18 številka
Ljubljana, v soboto 23. jannvarja 1904
XXXVII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če s3 trikrat aH večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovth ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. —
UpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod'1 telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
li"
Zadnji opomin.
S Koroškega, 21. januarja.
Slovenci na Koroškem smo doživeli pri zadnjih deželnozborskih volitvah pravo katastrofo. Poraz, ki smo ga takrat nčakaii, je bil strašen in posledico tega poraza bomo občutili še dolgo vrsto let. Ta katastrofa nas je materialno zelo oslabila, tako zelo, da nas narodni nasprotniki ne smatrajo reč za političen faktor, češ, stranki, ki t eni sami bitki izgubi kar dve tretjini svojih mandatov, je bankerotna in izgine v doglednem času. To materialno oslabljenje bi se dalo še prenesti, saj nekaj — četudi le malo — resnice je na tem, da trije poslanci ne bi v deželnem zboru in pri vladi nič več ne opravili kakor en sam poslanec. Ali dosti hujše kakor to materialno oslabljenje je druga posledica, ki se je rodila iz rečene katastrofe: demoralizacija med slovenskim narodom na Koroškem. Naj se zadnji Čas še toliko piše o zmagah pri raznih občinskih volitvah — teh zmag gotovo nihče ne podcenjuje, a tudi precenjevati se jih ne sme — britka resnica je vendar, da ravno najzanesljivejši slovenski rodoljubi od zadnjih volitev sem obupa vajo nad prihodnostjo Slovencev na Koroškem. In kdo jim more to zameriti, Če na pr. vidijo, kako se dandanes tepta ravnopravnost pri sodiščih, tako kakor nikdar poprej. Kdo se drzne tajiti, da to ni v tesni zvezi s katastrofo pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Strasni naš poraz pri tistih volitvah je dal vladi in njenim organom pogum, da so zaceli postopati s skrajno brezobzirnostjo. Le kdor zna ohranjevati svojo moč in svojo posest, zamore ohraniti svoje pravice; Čim več izgubi moči. čim bolj peša, toliko drznejše postopajo nasprotniki. Kolikor več moči in veljave si bomo zuali koroški Slovenci pridobiti, toliko večje bodo naše pravice. Otročje pa je misliti, da bodo naši nasprotniki tako plemeniti in ne bodo izkoriščali naše slabosti.
Po onih nesrečnih volitvah, za katere so odgovorni edino in izključno le naši duhovniki, je šel po vsi Koroški
glas: Če neČemo sramotno propasti, moramo kreniti na drugo pot. In vsestransko se je priznavalo, da je prva potreba, narediti konec tistemu klerikalizmu, ki ga je slovenski stranki vcepil nemški škof Kahn. Slovenska stranka je bila postala orodje tega, slovenskemu narodu sovražnega Škofa in padla je bila tako globoko, da je prefekt Podgorc mogel in smel javno proglašati, da so Slovenci na Koroškem izgubljeni in da je neumno se boriti za rešitev slovenstva na Koroškem — pa je vzlic tej izjavi postal kandidat najbolj v slovenskem okraju, kateri je po krivdi tega Podgorca tudi res prišel v nemške roke.
Vsak pošten Slovenec je tedaj pripoznal, da je Slovencem na Koroškem odprta samo ena pot: povrniti se morajo pod staro svojo zastavo, razviti morajo spet slovensko trobojnico, postaviti se morajo spet na narodno stališče. In vsak pošten Slovenec je tedaj z veseljem pozdravljal lepe Članke, ki jih je vzpriČo občnemu zboru „Katoliškega političnega [in gospodarskega društva za Slovence na Koroškemu objavil „Slov. Narod". Odločno nelibe-ralni duhovniki so tedaj pripoznavali, da je „Slov. Narod** pravo pogodil in da se mora slušati njegov glas, če se hoče rešiti slovenstvo na Koroškem. In tisti, ki so bili krivi strašne katastrofe pri volitvah, se niso upali ugovarjati.
Tedaj smo mislili in pričakovali, da se izpolni želja vseh pravih rodoljubov, vseh poštenih Slovencev in da obvelja načelo: Slovenci na Koroškem ne smemo biti ne liberalci, ne klerikalci, nego samo in edino slovenski narodnjaki. Pri nas bi to bilo lahko mogoče. Mi se borimo za slovenske ljudske šole, za ravnopravnost v uradih in za gospodarsko povzdigo slovenskega prebivalstva. To so za zdaj edine točke slovenskega narodnega programa na Koroškem in v teh smo lahko vsi edini. Taka vprašanja, pri katerih pridejo v poštev svetovna nazi-ranja in druga politična načela, so za nas še brezpomembna. Pri nas ni gospodarskih nasprotstev, kakor so jih klerikalci  ustvarili  na  Kranjskem in
drugod, pri nas še misliti ni, da bi duhovščina dobila kak vpliv na Šolstvo, pri nas ne moremo priti v nasprotje zaradi kulturnih in cerkvenopolitičnih vprašanj. Slovenci na Kranjskem, na Štajerskem in na Primorskem so po naravnem razvoju razmer prišli v položaj, da so morali zavzeti določno stališče glede tacih vprašanj in da so se pri teh prilikah svobodomiselni narodnjaki uprli klerikalcem je naravno, ker se jim kot pošteni narodni možje niso mogli in niso smeli udati, saj bi s tem izdali blagor in korist svojega naroda. Ali pri nas taka vprašanja za Slovence sploh ne pridejo v poštev. Kadar pridejo ta vprašanja na vrsto, tedaj nastanejo tudi pri nas nasprotja, ali do tedaj je naša pot še dolga. Nasprotja so mogoča le tam, koder se je narodno življenje že razvilo do neke višje stopinje ne pa tam, koder sploh nič narodnega življenja ni in koder gre boj Še le za ekstistenčne pogoje. Prav zato bi pa koroški Slovenci vzlic temu, da v gotovih vprašanjih ne soglašamo, vendar lahko hodili roko v roki in z združenimi močmi skušali priboriti svojemu narodu kar mu je najbolj potrebno: slovenskih ljudskih Šol in ravnopravnost v uradih  in v javnem življenju.
Po občnem zboru katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem smo se udali nadeji, da spet zaplapola nad nami slovenska trobojnica in da ne bomo v političnem boju ne klerikalci ne liberalci, nego samo narodni Slovenci.
Danes pa moramo reci, da smo se kruto motili. Svobodomiselni narodnjaki smo se zvesto držali svoje obljube. Nikdar in nikjer nismo silili svojega liberalizma v ospredje, vedno in povsod smo nastopali edinole kot slovenski narodnjaki in popolnoma zapostavljali vse, kar pri nas ni aktualno in iz Česar bi mogla nastati nasprotja.
Tudi duhovniki so se od deželnozborskih volitev sem nekam pametneje vedli. Kazali so se narodne in niso nikomur usiljevali svojega klerikalizma.
A to je trajalo samo nekaj Časa. Komaj se je nevolja na te krivce naše katastrofe pri volitvah nekoliko polegla,
začeli so ti Škofovi mameluki ubirati zopet stare strune. Najprej previdno, potem vedno glasneje in glasneje, dokler se jim ni zdela prilika dovolj ugodna za javni in direktni nastop.
Kdor čita „Mir*, je lahko zasledoval ta proces v vseh potankostih. Slovenci na Koroškem vodimo naroden boj in v tem narodnem boju želimo edinosti vseh Slovencev ne glede na drugo politično naziranje. V _Miru-pa se naši nasprotniki ne označujejo kot to, kar so kot naši narodni sovražniki, nego vedno le, kot nasprotniki klerikalizma. -Miru- niso Nemci in nemškutarji naši sovražniki, marveč liberalci. NemŠkutarsko uči-teljstvo na Koroškem je n. pr. močno zapleteno v politični boj. „Miru se skoro v vsaki številki trga s temi učitelji, a zgodi se le redkokdaj, da jih pobija kot nemškutarske učitelje. Navadno je, da jih kolje kot liberalne učitelje. In tako postopa tudi pri vseh drugih prilikah in dosledno predstavlja nem-škutarstvo in liberalizem kot identična pojma, dasi prav dobro ve, da je na Koroškem prav mnogo narodnih Slovencev, ki so odločno liberalni.
To postopanje rMirau gotovo ni v soglasju z našimi narodnimi koristmi. Slovenci na Koroškem moramo gledati, da združimo za narodni boj vse rojake, naj so že liberalnega ali klerikalnega mišljenja. To je toliko bolj potrebno, ker je tudi med našim kmetskim ljudstvom mnogo liberalcev. A namesto da bi „Mir" skušal združevati vse Slovence, šeuje kar odkrito proti tistim, ki niso klerikalnega mišljenja.
In sedaj so ti duhovniki storili še korak naprej. Dne 14. januarja je „Mira priobčil nasledje naznanilo: „Svojim koroškim naročnikom naznanjamo, da dobi „Miru z novim letom prilogo, in sicer zabavno-pouČni list domoljub', ki" izhaja dvakrat na mesec44. Vsakdo je mislil, da bo „Mira sam izdajal posebno prilogo. Taka poučna in zabavna priloga bi ne bila napačna in bi lahko mnogo koristila. A kaj se je v resnici
,Mi
ir
ukrenilo ? naročnikom dajal „Do ino lj ub aa.
bo svojim koroškim ljubljanskega
V vseh resnično narodnih krogih na Koroškem je zaradi tega zavladalo pravo ogorčenje. To je predrzno i z z i-vanje, to je nesramen atentat na edinost in slogo, ki smo jo sklenili po zadnjih deželnozborskih volitvah.
Kaj pa je ta takozvani „Domoljub-? Podla cunja, hudoben, lažnjiv, hinavski list podivjanih kranjskih farjev, časopis za sramotno obrekovanje in častikrajo ter sredstvo za ščuvanje in poneomnjevanje naroda.
Za nas Koroške Slovence je ta list brez pomena. S to „poučno in zabavno prilogo" se ne doseže druzega, kakor da se tudi na Koroškem zaneti na umeten način boj med Slovenci. „Domoljub" ne dela druzega, kakor da laja na svobodomiselne Slovence in grize poštene ljudi, katerim je več za korist naroda, kakor za korist farške bisage. In ta list, čigar vsebina more le zastrupiti vse narodno Življenje Koroških Slovencev, bo zdaj priloga „Miruu.
Mi čisto nič ne dvomimo, da se je ta atentat na slogo med Koroškimi Slovenei prevdarno uprizoril. Poleg zaslužnih in Častivrednih duhovnikov imamo Že vse preveč takih, ki nimajo nič srca za narod in nič zmisla za narodno idejo, ki so samo in izključno le rimski klerikalci. Delajo se Slovence le zato, ker je včasih treba z volkom lajati, slovensko narodno gibanje pa izkoriščajo za proti-narodni klerikalizem. V ta namen je postal razupiti in zani čevani „Domoljub** priloga „Mira**.
V zadnjih mesecih, ko se je po zaslugi dr. Brejca začelo nekoliko živahnejše gibanje, je marsikdo rekel: Na pravi poti smo — roko v roki v boj za naše narodne pravice. Zdaj pa se je pokazalo, kako zlorabljajo nekateri duhovniki naše narodno navdušenje za črne namene rimskega klerikalizma, kako skušajo iz naše narodue vneme kovati kapital. Klerikalcu je narodnost vedno in povsod samo sredstvo za nj egove egoistične namene.
Sobotno pismo.
Veleceujeni gospod urednik!
Ono nedeljo je stopilo solnce v znamenje cigararic ! In blagonosno so ▼plivali ti solnčni žarki na katoliške možgane naših katoličanov, kakor se sami imenujejo.
In veste-li g. urednik, od kod da to vem? Le poslušajte, prosim! — Zadnjič, ko je bil shod v f Katoliškem domu in ko je napadala katoliška kohorta devic tako klaverno, tako žalostno, a vendar z vsem svojim deviškim pogumom poslopje, nad katerega vbodom visi Odrešenikova slika (J), tedaj sem stal tudi jaz med mnogobroj-nimi gledalci. Policija nas je počasi potisnila malo vstran, in tedaj je bilo, «a je izpregovorila ena cigararic krilate besede: „Smo pač reveži mi, nas katoličane povsod preganjajo. Ko pa Sta zadnjič imela naša (cigararic?) poslanca shod, ni bilo pa nikjer policajev!- (Najbrže bi jih bili klerikalci takrat zelo krvavo  potrebovali. Op.
stavč.) In devica si je obrisala solzo, ki je pritekla iz njenega nedolžnega očesa. Bila je to pristna, katoliška solza!
Da, katoličani hočejo biti ti patentirani ponižni podložniki nezmotljivega rimskega papeža, dasiravno niti ne objavljajo njegovih ukazov.
Toda, kam sem zašel? Hotel sem vam le povedati, g. urednik, kako da vpliva solnce, stoječe v znamenju devi-čarskih cigararic, na naše katoliške prvake in prvaČke. Kar lepo po vrsti 1 Prosim!
Dr. Šusteršič je zastopal te dni težnje slovenskega naroda v delegaciji. Njegova dva govora sta bila fulmi-nantna! Ves svet je strmel, minister Gohrchowski se je tresel, papež pa od veselja jokal! Šusteršič je odkril tamkaj rak-rano našega naroda — in to rano mu je vsekala vlada s tem, daje vložila pri papeževi volitvi v Vatikanu svoj veto! Papež in popi nad vse! O tem pora, o moreš !
In njegov drugi govor! Govoril ga je obstrukcionist na Kranjskem, na Dunaju pa  vladni petolizec,  dr. Žlindra. Za izpremembo je delal Pitreichu po-
klone in mu kadil. Mogoče misli Šusteršič, da mu Pitreich pomore kedaj pognati te presnete liberalce iz kranjskega deželnega zbora . . . Čudno bi ne bilo!
Dr. Krek pl. Častna beseda št. II., ki si je pri zadnjem shodu na Strelišču pridobil neumrljivo slavo in ki že začne konkurirati celo s svojim bratom v Kristusu in v liguorijanski morali, z g. Častna beseda št. L, je zagrešil dopis v famozni „Christlichsociale Ar-beiterzeitung". Ko je bral dr. Divjak ta dopis, takoj je odredil, da se rezervira dr. Kreku na Studencu poseben prostor. —
Sedaj pa preidem še h klerikalnim prvačkom . . .
Bile so pretekli teden volitve nekje na Gorenjskem. Moj prijatelj S. se je tudi vtaknil v agitacijo in si vsodil — v veliko jezo farovŠkih kuharičnih „ki-kelheldov" — preskrbeti tudi nekaj pooblastil. Pri volitvi so seveda naši zmagali; a sedaj je nastal krik v Izraelu! Sleparija, goljufija — so kričali popovski podrepniki, a njih odlični vodja in prvak Luka je poslal mojemu
prijatelju celo sledečo cvetko iz vrta katoliške prismodarije: Dragi moj S.!
Da si zdaj „svobodomisleČ"* Človek, se mi ne zdi Čudno. Ampak če bodeš kedaj bolan in če bodeš moral tedaj hude bolečine prestati, in Če boš, — Bog te vsega tega varuj — osamljen, reven, zavržen, oj potem se ti bodo Šele oči odprle in sprevidel boš, da je morda vendarle katoliška cerkev naša duševna mati in edina prava cerkev; sprevidel boš, da je rimski papež božji namestnik na svetu in v verskih stvareh nezmotljiv. Potem se boš grozno kesal; skoro boš obupal, ako se boš spomnil, da si duhovščino, našesclnce (!!) in punČico Jezusovega očesa, zaničeval; toda Bog je neskončno dober in zato ti bo hitel na pomoč v sv. zakramentih. Kje bi Že bili vsi možje, ki se zdaj potegujejo za čast božjo, če jih ne bi Bog pokrep-Čal za trdi ta boj v sv. zakramentih. Jaz te glede tvojega mišljenja ne grajam, ampak le pomilujem te; toda gorje tvojim zapeljivcem ! Kdor drugega zapeljuje, za tega bi bilo boljše, da ne bi zagledal luči sveta! Nikar ne
verjemi besedam kakega dr. Ta\ carja: to je mož, kateri hoče ljudstvo pokvariti, mu zastrupiti še kolikor toliko nedolžno dušo; ali kazen božja ne bo izostala. Mesto, da bi izginevajočo vero v srcu narodovem krepčal in podpiral, jo hoče po nagonu peklenskega duha iz njega iztrgati.
Prijatelj govori k Tebi, razsvitljen po sv. Duhu. Blagor tvoji duši! Tvoj Luka.
Jasno 8e vidi, da je bilo to pismo spisano v času, ko je stalo naše solnce (!!) v znamenju cigararic in drugih devic . . . Saj se razumemo ?
Sicer pa govori pismo jasno kakor beli dan in pač ne rabi obširnega komentarja. Nam liberalcem imponira prav posebno „punčica Jezusovega očesa44 (kolikor vem, „Sloveuec** še nima tega izraza v svojem slovarju, kjer povzdiguje Kristusove naslednike) in pa oua o „pouioČi-. Gotovo je že marsikateri slovenski liberalec razmišljal v svojih prostih orah, kako da je gotovim blagoslovljenim ljudem mogoče imeti tako kosmato vest in trdo kožo, da delajo vsake vrste budalosti in zlobnosti in da se jih ne prime nobeno,
poze vojnega ministra, le tajna njegova jezikovna naredba mu ne ugaja. Pozdravljal je avstrijsko nemško zvezo ter izjavil, da izraža nemški carinski tar f željo, se priklop ti gospodarsko Avstriji. Govornik je nadalje naglašal, da so Nemci tudi na Primorsko zanesli kulturo (?) ter bodo zato tudi braniti vsako ped nemške (?) zemlje. Treba ae je tedaj končno že navaditi, da se posebno z Nemci v Trotu ne postopa kot s priseljenci Med Nemci in Italijani pride gotovo do zbli ženia, ako sa le Italijani osvobode snubitve krivih prijateljev. V nasprotju z ekepozejem zunanjega ministrstva se pa zde govorniku naši utrjevanja na italijanski meji, ki jih Italija še prekaša. Nadalje je govoril o avstro ruskom dogovoru glede Balkana ter obsojal kraljevi umor v Belgradu, zahteval ustanovitev tehničnih ata šejev pri večjih konzulatih, izjavil, da privošči Madjarom samostojnost, le stroške 4311; o morajo sami nositi. Končno je rekel, da morijo Nemci z ozirom na tajni jezikovni ukaz začeti misliti na ureditev lastne hiše. Tudi to bi bil patrijo-tizem.
Del. grof Zedtwitz je govoril o položaju na Balkanu in o trgovin-skih pogodbah.
Del. grof Dzieduszvoki je povdarjal vrednost trozveze in obeh dvozvez za evropski mir, odo bril našo orijentno politiko, navajal sredstva za povzdigo avstrijske trgovine ter zagovarjal varstvo izseljencev posebno v Ameriki. Pa tudi v Nemcji se morajo pomnožiti konzulati, da dobe tja izseljeni delavci zadostno varstvo. O Nemčiji je rekei: »N a š zaveznik nastopa dandanes često na pram avstrijskim državljanom na način, kisemoraime-novati v d i p 1 o m a t i č n e m je ziku malo prijazen.«
Del. Glookner je rekel, aH bi ne biio mogoče z zvezo srednjeevropskih drŽav  ustanoviti te melj za razoroienje.
Del. Sohneider in dr. Š u s t e r-šič sta govorila o Avstriji kot katoliški državi ter pogrevala veto-vpra-šanje. Posebno se je zopet ogrel dr. Šusteršič. R-kel je, da so katoliški podložniki (!) pripravljeni, porabiti svoje ustavne pravice, da si pribore v tej državi tisto stališče, ki pristoja po zgodovini (!) naše države katoliškemu delu prebivalstva.
Del. grof Schonborn je zavračal predvsem D ob er n igo v a izvajanja glede državnopravne zveze z Nemčijo.
Del. dr. Kramar je zavračal hvalospeve o trozvezi ter rekel, da ima trozveza največjo vrednost za Nemčijo. Potem je razpravljal o vplivu Nemčije na Turškem in o njenem gospodarskem napredovanju na Balkanu.   Ker pa so tu ruski in
nemški interesi različni, bila bi naši orijentna politik* le tedaj prava, ako nastopamo sporazumno z Rusijo. No-zaupoost balkanskih narodov mora Avstrija ptegnati le * pospeševanjem narodno atn^ga razvoja posameznih balkanskih narodov. Končno je g) voril o čeških zahtevah in o speraz-umijenju z Nemci.
Jutri bo zopet seja
Državni zbor.
Dunaj, 22. januvarja. Nemška ljudska strauka je sklenila, storiti potrebne korake, ako se državni zbor ne skliče, do konca t. m. Zaradi zamotanih ogrskih razmer pa delegacija najbrže ne dovrši svojega dela do konca januvarja, temuČ se skliče znova v drugi polovici februvarja, da dovoli nadaljni proračunski provizorij.
Ogrski državni zbor
Budapešta, 22. januvarja. V današnji seji se je obstruiralo na ta način, da se je javna seja morala dvakrat pretvoriti v tajno. Pred tajno sejo je dobil predsednik anonimno pismo, v katerem se je grozilo, da se ob 1. uri popoldne dvorana spusti z dinamitom v zrak. To se sicer ni zgodilo, vendar je bilo pismo gotovo vzrok, da se je morala seja trikrat prekiniti zaradi nesklepčnosti.
Dogodki na Balkanu
Carigrad, 22. januvarja. V svojem včerajšnjem obvestilu poslanikov velesil se turška vlada največ bavi z Bolgarsko, ki jo dolži, da se na vseh koncih in krajih pripravlja na vojno ter podpira vstaše. Vse vojaške zaloge so napolnjene, število delavcev v smodniš-nicah se je pomnožilo ter se dela noč in dan. Vsa pota proti Macedoniji se že pripravljajo za topništvo. Dovolil se je izvenredni vojni kredit, vsi mostovi na važnejših cestah se popravljajo; častnikom se dovoljuje pristop k vsta-šem; sablje in bajoneti se v naglici brusijo itd.
B e 1 g r a d, 22. januvarja. Dva srbska orožnika so turški vojaki umorili na meji. Srbska vlada je protestirala v Carigradu ter zahtevala, da se kaznujejo častniki, ki so vodili patrulo. Danes so bili zopet spopadi pri Vranji.
Francoska zbornica.
Pariz, 22. januvarja. Več poslancev je interpeliralo, zakaj se je izgnal elzaški poslanec D e 1 s o r iz Francoske, ki je vendar Francoz, dasi pod nemško vlado. Ministrski predsednik C o m-b e s je odgovarjal, da je Delsor klerikalec, in s tem je vse povedano. On in njegovi prijatelji niso ne Francozi ne Nemci, temuč Rimci.
Rusko - ja ponski konflikt.
London, 22. januvarja. Korejansko pleme Toughak, ki je že večkrat pro-vzročilo vstaje, se je tudi sedaj splošno vzdignilo proti vladi. Splošno zmedo pa pospešuje še Časopisje, ki poroča, da so Rusi že prekoračili reko Jalu ter se bližajo prestolnici, kar je seveda izmišljeno.
Slovenskim rodoljubom, zlasti pa narodnim duhovnikom na Koroškem pošiljamo s tem zadnji opomin in jim kličemo: Premislite! Tri leta naj hodi „Lažiljub" na Koroško in videli bodete, kako zastrupi vse narodno življenje, korist bodo imeli naši narodni sovražniki, vi pa bodete grobokopi slovenstva na Koroškem, ker ste trpeli tako početje.
Do tistih duhovnikov, ki so pro-vzročili ta atentat na slovensko slogo na Koroškem se pa sploh ne obračamo. To so hijene na bojnem polju in če si pripno na prsi kdaj slovenski trak, store to iz istega namena, iz katerega obesi lakomni in goljufivi Žid na svoj štant — kristijanski križ.
Polom „sloge" na Hrvatskem.
Mislimo, da ga ni človeka, ki bi hotel trditi, da se je  zedinjenje hrvatskih opozicijskih strank posrečilo. Z velikim šumom in še večuni fra sami so bili zapričeti spravni poskusi, a končno so se zadušili v pesku, kakor se zaduši mali potoček v pesku široke puščava.   Koliko se je pričakovalo od teh poskusov, a drugega niso rodili, nego precejšnje število suhoparnih resolucij, katere so ostale na suhem papirju.   Menili so, da se bodo v načelih Uhko  zedinili, a se pri mrtvih črkah niso mogli edini postali!  Nasprotno, vsled omenjenih poskusov  razširil  in  poglobil  se je propad nesloge tako, da opravičeno trdimo, da si dandanes, kar je na Hrvatskem opozicionalnega, med sabo v laseh leži Na čelu dotične spravne akcij- je stal dr Šandor pl. Bresztven-szki. in pr znati se mora, na katoliški ta mož še nikdar ni tok ko krvavega potu prelil, kakor ravno v dobi, ko je hotol vso hrvatsko cpGzicijo pod eden in isti pisker potisniti. Sedaj pa je tud;. gospod pl. Bresztyenszki vrgel puško v koruzo ter priposlal »Hrvat skemu Pravu« p:3mo, v katerem obupuje radi teg8, ker ni našel nikjer krščanske ljubavi v hrvatski opoziciji. To je  zooet zbudilo  dr. Širne Mazzura in pl.JBresztvenszkemu je po »Obzorua dostavil doigo, dolgo pismo, ki je  polno sladkih, a tako trpkih ljubeznjivosti,  ki  napadenega prijatelja dosti  bolj  ž*6 in peko, nego najhujši udarci s cepcem, ki prihajajo od odkritosrčnega nasprotnika! Tako je, bi rekli skoraj edini vspeh spravnih poskusov v Zagrebu ta, da gleda hrvatska javnost pred sabo dr. Sandorpl. Bresz-tvenszkega in dr. Šime Maz-zuro, kako se med sabo strastno las ata!   Da radi tega klavrnega vspeha ni bilo treba uprizarjati bobneče in hrunrseče akcije, to je veČ kakor gotovo. To smo omenili le mij mogrede, ker nam je od nekdaj veljalo za princip, da ee v hrvatske zadeve ne vtikamo, dobro vedoč, da taka vmešavanja vsikdar škodojejo,
in da nikjer no koristijo. Zategadelj tudi nikdar odobravali nismo. Če ne kateri   slovenski   časopisi, posebno zalnje   čatie,   z  nekako izvenredno strastjo ioparijo po dr. Franku in da mu z brt*Z'->kuauo8tjo, kateri na svetu d! para, neprestano in neprestano tistega »Židaa na čelo pritiskajo. Pogrevali so ntš; listi tudi zadnjo Fran-kovo frfero, ki je zas:ovela pod imenom af re Frank-G^j-Krsiijsvi. Prisrčna   naivnost, ki je od priče tka do kunca obdajala dr. Gijev nastop v ti zadevi, smatrali so naši časniki za dokaz resnice.   Ali s tem so bo ti časniki odlikovali še po večji naivnosti nego dr. Gaj, ki je s svoj m zastarelim odkritjem prej kot ne ne kaj reklame zase izkovati hotel. Spo dobnim   možem  so  taki   napadi iz zasede   vsikdar  zoprni,   naj   so že obračajo proti ti ali oni os bi. V tem slučaju pa se vsak vpraša,  če je že bivši vladni načelnik dr. Kršnjavi kake Kbuenove tajnosti hotel obesiti na vrat mlademu in malo poznanemu advokatu iz Jaške, čemu ni ta odvetnik cele stvari takoj objavil, takoj ko je bila namreč še gorita in ko je dr.   Kršnjavi    še   vse   v spominu imel? Da je dr. Gaj pricapljal s svojo tajnostjo tako  pozno na dan, to je suml|ivo, ne glede na to, da so prilični razgovori z vpokojenimi državniki že od nekdaj bili nezanesljivi viri, iz kojih se nikdar ni dala zajeti neskaljena resnica.  Sicer pa, kakor rečeno, ni naš namen, vtikati se v interne zadeve hrvatskih bratov, zategadelj tuii ni naša naloga, dr. Franku dajati kaj zaščite.   Eno pa je gotovo: da jedr Frank tista propalica, kakor ga slikajo njegovi politični sovražniki, bi ga bil narod hrvatski žedavno otresel  od   sebe.   Misliti pa, da okoijščina, da še danes stoji kompaktna in številna stranka za njim, in da se pri ti stranki nahajajo značaji, katera mora vsakdo spoštovati! Ali to  so  reči,  o  katerih nočemo da je pisati.   Kar je nas prisililo k pisanju, je zgolj to, da so se spravni poskusi v Zagrebu docela ponesre čili in da je sedaj po »spravi« razdor še hujši, nego je bil pred »spravo«. To je za nas jako pouČijivo. Tudi pri r.as jih je še mnogo, ki neprestano o spravi sanjarijo, ki neprenehoma sladke solze tcčiio m ki prisegajo na to, da bo domovina le takrat rešena, če bomo pope častili, kakor bi bili čisti angeli iz nebes. Te ljudi je treba v Zagreb poslati. Tam naj se uče, kaj je sprava  in  kake  slabe posledice rodi sprava, tista prisiljena, hinavska in   ničvredna   sprava, za katero se tako glasno kriči, dasi nikomur pravzaprav iz srca ne prihaja.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 22. januvarja. Razprava o proračunu ministrstva zunanjih zadev se je nadaljovala.
Del. Dobernig je povdarjal ugodni utis, ki ga je napravil eks
se učni načrt tako uredi, da se bodo učenci srednjih šol naučili francoskega jezika. Temu ni nihče ugovarjal, saj je bilo znanje francoskega jezika potrebno. Todo Walland, Ravnikar in Vodnik so zahtevali, da naj se vsaj nekateri predmeti po vseh šolah uče v slovenskem jeziku, kateri zahtevi ao pa tako duhovniki kakor posvetnjaki s veliko srditostjo ugo-I varjali. Posebno ljuto se je upiral ravnatelj ljublj nor. šole Eggenberger. Francoski uradniki se v ta boj niso vtikali. Generalni intendant d' Aucby se je bil namreč postavil na stališče, da domačini najbolje vedo, česa potrebujejo in da naj se torej ta zadeva doiene tako, kakor žele domačini.
Ti pa se niso mogli zediniti. Zlasti kanonik \Va!land ni na noben način hotel odnehat', vsled česar je ta boj trajal že nekaj tednov. Seveda se je kmalu tudi po mestu zaznalo, kak boj da se je vnel v komisiji za organizacijo šolstva in slovenski rodoljubi so bili v velikih skrbeh, kako da stvar izteče.
— Ko bi se le maršal kmalu vrni), je vzdihoval Damjan, ko je po obedu sedel z Maro v topli sobi in
ji pripovedoval, da je imela komisija zopet sejo in da je bilo posvetovanje zopet brezuspešno. Francoski uradniki so postali že nepotrpežljivi; d' Auchy je rekel, da če se jutri ne doseže soglasje pridejo posamični predlogi na glasovanje. Če se to zgodi smo izgubljeni.
— Kaj m nobenih vesti o maršalu? je vprašala Mara.
— Prav nobenih. Govoril sem davi z maršalovim tajnikom Heimom. Rekel mi je, da ie dober teden ni dal Marmont nobenega glasu od sebe. Zadnjo vest je poslal iz Karlovca — torej je ie na potu domov. Ko bi le kmalu prišel; on bi gotovo odred.1, da bi bilo za nas prav in dobro.
Damjan je šel kakor navadno po svojih opravkih. Mara pa je sedla za očetovo mizo v pisarni in marljivo pisaU, dokler se ni začelo mračiti. Potem je mirno spravila mizo v red in se pripravi jal*, da odide.
— Exenat z — se je nakrat oglasil pri vratih neki tuji gospod. Ali mi veste povedati, kje bi dobil gospodično Maro Damjanovo?
Mara je bila presenečena. Tujec ji je bil popolnoma neznan.
Peterburg, 22. januvarja. Ruska nota je že izgotovljena ter se kn>alu izroči Japonski.
London, 22. januvarja. Knsija ima v Mandžuriji za vojno pripravljeno armado, obstoječo iz 5115 častnik' ( 147.471) vojakov in 210 topov.
Dunaj, llirtenbergerjeva tovarn* je dobila iz vzhodne Azije naročilo u% 5 milijonov patron.
Dopisi
Iz   Sore   pri Medvodah.
V „Slovencu**   pero   nekateri   naši f*. rovški kimovci umazanega iu že pozabljenega Hirsvheja, sedaj župnika v B stanju in trdijo, da je vse zlagano, kur se je pretečem mesec pisalo o brani Hirscheju v „Slov. Narodu".  Tiste katoliške reve, kateri so bili v „Sloveneu-s polnimi imeni podpisani, se predstavljajo, kakor nekaka Hirschejeva straža. Zato se pa delajo, kakor da bi ne vedeli   za  stvari,   o   katerih  že čivkajo vrabci po strehah. Ali ste možje? Ali bodete tudi to trdili, daje zlagano, kar vam bodemo sedaj povedali? Preteče, leto se je župuik Hirsche pozno v noči vračal  od  nekod   proti domu; srečala sta ga dva fanta, katerib imena so vam dobro znana, nekje v bližini Rakovni Župnik se je začel brez vzroka ž nju ruvati in suvati,  a   naposled je moral vendar le urnih  pet pobrati proti / nišču. Ali je to lepo, da se dušni pastir pretepa s svojimi ovčicaini pou< na cesti?   In  nekaj   podobnega se je dogodilo tudi pozneje na mostu pri tovarni,   ko  se je sprehajal Hirsche po noči v spremstvu dveh Marijinih devic — in   mu je nekdo,   ki ga je zasačil na   tem   nočnem  sprehodu,   zaklical: „ Kakšni cigani pa se pode tod okrog. In takih  pikantnih  stvari  imamo še mnogo na razpolago!   Ali  hočete, da pridemo Še s temi na  dan?   V „S vencu"  se zaganjate v nekoga in dolžite, da ne hodi v  cerkev. Toda motite se!   Nas je res  mnogo, ki ne zahajamo v cerkev, in zakaj ne? ! vam bode dobro znano! Pa verujte na da smo navzlic temu veliko boljši kri-stijani, kakor vi,  ki ste vsako nedeljo po 3krat v cerkvi. Kakšna pa je vaša pobožnost ?   Ali hodite v cerkev vsled srčne, ali dušne potrebe?   Saj se p<> znamo! V cerkev hodite, da si pozneje namočite suha svoja grla pri župnik ali pa v kaki krčmi!   Mi ne hodimo v cerkev, kakor pravite, a vendar verne, da je župnik Hirsche grozno zabavljal zoper napredne časopise,  osobito pa proti „Slov. Narodu", ter rotil ljudstv naj ne obiskuje onih gostiln in proda jaln, kjer se dobi „Slov. Narod". Ali je to lepo za dušnega pastirja? Ali -tako   oznanuje  mir  in  uči ljubezen? Kristus je rekel:   „Ljubi  svojega bliz njega, kakor samega sebe",  nikoli pa ni rekel,  obrekuj ga in  Škoduj mu' Tega maziljeuca bi morali takrat sod nijskim  potom  zasledovati,  da bi bil drugič  vedel,  kaj se pravi ljudi hui 8kati!   Zakaj je pa sedaj mir v Bori? V   „Slovencu**   prosite  Hirscheja, naj nam odgusti, ker smo ga žalili, češ, da ne vemo, kaj delamo. Smešno!   Mi pa pravimo,   župnik Hirsche naj nas pCOi odpuščanja, da je v naši občini zasejai toliko sovraštva in prepira in razdvoji preje  mirne  ljudi!   Pravite,  da je b:i Hirsche delaven In da je oskrbel nove orgle.    Vprašamo   vas   pa,   kdo jih pa plačal? Hirsche, ali župljani ? Pr tako je tudi s cerkvenim dolgom. Ali ga je poravnal Hirsche, ali mi? Sicer
£Sp~ Dalje v »riloai. "WBŽ
— Kaj želite, go?pod ? Mara Dam janova sem jaz.
— Tujec se je  priklonil  in od grnivši svoj plašč, izpod katerega s -je  videla   francoska   oficirska uniforma, je spravil na dan ikailjico.
— Izvolite, gospodična!
— Kaj je to?   Ali  je  zame ali za očeta?
— Za Vas, gospodična! Tu|i eti cir je odprl šiatljico.   V njej je bil šopek krasnih cvetlic.
— Eacelenca gospod mari Marmont me je s važnimi poročili poslal v Ljubljano in v Pariz in mi naročil, naj vam pri tej priliki ponesem tudi te cvetlice utrgane v škofijski orsnžeriji v Zigrebu
Mara je trenutek premišljeval«, naj li viame cvetke ali naj  \\h oi kloni.   Skoro je bila užaljena, a ni drugi strani si je rekla, da  bi mar šal gotovo ne bil kar po  navadni n ofioirju poslal teh cveti, če bi ime kake posebne namene. Odkar jo b na strelišču  tako   nenadoma stopil pred njo in ji poljubil reko, cd ted^j jo je bila ie  vtčkrat  obMa slutn;a, da maršal nima debrib  namenov ž njo. A kadar so jo obšle take siutoje, vselej si je rekla,  da Marmont ne
ie tako opravičeno očitanje, — gotovo je torej o tem že marsikdo premišljeval: sedaj lahko Čita to skrivnost črno na belem! Pojdi in stori tudi ti takol
Mimogrede naj opomnim tudi dr. Tavčarja, da si naj takoj, ko prečita zgoraj nje vrstice, potrese pepela na svojo glavo in se hitro spokori . . . Saj pepelnica je blizu! — Konec pisma se mi pa ne zdi izviren. To je sramotno plagiatoratvo, dragi moj Luka ali Lukež, kakor se že kličeš, to je plagiatorstvo, ako ne celo božji rop! Le 0 n ima pravico do sv. Duha, drugi nihče. Ne letaj previsoko, da prenizko ne padeš! —
Kot vesten tedenski podlistkar naj Še omenim, da postaja klerikalna nepoštenost od dne do dne večja in da obenem Ž njo rase tudi popovska mesena poželjivost, kakor znači slučaj Župnika Mažirja na Koroškem. Le pasji bič in pest po zobeh še zna pomagati pri teh ljudeh.
Pač prav je rekel Ulrik Hutenski, ko je zapisal besede: Tri stvari lahko porabijo v Rimu mesto denarja: lepoto telesa, sprijeno srce in potrpežljivo prenašanje . . .
S katoliškim pozdravom Vaš
Krici-kraci.
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Drugi del. IX.
V veliki dvorani v škofiji so bila že dlje časa vsak teden posve tovanja zastran uredbe ilirskega šolstva. Predsedoval je tem posvetovanjem generalni intendant d* Auobj, I udeležili pa so se jih šolniki iz vseh ilirskih dežela, med drugimi kanonik Walland iz Ljubljane, poznejši goriški nadškof, Matej Ravnikar, poznejši tržaški škof, Valentin Vodnik in italijanski duhovnik Zelli, ki seje bil Marmontu posebno prikupil, ker je bil odločno svobodomiseln in skren prijatelj Slovanov.
Organizacijski načrt za ilirsko šolstvo se je pri teh posvetovanjih določil v vseh potankostih. Določeno je bilo, da mora imeti vsaka občina svojo ljudsko šolo, v večjih krajih — kakor v Ljubljani — je ustanoviti normalne šole in obrtne šole, potem gimnazije* v Ljubljani pa vseučilišče. V teh oiirih ni bilo dosti nasprotja ali glede določbe učnega jezika, ni bilo mogoče doseči edinstva. Francoski funkcijonarji so zahtevali, naj
1. Priloga »Slovenskemu Narodu'1 št. 18, dne 23. januvarja 1904.
pH ima cerkev še sedaj 1000 K dolga. Razsodni ste, možje, ki ste se podpisali f „Slovencu". Ko je sklical župnik ilirsche shod v Sori, ste pritrjevali Lampetu, ko je vezal otrobe o obstru-kciji v dež. zboru, v tamošnji kaplaniji, sedaj pa tožite, koliko Škode vam dela reka Sora in da dežela ničesar ne stori, da bi to preprečila. Kdo pa je temu kriv, kakor klerikalna obstrukcija, katero ste na shodu odobravali? To ste možje, in pametni tudi! In taki ljudje sede v obč. odboru! No, pri prihodnjih volitvah bodemo že poskrbeli, da pridejo v obč. zastop razsodnejši in razumnejši možje!
Iz Begunj na Gorenjskem. .Naš gospod tajmošter pa niso tak" se je čulo iz ust pobožnih evčic, kadar se je razglasila kaka pikra dogodbica o tem ali onem duhovniku. Toda temu ni tako! Tudi naš g. župnik imajo mnogo rpik'*, katerih širša javnost do sedaj še ni opazila. Da vidimo! Bila je v Begunjah postarna samica in posest-nica M. K., ki ni imela izven edine sestre E. K. nikogar iz ožjega sorodstva. Prijela jo je prva dolgotrajna bolezen in pripraviti se ji je bilo na smit. G. Župnik, kot poklicani dušni pastir, jo je hodil tolažit ter jo pripravljal „za oni svet". Tolažil jo je tako dolgo, da sta bila potolažena oba; bolnici so se za sotovila nebesa, župniku nasproti za uslugo pa hiša bolnice po njeni smrti (pravzaprav za kaplanijo). V tem zmislu napravil se je testament. Toda ona le ni hotela še umreti in župniku je trajalo vse predolgo. Zato ni maral žene več z hvaležnim očesom pogledati. To je njej težko delo in rekla je ljudem, da testament prenaredi. Predno se je to zgodilo, jo je prehitela smrt. Velicega pomena je bil njen pogreb. Ko se je sprevod približal, sklonila so se nekako pokopališčna vrata, kakor da bi hotela uhod zabraniti — v nasprotnem slučaji bi klerikalci dejali, to je bil „prst božji". Položivši krsto v pripravljeno jamo, so jo pa morali dvakrat dvigniti; in — glejte Čudo! — pri tretjem vlaganji se je postavila pokonci, pokrov se je odprl, starka je omahnila in bila je zopet na belem dnevu. Med pogrebci pa se je Čul ironični izraz „K . . . M.....noče biti na pokopališču, ona hoče iti domu." Po pogrebu se je g. župnik takoj polastil celega njenega premoženja in denarja ter vse spravil v varnost. Ali se je župnik bal ? Zaostala sestra E. trdi, da ji pravijo osebe, ki so slišale testament, da je rajnica le hišo samo z nekoliko zemlje na okoli za bodočo kaplanijo zapustila, vse drugo pa prihranila svoji prosti nadaljni ukrenitvi. To potrjuje dejstvo, da je še potem več parcel odprodaja. Ne bo se tukaj razmotrivalo je li testament pred zakonom veljaven ali ne, neovrgljiva resnica pa je, da se je e časom po g. župniku z nadnaravnimi sredstvi vplivalo na rajnico. Znamenit je bil pred kratkim sestanek interesirane osebe z g. župnikom; ona ga je resno vprašala, kaj je z zapuščino njene sestre, čez leto dni je že preteklo po njeni smrti in se ničesar o tem ne ve, da je bila njena sestra in je-li tudi ona vsaj nekoliko podeduje. Župnik pa jo je zavrnil rin kaj če si tudi sestra, vsaj sta bili v sovraštvu; ne dobiš ničesar"! Ona mu pa seže v besedo: Tako, Če sva bili v sovraštvu, zakaj pa ste ji dali odvezo!? Res si sestri v poslednjem času nista bili dobri in to vsled tega ne, ker je župnik vodo na-peljaval na svojo stran, in ker je rajnica
več svojih parcel pod ceno odprodala. Župnik je to razdrnžeuje zakrivil in vzdrževal, sicer bi bilo drugače izpalo. Župnik je sedaj drugačnega mnenja. Brani se namreč kaplana z vsemi šti rimi, in tarna koliko bi še hiša stala poprej, nego bi bila sposobna za kaplanovo stanovanje. Ranjka sicer ne straši, pač pa straši župnik s kaplanom češ, če pride, bo vpeljal precej konsum. (Po skotovi instrukciji bi že bilo to, toda po papeževem ukazu zopet ne). O svojem času je nameraval hišo svojemu namenu odtegniti s tem, da jo je mislil prodati. Prašamo vas gospod župnik, ali je tako početje pošteno ali je človekoljubno? Sestra, ki je ubožna in stara, ne dobi ne vinarjaj naj jo morda Še občina redi? Vi pa si polnite prenapolnjene žepe, in nad tem se zgraža skoro vse ljudstvo. Ali ne veste stavka, ki stoji v Vaši knjigi zapisan: „Zatiranje ubožcev, vdov in sirot". Ako Vam še ne zadostuje toliko, vam v prihodnje razložimo tudi dogodek, kako in kje je bil krščen tisti otrok, ko je slučajno škof v Begunje prišel; kako in kaki pogoji so se stavili za sv. maše na gori pri Sv. Petru. Ko bi vas poznal škof v vaši verski gorečnosti, bi bili Že davno, če ne veČ, vsaj — kanonik.
Iz Po d kraja. V „Slovencu" Štev. 11. oglasil se je neki dopisunček, ter nekaj jeclja o občinskih volitvah v Podkrajn, pretakajoč krokodilove solze, ker so namreč klerikalci tako grozno pogoreli. Očita nam, da smo po tukajšnjih naprednih gostilnah s hripavim glasom kričali, da se je nekaj veselega zgodilo. Res je gosp. dopisunček, da smo dali duška svojemu veselju nad končno zmago pri naših občinskih volitvah, toda ne s hripavim glasom, ampak s polnodoneeitn čistim glasom, naznanjali smo svetu, da smo Podkrajci trdi v svojem prepričanju, kakor siva kraška skala, v katero se zaman zale-tajo strele iz nebeške višine, kakor so v nas brezuspešno treskale in še treskajo razne strele — poslane iz Ljubljaue. Da, gosp. dopisunček, dali smo duška svojemu veselju v polni meri, ko smo ponosno stopili na tilnik v prah potep-tanemu klerikalnemu zmaju! In Vi? Vi pa ste pretakali grenke solze, videč, da tudi Vaše najostudnejše orožje ni kos, ugouobiti narodno-napredne stranke V Podkraju. Že predlansko leto je neki dopisnik v „olovencu" z dnem 20. maja stev. 113 prerokoval, da vlada v liberalnih krogih velika žalost, ker je za-gromcla na tla liberalna trdnjava v Podkraju. Toda globoko se ie zmotil ta dopisnik iu krivi prerok. Še veliko bolj kakor nekdaj, pripravljeni smo na boj, z visokovihtečim praporjem ediuo prave narodno-napredne stranke v desnici, v boj na življenje in smrt, proti vmazani in ožlindrani klerikalni stranki. Na druge otročarije, v kojih kaže gosp. dopisunček le svojo plitvost, se nam ne zdi vredno odgovarjati. Nikakor pa ne smemo prezreti, da se nam očita surovost, nad kojo so se neki zgražali vsi ptuji volilci. Kakšne surovosti pa so se godile? Kdo izmed ptujih volilcev pa se je zgražal nad surovostjo naprednih volilcev? Napredui volilci bili smo povsem mirni in smo se dostojno obnašali, nasprotno pa je bila c. kr. orožniska asistenca primorana vsled nedostojnega obnašanja ostro pokarati nekega nepoklicanega ptujega klerikalnega nevolilca, koji je računil, da pri srečnem izidu — volitve, dobi mastno občinsko službo v Podkraju. Kdo sejo torej zgražal nad „surovostjo" napred-
nih volilcev ? Ali morebiti LavrenčiČ* iz Vrhpolja, ta novodobni govornik, koji v svoji lastni občini zgubljeno slavo in zaupanje išče po ptujih občinah, z razlaganjem četrte božje zapovedi —? Ali tisti majhni možicelj iz Sanabora, o katerem sam ljubljanski Škof trdi, da seje prepir iu sovraštvo mej svojimi sosedi ? Ali Mirko Prhavc iz Vipave, kojemu je županski stolec v Vipavi Še vedno bil in bode kislo grozdje ? Nobeden ni imel prilike zgražati se nad nami! Zgražal se je edino le gospod dopisunček sam, videč, da njegovo klerikalno seme na naprednih podkrajskih tleh ni obrodilo in nikdar ne obrodi sadu!
Stari trg pri Ložu — Cerknica- Nu..riiH čitalnica v Sta*em-tr^u pri Ložu priredila je dne 10 januvarja t I. svoj običajni plesni venček. Č tilaic* je s to prireditvijo zelo ustregla. Tj je poksz\! mnogo brojni obisk. Poleg domačinov po častilo je večer mnogo dam in £0 spodov iz okolice. Okusno okrašeni prostori so bili dubkom bi polnjeni. Plesalo se je neumorno. Sara beli dan razpadi! je parčke strastnih plesalcev k pokoju. Ne malo smehu provzročJa je šaljiva loterija. Na] bi na bila to zadnja zabava v tekočem leta. S avrt etarotrski čitalnici! — Ugodno priliko pognati zopet psr vestiia ur p* nam nudi plesni ven-ček, katerega prirede cerkniški gospodje samci na v; čer 1. svečana 1.1. Prepričani smo, da pncJob' vsestransko delovanja gospodov samcev temu večeru ugodnega vspeha. Odbor hoče vse storiti, da se plesni vonček iz vrši sijajno v vsakem oziru. Spričo de.stva, da že več let pogrevamo v Cerknici plesnih zabav, je gotovo hva,evr<-dn71 d* so se gospodje samci < dicciii za prireditev te.** plovnega venčiia. N>t»n5a=5jt» o večero vt>m sporedu poroči nam gotovo <?db'jr v prihodnjih dneh.
Nov korak naprej slovenskega sokolstva.
D >k»j let je ž«* poteklo, odkar se je porodil »Sokol« slovenski in razprostrl svoja krila Bilo je to v ča^u, ko je vzniknila med Slovenci k no vemo, krepkejsemu življenju narodna ideja, ko se je narod prebudil in se jei zavedati svojih pravic. Ledina slovenska je bila takrat še malo zorana in na vseh poljih je nedost* jalo navdušenih, požrtvovalnih narodnih delavcev. Ttitiu občutnemu nedostatku je odpomogel »Sokol«, &i je pod svojimi peruti zbra', vse, ki so bili navdušeni za narodno stv^r in ki so tudi im^ii krepko in resne voljo z vsemi silami se posvetiti na roiu ia se žrtvovati za blagor domovin*?. Ljubljanski »Sokol« je bil prvi, ki je stopil z o iiočaim korakom v slovensko javnost. Cikalo ga je ogromno dela. O k*kem druHven^m delovanju ni bilo takrat v Slovencih niti sledu. »Sokol« je terej mati sto različnih nalog, katere je moral izvršiti većinom* 33m, ker ni imel nikogar, ki bi mu stal v tem delu oh strani in mu pomagal v naporu, prebuditi Slovence iz stoletnega mrtvili, predram ti jih iz dolgotrajnega spanja in j»h pridobiti za ideje, katerih nositelj je bil »Sokol«. Trudapoino je bilo to delo, a b'lo je tudi vspešno. Po vzpodbudi, po vzgledu in podpori
more biti pedel in nizek in bila je zopet brez skrbi. Tako tudi zdaj. La nekaj trenotkov je omahovals, potem pa vzela cvetke.
— Hvala! Posebna hvala Vam, da ste se osebno potrudili.
— Ekscelenoi mi je naročil, da meram osebno izročiti te cvttliee, da bi se v Ljubljsni kaj napačnega ne mislilo. Maršal mi je rekel: Kapitan — te cvetke izročite gOBpo« dični Mari Damjanovi — lahko tudi vpričo njenega očeta.
Zdaj se je Mari zjasnilo lice Torej je maršala le prav solila! In zdaj sta njeno srce prešinila veselje in ponos, da se je vladar Ilirije, slavni vojskovodja celo v ća'njem kraju v prijaznosti in prijateljstvu nanjo spomnil. Toplo se je zahvalila mlademu kapitanu in ga tako nujno prosila, naj počaka, da ga pozdravi tudi njen oče, da so oficir ni mogel ubraniti.
Gospod Dam j-in je bil jako po nosen, da se je maršal v tujini spomnil njegove rodovine. Konrad, ki je s starim gospodom prišel, pa je e temnimi pogledi motril lepe in v tem Času tako redke cvetke. Njegovega Brca so se polastila nenavadna čutila. Sam si jih ni mogel razložiti, le toliko mu je bilo jasno, da to ni samo skrb, da ima maršal morda vendar nepoštene namene, nego tudi ie ne
kaj drtg-ga, nekaka ljubo sum nos:.. In vidtl je zdaj, Česar že nikdar ni bil prav opazil, da je M <ra lepa.
Mara sama pa se je ta dan prav malo menila za Konrad?. Z napeto pozornostjo je p .slušala martsa'ovega odposlanca, ki je pripovedoval o po jezdu nad Turke. Ker so Turki neprestano prihajali čez Savo in po Hrvatskem ropal?, je Marmont zbral 5000 mož in sel nad Turke.
— Izačtč smo popolnoma opte-nili, B htč smo zavzeh in zažgali, je pripovedoval francoski cfic r. Podili smo Turke da je bilo veselje. Ko je Bihač pogorel je sarajevski paša prosil za mir. Marmont je tako hitro in čudovito spretno operiral, da je s svojo malo armado strahov&l vso, desetkrat večjo turško vojsko. Turki sami so priznavali, da se je vsa Bosna tresla pred njirn, kristijani pa so na kolenih prosili, naj Basno združi z Ilirijo. Ia Marmont jih je tolaži1, da se to prej ali slej z^odi in da se bo enkrat razprostirala Ilirija doli do Carigrada.
Oiluir je že mnogo pripovedoval o tej mali ekspediciji maršala Mar-monta in o doživljajih v tej kratki vojni.
— Vse je pripravljeno, je kon čal, da lahko brez posebnih teiav zavzamemo Doano. Maršal je utopil tudi v zveao 8 srbskim knezom,
s Crnim Jurjem, ki ao prpravija na novo vojno proti Turkcm. Oboroži je 1000 Bošnjakov  in jih  poslal v
» v-
pomoč Črnemu Jurju. C3 pritrdi Napoleon Marmontovim nasvetom, se znsjo zgoditi velike stvari — in morda se uresničijo M^rmontove san,e o veliki slovanski državi — od Alp do Carigrada.
Konrad je bil edini, ki se ni uieiežil pogovora o Marmontovih naČ/tih za prihodnjost, nego BJUBsiš-ljeno zrl pred s^ ali pa motni Maro.
Že ko je bil francoski kantina odš.-i, je Mara vprašala:
— Kaj Vam pa je danes, Kon-rtd? T*ko ste zamišljeni kakor bi se Vam bilo ksj posebnega primerilo.
Konrad se je nagnil k nji in ji tiho rekel:
— Razmišljal sem o tem, če je med maišilom Mcrmontom  in gospodično Maro Damjanovo sploh mo goče prijateljstvo.
— In do kakega zaključka ste prišli.
— Da je tako prijateljstvo nemogoče in da se mora hočeš ali nočeš razviti v ljubezen . . . Čuvajte se gospodična Mera . . .
Mira Damjanova ni ničesar odgovorila.
»Sikolovi« »e ?e |el đrsmitt narod,
vznikla so društva in pričelo »e je živahno narodno življenja. Kar je bilo dosihdob združeno v »Sokolu«, se je polagoma pr razdelilo med vedno bolj se mnoŽ^Ča društva, ki so sčasoma odvzela »Sokolu« nalosjo za nalogo, da se je šele po dolgih letih, po letih napornega, a vspešnega narod unga dela »ograj posvetiti pravemu svojemu smotru Da se je v Siovenofh okrepila narodna sapesl in narodni ponoa, je najveAja zasiuura slovenskega sokolstva. Toda naloga, ki si jo je nadel »Soko!« slovenski sprva, prebuditi narod iz epanj?, je bila sicer lepa in vzvišena, ni pa bila edina in tudi ne glavna. Treba je bilo narod nele prtd.-fcmiti, a m pak g*, tudi naučiti, da ve ceniti svoje moći in jih tudi uporabljati in izkoriščati. Smoter BOKoUtva jp, da da in ohrani narodu najpopolnejšo moč, ki s svojo dovršenostjo trajno zagotavlja narodu življenje v n^akončcii čvrstosti, moči in neminljivi navdušenosti. To j • smoter sokolski, tO je sokolska ideja!
»S,ko!« slovenski, na čt;lu mu ljubljanski, se je sele po doigem kolebanju, po hudih notranjih borbah in dvomih pope! na visoko sokolsko s ališi^ in ae užtvei v pravo sokolsko idejo. »So&oi« bodi Slovencem prava nar dna hramba, »S:»koi« bodi narodu vojak v pravem m pre-ncš-.*nem pomenu besede, to je cilj slovenskega sofcoHlva. D* se pa to uresniči, je truba, d* prodro sikoisko ideje v najširše ljudske ma^e, da as celokupni nar-.d zaintereauje z.a vzm šeni smoter sokolski. V to je v prei vrsti potreba, da ee v*a »io^enska sokolska tiruštva združijo v kropio organizacijo, ki ho p .»d enotnim vod Btvom, prožna z i*um' idejami zu-nesls* zamuitiiije in na-zdu^enjo z:, vzvišeno sokolsko stvar n?le med avoje čiane, ampak tu ii med najširša sloja narod* v^nekeg^. Kora« v to je ie storjen! V kratkem stopi v življenje zvesa slovensk h sofcoUiiiii društev! Tej aedaj pripravljati pot, to pozneje podpirali v njenem delovanju J n s. riti razumevanje in navdušenje mad narodom za sokolske id-je nele s^mo z deja n)?m, ampak tuli s pisano besedo, v to se je u-tiTiOvil Int — »S3&0! Slov ?ij;ki«, ki iziie te dni.
Program l-sta je znan. Njegov namen je, šariti miatl sokolsko ne Sdimo med sokoiskimi društr«, ampak med c s 11 m n a r 4) d o m v o n i e Misel ao k o I ak a je kristalizirana narodna ideja. Zalo bi ne smolo biti na Slovanskem no-b9 fi ekr a druitve, nobenega rodoljub«, 6 b g a r srce o r i za narod nn ideale, ki bi 8 e n naro^ii na — »Si o ven3kega Sokola«! To veleva narodu a dolžnost!
Razprava dr. Potočnjak-Korać.
V Zagrebu, 22. jau.
V popoldanski r* z pravi v Ae-r-tek •s^ je nadaljevalo z a«alisaoj«in prč** Ranka Milica.
Izpovedal  j»%  da  ma  je i2rodii manuskripte vodja }ugo*tovanske BO obalne   demokracij«)   v Bućtsoptiti, M i 1 o r a d l3 o p o v i ć, da je 6 d^c 1902  iarvedel,  da  je  brotura »\\\^ r.ii1« ? ca ein  gem-Mn-*- Sebaffca aof dem B*nuastuhlf « zaplenjena, m d* je 8.   dt?eenobra   pisal   dr.   Pet«: 6a jaku. naj   se     v nj^gov^m     imena proti konfiskaciji pritoži.   Nisproti  tej trditvi je kon*tatira! pred;*edn:k, daje to neresnico",  ker  je  M*.lćj7o po obiastijo dr. Poto5:i,aku datiranu že z de 4 decembra.   Kikor pred poldne je Mil'ć t.ni popoldne n« vsi vprašanja od^ovirjRl siluo zmedeno in njegove popoldanske izpovedi so bile pooajveć v bistvenem nasprotju z   dopoldanskimi trditvami. Branite;, dr. H in kovic mu  je pokazal inkrim'.-,ir«ni robrpis nemške brošure in ga  vpred^l,   rko   je   pisava ista, kakor  na  rr.kopUu,   po  katerem je tiskal brošuro.   Miiić   (a iziavil da }e b i l a p i s a v !« u a dotične m manuskriptu docela drutracna i o da, n i b 1! a d r. P o t o č n * a k o v ■, kar jrt vzKuiilo silno SeoUt<0 jo
Na to je prt-ddi d'iik odredil, da se noj pokličejo v sodno dvorano poslinci narodne stranke Stjepan B a r I o v i ć. grof Stjepan Erdodv, dr. Pero G* vranić in S t. V as in P o popić krt pr Obtoženec dr. PotoČnjak pa je iijavil, da ■ oiirom na to, da mora biti po izpovedi priie M.i.ć* že VSakOAOr jasoo, da oa ni r ia* c inkriminovaae brošure, ne zahteva, d* bi so za^lisnili pj^lanci narodne stranke. Tudi drž. pravdmk G,uriĆ ć ni zahteval zislsaoja t oh svedokov, a jft zlobno pripomnil, da dr. Potočujak ne zahteva ZiStšanja teh pri6, ker se boji, da bi ae vslei izpovedi teh zanj poslabšala situacija. Proti tej zlobuosti drž. pravdnika je dr. Potočnjak najodločneje protestiral in vnovič zahteval, da se naj
rasliSijo poslanci  narodne stranke,
čemer je sodni stol ugodil. Grof Erdodv in Stjepsn Đarlović sta izpovedala, da Ranka Milica ne poznata in ne vesta ničesar, da bi bil ta ponudil narodni stranki v ns-kuj brofturo »\Vie bii't sioh ein ge-meiner Schurke«. Proti prisegi priče Pera Gavranića je ugovarjal obtoženec, ktr je ž njim v sovraštvu. Sodišče se na to ni oziralo in je Gavranića zapriseglo. G a v r a n i o je izoovedai, da ne goji nsprsm dr. Potoćnjsku nobenega sovraštva, pač pa je prenehal biti njegov intimni prijatelj, odkar jo dr. PotoČnjak jel strastno napadati profa Khuena in par dno stranko. Glede brošure je i/]a\il> da mu je jo,]. S t. Vas in Popović pripovedoval, da je svo-jećasno prišel k njemu tiskar Milic in mu ponudil v nakup brošuro n Wie halt s;ch ein gemeiner Schurke«; iz te kupčije pa ni bilo nic. Nasproti tema pa je Mil:ć odločno zatrjeval, da brošure ni nikomur ponujal v sabiip. Nato Mi predlagal soobtoženi Vitomir K orač, da se naj za-*hšijO njegove prič^, ki bolo dokazale njegov alibi, državni pravdnik pa, da se naj kot pridi pozoveta M -lorad Popović in Mil ćava zena. Obravnava ae je petem prekinila in nadaljevala danes dopoldne ob 10 uri.
Ob pričotku obravnave je predsednik naznanil, da je sedni stol od-kknd predlog tako Vitomira Koraca, kakor tudi državnega pravdnika, in pozval Koraca, da naj utamelji svoj ugovor radi zastaranja kaznjivega dejanja. Državni pravdn.k je izjavil, da odtegne nekaj težoenih zahtevkov in da v tem smislu modifisuje tudi svojo obtožbo. Prtdiednik je na to pozval dr. Poločnjaka, da se naj iz-js. v i, kar taji Vbako subjektivno krivdo, o Lb:ektivni krivdi. Ootožeoeo je to prepusti svojemu branitelju. Dr. H 1 n k o v 1 ć je naglašal, da obtožnica ni konkretizirala objektivnega de:ai;jkvga stauja in tudi ne odgovarja zakonskim določbam. Abstraktni zlo5.ni ne eksistirajo, marveč lo konkretni. Obtožnica samo splošno navaja, da je obtoženec a tendenco svoje brošure ščuval k bovrašLvu ia zaničevanju, ne pove pa konkretnih faktov. Dr. Potočnjak so je sprva dotžil, da je napisal dotično brošuro v vseh štirih jezikih, posoeje pa ee je roklo, da je pre bkrbtt sirao nemški prevod. Dr. Po-toopjak ja nadalje obtožen, da je fi^uval proti bivšemu banu, nt pa povedano, ali so predbacivana de-fania resnična, au ne. Odtoženau bi «e v tem oz ra moral dovoliti dokaz rosni** Kbaenova ^tera z (skrbnikom B rilom je privatna *adeva biv-ee^za b-*na in bi le ta moral tožiti radi žaljenja časti, nikakor pa ne državni pravdnik radi razžaljenja bana krt uradne cs.bo. Takisto se dr 1VSKJ rdvdništvo nima brigati za narodna Etranke in posameznih stanov sabom To naj store sami! Iz vsega trga sled?, da r.edostaja objektivnega dejanskega stanja. S tem je biio končano dokazni postopanje.
N to ja pričel svoj govor državni pravdnik Gj urici ć Rekel je, da se v brc šuri poživlja narod, da naj vlado upropast?,ta se na Rajon-ramnejši in raipodle^i način š!usa proti vladnim organom, ne da bi se navedli kon-fcrttoi dokazi v podkrepljen je dolži-tfiv. Grcf Khut a n z + kr.vJ, ako je Hrvatska v slabih razmerah, in v Krt .vi aferi ni bil napaden kot pri-v. trm Osebi, ampak kot ban. Da je vlada kaznovala dr. PctoČnjaka, ker je kot uradnic glasoval proti nji, je docela prav in takisto je bilo v redu, da mu osa ni dsl odvetniškega mesta, ko se je odpovedal te službe pri sv. lv.^nu. Zato je dr. P» tečnjak sovražil bana :n se hotel z lažmi in obrekovanjem maščevati kar zlasti dokazuje izrabljanje al re Ertl. Da je dr. Potočnjak avtor inkriminirane brošure, je docela gotovo, ako tudi nedostaje v to dokaza, saj ga je celo nj^ov »leibjournal« »Novi Lrst« v R ki imenoval kot pisca in sta v tam smislu p'sila tudi »Slovenski Narod« in »Agramer Tagblatt«. Državni pravdnik je izjavi!, da vfiJržuje svoj> cbtožbo proti dr. Poisiajnkn v čelen obsegu. Glede obtožene^;* Vitomira Koraca je rekel govornik da )& Korać sam priznal, da je ptfljaj inknmir.ovane članke v »Crveni S iobodi«, a čemer je obtožba utemeljena, ker o zastaranju ne more biti govora. Tudi gle le Koraca je vzdržal državni pravdnik avojo obtožbo in predl + gal, da se naj oba obtoženca spoznata za kriva in bo naj kaznujeta z največjo strogostjo zakona.
Popoldne ob 3. uri prične branitelj dr. Hmković svoj plaidover.
Pšice iz ribniška doline.
B 5. Božja kazen, pa božja volja. Prejšnjega velikolaškega zdravnika gospoda Iv. Portika zadel je bil mrtvoud na jezik in roko in ravno taka nesreča
zadela je Župnika Grjola, samo * s to razliko, da pri prvem je bila kazen božja, pri drugem pa volja božja. .Kako ste pošteni!
§ 6. Kaj je bilo tega teatra treba, pritoževal se je priprost kmet, „da se morajo dekleta pred kaplani slačit in oblačit, — še pred možem se prvo noč sramuje, pred kaplanom se pa ne smeu.
§ 7. Sobotni „ Slovenec" opozoril je na lepo pesem o šestletnem sinčku Iva Rasa, katera je baje izšla v nekem nemškem Časniku in hočejo oznanovalci miru poskrbeti slovenski prevod. Že sam aviso nam kaže, da mora biti nekaj zelo mičnega. Ne dvomimo, da bode škof Bonaventura založil kakih 38.000 iztisov in podaril iste svojim ovčicam za pustni torek namesto procesije po ribniškem trgu. — Nu, pa zapujmo!
§ 8. V trgu se snuje samostojna bolniška blagajna. Tako je prav, čemu bi naj bili naši delavci navezani na Kočevje, ko je vendar v trgu več delavcev.
§ 9. Nesreča pripetila se je Malemu travnu, ko se je preveč zamislil v nlogo Bernardke. Mogoče je pa tudi, da je bil v rožcah, ter tako navdušeno telebilo je blagoslovljeno telesce „šter-bunk" z odra. Zdravniške pomoči sicer ni bilo treba ali pa je mogoče kaka zdravnica masirala otekli del telesa?
§ 10. Pasji kontumac se bliža koncu, ker se je znano najbolj popadljiva kužeta pripelo na verige. Ako ne bo druge nevarnosti, se jim bo kmalu dovolila samo torba na gobcu.
§ 11. Naš farovž je izdal tiralnico za nekim Marijinim otrokom, katerega dva dni ni biio domov. Gospodje si zdaj glavo belijo, kje je bil in kaj je delal ta Marijin otrok in če je res padel. Nabavili si bodo črno zastavo ter o tacih prilikah razobešali; bela zastava postaja umazana, zato jih v oči bode.
§ 12. Komičen prizor v 2 dejanjih. Prvo se vrši v železniškem vozu III. razreda, drugo pa pred kupejem na kolodvoru dolenjske železnice. Osebe: Stari mož Dobrovoljček, mladenič - katoliški akademik in kondukter. — Dobrovoljček: „No, očka, kako je kaj?" Star mož: „No, tako je, da človek sam ne ve! Vse se meša." Dobrovoljček: „Res je, res, zato je pa tudi papež duhovščini v nekem pismu ,Motu proprio' prepovedal vtikanje v politiko ali volitve". Stari mož: „Saj tako je tudi prav. V vse stvari se vtičejo, še za gostilniške patente se brigajo, Javs je komaj dobil gostilno". Mladenič: (kateri je ves Čas mirno v kotu sedel, skoči s sedeža) -Sram vas bodi, da izrabljate starost tega moža in mu hočete neresnico na-tveziti!" Dobrovoljček: „Kdo pa ste, gospod, da imate pravico, vtikati se v najine pogovore?" Mladenič: „Jaz sem katoliški akademik". Dobrovoljček : „Ah, torej ste eden tistih, ki za farovške denarje študirate". Mladenič: (tuleče) „Dokažite, da sem le en farovŠki sold požrl!!" Dobrovoljček: „Kdo pa ste?" Mladenič: „Kdo ste pa vi?" Dobrovoljček: rJaz sem Hlacman". (Med tem Časom zgine očka tja, odkoder kočevski novičar „Slovenca" s pikanterijami krmi.) Dobrovoljček: (sam zase: zakaj neki noče svojega imena povedati? Skoro gotovo zaradi farovških soldov.) aPovejte no, kdo ste?" (Vlak se vstavi.) Kondukter: „Dobrepolje!" — Dobrovoljček: (odhajajočemu) „Povejte no, kdo ste?" Mladenič: „Nožem". Dobrovoljček: „Potem ste pa figa možiček". Katoliški akademik: „Vi pa glih tak osliček". Dobrovoljček: (sam seboj) „To je gotovo kak katoliško akademični pesnik, ker je tako hitro našel k figa možicku rimo". — Drugo dejanje: Dobrovoljček: (pri oknu za odhajajočim) -Adi ju. katoliška akademija". Kondukter: „Pertig! — tra ra".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. januvarja.
— Papež in ljubljanski duhovniki. Papež je v svojem »Motu proprio«, in sioer v točkah 16., 17., 18. in 19. ukazal duhov niškim pisateljem in časni k ar jem, da morajo pisati res nično in pošteno. Papež pa tudi ve, da katoliški pisatelji in časnikarji kar ne morejo in ne morejo resnično in pošteno pisati in je zato v točki 18. določil, da se morajo duhovniki obrniti do duhovske oblasti prej nego priobčijo kaj po listih. S tem je papež naložil škofom odgovornost za delovanje duhovniških časnikarjev. Toda v Ljubljani kažejo duhovniki papežu fige in se zmenijo sa njegove ukaze toliko, kakor za lanski sneg. Papež je ukazal, da morajo pisati resnično in pošteno, ti ljudje pa lažejo danes ravno tako, kakor prej in si mislijo: Saj papež ne ve, kaj delamo. In kako lažejo. Vzemimo n. pr. zadnjega »Domoljuba«, v katerem je skrajno hudoben in podel članek proti uči
teljem. Tam Je rečeno, da skuiajo liberaloi pridobiti učitelje sa boj proti »ljudstvu«, in sioer pile »Domoljub«: »Obljubili so jim mnogo denarja, de bodo med kmeti zgago delali in jih premotili! da sa tajijo svoje koristi. Rekli so liberalci: če mi liberalei zmagamo v tem boju, bomo kmetom naložili visoke davke, da bomo Vam dali visoke plače.« — Tako piiejo katoliški duhovniki s vednostjo in privoljenjem svojega škofa. Dalje je Čitati v .Domoljubu«:
»Potem so rekli, da morsjo uči telji delovati z vso silo proti katoliškim društvom. Pravijo, da v katoliških društvih postanejo ljudje ne umni, liberalni učitelj pa mora narediti posebno za mladino taka društva, ki niso krščanska, ampak v katerih se uči mladina zabavljanja zoper cerkev in zoper duhovnike. Taka mladina — pravijo — bo držala z nami. A da bo držalo ljudstvo z nami in ne bo v nedeljo poslušalo duhovnikov, zato moramo mi ob nedel|ah delati teatre in koncerte po vaseh — tako pravijo ti ljudje. Kdo bo pa ta teater plačal? L be ralni učitelji pravijo: To bodo občine olačale, mi bodemo pa teater delali, če to izpeljemo, pa bodo pri prihodnjih volitvah propadli vsi katoliško-narodni kmečki poslanci; izvoljeni bodo samo taki, ki bodo nam plače zvišali.«
Tako »resnično« in »pošteno« pišejo ti blagoslovljeni hlapci ljubljanskega škofa Navedli smo to, da se vidi, kako ti duhovniki zaničujejo papeža in njegove ukaze in zakaj ti ljudje Še vedno niso priobčili papeževega »Motu proprio«
— Najnujnejša skrb klerikalcev. V avstrijski delegaciji se je predvčerajšnjim in včeraj razprav ljalo o proračunu ministrstva zunanjih del. Pri ti razpravi je bila pri lika govoriti o marsikaki važni zadevi in različni slovanski govorniki so to priliko tudi dobro porabili, da so zastopali slovanske narodne in politične i nt e r es e Govoril je tudi dr. šusteršič, toda on se ni
zmenil za slovanatvo in za njegove narodne interese, nego se je kakor Že v proračunskem odseku oglasil proti temu, da se je cesar avstrijski pri volitvi papeža poslužil svoje stoletja stare pravice. Šuster-šiču ni všeč, da ima avstrijski cea r pri volitvi papeža kak vpliv, njemu ni všeč, da ima avstrijska država kako veljavo v kardmalskem zboru, nego hoče, naj avstrijski cesar lepo molči, kadar tujci izvolijo tujca za poglavarja katoliške cerkve, h kateri pripada tudi 33 milijonov av atrijskih državljanov. Seveda, če dr. Šusteršiča ta stvar tako skrbi, po tem nima čaaa, da bi v delegaciji zastopal s 1 o v a n s k e narodne koristi.
— Suateraičov shod in Krekova sodrga pred tod-
nijo. Dne 20. t. m. se je izvršila pred tukajšnjo kazensko sodnijo razprava zoper Julijano MojškerČevo in zoper Miho Černeta. Imela sta se zagovarjati zoper obtožbo g. Ivana Koc-murja, uradnika v tukajšnji c. kr. tobačni tovarni, kateremu sta opetovano očitala, da je na Šusteršičevem shodu na Starem strelišču med cesarsko pesmijo žvižgal, da je ničvreden .Človek, ki kot uradnik cesarske tovarne med cesarsko pesmijo piska itd. Julijana Mojškerčeva in Miha Črne sta bila namreč „reditelja" Šustersič-Krekovega shoda. Kako se je vršil in končal ta shodek, to je še vsakemu v spominu. Da je dr. Šusteršič prvikrat v svojem življenju nastopil pred njega vrednim poslušalstvom, namreč pred tistimi tobačnimi bab u ram i, ki hodijo v dr. Krekove socialne knrze svoj smrad odkla-dat; da sta se dr. Šusteršič kakor tudi dr. Krek borila takorekoč za besedo ker se je po akustični dvorani strelišča neprestano razlegalo med njihovimi govori Žvižganje in piskanje, tega ta dva prijatelja in ljubljenca slovenskega „ljudstva" nista mogla utajiti in ne bosta mogla pozabiti. Nekaj je omenjena kazenska razprava dognala, kar se dosedaj še ni zadosti poudarjalo, namreč to, da se je pri tem p a -triotičnetn shodu dr. Šusteršiča in dr. Kreka na nečuven način profanirala — cesarska
pesem. Najbrže sta slutila, da naletita s svojimi „ izvajanji" na hud in glasen odpor, kar se je tudi v resnici zgodilo. Zategadelj pa je zvita pamet dr. Kreka prišla na originalno misel, preprečiti in onemogočiti razgon shoda s tem, da bi se v najkritičnej-Šem trenotku, ko bi eventuelni „šunder in pisk" p riki pel do vrhunca, imela zapeti cesarska pesem in 8 tem prisiliti vso opozicijo k najlepšemu miru in poslušanju. Pravijo, da so se celi teden pred shodom zbirale zloglasne »ama-conke" tam nekje na Žabjaku k pevskim vajam in da jim je dr. Krek sam „taktiral" pri petju, katero je dr. Lam-pek seveda spremljal na svojem znanem klavirju! In res! Cesarsko pesem so se za silo naučili in da trud ni bil zaman, pokazalo se je na shodu. Dr. Šuster-Šičev surovi glas je še shajal zoper hrupne ugovore, s katerimi večina poslušalstva ni prizanašala. Dr. Krekov „milobni in priženski" glas pa je kmalu omagal in že proti sredi njegovega govora se je bilo bati, da silni hrup docela preobvlada g. Evangelista in da jo bode treba pobrati Čez oder. In v tej velikanski sili — pomagal mu ni Bog, marveč pomagale so mu tik pod govorniškim odrom na debelo zbrane amaconke in pevke z Žabjaka. In v smrtni nevarnosti dal jim je kot njihov dirigent odrešilno znamenje za cesarsko himno, nakar se je zadrlo nekaj ciga-rarskih grl in so v bližini stoječi poslušalci vzpričo hudega prerivanja končno v tem „ ubranem" petju m poznali, da se poje cesarska himna. Med tem in še poprej, predno se je spoznala cesarska pesem, pa so že reditelji shoda, razne brezposelne eksistence, po dvorani vpili: „ cesarska pesem se poje" in s tem srečno uduŠili strahovito žvižganje, ki je veljalo dr. SusterŠiČu in dr. Kreku. Pa s tem Krekovih in krščansko-socialnih zvijač še ni bilo konca. Na shodu je bilo tudi nekaj Krekovih nasprotnikov, katere on že dolgo preganja s posredovanjem svojih ožjih pristašic v tobačni tovarni. Med temi nasprotniki zavzema menda prvo mesto g. Ivan Kocmur, katerega se je od krščanske strani že na vse mogoče načine lovilo v past in ga denunciralo pri predstojništvu. In tako je bilo tedaj treba tudi ŠusterŠičev shod in cesarsko pesem na tak način izrabiti zoper njega, da se ga očrni in ob službo spravi. In kaj so si ti ljudje v ta namen izmislil? V tistem trenotku, ko je dr. Kreku pohajala beseda, ko je bil nažvižgan od vseh strani in ko se je v „pomirjenje" začela peti cesarska pesem, katere sprva ni nihče razločil, začele so kar meni nič nekatere babnice, ki so stale v bližini g. Kocmurja, vpiti in razsajati : „Ala, Kocmur žvižga med cesarsko pesmijo"! Zlasti pa je Julijana Mojškerčeva začela rjuti nad Kocmur-jem, češ, „Vi ste žvižgali", itd. To očitanje mu je isti dan še večkrat ponavljala in razširjala, tako da je dru^o jutro vsa tobačna tovarna govorila o Kocmurju, da je žvižgal med himno. Med tem ga je mož Jnlijane Mošker-čeve tudi v „Vaterlandu" imenoma obrekel žvižganja, tako da je g. Kocmur dobil poziv od predstojništva, da mora vložiti tožbo zoper to govorico, kar je tudi takoj storil. Pri razpravi sta Mojškrc in Črne nastopila dokaz resnice. Imela pa nista druge priče, kakor nekega sumljivega Franceta Kočarja, brezposelnega urarskega pomočnika, ki je pod prisego trdil, da je videl in slišal Kocmurja žvižgati. Ta Človek je bil tudi reditelj shoda in je imel menda tisti dan povsem drugačne oči in ušesa kakor drugi ljudje. Kajti vsi ndeležniki shoda, ki so stali v neposredni bližini g. Kocmurja, so kot priče pod prisego potrdile, da g. Kocmurja niso slišali niti enkrat zažvižgati. Tri priče med njimi so naravnost povedale, da bi ga na vsak način morale čuti, tudi če bi še tako tiho žvižgal. In tudi to so priče potrdile, da je g. Kocmur še celo svoje sosede in tovariše miril in pogovarjal, naj ne delajo prevelikega ropota Tako se je torej dognalo, da p riši Kočarju ne pristoja niti trohica vere. Dognalo se pa je, da je bilo to očitanje le skrbno premišljena hudobija Mojškerčeva. S tem sredstvom se je hotelo Kocmurja očrniti pri vodstvu tovarne, kakor je MojŠkerc na shodu proti Kocmurjevemu bratu za-
grozila, rda ga bode** „inšpektorju" za tožila, ker je žvižgal med cesarsko pesmijo. Tako je zopet enkrat en katoliški -dokaz resnice izpodletel in se „izcijazil". G. dr. Benkovič je sicer predlagal, da naj se vse priče še enkrat zaslišijo na licu mesta, na starem strelišču, kjer naj se ŠusterŠičev shod takorekoč en miniature obnovi. Sodnik je smatral to za nepotrebno in zaključil dokazovanje. Zastopnik g. Kocmurja dr. Konrad Vodušek je nato pojasnil vso tendenco, s katero sta se Mojškerčeva in Črne lotila g. Kocmur-jeve Časti, poudarjal, da so pač drugi elementi na tem shodu profanirali cesarsko himno in le nastavljali past svojim nasprotnikom, kamor so se pa sami ujeli. Ker se o kaki dokazani resnici niti govoriti ne da, predlagal je, da se posebno Mojškerčevi Julijam s sodbo naloži zaslužena ostra kazen. Kmalu na to je razglasil 'g. sodnik sodbo, spoznal oba obdolženca za kriva, obsodil „gospo" Julijano MojŠkerc na 8 dni, Miho Črneta pa na 48 ur zapora. Tako je g. Kocmur zadobil sijajno zadoščenje pred krščansko-socialnimi jeziki. Mojškerčeva Julijana pa naj premišljuje v samotnih dnevih kazni čez svojo tužno preteklost ter naj se zahvali dr. Kreku za imenitna navodila k temu, kako se najložje priroma na — novi  Žabjek!
— Društvo ,Pravnik' vabi na svojo glavno skupščino v ponedeljek, 25. t m., ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«.
— Cenjene svoje dopisnike opozarjamo, da moramo za sobotno Številko našega lista namenjene dopise imeti že v petek do poldne v rokab, sicer je absolutno izključeno, da bi pr šli v list.
— Šolske vesti. Imenovani so: Antonija Rot za učiteljico v Krašnji in Evgenija Kalan za učiteljico na Trati. Za naduČitelje bo imenovani Ivan Pirnat za Zg. Krko, Ivan Zupančič za Radeče pri Kranjski gori, Fran Kopitar za Čatež Ivan Demšar za Sv. Marjeto.
— Poštne vesti. Posto na Savi pri Litiji je dobila tamkajšnja poštna upraviteljica ga. Marija Berdajaova.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes 25. slavnostna predstava »R o k o v j a č e v«. Za to prvo jubilejno predstavo na našem odru se kaže mnogo zanimanja. aRo-kovnjači« se v tej sezoni bržčas ne bodo igrali več. — Ker je g tenorist Orželski na povratku iz Poznanja zbolel, v torek ne more b ti opera. Prihodnja dramska noviteta bode Maurica Maeterlincka »M o n n a V a n n »«.
— Sličica iz katoliškega tabora. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nara piše: Dne 11. t. m. je bila tu občinska seja, v kateri je župan, veliki katoličan Janez Kerin potrdil občinski račun, katerega so njegovi klerikalni kimovci slepo podpisali, oz. podkrižali. Značilno je, da je postavil ta brumni župan v račun tudi b* K za pot v Krško, ko se je šel gostit o priliki šol. slavnosti Na tej pojedini je bil menda od Šuster-Šičevega sv. Duba tako navdahnen, da je kot pristni klerikalec napil nemškemu liberalcu. Kakor kdo zna in more! V računu je bilo tudi 30 K za kurjavo občinske pisarne, katera se nahaja v stari Šoli. Ta pisarna je bila dvakrat zakurjena in to pri proračunski in ra Čunski seji. Drugo uradovanje se je vršilo v županovi gostilni. Tako urado vanje nese. Neka tukaj jako Čislana oseba se je izrazila, da je to „molzna krava". Ako bi kakega veselega Pre-gorca stal živinski potni list pet ah deset kron, to nič ne de; saj gre v blagor očeta Kerina. To mu pa še ni zadosti. Tudi kuriti se mora njegova beznica na občinske stroške. Ako raČu-nimo vsakokratno kurjenje pisarne v stari šoli a 1 K, je porabil oče Kerin za kurjavo svoje „oŠtarije" 28 K občinskega denarja. K tem 28 K prištejemo 6 K potnine k banketu v Krško. Očka Kerin je torej takoj v prvih devetih mesecih svojega plodonosnoga (?) županovanja obrnil 34 K občinskega denarja sebi v korist. Ako bi to storil kak liberalni župan, rekli bi klerikalci, da je občino za 34 kron osleparil. O očetu Kerinu se ne more kaj takega trditi, ker si je on na kostanjeviškem shodu pridobil venec mučeništva za katoliško stvar in s tem vencem Županski stolec, rekše „molzna kravica". Očeta Kerina tudi jako v oči bode stara šola. Silno rad bi videl da se proda. Saj se sedaj vrši v pisarni v stari šoli le kaka
nepravilna občinska seja; vse drugo narede oče župan lepo na „gorkem-doma v „oŠtariji". Ko pride stara šola v last privatne osebe, bo osredotočeno vse delovanje v Kerinovi gostilni. Njegova posojilnica tudi kaj krepko podpira njegovo gostilno. Po opravilu v posojilnici se vsede kaka lahkomiselna družbica v gostilno na „likof". Ob taki priliki so Kerinovi ljudje obojnega spola silno ljubeznivi. Z milim petjem in duhovitimi dovtipi, ki se največ sučejo okoli grebenične jame in gnojnice, zabavajo ti vrli katoličani in divne Ma rijine device „fajhtno" družbo. Ako se prav dobro pije na račun posojil-ničarjev siromakov, se še očka Kerin tako razvnamejo, da sami navdušeno zakrožijo pesem: „Oj ti vila z Velebitu . Kaj ne, da je tako, očka župan? 1 sojilnica in županstvo sta dve prav dobri molzni kravici. Ni čuda, da se bahate pred drugimi: „Denarja dost', VM i dost'!" Privoščite tudi lačnemu soseda skorjico kruha; saj ste na glasu kot dober katoličan. Marsikaka zanimiv bi se Še dala napisati, osobito iz one i Časa, ko je vladal v Sv. Križu Fran „ta debu". Znabiti pri priliki. Na svi denje!
— Kako ljubijo ... Iz jako
znanega večjega kraja na Kranjsk' . smo dobili naslednje tri reminiscen I. Bilo je pred nekaj leti. V našo lan prišel je mal,  črn kaplan.  Sodeč po obrazu, bi ga Človek  smatral za It. jana. Za vsacega imel je prijazno p čutno besedo. Kako rad se je zgovar s starimi ženicami in kako dobrob' se je smijal brhkim dekličem! V poli, se ni vtikal. Redno vsak večer j t* hajal na mali griček. Glej, kakor srni u je priskakalo  iz  bližnjega  grmovja k njemu zalo dekle. Dve veliki  črni ki:: v>se!i   ste ji  po  hrbtu   nizdolu,   nj c nežen obrazek pa se je skril na kapU novih prsih. In ljubila sta se strast — Minulo je nekaj mesecev in jok je deklica pričakovala svojega ljubim Čutilo  se je mater — — — a oče duhovnik — — —. Ko mu je razod 1« svojo največjo tugo, zbežal je od i in ni ga bilo več k njej ; po vasi se je raznesla strastna vest,  da || najlepša deklica v vasi sama vzela ljenje — — — On je bil kmalu p. stavljen in se zdaj izborno zabava m . »Marijinimi  otrocia.   II.  Iz  semen»> u prišel je naravnost k nam. Bil je t velike zale postave, njegove velike s:. . jave oči so mirno  zrle  v  ta hudo! svet. To je bilo ob Času, ko je pok< kardinal Missia ^duhovnikom ukazal p., četi   „bratomorn i boj.u Tudi   naš n nec, če ravno še mlad,  vrgel  se   je v ljuto valovje, ki je   z   vso   močjo I uvajalo naš   mali   narod. Ustanovil vse mogoče  klerikalne naprave,  k. .: sum, posojilnico, Marijino zabavišče In pričel se je  zanimati tudi   za po svetne stvari. Tu pa tam je opazil i kmetsko dekle in kdo bi mu zain ako je ljubko pogladil nežno bitje ! zabredel je čedalje bolj globoko, in • posled loputne v velikanski  propad. S seboj pa je potegnil več  rodbin. A kako žalostno, neizrečeno žalostno e videti   razkropljene   družine, posel Če je lega uzrok — katoliški kap Škof Bonaventura Jeglič pa je kap L za njegovo nesramno delovanje odlik • val s tem, da ga je imenoval župnikom, kjer je zadovoljen in srečen! Žensk materijala mu ne manjka; vest mu I postala  grozno  kosmata. —  lil. .i prijaznem  griču stoji mala zala i kvica. Odkar imajo tam uovega spoda", se ljudstvo trumoma vraču zgubljenem bogu."   In  ta gospod najraje spolnuje lepo božjo čedi „Ljubite se med seboj!"  Vsak k seveda večkrat obišče svojega du nega sobrata (pa ne gospoda Lenassija v Sv. Mihelu), da mu izkaže bratu Jjubezen". Ljudstvo je pri nas grozno hudobno in kar vse vprek govori, da se neka sestra in ..ta  zgubljeni h jako, jako rada imata. — Notranjski novičarju pa povemo na uho, da pride v kratkem nekaj jako zanimivega na dan. —
— Fajmoater in Slomška« rica. Bilo je v četrtek dne 21. januvarja 1904., torej predvčerajšnjim, sta  nekako ob   '/,10  zvečer prišla f znan ljubljanski  hotel neki gospod al neka gospodična, da bi tam prenx> Gospod je  bil   sicer dobro zavi bistro oko prijazne sobarice je vendar spoznalo, da je ta gospod dahovsk stanu. Seveda ni nihče nič zlega slutil, in odkazali so gospodu sobo. Gospod je naročil »liter Štajerca" in se poti : umaknil v svoje prenočišče. Toda goba  ima  vrata, ki   vodijo v sosedu^ sobo in v to sosedno sobo se je hI; Šalo več, nego je bilo ljubo gospodu. „Stajerc* je storil svojo dolžnost; grel gospodu kri in mu razvezal U
In slišalo  se je prav dobro,  kako j* gospod SlomŠkarico, pobožno in krepostno  učiteljico  in Marijino de\ prosil, naj mu da poljub, iu kako i> razlagal  razne   vrste poljubov  ter jo prepričal, da ljubezen ni greh. In podove besede so padle na rodov tla, ali pa je nŠtajere* tudi pri poboim in krepostni učiteljici storil svojo dol
BafT* Dalja w prilogi.
2. Prl'oga »Slovenskemu Narodu" it. 18, dne 23. januvsrjs 1904.
inoit. Slišalo sej« namrii prar natančno
poljubo vanje, vroče strastno poljubo-tanje. Pozneje se js tudi slilalo, kako io Čevlji padli aa tla, kako ao stali premikali in kako js lamela obleka in sliialo is j s potem veliko več. Tisti, ki js to neprostovoljno slišala, pa ss je smilila hotelska postelja in ila je klicat sobarico. In ker v tsm hotela ne trpe nič nepotrebnega, so začeli trkati na vrata gospodove sobe in zahtevali naj ie „gospodična- odstrani. Niso je pa imenovali »gospodično", nego ji dajali imenovanje, ki pomeni v ljudskem je-siku to, kar utegne sčasoma pomeniti imenovanje Slomškarica. Trkanje ni lit pomagalo, vrata se niso odprla in tudi odgovora ni bilo. Ljudje so bili pa silni in niso prav nič premislili, da tudi krepostna Slomškarica potrebuje nekaj časa, predno se obleče in napravi. Ker ni bilo ne odgovora, niti se niso vrata edprla, je pa neka zagrizena liberalka, ki stoji na stališču, da naj duhovniki •ami tako žive, kakor druge uče, hitela po pomoč. In prišel je nekak an-gelj Gabrijel, da izžene grešno dvojico iz paradiža. Imel je prepasan bridki meč, na prsih pa se mu je svetil polu-nesec. In zahteval je v imenu postave, da se mu odpre. Nekaj časa je moral tudi on trkati, ali naposled so se vrata odprla in policaj je mogel sedaj konstatirati, kdo da je prijatelj poljubov in kako se piše pobožna in krepostna Slomškarica. Konec je bil ta, da je Slomškarica morala ponoči hotel zapustiti, ker ljubljanski liberalci v svojih poštenih hišah ne marajo ljubavnih sestankov med duhovniki in SlomŠkari cami. Ker smo usmiljenega srca, smo imena za zdaj zamolčali; če bi pa krepostna in pobožna Slomškarica in Marijina devica, ki je igrala pri tem dogodku tako važno vlogo, še kdaj kake sitnosti stresala, jo bomo pa spomnili na ta njen romantični doživljaj.
— Nemško kulturo hoče katoliško narodni poslanec Košak na Grosupljem raašrjati s tam, da je v bufetu na kolodvoru nastavil slovenščine popolnoma nezmožno natm karieo- Ali res misli, da se bodo Dolenjci ra u nje učili nemščine?
— Nekaj o aprovizaciji ljubljanskega mesta. V zadnjem č«su je tudi v Ljubljani eena mesa znatno poskočila tako, da ni veliko razločka a cenami velikih mest. Kt-r je meso tako drago, se tudi manj konsumira. To vidimo najbolje iz poročila mestne klavnic**, gasim katerega se je v preteklem letu 2577 glav živine manj zaklalo, kakor pa leta 1902. Lansko leto s» je zaklalo v mestni klavnici 25.837 glav živine in sicer: 4728 troved, 8167 prašičev, 8082 telet, 2494 ko-štrunov in ovac, 2287 koztičev in 79 konj. Manj kakor 1. 1902. se je zaklalo 184 goved, 164 praiičev, 1124 telet, 257 koštrunov in 532 kozliće v. Z* novo Isto se nam kaže, da bede živina Še dražja! Kjer je kak semenj, povsod pokupijo tujci vse .n m čuda, da )e cena ž.v.m visoka. Prašiče izvažajo v ogromnem številu is Kranjske, s pitanjem se malo kdo peča, tako da je jako težavno dobiti mesarjem pozneje domačih pitanih svinj. Tudi iz Hrvaške in Ogrske se bodo letos težso prašiči dobivali, ker je ie sedaj jako visoka cena. Ako potem Se vozoino prištevamo, bi prišli prašiči tafco dragi, da je prodaja nemogoča. Na Srbskem je pač dovelj pitanih prašičev ali kaj koristi ko naša »boljša polovica« Ogrska nam »Avstrijcem« ne dovoli uvoza! Vpeljati se smejo ie kaiar gospodje Ogri dovoli|o in to le v pitaiidce Kftbanija pri Budimpešti, kjer jih »omstrajo« 40 dni; kar Ogr. m ostane, sme šele v tostranske dežele! SđVeda «o vsled kontumac ) in drugiti stroškov eene za nas tako visoke, da je visoka dobava izključena. To se imamo zahvaliti edino le Ogrski! So pač čudna pota Avstro-Ogrske!!
— Predavanje v „SpIon-nem slovenskem ženskem društvu"« Opozarjamo na sani-nnvu predavanje v imenovanem dru štvu, ki ga priredi jutri zvečer ob 8 uri v »M ztnem domu« ruski drž. svetnik, vstudiliščm profesor dr Šercl. Predavanje ima toliko podnaslovov, da smemo v resnici priča kovati, da ne bo le učeno, temuč tudi zanimivo. Saj pa nam je za to dovolj porok že samo ime odličnega učenjak* Slovana.
— Velika maskarada ljubljanskega ,Sokola1. Pr pr.ve za to i DCr pnijuoljeno veselico so v polnem tiru. Posebno marljivo de luje dekoracijski odsek in po pripravah soditi bode letos velika sokolska dvorana Da posebni način tako krasno ozaljšana, da prekosi vse prejšnje dekoracije. Tudi maBke lo skupine se pridno oglašajo in je ie želeli, da bode ta večer vse v »rožcah«!
— Maskaradni semenj. Obdržite tajno, pravijo odboru za - Slavce vo maskarado" oglašene sku-dine.   Vendar pa so nekatere, ki žele 1
reklame in to pred vsem slavni cirkus »O s - L a - 6 o n" pod vodstvom le slavnejšega raznatelja „Riga-, kateri se bode nastanil sredi sejmišča. Ta cirkus ■lovi posebna vsled svojega čudovite »dresiranege   osla".   Še   .Ž sns i
1 bi a ne" jo bode primahal, da ga ogleda, toda njemu najljubši .zalotaj" mu bodo le »cestni pometali" •proti odstranili, posebno »inicelpolka" ga ima na muhi. In pa „D raj taj tel", koliko ima opraviti i ubogim kramarjem, ki je na „ksnt* prišel; njemu najljubše delo je, ako koga »na boben" spravi. Tam v krčmi pri »Cofkn« sopel „kmetski ples- in kako vabljivo se oglašata harmonika in klarinet. Na »fttantih" pa .sladki pnserli", piskajoči konjički, trobentice, punčike, piitolce in drage take reči, vse pripravljeno za dolle sejmaije. Da pa ne bodo imeli le sejmarji prve besede, je preskrbljeno tudi za sejmarice, kajti na plesnem redu je točka, pri kateri „Dame volijo".
— Plesna iola pevskega društva „Ljubljana" ima v nedeljo 31. t. m. zaključni venček v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1. (Punti-gamska pivnica). Sodeluje društvena godba. Začetek ob poln 8. uri zvečer. — Kdor se zanima in hoče prepričati o vidnem napredka plesne Šole (pleše se čez 14 plesov) naj se potrudi na ta venček in gotovo mu ne bode šal.
— Slov. pevsko društva „Lipa" in slovanski tamburaški klub „Triglav" priredita veliko dobrodelno veselico v korist bednim Makedoncem dne 2. svečana v dvorani puntigamske pivnice (Katoliški dom) Turjaški trg št 1. Ker je Čisti dohodek namenjen nesrečnemu bratskemu narodu je upati, da se slav. občinstvo mnogoštevilne odzove ter tako opomore ubogim bratom.
—   Koncert  Hrvatov v prid Družbi  svetega Cirila
in Metoda. Kakor smo ob krat kem že objavili, priredi alf 1 a d o s t«, pevski in tamburaški kluo hrvatskih veeučiliščmkov in Zagreba dne 3. februvarja v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani velik konoert s plesom, na korist »D i-uftbi sv. Cirila in Metoda«. Klub šteje 47 članov in bo izvajal prekrasne točke. Koncerte val je že po vsr h večjih hrvatskih mestih z velikim vspebom in nasto pil tudi v zagrebškem gledališču kot moški sbor Prireditev koncerta so prevseli »G'asbvna M-tica« in odbori vaeh treb lfubljanskih ženskih podružnic »Družbe sv. C rila in M* toda«. Osnoval pa se je tudi širš damski odbor, ki bo pomagal, da se koncert obnese kar najbolj sijajno. O koncertnih točkah in o mnogem zanimivem bomo š» poročali.
— Predpustno vsselico
priredi ;r stuioijii > g«silno društvo »Vič Ohnoe« v nedeljo, 31. januvarja t. 1 v gosttlni g. Janka Trauna na Giircnh.   Spored:   1 Šaljiva loterija.
2 Šaljiva pošta. 3. Papirna b'tka. 4 Pr -sta zabava in ples. Svira godba slavnega tamburaškoga kluba »Tr -glav«. Zičftfk cb 5. uri popoludne. Vstopnina 30 h. C sti dohodek je namenjen bolniškemu skladu gasil nega društva. K obilni udeležbi vabi najoliuHn-ie odbor.
— Pevsko društvo 9Zvons v Šmartnem pri Litiji prirodi veselico, a»t-ra se bnde vršila v nedeljo, dne 7 svečana t. 1. ob 5 uri popoldne v s*-Ionu g. Ivana Wako nigt*a t Šm-rtnem. Pri tej veselic: nastopi m*-fiaui in moški zbor in bo vprizori igra »N apoleonov samo v a r «
— Narodna čitalnica" na Vrhniki priredi v soooto, dne 30. t. m v čttalniških prostorih plesni venček. Obleka promenadna. Svira oddelek vojaške godbe c. in kr. peš polka št 27
— V planinskem raju ali maskarada „Narodne Čitalnice v Kamniku " obeta po pripravah, ki se vršijo, postati zelo sijajna in zabavna. Društven častni Član g. Jos. Nik. Sadnikar posveti tudi letos, kakor že mnogo let, požrtvovalno svoj umetniški ukus dekoraciji. Poznavajoč njegov izborni talent iz prejšnjih let, prepričani smo, da nas bode premestil v popoln planinski raj z vsemi njegovimi zabavami in krasotami. Vabila so že v tisku ter se prične prihodnje dni z razpošiljanjem istih. Odbor prosi vse one, ki bi po neljubi pomoti morda ne prejeli vabila, naj izvolijo naznaniti svoj cenjeni naslov.
— Odbor I. slovenskega pevskega društva „Lira" v
Kamniku se je kon*t tuiral sledeče: Predsednik g Janko Pobi i n, podpredsednik gosp. Anton Pintar, bUgajmk gosp Anton Ved lin, tainik g Blaž Logar, arhivar (T Janko £ a g a r , pevo vodja g. Franc Štele, orib »rnika pa gir. Rudolf Binter in Ivan Gjud; v«? v Kan nik u
— Ljudska veselica v Beli
Cerkvi. Kakor smo vreraj na kratko »porodili, se priredi za to veselico tudi velik »bufVt«, ki bo sndeo. po sedanjih pripravah, gotovo naj sijaj nej a
točka celega večera Zahvaliti se imamo sa to lepo prireditev nesebični poftrtvovalnosti rodoljubnih dsm bo vomelkih, ki sa na hoja v takih slu čajih pvav nobenega trnds, pa tndi stroškov ne. čast jim! R doljubns dana bodo pa tudi eieer največ pripomogle k lepi zabavi, kajti, kanov isvemo is zanesljivega vira, udeleie se ljudske veeeliee rasne lanske korporacije, kakor ionska pedraioiea ev. Cirila in Metoda, ienaki biciklisti klub in lansko telovadno društvo vse v originalnih kostamih. Oglasil se je nadalje aa udaleibo tndi klub novoveških turistov. Z iaredoioe ve seljem je sprejel odbor sago to vilo, da pride na ljudsko veselico peveko drnitvo »Kolo« is Zagreba, s katerim se udeleži sabave tudi lepo število visokololk in visokošoleev ia Zagreba. Živeli in dobro dolh!
— Električna naprava. Posestnik  in mlinar Ivan Nastran v Radomlju, v kamniškem okraju, vpe Ija v svoja poslopja električno ras-svetljavo.
— Utopil ee je 18. t. m. 70letni Ivan Medved is Artie v studencu, kamor je šel po vodo. Bil je božja sten in je padel v tolmun, da je bila glava v vodi, vsled česar se je zadušil.
— Surove*. Fran Zopsnčič v Tiski je v pijanosti jel protepsti svojo leno; ko mu je ušla, je vzel puško v roko in je dvakrat ustrelil aa njo, ne da hi je zadel. Ko so ga sosedje saradi tega karali, jim je pretil, da jim zažge bile. Ker je Zupančič znan kot silovite!, so ga oroi niki prijeli in izročili sodišču v Litiji.
— Požar. Pri trgovcu Juriju Benetiču v Ooteku je 16 1 m. jelo goreti v kleti; ogenj se je v kratkem času rasš ril tudi v prodsjalno in uničil skoro vso salogo. Škode je 40.000 kron, ki je le deloma pokrita z sa varovalni no po 23300 K. Ker je Đenetič na sumu, da je ogenj nalašč ssm ssm zanetil, se je uvedla proti njemu eodnijeka preiskava.
— Poal. Doberaig — odstopi. Državni poslanec mesta Celovca, Dobernig. odloži takoj po de legaeijskem zasedanju svoj mandat. K temu ga ne silijo baje toliko politični vzroki kakor pa vedenje celovškega občinskega sveta napram ondotnerou kolodvorskemu vprašanju*
— Ustrelil sa je v Mariboru 241etni trgovski pomremk Breznik.
— Burja v Trstu se še vsdno noče pomiriti. Predvčerajšnjim je vrgla z mola nekega fiakarja s enovpreinim vozom v morje. Moia so rešili, konj pa je utonil.
— Zimske cvetlice. Ljubezniv prijatelj našega lista nam je danes prinesel lep šopek cvetlic, katere je včeraj vtrsral na Jeterniku (pri Sv. Katarini) Koncem januvarja cveto na dosti visokem Jeterniku erika in ramšelj, teloh in trobentios, kužnik in encijan, da, celo dbfoa blagajana. To je pač nekaj izven rednega.
— Črevljar Jakob Majce najden. Danes zjutraj so n»šli pri jesu na Fužinah truplo črevljarja Jakoba Maiceta z Radeckega ceste št. 12 kateri se od 20. decembra m. 1. pogreša. Na truplu niso našli ni-kakih poškodeb, in se ne ve, ali je m* 1 ponesrečil ali si je sam iskal smrti v vodi.
— Prijeta tatica. Mestna
poletja je pniela včeraj bre poselno služkinjo Ano Pečmkovo is Cerkelj v krškem okraju, ker je nekemu go stilmčsrju v Trbižu pokradla več srebrnih ilio in vilic, ko je pri njem služila.
— Tatica. Bresposelna sluz kinja Marija s kovic ia Št Vida pri Cerknici je ukradla posestnici Mariji Knezovi na Jezici štev. 31 in Mariji Juncev?, delavki v tobačni tovarni, stanujoči p d Šmarno goro, vsaki po eno srt-brno uro.
— Hrvatska vesti. V »Kmeti jeki družbi« v Zagrebu ee je med tajnikom in člani odbora pojavil bud razpor, vsled česar so dotič i odborniki odložili svoje mandate. — Nemiri v Belovaru. Vladni listi z«tr|ujejo, da se niso prigodili v be lovarskem okraju mkaki nemiri. To ps ni res ker je dokazano, da so se v vasi Oudovao prigodili precejšnji nemiri, ki so bili naperjeni proti občinskim uradnikom. Sprva je posredovala žandarmerija, kateri pa je morala priti na pomoč cela stotnija vo jakov. — Klub uČiteljio v Zagrebu priredi 5. februvarja koncert s plesom, 1. februvarja pa svoj redni občni zbor. — Narodne skup Ščine se pridno sklicujejo po vsem Hrvatskem Ta mesec bodo še štiri, in ser v Babini gredi, v Oštarijab, v St. Miksnovcih in v Pt tomači. — »Hrvatski Sokol« v Osjeku si zgradi svoj lastni dom m bo prosil mestni zastop, da mu brezplačno prepusti stavbeni prostor za sgradbo na obali Drave.
— Najnovejšo novico. —
Umrl je bivši pruski železniški minister Alb. pl. Majbach. Ministrstvo je vodile od leta 1879—1901.
— Roman nadvojvoda Ferdinanda Karla. Gospića Berta Czaber je v neki vili pri Krn m a vi. Tam ee govori, da se nadvojvoda poroči 1 njo 13. februvarja na tihem v Draidanih.
— Dvojni samomor. Na Dunaju sta se zastrupili lena in kši tovarnarja Dadaleka zaradi rodbinskih prepirov.
— Štrajk. V Pragi eo saieli uslužbenci električne cestne leležnice splošni štrajk.
— Za kugo umrl. Vodja cesarskega zavoda za eksperimentalno medicino v Peterbnrgu, ki je gojil kužne bacile, je umrl za kugo.
— Milijoni Marije de la Lat z. Kakor smo ie poročali, je zapustila novicinja v samostanu pariških jezuitinj, Čilenka Marija de la Lutz nad 60 milijonov nekemu popolnoma neznanemu agentu. Agent, ki je bil le posredovalec jezuitinj, se je ustrašil preiskave ter se dedščini odpovedal, in jo dobijo bratje in sestre pokojne. Istočasno pa se je začela preiskava proti jeznitinjam, ker obstoji sum, da je bila bogata novicinja zastrupljena.
— Lepa nagrada kapelniku. Ravnateljstvo svetovne razstave v S. Louisu je brzojavno ponudilo dunajskemu kapelniku Ziehrerju 80.000 K in prosto vožnjo, ako bi hotel priti dirigirat velike razstavne koncerte.
* Prisego ni treba držati! Profesor morahke na dub. seminarju v Brisana dr. Ž i g a W a i t z dokazuje v lista »Kath. Volksschule", da se prisega katolikov na državne osnovne zakone mora le vto-liko držati, vkoliker ne nasprotuje nazorom cerkve. Waitz se sklicuje v svojem dokazovanju na sodbo papeža Pija IX., ki je imenoval avstrijske državne osnovne zakone zaničevanja vredne in „pogubne" in na pismo bivšega nauč-nega ministra Jirečka iz leta 1871, ki je pisal, da se „pri službeni zaprisegi učiteljev, od katolikov ne zahteva, da bi pospeševali odredbe, vsled katerih bila v nevarnosti verska in nravnavzgoja mladine." Nato se opira ta profesor moralike in izvaja na podlagi gori navedenega, da katoliški učitelj ni vezan na službeno prisego, ako misli, da nasprotuje interesom cerkve. To je popolnoma jezuitsko in liguoriansko za vijanje. Kako je mislil papež Pij IX. o avstrijskih osnovnih zakonih in kako jih je interpretiral bivši minister Jireček, je popolnoma postranska stvar in nima absolutno nikake dokazilne moči. Fakt je le, da so državni osnovni zakoni še danes v veljavi in da nima nobeden minister in nobena vlada pravice, jih drugače interpretirati, kakor po besedilu in pravem zmislu. Kakor je znano, cerkev ne prepoveduje, da bi se učitelji ne smeli podvreči službeni prisegi. To poslovanje se lahko tolmači na dva načina. Ali priznava cerkev, da od papeža prokleti drž. osnovni z a k o n i n i s o v e č cerkvi sovražni, ali pa da ematra za dovoljeno, da se sme poklicati boga za pričo obljube, katere ni treba držati. Iz izvajanj prof. Waitza je jasno, da se cerkev drži zadnjega načela, to je, da izrecno dovoljuje, oziroma uči krivo prisego. To je lepa kato liŠka morala! Znano je, da za ista načela gore tudi naši klerikalci in Slom-Škarji. Kakšno bi bilo potem naše šolstvo, ako bi ga dobili Slomškarji v roke, si je pač lahko misliti!
* Glejte namestnika božjega I Duhovnik Filibert Guyot, vikar v Cerdonu pri Nantn na Francoskem, je bil aretiran. Guyot je star Šele 26 let in je pred dvema letoma zapustil duhovniški seminar. Nastavili so ga v Cerdonu, kjer je učil kršč. nauk na dekliški šoli. Klerikalci ga niso mogli sadosti prehvaliti, kako goreče in požrtvovalno se je posvetil svojemu poklicu in s kako sveto vnemo je poučeval svoj predmet na dekliški šoli. Ni pa trajalo dolgo, ko so se opazile na njegovih učenkah prav čudne spremembe; mnogo jih je bilo, ki so duševno in telesno zbolele, da so bili stariši v silnih skrbeh. Sprva niso vedeli, kdo je pravi provzroČitelj vsega zla, končno pa so jeli le sumiti pobožnega vikarja. Jeli so strogo paziti nanj in slednjič se je res posrečilo, zalotiti ga „pri deluu. Stariši dotičnih deklet so na to vložili ovadbo na drž. pravdni št vo, ki je takoj poslalo v Cerdon posebno sodnijsko komisijo. Guyot je o pravem času zaslutil pretečo nevarnost in jo je popihal. Vender seje posrečilo ga ujeti in ga izročiti sodišču. Preiskovalna sodnijska komisija je dognala, da je ta „častivredni" božji namestnik oskrunil nič manj kakor 23 deklic v starosti 7 do 11 let na najostudnejši način. Deklicam je obljubljeval svetinje, rožne vence in svete podobe in jih vabil v zakristijo, kjer je nato na najostudnejši način zadostil svoji pohotnosti. Zanimivo je, da je Guyot, Čeprav je šele 2 leti „duše
rasel* priredil le dvoje romarskih vinov v Lord. Ali se je hodil očiščevat?
* Novi Dan atieot je vsekakor sanjavi, ako ne celo umobolni pariški milijonar Lebamdj. Vsak dan se zvedo o njem nove kadalosti, a ker je ravno ailijonar, na niti oblasti ne upsjo sastaviti pota. Obdaja ga celo krdelo nesramnih pijavk kot ministrski predsednik, lef generalnega štaba, policijski prefekt, tajni svetniki, sdjutsnti. Tsi ti ljudje dobro vedo, da so Lebau-dvjeve sanje o saharskem cesarstvo neizvedljive, a vendar mu tega noben ne pove, temuč ga še utrjujejo v njegovih utopijah. To tudi ni šudno, kajti vsi ti dvomljivi učenjaki in diplomatje bodočega saharskega eesarstva vlečejo is milijonarja bogate plače ter se klatijo po pariških hotelih in beznicah. Ker pa je to očividna sleparija morala bi oblast vmes poseči. Nedavno je dai razglasiti po lepakih in v dopisih vsem državnim pisarnam, da odloži za večne Čase svoje ime „Lebaudy" ter se bo v bodoče imenoval le „Nj. Veličanstvo Jacques L, cesar Sahare". Kdor ta nagovor nalašč izpusti, zadene ga vladna nemilost ter ima pričakovati, da se l njim pretrgajo diplomatične zveze. Do-sedaj je živel v „Savov-botelu" v Londonu skupno z neko damo, ki je dobila naslov „cesarica**. Ker pa se je spomnil, da mora kot ustanovitelj nove dinastije imeti ženo iz stare in mogočne vladarske rodovine, spodil je dosedanjo cesarico od sebe. Popolnoma po zgledu Napoleona I. Velike važnosti za promet in vojaško brambo nove države obeta postati odločba novega saharskega cesarja: preskrbeti se mora za Saharo novo živalsko pleme za ježo in vožnjo. Kamela se mu zdi v ta namen prevelika, konj pa premalo vztrajen na pesku. Poskusiti hoče tedaj s križanjem med kamelo in konjem. Ako se s konjem ne posreči, poskusi pa z — oslom.
* Medved za potno prtljago« Sprevodniki in potniki železnice med Nikolajevim in Moskvo so preživeli 15. 1 m. velik strah. Ponoći je začelo nekaj strašno ropotati in mrmrati v vozu sa prtljago. Sprevodniki bo šli gledat Kar islese s nekega zaboja medved arednje velikosti ter skoči v vot sa potnike. Nastal je nepopisen strah Konćno so vsiljivega gosta vendar promatrali in zvezali ter ga v Moskvi izročili polieji. Neki potnik ga je bil namreč medveda vsel s seboj kot prtljago.
* Šestkrat poročena. V
Ž -novi se |e nedavno šestič omož la šele 27ietna M. Schmuts. Čudno je njeno dosedanje življenje. Rodila se je v Miisnu kot hči bogatega trgovca. Prvi njen mož je bil Francoz, s katerim se je preselila v Pariz. Kmalu je umri; leto p zueje se je poročila z nekim Angležem ▼ Bristolu Drugi mož je bil pri neki železniški nesreći ubit. V tretjič se je poročila s nekim Američanom ter preživela i njim v New Yorku tri srečna leta. Ko se je vračala kot vdova v Evropo, zaljubil se je v njo neki Rus ter se je kmalu vršila poroka v Ltlle. Toda komaj sta dospela v Odeso, rojstno ni st . moževo, obolel je za legarjem in umrl. Vrnila se je domov v Milan, kjer jo je zasnubil in tudi dobil neki njen šolski prijatelj, ki pa se je že čez pol leta ponesrečil v gorah. Prihodnji dve leti je hudo izkuiana pa tudi privlačna gospa odbila tri snubaoe, končno pa je le uslišala nekega Nemca, inženerja. M. Schmutz je velika in lepa gospa ljubkega vedenja. Giadao govori pet evropekth jezikov, ki se jih je naučila od svojih različnih mož. Otrok nima, pač pa lepo pr*možen|e
* Deset let po nedolžnem
V jeci« Poseatnik in tesar Peter Hatycz v Hroholini v G*liotji je bil 8voječasno zaradi poskusen* ga umora obsojen v 12 etno ječo. Ko je presedel v ječi 10 let in 7 dni, iskasala se je njegova nedolžnost. Izpustili so ga napol jetiČnega in hulo oslabljenega. Zahteval je odškodnine 14 600 kron za izgubo zasluž&a v 10 letih in 22 000 K, ker je postal sa delo nesposoben. Justično ministrstvo pa mu je prisodilo le 6000 K sa isgubo zaslužka in 300 kron letne rente do smrti. Nedolžno kaznovani se jr» pa pritožil na državno 8odišče, ki mu je zvišalo letno rento na 400 K.
* Nova verska sskta na Ruskem« Na Ruskem, kjer je vso polno rasnih sekt, se je ustanovila Še ena, sekta nagih duhoboroev. »Golie duhobori« ne priznavajo slui bene cerkve ne evangelija, za ideal življenja in zveličanja duše smatrajo arajsko nagost« prvih človekov pred grehom. Nedavno je prišlo 26 teh Adamovih oboževalcev širit novo vero v mesto Jorktovo v Kanadi. Toda niso jih pustili v mesto nagih, in ker se niso hoteli obleči, so jih »aprti. Sicer pa ta ideja ni nova. Tudi češki Taborčani. ki so živeli v komunizmu žen in imetja so hodili popolnoma nagi okoli. Večina jih je padla leta 1421. pod Žižkovim mečem.
' Najvišja in najdaljša •Učna železnica se gredi v Ar-gentmiji, de bo dovafals b vrba Kor dtlerov telesno rodo v dolino. Dolga no želesmea 35 kor, konotia postaja leii 4585 m visoko. Goro-je je tako •trmo in rszttg mo, d& so morali ponekod puattti iieo ab kateri b°di tekli votovi, oa 900 m bres opore v stakn viseti, k«*r ni blo mogode na praviti opor Železnica bo prepelja-vala vsako uro do 40000 kilogramov rade.
_ Zaduši! ae je.  Dne 18.
1 m. okclu 1. ure nopoldne je šel 70 let stari uiitkar Janez Medved iz Art ča z brento na komaj četrt ure oddaljeni studenec po vodo. Pri stu dencu je vrg'a Medveda božjast, in ie mož z obrazom navzdol padel v vodo in se zadušil. Kmalu potem ga je našel mrtvega neki posestnik, ki je prišel na studenec živino napajat.
* Dragocena zemlja. R a*a
državna btai?ajna si je priborila 26 oralov zemlje, ki je vredna 12 mil. rubljev. Ta s/et je namreč ob Ka spiškem morju ter poin samih b ga-tih petrolejskih vrelcev. Dosedaj je bila zemlja last petrolejske družbe, v kateri predseduje Rothsohild, toda državni fiskus je srečno dokazal pri vseh instanoah, da je svet last ruBke drŽave
* Proti poljubovanju so se
za Američankami sedaj vzdignile tudi Augležmje. Zdravniki so že tri-umfovah, češ, to vse je zaslu&ra njihovega pridigovanja o hig jen*. Glavno žensko društvo na Angleškem je sedaj naznanilo vzroke, zakaj ženske rajše stiskajo roke, kakor bi poljubo-vale. Ti nagibi seveda nimajo s higijeno ničesar opraviti, temuč so: 1. Pri poljubu se premaknejo veliki klobuki; 2 trpe škodo pajdolani; 3 se strese fino natre^n puder in 4. ee zmečkajo pri objemih lepo bluzo z nežnimi našivi.
* Mesto miši — žabe. Lon-dončanke so se že naveličale miši ter se oprijele v zabavo in kras doma — žabic. Na Francoskem živi posebna vrsta zelenih žabic, ki niso mnogo večje kot desetica. Cena jim je 8-20 mark. In Londoneanke so prve našle, da je žaba inteligentna stvarca. Seveda je treba velike potrpežljivosti, da se jih priuči kake spretnosti. Londonskim damam pa najbrže časa ne primankuje za tako poučevanje. Posebno dobro se prince žabice skakati skozi obročke. J^a mizi se nastavi do 8 obročkov, malo večjih kakor prstan, in baje je nebeška zabava gledati, kako skačejo Žabice skozi vsak obroček posebej in potem zopet nazaj. Zato pa tudi dobe v izobilju žabjih delikates, kakor polž-kov, gosenic, črvov itd. Žabice spe v posebni hišici, v kateri je nekoliko vode, a hišica pa stoji na posebnem stojala.
* Kratki napitnici. Na banketu tiskovnega kluba v Filadelfiji bi moral govoriti predsednik Marton Mac Mihaels napitnico v pozdrav gostom. Ko se je vzdignil, pričakovali so vsi, da bo spustil dolgovezno govoranco. Toda predsednik se je prijazno poklonil na vse strani ter rekel: „Jejte, gospodje !a, se vsedel ter začel rezati pečenko. Vsi so bili zadovoljni s tako kratko napitnico ter so mislili, da krajše napitnice ni mogoče. Pozneje se je napilo tudi duhovitemu žurnalistu Cbarlesu Lambu. Ta se je vzdignil, poklonil istotako na vse strani, vzel polno kupico v roke ter rekel: „Gospodje!" Nato je pomenljivo pogledal kozarec ter ga izpraznil. Vsi so ga razumeli ter za njem izpraznili svoje kozarce.
* Pomiloščenje po amrti.
V Aradi je umrl nedavno v vojaški kaznilnici Konstantin Koka, ki je bil svojeČasno zaradi umora obsojen na SOIetno ječo. Presedel je petnajst let, ko je za smrt zbolel. Vojaška nprava je prosila kralja, da ga p o m i los t i, da se ne pokoplje kot kaznjenik, temuč kot vojak. Pomiloščenje je tudi prišlo, toda šele dve uri po njegovi smrti. In tako so mn priredili pogreb napol za kaznjenca, napol za vojaka. Dobil je polovično parado. Krsta je bila iz belega lesa in nič odeta. Pri mestni hiši se je vrnilo vojaško spremstvo ter se snela tudi čaka s krste. Od tn do groba mn je bilo spremstvo kaznjenca.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. januvarja. Danes je avstri j ska delegacij a dognala generalno in specialno razpravo o proračunu ministrstva zunanjih del in je proračun odobrila. Današnja razprava je bila tudi prav zanimiva. Najprej je nastala polemika Eted P erge 1-tom in Kramafem. Prvi je priznal, da se mora narodnostni boj rešiti najprej na Češkem. Kramar je dejal, da je treba pred vsem za češke okraje uvesti češki notranji uradni jezik, kar so tem
laglje zgodi, ker ta stvar Nemcev nič ne briga. Pergelt je pa zastopal stališče, da briga Nemce tudi notranji jezik v čeških okrajih. Petem sta se prepiralaSchneider in Byk, je li so Židje sploh ljudje ali ne. Schue»der je hotel svojo trditev, da Žid sploh ni človek, doka *ati iz talmuda, česar pa preži* dent ni dopustil. Končno sta se italijanska delegata M ažuran a in Delugan spravila nad Nemce in protestirala, da si laste neke pravice na Primorsko. Referent marki Bacqueham je zaključil generalno debato z dolgim in dolgočasnim govorom. Pri specijalni debati je minister grof Goluchovv-ski odgovarjal na različne interpelacije, potem seje zasedanje odgodilo.
Dunaj 23 januvarja. Od goden je zasedanja avstrijske dele gacije je v zvezi s položajem na Ogrskem Tam hoče namreč Tisza prihodnji teden, če ne bo mogoče dognati rekrutnega zakona, odgoditi državni zbor Ogrski delegatje bodo prišli na Dunaj in v nekaterih dneh dognali vse posle, potem pa se ogrski   drž   zbor razpusti.
Praga 23 januvarja Načelnik čeških agrarcev Kubr je pozval vse agrarske poslance, naj prirede shode, ki bodo protestovali proti odgovoru ministrskega predsednika Korberja zastran sklicanja češkega dež. zbora.
Budimpešta 23. januvarja. Poslanska zbornica razpravlja danes o rekrutnem zakonu Zdaj govori Poionvi.
London 23. januvarja. „Standard" trdi, d i je Rusija ugodila vsem zahtevam Japonske.
London 23 januvarja. Reu-terjev biro javlja, da je Japonska, čeprav ji še ni došel.noben predlog z&stran posredovanja o njenem konflikta z Rusijo, vendar že obvestila velesile, da odklanja vsako posredovanje.
Novi York 23 januvarja. Ameriški poslanik v Soulu poroča, da so se v Koreji zgodili veliki, preti Japoncem naperjeni nemiri. Poslanik misli, da ja Japonska te nemira sama provzročila, da bi dobila pretvezo, zasesti razne korejske kraje.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Na žitnem trgu se v preteklem tednu ni mnogo spremenilo. Splošno stanje ozimine sedaj še ne provzroča skrbi in strahu, vsled kojih bi postal žitni trg razburjen — enako ne vplivajo poročila o preteči rusko-japonski vojski v toliki meri, kakor bi si to razni špe-kulantje želeli. Dejstvo pa je vendarle, da niso slednja brez vsacega učinka. Normalno bi moral biti danes, ko so se mlini z blagom preskrbeli, ko so skladišča z moko in otrobi vsevprek prenapolnjena — žitni trg popustljiv v cenah, kajti dovozi so povoljni, o kaki slabi letini še ne more biti govora. Amerika namreč nima pravega zaupanja v rusko miroljubnost, ter hoče na vsak način vedeti, da mora priti do vojske. Iz tega razloga je ameriški trg napet — ta napetost pa posredno učinkuje, da se tudi naša tržišča ne morejo docela otresti tega po sebi mogočnega faktorja za povišek cen. Mlini vsled tega vzlic prenapolnjenim skladiščem kupujejo, čeprav v manjših množicah, dalje ter tako provzročajo, da se cene vzdržujejo na nivO, katerega so dosegle pretekli teden.
Efektivno blago se nominelno sicer ni dvignilo, tudi pa ni zapaziti niti najmanjše popustljivosti.
Pšenica za točni odjem ni odnehala prav nič, nasprotno se rado zahteva pa tudi dovoljuje za boljše pro-venijence nekaj vinarjev več nego koncem preteklega tedna. Termin-cene za spomlad so pridobile na 7s7834vin. ter notirajo včeraj 7sr,/87 — za jesen 7«/69 proti Ww
Rži se tudi v preteklem tedna ni godilo bolje, nego v prej preteklem — kurz jej je ostal včeraj — ne-
spremenjen, kakor v zadnjem poročila.
Koruza je za točno oddajo v ceni trdneja. Povpraševanje namreč ni neznatno, nasprotno pa je blago ob postajah že prav močno pošlo. Termin se je povzpel od 523/24 na 52J/30.
Oves  se je malo zboljšal, poprejšnja mlačnost je izginila, zato pa ga imejitelji za točni odjem notirajo nekoliko višje. Termin za spomlad je pri dobil le 1 vin. ia notira 54U/fio-
Moka cen oficijelno ie ni spremenila, ker ee pafi ravna po pšeničnih cenah. Vendar pa se utegne to skoraj zgoditi. Zaloge — poeebno na Ogrskem, ao prenapolnjene, izvoz pa čimdalje manji. Zdi ee nam v pojasnenje tega umestno omeniti ene točke, namreč Šele dobro ustanovljenega mlina v Trata po delniški dražbi primorske tovarne za ril. Ustanovitvi tega mlina ogrski mlini niso pripisovali posebne važnosti, ker se je v početka tadi omejil na primeroma majhno dnevno produkcijo 31/« vagonov moke. Toda ustanovitelji so produkcijo pomnožili, ter polagoma pa sigurno pridobivali vedno večji krog odjemalcev — ter tako v teka zadnjega pol leta uvoz za nič manj, kakor 521 vagonov skrčili. Da pa bo množina uvozne moke vedno bolj pojemala, za to jamči že lanski napredek. Ogrskim pa tadi domačim mlinom ne preostaja dragega, nego iskati si novega polja, ali pa pomnožiti konzum z nizkimi cenami.
Sladkor notira 67 9f€—Gf*fm torej nekoliko nižji, nego v preteklem tednu. Pri sladkorja bo v letošnji kampaniji mnogo denarja zgubljenega. Tovarne so namreč v začetku kampanije t. j. sredi oktobra 1. 1. sprejemale samo kupčije na sklep do konca avgusta t. 1. manjših kupčij izključno le za točni odjem niso sprejemale. Druga roka, ako je hotela blago za točni odjem, je bila tedaj primorana kupiti za celo kampanijo. Vsled znane bruseljske konvencije, ki je napovedovala znatno reducirane cene — pa v oktobru trgovci niso imeli nikake zaloge, da bi jim ne bilo treba iste pod ceno prodajati. Zato je bila potreba vsestransko v oktobru in novembru ogromna, in trgovci so morali hočeš nočeš sklepati do avgusta, ako so hoteli ljudem postreči tudi s točnim blagom in le-tega dobiti od to-varen. Ker pa se sladkorne tovarne: Laba, Kostelec, Taus in Katnagora niso pridružile osrednji pisarni sladkornih tovarn, ponujale so omenjene tri tovarne že v novembru znatno pod cenami, po katerih so bili trgovci primorani v oktobru delati sklepe — posledica tega je bila, da so grosisti in detajlisti pričeli zgubavati in še zguba-vajo. Izključeno pa je, da bi se omenjene rafinerije v sedanji kampaniji priklopile osrednji pisarni, to se utegne najpreje zgoditi še-le v prihodnji, kajti zavezale so se v sporazumljenju z osrednjo pisarno, da pred koncem junija t. 1. za novo kampanijo od oktobra 1904 do avgusta 1905 ne bodo delale sklepov. Konečne besede o tem pa danes Še ne moremo izgovoriti, ker se tudi govori, da se bo osrednja pisarna razpustila — v tem slučaju pa je splošni konkurenci odprta pot, bi bo trgovcu veliko škodila, koristila pa le konzumentom.
P e t r o 1 ej se je nekoliko pocenil in notira 38 V« do 39 —, kar je posledica inozemskih ponudeb ruskega petroleja. Ker se nahajajo vsled kartel o v tudi v petroleju še sklepi za januar in februar, bi bil že pač skrajni čas, da nastopijo zastopniki ljudstva že vendar enkrat na pristojnem mestu s potrebno energijo proti kartelom, kajti v brezkartelni dobi je bila cena za 12 kron nižja, pri čemer pa rafinerije še vedno niso nič zgubile!
R i ž notira nespremenjeno, vendar pa namerava tendirati vsled kontikta na vzhoda višje. Letošnje ponudbe so se pričele s krčevito delavnostjo vseh konknrenc in so tudi cene za novo kampanijo zelo nizke. Vredno pa je odjemalce opozoriti na to, od koga kupijo; kakor znano, se prodaja riž po tipičnih vzorcih, kar je bilo že pri marsikomu vzrok bridkim razočaranjem, ko je prišio blago.
Kava se nadalje draži, ako opravičeno ali ne, se še ne da danes določiti. Vsled tega bi bilo priporočati, kupovati le za sproti.
O Ij e je nekoliko padlo v ceni in notira prot zadnjemu poročilu 79—80 danes le 76—78.
Č e d p 1 j e: nespremenjeno.
Poslano.*'
g. Francu  Zupančiču, načelniku mlekarne in predsedniku krajnega šol. •veta dolskega
v Kamnlol.
Zvedel sem, da kljub mojemu pismu na Vas, mene še vedno dolžite dopisa ali vsaj zveze z njim „z Lazovu glede Vaše mlekarne; zato Vas poživljam, da mi do konca prihodnjega meseca dokažete mojo krivdo na onem dopisu, za kar bom plačal 200 K ubožni šolski mladini v Dolu. Zahtevam pa, da tudi Vi žrtvujete v isti namen Vaši Šoli enako svoto, ako mi tega dokaza ne morete doprinesti, ali Če Vam jaz dokažem, da nisem z imenovanim dopisom v nikaki zvezi.
Dol, 22. januarja 1904.
Josip Reich.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa aakoa.
Ceneno domaće idravHo. Za uravnavo m ohranitev dobrega prebavhanja ae priporoča raba mnofo desetletij dobro ana-nega, pristnega „MolTsv«ffs Seidlita-praaka", ki ee dobi aa nisko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vae tel koče prebavljen ja. Originalna škatlica 8 K. Po poetaam po vnetju raepoauja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni aalaaateU na DOMAJI, Tnchlauben 0. V lekarnah na ds-leli ]e iarecno zahtevati MOLL-ov preparat, aasnamovan i varnostno nam ko in podpisom. 1 (8—1)
rrl zdravljenj« razi lenih raaa
se mora paziti, da se rana Šele takrat popolnoma zaceli, ko se je te odstranilo ia nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati sa obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano .prasko domače mašilo" ia lekarn* B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Olej inseratl a
LekarnarJ«    Ju*ljn Sehau-mniua zrlodčna «ol je kot dieteti&ki
izdelek Že več ko 20 let na izvrstnem glasu Pri različnih motanjih prebavljanja in pri želodčnih slabostih, tvorjenju kislin pehanju itd deluje to sredstvo hitro in zanesljivo in je kot staro preizkušeno domaČe zdravilo jako razširjeno Za svoj izvrstni učinek se ima zahvaliti le racionelnim sestavinam in premnogo priznanj priča o priljubljenosti Sehaumannove želodčne soli.
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice. ■
Dobiva se povsod.    (705-45) I filma zaloga; Duiaj, L, Pridigergaue 5. H
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri. Jači živce, pospešuje slast do jedi.
Klinično preizkušeno; otllleiil zdravniki ara priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in droger jah, kot prašek 100 gr K 6—, v tabletah 100 kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. Poslednje nalašč za otrokr. 2998-19)
Vprašujte svojez« zdravnika«
Darila.
Dpravniitvu natega lista so no«* i : Zrn drsite sv. Clrfte en Metode: Gg
Nikola in Peno Hnbar is Vslke Gorica 90 K mesto venca na krsto svojemu strica dr. Psvlič-a. — Oseba, koja je bila po spo-roCila „Slovenca* od veselic * pri Štajercu se dragi dan ob 10. uri sladko ginjena, naznanja s tem uljudno časti tem u, dahovitema gosp dopiaunu, da ga ginjenost se do dane« ni sap usti I a, in daruje radi tega drulbi sv J Cirila in Metoda 4 K. Drugi osoli g njenna ibrani so se s slednjim nad puhlim dopisom rsdovsli ia tudi prispevali v prid dri* 4 K. Logaška liberalko in liberalci s gin-jencem. — Skapaj 28 K — Živeli!
Zs Prssernov spomenik. G »spod Josip Zalar, predsednik K. S. podpornega društva sv. Barbare v Foresfc City. Pa Amerik« 63 K 80 vin. (doL 11. — Goapica Milka Lu-naček v Travniku nabrala 5 K pri omizja prijateljske družbe pod geslom;
Nedolžno Prešeren Ti nam si pel
Slovenec Tvoje si s ve je vesel
N n Ti zraste rožmarin,
Vnem Slovencem večen b<>d' spomin — Skupaj 58 K 80 vin. — Živeli darovalci in nabiraibi!
Listnioa uredništva.
Gg. Kocbeku, S i j a n c u in M i k u 5 i v Gornjem gradu Potrjujemo Vam, da nUt* pisali dopisov iz Gornjega grada; niti ste | njimi v kaki zvezi.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. januvarja: Meta Zuparif sprevodnikova hči, 6 mes, Marije lWes cesta št. 10, Entero catharus infantum.
V deželni bolnici:
Dne 21. januvarja: Jožef Langmajrer, vrtnar, 30 let, jetika.
Me te oro logično poročilo.
i*-r_a u%d ciorjid Suj-J,  Srednji :»« 7Mo ma-.
Jan.	čas op&zo j vanja	Stanje barometra v mm.		Vetrovi	Nebo
22.	9. zv.	746 6	00	si. sever	oblačno
23	7. zj.	747 7	05	p.m 8-zh	oblačno
•	2. pop.	747-3	28	«*r. svzhjd	del. jasL
Srednja včerajšnja tempera;ara: 0 6",
-~uirzna?e: - 2'2J  %11 rasa v 24 arah : 00 n
Borzna poročila.
Edino čistilo za zobe brez UI*Uu ki so ga zdravniki preizkusili ia priporočili je pristni
Anafherin |
c in kr dvornega zobnega zdravnika dr. J. U. Pop pa, Dunaj, XIII, 6.
Pristen Ie v gori vpodobljeni steklenici z višnjevo franc etiketo zlat tisk) in mojo firmo po K 2 80. K 2 in Ki
rŽe več let rabim samo Va§o ustno in zobno vodo ,,Anatherinu in ae vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe sveže in zdrave.** A. Spilaleky, veleposestnik.
„Analhrrlu" ereme za zobe v lončkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobsle. Komad po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri V. JU. Sehmitt w LJubljani. (2966 -5)
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 23. januvarja 1901
Ztiravilski
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija
Caii: l M
Trst-Barkovlje.
Vi steklesica K 5*-, % steklenici K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 12
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znan«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno napo lz um.
t ateUlenlea a navodom 1 M«
Melusine zobni prašek
t »katljlea O O vin.
lUzpoSilja ee vsak dan a obratno poŠto. = Edino zalosja. -
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medlclnalalh Tin, specijalitet, najnnejšili parfumov, klrurglćnln obvez, svežin mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
1 Ljubljani, Resljeva čuta št. 1
pc i g novozgrajenega Pran Jo2eiovoga
i ubil mosta. 38-2
Naloibeul papirji.
4 2% majeva renta    .   .   . I 4 2°/0 srebrna renta    .   .  • I 4% avstr kronska renta 4%    „ zlata 4% ogrska kronska „ 4%      „    zlata       „        . ;. 4% posojilo dežele Kranjske 4%°/» posojilo mesta Spljet 4%%     „        „ Zader 4Vt°/. bos-herc žel pos. I9u2 4U o češka dež. banka k. o.   . ji 4% 4Vt*
peftt. kom. k. o. z 10% pr. ... 4* ,% zast. pisma Innerst hr 4%%   m     „  ogrske cen.
dež. hr......I 100-fir
4%% z pis. ogr h'p. ban 100*20 4%% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4%% obl če&ke ind. banke 4° o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žei.     .  . .
4i * it /d
...... *.o. .
o zst pisma gal d hip. d.
Denar
100-65 100-0 1 0 7 ' 12056 99 15 11890 Ptr— 100-— PO-101 - I
100— , 100-
101- 75
106-80 101 —
3%
juž. OsL kup. */i Vi avst. pos. za žel. p. o.
185 -
186 5< 58-
essdao
Srečke od 1. 1854   .  . .
t asm/
tt »» »* iow /• • h     »i  m 1864   .   . .
„    tizske......16 v-
„    zera. kred. I emisije   2^4 —
»i »« ii II- »i „    ogr. hip banke .
„   srbske a fra. 100 —
turaše ......
srečke  .   . .
mm
«7 25
Basilika
Kreditne „ .   . •
Inomoske ...
Krakovsko ...
Ljubljanske H ...
Avst. rud križa. .   . .
»i     if ti ...
Rudolfove tl ...
Salcbnrake „ • . «
Dunajske kom. „ ...
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . • Ogrske . .
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu kBrux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. .  . .
Rima-Muranvi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe . .
Valute
C. kr. cekin......
80 franki ......
20 narke.......
Sovereigns.......
Marke........I17t»5
Laski bankovci.....ij 9.V26
Rublji........252*75
Dolarji........I 484
ioo-arJ
100*8
10 reo
12075
99'35
100*78 100-
loo-1 1
101 — 10P
nra
107*80 102.-
101» 1012 '
101-
101.50
100*0 307 25 10P65
196
1K75'J 261 -166 -300 291 27151 95
135 7f> 22 6, 474-86 h4 I 74
66 75
m i
68 82
85 26 677 20 1606--.1616*-677 76 678*?ft
100—, 100-50! 9S-5 9950 80M5 lul-
287 — 267-94-134 75 21 60 464-81-80*-70 — 547.^ 28 60 65-77-613 -
771-60 25250 680-— 428 75
192H--.1930-
772 SiJ 263 50 683 -
m '
486—; 390 — 4*4 -165 -
11*311
19 t*;
I < 44 -J M
488' -MM 485 n 167 -
11-38 19 08 28 54 M
11727
95-40 253-50 6
Žitne ceno v Budimpešti.
Dne 23. januarja 1904. T t-r m I ii.
Pšenica za april .   .   .   .  za 50 kg K TfB „  okt. 1903 .       „ 50 „  „ 766 Rž »Pni        .  .   „ 50 „  ,, 6»'0
Koruza „ maj 1904 .  .   „ 50 „ M 528
Oves     „ maj   .... „50 K fr lati v. Bres kupčije.
5^9
t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijate jem in znancem tužno vest, da je nala iskreno ljubljena, nepozabna mamica, hCi in sestra, gospa 243
Viktorija Beifuss
c. kr. poitsrlca v p
danes, dne 22. t m, ob pol 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v svojem
62. letu izdihnila blago dušo.
Ptgreb bo v nedeljo, dne 21 t m . ob 4. uri popoldne iz hise žalosti na pokopališče na Brdu.
Na Brdu, 22. januvarja 1904.
Retlns,   Angela in Josip, otroci.  —  Katarina Stupar, mati   — Ivana Stupar, JVIa-rlja Kupane, sestri.
I
I MATTONI-JEVA
GIESSHUBLER
alkaličaa kiselica
katera je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 6—1
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih
Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Zahtevajte
t svoj prid vselej
pristno Kathrelnerjevo
Kneicocvo siadno kavo
i r
samo v ravoph z varstveno znamko župnika Kucippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih poscemkov.
11
Bratje Sokoli!
V ponedeljek, 25. t. m. zvečer ob 8. uri se vrši
"i
v   društveni   telovadnici s sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor staroste;
2. poročilo tajnikovo;
3. poročilo blagajnikovo;
4. poročilo naČelnikovo;
5. poročilo preglednikov;
6. prememba pravil;
7. volitev odbora; 8 slučajnosti.
Pridite vsi! Na zdar! ODBOR.
Uradite eteve>l)03xa
najstarejša ljubljanska
Bosreoovalnica stanovanj m služeb
G. FLUX
.Gosposke ulice št 6 244
nn|noi
^0 do 15 kuharic k dvema osebama ali posameznim gospodom za Ljubljano in zunaj, izvrstne, stalne službe; pot-nina tukaj; — varihinja (bona) za Ogrsko ; predstavljenje itd. tukaj ; več sobaric in pestunj, hišni oskrbniki z večjo plačo, 2—3 hlapce za različna dela itd. itd.
Sprejema zavarovanja človeškega siv-
ljenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt ■ smanjaujočimi se vplačili
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Re2erTnffo^di?^{Sa00cT^ U^ača^eTodakodn TO,00<foOO K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
o %o*oIls>bI aUvaBik« . narodn« sprav«. 3-9
Vi* aajasail* daj«.
klali zaatop w Lfribljani, 6oorar pitamo so ▼ laitoej bancnej hiši
Zavaruje poalopja in premičnine proti požarnim 8kodam po najnižjih cenah Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Oliva najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobi oka izdatno podpore v narodne in občno koristne namene.
Zahvala.
Podpisani odbor prostovoljnega gasilnega društva v Ljubnem izreka tem potom najtoplejšo zahvalo za velikodušna darila ob ustanovitvi, v svrho nakupa gasilnega orodja slavni vzajemni zavarovalnici „BANKI SLAVIJI" za 50 K, ZAVAROVALNICI (K. k. prlv. wecnselseitige Brandsch. Versich. Anstalt) v GRADCU za 40 K, slavni KRANJSKI HRANILNICI v LJUBLJANI za 150 K. 347
Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem
Joi. Ambroži«
načelnik.
1 viaii VI ti le        Ivan VI h rk o vir
blagajnik, tajnik.
I&6e bo veliko
nemeblovano sobo
v bližini novega mostu za takoj.
Ponudbe na upravništvo „Slov.
Naroda".
253-1
Stanovanje
z jedno sobo, kuhinjo in drvarnico se takoj odda w Prulah, Privoz
Ste V. 10. 252—1
Mlad trgovski
pomočnik
izurjen v trgovini mešanega blaga želi sedanje mesto premeniti.
Ponudbe pod »Trajen št. 1000'
na upravništvo „Slov. Naroda". 242—1
Učenca
primerno izobraženega sprejme trgovina s špecerijskim, oblačilnim in steklenim blagom 246—1
Hm. Fiirsager
vr   Radovlfl«*i9 Gorenjsko.
Restavracija
v društvenem hotelu na Plitvičkih jezerih, popolnoma urejena, se daje v najem. Kavcija 2000 K. 245—1 Ponudbe sprejema ,Dpuiivo za urejevanje plitvičkih jezen1 v Zagrebu, Akademički trg št. 14.
V najem se odda
imetje g. Adolfa Kreuzberger
1. Moderno vrejen mlin v Kolicaoem, v katerem se zmelje na leto 150 vagonov žita, poleg tega je še kašarija in zemljišče.
2. Kavarna, prodajalna z magacini in stanovanja v Kranju.
Več se izve pri g. Ivanu Cofu v Kranju. 261—1
4 pari čevljev za 5 K.
Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno Število čevljev, jih bodem prodajal 6e kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm.
Vsi a pari stanejo samo O kron. — Denar naj se posije po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne.
Razposlljalnica čevljev 248 A (rdli>, Krakov, |t. 40/4.
RIVIERA* VIJOLICE
PRAVI VIJOLIČNI PUH
AM0TSCH&C2,
1P*
PCI NUJ
lttt\ten*^*Usjej|^
13-2
Dobro izurjeno ter spretno
prodajalko
za trgovino z mešanim blagom kakor tudi
blagajničarico
v računih dobro veščo, sprejme takoj tvrdka M. Elaner v Litiji. 230—2
krti
sks js oslfsals! ssskrsms rsabsssko
__Is jama knjiga s sre-
ohflsoi blsgealovs strok. % vs4 Vsot sskvslsisssBi psftija askrssss sa M k »vstr smastkaa gejpa
l. aBsfsta &VW. MOLsadea
Pariška svetovna razstavi 1900.
loslavna ustna voda.
Doblvs so povsod. (2106—46)
Dr. Friderika Iionglol-a
Brezov balzam.
že sam rastlinski
sok, kateri teče is breze, ako se na vrta njeno deblo, je od pamtiveks znan kot najizvrstnej&e lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se is drugI dsn ns-znstns luskine od polti, kl postsne vslsd tega čisto bsls In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale
gube in kozive pike ter mu daje mladostno arvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rndečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-60. (871-20)
- Dr. Friderika Lenglel-a
NajmilejSe in najdobrodejnejse milo, za koto nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljeni v Ub. pl. Trnk6ozy-Je
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Dve lepi sobi Stanovanje
oddaate
na Bregu Atev. 20
I. nadstropje. 216-2
Uarške kanarčke
■ ■ žvrgolivce (Edelroller)
eamce po 7, 10, 15 kron in višje razpoš Ija proti poštnemu povzetju ali predplačilu
Marija Mehle dolina št. 152
pošta Vič pri Ljubljani.
66-3
Močan, dobro ohranjen
poštni voz
z 9 sedeži ae proda po nizki ceni pri c. kr. postnem uradu v Sodražici. 220—3
f"T*^%.    Te*, ki Ijauj > /.>rega č«ja,
ii<AUi.evajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
NDRATEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih jyv   in cevionskih čajev. Pristen je le v B&2š?*:"Y originalnih zavojih.
Clsvno zalogo ima: «J «►*» 5 §• Anrik, lekarnar v Kift»iii«rl na Kranjskem. 2463-19
INDRA TEA IMPORT COM ANY, TRST.
Več
2,9—3
posebno kopačev (H jer-jev) za premogokop na Dolenjskem vsprejme ugodno takoj Jos Fanlin v Ljubljani, Marijin trg 1
&    <£f Xfr    ^    ^ ^ j
lenitna ponudba.
33 let star mož, s staloo slažbo na Gorenjskem, kateri ima čistih dohodkov 104 K mesečno ter lepe vn«niosti se želi pore čiti z gospico do 25 let staro, katera bi imela veselje do gospodinjstva ter 2000 K premoženja, vdove brez otrok niso izključene.
Ponudbe s sliko naj se pošiljajo v teka 8 dni na upravništvo „Sloven-skega Naroda" pod šifro s«t-denjr ni. 3»**. Anonimno se vrže v kcš. Za tajnost se jamči. 249
Kogar nadleguje kašelj
naj poskusi kašelj ublažujete in veleoknsne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
/ I /1 11 niti m|>rlee%ul j m mrl *■ I ■ " z m gotsi % m p rti pri It a h IJ u, tirl|iui osti, ItastMi* Ju in zfkMlI^etiJti.
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega ! Varajte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke".
Zavoj 20 in 40 vin. (2780-16)
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dsž. Isksrni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-stsks v LJubljani in pri U bal d u pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v Isksrni S. pl. Slsdović.
na Poljanski ceati Nt. 3, pn
tleh, se odda s 1. februarjem ali pa s 1. majem 1904. £13-2 Natančneje v I. nadstropja.
Opekarna
(r«-K«-ll»l«*M>
v Zakojci pri Hudojužni ob novi državni železnici se da « najem za čas dela železnice ali pa tudi za dalje Ča*a.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov A. Mauri, Hudajuina, Zakojca, p. Podbrdo ob Bači, Primorsko.
Dobro idoča *4~6
gostilna
v sredini  mesta Lub^jane ae proda.
Ponudbe na} se pošiljajo ns up-'v nistvo »SI. N*roda*   ..cd   si 5000.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
r. hiti 98
I ^rod. šl^cfijo št. 20.
Zunan a naročila se točno izvršujejo.
Jranja Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 17
priporoča svoj
79—6
modni salon
v napravo oblek.
Poučuje tudi v krojnem risanju
po najnovejšem to»t<-mu
Na I. zagrebškem vojaškem pripravljalnem   zavodu ^šola
in internat) Berislavićeva ulica št. 12
se prične 98—3
1. maja t. L
7mesecni glavni letni tečaj
za one mladeniče, ki si hote pridobiti pravico  do  enoletnega prustovoljstva. Program na zahtevo zastonj.
s kožo 1 gld, brez keže 95 kr, brez koati s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr, presičevi jeziki 1 gld, goveji l gld 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld, iz sunke 1 gld 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, vsak mesec k la 15 kr dražja, salame a ia ogrske trde 1 gld. 50 kr kila Vel ke klobase p<» 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju (3381 3'
Janko Ev. Sire v Kranju.
taja JSi
XXx> »vx*xxxxxxxxxxxx'
XX
XX XX
Jfizkc cene
XXXXXX X k XX k x x XXX <XXxxJy
gxžj Dobra kakteja
prishia vina
^^XXXXXIXl
Jočna postrežba
V x ^ Xx" <XXXV?
Za obilen obisk se priporoča
Ivan l^cnda.
87 - 13
?*v^^K<X<XX«X'kX\\HVKX\\»k XX
Ti G1/11 f\ATT G TI i A za mors^° in živinsko sol, sol v briketih in rud-lldKUPUVdll|u n>ns'co so'» franko na vsako železniško postajo,
pp- MIHAEL KASTNER-ju v LJUBLJANI -akj
I* o ni i si j k U ji   trgovina   za   h o 1.
164-3
11
«38-2
krojaški pomočnik
se takoj »prejmeta.
Ponudbe na naslov: Al. Kot, krojaški mojster v Trbovljah.
Mlinarji
IlČe se nadmltnar za veŽji valjčni mlin blizu večjega mesta, ki je zmožen tudi položiti manjšo kavcijo. Ondi se vsprejme tudi ved mlinarjev.  Plača v gotovini, brez naturalij.
Ponudbe na adreso „0. K. D. K.u na upravništvo „S1. Naroda". 239—1
Vsak dan
sveže, najfinejše
pustne krofe
priporoča 34486
Rud. Kirbisch
v Ljubljani, Kongresni trg.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Riaska cista it II
priporola svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 297—1
VOZOV.
Ugodna prilika 11
Radi preobilib poslov prodam pod zelo ugodnimi pogoji svojo Že dobro npeljano
trgovino papirja, papirnih izdelkov, pisarniških in šolskih potrebščin itd. itd.
v Ljubljani, Selenburgovs ulica št. 4
Potreba je le par tisoč goldinarjev. Pripravna prilika tudi za žensko, ki labko pride po ceni do dobre eksistence. Ponudbe naj se pošljejo 203—3
Dragotin Hribar-ju v Ljubljani.
V znanje:
Svoj*m cenjenim odjemalcem javljava, da sva potnika Demšarja in Bradača zaradi goljufije odpustila.
Tudi pohaja okoli neki Edvard Pogačnik, ki pa ni najin potnik in ki pod nepravim imenom sklepa sicer popolnoma neizvedljive kupčije, sprejema are in z njimi izginja. Ce bi se ime-novanec drznil še kdsj nastopati kot najin agent, naj se ga, prosimo, izroči bližnji žandarmerijski postaji.
Z odličnim spoštovsnjem 229—1
Ivan Jax & sin.
DECMAN&Co.
tovarna papirnih, vrečic
LJUBLJANA.     "-' ®
Vzorci in cenik na zahtevo zastonj in franko. |:
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI <fc SCHUPPLER o o
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potrssom in glivami, brez vporabe žsleznih opor.
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER 0. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.
235-1
Izvršitev nadzemaljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalje stopnice, rsser-varje, mostove vodna In kanalizacijske naprave, čistline naprave zs kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stens, cemsntns dels vsake ,.        vrste. —
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
T f za spalne in Jedilne sobe,
0^    salone In gosposke sobe,
J.—;:      Preproge, zastorjf, l modroci na vzmeti, Ufaji
: ! limnati modrooi, SJsSfe
otroški voilčkl itd.
J. ' rt
fflF
jg\ MF" \ttjnlij«" erne. \*iJ«olidnt*J*> hliaaro.
Rijf S ji ziMst maki U iijflMjilk
otroških vozičkov
In navadna do najflnajia
žime.
atPakič
w LjuMjanl.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
siv;
voznih kole;
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
-o<$c^ -o®o-
Tfrasno izbtro
^©nfe^cije
za dame m deklic«
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i t. <a_
p rlp orof*
Anton Cchunter
LJubljana
Špitalske ulice štev. 7,
!XXXXXXXXXXX)
Solidno blago. ?  Nizke cene.
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SCetic za zobe« glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Persche
Ljubljana Pred Nkofijo št. 21.
>
o
M
C
"O
«0 k.
3 £
C >
mZ It ©9ue.ii pod
oimos UBA|
tipojođuđ \
I Udqz| |^!|9A a I u| qeiio6ej m§[eAOu[eu a
ui e.ipui[p
f9
I
W najem ae osfda
velika klet
v Spodnji ftiftkl i*. 88, nasproti oblinake pisarne. — Klet js jako soha, poleti hladna in po ximi gorka. MH-l Veš pove hišna oskrbnica Anal stvarc
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen ae sprejme takoj v tukajšnjo Špecerijsko trgovino.
Ponndbe pod „Sotrudnik 300" na npravništvo tega lista. »no—3
Slastna' pijača
Talanda Ceylon-čaj.
Ns vpllvs vznamlrjajoća, temveč kre-
pllno ns duhs In tslo: St. I » zavojih po 20,  30,  126 vin: m 2 m      « 24.  OO, ISO „
32. 80, SOO
Doblvs ss v vsaki večji drogeriji In špecerijski trgovini.
(3223-14)
T bovo renovirani kiši ee odd«
vsako i dvema sobama, kuhinjo in prL tiklinami. — Oboje takoj. 1*4 -
Naslov v nprav. „Slov. Naroda*
Dobro vpeljano
prodajalno
oddam s I. februtarjem t. i. v nejem pod ugodnimi pogoji.
Veš po*« Ustnik Albert Do-mladi« v II. Bistrici.        72-i $
V hiši •♦»-
Pod Trančo št 2
oddajo se za februarjev aH pa tudi t* majev termin 89 2
s pripadajočimi tremi opravljenimi trgovskimi sobami v prvem nadstropja, dalje v prvem nadstropja 5 opravljenih trgovskih   sob,   v   dragem nad stropja pa  lepo  stanovanje s 5 sobami    ter   pripadki   in kopališčem Tudi se proda 6 stajinih sten (Stami vrande) za konjske hleve.
Vpraša   naj   se  pri FELIKSU URBANCU, trgovcu Pod Tranćo št. I
m
Za
predpusimo sezono
priporoča bogato zalogo
$i>ilenega blaga
ja najfinejše obleke *3*-
Srnst Sark> Ljubljana
Stori trg štev. t.
187-3
Oes. kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. Železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzihal v Aussee. Solnograd, čez K ^in-Reiflmg v Steyr,  v Lnc na Dunaj via Amstetteo Ot 7. uri 5 m. zjutraj osobni    ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafe«te, Ljubn Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ot 3 uri 56 m popoldne osobni vlan. v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Mona kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregei Curih, Genevo, Pariz, čez KleiD-Reifling v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr ), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzenafeste, Inomost Monakovo »direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo).      PROGA V NOVOMESTC IN V KOČEVJE   Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplu a Kočevje, ob 1 ori 6 m popoldne iatotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob & uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, laomost, Franzenafeste, Solnograd, Lmc, Steyr, I&l Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak »direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ot 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr). Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genev Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, P tabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljana, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeata.  Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobn: vlak z Dunaja, Ljubna, Bel taka. Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nove^n mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer iatotako.      ODHOD IZ LJUBLJANE drž. k V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 1< in ob 10 uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V" LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ot> 8. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri h •: dopoludne, ob 6. nri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča »L občinstvu v naroČitev raznovrstne temne in likane itbne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrliku zalega raznovrstne izdelane opra* c sa aaleue t upalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vilmarjih.
V prav obilno naroČitev se priporoča
Josip Arhar
4LT
33285^
31
redstvo za odpravljanje las S
-g^% ^w zakonito • #
f}-*—V^r varovano 2
odpravi takoj po enkratni vporabi lase S
z obraza s čudovitim vspe- m
j| hom in je zajamčeno neškodljiv.
45* LVbiva se v leltnriiali, tlrogerljult in parfuiiirrljalit
£ Cena 3 gld. Direktno in tajno ga razpošilja
j Fanny Stiasnv, Dunaj, h., Leopoidgasse 6.
Naročajte izborno
(1384-71)
ljubljansko delniško pivo
iz plvovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
j Naročila sprejema |———_—
Centralna pisarna y LJubljani, Sodnijske ulice št. 4.
V vljudno znanje, da je
zdravilni konjak
dvomili dobavitelje v E. Cnsenier & Co., Cognac
prva trgovina te stroke, delniška družba
%S§W 10 milijonov glavnice ~Wi
50 zlatih svetinj in 10 častnih diplom
na prodaj pri 24*—1
Kr, Ph. Mardetsch!ager-ju
zapriseženemu kemiku  dežel, sodišča v Ljubljani  v izvirnih
steklenicah in s certifikatom.
REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
1826-32
,Rdeča zvezda4
Ljubljana. Kolodvorske ulice 41
od južnega kolodvora druga hiša na desno.
Najkrajša, naj cenej da in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije.
Potniki bodo edino pri meni brezplačno  zdravniško pre-= iskani. —
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem   dobi   se  v  moji pisarni: Kolodvorske ulice št. 41.
Karal Rebok.
■V
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicarai
nove  sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje briz^alnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je nasa tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi naj-mkišLi.&.j*r ... -■>^z.^-^f: * večjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgainic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
asa
7 2
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
•   tJjU   * T »
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28l
priporoča veliko zalogo vsakovrstnih očal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in poštne   naročit ve, se izvrše točno ceno in takoj.
*t* *Al TJC
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrat priporoča
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
-h parna N-
barvarija in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozko ulico št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba* lorint.
Cene nizke*
i
IPredpust 1904!
1 Mične novosti t
blaga
za plesne veselice
priporoča
Alojzij Perscne
Pred škofijo 21.
IPredpust 1904!
J
I I i i I I t
S
I
I I
i i
4
I i
4
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
-+j   Električni obrat. 14-
UrltnOif Meno
Brata M
leta
1842.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drl In e. kr. prlv. |už. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
KalncH čoplčev  za   pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu DajnovejSe, najboljše in neprecenljivo sredstvo za lisanje sobnih tal pod
imenom „Rapidol'1. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najmo stroko spadajoče delo v mest1 j in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
mjk±±±±±±*±±±±±±±±±±±±±±JL±±±m
r ~ i
Pri nakupovanju
=3 suknenega =
in manufakturnoga i— blaga =
se opozarja na tvrdko
aH
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. tw___J
H N M 4 4 4 * 4
« 4 4 4 4
i
Pivovarniška restacija „Pri lielii lani
+>3T tO    Ljubljana, Wolfove ulice Ste v. 12
j Izborna kuhinja )fc Vedno sveže Auerje^o marčno f
^     pivo )K Pristna vina )K Krasni prostori. l
* «^^» *,^^» r^^m ' * m~^^» • * * ^T^* «-^^-» m^^rm w*^rm w^^rm m^^rm v-^k-w *"^^» B^BH *^^*» «^^» •>^^» tj^*
Na blagohoten obisk vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
Kasberger.
68-6
Naznanilo.
Usojam si vljudno javiti vsem svojim p. n. odjemalcem, da sem
lesni prostor zzzzzzziizz
ki sem ga imel doslej na sveta g. Kneza 231 — 1
premestil na svoj lastni prostor
nasproti rampe drž. železnice
kjer sem zgradil veliko, zračno sušilnico.
V zalogi imam deske, trame, morale iz smrekovega in me-cesnovega  lesa,  lepo suho  blago  z  Gorenjskega in Koroškega. Pri-I pomnim že, da imam za manipulacijo z lesom v službi  izvedenega skla-■ diščnika, ki je že po mnogih večjih mestih pri velikih trgovinah opravljal enak posel. — Vse blago oddajam po prav ugodnih eeuah.
Anton Denhenghi.
Družabna potovanja
aranžira
potovalna pisarna SCHENKFR & Co
v zvezi s potovalno pisarno Karol Siangena y Berlinu
t Orient, na Laško, v Tunis, Alžir, na Špansko
in Rnsko.
Zabavne vožnje na jug. Posebne vožnje po Sredozemskem morju. Svetovna razstava v St. Louisu.
Od 16. aprila naprej vsak teden posebna vožnja.
Natančne prospekte pofiilja gratis in franko
internacionalna potovalna pisarna SCHENKER & Co.
»i
23) 1
C. k. privr. zavarovalna družba.    |jg C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica S 6,000.000. Dmžba zavaruje:
a) proti škodam vsl§i eg*Ja, strele in parne aii plinova razatralce, kakor tudi prsti
škodam vsied gašenja, podiranja poslopij in preti Skodarn -»sled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim sko-
Aam živino, ealoge vsakovrstnega claga, kmetijsko orodje, pride.ke itd.;
b) proti pcž&raim skciam po'jske pridelke ia klajo v peslepjih. ia kepicah ;
c) proti Škodam vsled slučajnega ucitja zrcalnega stebla;
d) raznovrstno Blago proti škodam, nastalim pri prevažanjn po suhem in po vodi;
e) pn ti skudam vsled titiaake^a vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih pro-
sturov;
/) proti vsakovrstn'm telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjeti1, občin, lekarnarjev, hiSnih
Vs'acana deln;8ka glavaica ; Eezervai foad .   .   .   . . Starj? za-aro^an'h svat . Letci dohodki na premijah
2 400 Cg
33.^:: ::: 135.c:o::: 4,950 030
Emžha zavamja na clceakc žWlienje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slnčaj smrti, g avnica plačljiva tak> j po zavarovančevi smrti i a riicga zaostale ali kako drugo duluCeno oseou;
tf) za siucaj IVtl  "• ~-  meeaaa  začara~anja z
opr».»t»titviio   plačila zavarovalnine, »>zir
s priznat jem dosmrtne rente tb nastali onemoglrati; nadalje sprejema
c) za»aro^acja za as: veije, p:ej^rolj»nje za starost, Zivara^an]* otrešk h dat, plačljivo pri dosega določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzg ;a nsk h rent po najn'2jih prem-jah in pod najug-diiejftimi pogoji, kakor neovržnost m nezapadlost police, jamstvo tuli za slučaj vi jske brez posebne premijske do klade itd.
posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Naiančneja pojasnila daje radovoljno
Goneralni sastop v Ij;\ibl;ar^i
Sodnijske ulice stev. 6. 11 1
Vodja generalnega zastopa: 3os. prosenc.
!!Potniki v Ameriko!!
CUNARD
koucesijonovano društvo za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru
prevaža potnika naravnost
z brzim parnikom 91itURilLMJ*±*>* z 12UO mesti III razreda in a 3<X) sal- n-mest» II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom MlC24B*JNUV*J8e>eBi THIAW z 2t'00 mesti III razreda m s 4UU salon-mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, za : mp(I* „ m „, v ,rl/ hrano z vinom m vso postrežbo  Id llold i liUV.- I 'llv
III. razred za osebo 180 kron.     H ,
Odhod iz Trsta:
aCARPATHIA« 15 d^c*-nnb^ 1903 »CARPATHIA« 2. f b^uv. 1904 »AURANIA«     29 decembra 1903   »AURANIA«      16 f^nruv I9M
Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete. cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz \«> o rit ta v notranja mesta 'Lr liliijmih ilriaa%
Severne Amerike daje in preskrbtjuje
Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co., Trst
Via Carlo Gheg*a št. 8, I nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
_ Izdavajo se vozni bdeti tudi na Istih parnikifi za Palermo, Neapolj, Algir in G braliar.
rotniki naj sr glasijo prairasie 111 pnrej pismene ali br/.«ji»M n mw bdete1
82
31
imski vrelec
lit wmm
pošta Kotle, postaja Guštan
(juž. žel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mehnrnih bolečinah ter pokvarjenem prenavljanju priznana slatina za otroke.  Prava naravno natočena, veterina namizna voda Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 3158-8 Glavna zaloga: Jfl. Ka»<uer, Ljubljana.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten J^oi*tlan«l m e3am t; v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledć tlakovne in odporne trdote dale© iittiihriijuJ""1 dobroU, kakor
tudi svojo priznano izvrstno apno«
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 2828-13 Dunaj, I., IMLasimiliaiistrasso 9
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
Fran ^vigfelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo
njače itd. itd. I9t3—14
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidDa oblika blaga
in cene, zastonj in franko. N aročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Vew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srcbrcjne prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Po&iljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: .
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih sretmih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ jedilnih žlic;
12 komadov „ , *      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 kcmad amerikanska patent rana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktcria čašic .-a podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10 4 1 komad cedilnik za čaj; X komad najfinejša sipalnica za sladkor.
42  komadov skupaj   samo  fjld. €5-00.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bc jo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelj) na nlkak^ni sftepairlii zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to aarniiuro, ki je posebno prikladna kot |»r«*krai«Mo
ienitoviinjsko in priložnostno darilo
p kakor tudi zt» \huhu bolJ»e jco*|»o«ittr»tvo. — Dobiva se etlluo I« v
A,  SS f £tS&'if££ l£K6i-a
eksportni hiši  američanskega  patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.  Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Clfctllnl prašek za njo stane lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvireek Iz pohvalnih plNem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnitur sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartnsch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Maribora.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete 5 i jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Er. Kamilo EOhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
'•t :
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in neiiađkriljive kapljice sv. 3Iarka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo iu spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, boločine in krče, pospešujejo in zboijšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Proženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavoetl in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski m kmečki hiši. Dobiva se samo: JVIejstntt lekarna, 3Ea-g*reb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 3U99-9
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako poŠto:
1 dueat   (19 Meklenle)   4 14. I 4 ducate   (48 stektenle) I460 H.
* ducata («4 ateklenie)   8 14. I 5 ducatov (»O liteklefiile) l?— 14.
* ducate (3G steklenic) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam aamo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljac itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Mehanik
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   stroji  po najnižji ceni.
Bicikle in T to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro
In ceno. | Pnenmatlk gld
<
4 4 4 4 4
A. KUNST
Ljubljana
Žicio"vslce vilice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero.
Vaakersna naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in aaznamenujejo. — Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj ae vzorec vposlati.
gvTTv-f Tf 7?¥^f f Vf f f f f Vf f f f f
VnnHnnnnnnnn%%%*%*%%**%%*%%* u 9
a
ji a X
9
n n n n n n n
9 9
*
9 9 9 9 9 9
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reich iva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjlfič
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših«
z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade 2 pečnicami ali kahiami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrfić.
Si 9 9 9 9 9 9
n n 9 9 9 9 9 9 9 9
s
a a
9% %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%9
,K . V;
A.KRACZMER&
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča popolno zalogo
fr kratkih klavirjev, mignonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah   Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaj u ;
Br. Stingl, c. kr
dvorna zalaga-telja na Dunaju
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in preskrbo in zaračunavajo najcenejše
i,:
MlBIS lli
za moške obleke
po najugodnejši ceni
-priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 4 I Špitalske ulice štev. 5.
CD
mi
Preobleke.
C Popravila.
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg
Linolej in povoščeno blago i
prodajajo na debelo uajceneje
Vzorci in ceniki franko.
JosipPfeningberger-jasinovi     " ':
iiimJ 1., Ankerhof.
i
frcvgctjc gostilne.
Vljudno naznanjava, da sva prevzela znano
Hafnerjevo pivarno
vhod: Sv. Petra cesta št. 47, ali pa iz Komenskih ulic.
Potrudila se bodeva si. občinstvu vsaki čas postreči s priznano dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili po primerni ceni kakor tudi z vsakovrstnimi vini iz soda in v buteljkah ter z GGssovlm marčnim pivom.
Sprejemava tudi abonente za opoldan in zvečer po dogovoru.
Slavnim društvom Je tudi lepi salon za zborovanja ali veselice brezplačno na razpolago.
■A*
90-3
Za mnogobrojni obisk prosita
Anton in Julka Albert.
t T T T T T
D. SERAVALLI
£jubl]ana x Slomškove ulice štev. 19 x £jubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—1
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize Iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
# Delo okusno in solidno z garancijo. #
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
'V
g-Anieriitaf
Največje naj sta reje perobrodno
društvo na
svetu.
Njega parobroo^e obsega^
280
— velikanki parni Kov.
meri ko a^!tedft^!ž
direkfna najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
izHamburgav^qyiyoP^QJLPa vflalifax#
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoKe vlade potrjeni za£topmK;
Hamburg-Amerika Linic
Fr* Seunigfv Ljubljani
L     Dunajska-ce^tci stv 51 poleg-velike mitnice ali šrange l
29G5-9
izvi
t..I
jekleni plugi
brane, valjarji
sejalni stroji ,,Agrieola"
ameriški stroji za košujo
trave, detelje in žita
seneni cbračalci, senene in žitne grablje
stiskalnice za seno in slamo
vinske In sadne stiskalnice
hidravliške stiskalnice
mlini h robkalnice za grozdje
sadni mlini, brizgalnice
za trte in rastline sušilniki ia pnrilniki
za sadje in sočivje
s
patentova
nim vrtilnim krožnim mazil-nikom
gfGJpl]! n vprežno živino čistilnice z« žito, trijerji,
luičilniki za koruzo rezalni stroji za rezanico
s patent, vrtilnim krožnim mazilnikom
rezalniki za repo, drobilniki
parilniki za klajo, štedilniki za kotle
premične gnojne sesalnioe
in Tse druge kmetijske stroje
izdelujejo in dobavljajo po nwJi»o\odllkovnul lionatruUrlJI
PH. MAVFARTH & Co
tovarne kmetijskih strojev, železolivnice in gradilnice za pluge
1$SA Dunaj, II1, Taborstrasse Nr. 71. m ^
Odlikovani z več kot 50O zlatimi, srebrnimi svetinjami Itd. Natančni katalogi s podoban! zastonj ia poitoiio prosto.        Zastopniki li razpsčovUci so ilčjo.
B8D
R0L
J       * \
f Preseraore ulice St. 5 *
I-J ubljai&a.
cev;;,-w   ^J «etf«
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše.
Solidno blago.
Nizke cene.
iJ/O^ Zaloga
obuval
D. H. Pollak $c Co., Dunaj.
17
FR. P. ZAJEC
Pred
urar
y) Ljubljana
"'Stari trg št. 28
Nikelnasta remontoar nra od gld. !•«•«. ^ 9^ Rebrna cilinder rem.
nra od gld  *•—.
Ceniki zastonj in franko.
SUSBOERGE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život In v vsaki faconl
'/S.
I Kmetska posojilnica ljubljanske okaiiet §
& registrcvana zadruga s neomejeno zavedo ^
V notri lastni hiSi
H na vogalu Dunajske ceste      Dalmatinovih ulic S
^    obrestuje hranilne vloge po 4f|
|| brez odbitka rentne^a tinvka, katerega posojil-
0 nlea saina za vložnike plaectjc*     (3U4—76j >^
1 Posolila po 5°|„ in po S8UW|«.' |
I Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let. |
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od ^ 8.—12. ure dopoludne in od 3.-4. ure popoludne. ^ Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.
C
* O
E 60
cd ra
O3
* C O S>
25 «
i -o I o »o E -
aj >
od cd •o £
(/)
5S'
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KAM v Ljubljani
pravi i ženi kruh, mešan in črn.
—————^nawim-~—B        ii i ——-g—aw————————a
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vseg-a občinstva.
IPST" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se najtcčneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-4
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
i*3 sij
Jjj Kaj je in kaj obsega $m
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni •
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ^fe ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
o> o^.
w      w w
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-14) V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine,
oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno g-lavarstvo in okrajno sodišče, obseg*, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 18*— II *v.   VI. PRIM. I. DALM.   . K 6.6O
Zv.   II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv.  VII. TlR I PREDARL.. „ 12.—
Zv. III. G.AVST. I. SLCB. (l   11 80 Zv. VIII. CESKO Jdva dela) „ 32.—
Zv. IV. ŠTAJERSKO   .   . „ 10.— I Zv.   IX. MOR I. SLEZIJA   „ 25 —
Zv. V. KOR. (..KRANJSKO J(   8 — || Zv.   X. GAL. i. BUKOV.   . „ 27.—
Nar '(^ix se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
prl|ior»ru
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!   x** Važno!
sospoiiiijs, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcsnejsa postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moka za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, 1'onocraflriie apnrate in potrrliMflnf, klrurgićna obve-zlia vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjahn. — Zaloga svežih mineralnih vod in  solij za kopel.
Oblasto konces. oddaja strupov.
Xa  ^ & w 1 n    k*       c* «»
posebno  priporočljivo:   grenka solf dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-*% Drogerija *<-
Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3. |
■fl
Blaž Jesenko
Ljul Ijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno lilavo, nizke frne.
V
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 10
priporoča  svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in i plaščev i  za gospe,
nepre- 4 močljivih
havelokov
i« t. d.
Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Julija Schaumauna
de?*'nega lekarnarja v Stockeravi.
Dobiva
ponarejanjem se brani z vzorcem In znamko.
v_______
Mnogo let že Izpričano diot tično sredstvo za pospeševanje pre-bavljanja. 0 ■ i i • taKuj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjanje dobrega prebavljanja.
se v vseh renomiranih lekarnah avstr •ogrska 'Irža-ve Onu 1 ii4»llji«»«» 14 I-50. Razpi.šilja se po poStnem povzetju će se naročita najmanj 2 Ekatljict
glavna  ^^a.1«>sg«*s a 233— t
Deželna lekarna Julija Schaumanna v Stockeravi«
Novo izboljšani graillOf Olli
Gramofon-avtomat
(4*5i     z zvoćnžm locnjem in varstveno skrinjico. (2138)
Najvišja spopolnitev! h\a priljuden pri drult^li n imb
za gostiinl-carja
Igra satnu, če ae denar vrže notri.
nProdaja na obroke!m
Velika zaloga najnovejših plošč. * Zamena starih plošč. f
Studoif Ueber, urar j
Ljubljana, Stari trg št. 16.
t NaroČila
u a zunaj se izvrše* s
povrate t. poŠto
Lh čevlje najboljše čistilo na svetu!
______ ... ..    ki daje čevljem tem no-
FAt+nftlffcnn-f1—VOSClIO Za Čevlje ^^n biesk m ohranjuje
■ vb II vlvllU l"iMHBHBena usnje stanovitno
pAltnfll£aIf%flta'0^'lna mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ vi IBvlullll L   ■eKHnMHH lepo svetijo i usnje konservira.
(rnm loMrllna mast) nalašč za S*T A ^l^nflla Nlgnn kozje (Kid) usnje, rhevreau-, pamsovo-,
S   W I  nVIvIlil *.»"eMMMB fiagnn-usnje in Box-Calf. Usnj^ postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18-4 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
£9obiva se3 povsod« **W
c. kr. priv. tovana (ustanovljena 1832)
C. kr- đVOr. dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21.
Na razstavah: v Parizu „Zlata sveinja", v Londonu „Grand PrixM.
Štefan Fernolendt
zrnu« mi.....iniiimiiiiitM.^a—»
Ker se delniška pivovarna Laški trg pregradi in z novimi stroji uredi, se p. n. odjemalci vljudno prosijo, da do meseca aprila — majnika naročajo pivo direktno le pri
g- »DELNIŠKI PIVOVARNI ŽALEC" ~£^>
ali pa
v pisarni delniške družbe združenih piv ov ar en
Žalec in Laški trg
v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4
katera p. n. odjemalce že naprej zagotavlja najboljše postrežbe s svojim po češkem načinu varjenim pivom.
Delniška družba združenih p ivo varen
Žalec in Laški trg v Ljubljani.
Ž21—2
t
HAVRE-AMERIKA
)»cw-york I
Cena je iz
Prevaža potnike z brzoparniki. ki zanesljivo prevozijo v 51*  do 6l/i dni
30StO!t I preko morJa* P° najnižjih ^^^^HBjaJ zzz= cenah v =:=
BUKSA  na omenjena     I phlladelphta I ^>
pristanišča: 1......m m a,-----■ v
H. razred (kajite) K 250
III. razred (medkrov)    K 148
25-7
■i
I JCalif ax j
Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik:
v
Ivan Bihelj v Buksu (Švica)
poleg kolodvora.
Vožnja LJUBLJANA —BUKS velja = samo 5 gld 3 kr. =
Dobro ohranjen
se po ceni proda v gostilni M* Pod* gorelca v Rožni dolini pri Ljubljani. 197—3
Otročji voziček
še dobro obranjen, z gumijevimi kolesi
se proda.
Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda." 217—3
Poskusite
liker
Po okusu in zdravem uCinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik: 5—18
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
Vsak dan sveže najfinejše
pustne krofe
priporoča
J. ZALAZNIK
slaščičarna
27-7
Ud sir, iT»; fla ŠMu &b m     sfrj sv*, /Ir, Jt, sir, ŽE A
Naznanilo.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31
prodaja
trboveljski premog
na drobno in debelo; dalje dobra suha
bukova in mehka drva
po sežiijib klaft) aH tudi po cele vagone; i*«*zitnu in sekana, trda in mt-liku
drva se dob€ na z-htevo v vsaki mcožmi.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevasel najstaiejšo firmo umrlega
Jurija JanSsoviČa
do domače IIttI»«*t«, obstoječo že nad 80 let, zcano po vei Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsako« ■vrst- eg blngrn B •* lodvora, Hii »««>«   «i > kakor tudi pri stavbah.
Prev.amem tudi selitve po n jnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
(3301-6
Jffartin Eampert.
r
Spomini na Prešerna
Spisala Ernestina Jelovšek.
Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poez'je, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schvventnerja v Ljubljani,
Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 2—10
v
Škrat
ia
edini slovenski humoristitno-sati-rični tednik ki prinaša izključno
originalne slife
Jzhaja v Jrstu vsako soboto. — Aaročnina ja vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf Posamezne številke se prodajajo po tO stotink* Zahtevajte brezplačne številke na ogled!
Ljudevit Borovnik
puikar  v   II o r a vihati (Ferlath) n« Horoskrm
se priporoča ▼ izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro i zvišuje. Vse puške so na c. kr. preakuše-valnici in od mene preskusene. — llustro-82 vsni ceniki zastonj. 3
Dajal*:
iz boljše rodovine, sprejme se na stanovanje in hrano. 168 3 Natančneje se izve v Gorupovih ulicah štev. 4, II. nadstr., vrata št. 9.
Več stanovanj
se odda s 1. majem na Dolenjski cesti st. A (pri dolenjski mitnici).
Natančneje se izve pri lastnika v gostilni Mihhaela Majcen.        214 -2
ramf*«
cenovnik o vsakovrst
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko | jftJ^JEJS1^ vsakdo takoj tiska: vizitnico, adresne karte, avise,  cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji m stane z vso opremo:
60 črkami fl. —*70 90    ,.      „ —-85
127     „        „ I-20 140     M       „ I-60 211 2--
203 črk fl 2-40
354   u   H 3—
»   „ 3-00 e*o  „   „ O—-809 6-~
J. LEWINSOIM, tovarna Hampilj In gumijeviH tip. graverska dela. D^(Uik^dl^r 7
/tiMiopnlkl se Iseejo. !\eu*:ajnre »e vzame nazaj.
vejši stroji za nume riranje, Šablone, kleSče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni jn    O OEM A na Ruskem, 1,1        Puškinskaja 16. Ono % nI It I seastanj.     76—3 j
Bratje Novaković
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom
primorju v Dalmaciji.
Prodaja '
i steklenicah in pisarna: Stari trg štev. 15
Ljubljana
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška. Vodnikova cesta
+
ffr«fa R leflomfc-Bnriit redllna moka
Dematogen
je edino uspešno sredstvo proti
SUHOSTI
(upadlosti), slabemu teka, nervoz-nosti, bledičnosti, migreni, si a bo krv n ,,w V najkrajšem času garant, polna obliki damam bujne prsi, v 6 tedoih 20 klg ^ teže, za otroke in odrasle obojega spola & rani z najboljšim uspehom, zdravniško 7 jajno ocenjeno in priporočeno. Večkrat r,/ likovano. tudi „Grand Prlx v Parlau tOOj Pazite na ime „n«-iiiaio*en", zak »»r Karton stane a?l<t. Razpošilja cej
tralna zaloga 33k-,
E. J. BALZAR, Dunaj III, Heinburgerstr.
m*
I
Varrt. uinki: Sidro.
Liniment Caps. Comp,
iz Rlehterjei* Irkarne %
priznano Izborno, bolečine lola. žsčs mazilo; po 80 h, K l'4o r K 2*— se dobiva v vseh lekarnah
Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj &e jemljejo le originalne stekleni<> v zaklep m cah z našo varstven-, znamko „sidro" iz Rlchtsrjsv« iekarne, potem je vsakdo prepričat, da je da je dobil originalni izdelek. (2563—20)
It I rti te rje* a lekarna pri zlatem le* u
* Pra jI, I., Eliščina c. 6.
priporočajo svoja domaČa, izvrstna stolna, dezertna, krvna, Črna, rudeča in bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto.
(2567-20)
YRHkoir«lnf
iikithJ.i kkrboM <rmro-tttti pred >%uko BCiuifu
ker >• po tej  lahko  vsaka tudi najmaiijsa r.n. razrije ▼ .elo Ludo,  teško osdravljiro uua. Z. 40 let $• )% Ukazalo m«cilno tIičdu iu.eiIo, uk imeDUTuna pr.nko dviu.re m.«ila kut ». neeljivo .redat»o sa obveio. To »»dr«uj*t r. čute,  obT.ruje tate, ol.jiuje Tiietje in bu.<-hladi in pospešuje .nceJJenje.
Kaap«*Mllji* »• %>ak da u ~±Ji
Proti predplačilu K 11«
m poiljejo 4/1 puiio« »1'-
S 36 6 2 puiice ali 4 flu 1£ e i   ali  4-eu  »/3 potici pniimne pro.to ua v.ako postajo avatro-ugrike monarhije.
V nI »mb.l.in 1 m m.' o »<.kn>tmi«^» «1 ■
poo«»vMini  tanlvrno inaiuko
t.ltaaaau /ulovit
B FBA6NER, c. kr. dvorni dobavit*!.
lekarna ..|»rl rrnrni orlu** a M»aT-»fj«e   (1112— v
Mala strana, ogel Nerudova ulice 203
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske,
LJubljani se dobiva pri g spodih lekarjih: C. Piccoll, I . Trnk6czy, M. Mardetschl
& o^
Adolf
Wagenpfeil
zlatar in juvelir
v LJubljani
priroroča slavnemu p. n. ob- J činstvu svojo 29^5 -n 1
veliko zalogo 1
novosti.
Ernesta Hammerscbmidta nasledniki
KO.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6.
(3057-9)
Največja zaloga železnega pohištva,
posteklenih umivalni garnitur itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Naivdue tiskarueu.
E 
WA