveti bližajoči se trgatvi.
Nastopil je čas zoritve grozdja in s tem zadnji up vinogradnika na polnitev praznih sodov z novim, težko pričakovanim pridelkom, ki naj bi mu poplačal ves poletni trud in velike izdatke.
Žal pa, da tega veselja ne bodo mogli vsi vinogradniki enako deliti, kajti, kjer sta zimska pozeba in poletna toča gospodarila, tam bo pridelek pičel. Mnogi pa še niso prodali vsega lanskega pridelka, tako da jim pojde vsled obile letošnje obroditve tesna s prostori in s sodi.
Vsekakor pa so ti tia boljšem, ker bodo na en ali drug način že spravili svoj obilen pridelek v
klet, ali pa tudi po primerni ne previsoki ceni takoj v denar. In to je, na kar hočem vse vinogradnike, ki utegnejo priti v tak položaj, že sedaj opozoriti. Naj bodo preudarni, naj upoštevajo trde izkušnje zadnjih let in naj skušajo svoj letošnji in lanski pridelek, če le mogoče takoj jeseni spraviti v denar, čim se nudi prva ugodna prilika za to.
Zlasti zadnje leto je bilo in je v tem oziru še poučno. Mnogi bi bili lahko prodali svoje vino jeseni za 1—3 Din dražje kot sedaj po preteku tričetrt leta, pa so špekulirali na višje cene. Mnogi so imeli pač srečo, da so vse drago prodali, večina pa je obsedela, in to ne samo v Sloveniji, marveč tudi v južnejših krajih. Vzroka je iskati v tem, da je vsakdo računal s slabo letošnjo vinsko letino in vsled tega z ugodno prodajo. Vse to se je pa ravno narobe izkazalo. Razentega je tudi splošna poraba vina to poletje izredno padla, dočim se je poraba piva in brezalkoholnih pijač znatno pojačila.
Na vsak način pa utegne kupčija z novim vinom krepko oživeti z ozirom na boljši pridelek, če bo september količkaj ugoden. Zaradi ugodne moče
v avgustu se grozdje lepo in normalno razvija in bo doseglo višjo sladkorno in nižjo kislinsko stopnjo, tako da bo lahko konkuriralo vsaj po okusu z južnimi močnimi in milimi vini. ki so ravno vsled teh lastnosti naša bolj severna vina po naših krajih v zadnjih 3 letih tako izpodrinila.
Septembra nimamo v vinogradu drugega važnejšega dela kot skrbno privezovanje preupognje-nih mladik in po vetru potlačenih trt, da se grozdje po zemlji ne valja in oblati, in ne kvari s tem vinskega okusa. Med nadaljnja dela spada prikrajševanje še neprikrajSanih vrhov ter novonastalih vršičkov na polovico.
Taka dela v tej dobi imajo za posledico, da se grozdje bolj debeli in da tudi bolje dozori, ker imata solnce in zrak več pristopa. Napačno je pa oskub-ljanje listov okrog grozdov, ker s tem odvzamemo grozdju tiste dele, ki potrebno hrano dovajajo in presnavljajo. Razentega je grozdje preveč izpostavljeno direktnim solnčnim žarkom, kar vse vpliva na zmanjšanje sladkobe in na pomnožitev kisline.
I. parcela.	II. parcela.	III. parcela.
Slika 36. Poizkusno gnojenje travnika pri državni trtnici v Kostanjevici.
Krepko in milo novo vino bo gotovo pomagalo spraviti v prodajo še lanske ostanke bodisi kot take, ali sproti ojačene in osvežene z novim vinom.
Enkrat mora Ie priti do splošnega pomedenja vseh kleti, da bo konec tem večnim vinskim krizam in jadikovanjem od strani producentov, gostilničarjev in pivcev. Morda se to vendarle že v bodočem letu posreči, kar bi bilo zelo želeti, da se naše vinogradništvo zopet oživi in vzbudi spomin na srečnejše predvojne čase.	Fr. Gombač.
Spravljanje namiznega sadja.
Letos se pri nas obeta dobra sadna letina, zlasti češpelj bo veliko, ponekod pa tudi jabolk. Marsikateri kmetovalec bo za sadje prejel letos lepe denarje. če bo le pri spravljanju pravilno ravnal, ga lepo obral in spravil.
Izkušnja nas uči, da se največ zasluži, če se sadje uživa sveže; tako sadje imenujemo tudi namizno sadje. Glavno pravilo pri obiranju sadja pa je, da se mora vse namizno sadje zelo previdno z roko ali pa z obirači obrati. Če le količkaj neprevidno ravnamo s sadjem pri obiranju, že se rani koža. Tako sadje dobi potem lise in madeže ter se ne drži dolgo, začne kmalu gniti in se sploh slabo proda.
Kar se tiče spravljanja češpelj, bi bilo omeniti, da porabijo naša mesta (Ljubljana, Maribor, Celje itd.) precejšnje število vagonov svežih češpelj. Seveda nam konkurirajo bosanske slive, ali naši sadni trgovci bi lahko tudi s primerno organiziranim vkladanjem v praktično posodo in s so^tiranim blagom. lahko izredno dvignili prodajo naših češpelj na domačem trgu. Naše gospodinje se bodo letos gotovo oskrbele s primerno množino češpelj. ker bo vsaka skušala ne samo oosuš;ti čim več češpelj, temveč tudi napraviti iz njih čim več mezge. Vsaka količkaj naobražena gospodinja, se dobro zaveda, da se da ravno iz češpelj ceno !n lahko napraviti brez dodatka sladkorja najboljšo mezgo. Da se dajo češ-plje zelo dobro sušiti, pa ve vsakdo Letos je prilika, da posušimo veliko češpelj za domačo uporabo!
Kjer so poleg češpelj dobro obrodile tudi jablane, naj se posveti vso pozornost temu žlahtnemu sadju. Predvsem takozvano zimsko sadje, ki pri nas dozoreva šele koncem oktobra, naj se pusti kolikor mogoče dolgo na drevju zoreti (n. pr. voščenke. ka-nadke, bobovec, mošancelj. Baumanova reneta itd.). Te pozne sorte oridobivajo jeseni na drevesih ne samo na sladkorju in barvi, temveč postanejo tudi debelejše. Majhen mraz jim nič ne škoduje, samo v mrazu jih ne smemo obirati.
Pri obiranju jabolk je treba še bolj paziti, da ne polomimo ponepotrebnem nlodnih brstov: dalje je treba sadje previdno polagati v košare, odnosno v predpasnik: še bolj previdno, kfkor to delamo z jajci. Pomniti je, da se obranega sadja ne sme nikdar presipavati ali premetavati. Koliko se v tem pogledu pri nas ne greši!
Za obiranje sadja je treba pripraviti priročne lestve, dovoljno množino obšitih košar in jerbasov, pripravne sadne obirače, osnažiti sadne kleti itd. Če se tako pripravimo za obiranje sadja, bo šlo delo lepo in gladko od rok,
Obiramo samo lepo, debelo in brezmadežno sadje, in sicer le od finih namiznih sort. Vse drugo, kar je drobnega, črvivega, obtisnjenega, od škrlupa napadenega itd., pustimo na drevju in otresimo pozneje vse skupaj. Namiznega sadja se ne sme nikdar brisati; s tem izgubi zelo na trpežnosti. Prav umestno je. ako vse obrano sadje že pod drevesom vložimo v zaboje in jih prenesemo v kako klet ali kak drug pripraven prostor, ki se da dobro zračiti in zatemniti. Tukaj denemo po 8 do 10 zabojev enega vrhu drugega, tako da je pri vsakem zaboju ob vzdolžni steni vsaj en prst prostora, da zamore vlažen zrak iz zabojev uhajati in da sadje lepo dozoreva. Bolj drobno sadje, ki je tudi za jed namenjeno, se lahko na slični način shrani tudi v sodih (cementni sodi). Kdor ima prave sadne kleti z lesami na razpolaganje, temu je seveda v tem pogledu delo zelo olajšano.
Končno priporočamo našim sadjarjem, da si nabavijo knjigo „0 spravljanju sadja", ki jo je spisal g. ravnatelj J. Priol. Dobi se pri Sadjarskem društvu in pri Kmetijski družbi v Ljubljani. V njej so zlati nauki za naše sadjarje.	Fr. K.
Blitva ali mangold.
Blitva je podvrsta pese. Obe sta dvoletni rastlini. Blitva pa ima večje listje, kakor pesa, ne dela pa debelega korena.
Blitve je več sort. Najboljša je takozvana srebrna blitva, ki ima močne bele peclje in veliko, nekoliko nagubano listje. Ta sorta je priljubljena tudi v kuhinji. Iz listja pripravljajo nadomestek špinače, peclje pa kakor špargelj. V letnem času, ko primanjkuje spinače in špargljev, je blitva izvrsten nadomestek.
Sejemo jo plitvo kakor peso v pomladi. Najgo-tovejša in najboljša setev je v vrstice po 60 cm oddaljene. Ko odraste, da si dela gnječo. jo preruvamo in pustimo v vrstah posamezne po 30 do 40 cm vsaksebi. Ponekod jo sejejo na splošno in bolj gosto in je ne razredčijo. Tako gojena pa daje pičlejši pridelek. Prav dobro se sponaša tudi presajena blitva, vendar je boljše, če jo sejemo na stalno mesto.
Razen uporabe v kuhinji, je blitva važna kot krmska rastlina za prašiče in goved, pa tudi za ku-retnino, koder ji manjka zelenjad. Korenine dela globoko v zemljo, zato se suši upira in nas zalaga še dalje s krmo.
Ker je obiranje listja na pesi škodljivo za razvoj korena, dobimo tega pri blitvi v mnogo večji meri in v krajšem času. Tudi je boljše, zato priporočamo setev blitve vsem živinorejcem.
Zimo prestane blitva na mestu brez odeje prav dobro. Ako ne potrebujemo istega zemljišča v zgodnji pomladi za druge setve, pustimo blitvo, ki zgodaj odžene, da nam tudi v pomladi nudi izvrstno krmo. Ko pa začne odganjati v seme, jo preorjemo in posadimo fižol, grah, pa tudi zelje in krompir, če nekoliko pognojimo.
Ker je blitva sorodna z jedilno in krmsko peso. ne smemo teh gojiti za seme v bližini. Ena in druga bi se izprevrgla v manj vredne potomce.
Jos. Štrekelj.
Živinozdravniški tečaji.
(Jakob Sp-ringer, Črnomelj.)
Za drugimi narodi smo se tudi pri nas začeli zavedati, kako velikega pomena je strokovna na-obrazba za napredek našega zaostalega kmetskega gospodarstva. Začeli so se sadjarski in vrtnarski tečaji, razni gospodinjski, zadružni in obrtni tečaji, ali kar se tiče živinoreje in živinozdravstva se je pa v praktičnem oziru malo storilo. V tem pogledu je treba temeljite izpremembe. Dobra živinoreja mora biti naš cilj, ako hočemo izboljšati našo gospodarsko krizo.
Žal, da je ravno živinoreja pri nas tako zanemarjena in da je tudi za izboljšanje tako malo izgleda. Najslabše v tem pogledu je pa v Beli Krajini. Tu imamo čudno mešanico stare domače živine in pa sosednje hrvatske, takozvane bušaste pasme. Velika napaka je, da naši ljudje tako radi kupujejo to zahirano in manjvredno živino. S tem kvarijo vrednost naše domače pasme. Druga velika ovira za izboljšanje živinoreje je pa pomanjkanje res dobrih bikov-plemenjakov.
Tukaj bi morala pač oblast nekaj več storiti in pomagati, dokler ni še vse zamujeno. Nakupiti bi trebalo nekaj plemenjakov in jih porazdeliti med posamezne, najpotrebnejše kraje. Tu si sami skoro ne moremo pomagati, ker smo tukaj povečini sami mali kmetje, ki komaj životarimo na svojem malem posestvu. Če obiščejo kmeta še razne nesreče pri živini itd., potem si marsikdo ne zna več pomagati.
Posebno kar se tiče bolezni pri živini, je naš kmet na slabem, ker si ne ve pomagati, živino-zdravnik je pa predaleč. Večkrat gospodar tudi denarja nima, zato se čuje samo tarnanje, obolelo ži-vinče pa ostane mnogokrat prepuščeno svoji usodi.
Naši predniki so bili, kar se tiče pomoči pri živini, bolj izvežbani kakor pa so današnji gospodarji. V več krajih so bili posamezni starejši možje, ki so se bolj razumeli v tem poslu. Toda stari ljudje izumirajo. mladi pa nič ne znajo in so navezani edino-le na živinozdravnika. Ali naj res za vsako malenkost hodijo ure daleč po živinozdravnika. ko mnogokrat v zelo nujnih primerih ni izgubljati časa? Glede tega bi bilo nujno potrebno; da se otvorijo živinozdravniški tečaji, kjer bi se vsaj v najpotrebnejšem poučili in izvežbali vsaj za najnujnejše primere. in da bi smeli v sili tudi drugim pomagati.
Ti tečaj naj bi se vršili v Ljubljani, ali pa na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vzdrževanje teh tečajnikov naj bi prevzela država, obenem naj bi jih podpirale tudi prizadete občine in okrajne blagajne. Razmere na naših kmetijah so preslabe, da bi se naši možje in mladeniči, kateri bi imeli veselje do take naobrazbe, sami vzdrževali. Saj1 gre tu za občo korist kmetskih interesov.
Pozivam vse naše gospodarske korporacije in vso našo javnost, da sc na merodajnih mestih zavzamejo za prireditev takih tečajev!
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Vprašanjte 51. Imam deteljišče, na katerem se je pojavila predenica. Kako zatrem predenico na detelji? (S. V. v R.)
Odgovor: Predenico zatiramo na različne načine: pred cvetjem na ta način, da pokosimo okužena mesta približno en
meter okrog njih, pogra>bimo vso košnjo na sredo, posušimo in jo sežgemo. Ne je pokrmiti, kajti senie gre neprebavljeno skozi živalski želodec. Pokošena mesta polijemo z raztopino zelene galice ali pa z raztopino čilskega solitra. Ob cvetju potrosimo okužena mesta s slamo', polijemo s petrolejem in požgerno. Ce je pa deteljišče močno prepreženo s predenico, ga preor.iemo in gojimo na tistem prostoru več let okopavine. Podrobnejše dobite v ..Navodilu za zatiranje predenice", ki ga Kmet. družba oddaja po 2 Din.	L.
Vprašnje 52. Na naših travnikih se vedno pojavljajo med otavo visoke rumene in bele rože (divji janež in korenje). Radi bi se tega iznebili in prosimo nasveta, kako bi se dalo divje korenje zatreti? (A. I. v B.).
Odgovor: Pri Vas kakortudi po premnogih drugih travnikih nastopata v otavi divje korenje ,in rutnenocvetoča divja pastinaka, ki ju moramo smatrati kot hud plevel, prvič že zaradi svoje razširjenosti, drugič pa zaradMega, ker dajeta prav slabo in pusto krmo, ki je vrhutega trda. Zaradi svoje razširjenosti nam ta plevel močno izpodriva druge dobre trave in detelje. Divje korenje in divja pastinaka sta enoleten plevel, ki se razmnožuje po semenu. Kaj je torej ukreniti, da se ga iznebimo? — Vsaj dve leti zaporedoma je skrbeti, da preprečimo napravo semena, najlažje s tem, da posekamo vse cvetje, kakor hitro se razvijte ali pa, kar je še izdatneje, da oplevemo travnik in da poru jemo s korenino vred ves ta plevel.. To delo je pri nas sicer nenavadno, toda, če smo vajeni pletve na njivah, je prav in potrebno, da se je poprimemo po potrelbi tudi na travnikih.	R.
Vprašanje 53. Nameravam kuhati žganje iz brinjevih jagod. Ne vem pa, ikako je brinje za to pripraviti. Kako se kuha žganje iz brinjevih jagod? (J. V. v I.)
Odgovor: Predvsem je treba imeti prav dobro dozorele brinjeve jagodiei, ki se jih mora zmleti na mlinu z gladkimi valarji. Zdrob je potem dati v kad in ga je zaliti z vodo, ampak samo toliko, da pokriva trop. Skrbeti je potem za vse pogoje dobrega kipen.ia, kakor to delamo pri ostalih tropinah. Predvsem je važna toplota v kipelni kleti (od 15 do 18° C), dalje da se tropine vsaj vsake štiri ure enkrat dobro premešajo, drugače se začne trop na vrhu kisati. Tekom 12 do 14 dni, ko tropine dobiro pokipe, se prične s kuho. S kuho sc prične slično kakor z ostalimi tropinami, samo da teče prekapina ali destilat v vrč, ki je- podoben nekako vrčku za masno vino v cerkvi, t. j. da ima cev za odlivanje, ki sega do ldn|a. Destilat vsebuje namireč tudi olie v sebi, ki se nabira na'vrhu. To je triefoa vedno odlivati, da se na ta način loči olje od žganja. Takozvano ...nango", ki je ločena od olia, prekuhamo še enkrat, da dobimo čisto brinjevo žganje. Olje se pa proda lahko v drogeriii ali lekarni. K.
KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK.
Drevesničarska tečaja Kmetijske družbe za Slovenijo
sta se priredila, in sicer prvi od 1. do 3. avgusta t. 1., drugi pa 8. avgusta. Priglasilo se je skupno 29 udeležencev, udeležilo pa le 18, in sicer prvega tečaja 11. in ti so: Janez Drnovšek iz Reteč, Filip Poglajen in Martin Fortuna iz Šmartnega pri Litiji, Martin Krieže iz Hrastnika, Andrej Košir iz Podlipe. Ivan Lovrač iz Moravč, I. Maček in I. Skvarča od Št. Jošta, Janko Dolenc iz Selce, F. Cegnar in F. Zakotnik Iz TVriarjev; drugega tečaja se je udeležilo sledečih sedem: M. Grad iz Dragomeli. Ivan Gec z Viča. F. Novak iz Zgornje Šiške, A. Ašič iz Zagorja, L. Kankeli iz Bukovce, F. Retar iz Stične. Izmed onih, ki so se priglasili, a ne udeležili tečaja, se ie opravičil samo eden. V bodoče se bo v tem pogledu bolj pazilo. Tečaj je vodil strokovni tajnik Kafol, pri praktičnih vajah mu je pa pomagal oskrbnik
drevesnice g. Breceljnik. Udeleženci so si ogledali tudi vrtnarstvo in drevesničarstvo g. Feranta v Mostah ter posestvo na Kodeljevem. Najboljši tečajniki so bili nagrajeni s cepilnimi noži, škarjami ter se je izplačalo nekaterim tudi po 45 -Din za prehrano; istotako se jim je tudi priskrbelo brezplačno prenočišče v oblastni žrebčartu na Selu. G. predsednik Sancin je zaključil tečaj s primernim nagovorom.
Pletarska šola v Ptuju sprejema za šolsko leto 1929./30. v 1. letnik redne učence in učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Redni učenci (učenke) bodo morali redno obiskovati pouk, ki je praktičen in teoretičen ter traja dve leti. Šolske potrebščine bodo dobivali učenci in učenke brezplačno na zavodu. Po uspešno dovršeni učni dobi sprejmejo odpusttiico, ki velja v zmislu zakonitih določb, kot pomočniško izpričevalo. Vpisovanje se vrši do vključno 30. 8. 1929. Vpis se lahko izvrši tudi pismeno, vendar je v tem primeru potrebno pri mladoletnih dovoljenje staršev. — Redni in izredni učenci in učenke se bodo morali sami vzdrževati. Pouk prične 2. septembra ob osmih zjutraj.
gospodarske stvari.
Kmetijska razstava v Novem mestu. Po odločbi ministrstva za poljedelstvo v Beogradu z dne 27. 6. 1920., štev. 18.088., se mora prirediti v Novem mestu v jeseni 1929. okrajna poljedelska razstava, in sicer za poljedelske, vrtnarske, sadjarske in vinogradniške pridelke, predelave, orodje in priprave, ki se rabijo tuka.i in se izdelujejo doma. Ministrstvo je določilo kot podporo za to razstavo 20.000 Din, kateri znesek se bo uporabil za nagrado dobro ocenjenim -r-azstavljalcem. Po naročilu ministrstva, ozir. velikega župana, se je dne 13. t. m. tukaj osnoval razstavni odbor iz sledečih gospodov: 1. novomeški župan dr. Josip Režek, kot predsednik; 2. ravnatelj kmetijske šole inž. Anton Podgornik. kot podpredsednik; 3. sre-ski kmet. referent Franc Wernig, kot tajnik; 4. član okr. blagajne novomeške Josip Munda, kot blagajnik; 5. lekarnar mag. pharm. Josip Bergman, star., predsednik sadjarske in vrtnarske podružnice, kot odbornik; 6. strokovni učitelj za vinarstvo in sadjarstvo Anton Flego, kot odbornik; 7. veleposestnik Robert Germ iz Bajnofa, predsednik vinarske- podružnice kot odbornik; 8. posestnik Anton Globelnik iz Rrš-ljina, predsednik kmet. podružnice kot odbornik; 9. inž. Franc Kotlovšek, profesor za poljedelstvo in vrtnarstvo, kot odbornik. — Navedeni tvorijo ožji odbor za to razstavo, v širši odbor pa so poklicani vsi predsedniki kmetijskih podružnic ter podružnic, sadjarskega in vrtnarskega društva v novomeškem okraju. Odbor je prevzel vsa opravila, ki se nanašajo .na razstavo in je določil dneve 12., 13. in 14. oktobra t. 1. kot razstavne dneve, lokale pa bo določil pozneje. Vsa županstva, župni uradi, šolska vodstva, kmetijske 'korporacije v novomeškem okraju se pozivajo, da započno živahno -propagando, da bo čim več ljudi poselilo razstavo- in da bodo kmetovalci razstavili predmete, ki so navedeni v programu. Ker bo .razstava v pretežni večini imela trgovinski smoter, zato se vabijo kmetijske ikorporacije in zasebniki iz vse Dolenjske ter iz Bele Krajine, da se udeleže razstave bodisi kot razstavitelj, bodisi kot posetnik. Vsa pojasnila glede razstave se dobe pri razstavnem odboru, ki ima tačasno svojo pisarno v poslopju sreskega načeistva v Novem mestu v sobi št, 10 (v pritličju, desno).
Moderna gnojišča. Ministrstvo kmetijstva želi, da bi se zgradila moderna gnojišča pri absolventih kmetijskih šol, v prvi vrsti takih, ki s prav dobrim uspehom delujejo na svoiih posestvih, ali pa pri sinovih posestnikov, ki se udejstvujejo pri starših ter bodo v doglednem času prevzeli posestva.. Pravilno kolekovane od pristojnega županstva potrjene prošnje,
da prosilec odgovarja navedenim pogojem, je poslati živinorejskemu nadzorniku Maribor, Celje ali Ormož, v čigar delokrogu leži občina, najkesneje do 30. avgusta t. 1.
Signiranje in s tem zvezano prebasanje in event. žvep-Ijanje hmelja se sme do nadaljnjega vršiti tudi v skladišču hmeljarskega ekspertnega društva (Hed) v Žalcu, Signiranje se ima vršiti pod dosedanjimi formalnostmi in po dosedaj obstoječi komisiji.
Premovanja goveje živine v mariborski oblasti. Komisar oblastne samoupravie mariborske oblasti je odredil, da se v letošnjem letu vršijo ogledi in premovanja goveje živine v sledečih krajih: v Rogatcu, dne 6. sept. 1929. ob desetih za pomursko pasmo; v Slovenjgradcu, dne 1. oktobra 1929i. ob devetih; v Marenbergu, dne 30. sept. 1939. ob devetih, v Slovanski Bistrici, dne 5. sept. 1929. ob devetih, za marijadvorsko pasmo; v Ljutomeru, dne 14. avg. 1929. ob osmih, za simo-dolsko, pinegavsko in marijadvorsko pasmo; v Dol. Lendavi; dne 11. sept. 1929. ob devetih, v -Prelogu, dne 10. sept. 1929. ob devetih za simodolsko pasmo. — Ker je -namen teh prireditev poučnega značaja in dokazilo o eventuelnem napredku govedoreje, je želeti, da se jih udeleži vsak zaveden živinorejec s svojo dobro živino.
Dunajski jesenski sejm, ki se vrši od 5.—8. septembra 1929., ima na programu tudi živinski sejm, na katerem bodo razstavljeni konji in goveja živina. Prireditev bo obsegala okoli 130 konj in 230 govedi avstrijskih pasem. Na razstavnem prostoru bo nepretrgoma urad oval glavni zastopnik nižje-avstrijske deželne kmetijske zbornice na -Dunaju, Priložnost za nakladanje živine bo neposredna in za prevoz bo lahko vsak čas dobiti železniški voz.
kmetijske itovice.
Posredovalnica za prodajo živine v Bohinju. Znano ie, da je Bohinj precejšnji zalagatelj plemenske živine, zlasti dobrih krav mlekaric. Da se prihrani kupcem mnogo časa ter zamudnega povpraševanja, ie ustanovila Planšarska zadruga, r. z. z ol. z. v Češnjici, posredovalnico za prodajo živine. Vsa živina članov pl-anšarske zadruge, katera bo namenjena za prodajo, bo vpisana v poseben seznam. Kupcem se bo dajalo na željo ustna in tudi pismena pojasnila. Sedež posredovalnice bo v trgovini M. Langus v Češnjici, tik ceste, kjer bo razobešena tudi tozadevna reklamna deska. — Iv. Arh, t. č. načl
Razstava plemenske živine v Solnogradu. V Solnogradu se vrši v času od 31. avgusta do 2. septembra 1929. I. av-strijsko-bavarska razstava pinegavske pasme konj in goveje živine, katero priredita a v stri jsko-ba v a r sk a zveza za rejo norijskih konj in državna zveza avstrijskih in bavarskih rej-skih organizacij za pinegavsko goved. Razstavljeno- bo okoli 300 glav konj in goveje živine iz raznih avstrijskih zveznih dežel in iz Bavarske. Razstavljeni bodo tudi različni drugi kmetijski proizvodi in izdelki.
Okrožni kmetijski urad Ormož. Kmetijsko nadzorništvo v Ča-kovcu, ki je opravljalo dosedaj v Medjimurju vse posle pospeševanja na polju poljedelstva, vinogradništva in sadjarstva je z dmeim 31. julija ukinjeno. Vse posle je prevzel Okrožni kmetijski urad oblastne samouprave v Ormožu. Stranke naj odslej pošiljajo svoje vloge na naslov posameznih nadzor-ni-štev v Ormožu: n. pr. v živinorejskih zadevah na živinorejsko nadzorništvo Ormož, v poljedelskih zadevah na poljedelsko nadzorništvo in na isti način na vinarsko- ter sadjarsko nadzorništvo. Uradni dan za sprejem strank je vsako sredo.
Ujubljanski velesejm
od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Mlekarski sejm. Ta panoga nastopi letos z izdelki sira, masla in drugih mlečnih izdelkov. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika za nakup mlečnih izdelkov iz naših mlekarn in sirarn.
Vinski sejm. Na letošnjem sejmu se vrši razstava izbranih buteljčnih in odprtih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da pokusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico, pridelek priznanih štajerskih in dolenjskih goric in da pokupijo še ostale zaloge. Vinskemu sejmu bo priključena tudi prodaja grozdja, in sicer zgodnjega namiznega grozdja iz južnih goric Dalmacije.
Kmetijsko - strojna razstava. Ta razstava bo nudila našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup najboljšega orodja in strojev. Današnje kmetijstvo je navezano na stroje, da si s tem po eni strani olajša delo in ga ceneje izvrši, po drugi strani pa da različna deia izpopolni in jih hitreje opravi. Pri vseh strokah našega kmetijstva si danes pomagamo z izboljšanjem orodja in strojev in kar posameznik ne more na tem polju doseči, to lahko store včlanjeni posestniki strojne ali druge zadruge. Marsikaj dobrega se je že doseglo s stroji, vendar še premalo. Stroji se v svoji sestavi in delu od leta do leta izpopolnjujejo. Važno je, da te iz-premembe zasledujemo. Zato nam nudi kmetijsko-strojna razstava najlepšo priliko.
Vrtnarska razstava bo tudi priključena letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma. Ta razstava ima svojo posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni pokrajini naše donjovine, je te-
kla zibelka našemu domačemu vrtnarstvu, posebno pa trgovskemu. V Slovenijo so še danes uprti pogledi vrtnarstva iz vseh uelov naše domovine, tudi letos bodo najnaprednejši ljubljanski vrtnarji, pionirji v svoji stroki, dali novih pouuo tovarišem, tako v estetskem oziru, kakor tudi gieue še intenzivnejše izrabe cvetja. Zadnja vrtnarska razstava je vzbujala vsesplosno zanimanje in občudovanje, l udi letošnja razstava utegne obiskovalce vsestransko zadovoljiti.
Zadružna razstava v LJubljani. Glavni Zadružni Savez — ki je središnjica zadružnih zvez v Jugoslaviji — praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Z ozirorn na to je sklenil njegov redni občni zbor, da se vrši v Ljubljani Zadružni kongres, na katerem naj se zbero vsi zadrugarji Jugoslavije v svrho pregleda doslej izvršenega zadružnega dela in v svrho začrtanja programa za prihodnje. Ljubljano so določili zato, ker je zadružništvo v Sloveniji najstarejše in sorazmerno najbolj razvito. Prireditev se vrši v času, ko bo na Ljubljanskem velesejmu otvorjena »Ljubljana v jeseni" od 31. avgusta do 9. septembra. Slovenske zadružne zveze, ki so članice Glavnega Zadružnega Saveza — Zadružni zvezi v Ljubljani in Celju, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ter Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani — prirede sporazumno ob tej priliki na Velesejmu .,Zadružno razstavo", ki naj tvori začetek zadružnih razstav. Zadružna razstava ima namen seznaniti zlasti udeležence zadružnega kongresa s slovenskim zadružništvom ter prikazati na sploh važnost in pomen zadružništva na Slovenskem.
DOPISI.
Globoko. O priliki obč. zbora tukajšnje kmet. podružnice se je vršilo poučno predavanje o kmetsko-gospodarsko-pravnih vprašanjih, ki ga je imel g. dr. Dernovšek iz Brežic. Koliko zanimanja vlada med našim ljudstvom za taka vprašanja, ki so, premnogokrat vsled njih nepoznanje vzrok in povod dolgotrajnim sporom, tožbam in visokim stroškom, je pokazal nepričakovan obisk. V nedeljo, ob dveh popoldne, v kraju kjer ni cerkve, da bi jih privabilo kako opravilo, se je zbralo iz občin Globoko, Bojsno in Pišete nad 200 mož, ki so z napeto pozornostjo in pažnjo sledili izvajanjem predavatelja, ki je v lepi domači besedi in primerih pojasnjeval važna določila zakona. Vsak pač čuti, da bi bil prihranjen marsikak korak na sodišče ali k advokatu, če bi bil poučen vsaj v najpotrebnejših vsakdanjih gospodarsko-pravnih vprašanjih. Gospod dr. Dernovšek je sedaj že drugič pokazal svojo požrtvovalnost in sei radevolje odzval vabilu podružnice. Izrekamo mu tem potom našo iskreno zahvalo in se mu priporočamo še za bodoče! — Po predavanju se je praktično demonstriralo s sposnemanjem mleka in izdelovanjem masla. Za naše kraje, kjer se redi pri posameznikih 1—3 krav/e, bi se uvedba posnemahiikov za-
mogla izvršiti le zadružnim potom ali za večje skupine posameznikov. Za poedince pa se ne izplača.
DRUŽBENE VESTI.
Odsek za kuncerejo Kmetijske družbe za Slovenijo v
Ljubljani priredi 0 priliki kmetijske razstave, ki sel vrši od 12.—14. oktobra t. 1. v Novem mestu, tudi razstavo kuncev, in sicer raznih 'najboljših pasem. Vabijo se rejci, tudi če niso člani odseka, da se razstave udeležijo v polnem: številu. Kdor hoče kunce razstaviti, naj to javi do 1. oktobra t. 1. odborniku g. dr. Andreju Jenku, Št. Vid pri Stični, z navedbo števila živali,, spola, starosti in pasmiei.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne S. avgusta 1929.
(Dalje in konec.) Poročilo ravnateljstva. Ravnatelj je prečital poročilo o delovanju Kmetijske družbe od zadnje odborove seje 4. maja, iz
katerega sledi: Družbeni strokovnjaki so imeli 17 predavanj in praktičnih tečajev pri podružnicah in dva trodnevna tečaja za drevesničarje. — Družba je protestirala proti denaturiranju kajnita in kalijeve soli s petrolejem in dosegla ukinitev takega denaturiranja kalijeve soli. — Zaprošeni načrt lovskega zakona mi dospel, pač pa osnutek zakona o prometu z mlekom, o katerem je družba podala svoje mnenje.
Družba je priredila zlet slovenskih kmetovalcev na kmetijsko razstavo v Monakovo in pomagala pri razstavi perutnine in kuncev na Ljubljanskem velesejmu. Za jesen pripravlja razstavo vina, mlekarstva, čebelarstva in kmetijskih strojev. Pomagala je pri zletu srbskih kmetovalcev v Slovenijo in jili pogostila. Prejela je nekaj podpor od oblasti ljubljanske in mariborske, medtem ko je kmetijsko ministrstvo odklonilo njene prošnje za podpore za razne panoge.
Glede kmetijskega ministrstva predvidene podpore 50.000 dinarjev za napravo gnojničnih jam se je vnela živahna debata, v kateri so se zaradi nje uporabe izrazile naslednje želje oziroma predlogi: Ta znesek se naj razdeli kot nagrade tistim, ki so že vzorno uredili svoja gnojišča; porabi naj se za znižanje cen gnoj ničnim sesalkam na polovico za tiste, ki imajo že gnoj-nične1 jame. — Iz vsake oblasti se naj zbere po 25 prosilcev, med katere se naj razdeli ta podpora za napravo gnojišč. — Končno je odbor sklenil naj se razglasi v „Kmetovalcu", da se bo dodelilo 50 prosilcem podpore za gnojišča in gnojnične jame, udom Kmetijske dražbe, ki so revni in katere bo priporočila podružnica. Vsaka podružnica pa sme predložiti samo po eno prošnjo do 31. avgusta t. 1.
G. kmetijski svetnik Rohrman je daroval družbi 74 nemških in 50 slovenskih .kmetijskih, knjig. Za to njegovo blagona-klonjenost mu je odbor izrekel najlepšo zahvalo.
Prepojenje krav.
» ... Preko 300 krav zdravljene z »Bissulin«-om vse z dobrim uspehom, vse krave so pravilno te-letile.«
Tierarzt Dr. S. Beri. Tierarztl. Wochenschr. 24. Jahrc. Nr. 16.
»Bissulin« se izdaja le na živinozdravniško odredbo. H. Trammsdorff Chem. Fabrik Aachen. Brošure o bolezni razpošilja: Zastopstvo: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Glavni odbor je sklenil, da prevzame od Direkcije za po-ljoprivredni kredit v Beogradu družbi dovoljeno posojilo od 1,000.000 Din proti vknjižbi na hišo Turjaški trg 3. in hišo Poljanski nasip 48.
Nakup Tomasove žlindre v inozemstvu je oviran vsled pravilnika, ki ne dopušča uvoza manj nego 1XX>% blaga. V kmetijskem ministrstvu je g. predsednik prejel zagotovilo, da se bo upoštevala prošnja Kmetijske družbe in znižal ta odstotek na 17'A%. Izrazila se je želja, da naj bo cena za vse gnojilo, ne oziraje se na odstotke, enako visoka. To pa ni mogoče, ker bi bili kmetovalci pri tem oškodovani. Od druge strani se pa tudi priporoča, naj bi se namesto Tomasove žlindre uporabljalo tudi za travnike superfosfat. Njegov učinek je pa samo enoleten, medtem ko traja pri žlindri tudi do štiri leta.
Glavni odbor je pooblastil predsedništvo, da nabavi 100 do 150 vagonov Tomasove žlindre pod najugodnejšimi pogoji.
Oddaja prostorov v I. nadstropju na Turjaškem trgu je še vedno odprta. Zanje se je zanimala žandarmerijska komanda, ki je pa odstopila. Razpisala se bo ponovno v časopisju. G. Pe-tovar je bil mnenja, naj se ti prostori uporabijo za razširjenje semenske trgovine, g. dr. Spiller pa za splošne kmetijske svrhe, razna kmetijska društva, stalno kmetijsko razstavo in slično. Končno je glavni odbor pooblastil predsedstvo, da ukrene, kar se mu zdi umestno, vendar se prostori ne smejo oddati vezano na daljšo dobo.
Nadalje se je sklenilo, da se bo planšarski odsek sklical en dan pred odborovo sejo, da se konstituira.
Ker ni bilo drugih vprašanj, je predsednik ob pol 3. uri zaključil odborovo sejo.
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Slasti,ika nasl. v Ljubljani. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivo Sancin. — Za tiskarno odgovoren Janez Vehar.
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih čeških tovarn
Skodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od '/4 do 30 ks. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite sena:
ZASTOPSTVO 5R0D0VIH ZAVODOV Ljubljana, ŠBlBnburgova ulica štev. 7.
Telefon itev. 2966.
KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO
40% KALIJEVO SOL
ker le na ta način dosežete največje pridelke prvovrstne kvalitete. Potrebno
ie letno na oral:
Za žita................. 80-120 kg
detelje, travnike in pašnike.......... 100—150 kg
okopavine, koruzo in trto.......... 120—200 kg
hmelj .....•............ 180 250 kg.
Sedaj jeseni naj vsak gnoji ozimine in vinograd z 40°/„ kalijevo soljo. Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno:
Agpihultupni kemični upad za kalijevo gnojenje v Zagrebu, Račhoga uiica ZII.
40°/0 kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski družbi za Slovenijo in njenih podružnicah.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680.—, VS10 po Din 1900.—, VFS12 po Din 2150.—, VFS12 z verigo po Din 2300.—, VFS14 z verigo po Din 2770.—, Alpina po Din 2230.—, HLC za ročni ali motorni pogon po Din 2800; ERS s tremi noži po Din 5700.
Robkači za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180.—, EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg. Din 750.—.
Planet štev. 18 ročni po Din 170.—.
Sackov dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690.
Žitočistilnik Exner 4b po Din 2000.
Žitočistilnik Exner navadni po Din 1500.—. '
Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, trans-misija za vitelj ER po Din 1630, D80(> po Din 540.
Mlatilnice ročne ERM po Din 2550.—, za pogon z motorjem ali vitljem ZM18 2050 Din, MZVS22 po Din 5250.—.
Mlatilnica za deteljo EVS Din 1850.
Mlatilnica za deteljo EVSM Din 1650.
Zdrobač (šrotar) ELH Din 1080.
Drobljač (šrotar) „Gloria 6" po Din 4950.—, MK2 za ročni pogon po Din 850.—.
Kosilnica Herkules, enovprežna po Din 5200. Knotek, eno-vprežna po 5600, dvovprežna s pripravo za žito Din 5500.
Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad.
Bencin-motor Lorenz 3HP po Din 11.500.—, 4 HP po Din 15.500, 3HP s pumpo 17.000 Din.
Robax-motor, tipa DFR/4, 7 Ks, 1410 okr./min. 380 voltov, 50Hz, z jermenico 180/90 mm tov. štev. 113.196, s prigra-jenim stikalom zvezda — trikot in temeljno, garnituri po Din 5506.—.
Robax-motor, tipa DF/4, 7 Ks, 1410 okr./min., 380 voltov, 50Hz z jermenico 180/90mm tov. štev. 112.782 toda.s stikalom zvezda — trikot z separatno montažo in temeljno, garnituri po Din 5.480.—.
Robax - motor, tipa KD/4, 3.4 Ks 1425 okr./min., 380 voltov, trikot 50Hz, z jermenico 160/80 mm tov. št. 119855 s temeljno garnituro in stikalom po Din 3.750.—.
Robax - motor, tipa KD4 4, 4.3 Ks, 1425 okr./min., 380 voltov, trikot, 50Hz, z jermenico 125/100 mm. tov. štev. 119857, s temeljno garnituro in stikalom Din 3750.—.
Cisti obraz in pomlajenje. Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdeči nos, brazgotine, solnčne pege, rumene in rujave pege,
pege vsled vročine
Pred uporabo Po uporabi izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme »EROS". „Eros" služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšanje obraza v 24 urah pišegospa Dr.M. Glanzend. Sijajno preiskušen > pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16 — 3 lončki Din 34'— 6 lončkov Din 55"—
Dr. Nikol Kemeny, Košice, pošt. pred. 12/L. 43. ČSR
i c: • aj * co & a S 73 s=
t- j;, 3 o
.5 5 « > §55
o £ c n v) rt m • -> £ rt <u
i-S "H
3T3 (J ~
r > — O : .2'S-*
o ™
ra
J3

IZ X
re ^ = o X) ^
0a
3 g =32 2 3iS s- >ž ««
1000 Dinarjev
Vam plačam, če Vaše bradavice,
kurja očesa
in roženo kožo ne odstranite v 3 dneh
z RIA - mazilom
brez bolečin, nevarnosti in brez noža. Zdravniško priporočilo: Dr. Cyrakus B. Wien, piše: ,,Sem z Ria-mazilom zadovoljen, pošljite nadaljnih 21 lončkov, hočem jih uporabiti pri mojih pacijentih". Cena z garancijskim pismom Din 9-—, 3 lončki Din 18-—, 6 lončkov Din 32 —
Dr. Nic. Kemeny, Košice, p. pred. 12/L 43
Čehoslovaška.
specijalno sredstvo proti obadom, ščiti živino poleti in jo ohrani zdra-
vo in delazmožno. Dobiva se povsod.
DR7JL KANŠKY
kemična tovarna LJUBLJANA
GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8.
Ljubljanski velesejm prireja od 31. avgusta do 9. septembra 1929 razstavo
„L3UBL3HHfl I? 3ESEHI"
Veliki kmečki sejem!
Velika razstava kmetijskih strojev in orodja! Legitimacije pro dajajo podružnice Kmetijske družbe, denarni zavodi in vse večje postajne blagajne v Sloveniji.
Odvetnika
dr. Drago Marušič in dr. Viktor Vovk
Ljubljana
sta se preselila
s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov v Tavčarjevi ul. 4
v pritličje hiše v Tavčarjevi ulici štev. i.
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA ŠTEV. I.
Račun poštne hranilnice št. 14.257 Brzojav „Kmetski dom" Telefon 2847 Vloge na Knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °/0, pri trimesečni odpovedi po 7'/,%. brez odbitka davka na rente. Stanje vlog 25,000.000 dinarjev. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Slf4 M&tlfn^Sl,2' naaganje denarja - Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovih ..rez prekinjen] obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštva, na vknjižbo in nastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu
pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8— ,12 */. in od 3-4 '/„ Ie ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12 •/,. PODRUŽNICA V MARIBORU, SLOMŠKOV TRG ŠTEV. 3, PRITLIČJE, (POLEG STOLNE CERKVE).
Mala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.-vsaka nadaljna beseda po 1 Din.
Gepelj
(pokončni) še popolnoma v dobrem stanju, ima na prodaj: Ivan Pezdir, Brezovica 27 pri Ljubljani.	_215
Semenska rž
se dobi pri Fran Pogačnik-u, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Kupec sem za suhe gobe, fižol in vse deželne pridelke.	229
Več plemenskih merjaščkov
in samic v starosti 12 tednov (težki 25—30 kg), nemške plemenite pasme (Deutschen Edelsctrwein), ima na prodaj: uprava veleposestva Ornig, Št. Janž na Dravskem polju.	230
Montafonska plemenska živina.
Dve kravi, dve breji telici, dve telici in dva bikca, vzgoja na paši. brez tuberkuloze, povprečna letna molža 4660 kg mleka, ima na prodaj: Oskrbništvo graščine Neukloster, p. Št. Peter v Sav. dolini pri Celju.	227
Lepa kmetija se da v najem
po zelo ugodnih pogojih, v slovenskem delu avstrijske Koroške, v bližini industrijskega mesta na jugoslovanski meji. Na tej srednje veliki kmetiji se lahko preživi ena kmetska družina. Resni ponudniki naj se obrnejo na: Upravo lista pod štev. 226.	226
Semenska pšenica
na razstavi 1928 odlikovana z zlato medaljo in sicer ,,Ardito", dozori 14 dni preje, se ne poleže, vztrajna proti rji. Dioseška udomačena, skozi 32 let vzgojena, se odda: Oskrbništvo Rakovnik, p. Št. Rupert pri Mokronogu.	225
Mostna tehtnica
do 2000 kg. se proda pod ugodnimi pogoji pri Valentinu Poljanšek, posestnik v Dobračevem, p. 2iri nad Škofjo Loko.	223
Varujte svoje prašiče pred boleznijo!
Sadnlkarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev je vedno učinkujoče zdravilo, ker očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile! Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice. Zato imejte ta prašek vedno doma ter ga podajajte 2 krat na teden svojim prašičem, da ne bodo oboleli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in živinozdravniškim navodilom 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje! V zalogi vsa druga zdravila za živino! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Naroča in dobi se edino v lekarni „pri angeiju varhu" na Vrhniki! 159
Brzoparilnik
100 litrov, malo rabljen, železen koč za svinje, kg po 4 dinarje in okoli 250 kg bodeče žice, nekoliko porjavele, kg po 3 dinarje, ima oddati Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 210
Vabilo
na občni zbor Mlekarske zadruge v Skaručni,
r. z. z o. z., ki bo dne 8. septembra 1929 ob 16. uri pri Vodetu na Skaručni. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Citanje revizijskega poročila. 6. raznoterosti. Načelstvo.
224
Gepelj
ima na prodaj Franc Korenčan, Naklo št. 21 pri Kranju.	220
Kupujte brusne
.'kamne	_
Dobijo se v -vseh večjih trgovinah z železnino.
I. JAI&SU
Ljubljana, Gosposvttska c, 2
priporoča bogato za logo. Pisalni »troji
Adler is šivalni ■troji za rodbino n obrt.
Vozna kolesa St/ria Dttrkoop, Ceniki zastonj iD franko.
TOX
UNIČEVALEC MRČESA (
iMes/jiro/n/ufamt/jeMOiE\
MUH£,JfOMAHJ£. STEN/CE in I Ves OSTALE MRČES
fator m//r//A zč/ego DOS/se PO/SOD v or/gma/n/ m o dr/ frd/rcos/c/ oprem/
varujte se predponare.
►Sn jen/minadomest/ri.'
I
Zastopstvo za Slovenijo:
Dr. A. KANSKY
kemična tovarna
LJUBLJANA Gledališka ulica.
Dva mrjaščka,
stara po 4 n 7 mesecev in drugič brejo svinjo, gorenjske pasme itna na prodaj: Valentin Rahne, Zalog 7. p. Dev. Mar. v Polju.	218
Družabnik
-i najem večjega posestva na rodovitni ravnini Stmac ob Savi, ki poseduje nekaj kapitala se išče. Pogoji so vsestransko ugodni in bode kapital iobro naložen. Le resne, delavne moči se prosi, « se javijo na: Upravo lista pod štev. 189. 189
Vabilo
na VI. redni občni zbor vinarske zadruge ..Liutd-merčan", r. z. z o. z., ki se vrši v torek dne 10. septembra 1929 ob eni uri popoldne v hiši g. župana Rakuža v Obrežu pri Središču. Dnevni
red: 1. Poročlo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Predlogi in nasveti. 6. Slučajnosti. — Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istih prostorih drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem š e-vilu navzočih članov. — K obilni udeležbi vabi odbor.	222
Kupim simodolskega bika
nad eno leto starega. Lovrenc Telban. Podjelovo brdo, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko.	221
Bika
montafonske pasme, 12 mesecev starega, ima na prodaj: Anton Perhaj, Male Lašče, pošta Velike Lašče.	219
PLJUČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE!
Pljučna tuberkuloza — jetika — kašelj — suhi kašelj - sluzasti kašelj — nočno potenje — bronhijalni katar
—	katar požiralnika — zaslinjevanje — pljuvanje krvi
—	bruhanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji itd. so ozdravljivi !
Že na tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj mojo knjigo
Jovo umetnost prehrane"
ki je že mnoge rešila. Lahko se uporablja pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitro premagati. Telesna teža poraste in postopno apnenje ustavlja bolezen. Resni zdravniški izvedenci potrjujejo i zborno kakovost moje metode in priporočajo uporabo iste. Čim prej pričnete z mojim načinom prehrane, tem boljše je. dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali veliko koristnega. Kogar mučijo bolečine, kdor se hoče na hiter način, temeljito in i rez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes!
Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplačno, brez vsake obveze z Vaše strani in bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev ocenjen nov način Vaše pretirane. Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, ter boste od mojega tamošnjega zastopstva kadarsibodi postreženi.
Črpajte pouk in pojačeno življensko voljo iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepitev in življeneko tolažbo ter je namenjena vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji način znanstvenega zdravljenja pljuč.
Moja adresa: GEORG FULGNER, Berlin-Neukoln, Ringbahnstr. 24, (Abt. 649)
Popolnoma zastonj
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 16.	V Ljubljani, 31. avgusta 1929.
'Sf
XLVL
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Inserafi se računajo po naslednjih cenah i
,/' stran tli strani . Vs strani. 'U strani.
Din 2,400-— Din 1200-— Din 800- -Din bOO-
'le strani. 1lg strani. 1Iis strani V24 strani
Din	400*—
Din	500'—
Din	200'—
Dm	1U0'—
triloga listu slane Din 1500'—. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20- -vsaka nadaljna beseda J Din.
Kmetovalci udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vem more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Zaloge se nahajajo:
v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12: v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju: v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnlci; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Semena:
Inkarnatna (rdeča) detelja po Din 14.— za kg.
Ozimna pšenica orig. Belje sort. Prolific brkulja (osinka) po Din 3.60 za kg.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol 42% pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona Din 172..— za 100 kg, franko vsaka postaja, na drobno Din 178. Te cene veljajo samo za dobavo do 30. septembra t. 1. Za dobavo od 1. oktobra dalje: pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 180.— za 100 kg, franko vsaka postaja, na drobno Din 186.—.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126.— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg, vreče po 50 kg Din 92.—. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline. V>% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Tomasova žlindra na bazi 18% pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona Din 118.—; pri odjemu 5000 do 10.000 kg Din 119.— za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 122.—. Za vsak odstotek več kot 18 se računa Din 6.— za 100 kg po analizi tovarne.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.20 za kg, na drobno Din 4.20 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 6.50 za kg, na drobno Din 7.— za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1% kg po Din 20, v ročkah po 3/^ kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Fenoltaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter, tenke po Din 8.—.
Gumijeve krogljice po 2.— in 2.50 Din. plošče po Din 10.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče H kg Din 30, kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Modra galica 98/99% po 8,20 Din.
Natrijev bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.--.
Rafijevo ličje, kg po 24.— Din.
Saksonija aparat za konserviranje sadja po Din 160.—.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, 1 kg po Din 120. po 1 kg Din 120.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205. po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640,-tt komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Šuperieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500.— za komad.
Urania ali Silesia zelenilo v zavitkih po 1 kg in po 34 kg: cena za kg Din 60.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18. Flickov razpršilnik za trte po Din 90.— za komad, razpršilnik za trte mali po Din 40.—, za drevje in hmelj po Din 110 za komad.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—.
Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580.
Grozdni rebljač. Ideal 8 prenosljiv po Din 2550.
Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450.
Sadni mlini od Din 1450.— do 4250.—.
Stiskalnice za grozdje EPH Din 1440.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniik za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65.—, nahrbtni Vermorel po Din 450.—, Kovina po Din 420.—.
Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1.—.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.—.
Drevesne žage Din 40.— do 90.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel n vej na starem drevju od Din 22.— do Din 40.—n.
Sadni oberači od Din 15.— do Din 140.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.— do Din 80.—.
Strgule za drevje po Din 30.
Brusni kamni za Kundejevo orodje 12 Din.
Vrtne zalivalke „Jajag" 10 1 Din 180.—, 12 1 Din 200.—. 14 1 Din 215.—, 16 1 Din 225.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Beli sredstvo, da obvaruje živali proti obadam po Din 12.50, steklenice in ročke po Din 45.—.
Brzoparilniki Alia s pocinjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400. F za 140 lit. po Din 2000, A za 200 lit. po Din 2800.
„Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din. za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1. za 5 1 po Din 620.—, št. 2. za 10 1 po Din 750.
Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.
Sirišče „Kaštel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—.
Sikuro. hlevski odpenjač komad Din 26.—. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 290/420 cm po Din 1150.—.
Razpršilnik za gnojnične vozove po Din 210.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30.
Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarii za teleta po Din 70, trokarj za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati. z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8; klešče za vde-vanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, iri-gatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500.
Živinska sol se dobi v skladišču Kmet. družbe v Celju v vrečah po 50 kg a Din 72.— z vrečo.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje železne 10—16 zob po 12.50—20 Din.
Jermena za pogon strojev: 90 mm po Din 78 1 m, 100 mm po Din 87 lm; 120mm po Din 112 1 m.
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—.
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—, s 4 po 14.— Din.
Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23.—, s 4 po 25.— Din.
Francoski ključi (francozi) Rapid mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, veliki po Din 100,— za komad.
Poljedelski stroji:
Sackovi plugi in plužni deli:
R14MN po Din 1600.—, D10MN po Din 1050.—, D9SS po | Din 1100.—.
D8MN po Din 990.—; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.—; D6MN po Din 750.—; D5MN po Din 700.—; obračalni NW7 po Din 1150.—; NW5 po Din 1130.—; z obračalno osjo po Din 1300.—; dvojni obračalni plug BW5 po 1650,— Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.—.
Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.—.
Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.—; D6MN po Din 270.—; SUN na dve brazdi 420 Din. za izkopavanje krompirja po Din 280.—, za osipavanje 300.— Din; HNW7 po Din 470.—.
Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600.—, z 9 peresnimi noži po Din 1700.—.
Plužne enokolesne po Din 150.
Peresni poglabljač po Din 650.
Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825.—, UP6 po Din 870.—, UP7 po Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—.
Brane.
Dvodelne njivske MI 780 Din, Mil 750 Din, MIVb 600 Din, GE3 po Din 1150.—.
Lahke poševne IVaL po Din 520.—; IVbL po Din 450.—.
Deske za D6MN po Din 90.—; za D7MN po Din 100.—.
Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleks po Din 1100,— za komad, Ara 16 po Din 1420.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3100.—, Il/la po Din 2250.— komad, V/2 po Din 4500.—.
Trijer ..Feniks" po Din 3500. spiralni po Din 1500.
Trijer Feniks 11/20 po Din 3100.—, 11/23 po Din 5600.—.
Sejalni stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5000.—; 9 vrstni H9b po Din 2360; 5 vrstni H5b po Din 1650, Budučnost po Din 4500.
Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900.—.