50. številka.
Ljubljana, četrtek 2. marca.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak (lan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o^ersk e deželo za celo leto lfi gld., za pol leta 8 ffld., za cei., leta 4 jLrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 tfld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 glđ. 10 kr. Za pošiljanje na doni se ničiimi K) kr. za mesec, 30 kr. za četrt let«. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za frospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ffld. f>0 kr.. po pošti prejeman za četrt leta .'I jrid. Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste G kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 6 Ur., če se dvakrat in 4 kr. Še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj Be izvole trankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši št. 2f)—2d poleg gledališča v n/,vezdiu.
O pravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolu inovcj hiši.
Emigranti slovenskega narodnega učiteljstva.
(Iz učiteljskih krogov.)
P.— Kamor koli ideš, skoro povsodi po mestih in večjih trgih nahajaš mej inteligenco Ceha. Isto tako smo raztreseni tudi mi kranjski Slovenci kot učitelji ali kot činovniki, do-čim ti Italijan izvan svoje domovine le kot pajaco po vrvi plešoč ali kot zidar pride pred oko. Tudi kot svečenika nahajaš kranjsko slovenskega „Janeza" po vsih kontinentih.
Motivi temu izseljevanju so trije: a) Nekateri obrno hrbet svojej po temi tavajočej domovini s toga, kor svojega naroda že nikedar ljubiti nijso znali, b) Nekatero tira v noslovanski svet verski fanatizem, češ, da bodo imeli večje zasluge v nebesih za to, ako podučevajo v krščanskej ljubezni črnokožen narod, nego-li ako bi kazali pot prezapušče-nemu slovanskemu bratu svojemu, c) Drugi pa so narodna žrtva, ker so bili v domovini narodno ravnodušni, nesebični ter prepošteni, da bi mogli doma koncesije in kompromise sklepati z večnim dušmauinom ogromnega slovanskega naroda. Da, tem poslednjim tudi z ono stranko nij bilo mogoče skozi in skozi pošteno v slovenskem duhu sodelovati za narod, katera z jedno nogo stoji na levem bregu Soče, z drugo pa ob Tiberu.
Ako kakovšen naš rojak pere črno zamorsko kožo, mesti, da bi doma to delal, to še nij največe hudo. Večja krivica pa se godi Slovencem, ako odhajajo učitelji odgojevat oni element, kateri uže od sto in sto let preži, da bi z dinamitno silo razpršil v zrak slovansko kri. To se pravi neprijatelju meč v roko dajati!
Znano je po širocem svetu, da nikjer nij
tako zlo (zelo. Pis.) klerikalnih duš, kakor baš po Tirolskem in Kranjskem. Vsled novega šolskega zakona torej ves kranjski Izrael kar škriplje se zobmi od 18G8 in 18G9 leta sem, ter narodni učitelj je toliko sovraštva imel na glavi radi kranjskih monopolcev, da je „radji prije nego docnije" odišel s Kranjskega. Tem emigrantom sem odobraval njihovo izseljevanje ako so sezopetmej Slovani namestili, nikedar pa onim, ki so šli bistrit um tujemu elementu. l*že mnogo svojih so-drugov som pital, zakaj da je ta ali oni šel mej Nemce, a vsak mi je jezno odgovoril, da so temu krivi kranjske prosveto bivši ino-nopolci.
Nekateri pa so se uže prepričali; da bi bilo bolje, ako bi bili mej Slovani ostali. Evo. V zadnjem broju „Edinosti" piše moj sodrug X. Y. iz Oldenburga rekoč, da je v nemškem „rajhu" pod Uismavkovo komando baš nao-pak, nego si je kot učitelj domišljeval svoj bodoči položaj gori na sneženem severu. On se je v „rajhu" izpokoril, mali „kontiteor" javno, ter odločno svetuje svojim sodrugovom, naj ostajajo vsakako mej Slovani. Vrlo!
Še nevarnija od one stranke slovenskemu narodnemu učiteljstvu pa je nemškutarska birokracija. Ako si želi lovoriko na glavo od bismarkovcev kakov mogočnež mej c. k. činovnici, hajd, dajmo „krotiti" narodne učitelje! Tako sem izvedel izza akustičnih kulis, ki so v kavarni v Ormužu blizo — Ljutomera. Ta krotitelj začel je najprej pridobivati si podučitelja P. z obljubami: da mu da instrukcijo (svojo deco), dalje, da mu nakloni v kratkem službo se 700 forinti. Ker se ptiček na vse te limanice nij hotel vsesti, skušal je „krotitelj" uničiti ga s tem, da bi „der unbiegsame" službe ne dobil. A „nepo-
kornež" je imel dober nos ter si jo „krotitelj" — prste opekel, lla! ha! ha!
Kdor se je uže torej do grla nasitil sitnostij onih indivkluvov, kateri ali čisto nič nijso prijatelji Slovanom, ali pa se družili, kateri v 1. vrsti nijso Slovani, — naj no ot-ide kot narodni učitelj mej tujce, nego mej ostale brate svoje, mej — Slovane, česar ti nije-den pošten sin majke Slave ne može zameriti.
Politični razgled.
Sotruaij«- «l«»Ž«»l€».
V Ljubljani 1. marca. #/#*i?rft/r so torej zares dobili Bede-kovića, bivšega Rauchovega prijatelja za svojega ministra v Pešti. „Narodna" vlada z magjaronskim načelnikom ! liže to imenovanje samo, to prezirno magjarsko ravnanje s Hrvati, moralo bi te podučiti, da je več kot potrebna na Hrvatskem stranka, ki bi zastopala brez koristolovja in špekulacij na „stipendije" peštanskih dijet le za istino narodno hrvatsko in slovansko korist.
Turčki ofieijalni glasovi poročajo neverjetno vest, da jo črnogorski knez poklical črnogorske prostovoljce iz Hercegovine domov, in da bodo kmalu vse pomirjeno. — To se ve če bode poleg Turčije še naša Avstrija proti kristijanom in za Muhamedance delala.
MtnmuHski minister je zahteval v zbornici 29. febr. 30 milijonov posojila za pokritje deficita in 150 milijonov za železnice. Verjetno je, da bode zbornica te terjatvo odobrila.
Na JF'r«iic«#r>eMi bode 5. marca v drugič volitev v onih 108 poslanskih okrajih, v katerih je treba ožje volitve. Posebno bo-napartisti si vse prizadevajo, da bi v teh okrajih, kjer imajo večjidel oni zdatne manjšine, prodrli. Gotovo da tudi v več krajih bodo. Potem sta na Francoskem dvo glavni stranki, ki se bodo  borili še precej dolgo:
D
Nekaj o vešalih.
* (Spisal S—c.)
Pred par dnevi so v Ljubljani jednemu Mnveku pomagali z vsem pompom in ceremonijami obešanja do hitrejšega potovanja v on-krajni, bog si ga vedi, kakovšen svet. To nij bilo ni prvo ni zadnjikrat in lansko leto je bilo posebno v skrbeh, da rabeljni ne pridejo iz prakso. Obošalo so je dostikrat tu in tam po vsej državi, ali to dejanje je žalostno, še žalostnejše pa za družbo, v katerej se to godi, katera taka dejanja strpi in ne samo to, morebiti radovedno, veselo gleda žalostno igro pod vešali, na vešalih, na katerih visi človek, ki je otrok tiste familije-družbe, v katerej smo se drugi izgojili, na katera obeša človeška družba lastni syoj greh.
Tam kje v goratih, od omike zapuščenih krajih, ali tam v dolgej pusti, osamelej rav-
nini rodi nezakonska mati dete. Mati je revna in ker nezakonska zaničevana, zaničevana in črez prag metana od vse zakonske družbe; nema poštenja, nema vrednosti, uboga je, verska neumnost jo devljo mej izvrške človeške družbe in dete njeno je ravno tako izgnano iz vse poštene družbe, je ravno tako zaničevano. Glad in pomanjkanje na vse kraje je prva pesen, ki mu jo poje osoda in prvi pozdrav, ki mu ga daje svet hodivšemu v ta svet je: bankert; vsa skrb človeške družbe za tega otroka je milostlivo to, da ga kdo vzame za pastirja, to je pa tudi vse. Kako se hoče iz-gojiti tam v logu mej živino, to velikodušna družba njemu prepusti; kacega človeka bode iz sebe mladinec napravil, to je ne briga; cel dan mej živino, spava, je tudi tam pri njej.
Če je kaj dognano, dognano je to, da človek pride na svet s prazno dušo. Človeško mlado duševno življenje je nepopisana tabla, in izgoja še le riše vanj misli, dobre ali slabe
misli; dobrega ali hudobnega človeka dela izgoja; dobrega, ako mu je vsadila v mlado dušo poštene principe in od ječe do ječe ro-majoč, ter na vešalih se nam bo pokazal človek, ako smo ga v mladosti pustili vetrovom osodo.
Idimo nazaj k našemu nezakonskemu otroku, katerega smo našli kot pastirja. (Tako namreč nahajamo zapuščeno siroto po večjem povsodi, ker le malo je ustanov, kakor v Trstu za uboge te sirote, malo še skrbij državnih ali družbinskih, da se tak človek vzame v dobre izgojevalue roke, ter ne prepušča lastnej izgoji.) Fantek raste in raste fizično do močnega mladonča ali zmirom kakor sam hoče. No in tak nezakonske matere mladenič tudi ne najde mej druzimi fanti dosta prijaznih obrazov, kako tudi drugače, stari so bedaki ter nezakonskega otroka kot pregrešno smatrajo, zakaj bi ravno mlajši bolj pametni bili. Naveden fant ne najdo poštene tovaršije, zakonska  aristokracija ga gleda črez  rame, no
republikanska in bonapartovska. Drugi dve monarhični stranki, legitimisti ia orleanisti so popolnem uničeni.
f t nt i]*• us* <f vlada je z Rotšildom pogodila se o ločitvi italijanskega dela južne železnice od avstrijske. Italija plača 752 milijonov do leta 19G8.
Dopisi.
Iz fcirov 27. febr. [Izv. dop.] Iz več krajev se čuje letos o nenavadno hudej zimi, ki je prouzročila mnogo škdde in revščine. — Tri nas in po Idrijskih hribih je letos toliko snega, da se stari ljudje ne spominjajo ta-cega; pa kar drugod nij, so pri nas silni zameti in plazovi. Cele gore snega je, da komaj peš človek pregazi; se živino pregaziti niti misliti nij. Vendar bi se temu vsaj nekoliko moglo v okom priti, ko bi oni, ki imajo dolžnost, za javna pota skrbeti, kaj storili, kar so dolžni: to je naš slavni cestni odbor. Drugod, kakor sem prepričan, delajo gazi se snežnim plugom od vasi do vasi, pri nas pa je vse zaprto.
Naj vam naznanim, kako se nain davkoplačevalcem tudi o tej zadevi krivica godi. Toslal sem petega tega meseca konjo iz Žirov v Idrijo, da bi bil dopeljal blaga domov, ker je peš 2V2 ure5 Pa zamede mi jih in še le 22. tega meseca sem jih moral na Logatec, Ljubljano in Loko domov gnati; to je 23 ur hoda; ravno tako moj sosed. — Mislim, da bi bil slavni cestni naš odbor vendar v tolikem času lehko kaj storil, da bi se bil pot vsaj za silo prodrl. — Naklade nam znajo delati, a za naš blagor skrbeti ne umejo, kdo mi bode povrnil 50 gld., ki so mj jih konji zajedli. — Gospodje Plešnar, Pavle in Gostiša, kje sto?! — Vas se ve da ne boli, a mi drugi čutimo.
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujem vsem, kateri so mi od daljnih krajev k izidu deželne volitve v Mariboru 2(1. febr. čestitali. Zbudili so se Slovenci na našej meji, in so pokazali, da morejo zložni svoje pravice doseči. Živili Slovenci!
Dr. Fi\ JtadetJ.
Domače stvari.
— (f Dr. Pavlic), advokat v Velikovcu na Koroškem, blag narodnjak in podpornik vseh slovenskih zavodov in prizadevanj je, ka-
medved nij, poišče si prijatelje, koder ga ne prezirajo in tu pride naš fant v šolo zločinstva. Tu in tam je zmirom najti par nič ali slabo izgojenih ljudij, moj te se poda in mej temi si pridobivlja ta fant misli, principe in iz teh in v takej družbi dobljenih principov kuje si značaj in kakoršen značaj, taka dejanja mladega in starega moža, tako življenje. In če potem tak človek hodi pota zločinstva, če ta človek krade, kar jo po njegovih principih prav naravno, če tak človek, ki nij nikdar priložnosti imel, srce si blažiti, divje strasti ukrotiti, ubija, kar po njegovoj divjej krvi in divjej glavi nič nij neumnega, če je s kratka tak človek vse to storil po njegovem, po njegovih mislih pametnem državljanskem civilnem ali kazenskem ali kakim uže pravu ali kate-hizmu, kar vse si je sovražen od družbe izvan te družbe mej svojci v meso in krv vlil, potem pride človoška družba, država ter ga z velikansko svojo močjo prime in ven na piano pelje, kakor še pred kratkem, ter ga v veliko
kor se nam poroča, umrl po Icratkej bolezni. V cvetu moške dobe nam Slovencem smrt take odličnjake pobira!
— (Predelska železnica) je bila torej v celoti železniškega odbora na predlog pododseka 28. febr. v celej   obliki zavržena.
— (Ljubljanski nemški kazinar-j i) so posebno sejo imeli, v katerej so ugibali, kaj bi storili, da bi maškerada v čitalnici ne bila sijajna. Nič nijso dosegli. V gledališči je bilo pač prilično ljudstva, a honet-nih mask jako in jako pičlo. Sicer pa le konstatiramo nemškutarsko zlovoljo.
— („Sokolova" maškerada) v ljub-ljanskej čitalnici na pustni vtorek je bila velikanska. Pilo je gotovo nad 150 elegantnih jako različnih in izvirnih mask in sicer vsi prostori v sobani, postranskih sobah in v restavraciji so bili nagnečeno polni. Take veselice nobeno društvo v Ljubljani ne more spraviti vkup, na kar sme naš „Sokol" ponosen bfti. Več jutri.
— („Korzo") v ljubljanske) zvezdi na pustni vtorek po polu dne je bil letos pri lepem solčnem vremenu, da si po blatu jako živ. Le to nij prav in bi se moralo prihodnjič odpraviti, da so tako zvani konfeti, s katerimi se pozdravljajo občinstvo ometujo na ta dan, ko ima baje vsak privilegium hladen razum, pozabiti in razposajenosti ^ganjati, malo pošteni, preraočnati, barvani in smrdljivi, tako da je mnogo obleke poškodovane in obrazi več nego čudno podobo dobivajo. Če pojde tako naprej, bodo pustniki kmalu uže po — blato segali. Sicer je pa res, da kdor tega neče, naj doma ostano. Vendar če policija kaj tacega trpi in občinstvo ljubi, moglo bi se na docorum paziti.
— („Slovenska knjižnica".) Iz znanih in naravnih uzrokov nij mogoče v „Slov. Narodu" kritike v prvem zvezku prinašati. Torej naj bode tu le citirano kar piše drug časnik namreč „Soča" od 20. januarija. Ona pravi: „Leposlovni spisi so za vsak narod tako potrebni, tako važni, tako imenitni kakor strogo znanstvene knjige. Ogromnej večini čitajočega naroda lepoznanske stvari: pesni in povesti, novole in romani, vesele in žalostne igre, potopisni, zgodovinski in priro-dopisni obrazi itd. celo bolj ugajajo, nego temeljito in korenito, toda „suhoparno" pisane učene razprave, ženskemu spolu, mladim ljudem, pa tudi odrastenim možem, katerim skrb
veselje zijalastoga, brezsrčnega ljudstva popne mej nebo in zemljo. Tam na vešalih z grdim obličjem bi imel biti tak mrtvec v znamenje pravice, kazni ali straha ali bog ve kaj še. Meni se močno zdi, da s tem človeška družba sama na ogled postavlja svoje gnjile bolečine in srce in možjani mi pravijo, da to nij pravično.
Vzel sem tu jeden primer iz življenja, jemal bi jih lehko še več in sto takih bi lehko navedel, posebno, če bi se podal v velika mesta in tam poiskal gnjezda zavrženosti, po katerih primerih bi lehko dokazal, da je človek prav za prav beštija, da ga le civilizacija ukroti in da mej 100 slučajev, mej\ sto lopov 3/4 na račun slabe izgoje, društvene nemarnosti, neumnosti itd. pridejo in da bi iz marsikaterega teh kandidatov ječe in vešal postal v drugačnej izgoji, v drugačnem duševnem zraku pošten in koristen ud družbe, j Pa bodi tega primera dosta, poglejmo • j raj še v kratkih potezah s kakim pravom, s
za ljubi vsakdanji kruh nij Še zamorila vsega čuta do tega, kar je dobro, blago in lepo, so leposlovne knjige potrebno in jako priljubljeno berilo. A tudi tisti vzvišeni duhovi, ki se pečajo z visoko znanostjo, potrebujejo od časa do časa, kakor kmet nedeljskega počitka, tistih brezskrbnih trenotkov, da si v leposlovnih spisih skopljejo in okrepčajo svoj utrujeni duh. — Kako imenitno se vsemu omikanemu svetu sploh zdi leposlovje, uže iz tega lehko posnemamo, da bi vsakemu človeku, ki se hoče mej izobražene ljudi šteti, hudo zamerili, ko bi vsaj v glavnih potezah ne poznal duhovitih del, katere so nam spisali slavni poeti vseh Časov in vseh narodov, — ko bi o Puškinu in Lermontovem, o Giitheji in Schillerji, o Voltairji in llousseau-vu, o Danteji in Petrarki, o Shcakspearji in Iivronu vsaj kolikor toliko no vedel govoriti. A nasproti nijsmo toliko hudi nanj, če ne pozna vseh slavnih zgodovinopiseev, geografov, prirodo- in natoroslovcev, juristov itd. tega ali onega naroda. Zadovoljni smo z vsakim, če je doma v svojej stroki, a odrekamo mu splošno izobraženost, če leposlovnih klasikov ne pozna. Naravno, da je zatorej vsacega naroda prva skrb ustvariti si leposlovno literaturo. Da, ogromnej večini izobraženih ljudij je „literatura" — lepoznansko slovstvo. Tako je tudi pri nas Slovencih. Kar imamo lepega dobrega, zrelega, klasičnega — poleg malih izjem — vse so nam ustvarili naši leposlovci. „ Vrnimo se k literarnemu delu", — ta klic se mi zdi, da se zdaj razlega po našej domovini. Število političnih časopisov se je skrčilo, a število leposlovnih novin pomnožilo. To je prav! Poleg „Zore" smo dobili dolgo in teško pričakovani Stritarjev „Zvon" in —Jurčičevo „Slove nsk o knjižnico". Gospod Jurčič jo se svojo „Slovensko knjižnico" pričel čisto novo podvzetje, ki je samo nekoliko Janežičovemu „Cvetji" podobno. Samo nekoliko pravim. Janežič je hotel v prvej vrsti v svojem „Cvetji" sloveniti klasične umotvore inih narodov, „Slovenska knjižnica" ima namen, za leposlovno pri pove daj o če berilo skrbeti, in sicer na tri načine. Prvič s tem, da bode prinašala izvirne slovensko povesti in romane, drugič s tem, da bode priobčovala zbrane novele naših znanih pripovednikov, ki so pisali za mnoge slovenske časopise, a svojih del zbranih če nijso izdali;  tretjič s tem, da hode slo-
kako koristijo itd. se vešala delajo ter ljudje s smrtno kaznijo spravljajo s posebno pošto v oni svet in ako ne bi bolje bilo, ko bi te kazni no bilo. ^
To so vprašanja, kojih teoretično rešenje je celo literaturo zgomadilo. V peresnem boji proti in za odpravljcnje smrtne kazni privleklo so je vse, kar je le količkaj pametnega razloga, na torišče, in hoj ta kriminalistov, filozofov in druzih končal se je z zmago protivnikov smrtne kazni, tako da nij več odpravljcnje smrtne kazni principijelno, ampak le še vprašanje časa, ki bode smrtno kazen dejansko odpravil, obesil na vislice.
Da se terjatvam po smrtnej kazni da, lepša barva, potegne se sveto pismo za lase, to mora, če jo uže ves spiritus pri hudiču, pomagati iz mlake. Navaja se: kdor krv preliva, s tistim se mora to —isto zgoditi. To nij nobeno opravičenje smrtno kazni, ker zadene to tako vojaka kakor rabeljna. Pravi so tudi, da je smrt na vešalih za zločinca
venila najlepše povesti in romane iz tujih literatur. To je gotovo lep namen, vreden da ga p 'dpiramo vsi, katerim je ležeče na tem, da se naši mladi ljudje iz domačih knjig uče, svojega lepega materinega jezika, ter si blaže svoje srce z domačimi umotvori. (Po nekaterih pohvalnih stavkih o prvem zvezku piše „S." dalje :) Ko bi imele te vrstico kak drug namen nego opozoriti slovensko občinstvo na novo literarno početje, hotel bi nekatere posameznosti novega romana posebno poudarjati. Povedal bi, kaj mi posebno ugaja, kaj ne! A moj namen nij pisati kritike o novem romanu nego priporočati našim ljudem literarno podvzetje, ki je naše najboljše podpore vredno. " A čuje se, da se nij premnogo naročnikov oglasilo. Skoda, velika škoda bi bila, ko bi morala Slovenska knjižnica", ki nam toliko lepega berila obeča, ponehati zaradi preslabe materijalne podpore. Komur je mari naše beletri-stično slovstvo, ta ne zamudi seči po novem romanu, ta ne zamudi naročiti se na zbirko lepih povestij, katero ima izdavatelj „Slovenske knjižnice" za bodoče zvezke uže pripravljene. Od nas naročnikov jo odvisno, kako osodo bode imelo tako lopo pričeto novo literarno podvzetje.
— (Mcstjan svojemu prijatelju na deželi) je pisal: Da, radostno si pohajkoval v prijaznoj dolinici, ob potoku, hrane-čem obilo živalic, hitečem v večji dotok mirno
stih urah izključljivo prosto naravo občudoval, nezgoda bi bila izostala. Nikakor ti pak ne sme biti to v izpodbujo malomarnosti. Vsacega državljana, bodi si katerega koli stanu, sveta dolžnost je, pripomoči z besedo in dejanjem k poboljšanju socijalnoga in političnega živenja. Naš sloveaski narod obdaja mnogo krutih sovražnikov, vsakateri vojnik mora neprestano čuvati dom. Cul sein o tvojih nasprotnikih, katerih jeden je iz koristo-lovja v nasprotnem narodnem taboru — sicer nevreden člen nobene poštene stranke — in da vedno hrepeni ti škoditi, a v veliko zado-stenje mi je, da te je njegova nevednost v organizaciji tebi predpostavljenih uradov večje nezgode obvarovala. Tudi mi je vest do.šla, da svečeništvu nijsi nič kaj po volji, ker si poskušal ljud na pot narodne samosvesti vpeljati, ne da bi prvemu nasprotoval. Srce tvoje mora krvaveti tem bolj, ker vidiš svoje prizadevanje, v občini pomirjenje doseči — brezvspešno, in tvoje plemenito mišljenje poznano. — Trpi! ("as celi vse srčne bolečine. Doba nij več daleč, ko bodo merodajni narodni krogovi sporazumeli se, ko bodo namesto prepira se povsodi zaželeni mir naselil v splošno narodno korist, sosebno v korist zelo zavrženih socijalnih razmer. Vsaj skloneni mir
blagovolite slavno vredništvu sprejeti ta popravek v slovenski narod lisi
na Sori dne 24 Svečana 187«;.
Gregor Stroke] srejnski od I »orni k
rtem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Italesciere ii Barrj
30 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i •) ; očita brc« medicin iu stroškov; zdravi vsh bolezni f lelpdou, na živcih, dalje prane, i pa jetrah; žleze
i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-) -vljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato
vodenico, mrzlico, vrtoglavi e, Hitenje krvi v gtavo, š unenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, orožnost, diabet, trganju, shujšan je, blodičioo in prečenje; posebno se priporoča za dojeneo in Jo bolje,
ii go dojničino mleko. — taka* iz nuj 80.000 spriče-• i zdravilnih, brez vsake medicine, tnej njimi spri-
5 vala profesorja Dr. Wurzerja, g. P. V. Beneka. pra--ga profesorja medicino na vseučilišči v Maribora, t ..-aviluega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Bhorel&nda, M . Caiupbella, prof. Dr. D6dć, Dr. Ur^, gtf)finje Castkv s lart, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih s ?b, se razpošiljava ria posebno zalitevanjo zastonj. Kratki izkaz \% 80.000 iprifaralov,
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, loVjal 1853. bevalescičro Dn Barry v mnogih slučajih na-».:-ad: vsa zdravila. Posebno kori»tna je pri drUti in i iži, dalje pri sosalrih in obietnih boleznih a t. (L kamnju, pti prifiJidljivem a boMinein draženji v
tekoče Save. — Ob pobrožji večji vas, njive, obile senožeti, višje na obedve strani zelen neprestano — idilično živenje gozd, na sredi vasi božji hram — farna cerkev — z visocim stolpom, v njem lepo ubrani zvonovi, katerih zvuk stoterno odmeva v ozkej dolinici in tako milo pojo, — krasna narava v pomladanskem cvetji smehljajoča se pri vsakem koraku, zveži zdravi zrak z nebroj-nimi pevkinjami — pticam. — Zavidam ti nedolžno idilično živenje. Ti rUdečih lic, jaz v vednej skrbi za svoje zdravje zarad škodljivega mestnega zraka. — A tudi ti nijsi več popolnem zadovoljen. Bil si nepreviden in imel malo nezgodo. Da, kdor se predrzne zarad moralično zaostale iu zanemarjene uprave občinske na svojo zastavo geslo: Borba za pravico in borba proti lažji in krivici! zapisati, pretrpeti mora mnogo, tem bolj se odvisnega čuti. — Ljudje nijso vsi dobrega nepokvarjenega srca, zlasti — ne oni stoječi na nizkej stopinji omike. — lhl bi so strogo le svojega posla držal, in v pro-
v zahodu, m zmaga zjedinjene stranke v vzhodu h ■•ha cevi, zaprtji, pn bplebneui bodenjl v obutih , , , , i ■ mehurji, trganje, v mehurji i. t. d, — Najbolju in
drage nam domovine nam mora biti porok za
tO I — Potem pa bodes zopet šetal ob šumečem potoku, zrel tija v krasno naravo — in
Razne vesti.
:;' (T e g e 11 h of o v spominek.) V Mo ri-boru sestavil se je takoj po smrti zmagovalca pri I-issi, nekovi komite, da bi napravil spominek za Tegetthofa. Komite namerava kolosalno prsno podobo .junaka napraviti. Proti temu pak se sedaj čuje govorica, da, ker jo komiteju za to Bvrho razpoloženi prostor največji v Mariboru bi se na tacem prostoru spominek popolnem zgubil. Komite posvetuje se v tem vprašanji, če bi ne bilo pripravno, da bi so postavil spominek v celej podobi. V tej zadevi posvetuje so imenovani komite z dunajskim Tcgotthof komitejem.
I (Povodenj.) Voda v Pešti se je odtekla, ker je led odplava) in ne zapira odtoka c.   V Schiinebeku pri Magdcburgu je voda naredila za 3001000 tolarjev škode in nij pričakovati, da bi pred 14 dnevi odtekla.
dobrota, ki je po zločinu boga razžalil in pravi blagor mu mora biti, da zamore bogu uže na tem svetu nekaj dolga poplačati. To se pravi boga antropomorhzirati. Bog ne sodi po naših človeških merilih in vredbah; bogu je neki več veselja nad jedno zgrevano dušo, nego nad 99 pravičnimi.
Deva se tudi dalje to opravičevanje smrtne kazni, da smrtno kazen terja razžaljen pravni čut naroda za etično poplačilo. Ne obeša se zaradi tega, da zločinec, da drugi zločinstva ne storijo več, ampak zaradi tega, da se po stave izpeljujejo, ali za to, ker se je pravni red iritirah S tem je dokazano, da se imajo zakoni izpeljevati, ali o pravu te kazni nij nič dokazano. In razžaljen čut naroda terja smrtno kazen? So divji narodi, ki so z mrzen-jem na olikane Evropejce gledali, ko so slišali o njih smrtnem kaznovanji in je naroda na svetu, v kojem se za posel rabeljna človek ne najde.
(Konec prih.)
i ; neprecenljivo sredstvo ne samo prf vratnih in prs-;*i boleznih, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. ', S.) Rnd.Wo.rter, zdravilni svetovalce in člen v; logo ocenili družtov.
W i u c h e s t e v, Angleško, li. do;embra 1842. Vala izvrstna Revalcs'-iere je ozdravila večletno i  nevarnostno prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, b>ine čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede *Sega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam, Jamofl Šhoroland, ranoeelnik, 98. polka, izkušnja tajnega canitetuega svetovalca gosp. Dr. A n gel stoi n a.
Bero I in, ti. maja 1858. Ponavljaj'' izrekam glede Revatoabldre du Barry vb stransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 a t e i n, tajni saait. svetovalec. Spričevalo št. "78.921. Obergitn pern, (Radensko), 39, aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehai H tednov za utraS-nvui bolečinami vnetlO juter, ter ničesar pouiiti uij mogel, je vsled rabe Vaše Rovalescičro du Barry po-•f ■■'nama zdrav.
Viljem Burkart, ranoeelnik. Spričevalo št. 72.(518. L, a Roche sur Yon, 80, julija 1868. Vaša KevalcHciere ozdravila me je popolnem s:rasnih  želodčnih in Čutnicnih bnlcznij, katere so n e deset let unči le.
(GoBpa) Arnianda Prevoat, posesrnica. Rcvalcsciere je 4 krat tečnejša, nego me-jo, ter s-, pri cdrašcenih in otrocih prihrani 50krat voČ na ovu, ko pri zdravilih.
V plehaatifc pafioab po pel funta 1 gold. 50 kr. I int 9 gold 50 kr., 2 fanta 4 gold. BO kr., 5 fantov LC gcld., 18 fnntov 20 gold.. 21 funtov 3'j tfohi.
Rovaletciory-Ri«ouiteu v i>ašivitiL iu Uovalesciere-Chocolatče v prahu '2 tao 1 gld. 60 kr., 24 t.u 8 gl. u ur., 48 ta» \ gl. 60 kr., v prahu r,a 120 ta '.() gL Prodajo: Da Barry & Comp. na Wm11-'i^ehRnuae *t. 8, kakor v Vael ueitih pri dobrih ■i ■. »rjih in ipc jorijikih trgovcih; Udi razpoiilja da-n-jika Iu j«, na vte kraje po poštnih .akainioah ali p "lietjib. V IJnlbUlani Ed * -,hr, J. Svoboda, ihkar pri Bzlatem orlu", v Kelti pri lekarju J. Proći a m u, v Cclovea pri lekarju liiru nickerju, v Spi j« «ii pri lekarju Aljinoviču, v Trstn pri leaarju Jakobu Serravallo pri drognristu P. RoOOft In J. Hira oho. v z»<iru pri Androvieo. (335)
Štev. 1227.
INaNlaiio.
[Od Sorc. Zadne dni pretečeniga leta sim zvcdil za gotovo od ene pomote, ktera se je sgodila is enim dopisom pod Naslovain Poslano, tiskano v slovenski Narod listu stev. 90. 22 Aprila lanskiga leta, in želim to pomoto po svoji dolžnosti popraviti.
Okoli sred Aprila 1. leta mi je bil sgoroj omeneni list v podpis poslan, prebravsi pervi stavk ga podpišem is namena da bi se županova čast pred postavno gosposko rešila, drugi stavk pa kteri se piše od srenjske volitve v medvodah !J Marca in kter se posebno super Gospod župnika P vsdiguje je prišel skos pomoto v moj podpis: zakaj tista volilna komisija !). Marca je bila pred mojim prihodom vstanovlena in dalej se nisim dosti menil koko je svojo nalogo isversevala; kir jest sim ta dan bol is drugim vpravkani v županova hisa prišel koker zavol volitve, namreč zavol šolskih opravil ktere so se po končani volitvi isveršilt!
Obžalvanja  vredno je  tako javno z;inii-vanje super auhovniga pastirja sploh, posebno I služba kancelijskega nzistenta z letno plačo pa le super č. G. župnika P. ker vsak fannan 500 gld. in s pravico do 6 petletnic pO 50 ffl.
za služIm kancelijskega o lici jala oziroma kancelijskega azlstenta pri dežoliiem odboru.
Pri pomočni pisarni deželnega odbora se bode oddala služba oHcijala z letno plačo 7ol> gl. in s pravico do 0 petletnic pO 60 gld. pO za-dovblilno (iosluženih vsakih 5 letih, — oziroma
dobro ve da so (lospod župnik P od kar na zori duhovno pastirstvu vladajo časti in hvale vredni, ker so že veliko lepih naprav isveršili.
Petletnice se v pokojnino ne vštevajo. Prošnjiki za katero  teh služeb morajo biti polnoletni in avstrijski državljanjc, neonia-
Slovenske
lepoznaiiske knjige.
deževanega življenja in čistega značaja, ter imajo povedati, ali so si s katerim deželnim u radnikom v rodu ali v svaštvu in v katerim členu.
Daye imajo prošnjiki dokazati, da so vsaj ni/jo gimnazijo ali nižjo realko dobro izdelali in da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni, kakor tudi, da so v ]>isarnunili opravilih dobro izurjeni in kaj je njih dosedanje opravilo. Posebno se zahteva lep in razložen rokopis, — izurjenost v stenografiji pa daje — pri drugih jednakih lastnostih — posebno prednost. — Opomni se pa tudi, da veljajo za deželne uradnike glede pokojnine in preskrbljen]a iste postave, kakor za uradnike v cesarskih službah, in da se njim pri prestopu v pokojni stan všteva veljavni čas cesarsko službe.
Prošnje za to službo s potrebnimi dokazi naj pošljejo uradniki v javnih službah s popisom dosedanje službe in službenih sposobnosti — po svojem predstojništvu, drugi pa naravnost in sicer do
31. marca !. IV70. na deželni odbor kranjski. (53—2)
V Ljubljani 24. febmarja I. 187C.
Tujci.
20. februarja •
Tri Nlanb : Grof P.'tčo iz Ponoviča. — Joraj iz (inrci jskegn.   —   Uakonig iz Littje.  — Gasav
iz Volčnjaka. — Deu iz Mokronoga.
Pri Mn-liči: pl, Savinscheg iz Dunaja. — Ur-bai.čč iz Dvora. — bar. Apfaltrcrn bd Sv. Križa. —
Domberger iz Dunaja. — Grosberno iz Prage. — Altinan iz Brežic. — pl. Gutmansthal iz Trsta. — Walter iz Velike vaai.
Pri  Zamorci i   Popravic iz Ljubljane. — Stadler iz Prage.
Dunajska borza l. marca.
(Izvirno talegrafiono porodilo.)
Enotni drl. dolg v hankovoib	.   G8 gld	—
Enotni drž. dolg v erobru	•   72 ,	75
1860 dr?- posojilo ....	111 .	50
Akcije uJLrodno baukb   . .	884 i	—
Kreditne akcijo ....	176 ,	—
London .......	. 114 ,	50
Napol.         ...   .   .   . .	9 „	17
	.    & ,	39'/
Srebro     .                    .   . .	102 ,	30
DorŠko olje
j Ya Male kilovih Jeter, j
\ iz Honjena nu Norivrjskftn; ,
\ rumeno 1 steklenica 60 kr.;
I nepreniočjivo brez okusa in duha 1 stekle- i
• niča 80 kr. i
! se želoznitn jodirom 1 steklenica 1 gold. J
I Da se ponarejevanju izogne   vtisneno J
j j bode moje ime na vsakej steklenici. j
] j Gabriel Piccoli, j
( i h'knr, liti <hlintj*l,rj ct.sti r  IJiihljdtli. i
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so-izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige:
-A—  Romani in povesti:
1. I. a «■ n i Tntenltah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Meta, Holdenii*. Koiuan, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llostnik   50 kr.
3. Kantorčtca. Roman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na crni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal H. Riviere, poslovenil Davorin Ifostnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Labuulaije, poslovenil Davorin Hovtnik, velja     .      .      .      25 kr.
33-  I_iistl-ri v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, so. dr. Ribič.
— Živ utopije, sp. Hoji Bož. — Presoru, Prošerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — M. Machiavelli, sp. dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, Bp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ituskeiu, sp. dr. J. Vosnjak. — (!?gnva bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec.  Velja        .      .      .      .       25 kr.
I"V. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazok o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek.  Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
I mrli v l.jubljtaitl
od 85, do 28. febr. i
Franjo Cerovšek, 24 I., va jetiko.
— Alojzija Suhadubnik, 8 nies., deto zidaija za božjastjo. — Franju Bajec, 36 L v bolnici za jetiko. — Franjo Potokar, 14 I., sin kondukterja za je-tiko. — Marija Ilalan, 61 1., za jetiko.
— Adolf TrOO, 34 1., v bolnici za jetiko. — Tomaž Roaogor. 43 1., v pri-silnej delavnici, za jetiko. — Anton Samasa, 5 1., dete zvonarja za božjastjo.
— Mihael Bauuigartner, 91 L, v bolnici vsled starosti. — Andrej Andoč, 67 1., v bolnici za črevnim katarom. — Terezija Majar, 61 1., v bonici za jetiko.
— Josip Prancescotti, 15 1., sum«-umor.
a v
H E.
It
5
H
3 *
o   . .
it
ć%< e* P3 1
BO J"t
% t E3 "-3
t/3 O
O
m
cd >t3
3?*   m" <P
cd o
s g
rs 3
— S
S E
S Bi
ni C/2
~2 ca
S &
I B
-s o
»i «2.
cd O
CD CD
i
o
ti
f M»
s 111 £ r 0 ©
CD ■
S p trn
e
9 TJ
sws- Dobrodelni "basar! -m*
X  1>iiii:» a
• Kolncrhof- ♦ T   gasso 4. t
Pod tem naslovom
Prve dunajske fabrike za perilo
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i>miiij. j j
Kol iu rhol-gasse 4.
♦♦♦<♦♦♦♦♦♦ za dobrodelne namene pred kratkem otvorjen bazar vzbudil je občudovanje v naj- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Srajca za dame oddaljenejšib krajih monarhijo zaradi Srajca za gospode
namestogi.2, legi. i. v istini cene razprodaje MmMI°   ' ,e'gK L
gotovo izvrstnega
perila za gospode, gospe in otroke,
platna in prtov za mize itd.;
zaradi večstranskih naroČil, sklenila jo fabrika noko večjo prodano tkalnico pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, ter jej mogoče, v prihodnje sledečo cene HBB na polovico izdelaliie cene "
nastaviti.
Uamesto <a.^7-st saiacLo jed.exa groldia^ar!
prej sedaj
gl. 2, gl. 1.
■ 2,
5s « s
12 ang. batistnih robcev z barvanim robom
obrobljene . . . »', , ■* » 1 shirting-srajca za gospode z gladkimi ali
nabranimi prsi ..... 1 stanovitno barvana srajca s perkala, najnovejše šege.....
1 angl. trikot-jopica ali hlače bela in barvasta 6 elegantnih  batistnih robcev z barvanim
robom obrobljene .      . •
6 trojnih zavratnikov, najnovejše oblike 1 prepletena srajca za dame z najboljšega
shirtinga......
1 elegantne hlače za dame z robnim lišpom 1 fini ponočni komet najboljše bire s shir-
ting-robcem......n 2, „ 1.—
6 finih platnenih robcev, garantirane, da so
iz pravega platna.....
1 platnene spodnje hlačo za gospode 1 lina barvasta kretou-srajca, garantirana
za pravobarveno ..... 1 bela srajca za gospode z gladkimi trojnimi
prsi  *...... _ •
1 bogato olišpana srajca za damo najboljše
vrsto.......
1 fino slikane hlače za dame prav e'egantno
narejone ......
1 shirting spodnja kikla za dame najboljše
naprave .....
1 spodnjo hlačo za gospode iz pravega rum-
burgskega platna.....
1 angl. eksford-srajca najnovejše šege, garantirana za pravo .... 1 srajca za gospode iz pravega rumburg-
skega platna z lepo nabranimi prsi _ . 1 fino štikana srajca za bal, ročna štikarija,
najnovejše šege     . *
2, 2,
2, 2,
2, 2,
2, 2,
3,
3,
3, 3,
4. 4, 4,
1.—
1.—
1.—
1.— 1.—
1.— 1.-
1.—
1. —
1.50 1.50 1.50 1.50 1.50 1.50
2. — 2.— 2.—
prej sedaj
6 parov finih angleških manšet modernejše
facone.......gl. 4, gl. 2._
1 lino štikana srajca za dame z najlepšo upravo „ 4, 2._
1 eleg. francoski korset z lepo »t i kari jo    .   n 4,  „ 2._
1 fina spodnja kikla za dame z izvrstnim lišpom „  4, 2._
1   hlače za dame iz najboljšega vrvčastoga barhenta,
fladke in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.50. la iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lepo olišpana, gld. 1.80, 2 in 2.50. 1 korsot iz barhenta, najboljši vrv časti bar h en t, gladek in
lepo olišpan, gld. 1.25, 1.50 in 2. 1 srajca za gospode rumburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.50, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospodo rumburgskega platna, fantazij na in
štikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4.50 in 5. 1 srajca za damo iz pravega platna, gladka in fanta/.ijna,
najfinejši gld. 150, 2, 2.50 iu 3. 1 srajca za dame iz pravega platna, štikana, najfinejši
gld. 2 50, 3, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.50,
8, 9, 10 in 11. 6 kosov '■'/1 šir. rjuho brez šiva gld.     in 10. 6 kosov 8/4 šir. rjuhe brez šiva, pravo platno, najfinojsa
gld 14.50, 15.50 in 16.50. za 6 osob prtico na mizo iz dvojtkanino in damasta gld. 3,
3.50, 4, 4.50 in 5. za 12 osob prti- o na mizo iz dvojtkanine in damasta
gld. 8.50, 10, 11, 12 in 14. 1 kos 30 vatlov 3/4 šir. domačega platna gl. 6.50, 7.50 in 8. 1 kos 46 vatlov &/4 šir. kreas platna gl. 16, 17, 18 In 18.50. 1 kos 50 vatlov iJA šir. irlendskega iu holondskoga platua
gld. 20, i:2, 23, 25 in 26. 1 kos 54 vatlov J/4 šir. rumburgskega platna gld. 24, 25,
26, 28, 30, 32 in 36. 12 komadov briBavk iz dvojtkanine in damasta gld. 3.25, 3.75, 4.50, - -
Naslov:
5, 5.50 in H
l*rva dunajska f'alirika za perilo, Dunaj* Itoliftcrliofgassc 4, Dunaj.
Naročila proti pošiljanji norcev ali jj« proti po&tnem podvzetji. IB^B (16—9)
Izdatelj in urednik Josip J u rti C.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
KJ