PnStnlnn platna x ffofovfnl. %LetO XV., štev. 69 Ljubljana, nedelja 2§. marca I934 Cena Din ^^lavuuiivo. t-jutiijajia Knalljeva Jlica a. — leleton št 3122, 3123, 3124 3125, 3126 jaserainj Kiaeiek. Ljubljana, Selen-Durgova al 3. _ Tel 3492 24W2 r'oui uzmca Maribor. Gosposka ulica št. 11 — leleton St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica št. 2. — Telefon št i»u rUičuni pn poŠt ^eh zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, Wicr «t 105 241 Obračun s hujskanj© Načelna proračunska razprava v senatu, ki je bila v petek zvečer zaključena, je bila na visokem nivoju. V mirnejši atmosferi drugega doma se je marsikatera beseda splošno političnega, zlasti pa tudi gospodarskega značaja cula znatno jačje, nego v živem ambientu temperamentnejše Narodne skupščine, m bo baš zaradi tega tudi jačje odjeknila v širokih krogih prebivalstva. Posebno pozornost zasluži zlasti obračun, katerega je ob zaključku načelne razprave s svojim globokim nacionalnim občutjem, z ostrostjo svoje logike in s konstruk-tivnostjo svojih argumentov naredi! senator Jovan Banjanin z defetisticnimi tezami, za katerih predstavnika v senatu se je javil senator dr. Šuperina. Govor dr. Šuperine je v neposredni zvezi z nastopom narodnih poslancev Preke in dr. Nikica v Narodni skupšci-' ni, ki sta tam zlasti poizkušala izigravati Jugoslovensko nacionalno stranko kot nositeljico državnega in nacionalnega programa ter zasejati medsebojno nezaupanje v njenih vrstah. Senator dr. Šuperina je dopolnil to zgradbo še z zahtevo po nekaki notranji mirovni konferenci, z zahtevo, ki se vrača zopet v stanie mračne dobe naših notranjih bojev vseh proti vsern. Zavrnitev te teze v senatu je bila tako močna m enoduš-na, da so se celo najožji tovariši dr. Superine morali jadrno umakniti in da je - niihovem imenu senator dr. Šverljuga moral indirektno obsoditi predsednika svojega lastnega kluba. Posebno globok vtis in navdušeno odobravanje so izzvala izvajanja senatorja Banjan;na o nalogah in o značaju JNS. Protivniki JNS si stalno prizadevajo, prikazati obstoj raznin lokalnih in taktičnih struj v stranki kot znamenje neenotnosti ali celo razdora. Senator Banjanin je upravičeno opozarjal, da nobena prava velika politična organizacija na svetu m brez struj in da v vsaki stranki opažamo levo in desno krilo ter centrurn, kar je samo znak krepkega strankinega življenja in razvoja. Prirodno je, da vidimo take pojave' tudi v JNS, a kdor iz tega dejstva skuša kovati kapital za politične intrige in misli, da more postavljati horoskop seb: v prid za bodočnost, ta se Iju-to vara, ker'prezre, da je stranka absolutno enotna in homogena v načelih svojega programa in v ciljih svojedela, Ž bridko ironijo je senator Banjanin tudi potolkel aluzije dr. Šuperina na i eke nove »avtoritativne prvake«, ki se baje javljajo nekje kot novi voditelji naroda. Konstatiral je. da takih voditeljev na žalost izven JNS nikjer ni videti. Oni obstojajo le v lastnih domišljavih glavah gotovih samozvanih rešiteljev naroda. Končno je senator Banjanin ostro obsodil sistem laži in obrekovanja, ki ga danes gotovi krogi uvajajo proti politiki režima in njegovim nositeljem ter proti JNS. Kakor g. Banjanin, tako so dvignili svoje svarilne glasove proti politiki demagogije in neodgovornega nujskanja tudi mnogi drugi senatorji, med njimi tudi slovenska senatorja dr. Ravnihar in dr. Novak, čas je, da se na tej poti ustavimo in pogledamo okoli sebe. Tudi pri nas v dravski banovini se je v zadnjem času razpasla v gotovih krogih neka razvezanost v oceni državne gospodarske politike, ki izgleda, da je v slepi strasti izgubila vsako mero objektivnosti ali pa v demagoški razuzdanosti zavestno razpaljuje najnižje instinkte. Gotovo živimo v težkih časih. Gotovo so davčna bremena jedva znosna. Gotovo more biti mišljenje v oceni gospodarskih in finančnih ukrepov deljeno. Gotovo bo treba še v znatnejši meri nego do sedaj koncentrirati vso pažnjo na gospodarske probleme. Pri njihovem proučevanju in reševanju bo v bodoče v večji meri treba vpoštevati utemeljene nazore in zahteve neposredno zainteresiranih gospodarskih krogov. Toda, kar je nedopustno in do skrajnosti škodljivo, je metoda, ki se je je poslužil senator dr. Šuperina, ki je z davčno statistiko v rokah dokazoval, koliko manj pride direktnega davka na glavo v vardarski banovini nego v savski banovini. Seveda se ti dve banovini glede svc.je gospodarske moči že sami po sebi ne dasta primerjati. In v tem pogledu primerjanje številk vedno šepa. V redu govornikov pa je prišel na vrsto senator Kadži Ristič iz Skoplja, ki je s svojimi računi dokazal, kako je država, odnosno monopolska uprava v zadnjih letih zreducirala množino tobačnega pridelka v vardarski banovini — in produkcija tobaka je za to banovino eden glavnih virov dohodkov — od 15 milijonov kilogramov na skoraj eno desetino te množine in kako monopolska uprava plačuje tobak po eni petini one cene, po kateri ga sama prodaja v inozemstvo. Senator Hsdži Ristič je pravilno oripomnil. da velik delež onih sto in sto milijonov, ki iz monopolov tečejo v državno blagajno, gre na račun najširših krogov v vardarski banovini, ki na ta način plačuje davek, kakoršneea kraji, ki ne sade tobaka, pač ne poznajo. NaroCnina inoša mesecu« L)ld 25._ Za mozemstvr l>in 40._ Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. TeletOD 3122, 31*3. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarif u SPORAZUM ALI RAZHOD V ŽENEVI Razorožitvena pogajanja v odločilnem stadiju — Francija zahteva pred vsem jamstvo, da se ho razorožitvena pogodba res izvrševala Pariz, 24. marca. AA. Uradni krogi Izjavljajo, da je francoski odgovor na angleško razorožitveno spomenico posledica Edenove intervencije v Parizu, ki je pozval francosko viado, naj kolikor mogoče jasno pove svoje mnenje o angleški spomenici. Da omogoči razorožitveno konvencijo, sprejema trancija v smislu svoje note čim strožjo kontrolo. Franciji se ni bati ničesar. Francija nima kaj prikrivati. Ta odstavek in pa predlogi o jamstvih, da bodo določbe kontroie res izvršene, so najbolj pozitiven del irancoske note. Vladni krogi priznavajo, da 'a>ng'eška vlada doslej še ni zahtevala podobn;h pojasnil. Zunanji minister Barthou in njegovi sodelavci pa so računali s tako zahtevo in so zato vsa vprašanja temeljito proučili. Francoska vlada sicer odklanja načrt konvencije. ki bi ibila sestavljena na podlag: ang'e-ške in italijanske razorožitvene sromeni-ce, vendar pa to še ne pomeni, da odklanja tudi konvencijo v skladu z načeli, ki i'ih :e sama zagovarjala. To zahteva tudi francosko iavno mnenje. Stališče Francije je popolnoma v sklad« tudi z idejami državnikov Male antante in Poljske. Verjetno je, da se ho Franciji priključila tudi Belgi'a. kar se bo videlo 27. marca na sestanku Barthouia in belgijskega zunanjega ministra fiym?nsa. Listi pozdravljajo brez Izjeme besedilo francoskega odgovora in pravijo, da je plod trezne presoje, ker je bil sestavljen v dogovoru z vsemi političnimi in obrambnimi činitelji. Značilno je, da pozdravljajo vsebino odgovora celo socialisti, ki so v opoziciji. Po Blumovem mnenju je ta odgovor edina podlaga, kj lahko omogoči ženevsko razorož tveno konferenco Pred odločitvijo Ženeva, 24. marca. AA. V krosih Društva narodov so splošno simpatično sprejeli francoski odgovor na angleško razorožitve-no spomenico. Delorraciie. ki so prijateljsko naklonjene Franciji, priznavajo, da je Francija ostala zvesta temeljnim načelom, za katera so se borile mnoge državi od vsesa začetka razorožitveno konference na strani francoske detfeacije. Bistvenega oomana bi bilo. če bi ee. Nemčija vrnila v Društvo narodov in ponovno sodelovala pri razorožitve™ konferenci, odločitev o položaju, ki je nastal v zadnjih mesecih ?1ede rnz-vroži+vr-nega vpr? 5»nia pa je treba prepustiti slavni komisiji. Ženevski. Vrorila. V*r-ipfno ie. da bo francoska delefMri;a zaM°--vala od ?lf"vne komisije, naj sprejme odločilne sikleoe. Sporazum še veašno mogoč London, 24. marca č. V Brendsportu je imel snoči lord Eden govor o razorožitve-nih vprašanjih. Naglasil je, da predstavlja angleška SDomenica nedvomno najboljši Senat ©r Gregorin kritizira kreditno in devizno politiko Marodne banke — Senator Rožič zahteva zakonsko zaščito starin in izločitev konkurence državnih tiskarn Beograd, 24. marca. p. Danes se >e pričela v senatu podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev. Po predvidenem razporedu bo trajala podrobna razprava do torka in bo najbrže že v torek zvečer zaključno glasovanje o proračunu. V torek dopoldne bo na dnevnem redu proračun zunanjega ministrstva in pri tej priliki bo podal minister g. Bogoljub Je vtič ponovno obširen ekspoze, v katerem se bo dotaknil najnovejših dogodkov v mednarodni politiki, ter na ta način nadaljeval in izpopolnil ekspoze, ki ga je imel pred štirinajstimi dnevi v Narodni skupščini. Za njegove izjave vlada zato že sedaj v vseh političnih in diplomatskih krogih največje zanimanje. Na današnji seji je senat v podrobnostih odobril proračune vrhovne državne uprave, pokojnin in invalidnin, rezervnih kreditov in državnih dolgov ter proračune finančnega, pravosodnega in prosvetnega ministrstva. V debati sta govorila med drugimi tudi senatorja gg. dr. Gustav Gregor in, ki je obširno obravnaval politiko Narodne banke in zahteval temeljite remedure, in dr. Valentin Rožič, ki je v zvezi s proračunom prosvetnega ministrstva opozoril na nujno potrebo zakona o muzejih in o zaščiti starin ter se tudi toplo zavzel za zgraditev vseučihščne knjižnice v Ljubljani. Vrhovna državna uprava Dopoldanska seja se je pričala ob 9. Po običajnih formalnostih je senat takoj prešel na podrobno razpravo o proračunu vrhovne državne uprave. Finančni minister g. dr. Djordjevič je za uvod podal krajši ekspoze, v katerem je pojasnil sestavo tega proračuna, ki obsega izdatke za kraljevski dom, kralja, Narodno predstavništvo, ministrski svet, državni svet in glavno kontrolo ter omenil, da je bil tudi ta proračun v skladu s splošno politiko šted-nje znatno znižan. V debati je'govoril samo senator dr. šuperina. ki je v glav- nem odgovarjal na včerajšnja izvajanja senatorja Banjanina. pm^r :jeval je svoje politično delovanje ter izjavil, da so njegova predvčerajšnja izvajanja napačno razumeli Končno je izjavil, da bo glasoval za proračun vrhovne državne uprave. Pri glasovanju je bil ta del proračuna nato soglasno sprejet. Po kratkih pojasnilih finančnega ministra dr. D j o r d j e v 1 č a je senat brez debate odobril tudi proračun za pokojnine ln invalidske podpore. O proračunu za odplačilo državnih dolgov je govoril samo senator D j i r I i 6. ki je v imenu opozicije izjavil, da bo glasoval proti, nakar je bil tudi ta proračun z večino glasov sprejet. Finančno ministrstvo Daljša razprava se je razvila o proračunu finančnega ministra. V dveurnem ekspozeju je finančni minsiter enako, kakor v Narodni skupščini, pojasnil smernice gospodarske in finančne politike vlade ter se bavil tudi s trgovinskimi pogajanji z Nemčijo. Izjavil je, da potekajo pogajanja precej gladko ter da smemo upati na zadovoljive uspehe. Veliko važnost polaga pri tem zlasti tudi na izvoz tobaka v Nemčijo, kar bi znatno oljašalo položaj v južnih delih naše države, kjer je pride* lovanje tobaka glavni vir dohodkov širok'h ljudskih slojev. Senator dr« Gregorin Po ekspozeju finančnega ministra je povzel besedo senator dr. Gustav Gregorin. Obširno je razpravljal o gospodarskem položaju tn o ukrepih, ki bi bili potrebni, da čim prej prebrodimo sedanje kritične čase. Delo na ozdravljenju krize in lajšanju sedanjih gospodarskih in finančnih prilik je najbolj otežkočeno z dejstvom, da se javna bremena stalno dvigajo, dolini davčna moč prebivalstva stalno nazaduje. Zal pa niti država niti samouprave niti gospodarski socialni zavodi ne morejo kreniti na pot zniževanja bremen, ker bi potem ne mogli več vršiti svojih nalog. Tako pridemo v absurdno stanje, da so dandanes davčna bremena mnogo večja, kakor so bila v dobi ugodnejše gospodarske konjunkture. Stvar ie prilično taka, kakor da bi pri nas država pričela z monopolom izvažanja lesa, žita in živine, a bi plačevala producentom le en del mednarodne tržne cene, pri tem mu pa še predpisala količino dovoljene produkcije. Iz vardarske-ga primera sledi, kako mora vsak kraj i naše države v današnjih časih nositi : svoje težko breme in kako pogrešno je, če se lokalne nezgode in nevolje predstavljajo kot neka posebna žrtev, ki jih drugi ne prenašajo. Interesantno je, kako dostikrat izgube objektivno merilo celo oni krogi, ki imajo največ interesa in razloga izog- ' niti se vsaki perturbaciji in ki imajo pr svoji inteligenci ali po svojem poznava niu razmer dolžnost, da ohranilo tudi ' težkih momentih hladno kri. Koliko trez neje sodi ona široka masa malih ljud: ki neposredno nosi težko breme finančr in gospodarske krize, a vendar ne izerub Ija svoiesra duševneea ravnofpžia in se ne odreče onemu zdravemu optimizmu, ki je osnovni pogoj za vsako uspešno delo. In tako imamo pred seboj per-pleksno sliko, da razna gospoda, ki od tega naroda živi in je še tudi danes zavita v prav tople kožuhe, s kričavimi frazami in brezvestnim hujskanjem, ki tvort danes že materijal za komunistično literaturo, razgraja po zborih in shodih, dočim široki sloji naroda, oklepajoč se trezne nacionalne politike JNS. čuvajo vero v dobro voljo onih, ki imajo v težkih časih pogum nositi odgovornost in pozitivno delati. Dočim ta gospoda govori in piše o prelomu dosedanie nacionalne politike, ki jo vodi JNS, naša stranka pri vseh prilikah vedno trnova doka zuje svojo notranjo moč in svoj" globo ko vkoreninjenost v narodnih masah kakšna razlika med p-97iimi z tovorni ^kih tribun v Mariboru in Lin t jani ir "»dločno besedo naSi^ zavednih nriiate ;ev pri ipHel-JsVih občinskih volitvah v Motniku in Cerkvenjaku! predlog za sporazum. Ce bi se pogajanja docela prekinila, bi nihče ne mogel oceniti posledic, ki bi nastale zaradi tega, vendar pa vse še ni izgubljeno. Obstoja še mnogo okoliščin, ki jih je treba izrabiti, preden postane položaj docela brezupen. Listi so mnenja, da bo francoska nota o razorožitvi povzročila izmenjavo novih misli. »Times* pravi, da ponavlja nota splošno stališče Francije napram vprašanju razorožitve in da zato ne podaja določnega odgovora na angleško razorožitveno spomenico. V francoski noti ni nič določnega glede angleških predlogov o trajanju konvencije, glede letalstva, tankov in topničar-stva, soglaša pa z italijanskimi in nemškimi predlogi v tem, da je vprašanje jamstev za izvrševanje konvencij temeljno vprašanje razorožitvene konference. Ni si mogoče zamisliti sistema razorožitve, ne da bi posamezne države izpolnile sklenjeno konvencijo. Nobenega dvoma ni da drugače ni mogoče urediti vojaških zadev na evropski celini. Prav tako pa mora vsaka konvencija priznati, da sme vsaka država razpolagati z lastnim obrambnim materijal^m in obrambno vojsko, če bo prišlo do sporazuma, bo ta obrambni sistem za vse države urejen in bo vsem znan. Vsaka država ga bo lahko nadzirala, če bo ta sistem obveljal, potem oboroževanje ne bo mogoče preko dovoljene meje. To bo velikanskega pomena za mednarodno zaupanje in za blagostanje vseea sveta. Zato je treba za ta cilj žrtvovati vse. dokler obstoja trohica uganja. Angleška vlada lahko v tem nogle-du računa na vsako podporo angleškega ljudstva. »News Chronicle« razpravlja o možnosti sankcij, ki jih Velika Britanija predlaga proti tistim, ki bi kršili konvencijo. Razorožitvena konvencija bi omogočila, čeprav ne popolno, prehodno dobo, v kateri se sedanji položaj pač ne bi mogel poslabšat'. rešila pa bi svet posledic, ki bi nastale po neuspehu razorožitvene konference. »Dally Herald« pravi, da je angleški pristanek na sankcije proti kršitvi konvencije odvisen od njihovega značaja, če naj angleški narod prevzame nove obveznosti, se to lahko zgodi samo v zameno za izdatne razorožitvene ukrepe, ki bi omogočili mirovne cilje in bili v skladu s častjo. N« .a konvencija mora biti v sklaiu z določbami predlogov iz 1. 1932. in končno morajo biti te obveznosti v skladu z načeli Društva narodov, Nemci nezadovoljni Berlin, 24. marca. AA. »Volkischer Beobachter« pravi, da izpreminja francoska razorožitvena nota dosedanjo podlago razorožitvenih pogajanj v zadnjih mesecih, da obnavlja stare francoske zahteve po sankcijah in apelira končno na Društvo narodov. Razorožitev je vnovič potisnjena v ozadje z novimi političnimi zahtevami. »Deutsche Zeitung« smatra, da vsebina francoske note ni naklonjena miru. »Der Tag« piše. d-a se Francija popolnoma oklepa versailleskih določb, kakor jih razume, ne da pri tem hotela prevzeti razorožitvene določbe te pogodbe. Francija ne upošteva nove pogodbe med Nemčijo in Poljsko o nenapadanju in novega evropskega razvoja. Po »Lokalanzeigerju« je francoska nota negativna. »Deutsche All-gemeine Zeitung« pravi, da je argumentacija note slaba, da ni prijateljska nasproti Angliji in Nemčiji in da je vsebinsko popolnoma negativna. »Berliner Tageblatt« smatra da se bo evropsko ozračje znova poslabšalo. Senator dr. Gregorin je nato orisal razvoj krize denarnih zavodov, ki se je začela z navalom vlagateljev. Takrat bi bila morala Narodna banka, ako bi vsaj malo pravimo pojmovala položaj in svojo nalogo, rešiti situacijo, kar bi lahko sto" rila. Potrebno je bilo !e kakih 200 do 300 milijonov, pa bi bilo rešeno zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov in nikdar bi ne bili doživeli one panike, ki je postajala z vsakim dnem vse večja ter jc omajala celo najtrdnejše in na jsolidnejše naše zavode. Toda Narodna banka ne samo da ni priskočila ogroženim zavodom na pomoč, ko je bilo to najbMj potrebno, marveč je krizo še sama poostrila s tem, da je skrčila vse kredite, ki jih je svoje-časno podeli1a posameznim denarnim zavodom. Zato so prišli denarni zavodi v še bolj mučen položaj. Le po krivdi Narodne banke je prišlo do katastrofalnega nezaupanja, čigar usodne posledice nosimo še danes. Kako slaba je bila ta politika Narodne banke, vidimo zlasti, če primerjamo. kako so v sličnih situacijah postopale Narodne banke drugod. Tako je na primer nemška Državna banka v teku pai tednov napravila konec navalu vlagateljev na denarne zavode s tem, da jim je dala na razpolago potrebne zneske. Nezaupanje vlagateljev je izginilo in v kratki dobi so se poprej dvignjene vloge vrnile v denar" ne zavode. Če bi bila tako postopala tudi naša Narodna banka, ne bi moglo priti do take absurdnosti, kakor je prišlo, ko je Narodna banka v začetku krize denarništva sama ukinila že dovoliene kredite, v kolikor še niso bili izrabljeni, in to baš naisolidnejšim zavodom, ki so mogli nuditi prvovrstna jamstva, dočim na drugi strani vid;mo, da ie baš Narodna banka pomagal mani so1'dn'm zavodom, ki «o se tako rešMi krize in še danes poslujejo brez težkoč. Biš taka nesmiselna politika Narodne banke je imela za posledico da je v teku zadnjih treh let izgubila na dvom* ljivih terjatvah nad 125 mili!<">nov, ki jih je mora'a odnisati, kar predstavlja dve tretjini de1n;ške glavnice Narodne banke. Enako odločno, a stvarno je govornik kritiziral devizno in valutno politiko Narodne banke. Njene pretirane in neizvrš-Ijive devizne omejitve so imele poleg drugih neugodnih posledic tudi to, da so se začele pri nas kopičiti teriatve inozemcev. Inozemcev se je spričo take politike Narodne banke začelo polaščati nezaupanje pa so skušaV svoje terjatve prodajati za vsako cenc. To je bil glavni vzrok nazadovanja dinarja. L. 1931.. ko se je začel dinar majati, ie imela Narodna banka še dovolj razpoložljivih deviz (za 547 milijonov dinarjev^, da bi d'nar držala na takratni višini. Vendar tega ni storila, če" prav spada to tudi po zakonu o stabilizaciji dinarja med njene naloge. V svojih nadaljnjih izvajanjih je sena* tor dr. Gregorin podvrgel kritiki še cel niz ukrepov Narodne banke, ki nosi tudi glavno odgovornost za postanek tako zvanih »črnih borz«. Zato ie skrgini čas. da se doseže nri Narodni tanki korenita re-medura. To ie treba zahtevati v interesu vsega našega narodnega gospodarstva 'n v interesu države same Če bi se vodila pri Narodni banki pametneiša politika Hi se lahko mnogo uspešna ie borili prof vsem finančnim in gospodarskim težko čam. S sam'mi restriktivnimi ukrepi krize ne bomo reš;li. To ie ravno tako. kakor da bi zdravn;k zdravil slabokrvne«« s tem. da bi mu odvzel še ono malo krVi kolikor ie še ima. namesto da bi mu dovajal no-"o in pospeševal krvno cirkulacijo. Senator dr. Gregorin fe zakliučit svo; 'ovor z anelom na finančnega in trgovinskega m'n'stra. na! ustavita vse svoie si-e in ves svoj vnliv da se doseže pri Narodni Kanki temeliite remednra tako da v> Knnka od«ov«trfalfl zahtevam in potrebam našega celokupnega narodnega gospo" 'arstva. Govorila sta še senatorja Stjepan Janko- vi<5, ki se je bavil s politiko monopolne uprave glede sajenja tobaka, in dr. Oton Frangeš, ki je obšimo govoril o mešanju špirita z bencinom. Po njunih govorih se je vršilo glasovanje in je bil proračun finančnega ministrstva z vsemi proti 6 glasovom opozicije sprejet. Ministrstvo pravde Brez debate je senat nato odobril proračun rezervnih kreditov, nakar je sledila razprava o proračunu ministrstva pravde. Po kratkem ekspozeju ministra Bože Maksimovica je v debati kot edini govornik senator dr. Josip čilovič obširno raz pravijal o zakonodaji za mladoletne in predlagal razne izpopolnitve. Proračun ministrstva pravde je bil nato z večino glasov odobren, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Prosvetno ministrstvo Na popoldanski seji. ki se le pričela ob 16.80. je bil na dnevnem redu. proračun pro-svetnesa ministrstva. Po ekspozeju, ki sa je podal minister dr. Ilija Šumenkovič. je govoril najprvo senator Svetozar Tomie, ki~ee je obširno bavil s prosvetno politiko in predvsem zahteval, nai se d^finitivno sestavi osemletni učni načrt za srednja šole. Opozarjajoč na hiperprodukcijo inteligence, ie zahteval uvedbo omejitev na vseh filozofskih fakultetah v državi, ker imamo filozofov absolutno nrjveč. Tudi naslednji govornik senator Slavo Ulmanskv je v svojem Govor j zaihteval določitev točnega prosvetnega načrta in programa za srednj? in visoke šole in ee pridružil zahtevi predgovornika gljde omejitve dotoka na visoke šole. Nato so govorili senatorji Petar Diirlič. dr. Drasoslav Djordjevič. Jeremija Živanovič. Stjepan Jankovi, dr. Georg Grasal. nakar je povzel beseda senator dr. Valentin Rožič. Senator dr. Rožič V prvem delu svojega govora je senatoi dr. Rožič opozoril na svoja lanska izvajanja glHie potrebe zaščite starin in zakona o muzejih. Omenil je. da se je ravno letoe. 29. januarja, vršila v Nevvyorku velika licitacija. na kateri so bile za drajg denar prodan? mnosri starine in izkopnine ogromae vrednosti iz dravske banovine, pa tudi iz drugih krajev naše države. Temu vprašam u se posveča vse premalo pozornosti in posledica je, da je naša država naravnost objekt ropanja s strani onih, ki vado. kolike kal-turne vrednosti so starine, in izkopnine. Mnogo se je že zamudilo, toda sedaj ie treba rešiti, kar &} še da. V drugem delu govora b dr. Rožič govoril o potrebi zaščite privatnih tiskarn, ki preživljajo najtežjo krizo in so skoro brez izjeme brez posla. Na i več jo konkurenco jim delajo državne, tiskarne, ki jih imamo nad 40. Samo v Ljubljani so 4 drzavnj in ena banovinska tiskarna, v Beogradu pa ie nič manj kakor 21 državnih tiskaren. Ne samo gospodarski, tudi socialni razlogi govore za to. da se mora zasebnim tiskarnam mistiti možnost dela in zaslužka, kar je prav tako v državnem interes j. Na drugi strani oa i? itak splošno znana stvar, da so zasebne tiskarni v strokovnem in kvalitetnem pogledu mnogo nad državnimi podietji. Končno ie senator Rožič opozoril na nujno potrebo zgraditve poslopja za univerzitetno knjižnico v Ljubljani in opozarjal, da nalagajo to tako nacionalni, kakor tudi važni socialni razlogi. Zavzel se je tudi za to. da se omogoči absolventom srednjih tehnišk-h šol zopet vpis ua tehniške fakuliete. 7. govorom senatorja dr. Rožiča j? bila debata končana ter je senat z vpiiko večino proti glasovom opozicije odobril tudi pro-pnvsvp.tnesa ministrstva, nakar ie bila «eia zaključena J itri s» bo vršila podrobna razprava o ororačunib notraniesra prometnega, soci*' nega in vojneea ministrstva. Volitve predsednika ČSR Praga, 24. marca. A A List' poroča io. d? so volitve predsednika republike določene na dan 24. maja. Razsodba v sredo Včeraj je bil zaključen atentatorski proces v Beogradu — Kes zločincev in prošnja za milo kazen spravili v mstalko« organi racijo, v službo Italijanov, katerim so tudi oni sami muH-li. Šele v taboru sem izvedel, da obstoja Hrvatska in da smo imeli nekdaj hrvatske kralje, Tomislava in druge. Mislil sem, da je od nekdaj obstojala le Jugoslavija.« Nato se je Oreb poklonil pred senatom in sedel na obtožniŠko klop. Predsednik ga je še vprašal, če sprejema obrambo svojega bnanitelja, kar je pritrdiL Begovič je v svojo poslednjo obrambo izjavil: »Zavedam se svojih težkih dejanj. Z bolestjo razumem, da sem se pregrešil proti življenju najvzvišenejše osebe, kakor je včeraj rekel g. državni tožilec, proti življenju Nj. Vel. kralja. Kakor pa je velik moj zločin, tako je moi kes, moje obžalovanje sedaj še večje. Prosim vas zato gg. sodniki, da me sodite kot ljudje z dušo in srcem in da se spomnite mojega očeta, ki je v času Avstro-Ogrske in v dobi najljuteiših parlamentarnih borb zastavil svoje življenie za kralia. Prosim vas, da me milo sodite. Sprejemam obrambo svojega odvetnika.« Podgorelec pa je na vprašanje predsednika dejal: »Nimam ničesar povedati, gospod predsednik. Sprejmem obrambo. Predsednik dr. Arneri je nato zaključil razpravo in razglasil, da bo razsodba objavljena v sredo, dne 28. t. m. ob 11. dopoldne. Beograd, 24. marca, č. Danes dopoldne je bil pred sodiščem za zaščito države zaključen proces proti Orebu. Begoviču in Podgorelcu zaradi pripravljanja atentata na Nj. Vel. kralja. Razprava se je pričela ob 8.20 in je predsednik takoj dal besedo branitelju obtoženega Podgorelca, odvetniku Simi Iva-niševiču. ki je v uvodu s strogo pravnega stališča obravnava! Podgorelčevo delovanje, nato pa pobijal trditve obtožnice o posameznih obtoženčevih kazenskih dejanjih. Zlasti je pobijal veljavnost Podgo-relčeve prisege Orebu. Poudarjal je, da nosi največjo krivdo za vse te zločine neka evropska velesila, katere razvoj je vča-si ves svet gledal z navdušenjem. Z« svojega varovanca je končno prosil upoštevanje vseh olajševalnih okoliščin in milo kazen. Predsednik dr. Arneri je nato vprašal vse tri obtožence, ali nameravajo še kaj navesti v svojo obrambo. Peter Oreb je razburjen stopil pred senat in dejal: »Kriv sem, ker sem ubil detektiva, deloval pa sem po nagovarjanju tujih ljudi in na njihovo prizadevanje sem stopil tudi v »ustaško« organizacijo. Meni ni bilo za ideale, ker nisem idealist. Dela! sem zaradi denarja. Jaz sem siromak in nimam ničesar kakor to-Ie (pri tem je pokazal svojo pohablieno levo roko). S prevaro so me nrivedli v Zader in Trst, me Notranji zapletljaji v Franciji Tajno oboroževanje ekstremnih strank — Blum zanika, da bi se socialisti pripravljali na oborožen odpor Pariz, 24. marca č. V Parizu se vedno znova pojavljajo glasovi, da se ekstremne politične skupine, tako na desnici kakor na levici, tajno oborožujejo. Svak bivšega pariškega policijskega predsednika Chi3ppa, florace de Carbucci, je v »Matinu« objavil članek, v katerem je naslovil na vlado naslednja vprašanja: 1. Ali je res, da prevažajo od 6. februarja dalje v Francijo vedno večje množite orožja in da prihajajo v roke ekstremnih strank puške in strojnice v velikih kotlinah? 2. Ali je res, da so obmejne straže ponovno opozorile vlado na tajne poši-Iiatve orožja, ki prihajajo na francosko ozemlje preko španske in belgijske meje? 3. Ali je res, da so pred kratkim ustavili na švicarski meji sumljiv avtomobil in zaplenili večjo količino orožja. ki je bilo skrito v vozu? 4. Ali je res, da so vojaške obla3ti vladi že večkrat poročale o tihotapstvu orožja v državo ter opremile svoja poročila s točnimi podatki? 5. Ali je res, da posluje na francoskem ozemlju tajni komunistični generalni štab. odvisen od čeke. ki pošilja orožje članom komunistične centrale. Glede na ta vprašanja je takoj odgovoril socialistični voditelj Blum, ki Je v imenu svoje stranke izjavil: »Mi ne pripravljamo nikakih oboroženih spopadov. Nimamo tudi nobene tajne oborožene organizacije, niti skladišč granat in strojnic, niti okovanih palic, toda naši tovariši so trdno sklenili braniti javne svoboščine. Dosedanje ustanove naše stranka se bodo ohranile tudi v bodoče ne glede na dogodke 6. februarja in naslednjih dni.« Francoska javnost se sedaj izredno zanima za stališče, ki ga bodo zavzele ekstremne stranke glede na Carbuccijeve obtožbe. Poleg drugih so bili objavljeni tudi letaki, s katerimi poziva socialistični voditelj Blum ves francoski narod, nai čuva demokratske ustanove republike in jih brani do poslednjega diha. Konflikt med Poljaki in Čehi a h. — Brno, 23. marca. Petnajstletnica razdelitve Tiešina na češkoslovaški in poijski del je na poljski strani vzbudila zelo čudne manifestacije, ki so znova skalile že prijateljske odnošaje med Češkoslovaško in Poljsko, odnosno bolje: m^d Čehosiovaki in Poljaki. Gotovi krogi med Poljaki so enkrat pokazali, kako malo jim je za realno slovansko politiko ;n kako ozkosrčna in kratkovidna je njihova politična miselnost. Kakor znano, bi se po sklepu pariške mirovne konference moralo vršiti na Tje-š luske m ljudsko glasovanje, da bi odločilo državno pripadnost onega dela Šlezije, ki s;no ga na nekdanjem avstrijskem zemljevidu videli v obliki trape-ca, popolnoma ločenega od ostale avstrijske Slezije. Ker pa sta imeli tedaj tako Praga, kakor Varšava dovolj drugih težkoč, ni bilo varno tratiti sile za tako malenkostno vprašanje. Poljski in češkoslovaški zunanji minister sta se zato dogovorila za sporazumno razmejitev brez ljudskega glasovanja. Zlasti Poljski je bila taka ureditev vprašanja dobrodošla, ker je morala vso svojo pozornost posvetiti borbi zoper Nemce. Im-e-la je pred seboj dva plebiscita, od katerih je ljudsko glasovanje med protestantskimi Mazurj izpadlo v prid Nemcem, negotovo izid v Gornji šleziji pa ie prehitela vstaja pod vodstvom Korfantyja. Na Nemškem ozemlju je osba-lo z Mazuri vred do 900.000 duš poljskega življa, ki drži nekako ravnotežje z nemško manjšino oa Poljskem, broječo nekaj čez milijon Nemcev. To navidezno ravnotežje je podkrepi! morda nedavno sklenjeni nenapadal-ni pakt med Nemčijo in Poljsko ter nekaterim gališkim šovinistom razvezal roke za neumestne n®pade na Cehe. Gaiiška gonja proti slovanskemu sosedu je postala zadnji čas naravnost sistem. 2e pozimi ]e v Krynici prišlo do neljubih izpadov proti češki m športnikom, ki jim je poljska publika žvižgala, ostentativno pa pozdravljala madžarsko moštvo. Pameten človek za tako nevljudno in nespametno ročetje ni mo-gcJ najti drugega razloga nego sistematično hujskanje vc-ljkega krakovskega dnevnika »Ilustrovvanega Kurjerja Codzienneza«. In potem je šlo dalje, dokler gonja ob sedanji petnajstletnici tješinske pa-zmejitve ni dosegla vrhunca. Češki listi ob tej priliki spominjajo, da avstrijski Poljaki nikoli niso imeli smisla za ostale avstrijske Slovane. Njihovo plemstvo, ki je bilo odločilno za politiko galiških Slovakov, je bilo ve-dno pozitivno dunajsko orientirano, kar je moralo seveda vplivati tudi na meščanstvo. Poljska politika ie zaradi tega ponovno prihajala v konflikt s Cehi. večnimi bojevniki proti dunajskim vladam. V Krakovu se še danes čutilo usedline te neslovanske, čisto gališke usmerienosti in tem ostankom je pripisat: nespametno in obžalovanja vredno eonio iroti Čehom, ki vedno na novo izhai-slabšal koleno, tako da so v skrbeh za njegov jutrišnji start. Prihod odličnih gostov V teku popoldneva se je dom Ilirije polagoma napolnil, med drugimi so prispeli tudi zastopnik ministra za telesno vzgojo, predstavniki JZSS, a prihod predsednika bana dr. Marušiča je javljen za jutri dopoldne. Razpoloženje se je po krasnem vremenu vidno dvignilo. Planica se je dostojno pripravila, d& sprejme letošnje velikonočne goste v sco-gu, skakalnica pa čaka na svoj veliki dan, kateri ji bo prinesel evropsko ime. Imena Sigmunda in Birgerja Ruuda, Sorensena. Lassena in drugih, ki so na takih strminah in globinah tako bleščeča, bodo s svojo slavo odela tudi grandiozno skakalno napravo Ilirije pod Slatno. Začetek prireditve ob 11-30 Ker pride zagrebški posebni vlak šele ne kaj pred 11., je začetek prireditve določen na pol 12., tako da bodo pravočasno prišli k tekmovanju tudi oni, ki se bodo z rednim jutranjim vlakom odpeljali iz Ljubljane. Narodno delavstvo in »sodrugicc Iz Trbovelj nam pišejo: Cilj »narodnih« — pod tem naslovom se nekdo zaletava v »Delavski Politiki« v narodno delavstvo, ki mu je trn v peti. Razumemo, da so so-drugi Jako nejevoljni nad lepim razmahom narodne delavske organizacije, saj polagoma uvidevajo 6ami, da ni več daleč čas, ko bodo tudi v rudarskih revirjih definitiv-no odigrali, saj so se poprijeli že zadnje reSilne bilke — žensk. Pa pustimo to. Kolo časa se suče naprej in zastaviti ga ne more nihče, najmanj pa, marksisti. V dotičnem dopisu namiguje pisec na?ad-šibte, katere so baje delali narodni delavci ob onih dneh, ko se v rudniku ni delalo. Dokler so te šihte delali samo »sodrugi«, je bilo kar v redu. Ker pa Je pozneje kak tak šiht odpadel tudi na narodnega delavca, je bil takoj ogenj v strehi, kajti oni bo trdno prepričani, da morajo uživati »sodrugi« pri rudniku privilegije; pri njih pa je »sodrug« io sotrpin samo oni, ki je pri njih organiziran ali vsaj glasuje za nje. Vsi drugi delavci so pri njih bolj osovraženi kakor največji veiekapitalist. S tega vidika moramo presojati tudi nadaljnje izbruhe na narodno delavstvo v dotičnem dopisu. Gre za podeljevanje rudniških stanovanj. Tudi v tem pogledu so sodrugi mnenja, da morajo imeti najboljša stanovanja pravoverni »sodrugi« in še le kar ostane, naj dote eventualno tudi narodni delavci. In ker zadnje čase to ni šlo več tako gladko, je zopet ogenj v strehi. Ker so ostali voditelji narodnega delavstva na stališču, da se morajo pri podeljevanju stanovanj upoštevati službena doba ter družinske in zdravstvene razmere prosilca, so »sodrugi« iz same ljubezni do narodnega sotrpina poiskali in nahujskali drugega so-druga, ki je imel morda službe kak meBec več, da je prosil za dotično stanovanje in na tak način odjedel stanovanje narodnemu delavcu. Narodnemu prosilcu pa so direktno tovedali. da stanovanja ne bo dobil, ker je volil »rodoljubarje«. čisto naravno Je, da so morali narodni delavci opozoriti mero-dajne člnltelje na to prakso »sodrugov«, saj Ima narodno delavstvo popolnoma iste pravice do življenja kakor »sodrugi«. Pravijo, da je 22 let več kot 8; mi pa pravimo, da Je tudi 8 let več kot 5 ali 7. Ugaja nam v dopisu stavek: »velikim tružlnam večja stanovanja, poročenim brez otrok manjša stanovanja«, ker smo prepričani, da bodo sedaj oni zanpnlki. ki Imajo Ivosobna stanovanja, odstopili ista onim sodruBfom. ki Imajo ie večje družine in se mora pvieati v eni sobi oo 8 do 10 oseb •Rudi« nI delil stanovanl na Jib tudi ne bo ker to ni njegov posel. Pač pa bo budno pazil na vsako krivico, ki se bo delala na- rodnemu delavstvu od strani »sodrugov«, in bo na to krivico opozarjal merodajne či-nitelje toliko časa, dokler ne bodo te krt vice ponehale in ne bodo vsi delavci ena« kopravni. Truplo Staviskega prepeljano v Pariz Pariz, 24. marca. w. Danes so v Cha-monixu odkopali krsto pokojnega Staviskega. Preiskovalni sodnik je odgrnil jopič, ki je pokriva! pokojnikova prsa in dejal navzočim: »Poglejte in prepričajte se sami! Na prsnem košu ni nobene rane, ki bi jo bila povzročila krogla iz revolverja!« Vsi prisotni so pristopili bliže in se na lastne oči prepričali, da Stavisky ni bil zadet od krogle v prsa, temveč, da so take rane samo na glavi. Krsto so nato prenesli na postajo, da jo prepeljejo v Pariz, kjer bodo truplo Staviskega preiskali štirje zdravniki strokovnjaki. Vojno ministrstvo Je danes objavilo, da je bil general Bardi de Fourton obtožen zaradi udeležbe pri aferi Staviskega »n da so mu odvzeli šaržo brigadnega generala. Policija je bila danes obveščena, da so v Londonu našli dragulje Staviskega, ki so jih že dalje časa iskali. Dne 22 marca se je odpeljal v London policijski komisar Peudepiece, ki je stopil v zvezo z angleškimi policijskimi oblastmi Po natančni preiskavi so ugotovil, da so bili dragulji Staviskega v dveh zavojih zastavljeni v času od 25. septembra 1933 do 8. februarja 1934 pri zastavljalnici Sutton za 600.000 frankov. Iz prometnega ministrstva Beograd, 24. marca v. S kraljevim ukazom je imenovan za referenta prometnega ministrstva dosedanji šef administrativnega odseka dr. Ivan Kavčič. Vremenska nannved Zagrebška vremenska napoved >a danes: 1 retezjio oblačno, zmerno hladno. — Situa-"la včerajšnjega dne: Baromjtreki ciklcn? orevladuje nad večjim delom kontinenta. Relativno višji Drilit»k se ti pojavil nad jut no Evropo. Zaradi razlik v pritisku ee kaže tendenca, da bo ostalo ori ©lab?m vremenu. Pritisk je neznatno narasel v vzhodnih kra-fih. Gorskem Kotaru in srednjem Primorju. drugod j? ostal ne*™-»>men?pn aP pa je pa-erature oo po ve-*ini narasle za 1 do S *t Jh» nonoA! !aW motni* r noVolikp Madn<»i5im zanadnim Trakom in V splošnem milo vreme. oreo»? oblačno kraji in ljudje Nad 15.000 članov — nad 60.000 knjig Z občnega zbora Vodnikove družbe Občni zbor niso nikdar pravo merilo ze presojo društvenega delovanja. Tako tudi občni zbor Vodnikove družbe, ki se je vršil v petek ob 18. uri v prostorih ZKD, ni imel take vnanje podobe, kakor bi jo kdo pričakoval pri organizaciji takega obsega in pomena. Vzlic temu je podal zanimivo sliko delovanja te naše knjižne organizacije v minulem poslovnem letu. Predsednik Kasto Pustosjemšek Občni zbor je otvoril predsednik Vodnikove družbe, narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, ki je v svojem predsedniškem poročilu razvil naslednje misli- Z današnjim občnim zborom stopa »Vodnikova družba« v deveto leto svojega obstoja. Kdor sodi nepristransko, bo priznal brez vsakega prid-žka, da je družba od svojega rojstva 1. 1926. pa do danes v polni meri izvrševala vse ono, kar je ob svoji ustanovitvi vzela v svoj program, to je da bo skrbela za dobro čiivo leposlovne in poučne vsebine, namenjeno najširšim slojem našega narcda. Možje, ki so družbo osnovali, njim m čelu bkgopokojni doktor Žerjav, niso bili optimisti. Od vsega začetka so računali s tem, da se bo morala družba boriti z naj-azličnejšimi vojnami in da bo morala premagati na jraznovrstnejše zapreke, preden si bo mogla utreti pot v najširše sloje našega ljudstva. Toda »Vodnikova družba« si je proti vsakemu pričakovanju že takoj prva leta pridobila s svojimi lepimi knjižnimi darovi med "ljudstvom žive simpatije, ki so se javljale v stalno naraščajočem krogu članov in čitateljev. Ze v nekaj letih je članstvo prekoračilo za naše razmere naravnost presenetljivo številko 20.000, kar je najzgovornejši dokaz za to. kako nujno je že bila našemu narodu potrebna takšna ustanova, kakršna je »Vodnikova družba« Res je, da pripada zasluga, da se je družba v par letih tako lepo razširila po slovenskem ozemlju, v veliki meri številnim požrtvovalnim in neutrudl jivim poverjenikom, toda takisto je dejstvo, da bi ostalo delo teh poverjenikov, in naj bi se še tako trudili in žrtvovali, brezuspešno, ako bi že ne našli za to delo ugodnega razpoloženja med ljudstvom samim. Splošna naobrazba je pri nas v zadnjih desetletjih tako napredovala, da že najpreprostejšemu človeku ne zadostuje več. kakor je to bilo nekoč, molitvenik in nabožna knjiga, marveč da hoče imeti čtivo. ki mu širi duševno obzorje, ki mu izpopolnjuje niegovo izobrazbo in ki mu nudi — v današnjih časih je to razumljivo — tudi potrebno zabavo. Zato si je naša družba tako hitro in mnogo preje, kakor se je pričakovalo, utrla pot v najširše sloje našega ljudstva. Splošna gospodarska kriza, ki ie zajela tud: naše kraje, je seveda neugodno voli" vala tudi na razvoj in razmah naše družbe. Ob silni gospodarski depresiji, ki je zavladala v zadnjih letih tudi nri nas, se je tudi število našega članstva skrčilo, vendar pa ne toliko, da bi nas to moglo omajati v trdem prepričanju, da je »Vodnikovi družbi« — in naj kriza traja še nekaj let — zagotovljena najlepša bodočnost. Ali zato je pri tem potrebno, da vsakdo. ki ve ceniti -Domen in važnost lepe in dobre knjige za ljudstvo, stori svojo dolžnost in posveti vse svoje sile in sposobnosti v to, da pridejo kniige »Vodnikove družbe« ne samo v vsa naša mesta, trge in vasi, marveč v vsako slovensko hišo in kočo. V tem delu za razširjenje naše knjige pa naj predniači naše razumništvo. vzgled pa naj dajo naša mesta, prec vsemi pa naša bela Liubliana. ki je prva noklicana. da vodi kolo v delu za narodno orosveto. Prepričan sem. da se bo »Vodnikova družba« v doslednem č-isu razvila v mogočen prosvetni faktor, ako bodo Ljubljana in ostala slovenska mesta napram nji storila svoio narodno in moralno dolžnost. To pričakujemo od naših kulturnih središč vsi in zato zremo z zaupanjem v še ler>So bodočnost »Vodnikove družbe«! Nadalje se je predsednik spomnil v teku lanskega leta umrlih poveri eni kov: Otilije Rusove. učiteljice v Tišini v Prekmurju. Toma Petrovca. irpokoienega n^dueitelia v Domžalah in prof. Lindevita Mlakarja v Ljub! iapi Tz-ekel ie zahvalo listom, ki podpiralo »Vodnikovo družbo« (»Tutro«. »Slov. Narod«. »Mariborski Večernik«, »Domovina« ;n »Na=a doba«). Ko sta bila za overovatelia zapisnika izvoljena ravna tel' Mir. Ambrožič in inšpektor Fr Vrtiovnik. ie poročal tainik prof. dr Pavel Karlin. V svojem ^poročilu je omenial odborovo delovanje fšest sej") in obsežno delo družb-'ne pisarne, ki ie razposlala v minulem poslovnem letu 741 dopisov na posamezne naslovnike in 2215 okrožnic poverjenikov, pozivov fn raznih drugih dopisov. Ekspedicija knjig se je pričela okrog 15. novembra in se končala okrog 15. decembra. O blagajniškem stanju je poročal druž-bin blagajnik Milan Sterlekar, a ravnatelj Fran Jeran je v imenu nadzorstva poročal o vzornem blagajniškem poslovanju in I predlagal odboru razrešnico. Stanje Vodnikove družbe je orisal v svojem poročilu njen gospodar načelnik Jos. Breznik. »Vodnikova družba« je štela v zaključenem poslovnem letu skupaj 15.248 članov, in sicer: v ljubljanskem okrožju 9175 (—248 v primeri z letom 1932), v mariborskem okrožju 5012 (— 467), izven dravske banovine 801 (— 278), izven države 95 (— 361) ter 165 ustanovnikov. V dravski banovini je bilo v mestih 5356 članov (— 1156), od teh v Ljubljani 2687 (_ 326), v Mariboru 646 (— 100) in v Celju 450 (_ 77), na kmetih pa 8S31 (+ 376). Družba je imela 560 poverjenikov, izmed teh je uspešno delovalo 470. Nato je odbor predložil bilanco za novo poslovno leto. Vsa navedena poročila so bila sprejeta in bilanca odobrena. Članarina ostane neiz-premenjena. Občni zbor je izrekel posebno zahvalo in priznanje delavnim poverjenikom in jih pozval, da tudi v sedanjem letu zastavijo ves svoj vpliv za »Vodnikovo družbo« ter če le mogoče dvignejo število nje članstva. Saj znesek 20 Din tudi v teh težkih časih ni tako visok, da ga celo manj imovit prijatelj naše knjige ne bi mogel utrpeti! Nato je poročal književni referent prof. dT. Ivan Lah, ki je izvajal: Občni zbor Vodnikove družbe nam daje-vsako leto priliko, da govorimo o našem književnem programu. Sicer — bi rekli — se ta književni program najbolje zrcali v naših publikacijah, vendar je treba vsako leto naglašati, da družba izdaja samo najboljše iz tega, kar ji je na razpolago, da torej s tem še ni rečeno, da moramo druž-bine publikacije presojati z nekakega absolutnega stališča. Lahko bi rekli, da so publikacije takih družb vendarle nekako merilo našega književnega stanja, ker je treba tudi slovstvo presojati ne le po njegovi absolutni vrednosti, ampak tudi po tem. koliko je to slovstvo že seglo v širše sloje naroda. Književne družbe so posredovalke med pisatelji in ljudstvom in gotovo moremo smatrati za uspeh, ako s pomočjo teh družb prodro v narod tudi oni pisatelji in pesniki, ki ostajajo sicer znanci le zgornjih desettisočev. Seveda je to mogoče le tedaj, če izpregovore ti pesniki na način, ki je tudi masi razumljiv in govore o stvareh, ki zanimajo tudi širše plasti. Višje naloge te družbe nimajo, kajti mislim, da je dovolj lepa in velika naloga širiti med tisoče in tisoče čitateljev vseh slojev naroda dobro in poceni knjigo. Za višje namene imamo še dovolj drugih za" ložništev, zbirk, revij in kulturnih ustanov, ki so morda bolj poklicane, da vrše svoj posel kot gojiteljice izključno visoke literarne umetnosti. Odbor smatra, da vrši v polni meri svojo dolžnost, ko poskrbi, da dobe družbini člani vsako leto štiri lepe publikacije in misli, da bolj deluje v korist slovenske kulture in literature, če izdaja knjige, ki so članstvu blizu, kakor če bi izdajal knjige, ki bi ne našle čitateljev. Kliub slabim časom naše književne družbe še vedno vežejo našega človeka na slovensko knjigo in s tem je poslanstvo teh družb izpolnjeno. Pod ugodnejšimi finančnimi in gospodarskimi razmerami bi »Vodnikova družba« rada izpopolnila svoj program s peto knjigo, oziroma s publikacijo, ki bi odgovarjala višjemu namenu in bi tudi v širših plasteh budila smisel za lepo knjigo, žal, da je to v sedanjih razmerah težje in bolj nemogoče ko kdaj prej, upamo pa, da bomo prišli tudi do tega višjega programa. Odvisno bo to od splošnih gospodarskih prilik, pa seveda predvsem od naših prijateljev, podpornikov, ustanovnikov, poverjenikov, članov itd. Vsak član že s svojim številom prispeva k onim bodočim uspehom, ki jih more roditi le veliko skupno delo. Letošnje publikacije »Vodnikove družbe« so našle med našim članstvom mnogo radostnega odmeva. Odbor more na podlagi poročil konstatirati, da so vzbudile letošnje knjige v najširših vrstah mnogo zadovoljstva in priznanja. To ni tako lahko, če pomislimo, da so pri nas tudi zahteve tako zvanega povprečnega čitatelja precej visoke. Seveda ne manjka tudi kritikov in kritikastrov, a teh je največ izven družbinih vrst. Vedno se najdejo ljudje, ki ne znajo ničesar sprejeti tako, kot je dano, ki so veliki v zabavljanju, a majhni v žrtvovanju. Za družbo ne žrtvujejo niti borne članarine, a zahtevali bi od nje, da dela čudeže. Od letošnjih publikacij je bila deležna posebne pozornosti naša četrta knjiga »Skozi Sibirijo«, ki je vzbudila mnogo spominov posebno pri bivših bojevnikih in ujetnikih, in je vsakemu prinesla mnogo zanimivega iz daljnega neznanega Vstoka Leposlovni knjigi sta našli vsaka svoje navdušene čitatelje: ena zaradi svoie krepke idejne strani in živih vojnih dogodkov, druga zaradi zgodovinskih zanimivosti in fantastičnih zgodb. Pratika je kot vsako leto izpolnila svojo dolžnost. Za prihodnje leto ima odbor na programu sledeče publikacije: 1. »Vodnikova pratika«, lepa in bogata kot dozdaj. 2. Vladimir Levstik: Pot v mladost. Povest. 3. Vinko Bitenc: Solnčne pege. Povest 4. Martin Muc: Skozi Sibirijo. IT. del. Za vsak slučaj si odbor pridržuje pravico. da izpremeni ta knjižni program. Letos se je odzvalo vabilu »Vodnikove družbe« izredno mnogo pisateljev, žal. da pride v poštev le par rokopisov, ki si jih bo odbor osvojil za program prihodnjega leta. Kajti prej ko slej mora odbor stati na stališču. da zato. ker mora biti niegov književni program prilagojen širokim vrstam naroda, ne sme popuščati glede umetniške kvalitete svojih publikacij ln mora v tem oziru doseči čim višjo stopnjo. Le tako bo opravičeno tudi njegovo stališče, da imajo domača originalna dela prednost pred prevodi. Glede našega književnega programa bo še čas, da izpregovorimo javnosti po listih. Sedaj je prva in glavna naloga nas vseh, da zopet napolnimo in pomnožimo vrste »Vodnikove družbe«. Poročilo književnega referenta je vzel občni zbor z odobravanjem na znanj«, kmalu nato pa je predsednik zaključil občni zbor s pozivom na delo za Vodnikovo družbo in dobro domačo knjigo! Poljski poslanik v Ljubljani Izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Poljske pri jugoslovenskem Kraljevskem dvoru, gospod Vladislav Schwarz-burg-Gunther bo prispel v torek 27. t. m. v Ljubljano. Med drugim bo prisostvoval slavnostni predstavi poljske opere »Halka« v Narodnem gledališču. Predstava, ki se bo vršila v proslavo godu maršala republike Poljske Josipa Pilsudskega, bo pod njegovim protektorarom in bo gospod poshmiK sam govoril o pomenu praznika pred predstavo. Ob tej priliki bo izvajal operni orkester prvfč v Ljubljani poljsko himno. Ta izredna prireditev bo gotovo narodno zavedne Ljubljančane zanimala, saj se zgodi prvič, da se bo nahajal med nami tako odličen gost bratov Poljakov. Društvo prijateljev poljskega naroda aktivno sodeluje pri proslavi godu maršala Pilsudskega in vabi vse narodno zavedno občinstvo, da se polnoštevilno udeleži svečane predstave. Mirim kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKITA — polmlečna čokolada KAVITA — mlečna s kavinim okusom MAS LITA — dezertna čokolada brez primesi GREjNti.iTA — plemenita gorčica naravne čokolade. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Pesem preganja skrbi... V krogu svoje družine praznuje danes svoj 60. rojstni dan gospa Gabrijela Lumbar-jeva. Od vseh »r» štovana, vzorja inati d-*-setim otrokom, se je udejetvovala na prosvetnem poprišču. iBla je odlična pevka, od mladosti znana na odru ljubljanskega gledališča. Prepevala je še v stari Filharmoniji, od 1. 1890. do upokojitve L 1926., torej celih 36 let. Bila je seveda tudi članica raznih pevskih društev. Pred šestimi leti ie izgubila ljubljenega soproga Jakoba, ki je takisto bil odličen pevec. V petju sta pozabljala na žalost in skrbi, ki jih ni bilo malo pri toliki družini. Vdova ni obupala nad izgubo, dasi so ji ostali otroci nepreskrbljeni sredi študija. Premagala je ovire in jim pripravila, pot v življenje. Da sc tudi otroci pevci, je v Liub-ljan' znano Gospa pa še sedaj vedno rada prepeva v krogu svoje drižine lepe pesmice in arije. Želimo ji ob 601etnici, da. bi ostala tako vedra in zdrava in da se ji izpolni njena najljubša želja: videti vse svoie otroke preskrbljene in preživeti z njimi še dolgo vrsto let! Strojevodja Konečnik Viktor - 60letnik Danes obhaja v krogu svoje družine 601etnico g. Konečnik Viktor, strojevodja drž. železnice v Mariboru. Iz zavedne slovenske rodbine v Mozirju, se je podal po vojaškem roku pri vojni mornarici v širni svet in se ustavil na Češkem in je bil v letih 1897 — 1898 tudi redni telovadec Češkega Sokola v Teplicah Pozneje je deloval kot odbornik tudi pri Savinjskem Sokolu v Mozirju. V kritičnem času nadvlade Nemcev v Celju in okolici je 1 1910 s svo jo neustrašenostjo pripomogel Slovencem do popolne zmage pri občinskih volitvah v celjski okolici in je bil tudi izvoljen za občinskega odbornika. Ko se je pričela svetovna vojna, je oblekel vojaško suknjo in služil do prevrata Nato je stopil takoj pod zastavo g generala Maistra. Ko so novembra 1918 stavkali železničarji za nemSki Maribor, Je kot na rednik kljub grožnjam stopil na lokomotivo in nepretrgoma celih 18 ur vozil kot strojevodja in s tem pripomogel s svojimi redkimi tovariši, da se stavka dosledno ni mogla izvajati. Pri prevzemu mestne občine v slovenske roke je bil eden najvažnejših objektov tudi mestni vodovod. Ker se prvotno nemški strojnik ni hotel odločiti za nadaljnje delo tudi pri Slovencih, se je napotila komisija s strojevodjo Konečni-kom k vodovodu za prevzem mestnega vodovoda. Uvidevši položaj je nemški strojnik nadaljeval svoje delo, a g. Konečnik je bil v vsakourni pripravljenosti. Ob desetletnici osvobojenia je bil jubilant odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge. V čistem jugoslovenskem duhu je vzgojil 8 otrok in dočakal kljub težkim preganjanjem lepi jubilej še povsem čil in zdrav. Vrlemu jubilantu želimo še mnogo srečnih in veselih let! Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih koli-, činah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrt dolgoletnega gledališkega garderoberja Maribor, 24. marca Včeraj je umrl Ivan Poseb, poštni pod-uradnik v p. in dolgoletni garderober Narodnega gledališča v Mariboru. Pokojnik je bil dolga leta pred vojno garderober in eden najagilnejših članov slovenskega Dramatičnega društva ter sploh ena najbolj popularnih osebnosti predvojnega slovenskega življa. V časih najhujših narodnostnih bojev je ostal mož na svojem mestu ter ni podlegel prečestim vabam nemških krogov, ki so ga hoteli pridobiti zase. Največ svo- jega dela je zapustil gledališču. Takorekoč za občinstvo neviden, je opravil ogromen kos napora. Ni mu bilo težko pričarati najdragocenejših rekvizit ali izvabiti odkod obleke, ki je nihče rad ne posojuje. In kdor je imel priložnost opazovati, s kakim veseljem je prinesel težko pričakovano rekvi-zito ali obleko, je lahko zaslutil, koliko du-ževnega bogastva je bilo v tem preprostem človeku. Pokopali ga bodo to nedeljo po- Coldne. Naj mu bo lahka slovenska gruda, i ji je bil vdan do poslednjega utripa srca! Zadeve Fotokluba Ljubljana. 24. marca. Snoči je imel Fotoklub v svoji prijazni hišici za Mladiko svoj občni zbor, ko ji predsednik gosp. Lojze Penpal predvsem poročal o velikih in tudi usp^nih pripravah za mednarodno fotografska razstavo, ki bo maj-nika meseca v prekrasnih Hedžetovih prostorih v Frančiškanski ulici. Za razstavo eo se prijavili in že tudi poslali svoja dela najznamenitejši mojstri iz Amerike. Anglije, Francija, Nemčije. Avstrije. Italije in Poijske. a Češkoslovaška Zveza fotografskih društev pripravlja celo izlet na razstavo, sai bo tudi Češkoslovaška na njei razen jugo-slovenskih fotografov najmočneje zastopana. Potovalna mapa bo člane seznanjala z naj-bolišimi deli domačih amaterjev, pošiljali bomo pa te mape budi drugim klubom, oni pa spet nam svoia dela. Prav dobro so se obnesli skupni izleti in sestanke ter družabni večeri, zlasti so bila pa koristna strokovna predavanja vsak ponedeljek in petek zvečer v klubovem laboratorija. Člani en dosegli velike uspehe na razstavah v naši državi, lep uspeh je. pa dospel gosp. Ante Kornič tudi na razstavi v Budimpešti in v Rimu. a več članov se udeleži velika razstave na Dunaju. Londonu in Tokiju na Japonskem. Posebno zahvalo ie predsednik izrekel ministru gosp dr. Albertu Kramarju, ki vsestranske- podpira klub kot pokrovitelj razstave. in pa županu gosp. dr »inku Pum. ki je vzoren predsednik odbora za internacionalno razstavo- Posnemale nai bi ju zlasti oblasti pri podpiranju klubovih akcij, posebno pa tudi pri mednarodni razstavi, ki bo prva v Jugoslaviji. Klubu, ki nudi članom vsestranske koristi, naj se pridružijo vsi. fotografi, ki streme za umetnostjo v fotografi ii. ter nai svoie najlepše stvari pripravijo za mednarodno tekmo. Prostori, ki iih ie Fotoklubu za razstavo odstopil gosp. Hedžet. so tako lepi. da primernejših še ni inifla nobena razstava v Ljubljani, razen tega bc pa razstavo aranžiral klubov flan priznani arhitekt inž. Strenar Za sedaj ima Fotoklub v progTamu nižje tečajp za začetnike. v torek pa ž? prične o plemenitih tiskih predavati gosp. inž. Michieli. Obravnaval bo najrazličnejše tiske v teoriji in praksi. Za nagrade in v izpodbudo ie znana češka tovarna poklonita najboljše vrste papirja, da b.t dosti materiala za poskuse. Nai bi češko tovarno posnemali tudi naši trgovci in zastopniki tujih tovarni Ali ste si kdaj ustvarili sliko o velikanski količini perila, ki ga mora gospodinja v štirih desetletjih oprati za svojodružino? Ali ste že kdaj pomislili, koliko neskončnih ur se je morala sklanjati nad pralnim čebrom in mencati in otepati perilo? Moderni ženi se dandanes ni več treba ubijati s perilom. Zakaj dandanes pere Schichtov Radion sam. Tako lahko je zdaj to: A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je opranol Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! Z&emo RADION Za tajnika goep. Cirila Gogak) je poročal blagajnik g. Karel Kocjančič o internih zadevah in upravnih poslih ter je zlasti opozoril na rigoroznejše postopanje pri sprejemanju članov, obširno ie pa govoril tud: o prav dobro jspeli interni, razstavi, ki jo jo obiskalo blizu 1000 oseb. Iz njegovega blagajniškega poročila smo posneli, da je gmotno stanje kluba razmeram primerno ugodno. saj ee je leta končalo s pribitkom. Ko ie bil na predlog g. Habiča soglasno sprejet absoljtorij. so bili pri volitvah soglasno izvoljeni naslednji gg.: Pengai Lojze za predsednika. Gaber Ante za podpredsednika, Vertin J. za tajnika. Kovjančič Karel za blagajnika in ostali odbor. KJERKOLI SI BODI SCHICHTOV M POVSODI! ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET SAMO im Nar. posl. Veho slav Spindler: Za obnovo nase vasi Nujni gospodarski problemi šmarskega sreza Že z ustanovitvijo sklada za pobijanje brezposelnosti na osnovi zakona, sklenjenega v Narodnem predstavništvu meseca decembra 1932, s pomočjo kojega so se tekom L 1933 vršila po celi državi v manjšem obsegu razna javna dela, zlasti popravila in deloma tudi novogradnje občinskih cest, je bila podana osnova za razmišljanje in razpravljanje o načrtih za obnovo naše vasi, kakor drugod, tudi v šmarskem srezu. Ustanovitev posebnega banovinskega bednostne-ga sklada, katerega dohodki se naj prvenstveno uporabljajo v podobne svrhe, ter ustanovitev državnega fonda za javna dela, na podlagi vladne uredbe o javnih delih iz novembra 1933, sta to veliko socialno in gospodarsko akcijo postavili na mnogo širše in solidnejše temelje. Socialna in gospodarska je ta velikopotezna akcija, ker ima na eni strani nalogo in namen, da tisočem in stotisočem brezposelnih po celi državi pripomore vsaj do skromnega zaslužka za vsakdanji kruh. da se odvrne od naroda najhujše zlo: lakota, na drugi strani pa naj služi veliki in globoko zamišljeni in zasnovani obnovi naše vasi v pogledu promco stoj na bregu, ne stopicaj ob mlaki in nikar ne govor glasno. Sner dobiš ukor, saj velja pri nas pravilo: " imenu postave — žabam mir! Za radovedieg* ogleduha je dovolj, če pride na lor š?e zvečer, ko se pričenja lov. Ni pa tako za one, ki sc udeležujejo lova kot lovci. Ti so v času visoke žabje sezone zaposlen: skoro ves dan. Priprave za lov se začno že popoldne. Najmlajši žabarji znašajo iz soseske dračje, trske in drugo kurivo. Treba ga_ je precej, saj bo gorela grmada skoro tja do polnoč;, če bo lov količkaj uspešen. Stemnilo se je in tedaj se prično zbirati žabarji. S prižganimi karbidaricami stopajo neslišno preko travnikov. Ob ognju si nato še urejajo lovilne priprave in čakajo svojega vodjo. »Že gre!«, napove straža na gornjem robu mlake, ki je opazila, da se pomika lučka od samotne hiše njihovega vodje. — »Nocoj bo bržkone dober lov!« pozdravi došlec. »Temno je kakor v rogu in toplo kakor za pečjo Naj prične še pomalem rositi, pa bo žab, kolikor si jih le želimo.. .a modruje izkušeni nadžabar. — »Kar pričnimo, da bomo popreje doma,« silijo drugi. — »Kako pa se bomo noooj razpostavili?« vpraša eden starejših. Vodja jih nato razvrsti ob bregu in določi vsakemu svoj revir. Kakor vešče lezejo žabarji na odkazana mesta. Nočni šetalec, ki ne ve, kaj se dogaja tu ob mlaki, bo preplašen obstal in gledal zanimiv prizor. Skoraj bi verjel, da so se sestala k nočnemu piru bajna bitja. Z lučicami v rokah plešejo okrog mlake kolo in svatujejo v temni noči.,. Tak je pogled in domneva od daleč. Pri mlaki pa je vse drugače. Žabar oceni na hitro roko svoj del obrežja. Neslišno se postavi tik nad vodo. S karbidarico se nagne nad mlako. Močna luč jo osvetli do tal, da se razloči vse: bilje, trava, suhljad... čudežne stvari v mokrem svetu. Sence se ma-jejo pod mirno gladino, a lovca to ne zanima. Z bistrim pogledom išče plena. Ug'e-da žabo, ki nepremično ždi med protjem. Močan svetlobni pramen iz karbidarice jo omami kakor udarec s kolom. S široko ra«-prtimi očmi se zagleda v luč in se ne zave preteče nevarnosti. Lovec pa ocen! razdaljo med sabo in plenom. »Dosegei jo bom!« se okorajži, počepne in z odsekan m sunkom poseže v vodo. Žarek zadovoljstva mu prešine obraz, ko mu zaceptta v roki plen. Naglo se okrene, njegov dru^, ki stopa za njim ves čas brezglasno, ka^or senca, odpre vrečo in žaba se znajde v novem domovanju. Žabir se nato prestopi proti desni, poten pa nadaljuje, kakor od začetka. Oprezno išče plena, Spet vzdrhti. Ugledal jo je. Neumno strmi žaba v žarko luč. Žabar pa sodi:» Predaleč je, ne bom je dosegel z roko.« S kretnjo da svoji »senci« dogovorjeni znak. Pajdaš mu potisne v roko kajfež. To je lovska priprava, ki je dobila ime po cerkvenem kajfežu. ugaševalcu za sveče. Ža-barski kajfež je skjrfi) prav tak, le da je spleten iz žice. Žabar podstavi žabi kajfež. nato sunkoma potegne in dvigne žabo s spleteno košarico iz vode. V loku pade na breg. Dolgokraka se hitro zave nevarnosti, se hoče odgnati, pa je že prepozno. Žabarjev pomegač jo krepko drži in hip nato je tudi ona v vreči. Nekateri žabarji pa love kvakice tudi na trneke. Ta je pritrjen na koncu daljše palice. Ko žabar ugleda žrtev, jo natakne na trnek in jo potegne na suho. Z drobnimi koraki je oblezel žabar ves dodeljeni revir, in je prišel do prostora, koder je pričel nie?ov sosed. Zastonj bi bila vsa muja, ko bi takoj nadaljeval na tem prostoru z lovom. Lov bi bil brez plena. Saj kar ni polovil njegov prednik, se je poskrilo in zarilo v dno luže. To vedo dobro tudi naši fantje. Zato se po končanem obhodu zbero spet pri ognju. Mokri so in prezebli. Voda. v kateri so brodili, je še ®X®1 Hitite, da ne zamudite S Zadnji izvodi nepozabnega romana ,Prokletstvo ljubezni6 bodo kmalu razprodani. Pišite takoj upravi »Slovenskega Naroda«, da vam pošlje knjigo, ki jo boste čitali z največjo naslado in užitkom. — Cena: broširana Din 20.—, vezana Din 40. —(s poštnino 3.— Din več). 38 mrzla. Treba si je ogreti in posušiti obleko, saj so mnogim omočeni rokavi prav do ramen. Zaradi močvirnih tal in malih nesreč, pa je premočena tudi obutev in često tudi hlačnice. V ognju navdušenja ne opaziš, da si zašel v vodo ... Za silo so si ogreli premrle ude in se pomenili o lovski sreči. Preplašene žabe se še med tem niso spravile k bregu. Čas naših lovcev pa je predragocen, da bi se mehku-žili še nadalje pri ognju. — »Zdaj gremo pa na travnik,« odloči vodja. Lučice se razkrope sirom po travniku ,ter iščejo žab, ki so se podale na šetnjo iz vodnega domovanja. Tak način lova sicer ni tako dobičkanosen, vendar ni brez koristi. Moti se tisti, kJ misli, da je vse, kar le žabi podobno in iz luže potegnjeno, dobro za na mizo. Izkušen žabar zna prebirati in loči dobre vrste žab od slabih. Slednje bo pometal nazaj v lužo. da si ne pokvari dobrega imena pri stalnih odjemalcih. Tistemu, ki pa je potegnil iz luže in spravil v svojo vrečo »fcreemana«, sploh ni več obstanka v tovarišiji žabarjev. V sedem vasi se raznese glas o takem žabarju, ki je lovil — »kreemane«, grde, grampove in neokusne žabe, ki se jih ogibajo pošteni žabarji, kakor hudobec križa. Lovski uspehi so različni. Ni vedno enako. Sto drobnih vzrokov je, od katerih zavisi uspeh posameznih večerov. Največ so vremenskega izvora. Taki pomladanski večeri, ko sije sredi zvezdnatega neba polno-ožarjena luna in si jih žele dvonožne pesniške duše, so za žabarje za nič. Tudi mrzle noči niso žabarjem dobrodošle. Dvoživke se namreč ob hladnih nočeh zarijejo v blato in dremlje jo... Ob uspešnem lovu se giblje število ujetih žab okrog 50. Seveda, spretneiši lovci močno prekoračijo tudi to število. Rekord, ki ga dosedaj še ni pobil nihče izmed naših okoličanov, drže Brežani, kjer je eden njihovih sovaščanov ujel nekega večera 201 žabo. Tako smo čuli in tako zapišemo. Če so pa drugje še srečnejši žabarji, pa naj povedo in bodo spravili Brežane ob žabjo slavo, sebi pa postavili nov rekord. Po končanem lovu pogasijo žabarji ogenj Ali so bolezni pljuč ozdravljive? a To nad vse važno vprašanje zanima očivldno vse. ki trpe na astmi, pljučnem katarju, w zastarelem kaliju, zasUnjenju, dolgotrajnem prehladu in hripi, a dosedaj še niso nažll n zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami Izpod peresa dr. med. Guttrnanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za Finsenovo zdravljenje (kuro) o temi: »AU so pljučne bolezni ozdravljive.« Da damo vsakemu bolniku priliko, da si razjasni vrsto svoje bolezni, smo se odločUi, da pošljemo to knjigo vsakomur Lrezplačno ln franko zaradi splošnega b!agra. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 1.75) s točnim naslovom na Puhlmann & Co., Berlin 614, Muggelstrasse Xr. 25-25a. Odobreno od min. »oc. politike, sanitetni oddelek S. br. 2416 od 12. decembra 1933. 2844 in se vrnejo s plenom domov. Mnogi še tisti večer končajo z mesarskim opravilom. Žabo ubijejo, potegnejo iz kože in ji odrežejo zadnje krake, ki so užitni del živali. Zaradi pozne ure pa tega posla često-krat ne opravijo še isti večer, kar se jim včasih maščuje. Žabe zrahljajo zavezano vrečo in se porazgube v prostost... Žabarji se s svojim plenom le redkokdaj sami posladkajo. Vsak krak je denar, m tega danes manjka povsod. Že najmlajši žabarčlci so vneti računarji in vedo: dve ali v slabih časih so štiri žabe za dinar. Zato so tudi teki, ki rabijo denar, med najbolj pridnimi lovci. Na litijskem sredpostnem sejmu so bili naši žabarčki med najbolj podjetnimi sej-marji. Da ste jih videli, kako so jim sijala lica, ko so si s prislužkom omislili prepo-trebne dobrote. Sam sem videl fantiča, ki si je iz žabjih prihrankov kupil: srajco, nogavice in hlače... Stop! Pa ne bom povedal več. Bojim se. da poseže tudi med nje davčni vijak, ki jim bo pripečatil ali žabji da- j vek ali pa jim bo predpisal žabolovske kar- i te. Zatorej jaz nisem nič — rekel, vi pa niste ničesar slišali... Iz žabjih albumov posnemam pesmico, ki jo je napisal onegavi France iz Brega, tam, kjer drže žabarski rekord. Morda imajo tam celo lastno žabjo poezijo, kakor posnemamo iz Francetovih poezij: Bržanski fantiči, to so fejst tiči, ko se mrak nar'di, vse k mlaki leti. Žabe se po dinarji, kreemani po goldinarji, »krote« pa po vinarji Se bomo imel kupčijo, in šli v oštarijo. Jaz pa nisem tak »osu«, dab* žabe v Litijo »nosu«, rajše se bom sam mastil, zraven tisfga z luže pil... Jože ŽupančM* Nazadovanje naše turistične propagande na češkoslovaškem Značilen glas iz vrst čeških prijateljev Jugoslavije — Slina propaganda za Avstrijo in Italijo — Delo praške »Jadranske straže« Praga. 19. marca. Jugoslovensko trgovinsko ministrstvo je skupno s »Putnikom« priredilo na pravkar zaključenem pomladnem velesejmu v Pragi veliko turistično in kopališko razstavo. Razstava je bila deležna živahnega obiska velesejmskih posetnikov. češkoslovaški prijatelji Jugoslavije so to kvitirali z zadovoljstvom, vendar bi si želeli, da bi se propaganda za obisk Jugoslavije vodila v najširši javnosti, in sicer trajno, zlasti pa sedaj pred bližajočo se turistično in kopališko sezono. Na Češkoslovaškem sta v zadnjih dveh letih propagandistično zelo delavni Italija in Avstrija. V časopisih se smo tre no pojavljajo članki, slike in oglasi, na ogalih ulic in na kioskih plakati, v kinematografih pa kratki filmi, ki prikazujejo lepote italijanskih in avstrijskih krajev, mest in pokrajin. Obiščite Italijo! Obiščite Avstrijo! — to so gesla, ki jih Čehoslovaki čitamo in slišimo podnevi in ponoči. Zakaj ne čitamo in ne slišimo gesla: Obiščite Jugoslavijo!? Na to vprašanje naj bi odgovorili predvsem v Beogradu. Za jugoslovensko turistično propagando skrbi na Češkoslovaškem prostovoljno in nesebično nekoliko čeških prijateljev Jugoslavije, izmed korporacij pa praška »Jadranska Straža« in kdaj pa kdaj tudi odbori Čsl. jugoslov. lig. »Jadranska Straža« izda ia v Pragi že tretje leto iz lastnih sred- stev poseben časopis, dalje pošilja listom stalno jugoslovensko korespondenco in prireja predavanja na osnovi več sto diapozitivov, ki si jih je sama preskrbela. Predlanskim, lani in letos je opozorila pristojne činitelje v Beogradu na nujno potrebo, da se ji pošljejo kratki propagandni filmi o lepotah Jugoslavije, ki bi jih »Jadranska Straža« vrtela v vseh češkoslovaških mestih. Vse prošnje, da bi se teki filmi, ki so že izdelani, posodili na Češkoslovaško, so bile doslej zaman. Tudi letos jih nismo prejeli. Izostali so celo pkkati. V listih m-serirajo samo posamezni češki hotelirji iz Dalmacije. Novinarska propaganda Jugoslavije v dnevnikih je bila lani — iz razlogov, ki bi živo zanimali tudi jugoslovensko javnost — sorazmerno slaba. Zdi se, kakor bi nekaterim činiteljem v Jugoslaviji bilo do tega, da odbijejo preizkušene prijatelje Jugoslavije, namesto da bi jih še bolj pritegnili! Kako bo v tem pogledu letos? Iskreno bi želeli, da bi bilo bolje! Zlasti bi želeli, da bi nekateri merodajni činitelji v Jugoslaviji pokazali več zanimanja in razumevanja za požrtvovalna in idealna stremljenja češkoslovaških prijateljev Jugoslavije. Letos si prizadevajmo, da se bo izmed vseh turističnih gesel na Češkoslovaškem slišalo najpogosteje geslo: Obiščite Jugoslavijo! Adolf Veselja Usoda vlomilcev iz vinskih goric Semič, 23. marca Že več mesecev so naši dnevniki poročali o vlomih po Beli Krajini, zlasti v okolici Semiča. Največji med vsemi je bil vlom pri posetniku Golobiču na Lipovcu, kjer so tatovi odnesli 221 dolarjev in veliko vsoto naše valute. Že po prvih vlomih je vodja semiške orožniške postaje g. Pirkovič pričel previdno zasledovati vlomilce, ki so jih naši ljudje krstili s »pojaši«. Ko je imel že dovolj dokazov v rokah, je s svojimi orožniki 4. t. m. presenetil v spanju družino Dajčmanov in sicer mater Ivano s hčerko Mico, sinom Jakobom in njegovo ženo. Pri zasliševanju je družina vedno bolj padala v protislovja. Zato so jo orožniki izročili črnomeljskemu okrajnemu sodišču. Orožniki seveda še niso mirovali, ampak so še cele tri tedne neumorno zasledovali in preiskovali različne vlome, dokler jih niso pojasnili še devet, od katerih so dobili v hiši Dajčmanov razno obleko, kuhinjsko posodo in druge stvari, po katere so pokradeni lastniki kar trumoma prihajali. Največ najdenega blaga je bilo last g. Sinkoviča iz Črnomlja, pri katerem je bilo nedavno vlomljeno v zidanico. Mnogo pokradenih stvari so našli tudi pri starki Hočevarjevi, ki je Dajčmane podpirala in v svoji hiši skrivala mnogo pokradenega blaga. Mnogi so našli celo obleke, ki so jim bile ukradene pred dvema in več leti, a za denarjem posestnika Golobiča kljub vsemu prizadevanju ni bilo sledu. G. Pirkovič je zatorej preiskavo nadaljeval, večkrat tudi ponoči. V sredo 21. t. m. so se. orožniki ponovno podali k stari ženici Kočevarjevi, da nadaljujejo zasliševanje. G. Pirkovič je na prav lep način zasliševal 12 let starega Jakobovega brata in ga povabil na sprehod, kjer mu je deček marsikaj zaupal. Slednjič, ko mu je orožnik zagotovil, da mu ne bo mati ničesar storila, če mu pove, kam so skrili pokradeni denar, je dečko priznal tudi to skrito mesto in ga odpeljai v hrib do neke škar-pe, kjer je v zidu premaknil nekaj z blatom premazanih kamnov in iz odprt ne vzel aluminijasto škatlico. V tej je g. Pirkovič našel 221 Golobičevih dolarjev. Po zaslugi požrtvovalnih orožnikov je tako odkrita tatinska družba, ki je že nekaj let vznemirjala vso semiško župnijo in druge kraje. Najdelavnejša pri vlomih sta bila brata in sestra Jakob in Mica Dajčman, ki je tudi zmaknila dolarje in drugi denar in katero že tudi v Begunjah dobro poznajo. Nekajkrat je šla v Karlovac, od koder si je po pošti nakazovala po 1000 Din in se potem zagovarjala, da dobiva ta denar za ali-mente. Vrli orožniki zaslužijo pohvalo. Nekatere člane vlomilske družine pa bi kazalo po kazni spraviti v poboljševalnico. da ne bodo še naprej razburjali mirnih ljudi. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Proslava srbskega praznika v Franciji 1916. leta. Vrbica je najbolj vesel dan za srbske otroke in roditelje. Ta dan pada vselej na soboto, toda datum ni vedno isti, ker je Vrbica premakljiv praznik, kakor Velika noč. Na zadnjo nedeljo pred Veliko nočjo pada splošno krščanski praznik Cveti (Cvetna nedelja), a sobota pred Cvetno nedeljo se imenuje Lazarjeva sobota, in na ta dan se praznuje Vrbica. Na Cvetno nedeljo se praznuje Kristusov vhod v Jeruzalem, na Lazarjevo soboto pa spomin, kako je Kristus obudil Lazarja od mrtvih, s čimer je še pred svojim trpljenjem in vstajenjem premagal smrt. S cerkvenega stališča obadva dogodka iz Jezusovega življenja tvorita eno celoto glede praznovanja, dočim sta v srbskem narodu do neke meje ločena, tako da je postala Vrbica praznik otrok in njihovih staršev, posebej mater, torej intimen rodbinski praznik, a Cvetna nedelja se je v teku 19. stoletja istočasno razvila tudi v narodni praznik, srbske Cvete, kot spomin na drugo vstajo v šumadiji 1. 1815., ki je kronala z uspehom težnje in napore srbskega naroda za obnovitev njegovega samostojnega državnega življenja. Z Lazarjevo soboto in Cvetno nedeljo so v srbskem narodu zvezani razni običaji, ki v glavnem predstavljajo radost nad prerojenim življenjem v prirodi pp dolgi zimi: gre se na polje in v gozd po cvetje in zelenje, s čimer otroci okrasijo sebe in domove, dekleta lazarice ali lazarke gredo po vasi pevajoč pesmi, katerih glavni smisel je izražanje želja po rodovitnosti ljudi in zemlje ter veselja zaradi upanja na obilje in blagodat, ki ju prinaša s sabo novo leto. Ni se preučevalo ter ugotovilo, ali so taki in podobni običaji nastali v krščanski dobi pod vplivom evangeljskih izročil o Kristusu kot zmagovalcu smrti in o navdušenju ljudstva zaradi tega, ali pa so se na te dni (kakor je to gotovo za nekatere druge krščanske praznike, n. pr. za Jurjevo) prenesli neki starejši, predkrščanski običaji in pesmi, ki izražajo veselje in upanje, ko se pomlaja narava. - Praznovanje Vrbice pa je v tesni zvezi 3 srbsko cerkvijo ter se obhaja samo v mestih in vaseh, kjer sta I šola i cerkev. Vrbica je Srbom tako cerkveni kakor narodni praznik in običaj ter popolnoma odgovarja cerkvenemu troparu (pesmi) Obščeje voskresenije..., ki se poje tudi na Vrbico (Lazarjevo soboto) in Cvetno nedeljo. Vrbica je srbskemu narodu ljub, dražesten dan za starše in otroke. Otroci ga s hrepenenjem pričakujejo zaradi novih oblek in zvončkov in vrbovih vejic, starši pa — da uživajo v lepoti in veselju svojih otrok. Zato staršem ni žal žrtev, da za ta dan svoje otroke čim lepše oblečejo in opremijo za svečan sprevod, ki gre po vrbove vejice in potem v cerkev. Vendar pa je ta praznik in običaj predvsem drag in vesel dan za otroke, male šolske otroke, kakor tudi za otroke, ki še niso za šolo odrasli, medtem ko se starejša mladina bolj veseli Jur- jevanja in budnice tega dne. « Pozne jeseni 1915. leta je šlo preko Albanije s srbsko vojsko in begunci precejšnje število šolske mladine, tudi mlajše, in malih šolskih otrok. Ti otroci so morali prebiti mnogo gorja in trpljenja, dokler niso v zimi 1916. dobili zavetja v Franciji. Oni so to šolsko leto do konca prebili največ ob učenju francoščine, da bi mogli jeseni stopiti v francoske šole kot redni učenci. Srbski šolski otroci so bili razmeščeni po raznih mestih Francije. Vsaka skupina je dobila po enega srbskega učitelja, večje celo po dva. Do pomladi 1918. so bili vsi ti otroci že razporejeni, in šolanje se je pričelo. In ko se je moglo misliti, da so vse ovire že premagane, so nastopile za srbske učitelje in vzgojitelje velike težave s šolsko mladino, s katero oni v velikem številu primerov prej niso bili znani, marveč so jo šele na francoskih tleh prvič videli in sprejeli. Medtem ko so otroci trpeli na potovanju do morja, potem na ladjah in v karantenah ter v Marseilleu, bili so ves čas v gibanju in borbi za obstanek ter niso imeli niti Časa niti možnosti, da bi intenzivno mislili na svojce, ki so jih zapustili v Srbiji. Ko pa so se razmestili in se odpočili ter morali začeti zopet redni in ustaljeni način življenja, so nastale nove, duševne muke in tegobe. Obšlo jih je domotožje in skrb za njihove ljube in drage, ki smo jih pustili v svoji domovini in o katerih nismo imeli nobenih poročil. Potrtost je bila velika in duševno stanje otrok zelo neugodno za delo in duhovni razvoj. Težka duševna kriza se je očitovala pri posameznikih na različne načine in v različnih stopnjah med brezbrižnostjo in živčno razdraženostjo kot izraz nezadovoljstva z nikomer in z ničimer. Tedaj se je v glavah posameznih vzgojiteljev porodila misel, izkoristiti narodne običaje in praznike v nameri, da bi otroke duševno razgibali in potešili, dajoč jim priložnost, da tudi v novem okolju nadaljujejo prejšnji način življenja in priljubljene običaje, ki so jih podedovali od starejših soro-jakov v svoji domovini. To se je pozneje pokazalo kot dobro sredstvo, da se šolski otroci kolikor mogoče hitro duhovno zberejo in za delo usposobijo. Materice, Božič, sv. Sava in drugi dragi dnevi in prazniki so preko zime prešli neopaženi, ker je takrat mladino razvnemala borba za obstanek, bližali pa so se pomladanski svečani dnevi in prazniki: Vrbica, Velika noč, Jurjevo. Tako se je zgodilo, da se je pomladi 1916. proslavila Vrbica v Gapu, mestu južno-vzhodne Francije, glavnem mestu dčparte-menta Visoke Alpe. V mestu je našlo zatočišče nekaj Cez 60 srbskih učencev in učenk razne starosti. Učenke so bile nastanjene v ženskem liceju ter imele srbsko učiteljico za vzgojiteljico, učenci pa z dvema srbskima učitejema v neki strokovni šoli, ki ta Cas ni delovala. Učenci so bili seveda pre- srečni, ko so zvedeli, da se bo vršila proslava Vrbice. Zanimivo in značilno je, da so baš najstarejši učenci, ki bi jih v rednih razmerah Vrbica no zanimala mnogo, iz« vedli proslavo. Sodelovali so tudi trije ali štirje srbski uradniki, ki so se tu znašli kot roditelji otrok, prišli pa so tudi francoski učitelji. Z našimi učenci so korakali v sprevodu tudi njihovi francoski tovariSL Učenci so peli znano cerkveno pesem ter nesli vrbove vejice, a mlajši so imeli tudi kraguljčke na vratu. Skratka, storilo se je vse, da bi se proslava po možnosti izvršila na način, sličen onemu, ki so ga bili otroci vajeni iz ranih let mladosti. Ni potreben podroben opis cele proslave, sledi pa nai tu objava govora, ki ga je na tej svečanosti izgovoril učencem eden izmed vzgojiteljev. Govor, ki je dokument časa, naj živo priča, kaj smo v tistih težkih letih strahote in groze čutili, mislili in mlademu rodu govorili: »Dragi otroci! VI veste, da je ta naš lep! narodni običaj in praznik v rednih razmerah predvsem praznik mladine, najveselejši dan otrok osnovnih šol in še mlajših otrok. Tako so nekateri izmed vas še prejšnje leto v naši domovini bili srečni na današnji dan, medtem ko so drugi, starejši med vami, še nekoliko let prej se topili v sreči in zadovoljstvu na dan Vrbice. Vi vsi ste se veselili novih oblek, ki jih je tudi najsiromašnejša obitelj za vsako ceno skušala nabaviti, odpovedujoč se drugim nujnejšim potrebam. Veselili ste se zvončka, ki vam je na današnji dan visel na vratu, božajoč vaše no-. Tragedija naših rojakov v Avstraliji Po opustošenju velike delavske kolonije na zlatih poljih — Kako so cenili škoda in »kaznovali" divjaške napadalce Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu je prejela več poročil od naših rojakov iz Avstralije o divjaškem napadu na tuje delavce, o katerem je »Jutro« pred dnevi obširno poročalo. Iz zbranih poročil je razvidno, da so naši rojaki v zapadni Avstraliji doživeli krivice in strahote, Kakršnih doslej še ni zabeleženih v zgodovini lzse-Ijenstva. Kakor nekdaj v Ameriki, tako so se naši rojaki tudi v Avstraliji udejstvo-vali že od nekdaj pri najtežjem delu. Bili so »gnoj prosperitete« in ko je bilo z njihovim pionirskim delom in naporom urejeno kako področje, so se selili drugam, kjer jih je čakalo spet najtežje začetno delo. Na zlatih poljih zapadne Avstralije so se naši ljudje udejstvovali že 50 let, ker se domače delavstvo ni trgalo za naporno in nevarno delo. Okrog Boulderja in Kalgoorhje, v največjih rudnikih zapadne Avstralije je iie dandanes zaposlenih okrog 3.500 delavcev V teh rudnikih dela že dolga leta preko 500 naših rojakov. Pred leti je poleg podjetnikov tudi avstralska vlada skrbela za to, da so se v to težavno področje stekali tuji delavci iz drugih pokrajin, kjer se je delalo pod boljšimi delovnimi pogoji. Zlata polja so bila tako rekoč že od nekdaj določena, da se na njih izčrpa tuja delovna sila, ki je ne samo zelo produktivna, marveč tudi prav poceni. Do pr°d nekaj leti se domače delavstvo sploh ni brigalo za delo v zlatih rudnikih. K delu na tem težavnem področju pa jih čili sedaj kriza in v precejšnji meri tudi to, ker so se razmere v primitivnih rudnikih po zaslugi tujih delovnih moči uredile in izboljšale. DIVJAšTVO PO NAČRTU Spopad med italijanskim uslužbencem bara in domačim delavcem, ki se je po nesrečnem naključju ubil, je bil, kakor vse kaže, zaželjena pretveza za divjaški napad na tuje delavce sploh in posebej še na veliko kolonijo naših rojakov pri Boulderju. Razdivjana množica napadalcev je po velikem zborovanju, na katerem se je hujska-lo proti tujim delavcem, v samem Boulderju izropala mnogo lokalov, kamor so zahajali italijanski, grški in tudi razni drugi tuji delavci. Hiš pa napadalci niso rušili in požigali, kar dokazuje, da so najhujši teror namenili jugoslovenskemu kampu, ki je precej daleč od mesta. Po ropanju m divjanju v Boulderju bi bila imela policijska posadka še dovolj časa za zaščito delavske kolonije, ko je bilo vendarle že na zborovanju jasno, da je ves pohod namenjen njej. Od ropanja v Boulderju pa do napada na kolonijo naših rojanov je preteklo polnih 24 ur. Napadalci so v koloniji, kakor že znano, z ognjem in krampi uničili okrog 80 hiš jugoslovenskih delavcev. Znaten del teh bivališč so sicer tvorile kolibe, zgrajene iz jamskega lesa in iz vreč, napolnjenih s peskom, bilo pa je med njimi vendarle precej dobro urejenih in trdno zgrajenih hiš. Porušeno pa je bilo vse in prebivalstvo je bilo razkropljeno daleč na okrog po pustinji. ŠKODA EV »KAZEN« Značilno je, kako avstralski listi pišejo o povzročeni škodi. »Morning Herald«, ki izhaja v Sydneyu, je cenil škodo na 100.000 šteriingov — v našem denarju 25 milijonov. To škodo pa deli takole: na hotele, prodajalne in druge prostore tujcev fiO.OOO, na izgubljen delavski zaslužek ±8.000, na izgubljen dobiček rudnišk. podjetja 13.000, samo 9.000 šteriingov pa za porušene in zažgane hiše naših izseljencev. Komisija, ki so jo tvorili sami oškodovanci, pa je v prisotnosti jugoslovenskega konzula v Pcr-thu Nikole Mariča povprečno cenila škodo na 30.000 šteriingov ali na 7 -dai poprej, sedaj v pomanikan,'u do1P in zaslužka. Tako n. or si av=trR'*ko dravske organizacije odrpdile. da inrrio motnost snreipma le oni pr'«o,i«ni do1avcv ki so nonoinoma a^^^V^a jez^a in tudi pism°ni Tudi od nodi°tii se z^Meva. nai zanoslii-^io "Tno tv-^otip i" v<*- ?če delavce, češ. di « ??rr>o t°ki ■$o na razne vamo®tiip nvn—rvo r>a r»a-opozori1^. do^m hi d*"'1?* l"hko r>o-vy~o*il1 s ivm'o n^^^Mo r>-5 d°iu ve^ko ?kodo pod-iot.m in d,"'r""°TYi f,o,flvc°ro. d ors-anizaci-ami 'n oo^^t/rilri ip seveda f>v>r*»t;h jn r>ri ni va'or so T>O- ■iavi. imifor fh n-orr"Vn onis®,' v«1Jk1 aTf°ri¥ki .T""1'" London v i>ž°1oTii Tjot-* i^ciV^-n^i od vcr^b stisni iz- koriS*ana in tla^era brezpravna raja. Odobreno cd Ministerstvo jocijolne politike '•> narodnega jdravli« S. »ie*. 2V3 od 19. IL 1932. Blizu §0*000 butar za cvetno nedelja Butarski sejem, ki je bil letos nad vse bogato založen z butarami, je bil nocoj končan. Trajal je dobrih 14 dni, druga leta so »butaraši« prinašali butare naprodaj šele tihi teden. Pred vojno sploh ni bila navada, da bi se cvetne butare prodajale v takem obsegu. Na Orljem, pri Sv. Lenartu in okoli Sostrega se je razvila prava domača industrija. Z butarami so si služili kruh sprva revni sloji, delavci in kočarji. Sila hudih gospodarskih težav pa je letos prisilila k temu celo imovi-tejše posestnike. Dela in potrpljenja je treba mnogo. Najprej gredo moški po gozdovih, celo na Krim in tja proti Trebeljevemu in Besnici, da narežejo brinja in lepih ravnih leskovih palic. Januarja se prične pravo delo, ki traja ponoči in dnevu tja do srede posta. Moški nabavijo čiste jelove deske in pripravljajo oblanice, ki jih potem ženske vtikajo v prežiljko in tako barvajo. Vsi domači so pri tem zaposleni. Letos so nekateri napravili 500 do 1000 butar in bu-fcaric. Povprečno pa je vsak pripeljal na trg 300 butar. Mestni, tržno nadzorstvo je dalo ljudem prostor pred Kresijo in na Cankarjevem nabrežju brezplačno. Bilo je nad 150 prodajalcev Lahko torej računamo, da je bilo na trgu blizu 50.000 butar. Cene so bile najrazličnejše Od dinarja do kovača. Na Cankarjevem nabrežju je neki mož iz št. Lenarta napravil velikansko butaro, nad 4 m veliko, da je bila ponos sejmu. Vpra- šan, kdo jo bo kupil in koliko velja, je stari moz odvrnil: »Pet kovačev, če je ne prodam, jo bom pa podaril frančiškanski materi božji. Lani je takšno kupil neki Logatčan. Promet na butarskem sejmu je bil letos razmeroma živahen. Cenilo, da so butare vrgle najmanj 60 000 Din. Dobri so, čeprav le skromno poplačajo obilno delo. KRK tri ure od Sušaka. Ugodno in mirno letovišče. Glavna sezona od 1. junija do 31. avgusta. Hotel »Krk«, renomiran, 17 sob. Vsa oskrba Din 50—54. Hotel »Jugoslavija«. Prav na obali. Vsa oskrba 50—56 Din. Izven sezone popusti po sporazumu. Informacije in prospekte zahtevajte pri kopališčnem po-verjeništvu in od hotelov. i sveti podobi vaše matere ter molijo za vas | Gospoda, da vas vrne v življenje in njihovo naročje. Mi vsi smo pustili v svoji lepi in dragi domovini koga, ki je našemu srcu najdražji. Zategadelj se danes mi vsi spominjamo usode Lazarjevih sestra. Vsi se zatekamo k Vsemogočnemu, naj usliši naše želje in molitve, da nam ohrani naše drage in ljube, da nam jih, sedaj za nas kot mrtve, zopet vrne v naš objem. Zato je današnji dan dan upanja in tolažbe srbskih rodbin, dan tolažbe v velikem domu srbskih mater, očetov, bratov, sester ter srbske dece. Današnji dan, otroci, nam podžiga pogum, da vzdržimo v svoji ogromni bolesti ter ohranimo zdravje v naši hudi nesreči. Brez nade bi sicer morali podleči in končati. Toda mi se nadejamo, da bo Predobri ponudil roko pomoči nesrečni srbski materi in njenim ubogim otrokom. Ta nada nas bo storila močne in dobre, da bomo zaslužili milost Boga mogočnega. Nada nas bo okrepila, da nam tudi v tem tako težko pre-izkušajočem nas času ne upade pogum, da se ne zapustimo, da se ne predamo brezdelju in slabosti. Trudite se, otroci, da ohranite vse lepe vrline, ki morajo dičiti mladino: poštenost, krepost, skromnost in marljivost. Ako bodete ohranili te vrline, sladak vam bo ne le prvi objem z domačimi, marveč tudi vse vaše poznejše življenje bo jasno in koristno tudi vam, nič manj pa tudi vaši rodbini in naši domovini. Dragi otroci! Poleg čuvstva rodbinske skupnosti, imamo mi vsi še širša, splošnej-ša čustva. Tu je na prvem mestu ljubezen do domovine in naroda srbskega. In to našo ljubezen so nam neprijatelji zelo skalili. Oni so nam zasužnjili domovino, narod podjarmili in državo uničili. Ta bol nas pritiska ter nas bo pritiskala tako dolgo, dokler ne bomo videli svoje domovine osvobojene in države obnovljene. Vi danes niste samo ločeni od svojih ljubih in dragih, marveč ste oropani tudi domovine, zemlje, v kateri ste se rodili, v kateri ste se tudi Vrbice veselili in za katero živite. Težka bolečina teži vaše mlade duše ter vas napravlja nesrečne kljub vsej negi in nežnosti vaših francoskih tovarišev ter njihovih roditeljev in učiteljev Toda, glejte, nastopajo svetli dnevi iz zgodovine srbskega naroda in krščanstva, ki nam lajšajo našo bol z nado v bodočnost Na jutrišnji dan, na Cvetno nedeljo, kakor veste, se je pred sto leti nadaljevala junaška borba za ponovno vzpostavitev naše narodne države, in ta borba je bila kronana z vencem zmage. Tudi jutrišnji dan nam bo lajšal našo bol za izgubljeno domovino in državo ter nam bo vlil nove nade, da si tudi to pot izvojujemo svojo zemljo in svobodo. Pred vrati je tudi svetli krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja. Po vseh mukah in trpljenju, usmrčen od hudobnih ljudi, se je Kristus dvignil iz groba in šel v nebo na prestol nebeški, kjer sedi na desnici Boga visokega. In mi se nadejamo. da bo tudi ves naš narod po tolikem trpljenju vstal iz tujega suženjstva, zgradil zopet svojo močno in civilizirano državo ter stopil v nerazdružno kulturno zvezo s Francozi in drugimi naprednimi ter plemenitimi narodi. V tem imenu vam čestitam na dana? njem prazniku ter vas pozivam, dn se spominu na svoje ljube in drn^- *"r usodo naše lepe domovine in naroda i lažite in razveselite.« i. Ali potrebujete pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zmorem. Les in kovino, železo ..» emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri tem! Zakaj glejte — jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim! To pa zmore samo v J. V -33 CISTILKA VIM CISTI VSE ! Pomagaj si sam in Bog ti ho pomagal Bolj kakor kedaj poprej, velja ta stari pregovor v sedanjih časih gospodarskega zastoja vsem pridobitnim krogom. Mnogi žilavi, vztrajni in moderni trgovci ter drugi podjetniki so že davno uvideli, da morajo v prvi vrsti pomagati sami sebi. V tej uvidevnosti se poslužujejo s priznanja vredno vztrajnostjo, ki je poplačana z vidnimi uspehi, raznih reklamnih sredstev, med katerimi je pač najbolj učinkovito to. da svoje tvrdke in svoje blago redno predstavljajo občinstvu in kupcem s časopisnimi oglasi. Občinstvo se spominja tvrdk, ki se mu redno predstavljajo v časopisju, za one, ki v svoji zaostalosti tega ne store, pa se seveda ne more zanimatL Pomladf hi budi naravo k novemu življenju ter prepusti naravnemu poginu vse to, kar nima več lastne moči in volje za življenje, drami in budi tudi človeka k samoobrambi in samopomoči. Podjetnikom in trgovcem je sistematična reklama pri tem najboljše sredstvo, poleg tega pa tudi v pravem pomenu besede stanovska dolžnost, kajti občinstvo pričakuje upravičeno od njih, da mu bodo na razpolago z nasveti, s ponudbami in s sporočili o dobavnih virih najrazličnejših potrebščin. Velikonočni teden in velikonočni prazniki so baš oni dnevi, v katerih so podjetniki in trgovci najtesnejše zvezani s potrošniki in kupci iz najširših slojev. Ta zveza in vzajemnost ima pač najboljši izraz in tudi najboljše učinke s časopisnimi oglasi. Časopisni oglas je ono zanesljivo sredstvo, ki nikdar ne odreče in nikdar ne zgreši poti do potrošnikov. Časopis je dnevno stotisočem pred očmi in to vedno tedaj, kadar si ga človek sam zaželi, da bi si v njem poiskal vse, kar potrebuje. Ta reklama je najboljša tudi zaradi tega, ker ne pride nikdar ob nepravem času in ker je ne more zadeti niti najmanjši očitek vsiljivosti. Za reklamo pa je treba izbrati seveda časopis, ki ima čimvečji krog čitateljevin ki se je že izkazal z reklamnimi uspehi. Vsi naši pridolritnild, ki imajo še dovolj zdravja, moči in volje, na plan, na delo ob pravem časa z najboljšim svojim sotrucinikom — z »Jutrovim« oglasom! ____ Ob velikem muslimanskem prazniku Danes je prvi dan veJikega muslimanskega praznika Kurban Bajrama, ki ima svoj izvor v znani svetopisemski zgodbi o očaku Abrahamu. Islamske knjige govorijo o preroki Ibrahimu, ki ie hotel Bogu žrtvovati ■svojega sina lemaila, a mu ie Bog. ko ie vi- ker se tedai v. Maki zbero muslimanski romarji iz vsega sveta. M lsliman. ki obi.šč«? grcb preroka Mu ha meda, je srečen v mislih na prerokove besede: Vse, ki obiščejo moj grob. bom varoval, kajti obisk po smrti v?-lja tolike kakor obisk v dobi živlienia. Oni. Meka z največjim islamskim svetiščem, kjer se danes zbirajo hadžije iz celega sveta del njegovo pripravljenost za največjo žrtev. poslal ovna - kurbana. da ga žrtvuie na-mesb sina. V spomin na ta dogodek in v znak tKJ' ? pristojbine za pisma in dopisnice v izpremembah in dopolnitvah pravilnika o bolničnih tateah. pojasnilo glede prisilnih združb trgovcev. obrtnikov in industriicev: taksna vprašanja: popravek k uredbi o občinskih uslužbencih, objave banske uprav? o pobiranu občinskih trošarin v letu 1934 in razne obiave iz J-Službsnib Novin«. ♦ Holaj, smučarji! Zdai se selimo v višave; Od dan ^R dalje sta odprti in stalno oskrbovani Staničeva koča in koča t>ri Triglavskih jezerih. Obeta se najboljša smuka. Omogočena bo Se tja v pozno pomlad, zakaj sne?a ie okrog obeh postojank kakor še nikoli! Ra®um?,se, da te tudi postrežba v obeh kočah izvrstna. Ni večieZel! okrog hodi neki Vlado Bodnik. ki se izdaja za duhovnika iz Paraeuaja. Oglaša se. najrajši po župniščlh. kjer vrSi razne sleparije Govori hrvatsko, nernSko, romunsko in latinsko. Star je okrog 30 let In v svojem nastopanju izredno okreten. ♦ Zasledovan slepar. Poročali smo že o sleparskih podvigih nekega Franceta 2ič-karja, doma iz Leskovca, ki je odnesel iz celjske bolnice več obleke, povrb pa okra-del tudi nekaj pacientov. Pozneje se je klatil po deželi in se slednjič pojavil v Ljubljani, kjer je najnrvo oslenari! peno gospo, stanujočo na Rimski cesti, žlčkarja sicer zasledujejo varnostni organi, a se zna spretno skrivati. V zadnjih dneh Je oslepa-ril za večje vsote gostilničarja Josipa L., od nekega drugeea pa Je izvabil črno zimsko suknjo In 100 Din gotovine. Pred sle-parjem svarimo. Prijateljski sestanek v proslavo Murnikovih jubilejev ob 20. uri v Kazini. • Velika poneverba v Vojvodini. V Starem Vrbasu so zaprli nekatere bivše funkcionarje občinske oprave, proti katerim se je dalje časa vršila preiskava zaradi raznih zlorab. S temi zlorabami Je bila oškodovana v znatni meri tudi občinska imovina. Vse občinske knjige Je že pred tedni pregledala preiskovalna komisija, ponovno pa jih bodo pregledali stroKovnjaki, ki Jih je imenovalo sodišče v Somboru. Poleg drugih Je bil aretiran tudi bivši občinski predsednik Stevan Milovanovič. • Odlikovanje domače tvrdke. Znana ljubljanska veletrgovina z vinom g. Pia Ra-dcnlča, ki ima svoje prostore na Stari poti št. 9, je bila na vinski razstavi v Bruslju odlikovana z najvišjim odlisovaDjem Grand prix. To visoko odlikovanje je ugledni domači tvrdki najboljše priznanje, da so njena vina res prvovrstna. G. Radonič je dober poznavalec vin ter kupuje najodllčnejša štajerska vina, kakor priznana vina graščine samostana Admonta In graščine De Senibus. Tako se pri tej tvrdki še danes dobi v lepi izbiri vino letnika 1932. in 1933. dalje prvovrstni dolenjski cviček, kakor tudi dalmatinska vina v največji izberi. Tvrd-?a Pio Radonič je bila ustanovljena pred 15 leti ln uživa ves čas največji ugled, ki ji služil v najboljše priporočilo. • Velikodušni dar Društvu slepih. G. dr. Hugo Baugmarten iz Trbovelj je daroval Podpornemu društvu slepih v Ljubljani namesto honorarja za operacijo 500 Din. — Dru«tvo se darovalcu iskreno zahvaljuje. * Sejem. Uprava občine Studenec pri Sevnici naznanja, da bo letni sejem namesto 31. t. m. dne 28. t. m. in vabi kupce in prodajalce. ♦ Opozarjamo vse trgovske, obrtnllke In Industrijske kroge, da si zamorejo pustiti ie nadalje tiskati račune za svoje potrebe v tiskarnah kot dosedaj, edino s to spremembo, da morajo biti računi vezani v blokih ter jih mora stranka pred uPorabo predložiti dav&ni upravi v kolkovanje. ♦ Se je čas, da plačate naročnino za strokovni list Rejec malib živali v znesku 30 Din In postanete s tem deležni nagrad, ki so razpisane v 3. številki lista. Poet.io-če-kovni račun je 11763. Poleg tega Vas seznani list z raznimi praktičnimi nasveti in strokovnimi navodili za rejce malih živali, ki sicer ne premorejo lastneea zemljišča, a si vendar pametno prizadevajo izboljšati svoj gmotni položaj. ♦ Velik napredek v negovanju zob. Eden od največjih neprijateljev zob je brezdvom-no zobni kamen, povzročitelj mnogih težkih obolenj. Zobni kamen se odpravi v večini primerov z mehaničnimi sredstvi. *ar povzroča bolečine in Izgnbo časa. Sedal ima priljubljeni Sargov Kalortont v sebi dodatek sulforiclnoleata po dr. Brannlichu ter je dobil noleg svojih znanih odlik še eno neprecenljivo novo svojstvo. t. J. rta odpravi zobni kamen w prenrečl, da se ne naredi drns. Pri tem niti najmanj ne oškoduje zobe. Ta novi dodatek v Sareovem Kalortontu predstavlja velik napredek na polju negovanja zob. • Kraste. IzpnSčaH. IlSajl Itd., ki se Cesto tako upirajo vs?k®mu zdravlieniu, odpravila vendarle »Fitonin«. ki razkužile in tako* odstranluje tudi srbečico. Steklenica »Fltonina« stane 20 Din v lekarnah, po posti pa se dobe dve stek^nlci protf pov*ptiii od 50 Din. Pončno knPHco *t. 14 no?ilis Vfozn^čno »'"M+on«. s. o 1., prr-oh. 1-78. (Reg. pod št 1281. od 28. VH. 1933.) » Borba proti glavobolu. V dobi naglega tehničnega napredka napreduje seveda tudi medicina in so že razna znamenjta odkritja omogočila uspešnejše zdravljenje. Pri vsem tem napredku pa vendarle že muči ljudi glavobol. 90 odstotkov primerov te nadloge izvira iz slabe prebave in črevesnega zaprtja. Klinike in zdravniki Izkazujejo največje priznanje dražejam Ar-tina. Zadostuje namreč, če vzamemo zvečer dvo komada, do dosežemo zjutraj normalno izpraznitev črevesja, kar nas reši mučnega glavobola. KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah tn oblikah ter športne čepice nudi po nizkih cenah Mirko Bogataj trgovina klobukov in čepic Ljubljana, Stari trg št. 14. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. Iz Ljubljane u— Devl Kralj-Volavškovi v slovo smo prejeli naslednje vrstice: Lepo je živeti pomladi , a težko je umirati v dobi, ko se prebuja narava k novemu življenju! Pomladi umira celo starček težko, stokrat težje pa miada, 2fi letna mamica, ko se poslavlja od svojega dveletnega Saška od komaj vzcvete lega cveta. Nad vse si ljubila cvetje, bilo Ti je v tolažbo ob mnogih bridkih trenutkih — in s cvetjem so zasula Iskrena prijateljska srca nizki griček, pod katerim počiva Tvoje zlato srce. Kdor Te je poznal, Te je moral ljubiti. Kakor nežen cvet,, poparjen od slane, si povesila svojo nedolžno glavico! Usahnil nam je naš dragoceni cvet, ovenelo bo cvetje na Tvojem grobu, toda Tvoja zlata duša bo živela v srcih nas vseh, ki smo Te poznali in ljubili — dokler tudi nas ne sprejme zemlja v svoje hladno naročje. Obnovila se bo pomlad. Na Tvojem grobu bodo vzcvetele cvetke, vzgojene od Tebe, presajene s Tvojih vrtnih gredic! Tvoja d"ša pa bo vsrkavala vonj pomladi in vijolic, Tvojih ljubljenk. Lahko je Tebi, Deva! Ti spavaš mirno, a mi se krčimo v boli za Tvojim zlatim srcem. Edina tolažba nam je cvet, ki si ga nam zapustila, Tvoj zlati Saško! — Vsi, ki smo Te ljubili. u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo 28. t. m. ob 18. bo predaval v justič-ni palači, dvorana št. 79. g. dr. Josip Wilfan o »Pomenu in ciljih kongresov evropskih nacionalitet«. Dr. Josip Wilfan &e je te dni pripeljal v Ljubljano in predno nastopi skupaj s soprogo nameravano daljše potovanje po Jugoslaviji, ga je društvo »Pravnik« povabilo, da bi v nizu predavanj, ki jih to društvo prireja, izpregovoril o predmetu, kateremu se je zadnja leta pretežno posvetil. Na kongresih evropskih nacionalitet ee od leta 1925. vsako leto sestajajo predstavniki večjega dela evropskih narodnih manjšin; predzadnji teh kongresov je bil na Dunaju leta 19?2, lansko leto v Bernu, vsi prejšuji pa so se vršili v ženevi. Eden od treh sklicateljev prvega kongresa evropskih nacionalitet je bil naš dr. Josip Wilfan, ki je predsedoval vsem devetim dosedanjim kongresom in načeluje tudi izvršilnemu odboru. Ko pozdravljamo odličnega tržaškega rojaka v našem mostu, ne dvomimo, da bo njegovo predavanje vzbudilo zanimanje naše širše javnosti. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor, POLNO VESELJA bo v Vaši hiši za Velikonoč, če naročite svojim odlično družabno revilo NAŠA P OV A 2790 Celoletno 60 Din, Ljubljana, pošt. pred. 114 u— Društvo prijateljev Poljske vabi prijatelje Poljske k udeležbi pri proslavi godu marszalka republike Poljske, Jožefa Pilsud6kega, ki jo priredi skupno z upravo Narodnega gledališča v opernem gledališču v torek 27. t. m. ob 20. Protektorat siavno-sti je prevzel izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Poljske v Jugoslaviji* g. dr. Vladislav Schwarzburg-Giinther, keg* bo imel govor o pomenu tega poljskegi narodnega praznika. Po govoru bo predsta^ vn popularne poljske opere Moniuszkegi »Halka«. 3 PARKETE dobavlja in polaga najceneje in pod naj» ugodnejšimi pogoji samo „JUGOPARKET" d- * o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7 3064 u— Rezervne oficirje pozivamo po na« redbi komande mesta, da se udeležijo predavanja za rezervne oficirje, ki bo 26. t. m. ob 20. v Oficirskem domu na Taboru v vojašnici Vojvode MiSiča. Ker je predavanje obvezno za vsakega oficirja, opozarjamo, da naj brez važnega vzroka nihče ne izostane. — Odbor. u— Slavni pevski zbor »Smetana« iz Prage priredi v prihodnjih dneh koncertno turnejo po Jugoslaviji. Obiskal bo tudi Ljubljano, kjer nastopj v četrtek 5. aprila / veliki, unionski dvorani. »Smetana« Je eden najodličnejših praških moških zborov. Spored in ostale podrobnosti priobčimo. Danes ob 3., pol 6. in 8. url zvečer, jutri ob 8. uri film divne godbe, krasnih scen in globoke vsebine Prebujene strasti Pride aviatični film: Usodni dnevi Še na veliki petek dopoldan prinešene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna jos. reich U— Angleško društvo je v sredo priredilo v slavnostni dvorani univerze predavanje gdč. Oxleyeve, ki ga je posetilo izredno mnogo poslušalcev. Predavateljico je pozdravil društveni podpredsednik g. dr. Ferdinand Majaron. M. Oxley je govorila o Irski. Irsko vprašanje še danes ni rešeno, a v čem vprašanje obstoja, ne vedo niti Irci sami kakor to ironično trdijo Angleži. Predavateljica je zanimivo razpravljala o posebnostih Irske, o njeni zgodovini, uporih, političnih razmerah in pokrajinskih lepotah zlasti pa tudi o irskem liumorju in jeziku, za katerega se irska svobodna vlada na moč prizadeva, da bi oživela star0 galsko narečje, ki je izredno muzikalno. — Po predavanju so poslušalci nagradili predavateljico s toplim odobravanjem._ Najugodneje kupite ali naročite damske plašče in kostume v damski konfekciji A. PAULIN, Ljubljana KONGRESNI TRG 5 u— Razstava Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu je najuspešnejša umetnostna razstava zad.njega časa, saj jo je že doslej obiskalo čez dva tisoč ljudi. Tudi s prodajo je imel umetnik precej sreče, če uvažujemo sedanje težke čase. Skoraj rekordni obisk Jakčeve razstave ne priča samo o umetnikovi popularnosti v Ljubljani, marveč pomeni tudi vidno priznanje kvalitete in umetniške prepričevalnosti njegovih del. Kakor izvemo, bo Jakčeva razstava od,prta samo še danes in jutri, v ponedeljek zvečer se bo nepreklicno zaprla. Tako se torej vsem, ki še niso videli te lepe razstave, nudi prijetna prilika, da jo obiščejo danes ali jutri. __ SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dir. Kmetovo mazilo D* OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. u— Profesorski izpit je opravil pred stalno izpitno komisijo za srednješolske profesorske izpite na ljubljanski univerzi gospod R e p o v ž Ivan, suplent glasbe na drž. učiteljski šoli v Ljubljani. Priznanemu pevskemu pedagogu med našo srednješolsko mladino iskreno čestitamo! u— Javna produkcija gojencev drž. kon-»erva torija. Jutri v ponedeljek bo ob 6. zvečer v Filharmonični dvorani javna produkcija konservatoristov. Nastopijo gojenci Dermelj Albert (violina), Iglič Jelka (sopran), Leskovic Leopoldina (klavir), Veber Hugo (flavta), Morin Slavko (violina) in Lovše Majda (sopran). Nastopajoče spremljajo na klavirju Menardi Pija, Gal-latia Reinhold, Leskovic Leopoldina, Hra-šovec Silva in prof. Ldpovšek Marijan. Poleg tega šimenčeva in Lovšetova z nekaterimi recitacijami. Vstop na produkcijo je prost proti nakupu programa, ki stane 2 dinarja. Ravnateljstvo vabi najvljudneje starše gojencev in prijatelje glasbe na tu produkcijo. nogometna tekma KAC: II Danes 25. t. m. ob 15.30 na igrišču Ilirije u— Danes premiera preKrasne komedije z Vlasto Buriamom v glavni vlogi. Mi pravimo, ako je vžgal v »Lažnem feldmaršalu« bo še bolj vžgal kot Revizor iz Petrograda. V tem delu, ki je izdelano po znani komediji Nikolaja Gogolja, Vlasta Burian nadkrl-ijuje samega sebe. Njegova partnerica je znana igralka Truda Grosslichtova. u— »španska muha« je tudi včeraj privabila ogromno ljudi k predstavi ZKD v Elitni kino Matico. Publika se zabava in srneje. R. A. Roberts zbija svoje šale, da je kar veselje. Današnja predstava bo ob 11. Vstopnina znaša 3 in 5 Din. DOBRNA ZA SRČNE, ŽIVČNE IN ŽENSKE BOLEZNI, POČITKA POTREBNE! Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200__(oziroma Din 1.380.—) (avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). Prospekti na zahtevo. u— četniki! Občni zbor četniškega pododbora v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek ob 20. v dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Točno vsi! u— Ljubljanski Sokol opozarja ln vabi ponovno na današnji zbor članstva in slovesno odkritje spominske plošče br. dr. V. Murniku v telovadnici v Narodnem domu ob pol 11., popoldansko akademijo v Uni-onu ob 15. in na prijateljski sestanek v veliki dvorani Kazine ob 20. u— Maša zadušnica za gospodično Irmo R a u n a c h e r i e v o se bo darovala v torek 27. t. m. ob 8. v cerkvi Marijinega oznanjenja. — Rodbina. Raunacher. u_ Kolo jugoslovensKih sester ima svoj občni zbor danes ob 15. v mali dvorani Kazine z običajnim dnevnim redom! Vabljene vse članice! prazniki na morju v opatiji — abbazia Cenjenim gostom iz Slovenije priporočam svoj na novo urejeni „p e n s i o n miran" ln dep. Hot. Royal Centralna kurjava. Topla in mrzla tekoča voda. Plačljivo v dinarjih v Jugoslaviji. Posestnik MIRAN. Koča pri 7 jezerih je odprta in stalno oskrbovana. Dohod najboljši preko Planine na Kraju ali Planine Jezero. Smuka prvovrstna. u— Dar. Veletrgovina Avg. Agnola v Ljubljani je podarila Podpornemu društvu slepih 100 Din. Srčna hvala! u— Združenje gstilniških podjetij v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo, da se bo vršil v torek 27. t. m. LXIII redni letni občni zbor združenja, in sicer v poslovnih prostorih restavracije »Zvezda«, Kongresni trg 1 ob 3. popoldne. Prosimo zanesljive udeležbe. u— Ne pOzabit«, da bo v soboto 7. aprila velika akademija »Tabora« v Unionu. Nastopili bodo tudi operni solist g. Robert Primožič, operna solistka gdč. Anita Mezetova, operni dirigent g. dr. Danilo švara in violinist g. Karlo Rupel. u— Bedni občni zbor društva Skrb za mladino se bo vršil v sredo 28. t. m. ob 20. v gostilni pri Bcmčarju na Sv. Petra cesti. št. 41. članstvo naj se tega zbora udeleži polnoštevilno. — Odbor. u— Preporodovke! Namesto v ponedeljek bo sestanek v sredo ob pol 6. popoldne. Pridite vse. Zanimivo predavanje. u— Za velikonočne praznike Kupujte Ciril Metodove razglednice, ki se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica 2. Danes monumentalni velefilm V znamenju križa zvočni kino ideal Predstave ob 3., 5., 7. in 9.% zvečer Cene 4, 6 in 8 Din u— Naval v bolnico. V ljubljansko bolnico prihaja dan za dnevom več bolnikov zlasti z dežele in iz industrijskih in rudniških revirjev. Mnogo se zateka v bolnico tudi brezposelnikov, ki seveda izrabijo tudi vsako milejše oboljenje, da se v bolnici pri boljši hrani vsaj za nekaj časa oskrbe in okrepčajo. Do včeraj so sprejeli v ljubljansko občo bolnišnico že 5390 bolnikov. u— Tatovi na poslu. Iz izložbenih oken v veži Schmittove trgovine Pred škofijo je ukradel nekdo v petek več solnčnikov, vrednih 300 Din. V spalno sobo Genovefe Rriclj eve na. Glincah se je splazil neznane« in ukradel listnico s 100 Din. V odsotnosti najemnika Ivana Cerniča ee je splazil nekdo v njegovo stanovanje na Tyrševi cesti 97 ter mu. ukradel delavsko knjigo, dovoljenje za bivanje v naši državi, nekaj fotografij m dva pletena puloverja, kar vse je. zbasal v aktovko in izginil. Černič je oškodovan za okrog 3()0 Din vrednosti. u— Trojanski proces. Kakor smo že javili, se bo vršil pred velikim senatom v torek ob 9. dopoldne trojanski proces. Zanj je seveda veliko zanimanje. Mnogi radovedneži že iščejo vstopnice pri predsedstvu okrožnega sodišča in skušajo z vsemi mo- Kupujte prvorazredne lamice pri odlični svetlobi Vam bo števec pokazal, da ne obstoji žarnica istega kalibra, hi troši manj struje. Za to trditev imamo spričevala uradnih preizkuševalnih zavodov. BBB£ dne 26. t. m. dalje moderno, trpežno, čisto volneno blago za damske obleke globoko izpod dnevne cene, meter 29 Din. e— Žrtev napada. V četrtek popoldne je neki moški v neki gostilni v Škofji vasi pri Celju v prepiru napadel 4Sletnega po-setnika Ivana Kolarja iz Višnje vasi in ga z nekim topim predmetom močno udaril po glavi. Kolarja so prepeljali v bolnišnico. e— Poskusite tudi Vi srečo in nabavite si srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 16.15 in 20 30 originalni ruski velefilm »Tihi Don« in dve zvočni predigri. Danes ob pol 11. dopoldne matineja. a— Kraljeva zahvala. Predsednik pododbora Združenja vojnih invalidov g. Franjo Geč je prejel iz dvorne pisarne kraljevo zahvalo za vdanostno brzojavko, poslano z zadnjega občnega zbora pododbora v Mariboru. a— Ljudska univerza. Opozarjamo na interesantno predavanje, ki ga ima v ponedeljek 26. t. m. ga. dr. Mila Kovač, specialistka za roentgenologijo o zelo zanimivi temi: Kaj nam razodevajo roentgenovi žarki? Predavanje bo opremljeno z nazornimi skioptičnimi slikami. a— Dramski studio ZKD. V Mariboru smo že dolgo čutili pomanjkanje zdravega dramskega studia, ki bi z mladostnim zaletom skušal realizirati kulturno propagandne naloge našega matičnega društva. Danes pa lahko že z zaupanjem in s ponosom zremo na našo mlado, zdravega življenja polno novo dramsko skupino. Njene moči so mladi talenti, zbrani z raznih mariborskih DANES PREMIERA VESELE KOMEDIJE po znanem gledališkem delu ruskega pisatelja Nikolaja Gogola — V glavni vlogi VLASTA BURIAN Revizor Iz Petrograda SMEH — ZABAVA — DOVTIPI — GODBA Predstave ob 3., 5., 7.% in 9.i4 url Predprodaja vstopnic od 11. do ^lZ. elitni kino matica Tel. 21-24 BBBBnraBsnnHi g očimi protekcijami doseči vstop v dvorano. Odločeno pa je vse drugače. Sodišče ne bo delilo nikakih vstopnic. Vstop bo dovoljen le omejenemu številu občinstva. Policija bo že pred začetkom razprave izvedla točno perlustracijo občinstva. u— Teden moške mode je zanimiva razstava najnovejših modnih vzorcev za obleke, plašče, srajce. Oglejte si izložbe in zalogo specialne trgovine Novak na Kongresnem trgu. u— Izgubljeno. Kdor je našel šop ključev, verjetno blizu justične palače, naj jih odda proti nagradi v restavraciji »pri Katrici« v Rožni dolini. Danes premiera senzacionalnega filma »MUMIJA" V glavni vlogi Boris Karloff ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Cene 2, 4, 6 8 Din Iz Celja e— Zaključek letošnje sezone na Ljudskem vseučilišču bo jutri ob 20., ko bo kot zadnji v sezoni predaval glavni urednik »Večernika«, pisatelj g. Radivoj Rehar iz Maribora o nemškem narodnem socializmu in njegovem pomenu za srednjo Evropo. Opozarjamo na to aktualno in zanimivo predavanje. e_ Celjska podružnica Društva jugosl. obrtnikov je imela redni občni zbor 18. t. m dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Predsednik g. Holobar je pozdravil vse udeležence, zlasti pa odposlanca centralnega društva v Ljubljani g. Moreta m zastopnika političnih oblasti, ter nato orisal namen Društva jugosl. obrtnikov. Poročila tajnika, blagajnika in računskih pre-gledovalcev so pokazala, da je društvo doseglo lani lepe moralne in tudi finančne uspehe. Podružnična pravila so ostala z malenkostno izpremembo glede imovine podružnice neizpremenjena. Nato je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom g. Holobarjem. Gosp. Kovač je izrazil željo, da bi člani v bodoče bolj redno plačevali članarino. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki je bila poslana na pristojna mesta. Gospod More je omenil, da bo na Šmarni gori obrtniški tabor, predsednik pa je pozval člane, naj se udeleže tega tabora v čim večjem številu. Predsednik gospod Holobar je zaključil občni zbor s pozivom, naj se novoizvoljeni odborniki lotijo z vso vnemo dela za procvit in izboljšanje položaja obrtniškega stanu. e— Halo! Koncert. Pevski odsek industrijske gasilske čete iz Šoštanja gostuje prvič v Celju v nedeljo 8. aprila ob 4. (16.) uri v veliki dvorani Narodnega doma s pestrim sporedom in se priporoča občinstvu za obilen obisk. e— Dumping v Celju! Tvrdka Pšeničnik. Celje, Kralja Petra cesta 5, prodaja od diletantskih odrov, na katerih so že prej uspešno nastopali. Članstvo studia se zaveda težkoč. ki ga čakajo na začrtani poti, skrb pa. ki jo kažejo razni konkurenčni odri, je najboljši dokaz, da moramo vzeti dramski studio ZKD z vso resnostjo in da ie vreden stvarnega zanimanja s strani vse nacionalne javnosti. a— Železniško postajališče Tezno. Preteklo nedeljo je obrazložil v nabito polnih prostorih gostilne Žoharja na Tržaški cesti narodni poslanec g. Krejči ob navzočnosti sreskega načelnika g. Makarja dosedanje delovanje za postajališče Tezno. Navedel je številne intervencije pri železniški direkciji in banovini ter pri finančnem in notranjem ministrstvu v Beogradu. Da prepotrebno postajališče Tezno še ne stoji, je v prvi vrsti zakrivila komasacija občin. Tik pred občinskimi volitvami je stari odbor imel celo zadevo za oblastveno dovoljenje že zrelo, po volitvah so morale nove občine Pobrežje in Studenci sklepati ponovno o tej zadevi in se je torej akcija začela znova, vse pa na zahtevo banovine. G. Krejči je podčrtal, da rabijo slič-ne akcije drugod 1 do 2 leti. Zagotovil je, da bo storil vse, kar je le v njegovih močeh, da se bo pričelo s terenskimi deli že v prihodnjih mesecih. Trenutno morata na zahtevo ministrstva občini Pobrežje in Studence še ponovno sklepati o tem, da bosta Primer čudovite podjetnosti je nudil mnogokrat v svojem življenju gospod France Grebene iz Trbovelj, ki je te dni slavil svojo 70letnico. Slavljenec je namreč od pastirčka brez šol postal izumitelj, ki si je pridobil več patentov. Rodil se je v Zagorju, šel pa je že kot 71e*ni otrok od doma ter je v Hrastniku služil za pastirja. Kot tak je le malokdaj prišel v šolo. Pozneje se je izučil za kleparja in že 1. 1881. je imel samostojno obrt v Zagorju. Služboval je tudi pri rudniku ter Je za njegov obrat izumil nekaj zelo praktičnih naprav. S svojo podjetnostjo si je ustvaril lepo domačijo, vzgojil pa je vzorno 13 otrok, od katerih jih živi še šest. 70. rojstni dan je preživel čil zgrajeno postajališče sami zdrževali. V imenu starega odbora se je predsednik gospod Tomažič iskreno zahvalil narodnemu poslancu g. Krejčiju in sreskemu načelniku g. Makariu za njuno izredno in uspešno pomoč pri akciji. a— Od doma sta pobegnila. Usnjarski delavec Jože Lešnik, stanujoč v Jezdarski ulici v drugem objektu, pogreša že od pre- tekle srede svoja dva otroka, lOletnega Jožka in Bletnega Mirka, ki sta neznano-kam odšla. Otroka sta se c.-nenjenega dne zjutraj odpravila, kakor da bi šla v šolo, in je oče šele popoldne opazil, da nista vzela s seboj knjig. Oče je v velikih skrbeh za otroka in prosi, da mu, kdor bi kaj vedel o njih. sporoči na njegov naslov ali pa mestni policiji v Maribora. V občini Luče 1 milijon Din škode Luče, 24. marca Občini Luče v Savinjski dolini je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja na intervencijo poslanca R. Pusto-slemšica dovolilo za poplavljence podporo 3000 Din. To podporo je g. minister Ivan Pucelj obč ni že nakazal. Vozni promet med Lučami in Solčavo je doce1*) nemntfnč. vendar na ie nričaknvati Cim so vremenske prilike to dovolile, so letos pričeli z delom na nasipu. Toda ta dela, to je vsakomur jasno, niso mogla preprečiti katastrofe, ki bi bila najbrže izostala, ako bi ne bilo prav takrat ob vodi in na vodi, toliko plavnega lesa. Naiveč lesa je voda odnesla graščini, ki je imela ob Klobasi v Solčavi za plav pripravljene velike količine nlatanic Voda in da bodo /e v doglednem času izvršena ona dela. ki bodo vsaj za silo omogočila vozai promet. Oblast je ukrenila vse, da se ta dela pospešijo. Kakor vse kaže, bo popravljanje porušene ceste trajalo več tednov in se ni nadejat:, da bi bila cesta dogotovlje-na pred drugo polovico maja. Svoječasno je »Jutro« poročalo, da je obrambni nasip ki je varoval vas Luče pred poplavami, popustil, ker so ga delavci pred enim tednom začeli popravljati in je bil še zrahljan. To ni točno. Nasip je narušila že zadnja jesenska poplava in g. inž. Strancer je že takrat ugotovil, da je vas v nevarnosti, ako se nasip temeljito ne popravi. Napravil je takoj izčrpno poročilo za bansko upravo in izdelal proračun, nakar je gospod ban že meseca novembra na intervencijo domačega poslanca dovolil 65.000 Din za popravo obrambneea nasipa. Z delom bi se bilo takoj pričelo, a je to preprečilo skrajno neugodno vreme in izredno visok sneg v novembru, decembru in januarju. les sta tu porušila nekemu posestniku vse vodne naprave. Pri Pečovskih studencih Jo bil tik pod cesto na rečnem produ zložen ogromen kup lesa, namenjenega za plav. Kakor ljudje sodijo, je ta na produ zloženi les zaviral vodo, da se ni mogla razliti v strugo ob cesti in odbijal vodni tok naravnost v nasprotno Logarsko skalnato steno, od koder je nato voda pravokotno drla proti cesti in jo porušila. Na prvo vest, da je voda porušila obrambni nasip, je prihitel v Luče g. inž. Strancer, ki je takoj odredil vse potrebno, da se prepreči še večja nesreča. V ponedeljek sta prišla v Luče sreski načelnik g. Kandrič, da ugotovi povzročeno škodo, od banske uprave pa g. inž. Fr. Fischer, da pregleda opustošenja na cesti in ukrene vse potrebno za takojšnji pričetek restavracijskih del. Vso po poplavi povzročeno škodo v občini Luče cenijo na okroglo 1 milijon dinarjev. V ljubljanskih kanalih . Ljubljana, 24. maroa. Ko Je pred tedni med polaganjem novih tramvajskih tirov ropotal v Prešernovi ulici kompresor in so delavci mešali cementno malto, so se pasanti radi ustavljali ob provizoričnih šotorih in se zanimali, kaj se tu godi. Culi so, da popravljajo kanale, toda stvar jim ni mogla kar tako v glavo. Ker je stvar danes prav tako zanimiva kakor pred tedni, posebno še, ker prav te dni na podoben način kakor v Prešernovi ulici gradijo podaljšek zbiralnega kanala proti šiški ob kolodvorskem poslopju, prinašamo v naslednjem majhno ilustracijo modernega načina, kako se ta kanalizacijska dela vrše. V Prešernovi ulici so morali oiačitl kanal, da bo lahko vzdržal težjo pezo, ki Jo pomeni novo cestišče z dvojno tramvajsko progo. Stari kanali so zidani iz Romant-cementa in jih je v Ljubljani več, ki jih bo treba v najdoglednejšem času obnoviti. Novejši so iz portlandskega. ki je znatno trpežnejši. Obnovitev kanala s popolnim izkopom, tako da se vse betonira-nje vrši neposredno na mestu dela. je zelo draga stvar. Zato si je mestna občina nabavila poseben torkretni aparat (tkzv. cementni kanon), s katerim se lahko vrše vsa betonska dela, ne da bi bilo treba kanale odkopavati. Aparat je priklopljen na kompresor, ki s pomočjo zračnega pritiska po gumijastih ceveh dovaja cementno malto s površja zemlje v kanal. Naš fotografski posnetek kaže, kako delavec na mestu dela kakor kakšen ognjegasec brizga betonsko zmes, ki Jo kompresor pošilja s tolikšno silo v kanal, da se oprime stene in drži. Tako so v Prešernovi ulici ojačali beton za 3 cm debeline. Torkretirani beton je zelo dober in ima mnogo večjo trdnost kakor navadni. Stroški pri torkre-tiranju znašajo komaj eno četrtino stroškov, ki jih zahteva obnovitev kanalizacije s polnim odkopom. Veliksga pomena so torkretri aparati zlasti pri delih kakor zdaj v šiški. kjer teče zbiralnik pod železniškimi tiri. Kanalizacija LJubljane se sistematično obnavlja po načrtu, kolikor zahtevajo potrebe in kolikor je seveda denarja na razpolago. Mnogo dela še čaka zlasti po perifernih okrajih, v Trnovem. Vodmatu. Šiški in na severnem delu mesta, ki se prav Svoj 70. rojstni dan ie preživel čil m ; ski m na seven:-u. unu me*..«, ^ t"-* zdrav in mu številni prijatelji želijo, da bi j naglo razvija. Naiboli pereča zadeva pa tak ostal še dolgo vrsto let. J« vprašanje o podaljšanju glavnih zbi- ralnikov čez mejo mestnega pomeri ja. Kakor znano, se oba glavna zbiralna kanala* ki tečeta tik na obeh straneh Ljubljanice, in ki sprejemata vase vso nesnago mesta, že pod šentpeterskim. mostom izlivata v strugo. Tako je ves spodnji del mesta zavoljo kužnih kali, ki jih nosi s sabo Ljubljanica, naravnost zdravstveno ogrožen m je to stanje nevzdržno, nujno je, da se zbiralnika podaljšala vsaj do Fužin. Po načrtih mestnega gradbenega urada bi izvedba tega dela veljala okrog 10 milijonov Din. S tem podaljšanjem, bi bilo rešeno tudi vprašanje kanalizacije v Mostah, kjer je občina v zadnjem času kanalizirala vse svoje območie. Nieni zbiralniki, ki se zdaj prav tako odpirajo naravnost v Ljubljanico, ki se priključili mestnemu zbiralnemu kanalu. Prav tako je mestnemu omrežju priključena tudi kanalizacija viške občine, ki je ob močvirnosti svojega sveta s to priključitvijo zdravstveno še prav mnogo pridobila Kako kanalizacija z razvojem mesta narašča, vam kažejo podatki, da Je imela Ljubljana pred letom 1880. »amo 7200 m kanalov. Po tem letu, s katerim se pričenja doba modernejše kanalizacije, je do 1. 1918. doseglo omrežje 27.200 m, lani pa že skupaj 63.880 m. Dr. Henrik Steska: edne kmetije v Nemčiji Balekosežni ukrepi hitlerjevske vlade za okrepitev in ohranitev zdravega in močnega kmečkega stanu Pra.ica, da se sme kL tijsko zemljišč •vobodno razprodajati, razkosavati in ob-remenjavati, je marsikaterega kmeta po-guiiiia ter ogroža obstoj gospodarske in družabno krepkega Kmetijskega stanu. Avstrija je imela sicer poseben državljanski zakon, ki mu je bil namen ščititi obstoj knic. srfc-~je velikosti. YTendar je bilo treba za izvajanje tega okvirnega zakona še izvršilnega deželnega zakona, ki pa je poleg Tirolske izšel le na Koroškem. Vrli tega odredbe, ki jih je dovoljeval okvirni zakon, niKakor niso bile zadostne. Le za slučaj, da bi lastnik ne zapustil poslednje volje, bi bila delitev kmetij srednje velikosti zabranjena in bi kmetija v celoti z vsemi pritiklinami prešla le na onega izmed sodedičev, dočim bi ostalim dedičem pripadala le tolikšna denarna odškodnina, da ne bi bilo prevzemnikovo gospodarstvo ogroženo. Isto caj bi veljalo tedaj, kadai bi zapustnik v svoji poslednji volji le jne-ga izmed dedičev določil za prevzemnika kmetije. Take polovičarske odredbe seveda ne ^Di mogle preprečiti propada kmetssega stanu, čeprav bi bile izdane tudi za vso dr-žavo. Vse pozornosti je vredno, na kakšen ' a-čin hoče nova hitlerjevska Nemčija nemškega kmeta trdno navezati ua domačo grudo in ga obvarovati zlih posledic modernega kreditnega gospodarstva. Po zakonu o dednih kmetijah (Reiehserb-hofgesetz) je vsaka poljedelsko ali gozdar sko uporabljena zemljiška posest, ni jc sposobna, da trajno preživlja eno rodbino in ne meri nad 125 ha, dedna kmetija, ako je v posesti osebe, Ki je sposobna bit* kmet in ako se ne daje stalno v zakup. Ker gredo dednim kmetijam posebne prednosti, sme ministrstvo le izjemoma tudi večjim posestvom pripoznati značaj kmetije. Vse dedne kmetije se po služben, dolžnosti vpišejo v zapisek dednih kmetij. H kmetiji spadajo vsa zemljišča, ki ss upravljajo redoma iz kmetijskega doma, in pa pritikline, kakor so za gospodarjenje namenjena živina, gospodarsko orodje in hišna oprava, gnojivo in poljdelSKi, za obdelovanje potrebni pridelki; dalje listine, ki se nanašajo na kmetijo, stara rodbinska pisma, slike, rogovja in drugi sporni,n-ki. Ne zadošča pa, da je zemljiška posest po svojih zunanjih znakih sposobna biti dedna kmetija, nego mora biti tudi lastnik sposoben za kmeta. Kakor hitro preide sposobna zemljiška posest v last osebe. ki je sposobna biti kmet, postane do-tična posest za trajno dedna kmetija. Kmet mora biti nemške ali vsaj arijske krvi in torej ne sme biti med prednik* oseba židovskega ali barvastega pokoljs-nja; dalje kmet ne sme biti pod skrbstvom ter mora uživati državljanske časti; končno mora biti doletni kmet tudi zmožen oskrbovati kmetijo v redu. Edinole lastnik dedne kmetije se sme imenovati kmeta. Velja pa tudi načelo: en kmet — ena kmetija; zato ne more več kmetov posedovati eno dedno kmetijo, ali razen par izjem, en kmet več dedcih kmetij. Lastnik dedne kmetije ne more z njo povsod svobodno razpolagati ne med živimi, ne za slučaj smrti. Načeloma kmet ne more dedne kmetije ne odsvojiti (komu delno ali v celoti podariti ali prodati), a tudi ne obremeniti (n. pr. z dolgovi). Izjeme sme sodišče dovoljevati le iz tehtnih razlogov. Nujna posledica teh omejitev svobodnega razpolaganja pa so tudi omejitve glede izvrSbe. Zaradi denarnih terjatev namreč ni dopustna izvršba ne na dedno kmetijo, ne na pridelane poljedelske proizvode. Le zaradi javnopravnih denarnih terjatev, in začasno, dokler se to z izvršilno uredbo ne uredi drugače, tudi glede privatnopravnih denarnih terjatev (ta začasna možnost je bila dovoljena pač v prvi vrsti zaradi že obstoječih starih dol gov) je dopustna izvršba na poljedelske proizvode, pridelane na dedni kmetiji, a le v toliko, kolikor teh pridelkov kmet ali njegova rodbina neobhodno ne rabita ".a preživljanje do prihodnje žetve ali za redno obdelovanje. Kar se dedovanja tiče, je tudi treba strogo ločiti med dedno kmetijo in ostalo kmetovo imovino. Dedna kmetija preide po sili ;:akona nedeljeno na glavnega dediča in to po vrstnem redu, ki ga zakon predpisu je. Za glavne dediče so poklicani po zakonitem nasledstvenem redu: 1. zapustnikovi sinovi, pri čemer stopijo na mesto umrlega sina njegovi sinovi in vnuki; 2. zapustnikov oče; 3. zapustnikovi bratje; na mesto umrle ga brata stopijo njegovi sinovi ali vnuki; 4. zapustnikove hčere, pri čemer stopijo na mesto umrle hčerke njeni sinovi ali vnuki; o. zapustnikove sestre; na mesto umrle sestre stopijo njeni sinovi ali vnuki; 6. zapustnikove potomke in njih potomci, ki ne spadajo v 4. red; pri tem imajo prednost one osebe, ki so zapustnikovemu moškemu kolenu bližje, med enako bližnji mi pa moški. Jasno je, da se izloči oseba, ki je nesposobna biti kmet, ali je že v posesti dedce kmetije in da sorodnik predhodnega reda prednjači sorodniku naslednjih rodov V enem in istem redu prednjači po krajevnem običaju ali najstarejši ali najmlajši; dalje imajo sinove prve žene prednost prei drugimi sinovi, med brati in sestrami pred-njačijo polnorodni polrodnim Le s poznejšo zakonsko združitvijo pozakocjenim nezakonskim otrokom gre v polni meri položaj zakonskega otroka, dočim je položaj na drug način pozakonjenih otrok, a zlasti oni nezakonskih otrok matere slabši. Da se interesi onih oseb, ki so bili ob uveljavljenju novega zakona lastniki dednih kmetij, prehudo ne zadenejo in da se v bodoče pospeši nastacek novih dednih kmetij, prednjačijo ob prvem slučaju dedovanja osebe četrtega reda pred osebami 2. tn 3. reda. Oni. ki ne postane glavni dedič, ker že poseduje eno dedno kmetijo, ima pravice do izmenjave dotičnih kmetij Ker ima morda kdo že več kmetij in nastanejo 'ah-ko z zmanjšanjem veleposestev ali povečanjem premajhnih posestev nove dedni kmetije, ako je posestnik sposoben bit; kmet, nI izključeno, da poseduje kmet več dednib kmetij, za katere veljajo vse za ščitne odredbe novega zakona. Po njegovi smrti pa preide vsaka dedna kmetija na posebnega glavnega dediča, pri čemer gre onemu dediču, ki je po vrstnem redu preje poklican, pravica izbire. Ob prvem slučaju dedovanja po uveljavitvi tega zakona sme zapustnik izjemoma določiti, da pripadeta glavnemu dediču dve dedni kmetiji, če je ta dedič njegov sin ali sinov sin in obe kmetiji skupaj ne merita nad 125 ha. V zakonu predvideno dedno nasledstvo sme zapustnik 8 testamentom ali z dedno pogodbo le v zelo omejenem obsegu predru-gačiti. Izmed oseb v prvem vrstnem re lu sme pod nekimi pogoji sam določiti glavnega dediča. S pritrditvijo sodišča sme za pustnik izbrati za glavnega dediča tudi svojega nezakonskega sina, ako ni zakonskih sinov ali sinovih sinov, dalje važnih razlogov tudi osebo iz 4. reda pred osebami iz 1., 2. ali 3. reda. Večja svoboda razpolaganja gre zapustniku med osebami 2. in sledečih redov. Tu sme glavnega dediča sam določiti in s sodno pritrditvijo preskočiti celo enega ali več redov. Včasih je celo potrebno, da določi zapustnik glavnega dediča, namreč, kadar ni oseb, ki jih navaja zakoniti nasledstveni red. Kadar ni osebe, ki bi bila bodisi po zakonu, bodisi s testamentom ali dedno pogodbo določena za glavnega dediča, ali kadar bi bile vse te osebe nesposobne za kmete ali bi odklonile sprejem dedne kmetije, takrat določi glavnega dediča državni kmetiški voditelj, pri čemer se naj ozira zlasti na zapustnikove sorodnike po krvi ali svaštvu. še bolj nego glede dednega nasledstva pa je zapustnik omejen glede utesnitve dedne pravice. Odrediti sme le, da oče ali mati glavnega dediča tudi preko polnoletnosti do največ 25. leta zanj upravljajo in uživajo kmetijo, dalje da doda dedič svojemu rodbinskemu imenu še ime fcmetskega dvorca. Vsi ti predpisi veljajo zgolj za dedno kme- tijo. Glede pededovanja ostal« Imovine, ki Jo zapusti kmet, določa covi zakon, da se krijejo iz nje tudi hipoteke, zemljiški in rentni dolgovi, ne pa ostala bremena, ki se drže kmetije. Morebitni presežki pa preidejo po predpisih občega državljanskega zakona na sodediče glavnega dediča. Glavni dedič je soudeležen pri tem presežku le v toliko, v kolikor bi bil nanj odpadajoči delež večji od neobremenjene donosne vrednosti dedne kmetije. Obsežna so sredstva, ki jih radi ohranitve telesno Ln moralno zdravega kmetijskega stanu uživajo lastniki dednih kmetij. Povsem pa se tudi ce zanemarjajo življenjski interesi drugih najbližjih zapustnikovih sorodnikov, ki so so-dediči ali nujni dediči. Zapustnikovi potomci se morajo do svoje polnoletnosti preživljati in za primeren poklic vzgajati na dedni kmetiji a ob osamosvojitvi ali omožitvi kmetiji primerno opremiti. Ako brez lastne krivde osiromašijo, jim bodi dedna kmetija zavetišče, toda pomagati morajo z delom. Enako pravico imajo zapustnikovi starši, a zapustnikovega preživečega druga, ki nima zadostno lastnih sredstev, mora glavni dedič dosmrtno na običajni način Dreživ-ljati na kmetiji. Zanimivo je, da rešujejo lzvensporne tn sporne zadeve glede dednih kmetij posebna sodišča ob pritegnitvi kmetov. Za enega ali več okrajev namenjeno kmetilsko sodišče (Anerbengericht) odloča s sodnikom kot predsednikom Ln dvema kmetoma, pri višjem deželnem sodišču odloča dedno kmetijsko sodišče (Erbhofgericht) s sodnikom kot predsednikom, dvema sodnikoma in dvema kmetoma, a pri državnem ministrstvu za poljedelstvo se je ustavilo državno kmetijsko sodišče (Reicliserbhofgericht), ki mu načeluje sam minister in ki odloča v kolegiju petih oseb, a brez kmetov. Prva izvršilna uredba k zakonu o dednih kmetijah vsebuje zlasti kratke a jedrnate predpise o orgamizaciji in postopku teh sodišč. V domači grudi zakoreninjeni in tradicijo spoštujoči zdrav kmetski stan nI le glavni krvni vir vsakega naroda, nego tudi njegova glavna opora. Potrebno je torej, da ga država, čeprav s težkimi žrtvami obvaruje propada in ščiti pred nevarnostmi prevelike gospodarske svobode. Za skledo leče... Poročali smo, da je v Ameriki naprodaj cela zakladnica izkopanin, ki jih je pri nas nabrala vojvodka Meklenburška. V naslednjem ob javljamo članek, ki ga prinaša »Proteus« v svoji najnovejši številki izpod peresa univ. prof. dr. Pavla Grošlja. bov, temveč v velikem obsegu tudi z najdbami, ki jim moramo priznati kar največjo pomembnost in ki se bodo težko kdaj zopet ponovile. Jasno je, da pomembnost tega materiala ne leži v njegovi antikva-rični vrednosti sami, temveč v tem, ker izpolnjuje obstoječo vrzel. Ta material bo vrgel novo luč na marsikateri problem zgodnje železne dobe v enem izmed njenih najvažnejših središč.« Tako piše Adolf Mahr v uvodu h katalogu. Naj omenim za primer dve, tri izmed dragocenejših najdb meklenburške zbirke. V ljubljanskem Narodnem muzeju hranijo kot najdragocenejši predmet muzejske zbirke takozvano vaško situlo, izredno dobro ohranjen bronast vrč s tremi vrstami v bron vtolčenih ornamentalnih frizov. Ti frizi nam nazorno predočujejo orna-mentiko, življenje, običaje in nošo hall-stattskega človeka. V bogastvu upodobljenih figur in njihovi brezhibni ohranitvi predstavlja ta situla edinstveno dragocenost, ki ji v tej vrsti ni para na svetu. Daleč za njo bi smeli morda uvrstiti še situli iz Certose in Arnoaldija pri Bologni. Afe-klenburška zbirka pa se ponaša kar z dvema situlama izredne lepote in bogate orna-mentike. Ena izvira z Vač, druga z Magda-lenske gore. Slednjo krasita dve vrsti v bron vtolčenih ornamentalnih živalskih frizov. Jeleni se zaporedoma vrstijo s košutami, slokega podaljšanega trupa in vitkih nožic, kakor je sploh stiliziral živali hallstattski človek. Obe vrsti živali loči dekorativen friz, ki se ponavlja na zgornjem in spodnjem robu bronaste situle. Dalje kljukasti križ, svastika, ki ga tvorijo štiri konjske glave. Našli so ga v dveh primerkih v gomilah Magdalenske gore. Zdi se, da ga sestavlja tombaku sorodna bela zlitina. V zasnovi in izvedbi plastike se javlja vpliv skitske invazije od vzhoda. V vsej centralni Evropi še niso našli niti ene podobne izkopanine. Samo z eno besedo na| omenim prekrasne, v tolčenem bronu umetno izdelane fibni-le, ki jih krasijo figuralni ornamenti, zaponke s človeškimi liki. iz brona vlit j fi-gurine, zanimivo trioglato plaketo z vtolče-no podobo jelena v trenutku, preden se zgrudi, dvoje plošča-tih lhanov z upodobljenimi bežeči mi zajčki, bronaste plošče ->pa-sačev za meče, bogato okrašene v eitulskem stilu. Itd. itd. In vseh teh dragocenosti ne bo nikdar vef nazaj preko Atlantskega oceana! — Zai^s. veliko smo grešili v preteklosti. »Prepustili smo Kranjsko, toli bogato prvovrstnih najdišč v plen kopačem zakladov roparjem in plenilcem grobov, namesto da bi postala Moka za arheološke ekspedicije. ki bi hodile izkopavat njene zaklade sistematično in po znanstvenih načelih« (Mahr). Tudi poznejša izkopavanja, ki so bila namentena muzejem, so vodili po večini nevešči ali le polvešči ljudje, tako da ie znanstvena vrednost teb izkopanin v marsikaterem pogledu okrnela. V največji greh pa. ki se je pravkar storil nad nami. smo mirno privolili ter k njemu molčali. Kljub vsemu, kar smo namreč zagrešili nad lastno zemljo, nam ie ta še ostala naklonjena ter v svojem osrcn zvesto hranila zaklad? neprecenljive vrednosti. Tedaj pa ee je pojavila pri nas ena izmed onih »arheoloških ekspedicij«, ki ie izkopavala čisto sistematiško in po vseh znanstvenih načelih — to ii moramo pre-pošteno priznati — ki pa ie slednjič za vedno odtujila te zaklade zemlji, ki jih ;e rodila ter čuvala več ko 2000 let. Zaman r? svaril svoj čas naš rojak Valter Sehnud. znani arheolog in profesor eraške univerze, pred temi izkopava,nji. ki so se vršila skoro s labriško podjetnostjo in obsežnostjo. Pri tedanjem deželnem odboru ni našel niti razumevanja, niti podpore. V svobodni domovini pa smo grešili naprei — še dane« nimamo lakona. ki bi ščitil kulturne zakla de naše zemlje! — Tako smo izgubili edin stveno mekl->nbirško zbirko. Da pride v posest zadnjih formalnih dovoljenj. ki so bila za izvoz te zbirke potrebna. j.e sicer lastnica ponudita ljubljanskemu muzeju, da si ogleda kolekcijo ter odbor> iz me nekai predmetov za «voip 7birke Ko Ukor sem informiran odposlancem muzeia naidraeooeneiši predmeti »sploh niso l»«li na vpogled, a tudi v ostalem izbira ni bila po- V dolarski Ameriki so na javni dražbi na prodaj zakladi, ki so bili izkopani iz naše zemlje. Naše — ne morda od danes ali včeraj, temveč izza onih davnih dni, ko so. naši pradedi zavzeli to zemljo kot neposredni nasledniki in dediči onih ^plemen, ki so na tem ozemlju pred nami živela, se kulturno razcvitala, končno propadla ter nam v svojim grobovih zapustila te zaklade svoje kulture in civilizacije. Se so živele ob našem prihodu ilirske in keltske besede v spominu teh plemen, ki jih je sicer že latiniziral rimski imperij. Naši pradedje so jih še slišali ter jih sporočili potomcem, ki jih do danes hranijo v svojih krajevnih imenih. Celje in Logatec, Karavanke in slednjič ime kranjske dežele same so zadnji, a še vedno živi spomini na davno minulo dobo Ilirov in Keltov. Kot neposredni dediči njihove zemlje in tisočletni čuvarji njihovih grobov smemo tedaj povsem upravičeno govoriti o svojih zakladih. Bogastvo, ki je bilo dvignjeno iz grobišč na Vačah, na Magdalenski gori, v Vinici in v Št. Vidu pri Stični, predstavlja namreč v vsakem oziru zaklad r eprecenljive vrednosti. Ne samo po ogromni večini prekopanih grobov in skoro pravljični obilici najdenih predmetov, temveč predvsem po dragocenosti in znanstveni pomembnosti izkopanin. Število še nedotaknjenih grobov, ki jih je vojvodinja meklenburška odprla na našem ozemlju in kojih vsebina je prešla v njeno zbirko, znaša 922. Tem izkopaninam pa moramo prišteti še posamezne najdbe in razne raztresene predmete iz onih grobov, ki so jih že prej deloma porušila agri-kulturna dela, deloma pa oplenili neznani kopači, stikajoč za zakladi. Tako se je celotno število ugotovljenih grobov, iz katerih izvirajo ti zakladi, poveča na okroglo 1100. Sodeč po številu bogato opremljenih grobov ceni Mahr meklenburško zbirko za dobro tretjino vsega prehistoričnega bogastva, ki je bilo doslej dvignjeno iz zemlje bivše Kranjske dežele. Ako pa upoštevamo, da so pri nas svojčas kopali večinoma brez vsakega sistema in doslednosti ter da so plenilci izbirali predvsem velike in dragocene predmete, manjše in manj dragocene pa puščali v nemar, pridemo do zaključka, da so bili v prejšnjih dobah odkriti grobovi povsem nepopolno in nezadostno izkoriščeni v znanstvene svrhe Zato morda ne bomo segli previsoko, ako cenimo celotno meklenburško zbirko skoro na polovico prehistoričnega bogastva, ki ga je doslej dala naša zemlja. Tudi od druge polovice nam je ostal le majhen del. Pretežna večina predmetov je bila namreč izkopana za Dunaj, ali pa tjakaj prodana. V približno 30 velikih omarah so letam izpostavljene prehistorične najdbe bivše vojvodinje Kranjske. Po teh ugotovitvah utegnemo šele prav spoznati kako velika je škoda, ki smo jo utrpeli z izgubo meklenburške zbirke. Nad 20.000 posameznih predmetov tvori ta zaklad. Meči šlemi, opasači, konice sulic, kopja, deli konjske opreme; klešče, noži, igle in drugo orodje; zaponke, na-kitni obeski, ogrlice, zapestnice, uhani, figurine; bronasti kotli in vrči, nekaj glinaste posode itd. Pretežna večina predmetov sodi v mlado železno dobo, v takozvano hallstattsko periodo, ter sestoji po-največ iz brona, deloma tudi iz železa, stekla in jantarja. V naši deželi so svojčas našla ilirska plemena varno zatočišče. Tu so v odjenlji-vem konzervativizmu nemoteno gojila svojo značilno kulturo ter, stoječ v njenem gorišču, razvila pod vplivom sosedov zanimive posebnosti. Da ni hotel gol slučaj in niso najprej v Hallstattu naleteli na prve ostanke te dotlej nepoznane kulture tedaj bi danes to periodo človeške prazgodovine z večjo pravico po naših Vačah imenovali — vaško periodo. O izredni znanstveni vrednosti in pomembnosti me klenburške zbirke so si edini vsi strokov njaki-arheologi, ki so prispevali za draž beni katalog članke, pisane s priznanjem in navdušenjem — »Vsa važna najdišča prostrane pokrajine. — najdišča, kojih imena so v znanstvenih krogih zas'ovela sirom zemeljske oble — ro zastopana v tej zbirki in sicer ne samo z navadnimi tipičnimi primerki in običajno vsebino gro- veem svobodna. Kar pa eo odbrali. Je sicer vredno in lepo. Razstavljeno ie v Narodnem muzeju poleg nekaj keramiks v posebni omari, menda na osmih kartonih. Toda ta drobec, ki je padel z bogato obložene mize meklenburške zbirke, predstavila komai l*'« vsega bogastva. Kolik mora biti celotni zaklad, ko pomen ja že ta drobec bistveno izpopolnitev in obogatitev naše prehistorične muzejske zbirke! Ko prebiram lepi katalog, ki ga }e sedem učenjakov sestavljalo za dražbo meklenburške zbirke, ter srečavam v njem imena rtai-raznovrstnejših narodov in plemen, ki ®o v pradavnini živela ter se kretala po Evropi, tedaj mi oko nehote išče imena mojega naroda. ki je bil poldrugi tisoč let lastnik in čuvar teh bajnih zakladov. Zaman! Nekje je sicer zapisano im« kraljevine, nekje tudi ime upravne edinlce, v katerih leže danes njih najdišča, o narodu samem pa niti besedice. Kakor da smo srednjeafriško plime, ki nima svojca narodnega imena, temveč Parno biološki naziv, kakor ga ima laka pasma vijolic ali kuncev. Morda pa so nas zamolčali iz obzirnosti! Ali naj ves svet izve za naše ponižanje? Ali naj re* >zve. alpaka«-svilo in razne ripse. Poznamo dve vrsti modernih kostumov: takozvani kostumni komplet, ki sestoji iz obleke in jopice in pa kostum z bluzo, ki ga tvorijo krilo, bluza in jopica. Moda posveča posebno pozornost lepim bluzam, ki se ravnajo po določenem kostumu. Športne bluze so večinoma iz lahkega poletnega flanela, ostale pa iz medle svile, iz svilenega ripsa, pikeja ali organdija. Pri bluzah se najbolj oziramo na okrasne dele okrog vratu, ki so često odločujoče važnosti za učinek celega kostuma. Dobro si oglejte našo skico, ki vas seznani z nabolj značilnimi potezami nove mode kostumov! Na potovanju in pri vsakdanjih opravkih v mestu 3e nam najbolj prileže »kostumni komplet«, ki sestoji iz kazaške obleke in Od leta 1813 ©dlliesa bel šlfcMiu takozvanega odprtega paletotja. Ovratnik obleke je iz pestro progastega tvoriva, ki služi tudi za podlogo paletoja. Model učinkuje navzlic svoji originalnosti skrajno diskretno (1. skica). Posebno ljubki so mali promenadni kostumi, sestavljeni iz kariraste obleke in male temne jopice. Jopica na naši skici je brez ovratnika, rokave pa nadomešča eleganten kep. Zapnemo jo s sponkami ali pa z nenavadnimi gumbi (2. skica). Po mirni lepoti se odlikujejo gladki ko- N. P.: ))Mal occhiDCC 2e dolgo sem ga poznal. Prihajal je dan za dnem točno ob 6. uri zvečer v kavarno. Ne da bi rekel besedico, je pomiril natakarju in dobil svoj ka-pucinček ter časopis. Jedel je vedno na istem prostoru, prebiral dnevne no-Vice in opazoval včasi šahovsko partijo pri sosedni mizi. Pa le kar tako — bolj slučajno — ne iz zanimanja. Imel je lep profil s pravilno oblikovanim grškim nosom ter bil vedno gladko obrit. Nekega dne sem sedel k njemu in ga povabil na partijo šaha. Najprej me je začudeno pogledal — zdrsel nekako s pogledom po meni od vrha navzdol, pa spet nazaj (kakor roka po strunah harfe), nato pa mi je zadovoljno pokimal in pričela sva urejevati figure na deski-Tako je bilo pozneje večer za večerom. Včasi me je že pričakoval z urejenimi figurami na deski, da sva lahko takoj pričela. Igral ni niti dobro niti slabo. Bil je molčeč človek, le redko je zinil besedico, dve. O n;em sem vedel le to. da je v službi pri neki zavarovalnici in da v mestu nima nikakih sorodnikov Ko sem se vrnil nekoč s krajšega dopusta. ki sem ga orebil v Italiji, sem ga našel, kakor običajno pri kapucincu. zatopljenega v dnevne vesti (ali je sploh vedno bral le dnevne vesti? Zakaj?) Pozdravil me je in se sklonil po Šahovnico na sosednji mizi. Naenkrat se sturni z dolgo, ravno jopico, ki ima tričetr-tinske rokave in našite velike žepe. Kostum si zamišljamo iz temnejšega pepitastega blaga, bluza z veliko pentljo pa je zaradi kontrasta iz svetle svile (3. skica). Popoldanski svileni kostumi se poslužujejo tudi zvončastih učinkov. Izredno mladostna je takšna mala jopica z zvončastim krilcem, ki se v obliki zvončastega volana ponavlja v krilu kostuma (zadnja skica). Opozarjamo posebno na tričetrtinske rokave, ki jih vidimo na mnogih novih modelih! po povratku iz pariza in dunaja izvršuje po najnovejših modelih Huru d. i o. i. y MODNI ATELJE LJUBLJANA KONGRESNI TRG »3 Rokavice z volančki so spomladansko mikavne in osvežijo novo obleko, kostum ali plašč bolj kakor vsako drugo okrasje. Moda jih prinaša v lepih, srednjih barvah, tako da jih moremo nositi k vsaki obleki. Po svoji obliki sličijo te rokavice starim viteškim rokavicam, mali, ljubki volančki pa jim dajejo izraz ženske nežnosti, kar ustvarja zanimiv kontrast. Na naši skici vidimo par takih elegantnih rokavic v zvezi z modernim klobučkom. je zdrznil m pokazal na mal rdeč koral, pripet na tanko zlato verižico, ki sem ga bil kupil v Napolju — za spomin. Pogledal me je ostro in vprašal: »Mal occhio? — Proti hudemu pogledu?« Zasmejal sem se: »Ah — nel Kar tako — za spomin. Sploh pa nisem praznoveren!« — »Niste praznoverni? Tako, tako! Poglejte na primer mene! Mene je zadel tak poged in od takrat sem izgub-jen. Seveda, če bi bil imel takrat talisman pri sebi, bi mi najbrž ne pomagal! In po nekaj minutah molka: »Ali ste .oznali glasbenika, ki se je pisal tako kakor jaz?« K sem pritrdil, je dejal čisto »Ta glasbenik sem — jaz!« — Začudeno sem ga pogledal, on pa je nadaljeval: »Da — jaz! Bil sem mlad, srečen, imel sem lepo ženo, ki me je jubila in rdravega otroka. V meni in okrog mene veselje in moč, pred menoj kariera in so'nčne zamisM.. Tisto poet' sem prebil na kmetih in urejeval oartituro večjega dela. — - Ko jeseni odpotoval v W. (kjer sem bil dirigent), se je zgodilo. Spoznal sem njo- Na mah sem pozabil mo in otroka pozabil na svoje delo. Poznal sem samo njo. — Vračala m-i je lbezen in preživela sva mesec dni kakor v sanjah. Odločil sem se bil. da se odpeljem k ženi, ji vse povem in jo prosim za ločitev. Doma mi je prišla žena nasproti. V Plašč iz flavša je najbolj pripraven za prve, varljivo tople dneve, ker ni ne pretežek, ne prelahek. Zaradi njegove nevtralne barve pa ga moremo nositi vrhu vsake obleke tako v mestu, kakor na izletih, poleti pa nam rabi kot potovalni plašč. Namestu z gumbi, zapenjamo plašč z okusnimi preponami, ki se vedno bolj uveljavljajo pri takšnih napol športnih, napol promenadnih modelih. Seveda učinkuje plašč najbolj elegantno v lepi, naravni barvi velblodje dlake. Zdravniška posvetovalnica S. K. Nosečnost traja 10 mesečnih mesecev, t. j. lOkrat 28 dni. Dan poroda se izračuna na ta način, da se od prvega dne zadnje menstruacije odštejejo 3 mcseci in prišteje 7 dni, n. pr. če je bil prvi dan zadnjega perila dne 20. maja 1933, je računati s porodom 27. februarja 1934. Lahko je pa pri tem zmota do največ 3 tednov, ker se nikdar ne ve, katero jajce je bilo oplojeno, ali od prejšne ali od prihodnje menstruacije. — Mar. L. Ce ste imeli pred 1 mesecem težak porod, je popol noma razumljivo, da se še počutite slabo, vendar pa iz vašega opisa ni razvidno kako resnejše obolenje. Edinole z oz;rom na vašo veliko žejo vam svetujemo. preisKavo urina. Sicer pa uživajte krepko hrano, kakor vam najbolj diši; ker ste pogosto zaprti, vam priporočamo pretežno vegetaric-no brano. Ogibajte se telesnih naporov. — M. K. Pri kroničnem katarju nosa se je dobro obneslo izpiranje z 3% mlačno solno raztopino, in pa vdihavanje vroče pare — L. J. Ker trajajo bolečine v gležnjih še dva meseca po smučanju, vam priporočamo roentgensko preiskavo. Vsekakor pa no site pri hoji gležnje povite z elastičnim ovojem. — M. R. Bolujete na kroničnem revmatizmu členkov Priporočamo vam tople suhe obkladke in masiranje s francoskim žganjem, notranje pa salicilove praške. — K. Fr. Kožo, ki je vneta vsled ozeblin, namažite s sledečim mazilom: srebrnega nitrata 1 gT, peruanskega balzama 3 gr, vazeline 26'gr. — Ipirn. Radi opisane navade si ne delajte nobenih nepotrebnih skrbi. Ogibajte se zvečer težkih jedi in alkoholnih pijač, spite pokriti z lahko odejo pri odprtem oknu, zjutraj pa morate takoj, ko se prebudite iz postelje. Glavno je krepka volja! — F. N. Škilavost se da operativno odstraniti in se zaradi tega posvetujte s specialistom za očesne bolezni. — J. B. Mastne lase morate umivati 1 do 2krat na teden z žvepleno-katranovim milom. Če hočete dobiti bolj svetlo barvo, jih umivajte nato še z vodikovim super-oksidom. To morate ponavljati tako dolgo, dokler ne dobite zaželjene svetlosti. — J. F. L Zalibog je sclerosis multiplex res težko ozdravljiva bolezen, vendar pa zaradi nje lahko človek dolgo živi. Tople kopelji s previdnimi pregibi v njej včasih stanje zboljšajo. Notranje se jemlje arzen. Poskus zdravljenja z injekcijami (Stybenil, Germain) in malarična kura se da izvesti samo v večji bolnici. — A. P. Erugon injekcije mora dajati zdravnik, sami pa samo v sporazumu ž njim. Ena kura obstoji iz 10 injekcij. — R. H Pri trdovratnem lišaju je najbolje obsevanje z roentgenovim: žarki. — K. M. Vaša domneva, da trpi otrok na glistah, ni popolnoma izključena. Potrebna bi bila preiskava blata. Najbolje, da ga o priliki peljete k zdravniku. — H. v. Ž. Pri otroškem lišaju morate predvsem urediti dieto, s tcin da hrano že sedaj mešate s oranžovim sokom in sočivjem (špinačo). V koliko so razen tega potrebni še preparati calcija in vitamini, mora pa odločiti zdravnik, ki ga preišče. — H. H. Z. J. Vnetje oči zaradi ka-pavice je sicer resna, vendar pa ozdravlji ovojem veselju ni opazila spremembe na meni. Zaorl sem se v svoio delovno sobo. Sedel sem na rob postelje in buljil brezpon ično pred sebe. Dobro sem se zavedal, da ji moram povedati vse, da se mora to zgoditi takoj — toda kako? Kakor Saj ni niti slutila-- Naposled sem io poklical in jo prosil, naj sede. Ostal sem stoje pri oknu in pričel govoriti, pa ne da bi jo pogledal. Ne vem več, kako in kaj sem ji govoril. Slednjič sem jo prosil za ločitev. — Ni se zganila, ni kriknila. Stala je nepremično in me gledala naravnost v obraz s tistim groznim, strašnim pogledom. ki--In ne da bi trenila z očesom, mi je rekla mirno, tiho: Prost si! — iti je odšla- Hotel sem planiti k nji, jo prositi usmiljenja, hotel sem — Toda njen pogled me je prikoval na mesto. In je ostal z menoj! Povsod me je zasledoval, kjerkoli sem bil. Kjerkoli sem hodil, me je spremljal ta strašni, nemi pogled! In nikoli me ne bo izpustil, ne uidem mu!« Obmolknil je. Podprl si je glavo in strmel predse. Nisem mu mogel ničesar reči. Mehaniko se porinil tekača naprej: »Gar-dez!« Stresel se je, kalcor bi se prebudil. Nadal' val je igro, ali slabše kakor si-c:r. Po n^kai potezah je nrevrge! figure po deski: »Mat! — Vdam se —« Skoda — če bi bil igral vsaj malo močnejše, bi se igra lahko končala remi* va bolezen. Nujno Vam priporočamo, da peljete otroka zopet v dečji dom. — A. J. Opustite predvsem vsakodnevno izpiranje, ki samo draži. Namesto tega priporočamo 1 — 2 krat na teden, mlačne sedeče kope-Iji. Pred spanjem vzemite malo broma, tu pa tam lahko tudi kako močnejšo spalno sredstvo. Pokrijte se samo z lahko odejo in pregibajte se veliko na svežem zraku. — P. n. v B Kakor razvidno iz Vašega dopisa, bolujete na oslabljenju živcev. Potrebna je točna preiskava na živčnem oddelku ljubljanske bolnice. A H Urejuje dr. MIlan Vidmar Najnovejša razveseljiva novica: na Sem-meringu pripravljajo velik mednarodni mojstrski turnir. V juniju naj bi se vršil. Celo udeležence že navajajo poročila. Med njimi bo stari dr. Lasker pač najbolj presenečal. Semmering Ima nekaj mesecev svoj Alpencasino, kjer se pridno suče ruleta. Zgodovina šahovskih turnirjev ima celo vrsto velikih prireditev, ki so nastale z lahkomiselnim denarjem ruletnih bank: 4 turnirje v Monte Carlu, 4 v Ostendu, 2 v San-Sebastianu. šah ln ruleta sta antipoda. Toda les extrfimes se touchent. Upajmo, da bo Semmering zares dovršil, kar obeta. Mene moti samo dejstvo, da 1. aprila Aljehin začenja svoj dvoboj z Bogoljubovom in da utegne ta boj trajati do konca junija. Brez obeh borcev pa Semmering ne bo uspel. Baje je dr. Aljehina izzval tudi dr. Euwe. Ce uteče svetovni prvak Bogolju-bovu, kar je zelo verjetno, bo prišel pod kolesa holandskemu prvaku. Meni se Eu-we zdi nevarnejši od Bogoljubova. Toda Aljehinu najbrž Se ne bo kos. ★ Dr. Aljehin Je 1. 1931 naredil zanimivo ekspedicijo. Na Islandu Je bil. Tam gori na severu igrajo tudi šah. Mesto Reykja-vik ima lep šahovski klub. Z njim je svetovni prvak igral zanimivo partijo, ki jo danes prinašam. Konec partije so doigra-vali med vožnjo prvaka po morju. Poteze so sporočali brezžično. Beli: šahovski klub Črni: dr. A. Aljehin v Reykjaviku 1. d2—d4 Sg8—f6 2. Sgl—f3 --- Ostrejša je vsekakor poteza 2. c2—oi. 2 .------b7—b6 Črni hiti seveda % zasedbo polja «4 i* daljave. 3. g2—g3 Lc8—bT 4. Lfl—g2 --- de Je c2—c4 bilo močnejše, že zato, da bi beli na c7—c5 lahko odgovoril d4—d5. 4 .------c7—c5! 5. e2—eS e7—e6 6. O—0 Lf8—e7 7. Sbl—c« --- Zadnji čas je že bil za c2—o4. Beli zahaja sedaj naglo v težave. 7 .------O—O 8. Tfl—el <17—dtt 9. Sf3—e5 Sb8—c« 10. Se5Xc6 Lb7Xc6 11. a2-=—a4 Dd8—c8 12. a4—a5 --- Beli odpira linijo a, toda ne v svojo korist. 12 .------Tf8—d8 13. a5Xb6 a7Xb6 14. TalXa8 Dc8Xa8 15. Ddl—e2 Da8—b7 16. Lcl—d2 b6—b5 To je začetek važne operacije na dami-nem krilu. 17. Tel—al b5—b4 18. Sc3—dl Td8—a8 19. TalXa8+ Db7Xa8 20. b2—b3 c5—o4! Črni si oprašča kmeta, ki grozovito pritiska. 21. e3—e4 --- Po 21. b3Xc4, d5Xc4 22. Lg2Xc8, Da8 Xc6 bi črni tudi imel silnega prostega kmeta z zmagovito igro. Udar v sredini Je prav za prav obupno otepavanje. 21 .------c4—c3 Zakaj črni ne jemlje na b3 ni razumljivo. Najbrž je Aljehin mislil, da mu nI treba prelivati krvi, da bo pozicijski pritisk zadostoval. Potek partije kaže, da Je c4XbS bilo vendarle močnejše. Zmaga ni tako preprosta kot se je svetovnemu prvaku zdela. 22. e4Xd5 Sf6Xd5 23. Ld2—e3 Sd5Xf4! To je tedaj črni hotel imeti. Za diagonalo aS—hI mu je Slo! 24. Le3Xf4 Lc6Xg2 25. De2—b5! --- Grozi zamenjati dame. 25 .------b7 26. Sdl—e3 h7—h« 27. Lohodek za 1 km vožnje je mogoče aa-mo ceniti, ker je odvisen od zasedbe voza, dolžine poti, ki jo napravi posamezen potnik, in od cene, ki je pa tudi pri raznih progah različna; povprečno znaša nekako 7 do 8 Din za km. Da so kriti stroški, mora prevoziti avtobus dnevno vsaj 100 km. Pri tem pa je vpoštevan najbolj ugoden primer, ako razpolaga podjetnik s svojo glavnico, ki jo vloži v podjetje. Ka- dar si pa mora denar za nabavo voza izposoditi, pa 6 odst. obrestovanje ne zadošča več, ampak se mora glavnica obrestovati z 10 do 12 odst. Stroški se še zvečajo, če kupi podjetnik avtobus na obroke, ker ga plača 20 do 30 odst. dražje. Pri pomanjkanju lastnih prostorov se povečajo tudi stroški za garažo. Pod takimi pogoji mora prevoziti avtobus dnevno najmanj 130 km, da krije izdatke. Veliko breme so pri tem stalni stroški, ki postanejo šele pri prevozu 60 km na dan manjši od obratnih; ker niso odvisni od dela voza, jih mora kriti podjetnik tudi, če promet počiva ali preneha. Da se njih stalni vpliv zmanjša, je treba dobro izrabiti voz in spretno organizirati promet. Vzroki krize Kakšne so razmere v resnici, nam pove sledeče: izmed 64 podjetnikov je samo 6 takih, ki upravljajo tri ali več prog% Skupna dolžina teh prog znaša 1087 km. Na enega izmed ostalih podjetnikov pa odpade povprečno le 28 km proge. Velika večina, to je 90 odst. vseh podjetnikov, ima torej samo po 1 progo z majhno dolžino, ki v najboljšem primeru ne presega 50 km. Še natančneje pa nam pokaže škodo, ki jo prinaša taka razcepljenost, sledeči primer: v Ljubljani se stika 20 avtobusnih prog. Če izvzamem večja podjetja, ki imajo možnost, svoj promet kolikor toliko ekonomično urediti, ostane še pet prog, katerih vsako upravlja drug podjetnik. Dnevno obratuje na teh progah 6 avtobusov, ki vozijo skupno 72 ur. Od tega časa odpade 41 odst. na vožnjo samo, 59 odst. pa na čakanje. Če bi vseh 5 prog prišlo v eno roko, bi z malo izpremembo voznega reda zadoščali 4 avtobusi za vzdrževanje prometa. Osnovna glavnica bi se zmanjšala za eno tretjino in pri istem delu bi bili tekoči stroški za okrog 90.000 Din na leto manjši. Vseh omenjenih 6 avtobusov prevozi dnevno 774 km, na 1 odpade 127 km in so torej kriti stroški prevoza samo ob ugodnih razmerah. Za ekonomsko izrabo voz bi moral vsak prevoziti na dan 250 km in več. Da mali podjetniki krijejo vsaj delno stroške, izrabijo vsako priliko, preobre-menjujejo vozove s tem, da vozijo potnike daleko preko oblastno dovoljenega števila. Če se je, posebno v prejšnjih letih, izkazala kaka proga kot zelo rentabilna, je takoj začelo na njej obratovati več podjetnikov, ki so drug drugemu odvzemali potnike-. Prenatrpanje voz in prevelika uslužnost, ki se kaže v nepotrebnem čakanju na posamezne potnike, pa napravi vožnjo v avtobusu neprijetno in ustvarja pri potnikih nerazpoloženje napram takim potovanjem, kar je v veliko škodo vsemu avtobusnemu prometu. Vsa avtobusna podjetja preživljajo težko krizo. Gotovo je, da mnogo pripomore k temu precej visoko obdavčenje, saj prispevajo letno avtobusna podjetja samo na carinah, trošarinah in davkih preko 8 milijonov dinarjev. Moramo pa priznati, da krize niso krivi samo vnanji vzroki. V veliki meri škoduje delitev prometa in razcepljenost v avtobusnem gospodarstvu samem. Medsebojna konkurenca slabi posamezne podjetnike in vsaka izprememba v frekvenci prinaša majhnim podjetjem že veliko škodo. Zelo pogosto, ko je stari avtobus izrabljen in ni denarja za nabavo novega, se obratuje s starim dalje, kar povzroča zopet nerazpoloženje pri potnikih. Podoben je bil položaj ob nastopu železnice. Gradili so jih privatniki le tam, kjer so dona-šale dobiček, ostali manj naseljeni kraji pa so bili brez potrebnih zvez. Osnovala so se večja podjetja, ki so z donosom bolj rentabilnih prog krila primanjkljaje manj rentabilnih. Pri prometni mreži ni neobhodno potrebno, da je vsaka posamezna linija gospodarsko aktivna, ker pri njeni ustanovitvi igrajo poleg gospodarskih pogosto tudi nacionalni, politični in podobni razlogi veliko vlogo. Zahtevati pa se mora od vsakega podjetja, da je njegov obrat iz na-rodno-gospodarskih vidikov v celoti pravilen. Tekmovanje v prometu je samo takrat dopustno, če se z njegovo pomočjo poveča efekt ali pa doseže pocenitev v splošno korist. V nasprotnem primeru je pa nepotrebno in ga je kot gospodarsko nekoristnega izločiti. Avtobus in železnica Kar se tiče razmerja med železnico ln avtobusom, je treba gledati na to, da tudi železnica zaradi avtobusa ne trpi škode, ker pomeni vsaka izgubljena vsota že izgubo za vse gospodarstvo. Pri omejevanju avtobusne konkurence pa se železnica ne sme posluževati sredstev, ki bi bila v škodo splošnosti, kajti tudi ob razvoju železnic se ni prepovedala njih gradnja ob plovnih rekah in kanalih. Posebna omejitev pri podeljevanju koncesij pomeni korak nazaj, posebno, če se skuša pri tem omejevati le ena vrsta prometa. Monopolslce tendence morajo pripeljati do stagnacije tam, kjer rabimo pospešeno aktivnost. Konkurenca med avtobusom in železnico je speljana v zdrav tir, kakor hitro je privilegirani položaj avtobusa, v kolikor v resnici obstoja, odstranjen in je avtobus prisiljen delovati pod istimi pogoji kot železnica Avtobusni promet zavzema danes že važno mesto v našem gospodarstvu. Od njegovega uspevanja je odvisnih mnogo družin ter bi šel z njegovo propastjo v izgubo znaten kapital in dragocena privatna iniciativa. Rešitev tega problema je nujna in mora biti obojestranska ter v sporazumu, če hočemo, da bo imela tudi trajen in zadovoljiv uspeh. Manjša podjetja se bodo morala združiti in skupno urediti svoje proge bolj ekonomično ter gledati pri tem vsaj v enaki meri na splošno korist kot na svoj dobiček. Odločujoči faktorji pa bi morali v večji meri priznati ugodnosti, ki jih prinaša dobro urejen avtobusni promet, kar bi služilo v nemali meri tudi poživljenju tujskega prometa, — in temu primerno uravnati svoje delovanje. Inž. Hinko Brilly S T Dve zanimivi nogometni tekmi Danes ob 15.30 na igrišču Ilirije KAC : Ilirija, na igrišču Primorja pa HAŠK : Primorje Danes bomo imeli v Ljubljani kar dve nogometni tekmi. Primorje je povabilo v goste svojega tovariša v ligi, zagrebškega Haška, Ilirija pa otvarja z današnjo tekmo mednarodno nogometno sezono z gostovanjem odiične enajstorice koroškega prvaka celovškega KAC. Obe tekmi bosta gotovo zelo zanimivi. Eirijansko tekmo bodo šli gledat oni, ki želijo videti inozemska moštva, primorjansko tekmo pa oni, ki se bolj navdušujejo za srečanja med domačimi moštvi. Postava, v kateri bo nastopila Ilirija proti svojemu današnjemu nasprotniku, nam še ni znana. Vendar pa smo Ilirijo letos že večkrat videli pri delu in nam je pokazala n. pr. proti zagrebški Concordiji zelo veliko nogometno znanje. KAC je najresnejši kandidat v avstrijskem amaterskem nogometnem prvenstvu ter bo morala Ilirija napeti vse sile, da doseže Danes gozdni tek Prvenstvo LJubljane ob 11. pod Cekinovlm gradom Ilirija priredi dopoldne pod Cekinovlm gradom s startom pri drsališču Ilirije gozdni tek za prvenstvo Ljubljane. Novost pri tem teku je nov način ocenjevanja moštva. Na placement moštva vplivajo namreč samo oni tekači, ki dosežejo cilj v času zmagovalca ali čau slabšem za največ 20 odstotkov od zmagovalca. Za prvenstvo se je prijavila samo močna ekipa Ilirije in bodo borbe za posamezna mesta izredno napete. Znano je, da je letošnje cross-country moštvo Ilirije zelo homogeno in je vprašanje placementa poedinih tekačev še odprto. Tek prične dopoldne ob 11., vstop je vsakomur prost. Zaključek tekem za ZP Današnji program: na igrišču Primorje ob 14. kot predtek-ka Hašk : Primorje Mars : Slovan, zaključna izločilna, zmagovalec prejme pokal Hermesa v trajno last. V Kranju ob 15. Hermes : K°rotan, Kranj, finalna. Obe tekmi ob vsakem vremenu. Službene objave LNP (Seja u. o. 16. marca 1934.) Navzoči gg. Rybar, dr. Kosti, Novak, Logar, šetina, Jugovec, Buljevič, Malovrh, Kačar, Kuret, Dorčec, Drufovka. Zabeležita se nova odbora klubov: Koro-tan-Ljubljana, predsednik g. Petrič Silvester, tajnik g. Skuhala Franc; Mura, predsednik g. Arvai Vincenc, tajnik g. Peterka Raol. — Potrjujejo se dopisi: Koro-tan-Kranj od 14. marca, uprave policije-Ljubljana H. pov. No. 1114-1 od 6. marca, Laško št. 138 od 12. marca, št. 139 od 14. marca, Jadran št. 148 od 28. februarja. — Ostali dopisi se rešijo pismeno. Na službeno objavo OZDS z 9. marca, v kateri se pozivajo klubi, naj javijo svoje tekme temu odboru, se nalaga klubom, da imajo tekme javiti, kot doslej, samo pod-savezu. Prav tako imajo javiti podsavezu eventuelne sporazume glede delegiranja sodnikov. Programe in ves ostali material prejme OZDS preko delegata podsaveza v tem odboru. SZNS prejme tozadevno na svoj dopis od 12. marca pismeno rešitev. Sprejme se za začasnega člana Svoboda-Tržič ter si je dovolita dve poskusni tekmi. Reki se odobri znesek 50 Din kot odškodnina za uporabo dresov pri tekmah za lj. n. p. 25. februarja. Prošnji Rapida za predčasen nastop igrača Antoličiča Avgusta v tekmah 18. in 19. marca se ne more ugoditi. Sprejme se demisija g. Pevale-ka Josipa kot člana upravnega odbora in se kooptira na njegovo mesto g. Franc Zupančič, član Sloge-Ljubljana. Glede na poročilo sodnika g. Gotwalda o tekmi Disk : Mars 11. marca v Domžalah se po § 59. k. p. do nadaljnjega zabranijo prireditve na igrišču Diska v Domžalah. K. o. se predasta zaradi nedovoljenega nastopa na javni tekmi igralca Zakušek Stanko, Rudar, in Turk Milan, Ptuj, prvi uspeh. Primorje nam je najavilo svojo postavo in tudi postavo svojega nasprotnika. Crno-beli bodo skušali premagati Haška z naslednjimi igrači: Starec. Bervar, Berton-celj I., Zemljak, Jug, Boncelj, Jež, Pupo, Bertoncelj II., Terček, Zemljič. Ako bo to uspelo, bomo videli danes, ko se bodo borili proti Primorju naslednji Haškovci: Grims, Golac. Matijevič, Kovačič, Gajer, Kunst, Medalič, Horvat, Hitrec, Leinert, Petrak. Hašk je vendarle Hašk in tudi Primorje bo moralo enako kakor Ilirija pokazati vse svoje zmožnosti, da bo častno zastopalo barve ljubljanskega nogometa. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Na igrišču Primoria bosta v pred-tekmi igrala Slovan in Mars v finalni borbi za tolažilni zimski pokal. Tudi na Iliriji bo predtekma. Obe predtekmi se pričneta ob 14. ker je nastopil v moštvu Delavca 11. marca, drugi ker je nastopil v moštvu Drave 11. marca. V o. o. Trbovlje se Imenujeta gg. Ravni-har Ignac in Arhar Franjo. Dopis medklubskega odbora za ZP od 14. marca v zadevi delegiranja sodnikov se odstopi JNS. Dopis SZNS od 6. marca v zadevi plačila sodniške pristojbine se odstopi o. o. Celje v izjavo. Zavrnejo se po Slaviji-Ljubljana predložene verifikacije igralcev, ker vprašanje sprejema Slavije v članstvo JNS še ni dokončno rešeno. Priziv Slapar-Svetic-Jug proti odločitvi upravnega odbora, objavljeni v službenih objavah u. o. 3. marca, se odpošlje JNS. — Novak, 1. r. Službeno iz Sekcije ZNS. Plenarni sestanek ljubljanskih sav. sodnikov bo jutri 26. t. m. ob 20.30 v posebni sobi restavracije »Slon«. Koturaški podsavez, Ljubljana. (Službeno.) Vsem včlanjenim klubom sporočamo, da je glavna skupščina Koturiškega save-za 15. t. m. v Zagrebu odobrila isti prvenstveni program, kot je bil sprejet na zadnji glavni skupščini. Državno prvenstvo (cestno) bo na progi Ljubljana—Zagreb, olimpijsko prvenstvo pa v Mariboru. Cestno državno prvenstvo v letu 1935. se bo vršilo na teritoriju mariborskega podsaveza. Za leto 1934. je bil izvoljen tale odbor; predsednik I. Mihanovič Stjepan. n. Slezak Mijo, III. Dianič Vladimir, tajnik I. Kovačevič Ivan, H. Banek Martin, blagajnik Megla Andrija, tehnični referent Sekulič Stjepan, savezni delegat Meniga Emil, odborniki: Marinkovič Mato, židan N., Sisak, Potnik Josip, Kepec N., Ljubljana, Bradič Nikola, Stanko J., Ljubljana. Predsedniki Kot. podsaveza: mariborskega Markovič, traglavskega Zalokar, ljubljanskega Batjel. V nadzornem odboru je g. Mavec iz Ljubljane. Vse klube, ki še niso javili svojega programa za leto 1934. ter še niso predložili dirkačev v verifikacijo, pozivamo, da to store do najkasneje 27. marca. Tekma v Smiiku s Savinjskega sedla na Okre§elj. Smučarski klub Celje razpisuje tekmo v muku za 2. aprila s Savinjskega sedla na Okrešelj. Start ob 11. na Savinjskem sedlu (2001 m), cilj pri Frischaufo-vem domu na Okrešlju. Tekma se vrši po pravilniku JZSS in je dovoljen start samo verificiranim tekmovalcem, ki se izkažejo z verifikacijsko legitimacijo. Prijavnina 10 dinarjev za tekmovalca in jo je treba poslati obenem s prijavo na naslov: Herman Pibernik. tv. D. Rakusch, Celje, do 31. t. m. ali plačati o praznikih v Frischau-fovem domu. žrebanje ob 8.30 v Frischau-fovem domu, skupni odhod na start ob 9. Darila: Prvi prejme srebrno spominsko plaketo in častno diplomo, drugi srebrno plaketo in diplomo, tretji diplomo ln praktično darilo. Prvi trije tekmovalci Smučarskega kluba Celje prejmejo diplome. Objava uspeha in razdelitev daril bo po tekmi v Frischaufovem domu. Opomba: Odhod iz Celja z avtobusom v nedeljo 1. aprila ob 5. in 8. zjutraj do Luč, od tod peš približno dva km (zaradi pokvarjene ceste), nakar bo treba presesti v drugi avto, ki bo vozil udeležence v Logarsko dolina Povratek bo na isti način na velikonočni ponedeljek, tako da bodo zunanji gosti št pravočasno prispeli k večernim vlakom. Smuški odsek podružnice SPD v Kranjski gori razpisuje medklubske kombinirane smuške tekme v smuku in slalomu za Veliko noč 1. in 2. aprila v Kranjski gori 1. aprila tekma v smuku v »Krnici« z višinsko razliko 750 m, dolžina proge 4 km 2. aprila tekma v slalomu pod »Prisan-kom« s kontrolami in vodjem proge. Tekem se morejo udeležiti dame in gospodj« nad 18 let. Prijave najkasneje do 30. marca na naslov prireditelja. Prijavnina 10 di-narjev. Naknadne prijave dvojne, žrebanje startnih številk 31. marca ob 20. v hotelu »Slavec«. Odhod na progo za smuk ob 7. Start ob 11. Pol ure pred startom se proga zapre. K tekmi za slalom so pripušče-ni dame in gospodje, ki so dosegli najmanj 80 odstotkov točk. Razdelitev daril 2. aprila ob 17. v hotelu »Slavec«. 1. darilo — simbolično — za smuk in slalom. 2., 3. in 4. plaketa. Pomladanska sezona na Pokljuki. Ogromne množine snega, ki leže na krasnih terenih smučarskega doma Ljubljane na Pokljuki, obetajo zelo ugodno pomladno sezono. Vedno daljši dnevi bodo doouščali vse težje ture na bližnje planine Triglavskega pogorja. Smučarska šola na Pokljuki bo nadaljevala s svojim delom do konca sezone. Poleg stalnih smučarskih tečajev za začetnika in za izvežbane smučarje so v programu tudi eno in večdnevne ture. Da se omogoči tudi smučanje v visokih planinah, je najelo vodstvo smuč. doma posebno kočo na Lipanjski Planini. Medkhibski štafetni t<>k na Pokljuki. Smučarski klub Ljubljana razpisuje med-klubsko stafetno tekmovanje na progi 4X10 km. Prireditev bo 2. aprila s startom ob 8. pri domu Smučarskega kluba Ljubljana na Goreljku. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave brez prijavnine do petka 30. t. m. na klub oz. do nedelje 1. aprila na vodstvo tekme v smučarskem domu. Tekmujejo lahko tudi juniorske štafete, starost vsaj 18 let. Visokoalpinski Smuški tečaj pod vodstvom saveznega smuškega učitelja priredi Savinjska podružnica SPD od 8. aprila dalje na Korošici. Današnji nogomet v Celju. Na Glazijt r Celju bo danes ob pol 11. trening tekma med SK Celjem in celjskim vojaškim tea-mom, ob 14. bo tekma rezerv SK Celja in SK Atletike, ob 15.30 pa se bo pričela otvoritvena drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiko. Kolesarska dirka Celje - Vojnik - Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil danes popoldne otvoritveno klubsko dirko na progi Celje - Vojnik - Celje (14 kilometrov). Start ob 14. pred trgovino g. Gamsa na Mariborski cesti v Gaberju, cilj istotam okrog 14.30. ASK Primorje (nogometna sekcija). Naprošajo se gg. Sketelj ml. in Gostiša, da prevzameta danes od 13.30 naprej blagajniško službo na igrišču. Istočasno reditelji: škrl, Erbežnik, Rakič, 2igon, Brodar, Lovrač, Srnak, Fuks in Savnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Postava za moštvo, ki igra s KAC je razvidna v članski knjigi. Rezerva igra predtekmo 3 Diskom iz Domžal, v tile postavi: Jandi. Dernik, Franzot, Cernač, Pogačnik, Lat II., Kveder, Grintal, Svetic Vili, Kos, Aljančič. Rez. Gogala. Dopoldne ob 10, igrajo juniorji z Mladiko na Mladiki. Ob 9. naj se zbero pred Evropo: živanovič, Koch, Srimšek, Gogala, Rohaček, Cvirn, Smersu, Rihter, Glušič, Eržen, Pečar; rez, Franzot, Miiller, Vodnik, Bizi. Ob pol 16. pa igrajo ravno tam juniorji v tile postavi: Kroupa, Žargi, Mlakar D-, Stavjanik, Aljančič O.. Reže, Kogovšek M., Kroupa F., Smerkolj, Goršič, Dežman; rez. Smer-du. Zberete se na igrišču ob 14., kjer dobite opremo. Tekma s Panonijo odpade. — Nastop rediteljske in blagajniške službe je v primeru predtekme ob 1-3.30 za tele reditelje: čebron, Kriši, Cvirn, Srimšek, Pere, Miiller. 5 rediteljev preskrbi g. Nered. če predtekme ne bo, se javite ob 15. ŽSK Hermes (Nogometna Sekcija). Za današnjo tekmo v Kranju naj bodo ob 9.30 na našem igrišču: Oblak, Mikluš, Daneu, Ferjan, Glavič, Močnik, Klančnik, Kos, škrajnar, Primar, Brodnik, Ozebek, Zalokar, Sočan. TSK Slovan. Danes ob 13. morajo blt3 na igrišču Primorja: Moša I in n, Mar-hiotti I in II, Kolarič, Uhan, Vidic, KobaL, Thuma, Jankovič, Sluga, Grm in Galle, stranski sodnik Ceglar; reditelji: Dečman, Jerančič in Bogel. Igramo predtekmo Hašk : Primorje, in ne, kot je bilo prvotno objavljeno, na igrišču Hermesa. Imenovani kakor vsi ostali igralci naj se ud** leže klubovega občnega zbora, ki bo dane? ob 9. v gostilni pri Krušiču. SK Mars, Opozarjajo se igralci, ki so določeni za finalno pokalno tekmo s Slovanom, da bo tekna na igrišču Primorja ob 14. Vsi nominirani igralci se morajo javiti ob 13.30 načelniku. Nadalje se opozarjajo člani, da se udeleže današnjega občnega zbora ob 9. dopoldne v gostilni Bauer na Poljanah. Iz življenja osemdesetlet-isika prof. Josipa Kožuha Celje, 24. marca Tisočerim bivšim celjskim študentom, razkropljenim bogvekod po domovini in tujini, stopa ob poročilu, kako je bil v četrtek 22. t. m. počaščen osemdeseti rojstni dan prof. Josipa Kožuha, pred oči prijazni lik tega zaslužnega vzgojitelja in dijaškega skrbnika. Mnogo izkušenj ima vrli mož za seboj, pa najsi je sam skromen, velja za ta lepi jubilej vendarle povedati to in ono zanimivost iz njegovega življenja. Rodil se je kot mežnarjev sin v neki vasi blizu Polhovega Gradca. Njegov oče si je služil kruh kot krojač. Tako se je tudi sin razumel na krojaške reči. Mati mu je bila iz kmečke družine Koširjev. Umrla je, ko je bil star šele 7 let. Spominja se, da je bila dolgo bolna ter da ji je po njenih navodilih kuhal. Odtod, si je nabral prve skušnje, ki jih sedaj kot vodja Dijaške kuhinje že tako dolgo izkorišča. Čitati in pisati se je naučil zelo pozno. Učitelj ga je napotil v mestne šole v Ljubljano. Z muko in stradanjem je šlo do pete šole. Nato se je preselil na Reko, kjer je s pomočjo instruk-cij doštudiral šesto in sedmo leto. Osmi razred gimnazije in maturo je dovršil v Trstu. V zadnjih treh letih se je posebno intenzivno bavil z matematiko. Še danes hrani zvezek z več tisoč izračunanimi nalogami, posebno z enačbami. To mladostno delo mu je koristilo pozneje, ko je sestavljal svoje znanstvene matematično-geografične spise. Univerzo je začel na Dunaju, završil pa v Gradcu, kjer je kot zgodovinar poslušal \Veissa. Imel je srečo, da je bil takoj po izpitu nastavljen kot suplent v Gorici. Ob tistem času je bila tudi kriza ter se je služba težko dobila! Ob času njegovega prihoda so goriški rodoljubi osnovali Dijaško kuhinjo. Udejstvoval se je kot nadzornik pri razdeljevanju hrane in se posebno zanimal za to. da so dijaki dobivali primerno hrano. Glavno njegovo delo je pa bilo v Kopru. Kot profesor na učiteljišču je vzgojil mnogo marljivih učiteljev, Slovencev, Hrvatov kakor tudi Italijanov. Posebno mnogo je imel prijateljev med istrskimi učitelji-Hrvati, ki jih je ščitil, učil in bodril v narodnem smislu. Prva in glavna njegova deviza je bila: poštenje nad vse. Tega se je rigorozno držal tudi kot šolski nadzornik. Razbil je mnogo intrig Italijanašev proti Hrvatom ter je s svojim poštenjem in lojalnim nastopom povsod užival respekt in spoštovanje. Tržaški »Piccolo« in drugi so ga seveda napadali, ali mu do živega niso mogli. Dal je iniciativo za nove slovenske in hrvatske šole v krogu svojega področja. Od leta 1898. je deloval na celjski slovenski nižji gimnaziji, po prevratu na slovenski gimnaziji. V celem je služil kot šolnik polnih 40 let. Kot zadnji je bil upokojen po starem zakonu — zato se pa maščuje in hoče dolgo živeti in uživati penzijo »staroupokojenca«. V odboru celjski »Dijaške kuhinje« je že 32 let, kot pre<;*ednik pa že nepretrganih 28 leti Na 80/*ojstni dan je bilo polnih 15 let, odkar vodi dijaško kuhinjo v lastni režiji društva. V kuhinji ni samo predsednik. On je tu nadzornik, vodja pisarne in pisar, ekonom, vse. Z dvema kuharicama skrbi za ves velik obrat, v katerem se prehranjuje dnevno celo do 150 učencev. Skrajna pravičnost in človekoljubnost je privedla mnoge darovalce. Da, neki župnik je v svojem testa- mentu napisal, da prepušča vse svoje premoženje le tisti Dijaški kuhinji, ki jo vodi profesor Kožuh. Ta testament mu je bil največje zadoščenje za mnoge borbe, ki jih je imel na razne strani zaradi kuhinje, in bodrilo, da je na pravi poti. Visoko ceni delo. Poveličeval ga je ob vsaki priliki. Ni se sramoval najnavadnej-šega dela! Le en primer. Dijaška kuhinja je dobila premog. Voznik ga pripelje pred sedanjo gimnazijo ter ga odloži pred glavnim vhodom. Stari gospod se preobleče, prenaša premog in ga meče v klet. Dijaki, ki so odhajali iz šole, niso dolgo gledali starega gospoda, kako se muči. S smehom so se zagnali na delo in kakor bi trenil je bilo delo opravljeno. Tudi v šoli nam je vedno govoril primere, kako amerišsi milijonarji pometajo sami pred svojimi trgovinami. Se vedno je tak, kakršen je bil. V vednem kontaktu z mladino je ostal čil in mlad. Če je treba komu pomagati, še danes to stori. Posebno je rad v pomoč pri matematiki, ki je mnogim dijakom trn v peti. Če so mu študenti nagajali, jih je zaprl. Za kazen so delali matematične naloge. Dogajalo se je, da se je mnogo študentov pridružilo kaznovanim dijakom, kjer so reševali naloge in se učili matematike. Tega se vedno rad spominja. Če najde kakšnega siromašnega študenta, ki se slabo uči matematike, ga povabi k sebi in ga instruira, pa bodi kmečki ali rudarski sin. Posebno mu je prijetno, če je vzbudil v študentu vero v samega sebe in ga dvignil iz malodušnosti. Ne trpi vzdihovanja, delo naj ga nadomesti. Svoje razprave je pisal v letna poročila, ki jih je izdajala bivša slovenska gimnazija. Bile so matematično-geografskega značaja. Samostojna knjiga večjega formata so bile njegove »Kartografične osnove« leta 1908. ter krajša navodila podobne vse- bine, namenjena dijakom. Zanimivo je, da se danes dijaki morajo mnogo tega učiti, kar je on pred leti uvajal, a so ga napadali. Še sedaj dela znanstveno na polju matematične geografije. Predvsem zbira, kar je skozi leta delal. Bilo bi morda koristno, da bi se kdo zanimal za to njegovo delo ter ga nagovoril za tisk. So originalne stvari. Kot človek širših pogledov je opozarjal dijake od nekdaj na važnost znanja tujih živih jezikov. A njegovo navdušenje za morje in za Istro je bilo že od nekdaj pri-slovično. Ima hišo v Opatiji in je še do zadnjega zahajal na Učko, kadar je bil tam. Zadnje čase to opušča, da si tie bi nakopal neprijetnosti. Njegovo veselje je Dijaška kuhinja in se od nje ne more ločiti. Zbira denar, vrši propagando od osebe do osebe in dela in gara. Smatra za svojo dolžnost, da ne živi zastonj. Še eno! Obeduje natančno tako. kakor dijaki, plačuje natančno po režijski ceni. To je edini način, da ve, kakšna je hrana študentov, da odbije vse eventualne pritožbe glede kakovosti in množine hrane. Tako celih 15 let. Vidi vse in ve vse, kako je v kuhinji. Torej res v pravem pomenu besede častni predsednik Dijaške kuhinje. Takšnemu možu velja spoštovanje vse javnosti. Ponovno se pridružujemo čestitkam z željo: Še dolgo, dolgo vrsto let zdravja. Naročite — čitajte LJUBLJANSKI ZVON« Gospodarstvo Povečana produkcija premoga v januarju 2*e ▼ zadnjem 6?trtl3tju lanskega leta emo imeli priliko ugotoviti, da se j** prodaja premoga iz premogovnikov v dravski banovini v primeri z ustrezajoči m razdobjem prejšnjega leta bistveno povečala. Zlasti v decembru lanskega leta je bila prodaja premoga za 24®/« večja, nego v decembrj 1932. Navzlic povečani oddaji pa ee produkcija pr-moga lani §3 ni dvignila, ker so premogovniki krili ves višek izključno iz zalog, ki so sredi leta precej narasle. Na razpolaeo so nam sedaj tudi že številke za januar, ki kažejo, da ee ie e*iaj dvignila tudi produkcija. V premogovnikih drav--ke banovine je bilo leto« v januarju nako-panih 133.938 ton premoga nasproti 121.6o2 tonam v decembru. 113148 v novembru, 104.844 v oktobru in 91.296 v septembra, V decembru in januarju je seveda vsako l?to prc-dukciia največja Toda letos je bila v ja-nnariu produkcija tmli verja nego lani v ja-nnarjn (115.333 ton) in predlanskim v istem mesecu (131.952 ton). Nasproti lanskemu ja_ ouarjti se je produkcija dvignila za 18.6C5 fen ali 16"/«. nasproti predlanskemu januarju pa seveda le za 1.5 Navzlic povečani produkciji pa so premogovniki nadalje^ oddajali premog iz zalog ker je oddaja 5e v večii meri nara-la. Sknnai s0 premogovniki v ianuarin prodali 128.331 ton nabrati 99.187 tonam v lanskem januarju in IlO.oM tonam v predlanskem januarju. V primeri z lanskim Januarjem se je torei prod»>a povečala za 29 •/». nasproti januarju 1932. pa za 16 •/«. Premogovniki so v januarju lahko pri povečani Drodukciji oddali iz zalos še preko OOTIO ton in so zaloge ponovno nazadovale od S3.S22 v začetku meseca na 77.494. ob koncu meseca. Tako mafhnih zalog naSi premosovniki že v*č kakor dve. let, meo zabeležili. Lani so se zalo-p od začetka do konca marca povišale >3 131.03o na 137.739 ton Seveda pa tako znatno pove?anje oddaie Se ni znak vidnega izboljšanja gospodarske konjunkture. Podrobna statistika oddam naim namreč pove. da odpade od skupnega poviška oddaie nasproti lanskemu ianuarm v višini 29.144 ton pretežni del. to ie 24.»00 ton, na refjo oddaio premoga železnicam. Lani smo že ponovno zabeležili naziranje. da ie bil nakup premoga od strani železnic v prvih treh četrlletiih lanskega leta pre- majhna glede na potrebo. Železnice ao zaradi finančnih težkoč očividno naročale manj premoga nego so ga potrebovale in eo oetanek krile iz svojih zalog. Naše pričakovanj?, da bodo morale železnice v zimi znatno povečati svoja naročila, se je uresničilo. Ta večja naročila železnie, ki so deloma tudi posledica povečanega odstotka dobav, ki odpade na slovenske premogovnike, s« sedaj v prvi vrsti povzročila ugodnejši raz-produkcijc in oddaje. V januarju so s'o-venski premogovniki oddal} železnicam 67.779 ton premoga nasproti 43.279 tonam v lanskem januarja Ln 58.470 tonam v januarju 1932. Dobave premoga direkciji v Ljubljani so znašale letos v januarju 37.214 ton nasproti 27.412 tonam v lanskem januarju Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da se polagoma dviga tudi oddaja premoga v industriji. Skupaj so slovenski premogovniki oddali industriji v janjarju 42.456 ton premoga nasproti 36.220 tonam v lanskem januarju odnosno 34.732 tonam- v predlanskem januarju; oddaja premoga industriji v dravski banovini je znašala letos v januar-ni 28.173 ton nasproti 25.742 tonam v lanskem januarju in 23.162 tonam v predlanskem januar j j. Nadalje so premogovnik; oddali brodarstvu 595 ton (lani 425). za hišno porabo 11-069 ton (14.495). raznim strankam 5114 ton (4289). izvozili pa 1318. ton (480). Lastna poraba premogovnikov je znašala 6676 ton. deputati 3097 ton. z zalog Da ie bilo odpisanih 2164 ton. Večji zaslužek rudarjev. V ianuarju ;e bilo v slovenskih premogovnikih zaposlenih 5914 delavcev nasproti 5919 v decembru. Čeprav je bilo lani v januarju zaposlenih več delavccv (namreč 64<») je bil mezdni zaslužek rudarjev vefji nego lani; znašal je namreč 7.092.000 Din nasproti 6.780-90(1 Din v lanskem januarju. Po v-č letih smo torej prvič zabeležili večji mezdni zaslužek rudarjev nego v ustreza iočcm mesecu pnrdhodn-ga leta. Ta večji zaslužek je posledica okolnosti, da so bi.i rudarji v januarju, intenzivneje zaposleni: izvršenih je bilo 153.660 §!htov. dočim ,e imelo lani večje število radarjev le 143^ šihtov. Na posameznega rudaria ie odradlo v januarju 26 šihtov nasproti 22.3 ših+a v lanskem januarju. Strašen padec produkcije piva v Jugoslaviji * , , . JI . 1___I t;i „„ 1 ^ Podrobni podatki o produkciji piva v naši državi, ki so nam sedaj na razpolago tudi za preteklo leto, nam kažejo katastrofalen padec produkcije, ki ga beležijo v zadnjih letih naše pivovarne. Ze pred nastopom krize so naše pivovarne mogle izkoristiti zaradi posebnih razmer v nasi državi Ie del svoje produkcijske kapacitete Leta. 1928. je znašala produkcija se 723.307 hI piva, leta 1931. pa je padla že ne 540.254 hI; zaradi ukinjenja trošarine na vino in žganje na eni strani in zaradi visoke trošarinske obremenitve piva na drugi strani, pa se je produkcija v naslednjih dveh letih še bolj skrčila, in sicer v predlanskem letu na 338.095 hI. lani pa že na 214.424 hI. V lanskem letu je znašala torej produkcija piva v naši državi komaj še 29 odst. produkcije iz leta 1928. in znaša torej padec v zadnjih 4 letih 71 odst. Pivovarne kakor rečeno že v letu 1928. niso mogle v polni meri izkoristiti svoje kapacitete, lani' pa so izkoristile le še približno eno šestino svoje produkcijske kapacitete. Kako je v zadnjih letih nazadovala produkcija piva v naši državi, nam kaže naslednja zanimiva statistika (v hektolitrih). Produkcija piva dravska savska Beograd vsa ban. ban. država 1928 97.246 131.772 158.030 728.397 1929 113.146 143.355 127.521 674.763 1930 110.225 137.341 134.180 653.238 19.31 87.740 114.902 122.972 540.254 1932 47.342 62.222 93.633 338.095 19.33 2S.315 40.937 61.110 214.424 Tako hudega padca produkcije menda ne zabeleži nobena druga država. Produkcija piva je v zadnjih letih najbolj nazadovala v Nemčiji, kjer je znašala leta 19.29. 58 milijonov hI. leta 1932. 33.6 milijona hI, lanska produkcija pa se ceni na okrog 30 milijonov hI. kar je še vedno več, kakor polovica produkcije najugodnejšega leta po vojni (leta 1929). V Anoliji je produkcija piva nazadovala od 33.2 milijona hI v letu 1929. na 21.6 milijona hI v letu 1932. in lani ni več bistveno nazadovala: tu znaša padec približno eno tretjino. V Češkoslovaški je produkciia nazadovala od 11.6 miiiiona hI v letu 1029 na 0.6 milijona hI v letu 1032., lani pa je padla nekaj pod 9 milijonov. Imamo pa države, kjer se produkciia piva v zadnjih letih krize snloh ni bistveno zmanišala. V vinorodni Franciji je bilo leta 1929. proizvodenih 176 milijona hI piva. 1e*a 1932. pa prav tako 17.6 milijona hI. V Belgiji je v istem časovnem razdobju padla le od to-4 na 15.1 milijona hI. Padec produkcije v Avstriji pa je v tem razdobju znašal od 5.3 na 3.1 milijona hI. Celo v Poljski, ki je kakor Jugoslavija pretežno agrarna država, je produkcija piva nazadovala le na polovico (od 2.8 na 1.4 milijona hI). Strašno nazadovanje produkcije piva v naši državi je le v manjši meri posledica zmanjšanja kupne moči naroda. Znaten padec je zlasti v zvezi s previsoko trošarin-sko obremenitvijo piva, kar povzroča, da je pivo v primeri z mnogo manj obremenjenim vinom predrago. Ne oziraje se na življenjske interese naše pivovarniške industrije, ki je skoro vsa v domačih rokah, nam padec produkcije v zadnjih letih že zaradi fiskalnih ozirov narekuje dolžnost, da vprašanje trošarine na pivo čim prej na novo uredimo Če bomo nadalje držal? tako visoko trošarino v primeri z obremenitvijo vina, bo to le v škodo državnim in samupravnim financam, kajti trošarina na pivo je glede na dane razmere že davno prekoračila ono mejo, pri kateri je mogoče doseči najvišji donos trošarine. Ni dvoma, da bi se sedanji skrčen donos trošarine na pivo dvignil, če bi se z znižanjem trošarine omogočil večji konsum. Potrebno bi bilo, da se znižanje tvošarine primerno razdeli med državno trošarino in samoupravne trošarine. Danes znaša trošarina na pivo okrog 2 60 Din na liter, od tega je 1 Din državne trošarine. Državna trošarina na pivo je lani dala le 21.4 milijone Din donosa in bi bil donos te trošarine tudi pri trošarini znižani na polovico za 6 milijonov Din večji, če bi se konsum dvignil vsaj na ono višino, kakor je bil v letu 1931., to je na 540.000 hI. Znižanje trošarine na pivo pa ni potrebno samo zaradi tega, da se doseže večji fiskalen donos, temveč tudi zaradi tega, da se prepreči propast pivovarniške industrije Večji konsum piva tudi ne bi bistveno vplival na konsum vina, saj je konsum piva v razmerju s kon-sumom vina malenkosten. Konsum vina znaša v naši državi okrog 3 in pol milijone hI, dočim je znašal lani konsum piva komaj nekaj preko 0.2 miljona hI. V naši državi se sploh izredno malo konsumira pivo Povprečni konsum na prebivalca in leto znaša pri nas komaj poldrugi liter. V Nemčiji pa je lani znašal konsum 50 litrov na leto in osebo, v Angliji in Češkoslovaški se giblje celo preko 59 litrov, v Avstriji je znašal lani preko 40 litrov in tudi v Franciji znaša preko 30 litrov. Celo v Poljski se giblje konsum na višini 4 in pol litra povprečno na prebivalca. Ugodno poslovanje Trgovskega bolniškega in podpornega društva Bolnika blagajna Trgovskega bolniškega in ooclporneca društva v Liubliani. ki je. ki>kor znano, krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ie sestavila svoie Mno poročilo, iz katerega p- razvidno, da ie ta bolniška blagama frjdi iansko leto zaključila poslovanje z" zelo zar!ovo'iivim rezultatom, da ie svoio važno socialno nalogo v prid zavarovanemu članstvu vršila ne da bi bilo moteno finančno ravnovesje in da pe bila celo v staniu pri 1p 36 ° V bolezenski premiji izkazati še nekaj oribifka Lani je bil zabeležen nov dvig števila zavarovancev kar pa ni morda znak povečane nktivnost' v trgovini in industriji e>ai le tudi med nrivatnimi nameščenci br-*znoselno6t zavzela Hip večji obseg; povečanje števila člnnstvi« nri blagajni ie v zvezi s prestopanjem zavarovancev od Okrožnega urada za zkvarovanip delavcev, odnosno od privaine driiStvene Magainp >Mprknr« v nieno zavarovanje Povnrečno število članstva se is v »adnjib letih gibalo tako-le: leta 1929 4697 M 1930 5345 M 1931 5791 103: 5S85 M 1933 6312. Število zavarovanih članov je v teku leta skoro stalno naraščalo in je v januarj.i znašalo 6020. v decembru pa 6599 Leto* ▼ marcu je bilo doseženo že število 6747. iako da ie flanst 'o v zadnjih štirih letih naraslo za preko 2000. Skoro polovica članov odpade na Ljubljano namreč 3154. na Maribor 1007. na Celie 463 na K ran i 6 Tržičem in Škof jo Loko 881. na Ptui 149 itd. Če članstvo v lanskem decembru razdelimo no strokah, teda? vidimo da cdoadf dobra polovica članov (3694) na trgovino na industrMo odpad3 1187 članov na denarne zavode 929 in na avtonomne za vode in svobodne poklice 759. Povprečna dnevna zavarovana mezda ie nazadovala od 86 74 Din v letu 1929 na 35.33 Din v na-slednjem letu; v letu 1931. Ie znašala 35.44 Din, predlanridm 84.97 Dtn ta lani M.48 Din- , Predpin bolezenskih prispevkov j« lani znašal 4.089.000 Din nasproti 8.899-OflO Din v predlanskem letu. Na račjn nezgodnega zavarovanja je bilo lani predpisanih 587.000 Din, za Delavsko zbornico 196.000 Din in za Borzo d?la 402.000 Din. Skupaj je bilo na prispevkih predpisanih 5.223.000 Din. pobranih pa ie bilo prispevkov 5.136.000 Din m io znašal zaostanek le 87.000 Din ali 1.6 •/•. Izdatki za bolezenske podpore so s? iani zvišal, deloma zaradi naraščajočega Števila članstva in p>dališania bole/ nske podporne dobe od -f 52 tednov, deloma pa zaradi tega, ker stavlja'o privatni nameščenci v sedanjih težavnih življenjskih razmerah čedalje večje zahteve na bolniško zavarovanje in skušajo zlasti po odpustu, iz službe iz naslova bolezenskega zavarovanja črpati bolezenske, podpjre. To velja zlasti za hra-narino, ki tvj»i m-d podpoiam- v denarju "lavno postavko in ie lani znašala 1.047.cr0 Din sil 25.5 % celotnega predpisa- nasproti 891.000 Din ali 22.5«/• v predlanskem l?ln. Porodniške r,odpore so lani znašale 146.000 Dir. ali 3.6 «■'• (predlanskim 120.000 Din ali 3° Vi in pogrebnin^ 43 000 Din ali 1.1 "" (28 000 Din odnosno 0.7 ®'o). _ Med podporami v- naravi zavzemalo "lavne mesto 7d'avnipki stroški z vsoto 814.00G Din ali 198«'« vs^a predpisa (760.000 Din odno»=9no 19.2 "M. Z novo ureditvijo zdravniško služb* ?e bilo doseženo znatno znižanje zdravniških stroškov, ki so že leta 1929. /nnini; nri m«wv*o maniš*»m številu članov 88° nori D;n ali 27 "V Zdravniško službo vsi sedai 80 pogodbenih zdravnikov, od v IJ.iblhni 13. v Mariboru. 7. v Celju 3. T^riatki za zdravila so lani zn^li 735.000 Din eli 1790'n (predlanskem 554.000 Din 14 f/n) i7<4atkj t* iWnišn;ee 426.0M Din ali t04,"<. (4?6^00 ali 10.8°'o). Za zdravVcnie č!?tiov v s.«natiih in tonlv-ah na 5 bHo lani irdfnib 127.000 Din ali 3.1 •/« (135 00f Din aH 3 4 ° V). Stroški za zobno nf»rrr. nrfve' p9T-»dovoli in «o lani znašali 1P1 pf>n P:n al' 4 4"'» C74O00 Din. odnosno 6 9 "VI. To znižan|e stroškov je po^dic-n okolnosti. da je Osr^nji urad znižal pri-snevke blatne za robn? dajatve, in sicer tokn. da plnčr blagama zavarovancem od I. do V. Trce<7dne lani rti»?»i« 3 SIR 000 D'n ali 85.7 •/• nasproti 3.189 00^ Din ali «0.6 •/• v «rodlnnck«»n» letu. Toravn? stroški pa so znašali 358.000 Din ali 8.7 Vt. in sicer sk.i-n.ai s četrtinskim pr;pmevkom ki ea i? dni-5'vc (višjf zavarovnnie) dolžno dati bolniški bla«?nl»v k vsr,koletnim upravnim stroškom Zakliučni rs»?nn bla^hre za oreteklo l<*to ;7>azui<» si'ficit v višmi 193 nOO Din. no od-bilki društvenega pr!sinevka k unravn:m stroškom pa znaša orebdek 74 000 Din. Razmeroma ngoden rezultat ie ho1r'5l«a blagajna dosrpla. fep^av 5e vedno pobira le SS*'« holezenslio nremiio. do?im '> nremiia Pri »krožnih nradih rs zavprovani«1 delavcev in nri nrivatno - dmštveni Masami »Merkur* zvišana na 42 Vt Tz navedenega se vidi. da i? bolniška blagama nravilno si izila svojemu smotru, sai i» nri očuvaniu svoieiga finančnega ra\-no+ežia namenila 86 pred-oisanih premij za bolezenske daiatve. obrazci za račune »Jjtro« i? preteklo sredo prineslo pojasnilo finančnega ministrstva glede uporabe taksi ranih monopoliziranih računov. ie sedaj, kar se računov tiče. bolj jawia, ne more se pa r?či, da bi bila tudi praktično rešena. Obrtniki in manjši trgovci pogosto ne dajejo sami tiskati raou-nov. temveč jih kupujejo v trgovinah e papirjem. Te trgovine bodo torej prikrajšane za nov predmet svoiega obratovanja, kar pa nikakor ni potrebno. Ni nobene zapreke, da n? bi ostali pri dosedanjem načinu s to spremembo, da bi oni, ki računi kupi. šel na davčno upravo in jih tam postil kolkovati. Se že ni mogoče dopustiti, da bi jih sam kolkoval, kakor jih je doslej. Kar pa ee tiče večjih podjetij, ki sama daiejo tiskati račune, je predpis, da morajo biti računi v blokih, nepraktičen in n s-sodoben. Prezrlo se je. da smo v dobi pisalnega stroja, ko skoro nobeno količkaj znatno podietie ne niše z roko. temveč rabi stroje. To velja zlasti za račune, pri katerih eo mnogokrat potrebne številne kopije (za zastopnike, podružnice, v interne svrhe itd.). Kam bi prišli, če bi morali naenkrat vse pisati z roko? Je sicer možno iztrgati posamezne račune iz blokov, toda zakaj v teh težkih časih delati podietiem nove. stroške, ko ni sa to prav nobene potrebe. Da je vezava formularjev v bloke zvezana e stroški, pa menda ni nobenega dvoma. Kako bo davčna uprava onravila taksiranje, iz. pojasnila ni jasno razvidno, vsekakor pa moramo opozoriti na to. da lak način. kakor j3 v navadi n. pr. za kolkovanie kartotek, nikakor ni priporočljiv. Davčna uprava za mesto v Ljubljani pritisne ra vsako kartoteko celo vr»to štampiljk. bog-nedaj. da bi ee to zgodilo tudi pri račimh! Morda bi bik) še najbolje, da bi »e na račune nalepili, kolki, ki bi lih davčna uprava potem žigosala z enim samim žigom, kar bi šlo hitro od rok. Podjetjem na sedežih davčnih uprav ta stvar ne bo delala posebnih težav, pač na bo silne neprijetna za ona i« oddaljenejših krajev. Opomba glede kontrole pravilni uporabe taksi ranih računov dopušča domnevo, da bo ta kontrola precej iluzorna. toda to lahko brez skrbi prepustimo davčni upravi sami. k Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Trgovinska pogajanja med nemško in jugoslovensko delegacijo napredujejo normalno Delegaciji zasedata vsak dan, bodisi v ožjem krogu a-li pa v plenumu. Vzporedno proučujeta obe delegaciji splošne določbe o medsebojni izmenjavi blaga kakor tarifne zahteve. Pogajanja potekaio * obeh strani z nenavadno voljo in s Dopolnim razumevanjem medsebojnih potreb. = Naš izvoz rib v Poljsko. Po roročilu konzularno-gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva le ooliska vlada dovolila naši kraljevini kontingent 25 ton netto za uvoz naš'h ž'v?h rib na Polisko — Nova delniška družba. Kraljevska banska uprava je dala na podlasri akcil-skesra regulativa g. Franju Novaku, indu-strijcu iz Zemuna, in tovarišem dovolje- u O,-M f "t — MSM&HMM nje, da smejo ustanoviti delniško družbo pod imenom »Tovarna strojil d. d.« s sadežem v Majšperku. Temeljna glavnica znaša 1 milijon Din in se sme zvišati do 10 milijonov. = Iz naše tekstilne industrije. G. Anton Božič, lastnik tekstilne tvornice na Prim-skovem pri Kranju, bo zgradil poleg že obstoječe tvornice še barvarno in skladišče za prejo. Komisijska obravnava o tem projektu bo 29. t. m. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gašparia Jožeta, trgovca v Murski Soboti (poravnalni upravitelj Anton Koder, javni notar v Murski Soboti; poravnalni narok 19. -aprila ob 10., prijavni rok do 14. apri:a), v imovini Petra Rozmaniča, trgovca v Gornji Radgoni; poravnalni upravitelj Hinko Požun, jOg< In 177 50 197 %9* t*7 50 — 177 50 1S7 50 1K7RO .R« 107 50 - 117 50 .7« 75 - 85 »8« T>5T _ 75: sremskn alavnrveka »Op« In .Owo. 17? SO — 18750 t«;o Kr iff- ka ♦«*> v> .6» 102 50 _ 112 50: »7* 80-90: »8r 7?sn _ 7R Otrolii- K«»SV, a71—7»: hnnatsk? 09 - 71 baški in eremski brez vreč 110 — 112.50. Vremenski pregled Dan na dan dež, zjutraj dež in popoldne dež, podnevi dež in ponoči dež. ^n če ae vmes zvedri in zjasni, ne traja dolgo, pa se znova pooblači in dež začne na novo. Pri tem je neposredni vzrok povsem enostaven. Oceanske depresije gospodujejo nad Dašim nebom, dobavljajo vlago in močo od sredozemsKe strani ia nam zastirajo solnce z oblaki. Posebnost depresij letošnjega marca Je v tem, da potujejo po južni progi čez Ve-likobritansko otočje, da pa prodro silno počasi komaj še v srednjeevropsko področje, tamkaj pa naglo obnemorejo in odmro najkasneje nad vzhodnim Baltikom ali nad Ukraj ino. Toda dokler potujejo nad oceanom, gre silno naglo; šele ko se približaj-n obali, ob prestopu na kontinent, se Jim hitrost brž spremeni. Tako se godi ves čas. odkar imamo to pomlad deževje ln tudi ta teden ni bilo mnogo drugače. Prejšnjo bo-boto je dospela velika depresija Ln postavila svoje središče nad Angleško otočje. V začetku tedna je že prihrumel nov ciklom in 6e je zapeljal že v torek nad Anglijo ter južno od nje. Ta ciklon, ki je pa imel še južnejšo pot nego prejšnji in je s svojim središčem zavzel tudi še Biskajski zaliv, je bil posebno silovit; sprožil je izredno hude viharje zlasti ob francoski obali in nekaj dni so bila na zapadu časopisna poročila polna vesti o nesrečah in stiskah na morju. Potem pa se je delovanje depresij nekoliko uneslo. Sredi tedna se je zračni tlak nad vso Evropo zelo povečal, zato je moč ciklona kar naglo oslabela in se zelo zožila po obsegu. Nalivi so ponehali, viharji potihnili, zjasnilo se pa ni, zakaj ostala so še majhna središča slabega vremena, slabotni ostanki starih ciklonov, ki so bili ravno če dovolj močni, da so motili vreme širom Evrope, da od zvišanja zračnega tlaka ni bilo nikjer kaj prida koristi. Ocean pa ni poslal za izjemo nove depresije in tako se je moglo zgoditi, da je proti koncu tedna azorski anticiklon posegel čez Španijo in Biskajski zaliv ter Francijo daleč tja do Anglije in čez Alpe do naših krajev, šele to je izdalo, da se je končno vendarle vreme malo izboljšalo, se Izjasnilo tn smo bili ob koncu tedna izboljšanja deležni tudi mi. Kakor bi želeli zaupati v trajnejšo vrednost Izboljšanja, smo ostali nezaupni ln nič kaj ne verjamemo, da se je doba slabega vremena že zaključila. Sneg, ki smo ga dobili ▼ začetku tedna celo v nižjih legah, ni bil združen z večjo ohladitvijo, z resnejšo invazijo mraza od daleč, marveč posledica manjšega zaokreta zračnega toka; odmirajoča depresija, ki je bila dosegla s svojim središčem Rumunijo, je pognala čez naše kraje nekoliko mrzlejšo strujo od severozapada. Hudega mraza ni nikjer več v Evropi, vendar stanovitno ima še temperaturo pod ničlo severna in vzhodna Rusija, dočim je sicer tudi evropski vzhod deležen prav zgodnje pomladi. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 25. ob 15.: VisoSka kronika- Izven. Globoko znižanj cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Beosrad nekdai in sedaj. Izven. Znižane cene (od 24 Din navzdol). Ponedeljek. 26.: Lepa Vida. Prireditev dijakov Drž. učiteljske šole pod okriljem Rdečega križa. Tor»k, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: Pasi jonska iera INRI. Ce«? »d 20 Din navzdol OPERA. Začetek ob 20. Nedelja. 25. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Ples v Savoja. Gostuje g. Mirko Jelačin. Ceni od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek. 27.: Halka. Svečana predstava r proslavo godu predsednika poljske republiki? maršala Pilsud6kega * Za pasijonsko igro »INRIc je znižala uprava cen? od 20 Din navzdol in bodo te pene veljavne, za vse predstave pasi jonskih iger. na kar posebno opozarjamo, da ni? bi občinstvo morda čakalo morebitnega znižanja ugotovljenih cen. Prva predstava bo v sredo, druga v četrtek. Obe sta namenjeni predvsem ljubiianskemu občinstvu. Svečana predstara ▼ operi. V proeluvo godu maršala republike Poljske, Josipa Pil-sudskesa. se poje v torek 27. L m. Moniusz-kova opera »Halka«. Predstavi bo prisostvoval minister republike Poljske, poslanik Schwarzburg - Gunther, ki bo govoril o pomenu praznika. Ob t?i priliki ee bo izvajala tudi prvič v našem gledališču poljska himna. Proslavo prireja uprava Narodnega ele-dališča skupno z. Društvom prijateljev pol!-«kera naroda Opozarjamo občinstvo na to izredno priredit-v.da se je udeleži v polnem številu in dokumentira a tem svojo sitnosti jo do Poljakov _ ... Svečana Waenerjeva igra »Parsifal« *<• uiorizori o velikonočnih dneh. Prva Pitava teea vel?dela bo na veliki petek 30. t. m. Mariborsko gledaOiče Za6°tek ob OT N*Mia, 25.: OospodiSna. Posledniič. Globoko znižane cene (od 15 Din navzdol) ZORA VODA proti sivim lasem! Ne Karva,. temvei rrača mntT \JJiT «:tiid lasem prejšnj« narav- 3J| ^ ^ f® Odobren« »d bigije-nfkepa «H Ha tavoda v Ljubljani pod it~ SI .»■ W 2392 933 kot za id-avje / pop'>!c-oma neškodljiva. — \ J Papeh *i£nren io trajen. -----H Cena steklenici brei poštnine D:n SS.—. Zak. ta »t. ZORA VODA I. OREL Zagreb, Rad i če v a (Duga) ulica štev. 82. Pošljemo po portetju, ta (o samo oa CitljiTe naal^TB Človek In njegova hrana človek ne živi samo od kruha - človeška hrana v številkah Rastlinojedci so med ljudmi v ogromni večini, pri čemer je še upoštevati, da se hranijo tudi mesojedci pretežno z rastlinsko hrano, saj je meso razmeroma drago. Med vsemi rastlinami, ki rabijo za hrano, je riž na prvem mestu, saj je glavna in marsikje tudi skoraj edina hrana 420 mili" ionom Kitajcev, 325 milijonom Hindujcev, 75 milijonom Japoncev in mnogim milijonom Turkov, Malajcev in drugih azijskih ljudstev, ne glede na pomen, ki ga ima riž za evropsko in ameriško kuhinjo. Riž pa ni tako redilen kakor živalske beljakovine, zato preti človeštvu, ki se hrani z njim, vedno nevarnost premajhne na-hranitve. Samo soja bi lahko nadomestila meso. Soja je že tisočletja poleg riža glav- no živilo Kitajcev. V tej deželi skrajne skromnosti živi 420 milijonov ljudi skoraj izključno od riža in soje, ki jo tudi meljejo v moko in rabijo za kruh. To živilo ima za evropske jezike seveda nekam preolj-nat okus. Le za četrtino manj nego riža pridelajo ljudje krompirja, a samo okroglo 500 milijonov dvojnih stotov ga porabijo za svojo hrano (predvsem v Evropi), več nego polovico pa za živalsko krmo, ostalo za izdelavo špirita, krompirjeve moke in v industrijske namene. Veliko več pa porabi človeštvo za svojo prehrano pšenice, namreč več nego milijardo dvojnih stotov, isto-toliko pridela rži, ječmena in ovsa, ki pa jih gre velik del za krmo živalim. Koruza, ki jo pridelajo približno toliko kakor pšenice, je eno najvažnejših živil zlasti v vročih deželah. Produkti, ki smo jih doslej navedli, se dado še kolikor toliko statistično ugotoviti, imamo pa druga živila, ki jim ne moremo množine niti približno določiti, n. pr. banane, ajdo, proso, ki so za mnoga ljudstva važnejša od kruha. A človeštvo ne živi od samega kruha. Po neki cenitvi porabi letno n. pr. 7 milijonov dvojnih stotov olivnega olja. Na 200 milijonov dvojnih stotov cenijo letno porabo rib a ta številka ni točno določena. Samo ob evropskih obalah nalovijo vsako leto n. pr. 10 milijard slanikov. Jajca so zelo važno živilo in za kravje mleko računajo, da ga letno porabimo za 4 milijarde dvojnih stotov. Cesarska garda v svoji novi uniformi Nova zdravilna metoda Masaža prsi proti naduhi M glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda iz-borno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Viharji na Atlantiku Strahoviti viharji, ki so zadnje dni divjali na Atlantskem oceanu, so povzročili, da so dospele vse angleške ladje v pristanišča z 48urno zamudo. Francoski preko-mornik »Lafavette«, ki je bil na poti v Plymouth, je bil med vožnjo poškodovan. 23 m visok val mu je razbil nad 50 kabin-skih okenc. Posadka pripoveduje, da je bil vihar brez primere. Burja je pihala z brzino 100 milj na uro. Pomorščaki poštne ladje »Mantus«, ki vozi na indski progi, pripovedujejo, da niso doživeli tako viharne vožnje že nad dvajset let. a zakonska zadeva Zakon, ki ni bil zakon, in njegove posledice za potomstvo Na italijanskem poslaništvu v Budimpešti sta se 1. 1928 poročila neki prijatelj tedanjega poslanika grofa di Monze, italijanski plemenitaš in neka znana madžar Ko pa sta pripravljala listine za poroko, se je pokazalo, da reč le ni tako enostavna kakor sta zaljubljenca mislila. Zakonski mož pobegle žene je namreč iz- čen, ko pa je čez leto dni mlada žena povila hčer, ki so jo krstili na ime Marija Renata Frančiška, sta se zakonca močno odtujila. Vzrok te odtujitve je bil neki znan bu-dimpeštanski zdravnik za ženske bolezni, ki so ga bili pozvali k postelji porodnice. Mlada dama se je bila zagledala vanj in zdravnik ji je vračal ljubezen, ki ga je bila popolnoma omrežila. To stvar je žena nekega dne brez ovinkov priznala svojemu možu. Kmalu nato je zapustila zakonsko stanovanje in se podala k zdravniku, ki je sklenil, da jo takoj vzame za ženo. Šivanke imajo, kruha pa ne! ska lepotica. Zakon je bil izprva zelo sre- J javil, da ne pristane na razporoko in da pred vsem ni pripravljen žrtvovati svojega otroka. Nato je pobegla zakonka vprašala nekega advokata, specialista v ločitvenih zadevah, če je njen zakon, sklenjen na italijanskim poslaništvu spi oh veljavam. Advokat je izjavil, da zakon po madžarskem zakonskem pravu ne velja. Zato ni nobene ovire, da ne bi stopila v zakonsko zvezo z zdravnikom. Tudi madžarsko pravosodno ministrstvo je izjavilo, da nima tuj diplomat nobene pravice sklepati zakona med madžarsko državljanko in ino-zemcem. Zdravnik in pobegla žena sta se nato poročila. Toda ko sta bila pred madžarskim zakonom že mož in žena, so se stoprav pojavile težave. Nastalo je namreč vprašanje, kaj je Marija Renata Frančiška? A!i je zakonska ali nezakonska hči? Ce je bil zakon z italijanskim državljanom neveljaven, je bil tudi otrok, ki se je rodil iz te zveze, nezakonski, če pa je otrok zakonski, potem je bil zakon veljaven. Oče in mati pa sta se temu naziranju uprla. Na kakršnokoli stališče so se zdaj iuristi postavili, vprašanje se je čedalje bolj z3mo-tavalo in končno so uvideli, da je nemogoče najti izhoda. Slednjič je menil advokat italijanskega državljana, da se mu je posrečilo najti solucijo. Naslovil je na budimpeštansko sodišče vlogo, v kateri je prosil, naj se prizna na italijanskem poslaništvu sklenjena zveza kot putativni zakon. Na ta način bi dobil otrok značaj legitimnosti. Advokat se je skliceval posebno na to. da ie italijanski državljan ravnal v dobri veri, ko se je dal poročiti od diplomata na eksterito-rialnem ozemlju. Poslanik je namreč po poroki izdal dokument, ki pravi, da je zakon sklenjen in veljaven po vseh pravilih rimsko-katoliške cerkve. Na to rešitev je dal pristanek tudi odvetnik ki mu je bilo poverjeno zastopstvo pobegle žene. Oba sta prosila madžarsko pravosodno ministrstvo, naj odobri ta sporazum, da ne ostane Marija Renata Frančiška brez zakonskega očeta in matere, knr bi imelo zanjo hude posledice pred vsem zaradi tega, ker je njen oče plemenitaš. Pravosodno ministrstvo še ni izreklo svoje zadnje besede, toda spričo zapletene zadeve, ki jo predstavila ta slučaj, bo najbrže ugodilo advokatski vlogi. brezposelne šivilje demonstrirajo na newyorških ulicah V časopisu »Biologische Heilkunst« poroča nemška zdravnica jecljavcev Helene Schomburgk o preprostem zdravljenju bronhialnega katarja in naduhe, ki ga je preizkusila sprva na sebi in potem na številnih drugih bolnikih. Sama je trpela zaradi kroničnega bronhialnega katarja s težkimi napadi kašlja. Nekega dne si je z lahkim pritiskom in v krogu masirala nad prsnico, dokler ni koža postala rdeča, nato je prekrižala roke nad masiranim mestom za kakšne četrt ure, tako da se je to mesto spotilo. Takoj je začutila olajšanje, kašelj je popustil. To proceduro je v naslednjih dneh še nekolikokrat ponovila in je tako popolnoma ozdravela, da se ni bolezen vrnila v vseh treh letih od prvega poskusa niti enkrat. Opogumljena po tem uspehu, je preizkusila svojo metodo tudi nad nekaterimi svojimi pacienti in uspehi so bili tako izvrstni, da so se začeli tudi drugi zdravniki zanimati za to metodo. Kmalu potem jo je preizkusila tudi nad astmatiki, katerim ni mogel pomagati noben drugi zdravilni način. Tu je proceduro še toliko izpopolnila, da je kožo nad prs- nioo najprvo namazala s hamamelisovim mazdom, nato so sledile tri lokalne masaže v teku ene ure s polaganjem rok na masi-rano mesto. Končno je na to mesto dala kos vate, ki jo pacient nosi do naslednjega obiska. Tudi v najtežjih primerih naduhe so pacienti že po prvi masaži občutili veliko olajšanje in so spali vso noč brez kašlja, česar prej brez injekcij niso bil: sposobni. Po šestih do desetih obravnavah so ozdraveli in redki primeri recidive so se dali odpraviti z novo, samo veliko krajšo obravnavo. Metoda je odpovedala samo v kakšnih 12 odst. nadušljivih primerov, toda tu je šlo za naduho psihičnega izvora, ki ji nc pomaga tudi noben običajni zdravilni način. Opozoriti pa je na to, da so mnogi primeri bronhitisa in naduhe posledica srčnih bolezni, ki jih je treba zdraviti s primernimi zdravili in dietetskimi ukrepi. Masažno postopanje tu ni na mestu, šele če zdravnik izjavi, da ima bolezen svoj izvor v sapniku, se lahko poskusi. Zdi se, da zaleže nova metoda tudi proti naoadom dušenja pri otroškem oslovskem kašlju. če zmanjka vode. .. Pred kratkim smo poročali, da vlada na Angleškem v zadnjih mesecih silovita suša, ki je povzročila prav nenavadne pripetljaje. Kakor znano, so oblasti začasno prepovedale vsako nepotrebno tratenje razpoložljivih vodnih zalog in to prepoved je občutil marsikdo na svoji koži — še težje nego pomanjkanje vode same. Listi poročajo n. pr. o neki kmečki gospodinji, ki se niti v tem času ni mogla odreči svojemu nagnjenju do absolutne čistoče in je hotela na vsak način oprati pročelje svoje kočice. To so pa opazili sosedje in ogorčeni nad takšno potratnostjo, so jo naznanili policiji. Policija jo je obsodila za eksempe! na 10 funtov globe. Kmet v neki drugi vasi je zavaroval svojo mlako proti — požaru. V vasi je bil namreč požar in ker ni bilo dovolj vode, so jo gasilci načrpali pač iz njegove mlake. V tej mlaki pa ima kmet svoje race in nerad bi videl, da bi mu »obsedele na suhem«. Če bi že morale obsedeti, pa se hoče tolažiti s primerno odškodnino. Še hujša reč se je primerila baptistov-skemu župniku v kraju Ketterungu. Moral bi izvršiti več krstov, ker pa predpisuje baptistovski obrednik, da je krščenca potopiti vsega v vodo in bi v sedanjem položaju pomenilo to tratiti za druge nujne stvari potrebno vodo, se je župnik krstu odpovedal in ga preložil do Velike noči. Do takrat upa, da se bo na Angleško vendarle vlilo blagodejno deževje. Cement namestu zlata Detektivi londonskega Scotland Yarda so zaposleni z raziskovanjem slučaja, kako je izginilo 930 unč zlata v vrednosti 6360 funtov šterlingov. To zlato je poslala Standardna banka iz južne .Afrike v London. Ko pa je prispela ladja »Balmoral Castle« iz Kapskega mesta v Southamp-ton, je bila blagajna, kjer je bilo spravljeno zlato, napolnjena s cementom. Konec saleburškega bizona Pred sedmimi leti je dobil živalski vrt v Salcburgu dragocen prirastek: mladega bizona. Ker ta vrsta živali izumira, so bizona dolgo krmili s senom. Izračunali so, da stane prehrana živali na ta način vsak dan približno 10 Din. Ta izdatek pa so zaradi štedljivosti ukinili in da se napravi vpra- , šanju definitiven konec, so bizona te dni zaklali. Ženska z brado umrla V Baltimoreu je te dni umrla ženska z brado, znana pod imenom Malvina Emily Perry, ki se je kazala na vseh ameriških prireditvah kot velika privlačnost. Ta ženska je, da bi še povečala svojo privlačnost, često nastopala tudi kot boksarka. Imela je Kletnega sina. šele na smrtni postelji je »ženska z brado« izpovedala, da je prav za prav moški, ki se je petdeset let izdajal za žensko. Ameriška javnost je zaradi tega razkritja močno razburjena in zahteva, da se ugotovi, kako je bilo z materinstvom Malvine Perryjeve, ki sploh ni bila ženska. — --o-----— Tolščak kot domača živa! Na kalifornijski obali so postali moderni mladi tolščaki Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab* Aleksandrova c. Ženska vseučiliška profesorica na Poljskem Pod tem naslovom je >Jutro« dne 16. marca t. 1. pisalo, da je gospa Cezarija Ehrenkreutzova, hči ».francoskega učenjaka« Baudouina de Courtenai, imenovana za redno profesorico etnografije na varšavski univerzi. Tu treba nekaj pojasnil: pred vsem njen oče Baudouin de Courtenai ni bil, kljub francoskemu imenu, Francoz, nego Poljak, nazadnje profesor varšavske univerze (umrl pred nekaj leti), odličen slavist, ki je v mladih letih proučeval na licu mesta bohinjske dialekte ter proučeval slovensko Rezijo; še 1923 je čisto dobro slovensko govoril. Njegova hči Cezarija, poročena s profesorjem pravne histori-je na univerzi v Vilnu, Štefanom Ehren-kreutzom, ki je danes tudi senator, je bila že najmanj 1. 1926. docentka, pozneje izredna profesorica etnografije na isti univerzi. Tega leta je univ prof. Fr. Hešič v »Jutru« opisal neki njen etnografski izlet v vas blizu Vilna Gosp. prof Štefan in gospa Cezarija sta pred kakšnimi 12 leti bila v Jugoslaviji in tudi v Ljubljani. — J—n. O zdravju In bolezni Med otrokom in materjo je razmerje veliko bolj poglobljeno, če mati sama otroka doji. Kajti tudi mleko je del tiste materije, ki je substrat duha: in kjer si žele, da bi se materin duh prenesel v otroka, je prehrana z materinim mlekom dobrodejno nadaljevanje tistega vpliva, ki ga je vršila prej po prehrani z lastno krvjo in ki gi sedaj stopnjuje s tem. da gre materin dar sporedno z najbolj nežnim občevanjem z otrokom. (Moleschott.) * Zdravnik, ki se poroči, ne more dovršeno izpolnjevati svojih dolžnosti. Zar.emar ja svoj poklic ali svojo družino ali pa izmenoma oboje. (Gersung.) • Mnogo bolezni, vmes vedno zadosti ze dovoljivega zdravja, je božji dar. Večno zdravje je velika nevarnost. (Emil Ertl.) Občutno vrzeL Rjav Srak in smoking Bavarski minister za narodno gospodarstvo je napravil konec v sporu, ki se je iz-cimil zaradi družabne obleke v tretjem carstvu. Zveza nemških krojačev je namreč nedavno predlagala, naj se uvede rjav frak in smoking kot narodno-socialistična družabna obleka. Nekateri so temu ugovarjali, češ, da pomeni to profanacijo simbola sedanjega nemškega režima. Zdaj pa je bavarski minister za narodno gospodarstvo izdal odlok, ki pojasnjuje to reč in pravi, da o profanaciji nI govora, ker je celo Hitler odobril, da smejo nositi člani rajhovskega simfoničnega orkestra rjav smoking kot koncertno obleko. Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Robot, ki govori v izobrazbi, ki vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega in zabavnega štiva z mnogimi slikami). Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 ANEKDOTA Popularni dunajski skladatelj E. Evsler, ki je te dni slavil (jOletnico svojega rojstva, ima malo vnukinjo Lizeloto, ki obiskuje gimnazijo. Pred nedavnim je bila v velikem varieteju in je tam občudovala skupino dresiranih opic. »Te opice so nekaj sijajnega, stari oče,« je pripovedovala Eysler-ju, »kakšne umetnije znajo in kako so podobne ljudem — naravnost deprimirajo-če!« — »Da, za opice,« je de jal Evsler. VSAK DAN ENA »Hm. črno obrobljeno pismo? — No, potem je pa gotovo umrl moj dobri star} prijatelj »Robert«, ?aj poznam njegove pisavo!« (»B. T«) Mikroskop za kinematogra-firanje bakterij Na Kolumbijskem vseučilišču v Ameriki je neki ruski inženjer predvajal nov mikroskop, ki je v ameriškem znanstvenem svetu zbudil veliko pozornost Pri opazovanju najmanjših bakterij z dosedanjimi mikroskopi so bile doslej velike ovire, ker jih ultravioletni žarki, ki padajo vanje, takoj usmrtijo. Novi aparat pa je skonstruiran tako, da sprejema le infrardeče žarke, v katerih se mala bitja dobro počutijo. Ker bi jih pa v teh žarkih ne videlo človeško oko, jih skozi mikroskop snema filmska kamera na filmski trak s primemo občutljivo plastjo. S pomočjo tega mikroskopa »o snemali že prizore iz življenja mikroorganizmov, o katerih nismo do danes vedeli skoraj ničesar, n. pr. bacila nahoda in povzročitelja otroške paralize. V nekem londonskem skladišču oblek so postav5»strojnega človeka«, ki odgovarja n;' .prašanja kupujočega občinstva Plesalka In njen partner V nekem varšavskem kabaretu, kamor zahaja samo »boljša« družba, je nastopila tudi dunajska plesalka Elza Neumann. Njen partner je bil Poljak Koricki. Njegova vloga je zelo temna. Varšavska policija že danes ne ve, če je Koricki politični vohun in zločinec ali to, za kar se izdaja. Dokazano pa je, da je živel samo od izsiljevalnih akcij. Neumann je bila popolnoma pod vplivom svojega partnerja in je napravila vse, kar je hotel. Seznanila se je tudi z nekim mladim nemškim diplomatom, kateremu je ukradla važne listine. Koricki je potem pisal diplomatu pisma ter zahteval od njega 5000 zlotov, da mu vrne ukradene dokumente. Diplomat pa se ni hotel spustiti v nobena pogajanja. Ovadil je izsiljevalca policiji, ki je Korickega prijela in zdaj raziskuje njegovo življenje. ČEVELJ POMLAD11954 V NAJLEPŠIH VZORCIH "NAJNOVEJŠE MODE IPOVSOiD PRIZNANE ZNAMKE DIN Najpraktičnejši čevelj iz rjavega ali črnega boksa. Štev. 19—22 Din 35.—, lakasti Din 50.— Štev. 23—27 Din 40.—, lakasti Din 55.— Priljubljeni športni čevelj za dečke in deklice z okrašenim jezikom iz rjavega boksa. Štev. 26-28 29-30 31-35 36-39 Din 65.— 85.— 95.— 125.— Odličen moški čevelj iz trpežnega materijala, črn ali rjav boks z močnimi usnjenimi podplati. Z NAŠIM OGROMNIM ZNIŽANJEM CEN JE POSTAL VISOKO-KAKOVOSTNI PEKO IZDELEK PRISTOPEN PRAV VSAKOMUR! PREPRIČAJTE SE O TEM V VSEH NAŠIH FILIJALAH ŠIROM DRŽAVE. ZA PEKO ČEVELJ DOBI VSAKDO POLNO PROTIVREDNOST. KDOR VARČUJE, IP E K OBUTEV KUPUJE! Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: »PEKO« kreme, politure itd., ki Vam le pod pristno znamko »PEKO« zajamčijo trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. DIN Čevelj za elegantne dame v vseh oblikah j v laku in semišu Din 125.— in Din 145.—b Okusen damski čevelj s pentlo, iz črnega aH rjavega usnja. Udoben čevelj ea elegantnega gospoda Iz črnega ali rjavega boksa za vsako priliko. Zakaj TIVAR obleke? ZATO, KER SO LEPE, DOBRE IX cenene. Izdelujemo obleke ZA VSO DRUŽINO Prosimo Vas, da se o tem prepričatev naših prodajalnah TIVAR OBLEKE POMLADITE SI SVOJ (ftadio aparat za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHTJMI Dolenjska cesta Telefon 29-51 Pr! nas si lahko nabavite najnovejše PHILIPS ELEKTRONKE PROTI TEDENSKEMU ALI MESEČNEMU ODPLAČILU Brez velikih izdatkov imate NOV APARAT Tehnično posvetovanje brezplačno na razpolago Sprejemanje v popravilo vseh vrat aparatov $Httnetf gjuMiana 8 Aleksandrova cesta it. 6 — Palača Dunav H VELIKO IZBIRO! 2973 VELIKO IZBIRO! NOGAVIC in ROKAVIC po najnižjih cenah priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA, Pred Škofijo št. 15 NA DEBELO! galanterija in kratko blago NA DROBNO! vyYyyyyyvyyyyyyyvyvvvyvyyvvyyvyyy^^ Oba, mož in žena sta zadovoljna, ker sta d nakupila vse potrebno manufaktumo blago poceni v Trgovskem domu — Step-mecki, kateri Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine in drugega manufakturnega blaga. TRGOVSKI • DOM pEMA-n-oBia: Celje St. 20. Veliki ilustrirani cenik in vzorci zastonj! Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Sinclair U. — Pavel Brežnik, Alkohol. Roman. 5300. Vodnik France, Slovenska sodobna lirika. 5304 p. ,, , Silva Trdina ur., Jos. Murna Aleksandrova izbrani spisi. 5305 P-Kalan Filip, Pustolovci. Streli za hišo. Noveli. 5306. „ J . Croce Ben. — Stanko Leben, Zgodovina Evrope v 19. stoletju. 5307 r. Kump R., Ski. 5308 r. Kač Janko, Pisane zgodbe. 5309. Zoščenko M. — I. Vuk, >" Tako se Rusija smeje... 5310. May K., Winnetou I-HI. 4721/32; — V gorah Balkana 4795/98; — Po deželi Ski-petarjev 4799/802; — Žuti 4803/06; — Satan in Iškarjot 5114/126; — Sužnji I. 5311/14. mann h. _ m. Javornik, "Velika stvar. Roman. 5323/24. Kralj Fr., Moja pot. 5331 r Stankovič B. — Fr. Albrecht, Nečista kri. Roman. 5332. Bilimovič Aleks., Uvod v ekonomsko vedo. Badjura" B., Zimski vodnik po Sloveniji. Engels Fr. — M. Lavrič, Gospoda Evgena Diihringa znanstveni prevrat. 5336 r. Jeraj Josip, Naša vas. Oris vede o vasi. Godala ^t., Temelji obče metodike. 5338 r. Kos Milko, Zgodovina Slovencev. Od naselitve do reformacije. 5339 r. Sevvell Ana. — Griša Koritnik, črna lepota. življenjepis konja. 5340. We,|s H. g. — B. Rihteršič, Boj z Marsovci. Roman. 5341. , Petrič K., Bolezni, kako Jih spoznamo .-n preprečimo. 5342 r. Revije 1933: Lovec: 5325. — Ženski svet 5326 — Mladika 9327. — Planinski vestnik 5328. — Dom in Svet 9329.— Gruda 5330. — Sadjar in vrtnar 5343 r. — Beseda o sodobnih vprašanjih 5344 r. — Književnost 5345 r. — Ljubljanski zvon 5346. — žar 5347. Traven Janko, Mojstrski izpit. o348 r. Sinclair U. — M. Javornik, Dolarji. Roman. I. 5350. RuPel M., Slovenski protestantski pisci. 3552/53 r. , , _ 2oia E. — Alf. Gspan, Germinal. Roman. CankaM.'. ur. -Iz. Cankar, Zbrani spisi XIV, XV, XVI. Undset S., Ida Elisabeth. 13899 n. Salten F., Florian. Das Pferd des Kalsers. Roman. 13702 n. Rachmanowa Alja, Mllchfrau ln Ottakrlng. 13718 n- , .. _ Buck Pearl S., Der junge Re-eolutlon&r. Roman. 13719 n. Ehrenburg llja, Der zweite Tag. Roman. 13720 n. VVeber Fritz. Isonzo 1917. 13724 n. Michelet Ju les, Geschichte der francOsi- schen Revolution. 13726/30 z. Sillanpaa F. E., Eines Mannes "Weg. Roman. 13736 n. K ur z Isolde. Vanadis. Der -Schickisalswec einer Frau. 13737 n. Brehm Br.. "VVeder Kaiser noch Konlg. Der Untergang der habsburgischen Monar-chie. 13738 n. Pas neue Universnm (1033). 13743 z. Fiilop -Milltr H- Macht und Geheimnis der Jesuiten. 13744 z. Lnon H.. Der Cbenvirkliche. 13/45r. _ Uie Geschichte der Mensehhedt. 13746 z. Maurois A., Eduard VII und &eine Zcit. 13749 z. , , J usti C'., Dieder dre creietlicbe Gegenreformation. 13757 z. Le*'is Sinclair. Falkemfhig. 13763 u. Kans Vounghill. Das Grasdach. Ein Kore- aner erzahlt sein Leben. 13764 n. Parmentier Fl„ Orkan. Der Weltkrieg von der franzosischen Seiite geseihen. 137??, n. Robakidse G.. Die gemordete Seele. Roman. 13777 n. Brod Mas, Die Frau, di nioht 'anttauscht. 13778 n- Kiseh E. E., Der rosende Reporter. 1378? n. Steinber? I.. Gewalt und Terror m der Revolution. 13793 z. Bernhard G., Die d-utehe Tragftdie. Der Selbeitmord einer Republik. 13794 z. Mittelholzer W„ Alpemflug. 13800 z. Briipbacher-Birplier B., Das \Vendepunkt- Kochbuch. 13796 z. lllmann H.. Durchbruch zur Nationen. G"euwirth W., Heiden. Der Roman der Ison-zo- und Piavekampfe. 13826 n. Hamsnn Knut, Nach Jahr und Tag. Roman. 138^7 n Sieburg Fr. Es werd? Deutechland. 13833 z. Cartellieri G., Hilfsplatz D 7 vermiast Er-lebnisse eines kriegsgefangenen Artztes. Rolf CoHn. Der Wille der Welt. 138X5 z. Karrasch A., Steni. gib Brot! Eine Chronik aue dem Kampie •jnserer Tage 13837 n. Schaljapin Fedor. Ohne Maske. Ermnenro- gen. 13840 z. , Alexander von Russland. Kronzeuge o38 Jahrhunderts. 13841 z. , Dwinger E. E., Wir rufen Deutechland. Heamkehr und Vermachtnis. 13842 n. Carter H.. Tut-iench-Amun. Ein agrptisches Kftnigsgrab. III. 13843 z. Balbo Italo. Der Marsch auf Rom (Tage- buch der Revolution 1922. 13844 n Atlantis. Lander-Volker-Reisen. Jahrgang V.—1933. 13847 z. Vse tu navedene knjige se lahko naroče v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. šentjakobska knjižnica v Ljubljan^ Kon-crresni tr* 7-L. iaoo^ia vsak delavnik od 4. popoldne do pol 8. zvečer najlepše slovenske, srbohn-atske. ceske. nisk-e T^ll-pke. nemške, francoske, italivanske angle §ke in eeperanteke knjige ter nunlne 1 ete vsakomur, kdor se zadostno izkaze. Kn,ige se pošiljajo tudi po pošti na deželo po ^si VaSi ESUiVnl rok za te odjemalce tn do šest tednov. Na razpolago tiskam imemk, knjig. Kupui?mo zlasti slovenske beletn st i rn e predvojne kniige.___ Vremensko poročilo fitevilke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra, S temperatura. 4. relativna vlaga, v /0. ft smer tn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo. 24. marca Ljubljana 7, 763.6, 7.5, 88, El, 10, 0.9, dež; Ljubljana 13, 763.3, 11.9, 77, mirno 10, — • Maribor 7, 762.5, 9.0, 8o, Ts^l, 10. 0.2, dež; Zagreb 7, 7^3.0, 10.0, 90, mirno, 10, -, ; Beograd 7, 762.7, 11.0, 80, SEo, 10, —, — ■ Sarajevo 7, 763.7, 4.0, 90, mirno, 10, —, —■ Skoplje 7, 764.9, 5.0, 90, mirno, 10, —; Split 7, 760.2, 14.0, 40, ESE4, 10 —, —; Kumbor 7, 761.0, 11.0, 60, mirno, 10, —, —; •Iz Raba ni depeše. Temperatura: Ljubljana —, 6.8; 13.0 —; Maribor 12.0, 8.8; Zagreb 14.0 10.0; Beo-erad 18.0, 11.0; Sarajevo 13.0 3.0; Skoplje 19 0 2.0; Split 16.0, 13.0; Kumbor —, 10.0. Iz življenja na dežel! Iz Kamnika ka— K omiljenju brezposelnosti hi mnogo pripomogla gradnja ceste iz črne čez Volovljek na Luče, kjer bi dobilo zaslužek znatno število delavcev iz črne in Tuhinjske doline, ki jih danes najbolj tare revščina in pomanjkanje. Načrti za to važno prometno cesto med Črno in Savinjsko dolino so bili gotovi že leta 1931. in lokalni interesenti kamn. sreza so takrat podpisali posojilo 700.000 Din kot 50od-stolni prispevek k gradnji ceste do bivše kranjsKO-štajerske meje na Kranjskem raku. Tudi v banovinski proračun je bila že vnežena enaka postavka, ki je pa pozneje izostala. k a— Sezona občnih zb<>rov je v glavnem končana. Pred kratkim so zborovali obrtniki, v torek pa bodo ca šutni ob 19. zborovali hišni posestniki. V kratkem bo že jbčni zbor podružnice SPD, katero čakajo v letošnjem letu važne naloge, pa tudi gostilničarji se pripravljajo na svoj občni zbor. ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri film »špijonka E 3«. Danes predstavi ob 16. in 20. Zvočna predigra. Iz Hrrstraska h— Dva važna občna zbora. Glasbeno društvo je imelo v četrtek v Sokolskem domu svoj občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik rudniški ravnatelj g. inž. Drolz. Pri volitvah je bil po zadovoljivih poročilih odbornikov izvoljen dosedanji odbor. Letos bo društvo praznovalo 15 letnico svojega obstoja in bo ta jubilej 13. ma-ia proslavljen s koncertom. K sodelovanju bodo povabljena vsa okoliška pevs.-:a društva. Na občnem zboru je bilo tudi sklenjeno. da se bo društvo udeležilo župnega koncerta Hubadove župe na binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Izražena je bila tudi želja, naj bi se društveni koncert prošle nedelje, ki je v vsakem oziru izborno uspel, 240 METROV CEVI 80 do 100 mm no tranjega premera in 120 METROV CEVI 150 mm notranjega premera. Oferte na PREMOGOVNIK LIBOJE Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 15/1, Couch zofe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg štev. 13 Reklamne cene CENEJE KOT PRI RAZPRODAJI dobite MOŠKE SRAJCE KRAVATE NOGAVICE ROKAVICE DAMSKE PLAŠČE ter drugo manufakturno blago le pri TOMŠIČ, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠTEV. 38. Naznanjam žalostno vest, da je danes umrla moja ljubljena soproga, gospa Marija Maver Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. marca, ob %6. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. marca 1934. Žalujoči soprog IVAN MAVER Občima Ljub'rana « Meesr.i pogrebni zavod prenašal po ljubljanski radio postaji. — Gostilničarska zadruga za Trbovlje, Hrastnik in Dol pa je zborovala v sredo v Dolin-škovi gostilni in se je zborovanja udeležil tudi sreski načelnik g. Kosi. Zborovanja se je udeležilo 77 odstotkov članstva, ker so bila na dnevnem redu eksistenčna vprašanja gostilniške obrti. h— Za odpravo velikega nedostatka. Pred dnevi smo omenili, da bi bilo zelo potrebno odkopanje hriba blizu Logarjeve žage in zravnanje z banovinsko cesto. Potreba tega dela se je izkazala že mnogokrat, kajti spomladi se prav na tem mestu s pobočja strmega hriba trga kamenje ter vali na cesto v veliko nevarnost pasantov in voznikov. h— Kino predvaja danes zgodovinski film izza časov preganjanja kristjanov *Quo vadiš?<£, kulturni film in tednik. Iz Ptuja j— Nov komandant mesta. Na mesto g. podpolkovnika šarc-a je imenovan major Pavle Manojlovič, ki je že tudi prevzel posle. Novemu komandantu želimo, da se bo istotako vživel v našem mestu kakor njegov prednik. j— Skupščina sreske organizacije JNS bo danes ob pol 9. uri v spodnji dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo narornega poslanca g. Petovarja in volitve novega odbora. j— Obračun sreskega cestnega odbora za 1931-32 izkazuje dohodkov 3,550.168 Din izdatkov 3,4S8.2S3 Din, preostanek 61.8S5 Din se je prenesel na proračunsko leto 1932-33. * RAKEK. Ker pade 2. aprila letos na praznik, bo sejem v torek dne 3. aprila. RIBNICA. Quo vadiš? — Kam greš Gospod? je najnovejši zgodovinski film. ki ga predvaja danes ob 15. in 20. zvočni kino Sokolski dom. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Za veliko noč pa zapoje Jan Kiepura v filmu »Zlogom ljubezen«. SV. LENART V SiL. GOR. Prav lep užitek so nam nudili v nedeljo 18. t. m. naši dilctanti na sokolskem odru. ki so uprizorili Remčeve »Užitkarje«. Reči se mora. da je bila igra vsestransko odlično podana in igralci so želi splošno priznanje. Glavno vlogo užitkarja je podal g. prof. Sirk vseskozi doživljeno in globoko občuteno. Pa tudi vsi ostali igralci so bili popolnoma kos svojim vlogam. Režijo je vodil g. Janež. Pred igro je imel g. Rogl lepo zasnovan govor o Jurčičevem življenju in delu. Takih prireditev, bi si želeli še več. — Kakor čujemo, bo začelo naše Tujsko-prometno in olepševalno društvo z novim intenzivnim delom. Ima lepe načrte za olepšanje trga in za pospeševanje tujskega prometa. Bavi se zlasti z vprašanjem, kako zgraditi za naš trg prepotrebno kopališče. To idejo prav toplo pozdravljamo. Sploh je opažati letos pri nas prav živo delovanje pri vseh društvih; prednjači seveda naš Sokol. Jadranska straža je dobila svoj krajevni odbor. Močno se je dvignilo zanimanje med našim prebivalstvom za visoke in lepe cilje JS. ŠOŠTANJ. Občinska organizacija JNS za mesto Šoštanj je imela v ponedeljek 19. t. m. ob 20. clai;ski sestanek, katerega je otvoril g. dr. Fran MaJ"er. Po uvodnih besedah g. župana je povzel besedo narodni poslanec g. dr. Bogomil Vošnjak, ki je najprej opravičil svoio odsotnost na redni skupščini, ker ju bil zadržan kot govornik v proračunski debati. Gosp. poslanec je podal- v daljšem govoru pregledno sliko naše zunanje in notranje politike in mu je občinstvo pozorno sledilo. Po sestanku se je razvila živahna debata, v katero ji poseglo predvsem delavstvo in obrtništvo zaradi obupnih razmer, ki obstojajo v teh vrstah. Ob 24. je t. dr. Maver sestanek zaključil. Pristopajte U »Vodnikovi družbi" mm M kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev. kupujemo po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu. Ponudite na poštni predal 1 Celje BI s fiksumom in provizijo za mesto in okolico s takojšnjim nastopom išče Zavarovalnica — ANKER — Ljubljana Kralja Petra trg št. 8. Začetniki se poučijo. Obiščite skioptižno predavanje s preko 150 diapozitivi o Leici kot univerzalni kameri, katero bo imel g. Anton B a u m a n n od tt. Leitz v ponedeljek ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. — Brezplačne vstopnice v vseh fototrsovinah. 3106 Ne tratite svojega dragocenega časa! Ne dražite svoje kože z dolgotrajnim mil jen jem in vtiranjem! Obrljte se z RAZVITE" KREMO BBEZ MILA BBEZ ČOPIČA BBEZ VODE in brez izgubljanja časa, obenem daje Vašemu obrazu potrebno nego in hrano krema Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopniki za Jugoslavijo: Milovanovič i brat, Beograd, Knez MihajJova 39. Tel. 21-124 Potrti globoke žalosti naznanjamo s tem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je nad vse priijubljeni in dobri soprog in oče, gospod FRANC SKUHALA žandarmerijski narednik-vodnik v pokoju danes, dne 24. marca 1934, v 62. letu starosti, po kratkem mukepolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zapustil. Pogreb dragega nam nepozabljenega bo v ponedeljek, dne 26. marca, ob 10. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Sv. Petra v Gomji Radgoni. Gornja Radgona, 24. marca 1934. 3101 žalujoči c stali. f. 8š Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo g tužno vest, da je danes ob pol šesti uri po kratki, mučni W bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal naš predobri soprog, atek in stari atek, gospod IVAN POSEB poštni poduradnik v p. Predragega pokojnika bomo spremili dne 25. marca ob 15. uri iz mrtvašnice v Pobrežju k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 26. marca, ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Ohranimo dobrega atka v najlepšem spominu. V Mariboru, dne 23. marca 1934. TEREZIJA, žena; MARICA, hči; MEDVED JANKO, višji kontrolor drž. žel., zet; BOJAN, vnuk; NADA m CVETKA, vnukinji, ter ostalo sorodstvo. OMina LinKren* Mcetai pogrebni MTod KOVAČIC ANTON, tovarnar in posestnik, sporoča v svojem in v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njegov ljubljeni oče, gospod . . ." 1 -■- " ' " . " K"? , H-:, -•'f rV-. Občina Ljub'Jon* — M »trni po gre-bm ki,vod Sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, sestra, svakinja in teta, gospa MIRA COSTAPERARIA roj. DEV slovenska koncertna pevka danes, dne 24. t. m. ob 16. uri po težki bolezni, Bogu vdano, prevldena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. marca, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vrtača št. 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 24. marca 1934. Žalujoči soprog arh. JOSIP COSTAPERARIA; TONI, OLGA, LORI, sestre: EDUARD, brat; rodbine dr. DOLJANOVA, DEVOVA, dr. RANKLOVA, BELCIČEVA. KLOBUKI 31 OI>M grm IZ ZAJČJE DLAKE Din zasebnik v soboto, dne 24. marca, Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. marca, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. marca 1934. SAMO aJMovec— k s os S kratek UUBUAttA^ MEJTHITJtC £ ^ s I Zahvala. Za iskreno sočutje povodom izgube naše drage mame, stare mame, tažče, gospe ^ MARIJE JANEŽfČ se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Pred vsem pa smo dolžni iskreno zahvalo preč. duhovščini, zlasti župniku g. Janku Barletu in šentjakobski Marijini družbi, ravnateljstvu OUZD, šefzdravniku g. dr. Ivanu Zajcu, gg. zdravnikom in uradništvu OUZD in vsem, ki so spremili drago mamo na njeni zadnji poti. Vsem presrčna hvala! Ljubljana, dne 24. marca 1934. Dr. PAVEL JANEŽIC sin: MARIJA VODIŠEK, hčerka in ostali sorodniki. 3105 \ CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, uuj l.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dto 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni, lcl iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 12.—. Dopisi in ženitve ae zaračunajo po Din i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte_znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite O.JV.V. * "-----.-----_-- Dill 3.- v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer ee zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoša se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo doki jeseaa i inu aaven i L»Ui za iiUro ali &«janjp aa slov« 5 Din Najmanj a) snesek 17 Din Slaščičar, pomočnik tajen samostojnega dtr.a, popolnoma vi-ii v vs '-m dob* takoj mesto. Nasiov v oglasnem oddelku >Ju tre«. 9180-1 Brivskega pomočnika oila dega, dobro in hitro moč, takoj sprejme A. g-dar, Kamnit. 9-201-1 Dva krojaška pomočnika pp*di}a.Hsta z« da.mske p'a ii«. a enega z« velike fi ne komade sprej>mni>o v stalno službo e ta.kojS-ejlsa nastopom. Re« Speci j« 'isti raj pošljejo brzojavno ponudbe ra Stova-r''šte &to?a Kos. Mitro Tira,. Ze?=ka harf Na-Tf ftfetM i v-*' 11 nj e za-f-ne',«ajb. S166 J Frizerko y dobro friz:-a, sprejme Kapns Fanfci, Ljubljana, Aleksandrove 4, pasa fe. 9187-1 Restavrater. siužbo na Boc-n odda lprava SPD. pošta Podplat — le neoDorečen:tr.a zakoncema, ki hi oskrbovs a poleti tudi govedo. S^n-ova-nje: soba s ku-binjo. Kavcija 2000 Din. 9156-1 Autobus. poduzece u Dalmaciji, traž. šofera i konduktera n sfalan posao Potrebi fco 10.000 Din kanci je n gotovem Ostalo po dogovoru. U obzir dolazi Šofer et-u&n ;ak. Ponude na J. Dukle, Gračac. 9C90-1 Manufakturistinja pogonom« izurjena, dob? mesto t veletrgovini na deželi v vočjem trgu v Sav. do!. Stanovanje in brana t hiši. Plača po dogovora. Ponudbe je po-f'cH na og'aenl odde« k »Jutra« pod »Matinfaktn-ristkra L maj 1934«. 9148-1 Kuharico- voditeljico l^če javna kuhinja v Mariboru. Pismene ponudbe z opitem sedanje prakse v vodstvu vetjih kuhinj, je poslati na naslov: Javna fcnbin;«, Maribor, Slomškov trg 6. 9'.36-l Zagrebška tvornica testenin in keksov išče 8 1. aprilom dva preddelavca zmožna in samostojna — enega za tvornico testenin in enega ze Bvornico keksov. pismen« ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in zahtevo plače poslat« pod »Testenine«- Z« gre-b. g'avna pošta. pošt. pret. 347. 8080-1 Vratarja odn. nočnega čuvaja, e*«. rega 40 let. poročenega, za sta no išče tovarna na S-ajerekem. Ponudb? ipod »•Energiič-p"vc na. oglasni oddelek »Jutra«. 9152-1 Vajenca in pomočnika takoj »prejme K. Tcmei, sedlar, tapetnilk in av-o-Jičar, Dravograd. 9146-1 Ljuba Jurkovič: mLMsmmms ♦ KRALJICA . * * NOCl (Ilustriral V. Mazi) 35 Med vrati stolpa so se pokazali čuvaji * svetflkami v rokah. LHi in šarik sta se globoko priklonila staremu čuvaju in ga poprosila pomoči: »Pomagajte, ljudje krščanski, ponesrečenca sva, božja roka in morski valovi so naju prinesli k vam!« Stari čuvaj ju je takoj sprejel. Bil Je dobri pritlikavec Bisernik, ki mu je bilo že več ko »to let. 36 »Prinesite čaj in nekaj kolača!« Je ukazal Bisernik svojim služabnikom. Lili je zdaj vse povedala, kako je bilo; ko je pa omenila žalostno usodo dobre Jene, so ji solze zalile oči. Tudi šarik se je razjokal. »Poginiti je morala, ker se je bala za svoje otroke fn jih ni hotela zapustiti,« je rekel s solzami v očeh. »Tako lepo smo živeli, zdaj je pa vsega konec!« Te besede so ganile pritlikavce, posebno pa starega Bl-semika. fc//// 37 Ker sta bila LIH in šarik trudna, so jima takoj pripravili posteljico, In ko sta popila vroči čaj, sta oba sladko zaspala. Lili je sanjala o mamici; v sanjah je videla, kako Jo čaka prav na tistem obrežju, kjer jo je bila izgubila, tarik je pa sanjal, da njegova Jona nI mrtva, ampak, da se je čudežno reillfa..., 1'rar. pomočnika famostoinega. zan^l.Mvega, zmožnega až;ih z'«1*, in opt. popra.vil z popolnim orodiem. epre'mpm za p**-družnic-o v R-abu. Janko Jazbec, Crikvemra. 9155-1 Fotosrrafski atelje išče dobro te®r]wi»8» po močni tka a.li pomočnie-o. — Firnivdbe na -»g'««, oddolek f.Jj-tra« pod Sfro »Vo moše«. 9062-1 Varuhinjo Ijnbiteijioo otrok, &i®to in po^teoo, i-iprejme fina rod-b!na t večjem meptu t!« Ooreojeketn. Pomudbe nd »Zanesljive«. 9:04-1 Pletilje iaorjeoe v i®delav^ jperje^ to nogaVic na pl^ošč-nat^m etT-oju. sprejme Kra-loec, Tra.kovčaivka u.l. SI. 9031-1 Natakarica ki razpolaga t ka'Wij.|> — dobi ©lužbo v boljži gostilni v Ljubljani. Naelw v oglasnem oddeltu Jutra 9120-1 Hlapca veščega konj vn«h kmečkih opra-vil, za'Wflji-vega, z dolgimi spričevali, eprejm-em takoj. Ponudbe poči it; na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ša-far«. ' 1K10-1 Klavirista prvy>vn6tneg». e stranskim instrumentom: flavta. ob'H> a.!ii viola, t.prcjme-mo. Po nudbe poeati ca Dubro-va-čki Karorheetfr. Nastop takoj. 8645-1 Vrtnar, pomočnika arfadega, raneeljnvega fa poštenega »prejme takoj A-diolf Vatovac, trg. vrt-naretvo, Ambrožer trg 3. 9:36-1 Dobrega vrtnarja *prejm°!m takK>j. OgVeiti »e v trgevini Ja^ornik v TVolf onrt ulici 1*3. 9259-1 Praktikantko za zobozdraniiskfo «p:wtPtit-ko iščem. Pomene ponudbe s enr.rie-ulnm ritee na ogl. oddelek »Jntra-c ped šifro >St. 888«. 9-296-1 Izurjeno pletiljpo za strol Stoli JO sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9266-29 Samostojna dama ki razpolaga z 10.000 dinarjev, dobi 6tamo uarnescenje. — Pouud-De pod »Samostojno mesto in večkratna garancija« na ogl. oddelek »Jutra«. »276-1 Kmečko dekle pošteuo, mu; ^a^ci-uica, ki bi opravljala tudi nišna dela, dobi stalno dobro službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9262-1 Šofer < 16—20.000 Din ka«vcije, dobi eluibo k n oveni tri-to-ofikem avtomo-biin, Og'a »iti m je m t-d 10. m 12. uro na Dvornem trgu 3/11 9293-1 Šiviljsko pomočnico prvovnstoo v plaščih in kostumih, sprejme modni atelje Fa.rti Juger, Ree:j<»va ceeta — n-mu hi-Sa. 92S.1-1 Frizerko perfektno, išče za 1. april Tur K, Miklošičeva cesta. 9309-1 Kuharica za vse srednjih let, sprejmem k trem osebam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8341-1 Zvesto služkinjo zdravo, snažno, dostojno ln delavno kot so bile pred vojno iščem. Pospravljala bi boljše stanovanje, pomagala kuhati in ostala dela k boljši družini. Ponudbe pod »Delati hočem« na ogl. odd. »Jutra«. 9340-1 Krojača i 2000 Din sprejmem ko*t s-0'artnlka d-e-la vnice, radi vojaščine. Naslov pri podružnici »Jutra« ▼ Celin. 9878-1 Gaterist samortojen. vai«>n brušenje — trenem in priden, dobi ta&oj einižbo. Pontrdbe n« pedruini<*o »Jn«ra« v Celjn pod znamko »Zmiožen«. 9876-1 Dobra kuharica srednje staitastl, za na deželo, dobi službo v Selenburgovi ulici 7 X Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 9342-1 Za nas zlagalni stroj (Schlichtmaschine) — iščemo izvežbanega zla-gača (šlihtarja) za vse vrste pisanega blaga. E. Zelenka čko «F'o št«na 1040«. 9083-2 Šofer vajen vseh popravil, z večletno prakso na avtobusu, išče službo. Gre tudi Pamo po potrebi. Na-siorv pove oglasni oddelek »Jutra«. 9119-2 Zakonski par brin otrok, išče «iufl>o ma terja Da kakem posestvu Jožef Pere, Lava pri Celjn 9018-2 Prodajalka- biagainičarka 2 daljno prakso, priiup-Ijive zuM.nj-osci, vešea tudi Bivanja »n vs.g« go- eipodiinjstva, želi pri-tnerao mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Zuanje nemščine«. 90S.V2 Vdova z fen kapi vi'-'.m, i«!: siuižJ>o gospod i r.^ -. Zitr. i^-na j« vsakega gospodinjstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod *:fro »St. 50«. 90S7-2 Stareiša kuharica samostojna, J*t» in pn^ št ena, iš"-e skalno službo zraven sobarice. Gomori tudi nemško. Pomni be na osr'a«. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro knbami. 9091-2 20!etno dekle že'i službo na gostilni t Ljubljani, Kranju ali u*o-lici. V prost.ih urab bi o.-rav' :a'a vsa g os t^niSka dela. Nastop v aprilu, — Ponudb« na os:'as. oddelek »Jutra« pod Šifro »Pridna in poštena«. 9CC0-2 Gospodična * tmanjoim tn:ih j•et.Vkivv in strojefre !Sče p-itrer-•no za-posliteT. Pinjdb« na og'asni oddelek »Jutra« pod VPrim^nvo«. P: 15-S Prvovrstna kroiačica s p prnoroAi ze livarje lek. i<»;mtKW in na dom. Terezija Cešnovar, Tegora ulica 13. »233-2 Služkinja vajena vseh hišnih M in nekoliko kuhe Sče slt>ibo s 1. aprilom Naslov pove oglasni odd»lek »Jot.re«. 9082-2 Prodajalka pošt«n« in zanesljiva, ieli mesto v špecerijski trgovini. Po ielji bi pomagal« tudi pri zoepodinistvu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9064-2 Trgovski pomočnik mlad » poSt-eo. reeriran. dober pr>.d«,alpc io »ran žer. »eM aieSio« stroke ter re«anj« 5ip l«W pr« meniti sedanj« mt*to t« k »j «M p- tnej«. Ponudbe na oglasmi oddelek Jutr« pod šifro »ZaD<*Ipv pomočnik« »lil-S Kroj. pomočnica za male komade, išče zaposlite^. I. Svete, Ljub-l:ena, Kržičera trllca ft- 6 £»20-2 Samostojna kuharica 7 lednimi »pričerali, ki bi delala vse hišna dela, želi primemo službo k majlrni odrasli družini. Ponudbe n« ogas. oddelek »Jutre« pod značko »Lepo raivman'««. 9057-2 Boljše dekle M »na vso hišna dela. vajeno tudi gostilne, želi pre-meniti službo t mesto — aH tudi izven Ljubia kubarie« in gospodinja. Cenjene ponudibe n« og'a«ni oddelek Jutre pod »Poštene hišo-ka«. 9254-2 Pisarniška moč vešča vseh pisarniških del z večletno prakso, z znanjem nemške stenografije ln strojepisja kakor tudi srbohrvaščine ln madžarščine išče službo. — Ponudbe pod J. P., Karlovška c. 15. 9282-2 Natakar išče službo za takoj. Ponudbe na ogasnl odd«i«4 »Jutre« pod »Natakar«. 9(290-2 10.000—15.000 Din posodim dotlčnemu, ki ml pripomore do stalne službe v tiskarni, elektro-me-hanlčnl trgovini, inka-santa ali kaj sllčnega. — Sem ključavničarski strojnik, razumem se na popravVo 6troJev, avtomobilov, električnih Instalacij. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen 100« 0361-2 Strojnik - električar s strokovno šolsko pred-Izobrazbo, večletno prakso pri strojih podmornic išče primerne zaposlitve. Nastop takoj. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Mlad«. 9379-2 Orožnik išče e4al.no službo občinskega stražarje, sluge, pis-mionošt ali kaj »ličnega. Zmožen kavcij«. Nastop 1. jwrlj* 1934. Pi«me.ue ponudbe do 10. aprila t. I. n« oglasni oddelek Jutre pod šifro »Treeen iti *e-aMljiT«. 9267-2 Plačilni natakar e kavcij«. iSče mesto prvega. Naslov pove og asni oddelek »Jutra«. 9302-2 161etni fant brez staršev, zdrav ki krepek. sprejme vsako sltržbe Nasior v oglcsnem oddelku »Jutre«. 9343-2 3000 Din dem tistemu, ki mi preskrbi službo pri mitnici, tramvaju a-li stično. Po nudbe na oglasni odde-iek »Jut'e« pod zDačiko »Na g ad« 8000». 8029-8 Pisarniško mesto ali kot biagajničarka želi simpatična ljubezniva ln točna gospodična. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Vestna uslužbenka«. 9323-2 Tapet, pomočnik maii. išče kjerkoli s^ifbo Nastopi lahko tako1. M!'a.n Mlakar, Maribor, K^-^ška cest« 90. 9-»l-2 Vrtnar rlflrtvrp izv"}han. s« priporoča. Božiči, Pot n« Rakovo Jelšo 4-2. 9304-2 Šofer - ključavničar trezen ln zanesljiv, dober voeač. zmožen popravil, želi službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trezen«. P344-2 tesedn 1 Din davek 2Din ta Šifro alt dajanje na dova 5 Din. Najmanjši mpsek f nin Zastopnike v -np.eh mestih in trgilh dravske banovin«, IJ-če zavod za pokrorna n je. Samo pismene ponudbe ca oglasni oddelki »Jutra« p"d »Ke.v4.-ija«. 9182-3 Zastopstvo ze Beograd. Srbijo io Orno goro iščem za samo prvovrstne predme i«. Ponudbe pod »Vrsten trgovce 312« n« Propaganda. Beograd, pošt. pretinae 409 8999-3 Postranski zaslužek dobe marljivi gospodje in gosp«. Sporočite naslor na ogla«, oddelek »Jutre« pod »•Postranski«. 9206-3 Razpis Kraj. Sol. odbor na Ja-vornlškem Rovtu razpisuje oddalo dela za napravo betonskih robnikov ob gredicah v šolskem vrtu v Izmeri 90 tm. Zapečatene pismene ponudbe sprejema do 3. aprila t. 1. do 12. ure. Event. Informacije se dobe pri šol. vodstvu. Kraj. iol. odbor. 9244-3 Zadružniško knjigovodstvo «pre'mPiB. Naslor v oddelka »Jutra«. 9349-3 Potniki .eseda 1 Din davek 2 Din sb ilfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika z« prodajo čevljev proti proviziji sprejmem. Po nudbe pod Šifro »Prodaja čevljev« ne oglasni oddelek »Jutra«. 9144-5 Zastopnika še enega agiunega in dobro vpeljanega ze Slovenijo, z dobrimi referencami, ki potuje « svojim avtom, sprejme »Fa.vorit«, tovarne ia cikorijo, Zemun. 9159-5 Za Beograd soiidan, ag:!an zaitnpnik iščo zastajietvo ili komi-sion lager uz garanciju. Slovenačke reference. Do-lazim ze sajam. Markovič, Beograd, »1. Riga Fena 5. 9007-5 Sopotnika ra prepotovanje Štajerske t udobni limuzini iMena proti perticipiranju na voznih stroških. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod ilfro »Odhod 5. aprile«. 9053-5 Potnika za prodajo opank iščem za sedaj. Postranski zaslužek 15 odst. provizija. Ponudbe poslati na Kranl. postno ležeče pod »št. 932«. 9325-5 'AJtL Beseda I Din (Jarek 2 Oln za tlfrc ali daiame n» »lova s Din Nalnaanlši •snesete n ntn Namizni štedilnik dobro ohranjen, poc^ul na prodaj. — Zupm, M *'e, Kretove 4. 9200-ti Vrtnice v nejnorej*it bervab, vi-soike is nizk« marelic« naprodaj. Breceijoik Ivan, Veiiie čolnarska nI. 21. »197-6 švedske posnemalnike m mleko prodajamo na obroke! Sprejmemo potnik«! Vega St-perator, Ljubljane, poltmi predal 307. 9179-6 Buick voz za osebe, odprt, telo dobro ohranjen, Renault voz ze dobave (za minerale vode), malo rabljen, ekonomičen. proda ugodno Kost»nj$ek, Zog-eb, Jela-č<čev trg 4, I.ndstr. de« n«. 9138-6 Otroški voziček gM><*. dobro ohranjen, na prodaj v tIM na Pru kil fT. 0141-6 Premog m drva tec karboparketi: Fra.n* . Ko.ezl.bka ni. 19. tei. 30-34. 100 Starinsko avbo kresn-i, prodam za 1600 Din. Naslov pove ocasni 0-lde'ek »Jutri«. 9t1tV>-6 Blagajno pripravno za trgovino, predam. Naslon poT« ng'as.nl oddelek »Jutra«. 9!>79-6 Šparglieve sad;ke Vp». prvov-stne. enoVtn«, ao d' Helena BreceV.lk, Ljublja"« ATI. Cel(r'?ka cee a 9>. Tolefon Cement, mavec «amot, betonsko 4e!ezo. zidake. stre«n:ke, strešno lepenko, s-nolo. katran, štorje, ž;fn:ke. vijake, žico, mreže, l-^pate, motik», kranr;>e. rovni, erabije iit«J. po'eni priporoča že-loml«« Koutnv, Sp. Si Vsa. Medvedova 2Š. 9« ^3-6 Na javni dražbi ugodno nnnroda?* Gostilniška oprema, dno ?fl. irarca 1934 ob 17. uri. Ljubljano. Metrlk-.vva 2 in Poljanska 54. Razno novo pohištvo, pisalni in šivalni stroj, dne 56. marca 1934 ob 15 U uri. Mai-ibor. Mejr« 6. železna blatralna, dne 27. marca 193) ob IS H nri, Maribor. Vrbanove al>a št. 12 Pisalni »troi. pisalna miza In druco, dne 81. trorca 1934 ob 9 uri. Radorij!-ca 75. Mcško kolo In drusro. Ife JS. tPflr-a 19S4 ob IS. nri. Ormož 104. 9216-6 Gramofon ■za restavracije. k.ibin:sko pobištivo in zofe ; r idom. &martintvke cesta 5^18-6 Otroški vozički narmodeme'ši, ter najcenejši pri M. Tomšič, Sv. Petre cesta 52. 85^6-6 Korenine od kaktusa ratn« kak»e. lonce za pokrivanje šparge nov in več mladih sadnih dreves poceni proda Pollak, Csniar-ska ulita 1. 9225-6 Otroški voziček dobro ohranjen, zel« poceni odda Bolhe, Stre'!3ka ulica 10/n. 9S21-6 Valilna jajca 61« ti h štajerskih koko*' :ue vsaki čas neprodaj uprava velepos estva dr. 0ntga. št Janž na Dravskem polju. 7109-6 Cistoplemen. jajca ta vedenj«, od Plimout kokoši fsivo grahaste) po S Din komad in od Logfvrn kokoši po ? Din k»mad nodi Kune. Grosuplje. 8425« Kuhinjsko posodo -majlirano io poc-ijijeno. oajboijie kakovosti, pri !>oroča poceni železnin« Koutny, S.ška, Medvedove 28. 8731-6 Thuye (ciprese) Id prave gorenjske nageljne u ba.k-D« po nizk- cen orodaja Anlo« Sitar vrt i*f v fradn t M»nrt« 9930 6 Pisalna miza lepa, črna. ii brestovega '-♦a. in «t*laže neprodaj. Naslov v ogasnem oddelku »Ju-tra«. 9241-6 Perzijsko preprogo ,e.po, p.oaajn. Kablov pove og.aeui oddeiuk Ju..a. 2 izložbeni okni in um imi, A « po^.opu;ini p, oooaau., tft o: o lku-ti, pinžvj.; p.oiia k itiAUL. Abe, i^rMika inica it. i. Decimalko 250 k^, uui.ck_L.uu 10 kg, 10.m voa Tuaek, L.ub-.a aa. po; št, jo. 92S0-6 Trgovska oprema puli, steiaza, preaaii za zeleznlno, specerljo Itd. poceni naprodaj. Vprašati Tyrseva 3111., desno. 9333-6 Otroški voziček g!>jbok, ponikljan, po zelo nizki ceni naprodej v Gregorčičeva »lici 12, Gradišče 9367-6 Proti vlomu ia ognjn varna WertAeim blagajno, velika in debro oh enjena. pripravna ze ke ko večje podjetje eli občinsko pisarno, takij zelo ugodirn naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 9378-6 2 kompletni postelji in 2 omari prodam. V«*k»v v oglasnem oddeiku Jutro 9S62-6 Radi izpraznitve prostorov so poceni naprodaj različna okna vrata. peči. sobna oprema 1. dr. TyrSeva 31 TI.. desno. 9332-6 i Dve postelji notni omarici .fi spalni di-' van proda Brežaik, Dvora-'Vo^a 30. 9i>4-6 Beseda i Din davek 2 Din za *lfro ali dajanj« a* slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bolniški voz na ko:es:h, ki b-rahibno fuokcijonira, infekcij p-ost kup m. Ponudbe z naved-V> cene ne publ:citas. Zagreb, pod »R oli-.v« g en«. 9l37-7 Majhne steklenice navadne, parfeinske in o_5fino kup; A. Maicen. Mokronog. 9275-7 Svinjske kože surov*, za izdelovanj« us-n:a, kupujem večje partij« Natanfci« f>ont;dbe na naslov: HoSnšk Jw>, 9371-7 železno blagajno kur:,m- Ponudbe n« osr'as. oddp^ok »Jutra« r>od š:fro »S-'dn:a veVkost«. 9363-7 U Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na siova 5 Din Naimanjšl znesek 17 Din. Fordova kolesa kotnp e tce e pn r v ma i.i ke m;, malo rabljena, ugodno proda A. Goreč, d. z o. z-v Ljubljani. 8503 13 Čisto novo kolo lahko, znamke »Sam-pijon«, prodam po zelo nizki ceni zaradi vojaščine. Celovška cesta 50. dvorišče. Ogleda se med tednom. 9288-11 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Za motorno kolo 350 c.m*, dem več komadov pohištva. Dovič, Mala vas S3, Ježice. 910210 Motorna kolesa nov«, angleški motorji Blackburn. »Tiger« vilice, električna razsvetljava itd., razproda jemo pod tovarniško ceno. Israbit« to izredno priliko. Jugu d. z o. z., Maribor, Tatteobacbove niice M. 89&5-10 Motor B. S. A. 500 cem 0HV, ugodno proda Kraljič, mehanik, Go-epot»vetska cet<* štev. 13, 9232-10 BMW dvosedežen zelo dobro ohranjen, prod« tnrrdka Genee'-ento, Dunajska cesta 36. 9835-10 Grand garaža Breme, Celite se priporoča. Bencinska po-s*aja. pne\-mat;ka. rezervni deli, Service, nočne slitiba 9372-10 Obla čila Beseda 1 Din aa«e*. 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znese1- i7 Din. Damske pomladne plašče nudi pu ieiu uizklh cenah, ln sicer: športen p.abč, rekiamna cena i JU Din, — eleganten športni raglan 300 Din, uenckoatl v novih Xa-zonah 400 Din, temno moarl, črni ln rjavi 450 Din, damska krila ln bluze od 55 Din, — otročke oblekce, velika izbira, od 23 Din naprej. P. I. Goričar, — LJubljana, Sv. }'etra cesta 29. Plašči ln kostumi se Izdelujejo tudi po meri! Oglejte si izložbe I 9366-13 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Oln. Najmanjši znesek 17 Um, Gostilno v in d ust: ijffkuc kraja na Gorenjskem oddam v La-jem H br;zplično osebi, katera mi po^di znesek 30—40.000 Dia. — H/vent ueloo prodam ti. di hišo. Naslov v oddelku »Jutra«. 17 Osebno pravico dam v najtin »Ji p» predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutre« }«od 6i-fro »Gostilna«. 9151-17 Mlekarno dobro idoAo. s stanovanjem in opremo odda v najem M. GuAek, D obje, pošta Slivnica pri Celju. 9019-17 Pohištvo Beseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje aa slova 5 Din Na'manjši znesek 1. Din. Jedilnica pod zefo ««*dniitt! pogo.f naprodaj. Na ogled: Er-le-včera 4,01. vrata « — | med & ia 10. aro. 9109-18 Spalnico in kuhinjo di:br o ohranjeno po n;zki ceni prodam z« radi odpo-tovauja. Naslov v ogus. oddelku »Jutra«. 93;5-li2 Pozor! — Pohištvo! iaradi veiike zaloge sme ponov-no znižaii cene pohištvu. — &t»e-ane orehove rpalTvc«, češnjeve spa'n!c« šl^erane spalnic« . 2300Din ■•'mar« .......4!« „ postelje ......„ kuhinjske oprave . „ kredence .....425 ,. Vse drugo p^bišt.vo se d"bi najceneje pri nas na obroke in hrer."ne knjižice. Se priporoča mizarstvo »Saivo«, ko'odvo-«ka ulica 16. Miklošičeva 6. telefon 27SO. 9348-12 Pohištvo najboljše, najcenejše dobite na hranilne knjižice ln na obroke E«mo pri mizarstvu "Sava«. Miklošičeva C. Kolodvorska 18. 9347-12 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali da lan te na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Mizarji pozor! Prodam takoj 60—70 m' suh h ln lepih jeloviih. borovih. hras/ ovib. o-f h Črvih in mecesnovih disk. v dimenzijah: co'e '/t. Mi in s/«. Rpflt-ktanti naj svoje ponudbe naslov« na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Rezan les«. 9165-15 Kostanjev les ze ta.tvin, obeljen in ne-0'beljea, naj'i»olije proda-ete. ako ponudite no ogl. oddelek »Jutra« pod »C-e-loletnia dobava«. 9149-15 Kostanjev taninski les v skorji tn obeljen knpoj+ stalno i® plača proti do plikatu: Hadl. Novo mpsMi 92-15 Jesenov les hlode in plohe kopi v vsaki mmižini M Decker Zagreb. Ilice 39. 8553-15 Rezanega lesa sub ira — oreh. jelfa, line In brest — prodam 5 vagonov. Nas'ov pove ojlas. oddelek »Jutra«. 9381-15 SSffi Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šllro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kam pa kam? Vsi na otvoritev v Levčevo ce»to 7 iKot-iia dolina), kjer j« pripravljeno izbrano doitmj-sko io štajersko vntni jatni po nizkih cetMih. Se na j topleje priporočita V. M. Zupančič. 9tl04-18 Pozor! Pozorl Na cvetno nedeljo vsi na otvoritev balin-canja k »Napoleonu« Tržaška c. 4. Istočasno pristop članov v balin-skl klub. Preskrbljeno je s pristno kapljico ln dobrim prigrizkom. — Domača zabava z godbo. Za obilen poset se priporoča Anica Videm-šek-šimnic. 9243-18 Vabilo Cenj. občinstvo vabim danes na veselico s plesom, ki se bo vršila v gostilni »Dalmacija«, — Vodnikova 17. Se priporoča I. Lasan. 9307-18 Koncert ln vesela zabava v dvorani restavracije Car-man prvovrstna godba ln dobra postrežba. Se priporoča restavracija čarman, Zg. šlška. 9350-18 Beseda I Din davek 2 Din za šifro alt dajanj« na siova 6 Din NajmanjA: znesek I? Din. Sodelovati leJl tTgovec t nad 70.000 Din pri zdravem podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p"d šifro »R pel no krkj««. 90*75-16 Vložne knjižice Ljubljanske kreditne, Mestne a i Kmetsie Ljubljana v znesku do 50.000 Din vzornem kot posojilo na večje pos^tv« za" krajšo dobo v polni vrednosti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »J>ve hipoteki«. 9004-16 Družabnika s 15—25.'K»U Din, rv^muel-I uo vloino knjižico, iS če 1 strojno miza-rsivo v imdu-sirijskem k-n.u. Ponunbe na podruln>« »Juira« v Trbovljah P?d »Družabnik« 9194-16 Pozor, kapitalisti! Naprodaj kompletne štrena tovarniška n«v-'3T« m izdcV.ven.e triko t rokavic. moškUi. z"nsk;h ter otro-ških. Kupni pogoji in c»--r.a zelo ugodna. Ponudbe n.v poštni predal 84 — Ljubljana. 9HS-56 40.000—50.000 iJin iščem proti vknjižhi na prvo mpfio novoy:dane hiše v in-d-iistrijeke-m mes^n na Dolenjskim, blizu ko. lodvora. Event, ponudHe na i{r'rsni oddelek Jirtr« pod »tgnrna na'ož"r««. 905R-I6 SO—100.000 D ki krark-iročineira t>o s o j i ; a ščem. p-or: viciijlžV n« ■orvo Trcsto na nPi.aAnto.e. nr prrko mili ona vre^n^ jH^ses-vo. Ceii:. ponudbe na og'asnl oddo|e% Jutro p d »April U«4«. 9076-16 K mesariji nad 55 let. obratujoči, v centru mes4a, radi bolemi spreimem družabnika Pozneje oddam tridi t :em. Naslov v ogla^teim oddelku »Ju>bra«. 80O6--.6 Hranilni knjižici Mostne hranrtiie« ljubljanske za 26.000 Dic in Ljudske t>oe-oi!,!nice v Ljubliani za 30.000 Din. proda®. Poizve se v trgovin' na T vrče vi cesti fcte-v. ta. 9091-3« Hranilne knjižice kupujemo in prr>d«jan)« — ili damo na !»t« posojilo. Kulantn«' po*roi<. ePučka ttediona«, Zagreb. zastopn k z« draveko oanovino: Rudolf Zor«, Ljubi lena. G edaliSka ul. 12 86 16 Bančne vloge kupujemo ie prodajamo najkulantneje. Naročila i* province izvršujemo nejet-npsljiveje Za •idgovor pro-s ino priložisi 3 D:n v znamkah Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulice MI. 90-1« Ureditev dolgov sodne ta wv«n»odna poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo. vodatvo. revisij« in stalno nadzorstvo fcD/i-govodsrv« sestavo bilaac, udeiavo proračuna« o kalkulacij, nabavo kreditev, areditev in likvidacijo kmečkih dvigov vse trgovsko ribrtne mformaoij« ia Iruge neurejene poslovil« zadeve poverit« zaupno koncesijomrani komerc-ialni pisarni Lojze Zaje. tod ni /*dr revizof tn Mpneežetri knjigovodski strokovnjak — Ljubljana. Gledaliika ulioa št. 7/L H684 i« Vložno knjižico 1 viogo do 60.000 Din — ljubljanske Mastne in Ljudske posojiioice. kupim. — P-rtiuabe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotiovioa«. 8949 1« Knjižico Ljubljanske kreditne banke kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »JiKra« pod šifro »Rabim nujno«. 8097-16 Kupim knjižice manjše in večje od ljubljanskih ln podeželskih zavodov po najvišji ceni. Popis vlog ln ceno sporočita na ogl. odd. »Jutra« pod »Vsa-ka vloga«. 9269-1* Knjižico Kmet. hran. ln pos. doma «11 Občinske hranilnice Vrhnika kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ljubljana-Vrhnika*. »271-16 Kdor posodi 15 do 20.000 Din, dobi dobro službo. Strokovno znanje ni potrebno. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Vknjižba na večkratno vrednost«. 9374-16 Ljublj. kred. banke knjižice, manjše ln večje vsote kupim proti takojšnjemu plačilu. — Na ponudbe brez navedbe cene ne odgovarjam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljanska kreditna 888«. 9338-16 Samo ilustrirana slovenska revija ..živlfenie in svet" vam nudi tedensko pouka In zabare v besedi In sliki za 2 Din Uprava; Ljubljana, Knafljeva al. S Knjižico 6adni4nt zve«e v Libija »i, prodam ca 80 %. Na »lov se izve v gostilo* v lav&arjovi ulici štev. 4. 9312-16 Knjižico Posojilnice v Ptuju c vlog; 25.000 Din prodam ker -a b:m denar. Pišite na og'ats. tddelek »Jutra« pod ►Ptuj 666«. 9355-16 Beseda l Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Oln. Najmanjši znesek 17 O n Parcela za vilo centrala« ega Ijrrševa — Livarska nI., ugodno ua prodaj. Naslov v oddelku »Jutrac. 9194-20 Posestvo obsegajoče 18 oralov rodovitne jemlje, gospodar »ko poslopje. hišo z go stilno jo mesarijo, ob prometni cesti v Pristavi, na prodaj 28. t. m. na iavn dražbi v Šmarjn pri Jelšah. 9147-20 Novu kuču u Zagrebu m hotelom 60 soba — re-stauraoija i kavana. prodajam vrlo povoljno »Ar gus« Boškovieeva 6. Za greh (1131). Veliku kuču u Zagrebu tik glavnog kolodvora sa gostionom i hotelom — prodajem za 2.600.^)0.—, dug 500.000.— 23 20 god. »Argus«, Boškovičeva 6, Zagreb (1). Novu četverokatr.ici! n Zajrrebu so 13 stanova l lokal ima — ta mesarski obrt — prodajm vr'n povoljno. »Argus«. Boškovičeva 6. (2648) Palaču u Zagrebu novu, ugao tik »Corso« kava ne, vredne oko D:n 9.000.000.—. proda'™ radi dr ga za 7.500.000. — »Argus«. Boškovičeva 6 (2625) Zagreb. Kuču kod Varaždina sa uvedenem trgovinom mjelovite robe — gradjev nim materijelom. žitom i gostionom — oko 20 jut. oranice ' livade — proda je za 750.000 »Argu?«. Boškovičeva 6, Zagreb (2388). Zajrnove na uložriee B» S mj-eseca do 3 godine nabavi :a »Argus« videva' 6. Zagreb. 9073-20 Hišico z irivo prodam n« obroke Ponudbe na pod-užnico »Ju t*a« v Novem mestu pod »H:š;c,i«. 9162-20 Hišo t dvema sobama, pod strešno sobo. s 'treij-o. shrambo električno lučjo »n vrtom prodam ».a LVn 55.000 v gotovini. Josip Obed. Novo mesto. 9164-20 Velika hiša v LjnW;ani z 11 stanovanji. vrtom in parcelo 1000 m». naproda- za D'n SSO.OOO. Deloma h;poteka Mestne hranilnice ijnbPan ske. — Istotako naprodaj lep gozd 109 ha. v ravn:7i' na glavni oesii. Cene nizka Po e-j-dovalnva »Rap;d« Ma rib-or. Gosposka uiica 28. 9071-®0 Kurim posestvo I dobrimi gospoda rskimi tn stanova n vk!m: posl opji zemlje c-ca 20 jirrov v ko roadn Prednost srez Brežice ali oko'ica — Točne pn-nudbe na naslov: Jnrak. Zagreb. Kran:čevičeva 3. 9081-20 Enonadstropno h'?o prodam v centru Kamnika fcaslov v ogasnem odde'ku »Jutra« 9121-20 Stavbne parce'e v Bo-?n: dolini p H gVivn-i cesti orodam po 50 Din. Ozirorr« 70 Din za m". — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«. 9100-20 Hišo ▼ coni cca 120.000 Din. kupim v bližini tobačne tovame. Polo^ip-o plačam v gotovina Ponudbe na 0-g'as. oddelek »Jut-a« pod >Br»z posredova'cev«. 9091-20 Lepo posestvo t gosti't»o. !4 orali p-vo vrstne g« zemljišča Io 7:da nim gospoda rsk poslop jem. na ffla.vn"' cest' favto postara). b'i?n Rogaike Slat;ne prodam takoj z vsem invenrarjem rad>; od potovanja. Naslov pri po družnei »Jutra« v Ce :u. 9067 20 Stavbne parcele v Žalcu v Pavirrsk' dolin-4 tik ž*'ezni?kf sta.nice. pri pravne r'ast- za uookojen ee. po Din 10 m! p**w1a SavinVka posojilnica v Žalcu. 9078-20 Parcele po 1000 m' naprodaj med vi!am: im vinosrsd1 na Top Side-skom brdn Najlepš ratg'ed. Vsaka parepja obre.nrenj»n«i — Po-asrla daje Tanaskovi« Bn?dan-vC Beog-ad. Knez M:ha:'ova br. 48. _ 8932-20 Hišo v bližini tramvaja, ki Je bila cen len a 145.00^ dinariev. prodam za 98 tisoč dinariev. V plačilo vzamem polovice vV-ižne knllžlce Mestnr hranilnice — Ponudbe pod »Sodni? cenitev« n» ogl. odd »Jutra« 9329 2p Arondirano posestvo obfitoleče 17 94 m» stav blfa 12 664 m? nllve 8 minut od kolodvora pripravno ** kako far mo. se v Novem mesti-proda Tnformaclle: Pp ean. Gledališka 12U., vrata 8. 9303-20 Hiša reprezentančna, — sredi Ljubljane, vpeljana trgovina, naprodaj proti aranllni knjigi. Ponud-oe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Knjiga«. 9305-20 Hišo v Vojniku z vrtom odda.m v najem. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 9377-20 Hiša v Sp. Hudinji štev. 32 pri Celju ugodno naprodaj. 9375-20 Hiša v Ljubljani z več stanovanji, lokali, skladišči. delavnicami kletmi, pisarno, velikim dvoriščem in vrtom, orimerna za veletrgovino ali industrijo, ugod no naprodaj. Htfa leži ob srlavni cesti. Ponnd-be pod »Donos stoti-so?« na ogl. odd »Jutra«. 9351-20 Solnčne parcele lope. v Kolezl'1 'Gerbi -eva ulica in Llnharto-•M ulici) narrodaj. — Vprašati pri Karol Jur-■ran. šelenburgo'-o ulica. 9388-20 Fnonadstronna vila nora 1e naoroda* v *iški Cena celo ni?ka. M^slO" nove Ogl. n^rle-Tek »Jutra«. 9369-20 Nljvo '"00 tt' velfkn nsrod.no prodam Pot na Rakavo Je'So — PoTzvp se v L'iibtiani. Ma'a čolnarska uJica St. 4. 9224-20 n"nr>-°da; v Po-7;nr' doTini — cesta N. 7 nrnut "d tram vn:a TJo*ma-avno 7a vsakn doblčlra-n^sno n-b-t. prodam r»"d 'o Ti/rAdn;n?i pn^-nit. nr se izve v mtvt.-tiVr v Tavčarjevi ulici 4. 9313-20 beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na siova 5 Pm Najmanjši znesel? 17 Din Gostilno dobro vpeljano, iš&e m'ad zakonski t^r- dobro ver zircn v gostilniški strok., /.ena je priznano iobra kuharica, mož se cazunir v raznih gospodarskih strokah. Ponudbe na )gl. oddelek »Jutra« pod š:fro »Podjetna«. 9196-19 Oddam v Zagrebu dobro 'dočo špecerijsko, delikatesno trgovino, tra fiko in vinotoč z lepim vrtom. 6 c.e!o zalogo in inventarjem po ;eko ugod n« ceni. Ponudbe na Va-'entin O-sag. Zasr-^b. Zvonimirska 69. 9169-19 Mlekarno r sredic.! Ljubljane poceni prodam Nas.ov v ogla«, oddelku »Jutra«. 910&-19 Lokal na Bledu na prometnem kra.u oddam za letošnjo se-zijo. — Dopise na oglasni oddelek »Bled«. 9CT7-19 »J uitra« pod žilno Poslovni lokal za zdravnika aH zobozdravnika. na prometnem kraju v Kranju takoj oddam. — Nas!ov V oglasnem oddelku »Jut. rac._9040-19 Delavnica v sredini mesta takoj ne razpolago. Selembu rgova 6 14.' 9205-19 Manjši lokal Midam takoj. MeseČ-na na-itmnn« 200 Din. Tečar. Zaloška cesta_ &212-19 Trgovino galanterije, zelenjave in ž-.vil takoj ugodno oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Prometno«. 9006-19 Pisarniške prostore vefe ali manjše, oddam takoj v naj'm naspnoti g'avne pn-šte. Naslov pove oglasni oddelek »Ju tu« 8701-19 Lokal s stanovanjem in pritiklinaml. za t-rgovi pocetii oddam. Ponudbe na osr'asni oddelek Jutra r>od »Na prometnem knju« 9251-19 Zastupstvo u Zagrebu motornih vozila i trgovinu špnrtskib po--ebšti.na dobro •ivedenu. prodai^m radi od lazka vrlo povoljno. — »Argns«. Zagreb. Boško-videva 6. 9072-19 Frizerski salon r-enter LJubljane oddam damski oddelek v podnaiem vsestranska verzlrani osebi. Ponudbe na oe. do bro vr>el1ano zakadi nrivatmib rn^ner Doce-ni prodam PonndV na ^odr. »Jutra« TVAa^bor nod »Maribor«. 9">83-1P t »5 f' Jf U Heseda I Din davek 2 Din za šifro aii dajan le na slova 5 Din Natmanlš' /nesek 17 Din Enosob. stanovanje oddam mirni stranki za maj. Električna razsvetljava, p'.in. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9192-21 Podpritlično stanovanje s-n.be in kuhinje. / dr.ž nosit jo hišnika odda.m mirnemu zakonskemu patu. Ponudbe pod »Vi'«« na oglasni oddelek »Jura«. 9-02-21 Trsrovitro 7 me?a.o;m h'asv>m. v vef-i»m k-a in Sav!r>We doli np •iddam v na;em s 1 ar>rl'om — D«r>:»p na po-»,To»-n« v (Vl:n t>od značko »Savš.nV« 9^ 19 Modna fr<»ov*na v o en trn Llnb'"ane dob-«-rneliana nar>r°da; Potrp hen kan;ta' 1SA.OOO D:n irn*t.» Vzka na ie.mn''na p/mndb«-na o^'asni oddelek Jutra pod Šifro »Priložnost 17« 9130-19 Dvosob. stanovanje leipo. • prilik! inami oddam z majem za 50U Din. Ln-formacije v trgovin« Sever na Marijinem trgu štev. 2 9280-21 Solnčno stanovanje 5—6sobno, v strogem oein-tru me« ta oddam. — Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra-« pod »Komfo-tno«. 9283-31 Trisob. stanovanje lepo, v bližini bonske uprave oddam. — Ponudbe na ogaa. oddelek »Jutra« Ded »So-InSao«. 9i84-21 Stanovanje za 950 Din oddam e 1. apriln-m. Nas'.o^ v o?'as. oddelku »Jutrac. 9326-21 Dvosob. stanovan'e na Dunaski cesti oddam z aprilom ali majem. Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra'«. 9821-21 Dvosob. stanovanj s pritiklinami takoj oddam mirni strank' brez otrok. — Pristou. Hren-ova ulica št. 12/1. 9359-31 Dvosob. stanovanje s kopa!n;co in prillklinami odda.m (tudi piwhej vrt) s 1. aprilom. Gerbičeva u'. 3 9357-21 Dvosob. s*9m>v?n'e takoj oddam. Nas'ov pove oglasni oddelek »Ju—a«. 9356-21 Trisob. stanovanie komfortno, z majem odda Tribuč G-ii.noe, Tržaška 6. telefon 2605. 9353-21 Enosob. stanovanie lepo. j-ačmo tri sončno ta kni odda Pretnar. T-žaSke cesta 24. 9387-21 SoW> s kuhinjo In pritiklinami v visokem prltll*iu vile oddam v na*em z malem. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 9352-21 Stirisob. stanovanje s kopalnitv 'n pritiklinam1 ►ddnm si ma'em ».a 1250 D;n Ponudbe na n.«r'asn: Ipfe »Ju tna« T>od 5:frn »n?ndna cena«. 21 s pritlkilnaimi za maj in tako! več ne»"-em|ienib sob odda.m Nas'or v rvo-Vsmpm oddelku »Jutra«. 9220-21 HvoPob c*;>ftAvr»fi"e 1PT>O, S n-'t;.k'infl.m" taV.nl odda.m. Nasv ogVipnem oddelkn »Jutra«. 9255-91 TUvo^ob. st3r»nvj»n'<» oddam s 1. «T>ri''.«tn rwi Domobranski cesti 17T 9299-21 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek i*» Din Enosob. stanovanje išče tričlanska družina z majem. Ponudbe pod »3 odrasli« na oglasni oddelek »Jutra«. 9167-21« Stanovanje sobe in kuhinje s pritiklinami iščeta zakonca brez otrok, ves da.n odsotna, za ap-ii aii maj. r,a;raje v Trnovem. Plačata evenit- polletno na-:emnim.o vroprej.. Ponudbe ie poslati na »Pnodnk tivno zad-ugo 1 "nW :ansiki:h mraarjev«, Vič-G^rc-p. 9'78-21a Na Jesenicah iščem trisobno stanovanje s 1. majem Ponudibe z opisom in navedibo cene na og'asni oddeVk Jutra pod iifro »Točen p'«čnik« 9056-dl/a Sobo s kuhinjo e' ektrka. vodovod, par-keti poceni takoj oddam. Bil čar. Zg. Šiška 241. Pod Hribom. 9175-21 Dvosob. stanov?n5e ■•ddo.m za 1. maj na Gliin-cah poeg t ram\\-ajsk p ga postaijališča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9142-31 Stanovanje eno ali dvosobno, z zaprto verando in ostalimi pri-tlikliinami oddam s 15. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9095-21 Iščem stanovanie eno- ali dvosobno, solnčno in komfortno, v centru, eventuelno večiptna pogodba. — Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvočlanski državni u-ad-nik«. 9230-21/a Dvosob. stanovanje s kabinetom, predsobo ;.n vrtom 'akoj oddam v S:ški — Koso-vo polje štev. 218 9027-21 Dvosob. stanovanie ba kon. vrt, p';;ikl!fne. •oddam 1. maja P »ti Rožnikom. Cesta X št. iS. V?13-21 Dvosob. stanovanje oddam v Celja v najem. Poizve se pri gwpe G'o-nar, Gosposka al. S. 9214-21 2 štirisobni stanovanji z vsem kom.fortom. v centru mesta na razpo'a.go s 1. majem Dopise na n.g'as. oddelek »Jutrac pod š;fro »Solnčno in mirno«. 9253-21 Trisob stanovanje s [»ritlklinam in vrtom v R »in' do'inr Mizn tramva ia 'akoi >diam Naslov v »glasnem oddelkn »Jutra« 9063 21 Solnčno stanovanie dveh sob kubinip rn pri r'kMn v mansa-di vile v rivo'i;n oddam takoj stranki brez otrok za 600 Din mesečin). Parket.i. plin. Naslov y oglasnem oddelkn »JntrM. 8739-31 Dvosob. s*3nov?n;e komfortno, iščem. — Ponudbe na og' as ni oddelek »Jutra« pod »Zakonca«. 9238-21/a Hišni posestniki! Prijavite prosta stanovanja ln lokale Reall-tetrl pisarni Gra®ek. — Llub1 'ana. Ma^f^kove št. 12. 9273-2! a Enosob. stanovanje mirno, čisto, iščeta zakonca brez otrok za maj v mestu. Ponudbe pod »Plačnik mesece naprel« na ogl. oddelek »Jutra« 9304-21a Stanovanje 2 do 3 sob ln prit lir lin. no mo?nostl z vrtom '5*em, ozir. prevzamem t-nkoj ali poTiele. Naslov v og!. odd. »Jutra« 9316-21 a Mesečno sobo prazao ali opremljeno, sa gospoda. »K goapoiitoo oddam za maj. Naslov v oglasnem oddelka »Ju-tra« 91193-28 Opremljeno sobo e posebnim vhodom, elektriko, oddam s 1. aprilom ali takoj. Janšev« 10. Sp. Šiška. 9195-23 Velike sobe opremljeno ali prazno sobo oddam gospodični. Drugo sobo najraje m poslovne ali društvene p-o-store oziroma mimo obrt oddam takoj ali s 1. opri-om. Sohiehan, Stari tng 21/1. 9' 98-23 Opremljeno sobico solnčno, oddam takoj Hn;-varska steza 6. poleg Jugoslovanske tiskarne. 91!#1 23 Zračno sobo oddam 2 solidnima go podoma v centru mesta. Naslov v oglasnem "ddel ku »Jutra«. 9174-23 Opremljeno sobico s posebn:m vhodom, oddam Nns'ov v oglasnem nddp'ku »Jii/trac. 9328-23 Ooremijeno sobo separirano s kuhin!o oddam. Naslov v osr'asnem oddelkn »Jutrac. 9317-33 Prazno sobo ve!-'ko in lepo. s oose-Nnoim vhodom, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9330-2d Separirano sobo v centru mesta ugodno od dtim. Nas'ov pove osr^sn-' oddelek »Jutra«. 9-331-23 2 sostanovalci poceni snre;mem v fodif .b:c-o. Nas'ov pove og'as. oddelek »Jutra«. 9013-23 Sobo so'nčmo in snažno, z uporabo kopalnice odda.m « 1. aprilom boljši osebi. Na-■'nv pove oglasni oddn'ek ■Jutrac. 9345-23 Sobo s pos»bnim vhodom, v centru tres*a oddnm solidnemu ?ost>ndn. VpraiSotli samo orodne med 1.—2. nro. Nas'ov v Og'as. od delku »Jutrac. 9356-23 OnremtJetio sobo solnčn-o, oddam z veo oskrbo ali brez. Kopalnic« na razpolago. Sv. Petra nasip št. 43. 9365-23 Svetlo sobo veliko, oddaim s 1. majem a'i 15. aprilom, pripravno 7,a pisarno «ii d.-uštvo. Vbod s stopnišč«. Naslov: Borštnikov trg l/I desno. 9171-23 Stanovanie sobe in koh:nje. a'i sam skn s+anovan:e i^čp^ "Pfv. nud.be na o«r'asn.i oddp'ek »Ju-tra« pod šifro »P'flča.m točno«. (Kifi-^ 'n Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali daianle na slove * ^t" '-nanjšl znesek 12 Din. Dijaka ali dijakinjo sprp:ime.Tn na stn.novaniie po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9177 22 Beseda 50 par davek ?nir -a šifre ali iatanle na -•'ov8 * r)tr "J>i'rnan1š' raese* 1? Oln Na stanovanje sprejmem 2 preprosti go »podični za ceno 60 Din Pokopališka ni. 5, M->ste Kolar. 9190-23 Sobo s štedilnikom oddaim. Dravska niica 8. 9183-23 Sobico drvarnico, postavi se iahko štedilnik. oddam ako t samski ženski osebi. Vogelna ulica 9.1. T'-novo. 9189-33 Opremljeno sobo solnčno. z dvema poste-ama oddam. — H-enova ul. 12, priti. 9143-23 I ei>o, zračno sobo oddam bol -'š^mu gospodu ali gosrpodičn'. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra. 9181-23 Veliko sobo solnčno. o.prem':eno a'i p-n^no. blizu Tabora odda.m. Nas'ov v og'asnnseb. vbodom in eiek-•"Iko. Wzu Tabor« oddam. Naslov pove o?'asni oddelek »Jnt.rac. 9108-23 Sobo z eno ali dvema poet e-'•'ama. na že1!o s oddam. Novi trg 4'TT. 9217-23 On»-emljeno sobo separirano. oddam kon cem Mikošičeve te. — Naslov v oglasnem o-idel-ku »Jutrac. V209-23 Separirano sobo oprem'jeno ali prazno oddam v vili pri Tivoli'n. Naslov v og'a«. oddelku »Jutrac. 9228-23 Sobo z 1 ali 2 posteljam«, event. z vso oskrbo ugodno oddam. Nas'orem''pno oddam ! n'i ? ?osnodoma v KV»zii sk) ulici 211. 9122 2? 5 ELEKTRONSKI SUPER AUTOMAT TIPA 553 1 Zahtevajte predvajanje in prospekte od: REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. TEL. 31*90 Valovi 20 — 2000 m. Avtomatična regulacija fadingov, avtomatična regulacija glasu. Skala z imeni postaj. Indikator postaj. Najmodernejše elektronke kot visokofrekventne pentode, binode, 7-vat-na pentoda. Regulator za motnje. Izredno nizka cena. Lepo solnčno sobo i&jvOj poceni oddam 1 aH 2 boljšim osebam ali zakonskemu paru. Slška, Jernejeva 8II., desno. 9287-23 Opremljeno sobo ltpo, s posebnim vhodom, v centru m««« oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 9298-23 Lepo sobo takoj oddam gospodičnam tli zakoncem«. Naslov v ogasnem oddelku »Juta«. a-^5-23 Solnčno sobo prazno aii opremljeno oddam takoj ali pozneje Na-i.nv pove oglasni oddelek »Jutrac. 9281-23 Opremljeno sobo posebnem vhodom, električno razsvetlavo in SO uporabo kopalnice, v strogem centru oddam takoj ali pozneje stalni stranki. Naslov v oglasnem od d p'k n ».Jutra«. 9285-33 Lepo sobo s hrano ali brez oddam sospodlčnl ali gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9324-23 Sobe išče' Peseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Sobico iščem v bližini Miklošičeve ceste. Naslov v uglas. oddelku »Jutra«. SDCfi-žSa V centru oddam 7ra?no n solnčno »oho so 'idnemo »''titmi gosr»«dn Naslov * oglasnem odd«»'kti »Jutra«. 9129 23 Sobo evemt. fndi z oskrbo oddam. Naslov pove o?'asni oddelek »Jntrac. 9245-28 Mlaišo gosnodično (i-epmsto in pošteno sprejmem n« stanovanje in br* no za 120 Din tedpns-kn V»«tov v oglasnem ndd^kn »Jutrac. 9342-28 Pra7t»o sobo 'tlidr tu rfif»nyn) takoi od dam t« 300 Dir) v DvoIS kovii tr'icf ftter. 8/1. 'evo 9250-1*? Onremlieno sobo eletrantno oddam solld nemu eo«iT>od'i s 1. aprilom " Dalmatinovi rtiči I/JU. S334-23 Gospod s stalno s užbo, žeH zno-n|a s 17—20 let staro gi> tiKidično. laj.nctt laom-fetia. Ponudbe na og 3sni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost«. 9003-35 Sobo e posebnim vhodom, iščem za enega a:n dva gospodo Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sobac. 9340-23 /« Akademik išče separi-rano sobo z aprilom. po zmerni ceni. Po n-udbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Luese>rc 9335-23/« Prazno sobo s ko[>a. nioo. iščem v sredi mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Garooniera«. 9261-23/a Sobo opremljeno ali prazno išče državni u.radnik. — Ponudbe z navedbo cene na og'a«. oddelek »Jutra« pod »Prost vhod«. 9322-23/a Soliden gospod išče sobo v centru mesta ali v bližini bolnice. Ponudbe na og'asni oddeek »Jutrac pod »Soliden«. 9908-23/* \Sii Beseda 2 Din davek 2 Din za ftlfro ali dalanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din. »Slednjič informacija« Dvignite pismo v ogas. oddelku »Jutrac. 916S-34 Inteligente kot nedeljske spremljevalce želita izobraženi gospodični. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Pomlad«. 8051-34 Celje Prosim, javi danes. 9327-24 Mlad obrtnik dobro situiran. idi poročč-ti 18—35 let staro gospodično, ki ima vsaj 50.000 Din premoženja. Ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 9274-25 Vdovec srednje 6tarosti. zdrav, simpatičen. po?ten zmožen vsakega posla, s premoženjem v vrednosti 80.000 Din Išče zdravo vdovo ali neporočeno. ki Ima posestvo ali gostilno. Samo resne ponudbe, če Je možno s sliko, ki se vrne. pod šifro »Talno« na otrlas. odd. »Jutra««. 9318-25 Glasbila Beseda 1 Diu daveK i Din za šifro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. b Pozavno s 4 oilindri, v dobrem stanju, kupim. Naslov in ceno navesti pod šifro !)9« ca oglasni oddelek »Jutra«. 91S6-;« Pianino dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem cddel-ku »Jutrac. 9163-36 Že nit v č °eseda2Din davek2D1i za Slfro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Obrtnik ločenec sta-r 42 let, želi /cinsiva z dobro gospodinjo t g'-tovino in priipravijetiistjo nadaljevanj« obrti. Ponudbe na oglasni c ek »Jutrac pod »Obrtnik«. i!84-25 Dekle ki proti garanciji posod; 5—ilO.AOO Din. takoj po-ročim. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Ob-t« 8987 25 Mladenič Iz boljše btše ieli resneg« znanj« 8 «ebi primerno simpatično gospodično, v *vrho pozne'še ženitve. — Tajnost strogo zajamčena. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečo* bodočnost«. 0085-25 Harmonij in kratek klavir Schwetghofei. skoro nov, 3 r o d a Dobrajc, Maribor, Tattenbachova ulica 21. 9139-26 Kupim pianino ali kratek klavir, proti gotovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Inž. Holler«. 9138-36 Sokolska in pevska društva, pozor! Koncertna harmonij z 10 registri, evrojiski sistem, proda Turin v Celju. 9134-26 Piano harmoniko popolnoma novo, nerabljeno takoj ugodno proda Stanko \Yeixel, Maribor 9137-26 Saksofon še skoraj nov tenor B z« 2800 Dn naprodaj Na slov pove oglasni oddelek Jutrac. 9126-56 Dober pianino vzamem v na:em. Ponudbe na ognsni oddelek »Jutrac pod »150c. 9336-26 Lep črn pianino križane strune, krasen glas prodam zaradi preselitve. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 9306 26 Klavir železne kons-rukci'e. t psm in m očrnim e'as nm. še skoraj nov. po izredno nizki cen-i naprodaj v Cerkveni n,:ci 21. vrata 13. 9300-29 Izgubljeno Beseda I Din davek 2 Dtn za šifro alt dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Očala, nova sem izgubi! v ponedeljek 20. III. v kavami Leon. PoVen na:dite!j naj jih 'vida v trgovini Pause-hia. Volfova 6. 9172-28 Prima žive kapune pitane, ime naprodaj rn prevzame mrtve: a Josip Kosler, Selenburgova u . 3. 9207-37 tfeseda i Din daveK 2 Dn, za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Om. 2age, velike in male remKhvidske, izberete tu di na knjižice na-jceneje pri Jekio, Stari trg. Zahtevajte ponudbe. 105 V stečajni zadevi Josipa Jelovšek. bivšega i govc« v Celju, se vsled naloga okrožnega sodišča v Celju, z dne 8. marca 1934 S 10/82-lil pod roko proda terjatev v nominal n-m iznosu po 28.!72'64 Din. — Pouudbe sprejema stečajni upravitelj advokat dr. G vidom Sereec. Kralja Petra cesta št. 16 — Ce je 9132-30 Slike za legitimacije zdeloje n« ;hitr»je foNrgraf II bšer H ig^n Ljubljana Sv Petra cesta št. 25 -Telefon 3911. 65-30 Kosilni stroj in vrtalni stroj proda takoj Terezija Er-javc, Ig-Stiudenec štev. tvi pri L.iub.jani. 9048-29 Pisalni stroj »Adler« proda Cadež, Stritarjeve, 9339-29 Šivalni stroj pogrezljiv, z okrog'im č-al-n čkom. poceni naprodaj v Dvorakovd ulici 3/1. leo-o. 9349-29 Stiskalnice (Esenterpresse) 20 do 50 ton pritiska ln (Friktlonssplndelpresse) 100 do 130 mm (Spin-deldurchmesser) kupimo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Stiskalnice«. 9246 29 Cilindrski stroj čevljarski, rabljen, ku pim. Ponudbe pod »Dober« na ogl. odd. »Jutra«. 9337-29 »Drava« gospodarska zavarovalnica, zavaruje za sluča-j smrti in dtživetj« do 80 let sta re oseb*-, doto. sredstva za gospodarsko osamosvo jitev in dvokolesa proti •atvitri. G'avni zastopnik: Karli Loboda. Ljub' «na. G"sposvetska cesta 10/111. Sprejemajo se podzestopni-ki za vse kraje. 8476-30 Damske klobuke vseh vrst izdeluje in preoblikuje na moderne fazo ne najhitreje ln po ugodni ceni mod.:stinja S'ab!na Marija, Gosposka n^ce 5. 9248-30 Steznike in trebušne pasove izdelujem po meri. Tzvr?u-iem vsa popravila. Na že-'io pridem na dom. — Terezr« Kranj«. Vodmat-L;u.b1;ena, Društvena ulioa št. 23. 9279-30 Mojstrica kozmetike Slava Gril Ljubljana. Beethovnova 15 neguje po zmerni ceni io najmodernejši metodi. 9319-30 tseseda 1 Din davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Nalman.s znesek 17 Din Mala papiga modre barve se je izgubila v torek. Pošten n.-ijdi tel j naj jo odda v Ipav čevi ul. 6/1. 9170-28 Enoletno srno živahno, poceni prodam. — Poizve se pri rvrdk; Elite v Prešernovi ulici št 7 9219 27 Mlad foxterrier črnorjave barve. x resasto d'ako. se js irgnbH. Proti nagradi ga j« oddati n* Celovški cesta štev. 10. 9328-S7 /J Eeseda 1 Din davek 2Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Motor - dinamo električni. z« isto*® erni tok (Geiohstrom), 220 voltov. 3—i konjske sile. kupim za takojšnjo uporabo v dobrem stanju. — Ponudbe s ceno pod »Do ber motor« na oglasni od delek »Jutrac. 9154-29 Ugodno naprodaj 15 šivalnih strojev od 300 Din dalje, več ple-tllnlh. krznarskih, specialnih, pisalnih in drugih. Glasbila: Klavir, violine, cttre. gltaro, harmoniko. gramofone, radio, telefonske, fotoaparate, kolesa, otroške vozičke pohištvo: — Jedilnice spalnice (tudi na knji žice), kompletno kavarniško. kopalno, pisarniške oo-enje. posamezne dele pohištva, preproge, otomane »PROMET« oosredwalnica ra nakup In prodajo dobro ohra-nienih predmetov v LiubHanl. Napoleonov tr-r 7 fnasproti Kri*ev-nlške cerkve. 9329-29 Motorje ta ?o1ne. zunan:e In notranje. propeler, 'abne T)! »slove moto-ip po?nn *.nltiov in s^a.Wen i»o?on. Tračne tu"b:ne za rarsvet-1;avo na im^iih. nama knn;e in osnSpvanV. po-vnn TTI':vot 'n d-utrb :ev n* V7>o;T»" r>1'r .CTA') VT7'\Tn«. Brankova 12. 92-?9 K« p-odnTn Tntvm r« lamstre 7 V*. — Tng. Sobir"d--«'«" Orfle. 9870«» Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Pozor! P. n. cenjenemu občio-stivu vljudno nazinan.a.m. da sem odpri brivski sa Ion za dame in guspode v hiši g. Moriča. Gospo-s ve teka cesta 33, Jesenice 9145-31 Dobrim ljudem ki radi obdarujejo reveže sporočam, da je moj oče Jože C u n d e r iz Šiške razmeroma dobro situiran, saj ima shranjenih 20.000 Din. Pri meni pa ima zgo-vorjeno hrano, stanovanje in obleko kar vse mu je vedno v zadostni meri na razpolago, zato mu ni potreba prosjačiti, kar dele F7. navade, in mi dela s tem veliko sramoto. Ne dajajte mu torej darov, ker je mnogo dnigib bolj potrebnih. — Gorjanc Terezija, gostilničarja. To-mačevo. 9185-31 Naznanilo! Ce-lhrm«»cbline) Vnm' Tvan Rod«, Moet« pri L'nWran1 0900-29 Splošno krovstvo obstoječe že 82 let. se pri poroča. — Križnar Iva.n. Ljubljana, Hrenova ul. 9. 8627-31 Orehe tanke lupine, ugodno proda Oskar Marič. Ptuj. 8978-33 Moka fina banažka 0 2.50 Din lepa krušna 2.25 Din črna krušna 2.— Din koruzni zdrob 2.25 Din koruzna moka za kuho in peko 1.75 Din fižol, prepeličar, letnik 32. lepo blago od 5 kg naprej 1.50 Din dobite »Pri Miklavžu«. Vodnikov trg. 9301-33 Dalmatinska vitia naravna, prispela. Ob 6. uri peč-eno jagnje ne rainu Mi'an Prijič, Krenitova u'.. št. 5. 9986-33 Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifre ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerij« dregib kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev 36 — vhod it Vidovdanske ceste (pri g^ »tiJai M'tžin«). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah CERNE - juvelir Ljubljana. Wo!fova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjiih dnev-aib !»nab Marib^raka »fi-a»T!ja ilata — Maribor, Orožnov. alioa 8. 230-85 Vilo oddam poietr morja, 2 opram-l jeni sobi in kuiiin;«- - Z» mesec april, maj, eootk »vnjašk" Gsjxidarsk« t>is«rn« n« M'k!o#ičevi ee *ta 7, U. oadstropje 8958-31 Opozarjam da nima nikdo pravice ka-sirati zneske mojih dolžnikov na moje ime. Lojze Po'an:ko. trgovina s čevlji in splošno čevljercativo — Liubljan«. Stari " trg 21. 9296-31 Besedn 1 Dtn davek 2 Din *a šifro ali datanie na slova 5 Om Nalmantš1 znesek 17 Din 2 vagona sena sladkega, prodam *.ii za tnen;am za vino «1« knom ptr. Pnnter, Logatec. 9150-33 Semenski krompir eorenjski »Rožirk« najro dovitnejši m popolnoma zdrav, dobavi'« Kmetijska okrajn« »druga r Kranja 9074-38 Otroške vozičke in kolesa kupite počen; — tudi as obroke pri S. Rebolj ft drug. Vošnjakov® ulici 4. 84-6 jufnEL£HEROLD :TW«HtfilASBIl>umiBOfttt tt O.; 12 Krinka proti krinki Roman Keeper je bil očividno v hudi zadregi. Boječe se je ozrl in zacepetal: »Povelje od zgoraj. Vse blagajne je treba pregledati.« »Zakaj?« Mož se je nagnil daleč čez točilnico. Vse glave so bile mahoma okoli njega, kakor roj čebel. Tako tiho je bilo v baru, da si slišal morje, kako ie pljuskalo zunaj. »Gospoda, strogo zaupno vam povem, da je pravkar izginil dragoceni lišp iz šatulje kneginje Alvenslandske, čeprav ga je kneginja sama stražila.« ^ Ko je tako govoril, je keeper tiščal svojo blagajno m držal za ključ. »Vraga, to je bil po tem takem pravi napad?« »Nikakor ne, gospoda... saj to ie tisto, kar je posastnega in skrivnostnega v vsej stvari... Lišp je izginil iz šatulje na povsem zagoneten način.« »In kako so opazili, da ga ni več?« »Kneginja je hotela opustiti svojo stražo m se obleči za večerjo. Iskala je prstana, ki ga je hotela natakniti, in odprla šatuijo... Lahko si mislite!... Kapitan je bil malo prej v kabini in se je ponudil, da zaklene šatulio v ladijski trezor. Kneginja pa niti njemu ni zaupala in mu ni dala, da bi bil odnesel šatuljo. Pri tem je pokazala kapitanu svoje dragulje. Niti enega ni manjkalo.« Tisti mah smo zagledali kapitana, ki je z obrazom nabuhlim od besnosti hitel s ste\vardom Wimblersom mimo vrat. Slišali smo samo košček pogovora. A ta košček je zadostoval, da nas je spravil vse v novo razburjenje. Kapitan je bil rekel: »... in, vraga, še enkrat vam povem, da se kneginja moti. Mene vobče ni bilo v njeni kab;ni. Ako ni bil sam satan...« Vsi smo se z grozo spogledali. _ Vraga, kaj se le torej godilo na tej ladji?! Ali je bil med nami čarovnik? In v čigavi krinki se je skrival? Ali se je bil lotil tudi že mojega kovčega, ia kaj je bil re^el, ko je našel kaseto? Groza me je obhajala, kakor tisto noč v konzulovi vili. Zaradi dogodkov tiste strašne ^oči sem bil na tej ladji — v drugi podobi. Spet se je vnemal boj, boj krinke proti krinki. Kako se bo končal? »Dvojni kozarec!« sem zaklical barkeeperju. »Tri sto medvedov, potreben sem ga!« Sam satan ]e med nami Keeper se ni odzval moji želji; niti zmenil se ni, da bi rrti natočil pijačo. Prestrašeno je buljil v nas. Z drobnimi, rezkimi vzkriki je zaklical: »Iz., moje., blagajne sta pravkar., izginila dva svežnja dolarskih bankovcev.. Sto dolarjev.. Sto dolarjev.. Tedenska blagajna ..« Vsi smo bili kakor hromi. Samo pater se je križal in z grozo povzdigoval oči v nebo. Keeper je bil spet oživel in je štel in štel... iskal in iskal in obračal blagajno na vse strani. Debele potne kaplje so mu pokrivale čelo. In spet in spet je histerično vzklikal: »Sto dolarjev.. Tedenska blagajna.. Sto dolarjev..« Res, dokler bom živ, ne bom pozabil nejeverne groze, ki se je zrcalila na njegovem obrazu. In vendar sem prepričan, da so bili vsi drugi okradenci takisto prepadeni, ko so zapazili svojo izgubo. Edini izjemi sta bila morda madame Anton:ewska in mnogokratni milijonar Adam Fergus. Vsekako je bil na ladji nenavadno spreten in hladnokrven tat. Morda je bil prav zdajle med nami. Kdo je mogel z gotovostjo soditi o tem? Kar neverjetno je bilo, kaj vse je bilo pokradenega v zadnjih štiri in dvajsetih urah, pokradenega s spretnostjo in drznostjo, ki je dajala tatvinam skoraj pošasten značaj. Prav gotovo, tat ali vod^a tatinske tolpe je bil veleum: izpred nosu je kradel ljudem dragocenosti, ne da bi pustil za seboj le najmanjšo sled. Neprijemljiv je bil, nedosegljiv, neviden, in vendar vsako minuto povsod pričujoč. Nastalo je bilo ozračje občega nezaupanja. Drug je imel drugega na sumu. Kakor risi smo prežali drug na drugega. V vseh srcih je plapolal sum. Vsak je skrivaj opazoval najmanjši gib svojega soseda — in kakšen je bil uspeh? Tisti, ki je kradel, je kradel dalje. Z neizpremenljivim mirom, z neizpremenljivo zanesljivostjo in nezmotljivostjo si je izbiral najboljšo in najdragocenejšo lastnino potnikov. Tat je moral biti eden izmed nas. 2e četrt ure ni bi! nihče zapustil bara. S strašnimi pogledi smo opazovali drug drugega. Vem samo, da nam je vsem silila rdečica v obraz. Kar treslo nas je od togote in sramu, da je moral pasti sum prav na nas, ki smo sedeli tukaj. Nihče ni rekel besedice. Samo naši pogledi so se srečavala, se ogibali drug drugega, se spet srečavali in zadevah drug ob drugega kakor ostrine mečev... Pater je mrmral nekaj o Antikristu, a nihče se ni zmenil zanj. Zdajci je rekel krhek glas: »Preden odidem iz bara, želim, da me preišče ladijski detektiv Young...« V prvem trenutku so vsi zastrmeli v tistega, ki je bil izprego-voril. Seveda, to je bila edina možnost, da se očistimo suma, ki je bil padel na nas vse. »Mr. Young naj pride!« »Nihče ne sme zapustiti tega prostora...« je zavpil debeli pivo-varnar Fred Anram in z zariplim obrazom divje pogledal okoli sebe. »O, kar pustite tistega, ki bi se rad izključil, naj le gre!« je prežeče zaklical nekdo drugi in obletel naše obraze z očmi. Mr. Young je stopil skozi vrata. Vse oči so se obrnile proti ladijskemu detektivu. Young je bil majhen, živahen gospodek z okroglim trebuščkom in še bolj okroglo, plešasto glavo. Dobro življenje na ladji ga je bilo kar nekam od sile odebelilo. Lahna jutranja zarja, ki mu je sijala z mesnatega nosu, je pričala o tem, da je bila proga, s katero se je vozi i, znana zaradi dobrih bordoških vin. Praktičen v vsakem vremenu! Hubertus plašč iz volnenega cibelin-lodna v eno-vrstni fazoni s pasom ali brez, v zeleni barvi Din 290.- Hubertus plašč iz čistega volnenega cibelin-lodna, izdelan zelo skrbno v dvovrstni fazoni (kot na sliki) s pasom, trikratnimi rameni, nepremočljiv, v zeleni temnosivi, svetlo sivi, drap ali modri barvi Din 359.— GOSPODJE IZVEN ZAGREBA naj naroče po svojih osebnih merah. Pakete preko 250.— Din pošljemo franko. Ostalo Izbero nudi naš glavni katalog, ki ga pošljemo brezplačno na zahtevo takoj. MOŠKI PLAŠČI n. NADSTROPJE Zagreb. HOTEL ŠTRUKELJ, Ljubljana z najmodernejšim komfortom opremljene sobe od Din 26 naprej. — Prvovrstna restavracija. — Opoldanski menu Din 12.—, večerni Din 10.—. 2961 IROIDIITEIL J IEM priporočamo za rodbinske ude, ki so bledih lic, slabih živcev in ki nimajo teka ZA JAČENJE KRVI, ŽIVCEV, TEKA Odrasli 3 likerske kupice na dan; deca 3 male žličice na dan. ENERGIN v lekarnah: steklenica Din 35.— r. s. Br. 8787/32. če si kupec za kolo, kupi le novo P U C H CHROMIRANO KOLO ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let. Dobiš ga le pri tvrdki IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica, ali v podružnicah v Kranj In Novem mesto. 29" Jglasi v „Jutru" imajo -Sgsren uspeh1 ZAHVALA Za prisrčne dokaze iskrenega sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, ateka, brata, strica in svaka, gospoda FRANCA VUGA trgovca in gostilničarja najprisrčnejša hvala. Globoko zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, pred vsem domačemu g. župniku za ves trud in tolažilne besede. Usojamo si izreči toplo zahvalo okrožnemu zdravniku g. dr. Rakežu in primariju g. dr. Steinfelserju, kakor tudi direktorju ljubljanske mestne ženske realne gimnazije g. dr. Jugu, cenj. ondotnemu profesorskemu zboru in požrtvovalnim dijakinjam IH.b razreda istega zavoda za podarjeno cvetje in izkazano sočutje. Srčno hvaležni smo tudi domačemu poštnemu uradništvu, obitelji g. Lekana, ge. Jagerjevi, prostovoljnemu gasilnemu društvu Sv. Vid in tamošnjemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, dalje vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili blagega pokojnika v tako veličastnem številu na njegovi zadnji poti, iskreni: Bog plačaj! Grobelno, dne 24. marca 1934. Žalujoči ostali. ZAHVALA Vsem, ki so se v bolezni ali ob stm-tl kakorkoli spomnili našega nepozabnega očeta, gospoda FRANA TRDINE mest. rač. ravnatelja v p. Izrekamo svojo najglobljo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Otmarju Krajcu za vso prijateljsko skrb, ki jo je vsa leta požrtvovalno izkazoval našemu oCetu, senatorju g. Ivanu Hribarju za ponovne izkaze prijateljske naklonjenosti ter preč. o. Angeliku dr. Tomincu za duševno tolažbo. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so darovali cvetje ter vsem, zlasti pa mestnim uslužbencem z županom g. dr. Pucem na čelu, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Išče se Bulic Fran rodom lz Istre, sedaj baje nekje okrog Trbovelj, Celja ali Maribora. On sam ali kdor zanesljivo ve njegov aaslov naj (proti povračilu stroškov) ♦akoj brzojavno sporoči: dr. Vlad. Knaflič odvetnik Ljubljana, nebotičnik ORIGINALNA FRANCOSKA ,J clair Vermorel" je najboljša pršilnica na svetu. Deli za pršilnico po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo BARZEL d. d. Subotica. Za-htevajte cenik. Dobiva se povsod. 2930 Ljubljana, dne 25. marca 1934. Žalujoči ostali. ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega in skrbnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Janeza Kobilice vrtnarja izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo zdravniku g. dr. Venceslavu Arku za veliko požrtvovalnost in skrb, ki Jo je imel pri zdravljenju pokojnika, »Združenju vrtnarjev«, ki je pokazalo svojo veliko naklonjenost do pokojnika poleg cvetja tudi s častnim spremstvom, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvone za sočutno petje in spremstvo, dalje vsem mnogobrojnim darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti! Vsem najiskrenejša zahvala! Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! Žalujoče rodbine Švicarski vzorčni velesejem v BASEL-u od 7. aprila do 17. aprila 1934. Znatni popusti za potovanje Informacije in sejemske legitimacije pri vseh potniških uradih in pri Svi-CARSKEM KONZULATU v Zagrebu. 2899 ODPRODAJA DAMSKE KOKIFEKCIJE POD LASTNO CENO Avgust Iglic, Tavčarjeva S Kurje perje nečohano kg po Din 4*— lz skladišča Maribor razpošilja po povzetju VILJEM ABT., EKSPORT MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kg. 2017 Magistra ali magistro z večletno prakso in znanjem nemšk. jezik* išče za stalno lekarna SAVOST, Maribor. PRVOVRSTNA IZBRANA vina letnik 32 in 33 lasten pridelek se ceno proda- 3060 JOSIP FLICK FRAM pri Mariboru Pomlad prihaja! A. <5 E. Skabernč Ljubljana Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. Vrsta 5860-00 ye\, 19-22 Za VaAe malčke. Lahek čeveljček iz mehkega boka«, v raaiih barvnih kombinacijah. Vel. »-*« IMn 49.—. Ve!. 19-26 Vrsta 5351-28 OIumdo okrašen lakast čeveljček za Vaše naj«*«**. leti model iz rjavega boksa. Vel. 27-34 Vrsta 3222-02 Močan polčevelj za šolsko mladino z okrašenim jezikom. Gumijast podplat jamči za dolgotrajnost. Vel. 35-38 Din 69.—. Vel. 27-34 Vrsta 3162-00 Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz močnega, mastnega usnja s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. S5-38 Din 59.—. '«3Xt> Vrsta 1845-53 Za lepe solnčne dni baržunast čeveljček kombiniran z lakom. Brez kombinacije iz lastina ali baržuna Din 49.—. Vrsta 1645-05 Enostaven toda okusen čeveljček iz črnega ali rjavega boksa z visoko ali nizko peto. Lakast Dii. 99.—. Velikonočno veselje Za praznik veselja se olepšaite z novo obutvijo. Sedaj Vam lahko strokovnjaško m vestno postrežemo. Ne čakajte do zadnjih dni, izberite si obutev, dokler imamo veliko izbiro. Vrsta 3945-05 Praktičen in udoben čevelj za gospodinje. Iz dobrega telečjega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Vedno moderni in vedno elegantni salonski čeveljčki. Iz laka ali rjavega boksa. Elegantni lakasti ali ševro čeveljčki z okusno kombinacijo kačjega usnja. Vrsta 2945-11 Čevelj za vsako priliko iz črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Za nedeljo in praznik iz laka Din 99.—. Vrsta 1805-60 Novi pomladni model. Iz laka z okrasom iz kuščarjeve kože. — Iz rjavega ševroa Din 129.—. /rsta 2927-71 Lahek čevelj, izdelan v obliki sandal s aro-movim podplatom. Za tople dni nenadomestljiv. Vrsta 1937-22 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni Vrsta 1637-21 Eleganten polčevelj iz najfinejšega telečjega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjenim podplatom Lakast Din 149.—. Vrsta 1845-32 Udoben čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okraskom iz kačje kože. Vrsta 1375-88 Za pomladanske kprehod«. Eieganten čevelj iz semiša, kombiniran z usnjem. Crn ali rjav. Vrsta 1637-26 Pomladanska moda. Okusno okrašen polčevelj iz telečjega boksa, črn ali rjav. Posebno primeren k športni obleki. Negujte svojo obutev z našo kremo. Škatla stane Din 4. MED MESTOM IN DEŽELO POSREDUJE »JUTROV« MALI OGLASNIK OGLAS V JUTRU JE SREDSTVO KI POMAGA V POSLOVNIH TEŽAVAH Vrsta 1977-22 Visok čevelj iz močnega boksa z gumijastim podplatom, elegantne polšiljaste oblike. Z usnjenim podplatom Din 129.—. MED MESTOM IN DEŽELO POSREDUJE »JUTROV« MALI OGLASNIK P Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplač- no in franko. ^ Dobavlja se v vsaki množini E. Vafda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. ~ CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! POCENI - KRIZI ZA MALO BENABJA NOVO GHLEKOl ako prinesete staro v naše sprejemališče za barvanje in snaženje, VOSNJAKOVA ULICA 4 (prejšnja cesta na Gorenjski kolodvor). V KROJAČNICO PREŠEL J kjer se prevzema za TOVARNO VVAGNER, RADOVLJICA. Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo. 2893 in samostojno slovensko in hrvatsko korespondentinjo, per-fektno na stroju išče podjetje v Splitu. — Ponudbe z referencami in z zahtevkom plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Split 570«. Slika zaželena ter se vrača »TRIBUNA« t. Najnižje cene! Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, iiuih strojev, motorjev ir> dvo-koles v prostorih domače tovarne ZA 1M mm m- scsmo jk, Rkidst GLAZbILA M tr kei» so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stponka Violine odmnTt.-daijet Havajske gitar>e, Giiape - -148.- - \klavipske harmonike. Mandoline-«98.- - I saksofoni, troblje in td. Harmonike "75.- - I po najnižjih cenah tlAOVBČOA DOMAČA STROKOVNO ODPREJ*THA TV&DKA GLAZB1LA KRALJEVSKI OVORNI OOBAVITELJ PROIZVOD GLAZBJL IN POTREBŠČINA Nikohceva u/. 12,/c. zahtevajte cenik ^etvotiti xatfiotete v zlato ako sejete že več kot 50 let preizkušena 2826 Obrnite se na tvrdko: Mauthner Ed-mund jug. a. d. za proizvodnjo in trgovino semen, Novi Sad ali na našega najbližjega komisijonarja. XV. MILANSKI MEDNARODNI esejem Največji italijanski sejem za razvoj mednarodnih trgovskih zvez. — Veliki prevozni popusti za osebe in blago. Pojasnila daje: Fiera di Milano, Via Domodossola, Milano, in zastopstv o v Zagreba, Kaeičeva ulica 6 a-II. Obleke, površnike, modne potrebščine, vseh vrst manufakturo in perilo iz lastne tovarne »TRIGLAV« si nabavite po konkurenčnih cenah v trgovinah 2837 JOS. OLUP, LJUBLJANA Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Traneo 1, Kolodvorska ul. 8 Obleke in perilo izvršuje tudi po meri v najnovejših fazonah in najnižjih cenah. Velika izbira sukna za železničarske obleke. SPOLNE -g- BOLEZNI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK zaruorete tzlečitl brez strupenih injekcij (Vbrizgavanj), brez ilve&a srebra ln salvarzana tisoči žen in možklh se imajo zahvaliti za svoje ozdravljenlp itrainoi na prlroden nači preparatu »EROS — G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA Sijajna priznanja; tisoči zahvalnlc. »Vlgi-ia 1« deluje zajanueno iaiies^ivo in zelo nagit Učinek le v lstin! presenetljiv. Prof. Herry se je Izjavil o njem. da »dela pravo čudo Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Din 120.—. za posebno močne tn zastarel slučaje Din 200.—. Uspeh zalamčen V nasprotnem slučaju vrnem d»nar Razpoši) • diskretno samo Havelknva I.nbnratnf pmha «55—Nu«lc RfVetA-hor- .•! 10 1 L f-SR PETROLEJ dvakrat rafini-ran kg Din 6« čist bencin 720/730 prodaja Opskrba Zagreb Frankooanska 2 "Z$ • — GOLAŽ EKSTRAKT napravi pravi szege-dinski golaž za 8 oseb »Ekstrakt dražba« Ljubljana Gosposvetska c. 8 Telefon 2059 ^ Premog ^ Karbopakete jJL drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. "VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce tn cenik! ARBEITER Maribor 29 „F I T © N I N" Od mnogoiteviloib zdravnikov priporočaš u □udenje prve pomoči pri vseh kvarah, poškodbah in opeklinah ter ZA ZDRAVLJENJE VSEH 'TIST RAN, HRAST, LIŠAJEV, CIISOV IN OSTALIH KOŽNIH BOLEZNI »Fltooin. prepreči infekcijo, ustavi krvavlje-nje, ne dovoli rani, da ss usmradi in jo naglo zaceli. Steklenica stane 20 Din v lekarnah. Po po&ti po povzetju 50 Din 2 steklenici. Poučno knjižico št. 14 polije brezplačno »Fitoo« dr. i o. *., Zagreb 1-78. Reg. pod S. br. 1281 od 28. julij* 106». PARIŠKIVELESEJEM je odprt od 9. do 24. maja 1934. leta Popuert a» železnicah *-c dovoljujejo oibiekofs!-Mm, ki lahko dokažejo, d« eo iiKiuetrijalci, trgorci a; i komieijooarja. Da ee z&morett okorieiiti i že omenjenim popueu. Omenjene legitimacije dtao«;o 10 Din in dajejo moinost, d« ae okoristite e sledečimi popusti: »a jijgoalovsn&kib ieleanicah 50 % (pri pOTra4ku) na francoskih felezn. 50 % (pri prihodu io porraAi;) na nem»k.h železnicah 23 91 (pri prihodu ic poTr^tiu" na i ta.i i jarkih ieieo-rr««ku) teleinnške karte, z« katere j« odobren la popoc-, veljajo od 5. do 28. maja za prihod io od 9. do 38. maja za porratek za i« vlake. Mr^faoši 8. O. E. „ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JESE, tovarna žime, Stražišče pri Kranja. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Grd nos /»kaj Vam ie.grenjuje Invijanje? — 'L aparatom »ORTHODOR« popravite zakriTljen debel, iiroi tolg, «-dla«t, top. gomojjaat nos itd. io aajete ako obrazu lep in plemenit izraz »ORTHODOR« abko precieno orilogodite vsaki blik' n Te!4 koatl o-oeo dam goepodov io otrok Din 90 Rdečico nosu io obraza odpravit« dane* pnosut ao in taneslnrvo t .pecijalno kremo za bledenje »A« Din 50 — Ori