ft pošti prejeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ Četrt , , 6 , 50 , ■esec , 2 „ 20 „ i upravništvu prejeman: za Celo leto uaprej 20K — h pol leta „ 10, — , Četrt , , 6 , - , mesec , 1 , 70 , Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inserat« »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitai-jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-oiSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeiusi nedelje in praznike, olj pol 6. uri popoldne. Štev. 288. V Ljubljani, v ponedeljek 17. decembra 1900. Letnik XXVIII. Učiteljstvo po volitvah. Iz učiteljskih krogov se nam piše: Zadnji dogodki so nas stan zelo razburili. Še nikdar ni bil učiteljski stan kot stan tako izpostavljen splošni pozornosti, kakor prošle dni Se nikdar pa se ni čutil tudi tako ponižanega v očeh ljudstva, kakor po izidu volitev v peti skupini. Liberalna stranka ima pač svoje pristaše po mestih, kjer so razni »purgarji« pri vrčku piva navdušujejo za Malovrha in Tavčarja, a po deželi ta liberalna agitacija ne napreduje. Zato so pa z vsemi sredstvi poskušali žo od nekdaj, da si vzgoje učitelje kot agitatorje za liberalizem na deželi. Kar duhovnik Bezida, naj učitelj podere, to je liberalno načelo. Učitelj naj bo nekak antipa-rochus in naj vodi ljudstvo v boj, da zmagajo liberalni kandidati. To je edini vzrok, da se liberalna stranka dela prijazno učiteljem. Učitelj, ki se ne uda temu terorizmu, je sovražen in zaman čaka, da bi se mu milostno nagnili oni, katerih usta se cede — »ljubezni« do učiteljev. Pri sedanjih volitvah v kmečkih občinah so računali liberalci, da jim bodo učitelji prignali ljudstvo na volišče. A prej je treba učitelje same preslepiti, treba jim je dati neko kost, da jo glodajo in se je vesele — potem še le pojdejo z veseljem v boj za li-beralstvo. Zato so nastavili Tavčar in sodrugi uč it e lj a .1 e 1 e n ca za kandidata v peti kur i j i. Ne zato, da bi učiteljem res vzdignili ugled, ne iz ljubezni do ljudske šole so čutili v sebi kar na hip toliko spoštovanje nad Jelenčevimi »talenti«-, ampak edino le zato, da s fa n a t i z i raj o učiteljstvo in je poženo v najhujšo borbo za druge kandidate v kmečki skupini. To je bil samo volivni manever in učiteljstvo ima sedaj največjo škodo od tega, da je šlo na lirnanice. Kakšno čast so pa sedaj dosegli učitelji ? Prvič so udarjeni, ker ljudstvo vidi ogromno večino naroda, ki je zoper Jelenčevo liberalstvo in ga je vrglo z vso ogorčenostjo. S tem je v očeh ljudstva padel tudi ugled vsega učiteljstva, ki se je solidarno podalo zanj v boj. Drugič je s tem dobila hud udarec »Zveza učiteljskih društov« in zlasti nje glasilo »Učiteljski Tovariš«. Učitelji sami, ki so še količkaj trezni, vidijo sedaj, kako grozno jih jo »Učit. Tov.« varal s svojimi grdimi članki in dopisi Tretjič so trpeli v vsakem kraju posamezni učitelji, ki so šli v boj za Jelenca. Ljudstvo jim je pokazalo, da veljave liberalnih učiteljev no priznava in da neče za njimi. V mnogih krajih sedaj premišljujejo številke, ki kažejo izid volitev. Na stotine jih je na katoliško - narodni strani. Nekaj malo revežev je volilo Jelenca. Ljudstvo premišljuje: kdo pa so ti, ki so liberalno volili ? In nazadnje pridejo do sklepa, da je to učitelj — in poleg njega nekaj žganjar jev in znanih, od vseh zaničevanih burklje-žev. S tem trpi učiteljski ugled. Četrtič se mnogo dobrih učiteljev sedaj bridko kesa, da so se udali terorizmu Glasovali so za Jelenca le zato, ker so si mislili : Ce v mojem kraju Jeienec ne dobi nobenega glasu, bodo liberalci vedeli, da tudi jaz nisem glasoval zanj, in me bodo preganjali. Rajši glasujem liberalno. Sedaj pa ljudstvo gleda edini liberalni glas in pravi: Torej tudi naš učitelj, ki se je vedno dobrega delal, jo liberalec, lllinil se je, zdaj se je pa pokazal. In — proč je njegova veljava! Petič je pa vesoljno učiteljstvo postav ljeno v zasmeh, ker liberalci v »Narodu« izjavljajo, da so se le šalili pri teh volitvah. Če prej učitelji niso izpregledali, morajo videti sedaj, da ž njimi liberalna stranka nima poštenih namenov. Saj vendar jasno uče zadnje volitve, da učitelj ni bil nič drugega, nego »der Prugel knabe« liberalne stranke. Bomo videli, ali bodo sedaj liberalci kako gotovo kandidaturo privoščili učiteljem ! Bodi dovolj! Mi spoštujemo učiteljski stan. Zato nas boli, da ga liberalci iz strankarskih interesov brezvestno kompromitirajo. Učitelji naj se znebe sramotnega terorizma liberalcev! Njegove grenke sadove je okusil Jeienec, skrbite, da jih ne okusi ves stan! Volivno gibanje. K jutrišnjim volitvam v kmetski skupini. Zopet prosimo svoje c. somišljenike, da naj nam izvolijo od vsacega volišča uspeh t. j razmerje glasov nemudoma brzojavno poročati. Brzojavke naj se do 3. ure popoldan oddajo na naslov »Slovenec Ljubljana« — pozneje pa na naslov „Dr. Šusteršič Ljubljana-. Omenjamo izrecno, da nam nikakor ne zadostujejo poročila v splošni obliki, kakor »Pri nas večina na naši strani« itd. — temveč vrednost ima le poročilo z natančno označbo, koliko glasov je dobil eden in drugi kandidat. V Ljubljani, 17. grudna 1900. Osrednji volilni odbor katol. nar. stranke. Shodi v Rovtah in Logatcu. V Rovtah: Včeraj popoludne ob 3. uri se je v Rovtah nad Logatcem vršil mnogoštevilno obiskan shod, na katerem je kandidat Žitnik poročal o zadnjem državnem zboru ter razvijal program katol. narodne stranke. Volivci so bivšemu poslancu izrazili zaupanje in ga z velikim navdušenjem zopet proglasili svojim kandidatom. Shod se je vršil v najlepšem redu, kar priča o zavednosti vrlih mož. V Logatcu bila sta dobro obiskana shoda v Dolenjem in Gorenjem Logatcu, na katerih sta dr. Schweitzer in župnik Lavrič v poljudnih besedah razlagala volivcem pomen volitev in potrebo voliti kandidate katoliško narodne stranke. Liberalci so v Dolenjem Logatcu skušali motiti shod, a zavedni možje so volivce uljudno spremili do vrat. Navdušenje naših mož bilo je veliko. V svoji jezi nastavili so se liberalci ob cesti in so v Gorenji Logatec vozeča se govornika pozdravljali z žvižganjem, ki pa je bilo ioli klaverno, da so od shoda vračajoči se volivci to liberalno muziko sprejeli z glasnim krohotom, na kar so liberalni žvižgači urnih krač izginili. V Gorenjem Logatcu zadovoljili so se liberalci s tem, da so prišli pred farovž kričat. Tudi ta liberalna muzika vzbudila je pri zavednih volivcih le hrupen smeh. Večerna predstava na logaškem kolodvoru. Dr. Žitnik, ki je prišel iz Rovt, in pa dr. achvveitzer, ki je prišel iz Logatca, čakala sta zvečer v čakalnici logaškega kolodvora na vlak. Kar nakrat odpro se vrata čakalnice in v sobo stopi logaški učitelj Pin, za njim pa prihrumi cela družba. Dr. Žitnik in dr. Sclnveitzer podasta se na prostor ob progi. Za njima pritisne kakih petnajst liberalcev in ta tolpa pričela je uprav huronsko kričati in tuliti. Nekateri pos bno pogumni, v temi čepeči liberalci pa so metali razne stvari, med drugim tudi jajca, proti omenjenima dvema gospodoma, ki sta mirno pušeč korakala oh progi. Kedar se je kdo približal hrabri tolpi, je umolknila in po temi so se skrile nekatere postavo Mi samo tole kon^tatujemo: 1. Ta večerni liberalni koncert je bil kakor pobalinsk tako tudi klavern. 2. Liberalni strelci z jajci in drugim gradivom očividno niso bili nikoli vojaki marveč »škarte«, ker so tako slabo zadeli 3. Liberalci imajo lepo polje, na katerem lahko pokažejo svojo velikansko gospodarsko sposobnost, ustanove naj zadrugo za nabavljanje jajec, koje člani bodejo tisti hrabri liberalni strelci, ki rabijo veliko tega blaga. 4. Gospod Pin, ki jo doslej »gleštal« Pegaza, o katerem konju sicer trdijo, da je zelo suh, šepav in brez perot, zaveroval so je sedaj v druzega konja, ker samo tega seveda je prišel na postajo gledat, namreč železnega konja Lukamatijo. 5. Logatčani so že pri zadnji volitvi pokazali, da liberalizma ne marajo, tudi pinjenega nočejo. 6. Poleg teh veselih dejstev pa moramo konštatovati Se žalostno dejstvo, da jo po nekaterih postajah južne železnice tako slabo skrbljeno za osebno varnost potnikov. Zasluge liberalcev za kmete — pavovo perje! Iz pivške doline se nam piše: Da liberalci za kmeta trpina no marajo, da zanj ničeBar no store in tudi nikdar storili no bodo, to je dovolj znano; ravno tako je tudi znano, da so le pred volitvami hvalijo, kako da za kmeta skrbe. Ker pa svojih zaslug nimajo, oblačijo si tuje — pavovo perje; nič ne de, da so le slavljeni, če resnica ne pomaga, pa naj laž! To smo videli zlasti pri zadnjem volilnem shodu v Knežaku. Tam so liberalci kvasili in kmete »farbali«, da morajo Božiča že zaradi tega voliti, ker bode le on izpo-sloval, da se bodo naši gozdi razdelili, in jim kakor sitni agentje vsiljevali prepričanje, da se naši gozdi sploh nikdar razdelili ne bodo, če no bo Božič državni poslanec. Vso to pa je le nesramna liberalna »farbarija«! Da je temu res tako, menim, da mi ni treba posebno dokazovati Pivča-nom in Bistričanom oziroma Trnovcem, saj jim je vten dobro znano, komu so imajo zahvaliti, da se bodo naši gozdi po Krasu razdelili. Da, razdelili se bodo, o tem smo žo »črno na belo« obveščeni od c. kr. lokalne agrarske komisije, j>a to letošnjo novoletno darilce nam ni dosegel Božič, pa nam ga tudi ne bo! To nam je dosegel neumorno delavni, za kmete trpine vneti c. kr. agrarski komisar g. Župnek v Ljubljani. Ta gospod, ki ga vi, g. Božič, tako »ljubite«, ta ima za to zasluge, vi pa nimate nobene, samo — pavove! Pa čo že nečete, zasluge v tej zadevi g. g. Božič, priznavati komisarju, svojemu LISTEK. Iz dnevnika soc.-dem. agitatorja. Zeečer 11. dec. 1900. Danes je že zadnji dan, in jutri je volitev. Zmaga ? naša gotovo ne ! O ti ljudje ! kako še spe v senci temo ! Prenočeval sem v hiši premožnega kmeta, ki jo ob enem gostilničar. Da bi ga h . . . .! Še poslušati me ni hotel, ko sem mu hotel odpreti oči. S tem si še dolgo ne bova delila njegovega premoženja ! In ženske ? ! Vse tiši za f . . . Srčno rad bi bil dokazal nauk v prosti ljubezni tem zagovednim kmetskim buticam, pa zvečer mi je všla prva in ko sem zjutraj približal se drugej, postavili so mo na zrak. Sveži jutranji zrak je okrepil moj razum ; zavem se, da moram delati za svojo sveto stvar. Samo kot agitator, spoznam, — ne gre. S ij nimam slame v glavi! V par minutah sem agent črnega ljubljanskega trgovca Kot agent ponujam slamoreznice, — če bi kdo rad kupil, obljubljam, da prinesem u/.orce prihodnjič — a zraven iščem tistih pr . . . glasovnic zastonj! Kakor hitro zinem besedo »volitev«, nihče mo več ne pogleda. Hodil sem v hleve po gnoju, lezel po strmih stopnicah na kmetske pode — vse zastonj. Ura za uro poteka, a glasovnico še ni videlo moje oko. Že sklenem zapustiti neumno ljudstvo na kmetih, kar — glej ga spaka — zagledam može, žene in otroke hiteti z glasovnicami v rokah v neko hišo. Kakor besen hitim za njimi. Odprem vrata — »da bi ga tristo h . . .« I'ri mizi sedi rudečeličen f . . in piše — piše . . . Čudno da me ni zadela kap ! »Kaj Šusteršiča, tega goljufa«, le toliko sem izrinil iz stisnjenega grla. »Čo |e goljuf, dobite v Ljubljani 1000 kron. Pojdite po nje!« to je bil odgovor. V naglici še povem, da naredimo punt in da bomo Šusteršiča ubili, če ga izvolijo, in umaknil sem se iz sobe, ker me niso gledali preprijazno. A premalo pozna mene, kdor meni, da so tako hitro umaknem. Počakam tedaj za prvim ovinkom, da odide iz hiše črna zver. Precej dolgo sem moral čepeti zunaj v mrazu, in notri — notri so bili vsi okoli črnega sleparja. Kdo bi ne skočil i r kože? A jaz sem čakal ! Slednjič pride! Da bi ga pes odnesel, ravno proti meni jo ubere Pogum velja! Kar nasproti mu grem, in priložil bi mu eno, ko bi ne bil tako čvrst. Sedaj jo prostor zame, vse bom pregovoril, s tem trdnim sklepom hitim v vas nazaj. Da bi jih videl, kako drugače so gledali mene — kot svojega črnega malika! Spregovorim eno dve besedi — pa že čujem: »poberi se!« Zberem vse sile, vržem jim v obraz najboljše, kar sem vedel o črnuhih. strela! ali kdo misli, da Jo to pomagalo?! Jezno se zaiskre možem oči, žene zavrže kot bi bil sodnji dan — a meni ni c stalo druzega kot pokazati hrbet tako neumnim ljudem. — Vendar menda nisem storil prav! Zakaj, ko sem tekel jaz naprej, tekli so drugi za mano. Samo toliko časa mi še ostane, da malo po strani pogledam nazaj in glej — že imajo zaslepljenci polena v rokah. Svoj živ dan še nisem šel tako hitro ! V naglici sem pozabil, da tečem po isti poti, kjer jo odšel črnuh ! To bi bilo kmalu zame usodepolno! čudni klici so se razlegali, da sem jaz črnuha napadel in gorje, čo bi ne bil odnesel peta. Padel sem, da mi je kri tekla po obrazu, a kot blisek sem stal zopet na nogah in som jo srečno ubral v grmovje. O Čobal, kako grenak je tak kruh! »ljubljencu«, o katerem smo mi prepričani, da je pri agr. operaciji factotum, pa jo saj prepustite g. dežel. predsedniku, ki je na odloku podpisan! Če prav beremo, je tam podpisan baron Ilein, ne baron Božič! In mi, da bi sedaj vas slavili, take za kmeta trpina vnete gospode kar prezrli! Nikdar! Boga le zahvalimo, da imamo še kakega gospoda, zlasti med uradniki, in dajmo jim čast! Vam, liberalci, pa kličemo: pavovo perje »dol« ! Sedaj pa naj volimo take ljudi še za poslance! Saj nam bodo s svojo prevzetnostjo še vse to spridili, kar je že pridobljeno ! G. uradnike nam bodo ob veselje za delavnost pripravili in če bodo kvedre kazali ministrom in predsednikom, jih bodo iznejevoljili, da bodo dosežene dobrote ali preklicali, ali pa saj zavlekli. Oh, tiček — kmet, ne vsedaj so na ta lim! — Torej, dragi Pivčani kmetje, ne volimo napihnjenega in nevednega gospoda kmeta, temveč može, ki poznajo pač naše križe in nadloge, pa imajo tudi voljo in zmožnost, da Vam izposlujejo ugodne socijalne postave. Glede razdelitve gozdov pa vas še spomnim na neko merodajno osebo, ki je pred leti rekla, da se bo preje po glavi hodilo, predno bo prišlo do razdelitve gozda! S koliko težavo je bila torej razdelitev pridobljena, a kako lahko bo zavlečena ali celo odpravljena po nerodnosti takih »talentov« kot je Božič. Torej, g. Božič, zavoljo razdelitve gozdov, in prav zaradi nje vas ne bomo volili! Pivčan. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih liberalci nepouzmajo! Pazite naglasovnice, davam jih nasprotniki ne popišejo! Poučujte ljudstvo, naj liberalcem ne cla glasovnic in legitimacij v roke! Politični pregled. V Ljubljani, 17. decembra. jDržavnozborske volitve. Danes voli splošna skupina v Dalmaciji dva poslanca, v Galiciji se pa vrše volitve v kmečki skupini, kjer bo izvoljenih 27 poslancev. Boj v tej skupini je bil bržkone še bolj vroč, kakor v splošni, vendar se nadja poljski osrednji volivni odbor, da si tudi tu ohrani dosedanje posestno stanje. Jutri so pozvani na volišče volivci kmečke skupine na Kranjskem in v Bukovim. JDopolnilne volitve v tirolski deželni zbor iz skupine veleposestva so se vršile v soboto. Izvoljeni so bili sami liberalni deloma nemški, deloma italijanski kandidatje. Zopet izvoljeni so nemški liberalci Hollrigl, Eyrl, Grabmayr, Widmann in Longo, na novo izvoljeni so pa Italijani Campi, Pa-nizza, Rosmini, Stefenelii in Bresciani. Črnogorski knez postane kralj. »Agence Favas« objavlja sledečo vest: Govori se, da se da knez Nikita povodom 40-letnice svojega vladanja, dne 19. decembra, oklicati za črnogorskega kralja. Ta vest ni povsem resnična in temelji bržkone na sledečem dejstvu: Črnogorski narod se želi hvaležnega izkazati knezu za velike zasluge, ki si jih je stekel za kneževino, in ga hoče zaprositi, naj vsprejme naslov kralja. To željo bo izrazil državni svet v posebni adresi. Upati je, da knez ne bo odbil te prošnje ter vsprejme zase in za svoje naslednike ponujeni mu naslov. — V dunajskih krogih se sodi, da je ta želja naroda umetno vzbujena in da je v prav ozki zvezi z jednako željo kneza samega. Angleški parlament je v soboto prekinil zasedanje, ne da bi bil kaj sklepal o končni usodi južnoafriških republik. Večina je samo dovolila naknadni kredit, ki ga je zahtevala vlada v pokritje vojnih stroškov. Povodom odgoditve zasedanja se jo prebrala poslanica kraljice Viktorije, ki je pa zelo kratka in vsebuje samo zahvalo, ker je zbornica dovolila naknadni kredit. Angleško - ruska ta jna pogodba. Nekemu dunajskemu listu poročajo iz Londona, da sta sklenili angleška in ruska vlada pogodbo, s katero so si zagotovili Angleži popolno nevtralnost ruske vlade nasproti Burom. Rusi so se neki zavezali, da Angležem v sedanji vojski ne bodo provzročali nobenih ovir, nasprotno so pa obljubili Angleži, da ne bodo ugovarjali Rusiji, ako si za odškodnino v sedanji kitajski vojski prilasti del Mandžurije. Ako se ta vest obistini, je zaman ves up, ki ga stavi KrUger na posredovanje ruskega carja. Buri zopet zmagujejo. Vsakdo se še spominja, kako so bili iznenadeni angleški oficijelni krogi, ko so lani pred Božičem dohajala z juž.-afriškega bojišča poroč. o skrajno neugodnem položaju angleške armade in o sijajnih zmagah burskih genoralov. Sedaj se zopet bližajo božični prazniki, ki bodo, kakor se kaže, zopet malo veseli za Cham-berlaina in njegove mameluke. Buri pod vrhovnim vodstvom generala Bothe so se jeli zopet živahno gibati, njih čete se zopet množe in zm3ga dne 13. t. m. je osupnila generalissima Kitchenerja tako, da je šele po preteku nekaj dnij mogel jo sporočiti svojim predstojnikom v Londonu. Saj je pa ta zmaga tudi velepomenljiva. Angleži imajo na bojišču nad dvajsetkrat toliko vojakov kakor Buri in so, kakor pravijo, gospodarji obeh republik, in vendar jim Buri lahko razorožijo kar štiri stotnije najboljših vojakov. To pač ni malenkost v času, ko so najboljši burski junaki na otokih Sv. Helene in C>-ylonu in ko so angleški »človekoljubi« uporabili že vsa sredstva proti bur-skim ženam in otrokom ter opustošili ma Ione celo deželo. Da mora vlada še sedaj odpošiljati nove vojaške oddelke v Južno Afriko in Kitchener pisati v Avstralijo, naj se vrnejo ozdravljeni vojaki, pač ni znamenje, da se kmalu uspešno za nasilnike završi vojska, ki je že davno »končana«. Mogoče je ravno najnovejši poraz vzrok, da je vlada v soboto tako nenadno odgodila zasedanje parlamenta. Mirovna pogajanja mej kitajsko vlado in velesilami se še niso pričela, vkljub temu se pa že vsestransko govori o raznih načrtih mirovnih pogojev, katerim je baje že tudi pritrdil kitajski cesar. Nedavno smo objavili štiri take pogoje, ki jih jo odobrila cesarica-vdova, danes pa prinašajo listi iz avtentičnih kitajskih virov deset drugih pogojev, ki jih je vsprejel kitajski cesar. Pogoji so ti-le: Kina plača 700 milij. taelov odškodnine tekom 60 let in zastavi v to svrho del državnih dohodkov; umorjenemu poslaniku Kettelerju se sme postaviti spomenik v Pekinu; jeden cesarjevih princev se poda v Berolin; zunanje čete smejo zasesti zvezo mej Taku in Pekinom ; kaznovati se morajo vsi uradniki, ki simpa-tizujejo z bokserji; kandidatje iz onih pokrajin, kjer so bili napadeni tujci, tekom petih let ne morejo delati državnih izkušenj; Tsung-li-Yamen se odpravi; tuji poslaniki sinejo vsikdar slobodno do cesarja; prepovedan je uvoz orožja in streljiva ; odpraviti se morajo vse utrdbe mej Šankaikwanom-Taku in Pekinom. — V koliko obveljajo konečno našteti pogoji, je danes še povsem neznano, tembolj, ker angleški poslanik še sedaj ni prejel navodil od svoje vlade, kako naj postopa v tem vprašanju. Dopisi. Z Vrhnike, 13. dec. (Odgovor vrlih Vrhničanov na liberalno izzivanje.) V nedeljo, 9. t. m., se je priredil v tukajšnjem »Katol. Domu« takoj po kr ščanskem nauku shod glede bližnjih državno-zborskih volitev. Namen temu shjdu — mimogrede bodi pripomnjeno ! — nikakor ni bil, kakor trdi »Slov. Narod«, odvrniti volivce od istočasno prirejenega Lenarčičevega shoda v tukajšnji » čital niči«. Prireditelju shoda se je bilo v soboto dopoludne napačno naznanilo, da bo g. Lenarčič imel shod v soboto popoludne Prav zato pa, da bi ljudje še enkrat slišali oba zvona, napovedal se je takoj nato shod za nedeljo v »Kat. Domu«. Se le v nedeljo smo zvedeli, da Lenarčičev shod ni bil v soboto popoludne, marveč istočasno z našim v nedeljo popoludne. Navzlic temu, da se je shod priredil čisto v naglici, da se nič ni omenjal raz leče, marveč se je le posameznikom naročilo, da ga naznanijo volivcem, in tako mnogi zanj niti vedeli niso,£je bila vendar udeležba v resnici izredno velika. Velika dvorana in hodišče je bilo polno samih mož volivcev. Predsednikom shoda se enoglasno izvoli vrli, za katoliško idejo tako zaslužni gosp. Fr. Teršar, ki po kratkem pozdravu da besedo kapelanu Bemiku. V daljšem govoru pojasni ta pomen in važnost državnozborskih volitev, omenja stranke, ki so borijo ob teh volitvah za mandate, ter dokazuje sveto dolžnost vsakega zavednega katoliškega volivca, da voli edino le kandidate kat. narodne stranke. Dnevi volitev naj torej celemu svetu pričajo, da je Vrhnika odločno katoliška in narodna, da ona z liberalci nima nikake zvezo. Kakošni so ti liberalci, to so razvidi posebno še iz njihovega glasila, iz »Slov. Naroda«. Ali more sploh kak list na svetu grše pisati, ostudneje teptati v blato vse, kar je svetega! V dokaz temu omenja govornik, kako zadnji čas tudi z Vrhnike same prihajajo dopisi v »Narod«, v katerih se napada posamezne osebe, ki niso liberalcem po volji. A vsi ti napadi nas nič ne bolijo, so nam celo v čast. Boli pa nas — povdarja govornik — ako se blati in napada celo z Vrhnike našega prevzvišenega kne-zoškofa, ki tako nesebično, zares apostolsko deluje za srečo svojih ovčic. In celo to se je zgodilo. V dokaz temu prebere govornik dopis z Vrhnike v 282. št »Slov. Naroda« pod naslovom »škofov misijon«, tez z ostrimi besedami ožigosa tako ostudno pisarjenje, obžalujoč, da se celo na Vrhniki dobi tako podla, ničvredna duša, ki si v javnosti upa tako pisati, zraven pa si niti s svojim imenom ne upa na dan G. dopisnik »Slov. Naroda« ! Sedaj bi bili vi morali čuti enoglasni klic, ki je za-donel po dvorani: »Sramota, sramota!« Tudi vi bi se bili stresli, vest bi se vam bila zopet po dolgem času vzbudila in priznati bi si bili morali, da je to prava ljudska sodba nad vašim počenjanjem ! Enoglasno in navdušeno se je zato vzprejel nasvet, ki ga je predlagal predsednik shoda, g. Tršar, da se Prevzvišenemu nemudoma pošlje sledeča brzojavka: »Skrajno užaljeni nad dopisom z V r h n i k e v »Slov. Narodu« z dne 7. t. m. obsojamo vsi na shodu navzoči in z nami velikavečina našegaver-nega ljudstva ta napad na vašo prevzvišeno osebo, se vam zahvaljujemo za dobroto, ki ste namjo s svojim prihodom ska-zali, ter vas zagotavljamo ne-omejeneudanosti,sinovske ljubezni in zvestobo! Slava Vam!« Shod se je tudi enoglasno in navdu šeno izrekel za kandidate kat.-narodne stranke, in to pri vseh treh volitvah: 12. in 18. dec. pa 3. januvarija. In da je bila ta izjava resnična, a ne takošna, kakor o njih poročajo kandidati liberalne stranke, da se tudi na njihovih shodih baje vse enoglasno izreče za liberalne kandidate, pokazal je že 12. dec. Dr. Susteršič je dobil 497 glasov, nasprotna kandidata pa oba skupaj 86 glasov. In to navzlic temu, da do 100 naših volivcev — med njimi celo eden g. kapelanov ! — ni moglo voliti, ker niso dobili glasovnic ! Smo se ravno tudi na Vrhniki malo preveč zanesli na natančnost gotovih oseb in imenika volivcev za V. kurijo nismo bili pogledali. Pa tudi zato smo imeli svoje vzroke ! Sodba ljudska se je tako tudi na Vrhniki že pričela prav sijajno ! Enoglasno takorekoč doni glas vrlih in neustrašenih naših mož na vse strani : »Mi smo in ostanemo zvesti veri naših očetov ! O liberalizmu nočemo mi ničesar slišati! Liberalci ne bodo naši zastopniki. G. Lenarčič! Ali ne bi hoteli tudi vi slišati te javne, te odločne ljudske sodbe ? Ali ne bi hoteli tudi vi spoznati, da pravi, idealni liberalizem je edino le v katoliški veri, katoliški cerkvi, ki edina da vsakemu svoje, Bogu, kar je njegovega, ljudem, kar je ljudskega ! Iz Starega Trga pri Ložu, 14. decembra. (Vandali zem 1 i b er a 1 s t v a.) Ako-ravno ste o našem volivnem shodu z dne 8. t. m. poročali, vendar ne bode škodovalo, ako izveste nekaj podrobnosti, zlasti, ker utegnejo nasprotniki liberalno lagati. Volivci katoliško-narodne stranke bili so osebno povabljeni v prostore konsumnega društva. A predno so prišli volivci iz cerkve od popo-ludanske službe božje, pridrvila se jo tolpa kakih 40 razgrajačev, ki so hoteli šiloma vlomiti v dvorano. Vodili so "' aišnji gostilničarji, trgovci in d> -sli so seboj piščali in druge otročarije. V večini so bili mlečnozobi učenci in sinovi tukajšnjih trgovcev, dva pekovska pomočnika in nekaj hlapcev, ki so obdajali to inteligenco. Na obrazih se jim je bralo, odkod prihaja olikano divjanje te inteligence — iz vina namreč, katero so jim zastonj točili v Pečetovi gostilni. Pri huronskem vpitju te druhali se je takoj razvidelo, kaj da nameravajo: mlečno-zobih mladičev med volivce pripraviti, da bi ondi razbijali. A ker je bil shod le za volivce, ne pa za nedorasle mladiče, se je poslalo po žendarmerijo pred otvorenjem shoda, kajti volivci so se ta čas oddaljili in jih pustili same razgrajati, dokler ni prišla ista na lice mesta. Potem so se zopet vrnili. Le disciplini naših mož se je zahvaliti, da ni prišlo do kakega pretepa, katerega je nameravala druhal uprizoriti, saj bi bili lahko v par minutah vse zdrobili, a si niso hoteli grditi svojih rok s takimi ljudmi. Med tem pa, ko smo zborovali v dvorani, se je vpitje in divjanje zunaj nadaljevalo, vpričo žendarmerije, katera je izjavila, da jih odstrani v slučaju pretepa, ne pa zaradi razgrajanja na popolnoma privatnem prostoru, vzlic zahtevi lastnice in župana! Polomili bo pa plotove, prevrnili čebre z vodo, pri kočiji g. Veselo ve razre-zali vajete, v prodajalnici konsumnega društva so b kamenjem okna pobili. Se ve, da je to vandalsko počenjanje privabilo mnogo otrok in žensk okrog njih. Med ženskami in razgrajači so je pa vnel pravcati boj. Veselo je bilo gledati, kako so inteligentni gospodje zajemali vodo in škropili ter polivali ženske, jeden je zajemal celo s klobukom, drugi so zijala kazali! Ženske se ve tudi niso zaostajale z metljo. Neko žensko M Nele postavili so v vodo in jo tiščali, da bi se bila kmalu zadušila, da je ni rešil iz rok neki mož. Razume se, da je bilo slišati vse polno P.....farjev, 1.....k ....; gosp. župniku, ki je šel mimo v dvorano, je nekdo zbil klobuk, kaplana sunil itd. V dvorani sta pa gospoda dr. Susteršič in Žitnik z vznesenimi besedami pojasno-vala dolžnosti poslanca in pravice volivcev ter nesramne laži liberalcev in delovanje katoliško narodne stranke. Naposled pojasnil je tudi kaplan Ilauptman, kako lažejo liberalci o sedanjem občinskem odboru in slepe ljudstvo s svojimi pamfleti. Več kot 200 volivcev je nad dve uri in pol pazljivo sledilo izvajanjem med navdušenim pritrjevanjem. Ze pri luči se je še le shod zaključil z živio-klici na svetega očeta in presvetlega cesarja. Ko ao razgrajači se naveličali rujovenja, videči, da se razven žensk in otrok nikdo zanje ne zmeni, oddaljijo se k Pečetu, a v mraku se zopet v sprevodu povrnejo z zvonci, renami, trobili in rogovi gasilnega društva, kar pa je se ve le veselje delalo, nas pa prav nič ni motilo, a ljudem oči odprlo, s kako propalostjo se mora ubogo slovensko ljudstvo boriti. Nasproti ženskam so se uganjale nedostojnosti, katerih ne moremo tu navajati. Ljudem pa bode to še dolgo v spominu in v svarilo, kam jih hoče liberalec zapeljati. Omeniti nam jc posebno gospodov učiteljev Zebreta in Vigeleta (znani govornik pri socijalno demokratičnih shodih v Starem Trgu), ki sta se odlikovala s svojo navzočnostjo sredi te druhali; poslednjega so ob-koljevali fantiči ter vpraševali, če jo to zgled, kako naj se zanaprej obnašajo; vabil je namreč Pudobce, da se zanesljivo udeleže teh lepih vaj. Tudi šneperško uradništvo je bilo zastopano po znanem gospodu Fischerju. Mnogo ljudij je sedaj konečno spregledalo to inteligenco in ji razven ubogih sužnjev-voznikov za vedno obrnilo hrbet. Iz Adlešič, 13. dec. (Volitve). Tudi v naši fari, ki ima dve občini, Adlešiči in Tri-buče, bila je volivna borba za V. kurijo nenavadno huda, kakor ne bi nikdo pričakoval v tako oddaljeni fari. Vsa lara je bila razburjena, odkar so se dali nekateri preslepiti, da so stopili na liberalno stran in prav strastno agitirali za liberalce. Tega seveda niso delali zastonj, kajli liberalci si dajo svoj trud dobro plačati. Pripovedujo se, da so dobili agitatorji v naši fari 400 K, drugi pripovedujejo da 300. In res so jih preccj premotili z lažj obrokovanjem in pijačo. Vendar jih je pa mnogo ostalo trdnih in stanovitnih. Iz nekaterih vasi so prišli vsi na volišče. Z občino Adlešiči volila je letos tudi sosednja Gribeljska občina, katere se je dalo več mož pregovoriti, da so glasovali za liberalno. Tudi pravoslavni Bojančani, ki spadajo v našo občino, so volili večinoma liberalce. Zato pa je dobil liberalni kandidat v naši občini primeroma precej glasov in sicer 57 proti 83. Bolje pa je izpala volitev v občini Tribuče. Tu je dobil Lukec samo 15 glasov proti 44. Nič ni pomagalo v tej občini, da je učitelj gosp. Kadunc nagovarjal ljudi na svojo stran. Najbolj si je pa prizadeval še zadnjo uro pred volitvijo. Ko bo namreč volivci čakali na volišču na Bednju g. vo-livnega komisarja, ki pa zaradi prav obilne udeležbo pri volitvi v Adlešičih ni mogel priti ob določeni uri, tedaj je učitelj vzel neki v roke liberalni »volivni katekizem«, to gnojnico liberalne laži in obrekovanj, in ga jim je bral. Možje so se smejali tem lažem in rekli, da je vse to zlagano in izmišljeno. Toda liberalni učitelj jim je zatrdil, da je vse to čista resnica. Nato so ga možje opomnili, da to ne more biti res, ker ni na katekizmu nikdo podpisan, ki bi bil porok za resnico. Ko je bila pa volitev končana in je videl, da je dobil njegov Lukec samo 15 glasov, tedaj je bil neki ves poparjen in poten po obrazu. Videl je, da ni nič opravil pri ljudeh, če tudi jim je neki rekel: Farjem nič ne verujte ! Iz Gradca, 16. grudna 1900. V odgovor d o p i b n i k u »SI. N a r o d a« št. 287. Trebalo bi napisati brošuro, da primerno označimo, s kakim orožjem se bori »Narodov« dopisnik-akademik jako akademično proti nam akademikom. Ne bomo odgovarjali vsemu zlobnemu podtikanju in zavijanju. Konštatujemo pa: Resničnosti naših trditev v »Slovencu« štv. 282. ni dopisnik niti po skusil omajati s stvarnim dokazilom; pod tika nam pa svoje izmišljotine, in to ogorčen pobija kot laži! Habeat sibi! Komu naj prilasti perfidnost, naj pogleda v slovar in v sebe. Na naš poziv, s čim in kako smo hoteli delati zgago, odgovarja dopisnik pač menda edino s tem, podtikajoč nam, da »z govorom, ki bi bil gotovo provokacija naprednega dijaštva«. Kako silen dokaz, ko tega govora ni nikdo govoril! Kar se tiče našega razmerja do društva »Napreja« na onem večeru, pojasni dejstvo: Člani društva N. so bili povabljeni na slavnost, in smo prišli kot povabljeni člani, ne kot društveni zastopniki. Stoloravnatelj zabavnega dela pa je i z r e č n o imenoval enega izmed nas za svojega č i-novnika kot zastopnika tega društva. In ta da ne bi imel pravice zavrniti žalitve, namenjene njegovamu društvu? Že član ima to dolžnost, kaj še le oficiaino imenovani zastopnik! Naj le dopisnik svobodno zavija, da je bila žalitev naperjena »proti klerikalnim nasprotnikom — dijakom društva ,Triglav'», ko je žalitelj sam priznal, da meri na društvo. O taktnem postopanju na tistem večeru potrdi, upamo, hrv. akad. društvo »Slo-boda« samo, kje je resnica, kje neresnica. Dopisnik nam podtika, da zlorabljamo »Naprej« »v svoje Specialne namene«! Proti taki nepoštenosti bi si znalo društvo samo pomagati in pač ne bi čakalo, da bi mu to narekovali od zunaj! Dopisnikovo rovanje in vsiljivo vtikanje v zadeve, ki nimajo stika z onim večerom, osvetljujejo dovolj njegovo stvarno polemizovanje. Moralizovanje in poučevanje naj Bi blagohotno prihrani dopisnik zase. To ne nadomesti stvarnih dokazil I To in nič več dopisniku! Akad. tehn. društvu »Triglavu« pa tole: Kako more slavno društvo mirno gledati, da skrit dopisnik tako nečuveno zlorablja njegovo slavnost proti nam. Mi se zavedamo, kako poniževavno je tako polemizovanje, Zato stori slavno društvo svojo dolžnost! To želi znana četvorica. Hvaležno odklanjam dopisnikovo »krščansko usmiljenost«. Grozi mi, da obelodani »interesantne podrobnosti« o mojem postopanju in moji omikanosti«. Slovenija bo strmela, ko začuje, da sem pokrit odhajal iz slavnostne dvorane. Pa le na dan z mičnimi dogodbicamil Ne boji se jih »isti izmed nas«. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. decembra. Deželni zbor kranjski ima v sredo 19. t. m. ob 11. uri dopoldne svojo prvo sejo. Na dnevnem redu je: volitev redite-ljev, overovateljev in finančnega odseka 12 članov; vladna predloga o uvedbi doklade na državni davek od žgania; poročilo dež. odbora o začasnem pobiranju deželnih do-klad za leto 1901. Osebne vesti. Odlikovan je preč. g. Peter Reže k, župnik v Starem trgu pri Poljanah s zlatim zaslužnim križem s krono. — Geometer drugega razreda g. Jos. Ver-bič v Črnomlju je povišan v prvi razred. — Premeščen je neaktivni poročnik H Schmalz od 9. domobranskega polka k polku štev. 4. — Umrl je sinoči v Ljubljani mestni komisar g. Jos. Križaj. "< Sobotni koncert »Glasbene Matice" je bil prav izvrsten. Kralj tega večera je bil Fran Ondi" i ček, c. kr. komorni virtuoz. Njegov nastop je impozanten, teh mka čudovita, izraz čustva velikanski. Itrral je skladbe, katere so pač zložene le za največje mojstre. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Jako spretno ga je spremljal na klavirju mladi pianist Viljem K lasen, ki se je znal tako prilagoditi, da je vsaka najmanjša nuanga velikega vijolinista se krepko slišala skozi spremljanje. Igral je tudi sam nekaj točk, ki dokazujejo njegovo veliko umetnost. L-rični tenor g. Stanislav O r z e 1 s k i je pa s svojim krasnim glasom ob točnem spremljanju g. Procha/.ke zapel nekaj divnih pesnij. Bil je res lep večer, tudi občinstva je bilo primeroma mnogo. Ljubljanski obč. svet ima jutri po poludne ob 5. uri redno sejo. Na dnevnem redu so razna poročila personalnega, finančnega, šolskega in dr odsekov ; mej drugim pride tudi v razpravo predlog o preskrb-ljenju onemoglih mestnih delavcev. Občni zbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Včeraj se je vršil izvanredni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva, kakor ga je zahtevala večina društvenih članov, da se konečno urede razmere, navstale vsled terorizma gotovih mogočnežev. Zbor otvori stotnik g. Din ter in pozdravi 57 navzočih čianov ter prebere pismo bivšega načelnika g. Striclja, ki ae je, v svesti si blamaže, odpovedal načeini-štvu že v soboto. V odpovednem pismu, ki je naslovljeno na gosp. Dinterja, prosi bivši načelnik, naj ga opraviči pri členstvu, da so ne odslavlja osebno, in mu izroča naj-srčneje pozdrave. Društvu želi nadaljne časti in ugleda, potem pa pravi: »Nerad so sicer odpovedujem svoji časti, toda okoliščine me silijo, in mogoče je, da sem ravno z odpovedjo največ storil za pomirjenje v društvu«. O mnogih njegovih žrtvah, o katerih ve poročati sobotni »Narod«, pismo ničesar ne omenja. Nato se je vršila volitev provizorič-nih društvenih funkcijonarjev. Načelnikom je bil na predlog g Lenčeka soglasno izvoljen g Zirnstein, zapisnikarjem g. Iv. Dachs, za zaupnega moža g. Gačnik, za revizorja g. Vertl, ki vsi vsprejmo izvolitev. Na predlog g. Brandstiidterja se je soglasno izrekla nezaupnica zaupnemu možu g. Trlanu. Konečno je bil vsprejet predlog g. Krušiča, naj se zniža vežbalcu plača, ker društvo ne moro toliko plačevati. Ako se vežbalec ne strinja s to zahtevo, naj se mu odpove služba. Potem je bil zbor zaključen, in zborovalci so se razšli zadovoljni, da so so konečno lepo uredile razmere v prepotrebnem društvu, pri čemer jo imel tudi »Slovenec«, kakor trdi sobotni »Narod« — »svojo umazano roko«. V koliko je bilo našo zanimanje za prekoristno društvo in njega vrle člane »umazano«, vedo najbolj člani sami. Svetoletni odpustki. Sveto leto se bliža koncu, o Božiču mine. Mnogi so se udeležili svetega odpustka, da so šli v Rim, še več jih je, ki se ga niso. Nekateri ga lahko dobijo doma, namreč oni, ki ne morejo v Rim, namreč redovnice, vjetniki, bolniki. Ker je to velika milost, ki so redko dobi, bi bila škoda, da se zanemari; redno sveto leto bo še le čez 25 let. V katerih slučajih in s katerimi pogoji se dobi ta odpustek, se razvidi iz »Škofijskega Lista« t. 1. št. 2. Žitnika ali Božiča? Pod tem naslovom je sobotni «Narod« objavil dolg Članek o Božiču in Žitniku ter ga v odtisih razposlal svojim zaupnikom po Notranjskem. V tem članku v nebo povzdiguje Božiča, a na najostudnejši način blati Žitnika. Pogrel jo staro osmojeno kašo o znani aferi v deželnem zboru. Dež. poslanec Žitnik je Že 13 maja 1899 sam vst zadevo obširno pojasnil v našem l-stu, in vsakdo se je moral prepričati, da le »Narod« nesramno obrekuje in ljudem trosi pesek v oči. Kogar dotično pojasnilo ni prepričalo, temu ni pomagati. Slovenska javnost itak ve, koliko j* »Narodu« verjeti. Kako cenijo Jelenca Financar pride v vas in sreča kmeta. Ta ga vpraša: Koga ste včeraj pri Vas v mestu volili ? Financar mu odgovori: Skoraj vsi so volili učitelja Jelenca. Ste ga li Vi tudi, vpraša ga kmet? Ne, mu odgovori. Od nas ni šel nobeden k volitvi. Učitelja pač ni hotel nobeden od nas voliti. Iz Bele Krajine. V krčmi sedijo trije pivci, vsi liberalci, med njimi seveda tudi — učitelj. Med nje pride mož poštenjak. Prvo vprašanje je bilo seveda, koga bo on volil in kdo mu je napisal glasovnico. Ko pove, da bo volil dr. Šusteršiča, tedaj ga začno pregovarjati in obdelovati za Jelenca. Ko vse nič ne pomaga, so vzrojili nad njim in moral je bežati, sicer bi bil tepen. Taki ljudje torej učijo našo deco omike! Ljubljanske novice. Pretep na Poljanah. Sinoči je napal brez vsikega povoda usnjarski pomočnik Ivan Kregar čevljarja GabrSčeka in nekega Gorenjca, tudi čevljarja. Nad poslednjim so je znosil radi tega, ker je Gorenje poprej nabunkal svojo hčer, njegovo prijateljico, ki se je preveč pomudila v neki gostilni. Kregarja so potem seveda »zašili«. — Žemlje je kradel že dalj časa pri Koširju na Starem trgu neki Nemec z imenom Gosti. Danes so ga zasačili inflagranti. — Prosto stanovanje si je prislužila znana Julija Treo, ki je v pijanosti razgrajala precej bolj, nego se spodobi normalni ženski. — Iz usmiljenja do nekega vojaka tukajšnjega polka jo v Hafnerjevi restavraciji dekla Brenčič preskrbovala vsakovrstna boljša živila ter jih izro-čevala »svojemu« vojaku Gospodarju ta na vada ni bila všeč in naznanil jo je. — Zvitega ptička je zasledil stražnik Kržan pri Btrugarju Vidmarju. Tu je namreč spal pri vajencih B >št. Ilavptrnan, ki je ukral Čdšno-varjevemu hlapcu v Kurji vasi iz suknje v hlevu 39 kron. Vajencem je zvečer naročil, naj povedo onemu ki bi ga iskal, da stanuje v Vodmatu. Na te limanice se je res usedel jeden vajen«, c, ko ga je policaj vprašal po Havptmanu, a je moral kmalu na ro-tovž, ko |e Vidmarjeva hčerka povedala, da spi Havptmann v hiši, in ga je zasačil policaj, ko je nameraval odpotovati med Kitajce. Ljubljanske šole zaprte. Z današnjim dnem je šolska oblast ukazala radi škarlatice in difteritike zapreti vse mestne ljudske šole in otroške vrtce. P^uk se prične šele 2. januvarija. K božičnicam, ki se prirejajo navadno v »Marijanišču« in Lichten-thurničnem zavodu, občinstvo ne bo imelo vstopa. Obolelo je dosedaj 24 otrok; za škarlatico jih je umrlo sedem, za dilte-ritiko dva. Razpisani učiteljski službi. Na dvo-razrednici vŠtrekljeveu je do 31. t. m. razpisano drugo učno mesto s prostim stanovanjem. Prošnje je doposlati okr. šol. svetu v Črnomlju. — Do istega dne je popolniti mesto učitelja-vodje na jednorazrednici pri Sv. Gregorju. Prošnje vsprejema okr. šol. svet v Kočevju. Tatu prijeli. Dne 12. t. m. so na Raki prijeli znanega uzmoviča Jurija Pettana iz Sromelj. Pri njem so dobili več ukradenih stvari j. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 17. dec. Shod zaupnih mož mladočeške stranke na Češkem in Moravskem je sklenil, da se naj bodoči državni poslanci nil"-' pilijo k obstrukciji, , ■■ m pusti čisto svobodna roka. Med Mladočehi in med agrarci je prišlo do popolne ločitve. Lvov, 17. decembra. V uredništvo lista „ Monitor" je prišel danes nevaren človek. Hotel je govoriti z novoizvoljenim socijalnodeniokraškiut poslancem Breiterjem. Ta ni bil navzoč. Tujec je pa začel razbijati po uredništvu in trgati papirje. Poklicana policija ga je aretirala. Pri njem so našli bodalo. Draždane, 17. dec. Saksonsko zunanje ministerstvo je dovolilo „evan-geliški zvezi", da sme nabirati denar za agitacijo „L o s von R o m" v Avstriji. Madrid, 17. dec. Danes se je v obeh zbornicah oficijelno naznanila poroka asturske princezinje z grofom Ca-serta, Madrid, 17. dec. (C. B.) Nemška šolska ladija „Gneisenau" se je potopila pri Malagi. Poveljnik in 100 mož je utonilo. Berolin, 17. dec. Bojna ladija „Grneisenau" seje potopila v sredozemskem morju pri otoku Malaga. Mnogo mornarjev je utonilo. Število rn.tvih je čez sto. Ladija je privozila ob pečino, se razbila in je sedaj do srede jam-borjev v vodi. Okoli sto ranjenih mornarjev so rešili in jih spravili v bolnišnico. Berolin, 17. decembra. Pogajanja med Nemci in Buri so sc dovršila, in sicer za Bure ugodno. Nemci dovolijo onim Burom, ki so se v kaplandski koloniji udeležili boja proti Angležem, da so naseli jo na nemški h-afriških tleh v deželi Damala in v okolici. London, 17. dec. Lord Kitchener brzojavlja iz Pretorije: General Cle-ments poroča: Štiri stotnije northum-»berlandskega polki so zavzele pozicijo na neki gori, dokler je bilo kaj streljiva. Buri, ki so napadli goro, so šteli 2000 mož, 100 Burov je pa napadlo angleški tabor. General Clements se je umaknil v popolnem (?) redu in je moral prepustiti sovražniku velik del traina. Stre-Ijivo je uničil, kolikor ga ni mogel seboj vzeti. Angleži so se dobro (?) držal'. Iz burskega tabora dohajajo poročila, da je padel sin generala Jouberta. Burske izgube so velike (?). Izid volitev V peti skupini, kolikor nam je bil sporočen do sklepa lista. (Dalje.) Volišče P0,jil Sl^ov: Dr. Šusteršič Jelenec Kopač Loka (žup. Črnomelj) 17 42 — Črnomelj mesto (pr.) 19 114 — Lokvice(žup. Metlika) (prav) 122 1 — Vrh (Schvveinberg) 5 72 — Tančagora (župnija Draga tuš) 33 7 — Semič 120 21 — Dragatuš 90 58 — Taleivrh (župnija Čr- nomelj) 50 48 — Petrovavas (župnija Črnomelj) 33 10 — Tomi še I j 58 7 —. Dob (prav) 242 80 16 Kot (žup. Semič) 68 14 — Dobliče (župnija Čr- nomelj) 10 25 — Gradac (župnija Pod- zemelj) 30 21 — Podzemelj 99 54 — Adlešiči 83 57 — Črešnjevee (župnija Semič) 76 1 — Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—fi. (Daljo.) Tudi don Rodrigo dvigne roko in sc zažene in zavihti kakor bi hotel zgrabiti za menihovo roko. (ilas mu zastane grgrajoč v grlu; zatuli in sc vzbudi. Potem položi nazaj roko, katero jc bil res dvignil, skuša se popolnoma predramiti in oči odpreti. Nadležna mu je dnevna luč kakor sveča prejšnji večer. Hitro spozna svojo posteljo, svojo sobo, spomni se, da je Ie sanjal. Cerkev, ljudstvo, menih, vse je izginilo razven bolečine na levi strani. Srce mu utripa, močno in plašno, po ušesih mu šumi in buči neprenehoma, v prsih ga skeli, udje so onemogli bolj kot tedaj, ko je šel spat. Obotavlja se pogledati, kje ga boli. Nazadnje se odgrne, pogleda in se prestraši, ko opazi ostudno, bledo-višnjevo krasto. Takoj vidi, da je po njem. Smrtna zona ga obide, še bolj pa se boji, da bi ne postal plen ,monattov', ki bi ga nesli v bolnico. Skuša se ogniti ti grozni usodi, misli se mu podč po glavi, zdi se mu, da se bliža trenotek, ko mu ostane le še toliko uma, da obupa. Krčevito zgrabi za zvonček in ga strese. Takoj pride Griso, ki je uže čakal in obstoji pred posteljo, pazno ogleduje gospoda in se prepriča, da je res, česar se je bal prejšnji večer. „Griso!" pravi don Rodrigo in se vsede v postelji: „ti si mi bil vedno zvest." „Da, gospod." „Zmerom sem te rad imel." „Res je." „Na-te se lahko zanesem .. ." „Za vraga!" „Slabo mi je, Griso!" »Opazil sem." „Če ozdravim, godilo se ti bode še bolje." Griso ne odgovori ničesar, temveč pričakuje, kam meri ta uvod. ,Jaz se samo na te zanesem", pravi don Rodrigo. „Stori mi neko uslugo, Griso!" „Le povejte", pravi Griso kot navadno. „Ali veš, kje stanuje ranocelnik Chi-odo?" „Vem." „On je poštenjak. Če se mu dobro plača, zamolči bolnike. Pokliči ga! Povej mu, da mu dam štiri, šest srebrnikov za obisk, še več, če zahteva! Takoj naj pride! Pazi, da te kdo ne vidi!" „Dobro!" pravi Griso, „takoj grem." „Čuj, Griso, daj mi nekoliko vode! Peče me." „Ne gospod!" odgovori Griso. „Dokler ne svetuje zdravnik! To so čudne bolezni, ne smemo časa izgubljati. Le potrpite! Tri skoke, in s Chiodom sem tu." Nato odide in zaloputne za sabo vrata. Don Rodrigo v duhu spremlja služabnika do zdravnika, šteje korake in čas. Časih pogleda krasto, a vselej se obrne nejevoljno drugam. Potem vleče na uho, ali zdravnik uže prihaja. Ta pazljivost za kratek časa pretrga bolečine in uredi njegove misli. Namah čuje daljno zvonjenje, zdi se mu, da ne s ceste, ampak iz bližnje sobe. Vleče na uho; kmalu čuje tudi cepetanje. (Dalje sledi.) Uiusli no: 15. decembra. Štefanija Beber, komptoristova hči' 3 leta, Križevniške ulice 8, škarlatica. V hiralnici-13. decembra. Peter Jenko, gostač, 80 let, ma-rasmus gangraena sen. ped. dext. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m srednji zračni tlak 736-0 mn; Cm opa-lerania btanje barometra t tnro. Temperatura po Ol7.iju VotroTi I 743 1 713 5 151 T.VOČ I 7i5-0 —o-2 brezv. 1jTTzjuu |2. popol. -5 5 -0 3 si. sever j sr. svzh. 16| 9. zveč. | 74V2 | - 3 3 j brezv. megla i megla I iasno megla 00 1?|7. zjutr. j 746-3 |2. popol.j 745'5 0-0 5 3 | si. svzh. I megla •2'0 I brezvetr, | » Srednja temperatura sobote —4-5°, normale: —1-6". Srednja temperatura nedelje —3 0°, normale: —1-7.°. t 1091 1-1 Polrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, stari oče in last, gospod Štefan Tavčar blvil hišni posestnik ln trgoveo danes v sobot ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu svo e dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek, dn6 17. decembra t. 1., od 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v v župni cerkvi v Selcih. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Sslce, dne 15. decembra 1900. Marija Tavčar, soproga. — Franc Tavčar, posestnik in treove-, sin. — S. Veronika Tavčar, Barica Košir roj. Tavčar, hčeri. — Josip Košir, posestnik, zet. - Aaolonija Tavčar roj. Erzar, sinaha. — Frano, Marica Tavčar, J* ško Košir, vnuki. NAJLEPSt PRAZNIČNO DARILO! 11N05ENI 5L01/EN5KI HlSl 51 Nt Pl SMELE POGREVATI ooooooooooo DOKTORJA H^flNCETfl PRfrŠErRNfl ^^ UREDIL SKRIPT, L, PINTflR .LUSTRiRANA IZDAJA, 5CŽITA 5 K, U rLATNU UEZANA 6'40 K, U USNJU UEZANA 9 K. NATISNILA II" ZALOŽILA IG. rt. KLCINHATR & EED. BAttBERG U LJUBLJANI « o D0BIUAJ0 5C PO U5E11 KNJIGOTRŽNICAtt ° « 1023 20-12 Občni zbor delniškega društva I. Narodni dom v Rudolfovem vršil se bo v Čitalnici 12. januvarija 1901 ob 7. uri zvečer z naslednjim vsporedom: 1. Letno porodilo z računom in bilanco. 2. Prememba pravil §§ 3, 4, 5, 14, 24, 25. 3. Volitev računskih preglednikov. 1094 i-i Načelstva. Poštna is kapa upraviteliica z večletno prakso, išče službe Ponudbe pod št. 500, poste restante Ljubljana. 1079 3-3 Služba organista in cerkvenika se pri podružnici Marijinega brezmadežnega spočetja pod Sinkovim Turnom do novega leta 1901 odda Prosilci naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Vodicah. 1084 2-2 nižinska pratika ** '"^/JZA Je Dobiva, se komad po 12 kr. = 2 \\ s 1 a j s k a borza. Dn6 17. decembra. Skupni državni dolg v notah . , . 98 35 Skupni državni dolg v »rebru . . . , 98-10 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 05 Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 98 66 Ogerska zlata renla 4"/„........11710 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 20 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 1692' — Kreditne delnice, 160 gld................670 75 London vista . . .................24010 NeniSki drž. bankovci za 100 w. nem. drž. veli 117-62 20 mark . .......... 20 frankov (napoleondor) . . Italijanski bankovci .... C. kr. cekini ... ..... . Dne 15. decembra. 3,2°/0 državne srečke i. 1854, 250 gld.. , 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid, . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5"/0 23-49 1914 90-70 11-37 172 50 164-— 198-50 94 80 139-30 257 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke J°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice s > južne železnice 3°/0 > s južne železnice 5°/„ > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > „ » 6 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106- -93 75 429--333 -119-80 99 50 400"— 350' — 46--21-25 13 90 59- - Salmove srečke, 40 gld. ... St. Genois srečke, 10 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld. .... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo avstrijske bante, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gid sr. . . Splošna avstrijska .itavbin3ka družb« . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gtd. Papirnih rubljev 100....... 179 — 203-— 50— 271.— 6»90'~ 818-110 25 147.-443'25 457" — 254'25 AS Nakup ln prodaja TfcHi rsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za \sako žrebanje. Kulanlna izvršitev narod'1 na borz). Menjarnicna ddmška družba „J1 K l„ Wo!lzBils 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelfla^s 2. 66 Ar pojasnila v vseh gospodarskih in flnnnčnih stvarc k. potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vradtosUili papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti 2UT naloženih p t u v n 1 e.