JUTRA:
novembra 1928
nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri
n pri poitnam č«k. ztv. * Ljuhtj*nl it 11.409
iman v upravi ali po polti 10 Din, doaUvtJ«« m 4om p« 13 W*
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati p« tarifa
OgiaM »prejema Hm« OfiaMi oddalsk .Jutra- y LjuhljaiU, Pr«k*f*or* «tioa «.*
Telefon:
Uredi«. 440 Uprava 455
FoStnTna pfagana ¥ gotovfnT
Leto II. (IX.), štev. 274
Maribor, petek 30.
Izhaja razun
Račun pri poltnem čok. x*v. * Velja nisM&m, prejem«« v upravi ali po
Od 1. decembra 1918 —
1. decembra 1928
Ko stno jeseni l. 1918. po strašni svetovni žaloigri iz ruševin zidali svojo novo domovino, je bilo naše ozemlje brez meja, naš idealizem nepremagljiv. V duhu srno gledali v bodočnosti srečo, blagostanje, napredek svobodo, katerih dobrin bomo deležni tudi mi Slovenci v iskrenc-m bratstvu z ostalimi južnimi Slovani. V duhu smo gledali, kako si bomo skupno ž njmi tekom let zgradili svojo novo državo v bogato, gospodarski močno, finančno neodvisno silo, pred katero bodo imele rešpekt vse druge države.
Danes ob desetletnici obstoja naše države pa vidimo, kako prav so imeli oni, ki so že vnaprej videli vse težko-čc, ki jih bo morala prebroditi država, predno bo izvedena resnična konsolidacija. Dočim bratska Češkoslovaška lahko s ponosom gleda na mogočni razvoj in razmah svojih gospodarskih in kulturnih sil, dočim je celo Rt munija spoznala, da jc edino prava podlaga za obstoj in napredek države po'ten j?, pravica in enakopravnost, dočim drugje lahko narodi s ponosom v srcih slavijo desetletnico, pa vlada v naših srcih tesnoba in skrb za bodočnost.
Desetletna bilanca je namreč vse Prej kot razveseljiva. Uradnik in upokojenec trpita pomanjkanje, kmetijstvo hira in pada v vedno večje dolgove, železniški promet je deruten, ce;,te v skrajno slabem stanju, industrija propada in ž njo tudi delavstvo. Kratkomalo, naravnost porazna bilanca. Cvete le korppcija in plemenska
strast se je vnovič razmahnila do skrajnosti.
Toda naša država je in tudi mora biti vsakemu njenemu državljanu sveta in nedotakljiva. Mi vsi jo ljubimo, a ravno zato se zanjo tudi bojimo. In ko bomo 1- decembra proslavljali desetletnico pod egido nacijonalne ideje, naj bo ta naša proslava zato izraz naše trdne volje, da ustvarimo iz ruševin, v katere smo zabredli po zaslugi nesposobnih državnih krmarjev, res dom prave svobode, sreče, gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka. Naša proslava naj bo ine-mento vsem onim, ki še danes kot slepci tirajo državo v nesrečo, da je prišla zanje dvanajsta ura, da spregledajo in okrenejo. Samo politika velike koncepcije in velikega stila, samo politika, kateri je cilj reorganizacija države na temeljih dejanske enakosti in enakopravnosti, kakor nasvetujejo tudi naši veliki prijatelji na zapadu, more zaustaviti katastrofalni prepad, ki se razvija v naši državi. Ne gre namreč samo za. hrvatsko vprašanje, kakor si to v Beogradu naivno zamišljajo, temveč gre za reorganizacijo vsega upravnega sistema, za zadovoljstvo vseh krajev in pokrajin. Z radostjo se bomo sicer jutri spominjali ustvaritve naše države pred 10. leti, obenem pa tudi mogočno dvignili svoj glas, da naša država, naša skupna last in naš skupni dom, ne sme biti več igračka v rokah onih, ki vidijo povsod samo sebe, blagor naroda pa jim je deveta briga.
tlfffsoir Cena bega mašševan
'<;RVNA OSVETA V POROTNI DVORANI PRAŠKEGA SODIŠČA. - ATENTATOR BEBI IN ITALIJANSKI NOVI MAR VECCIO MRTVA.
PRAGA, 30. novembra. Danes se je Pričela pred poroto razprava proti Alkibijadu Bebiju, morilcu bivšega albanskega poslanika v Beogradu, Cena bega. Razprava se je vršila v italijanskem jeziku s pomočjo tolmača in Je bila zelo utrudljiva. Zato je predsed flik odredil ob 11. dopoldne odmor.
Komaj pa je predsednik zapustil svo le mesto, sc je prerinil Iz občinstva Proti obtoženemu Bebiju 30 let star moški in odda! iz velikega vojaškega samokresa na Beblja 7 strelov. Zadet °d štirih strelov, se je BebI zgrudil takoj na tla, neznanec pa je streljal še naprej. BebI je bil takoj inrtev. En strel jo zgrešil svoj cilj in zadel na-v*očega korespondenta tržaškega »Plccola« in rimskega »Giornale d’Ita-**a«, Adriana Veccfa, starega 40 iet. Zadet je bil v prša. Ker mu v splošni *n»cgnjavj n| nihče priskočil na po-rooč, je umrl na Izkrvavitvi*
V	dvorani je nasrtala strašna pani-Ka in je vse drlo proti izhodu. V gne-ci Je bil° mnogo pohojenih. Neka ženka je padla iz strahu v nezavest, ne-Kemu porotniku pa so zlomili roko.
oeje, ko se je panika polegla, so napadalca aretirali in razorožili, on od-kian a v.-ako izjavo. Kolikor pa sc je J-o-b resici ugotoviti, je napadalec 2	^ata	umorjenega po
L , 'cna in šofer albanskega
Dos>ter?i fv;; v Pragi.
Umor je izzval v Pragi ogromno razburjenje in so listi izšli v posebnih izdajah.
Bolezen angleškega kralja
LONDON, 30. novembra. Kralj je tudi preteklo noč prebil mirno in je tudi nekoliko spal. Bolezen je sicer kljub temu stacijonarna, vendar obstoja upanje, da jo bo kralj premagal.
Senzacijonalna aretacija
ZEMUN, 30. novembra. Policija je aretirala soprogo ravnatelja aero-planske tvornice »Ikarus«, gospo Aliče Kisch in vrh tega še neko odlično damo v Beogradu. Aretacije so v zvezi z znano korupcijsko afero dobavitelja Diniča in so izzvale v Beogradu izredno pozornost.
RIM, 30. novembra. V južni Italiji je divjal včeraj srdit vihar, kateremu je sledil tako hud naliv, da so reke in potoi takoj prestapili bregove. V vasi Grandoli je bilo porušenih več hiš, pri čemur je našlo smrt 12 oseb-
WASH1NGT0N, 30. novembra. Mornariški minister je predložil načrt o gradnji 24U0 hidroolanov za vojno mornarico.
Skladatelj Oskar Dev
2. XII. 1868 - 2. XI!. 1928
V	nedeljo, 2. decembra, slavi popularni naš skladatelj in nabiratelj koroških narodnih pesmi, sodni svetnik v Mariboru, g. Oskar Dev, 60. letnico svojega rojstva.
Kateremu pevcu ni znano to ime? In v Mariboru še posebno? Pa tudi nepev-ci ga poznajo, ker so že neštetokrat imeli priliko se razveseljavati ob njegovih mičnih skladbicah, ki so mu vedno prihajale iz srca in s katerim je vedno prihajale iz srca in s katerimi je njegova glasbena govorica in vendar ne vsakdanja. Nežna in čustvena duša se zrcali v njegovih tonih, pa kljub temu brez sentimentalnih spon. Ljubkost se spaja v njem s temeljitostjo, dražestnost izrazov z globokimi občutki. Zelo rad se šali; večina njegovih stvorčkov ima gotovo dozo nevsiljivega humorja, ne da bi vsled tega zabredli na pohojena in občelastna pota. Vsi so verni odsev De-va-človeka, polnega ljubeznivosti, prikupnega, v družbi vedno veselo razpoloženega, ki mu tista presneta glasbena žilica ne da miru niti po trdi službi, ki ga zna včasih neusmiljeno vezati kar nepretrgoma, brez pravega oddiha.
To je naš Oskar Dev. Vsled omenjenih lastnosti si je priboril ugledno mesto v kolu naših jugoslovanskih skladateljev, in slovenskih še posebej. Že one enostavne, zraven pa duhovite in oblikovno dovršene skladbe kakor samospevi »Ptička«, »Pastirica« in »Mak« zadostujejo, da se njegovo ime častno imenuje poleg naših najboljših. Če pa obračamo svoj pogled tudi na druge kakor n. pr. na »Kanglico«, »Snegulčico«, na zborovske skladbe »Še ena..ki je paradni primer za Devov neustavljivi in zdravilni srčni vrelec, »Kvišku plava hrepenenje«, in mnogo drugih, tedaj moremo z njimi gornjo trditev in obstoječe dejstvo le še podkrepiti.
Pa vendar ne obstoji še glavna iasluga Devova na polju vokalnega komponiranja. Neko izjemno mesto v slovenski glasbi zavzema naš slavljenec kot izredno marljiv nabiratelj in harmonizator narodnih pesmi, posebno koroških. Nihče izmed neštetih naših nabirateljev narodnega blaga ni toliko truda posvetil temu važnemu delu in se tako vneto leta in leta zanje žrtvoval kakor Dev. Qdkril nam je nepregledno bogastvo naše pesmi na Koioškem in jo hvalevredno otel Pozabljenju. Njemu se imamo zahvaliti, če so koroške narodne pesmice postale last vseh Slovencev in jim prešlo že v meso in kri. Morala bi pa res biti zakrknjena tista srca, ki se ne bi ganila ob neizmerno lepi: »Dobar večer, ljuba dakle« ali -Pojdem u rute« ali »Tičice pojo« in toliko drugih. la neprecenljiv narodni zaklad nam je izkopal Dev, ki bi že samo radi tega zaslužil, da ostane za večno p*san v z'a*i knjigi naših kulturnih in narodnih delavcev. Kaj pa šele, če omenim, da je on kot prvi prinesel Slovencem pesem »Gor čez izaro«, ki je potem služila drugim v več ali manj okusno obdelavo in predelavo!
Njegova posebna tehnika v harmoni-ziranju narodnih pesmic je vzbudila pozornost z vsem priljubljeno »Maglico«, v katero je vlil vso sladkost svoje mehke duše. Od tedaj naprej ga lahko smatramo za uzor harmonizatorja, ki spretno in z absolutno sigurnostjo hodi srednjo pot med dvema ekstremoma: onim, čigar predstavniki bi hoteli, da se narodna pesem tudi v umetniški obliki reproducira tata k%tJo o&rod
onim, ki ljudsko petje z uporabo najmodernejših sredstev izumetniči in spači, da niti ne ostane sled o nji. Prvi ekstrem se bliža banalnosti, drugi pa pomaga pesmi v grob.
Svojo zbirko narodnih pesmic je objavil Dev v raznih sličnih knjižicah, v katerih se nahaja poleg pretežnega števila koroških tudi lepa vrsta drugih slovenskih in v zadnjem zvezku celo hr-vatskih in srbskih narodnih pesmi.
S temi vrsticami nisem hotel in tudi nisem mogel povedati o Devu vse, kar predstavlja in pomeni njegova oseba v naši glasbi. Vemo dobro, da je njegova delavnost velika in tudi nikoli ne bomo mogli ceniti vseh velikanskih materijel-nih izdatkov, ki jih je imel z nabiranjem pesmi; nikoli si ne bomo mogli pravilno predstavljati časa in truda, ki ga je stala ta njegova prava življenska naloga; vemo tudi, da je našel časa etovolj še za zborovodstvo in izleti s pevci, kakor je bilo z onimi Glasbene Matice, toda upam, da sem o njem vsaj to napisal, kar vsak Devov prijatelj gotovo v njem občuduje. Prepričan pa sem, da govorim v imenu vseli, ako mu na tem mestu izrazimo toplo željo, da bi nam še kaj žlahtnega nudil iz svoje bogate glasbe/ie zaloge.
*
Oskar Dev se je rodil 2. decembra 1863 v Planini na Notranjskem v hiši, v kateri je zagledal luč sveta tudi notranjski slavček Miroslav Vilhar. 2e v rani mladosti je kazal živahno zanimanje za glasbo. Ljudsko šolo je obiskoval v Črnomlju, kjer ga je poučeval v petja nadučitelj Šetina, v klavirju pa njegov oče, ki je bil jako dober pianist. V spodnjih gimnazijskih razredih v Novem mestu mu je bil glasbeni mentor P. H. Sattner, kasneje v Ljubljani pri Glasbeni Matici prof. Gerbič in Janušovsky. Po srednjih šolah je obiskoval pravne fakultete na Dunaju, v Pragi in Gradcu.- Na Dunaju je stanoval skupno z Matejem Hubadom, ki ga je poučeval v solo-petju in harmoniji ter ga vpeljal v lopoto glasbene umetnosti. Po pravnih študijah je bil poldrugo leto odvetniški kandidat v Postojni, nakar se je posvetil sodniškemu poklicu in služboval na Brdu,, v Škofjiloki in Kranju, kjer je povsod zbujal speča pevska društva in jih vodil z velikim uspehom. Po prevratu je bil prestavljen v Maribor, kjer jc ustanovil »Glasbeno Matico«, moški, mešani zbor in orkestra. Vsled preobloženostl z delom pa jc 1. 1924 odložil vse funkcije pri Gl. Matici in obdržal le Še znani Devov kvartet, ki ga je razširil sedaj v oktet. Oskar Dev je sedaj predsednik trgovinskega senata pri mariborskem okrožnem sodišču ter uživa vsled svojega Ijubez-njivega nastopa, objektivnosti iij dobrosrčnosti splošno spoštovanje in velik ugled.
Obaežna zarota na Portugalskem
LIZBONA, 30. novembra. Oblasti so odkrile obsežno zaroto, ki jo je vodil bivši ministrski predsednik Antonio de Sylva. V zvezi s tern je bilo are tiranih več članov demokratske stranke.
Ce s| nervozen.
Matevž priteče'na policijsko stražnico in izbruhne: »Listnica mi je ukradena, gospod nadzornik!«
»Kakšen pa je bila?« ^^blendin^S v
mmt
£arfhor»U VEČERNI K fu.ra
Mariborski iti dnevni drobil
Skrb fn ljubezen Nemceu za koroške Slouence
Dne 17. novembra 1928 je avstrijski minister dr. Schiirff obiskal Velikovec, da čuje želje prebivalstva v slovenskem delu Koroške. Utemeljene pritožbe Slovencev ni sprejel — pač pa si je pustil od Slovencev vsled svoje pristranosti znanega sodnega svetnika dr. Poetscha pojasniti važnost pridobitve plebiscitnega ozemlja.
—	Poetsch je pri tem tudi opisal »strašno trpljenje« Nemcev(?) v slovenskem delu Koroške. Nadalje je ministra opozarjal renegat Miha Feinig na nevarnost, ki preti Koroški vsled nakupovanja posestev po Slovencih s pomočjo jugoslovanskega denarja(l) in prosil ministra, da se uvede proti-akcija in da vlada poskrbi nemškim denarnim zavodom, kojih briga je kolonizacija slovenske Koroške, brezobrestne kredite za nakup slovenskih posestev, Feinigu se je pridružil tudi znani sovražnik Slovencev dr. Herbst, župan v Pliberku, ki je vedel ministru pripovedovati celo o strašnem preganjanju nemških kolonistov s strani »ju goslovansko mislečih Slovencev«.
Direktor Wiister je izročil ministru protest učiteljstva proti zopetni namestitvi edinih na Koroškem še službujočih dveh slovenskih učiteljev Alcholzerja in Herceleta, ki so jih svoj čas prestavili na tirolsko mejo, na ozemlje slovenske Koroške.
To so bile želje prebivalstva' v slovenskem Koroškem. Da se zastopniki naših Nemcev v inozemskih časopisih lažejo in kričijo, da Nemci pri nas ne vživajo nobenih pravic, na to smo se že privadili, čeravno bo treba tudi o tem enkrat pošteno izpregovoriti. Novo pa je za nas, da so Nemci na Koro škem od ubogih Slovencev tako pre-fanjani. Gospodje dr. Kraft, dr. GraBl in dr- Morocutti imajo sedaj še en vzrok več, sklicevati se na uzorne manjšinske pravice, ki so jih deležni koroški Slovenci. Mi, ki poznamo škandalozen položaj Slovencev na Koroškem, prosimo, da se nemški manjšini tudi dajo tako obsežne pravice, kakor jih uživajo Slovenci po dr. Kraftovem, GraBlovem in dr. Mo-rocuttijevem zatrdilu — posebno pa se naj Nemcem daje do pičice enake tipične utrakvistične koroške šole, ka terih se poslužuje na Koroškem Stid-mark-Schulverein, da germanizira naše otroke. Res velika je predrznost Nemcev na Koroškem kot pri nas — In žalostne so razmere v koroškem .vllajetu.
5. Proga Maribor—Prevalje naj dobi še en par potniških vlakov.
6. Za poletno sezono naj se uveljavijo zopet izletniške in kopalne karte vsaj pod istimi pogoji kakor v letu 1927.
Prinašamo te za naše kraje najbolj potrebne izpopolnitve javnosti v vednost s prošnjo, da v slučaju, ako obstojijo še kje drugje kakšne krajevne potrebe, ki tukaj niso upoštevane in niso bile že na kak drug naslov sporočene, ki pa so posebne važnosti za dotične kraje, naj jih javijo še pravočasno Tujsko-prometni zvezi v Mariboru, ki jih bo na konferenci primerno zastopala.
Rnketo za nou uozni reč
Dne 6. decembra se bo vršila pri 'direkciji državnih železnic v Ljubljani anketa za nov vozni red za leto 1929/1930. Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast bo zastopala na tej anketi sledeče izpremembe odnosno izpopolnitve:
1- Vlak 621-522, ki vozi od Ljubljane do Celja, naj se podaljša do Maribora s prihodom v Maribor med 18.30 in 19. uro. Prebivalstvo v okrožju postaj Štore—Maribor nima od vlaka 617—518, ki odhaja, iz Ljubljane oo 12.15, pa do vlaka 625-526, ki odhaja ob 17.40, torej celih 5^ ur, nobene možnosti za vrnitev.
2. Vlak 573-674, ki vozi od Celja do Trbovelj samo ob delavnikih, naj vozi tudi ob nedeljah in praznikih, da bo prebivastvu tudi ob teh dnevih dana možnost popoldanskega poseta jtdravilišč.
3. Na progi Grobelno—Rogatec naj se uvede dopoldanska zveza na vlak 516 in od vlaka 519.
4. Na progi Maribor—Kotoriba naj vozi vlak 1166 do Čakovca. Prebivalstvo v okrožju postaj Središča in Čakovca, posebno pa še številni šolarji, nimajo od 10.22 do 18-20, torej celih 8 ur, nobene možnosti za vrnitev iz Ormoža.
Vozne olajšava na podeželskih avtobusnih progah mariborske občine.
S 1. decembrom se uvedeje na podeželskih progah mesečne legitimacije za stalne potnike. Popusti se bodo dajali samo za vožnje sem in tja in sicer: za 10 voženj sem in tja 20%, za 15 voženj sem in tja 25%, za 20 voženj sem in tja 30% in za 30 voženj sem in tja 40%. Abonenti za te vožnje naj se prijavijo po šoferji!: alt pismeno na mestni avtobusni promet Maribor, Plinarniška ulica 9. —
Sprememba voznega reda na progi Maribor - Selnica in Ruše.
Vozni red na progi Selnica se spremeni 1. decembra v toliko, da odhaja avtobus ob delavnikih popoldan točno ob 17. uri z Glavnega trga in odhaja iz Selnice nazaj v Maribor ob 18. uri. Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus proti Selnici sedaj z Glavnesra trfra ob 17.30 in odhaja iz Se]nice ob 18.20. Podaljšanje do Fale odpade popolnoma. Vožnja v Ruše ob nedeljah in praznikih dopol-tdan odpade. Popoldan odhaja avtobus proti Rušam iz Glavnega trga ob 15.10 in odhaja iz Ruš ob 16. uri.
Dostava pošte se radi državnega praznika uredi v Mariboru sledeče: pismonoše v mestih in selskih okrajih ne dostavljajo v soboto
1. decembra, pač pa naslednji dan v nedeljo. Dostavljači dostavljajo v mestnih okrajih radi izplačevanja pokojnin 1. in
2. decembra. —
Gostilničarjem in kavarnarjem v Mariboru.
Policijski komisariat je dovolil, da so lahko v Mariboru danes gostilne in kavarne vso noč odprte, jutri 1. decembra pa do 3. zjutraj. —
Trgovski gremlj za mesto Maribor objavlja, da morajo biti vsi trgovski lokali 1. decembra radi državnega praznika brezpogojno ves dan zaprti, dočim so iahko v nedeljo dne 2. decembra trgovine dopoldne odprte. Opozarja se pa, da je za pomožno osobje delo ob nedeljah, ki se smatra kot prekočasno delo, neobvezno in je potreben tozadeven sporazum med šefi in nameščenci. Vajencev pod 18. letom pa se ob nedeljah sploh ne sme zaposliti.
Slavnostni koncert Glasbene Matice se radi zunanjih gostov prične točno ob 2Q. Ker so 1. decembra trgovine zaprte, se prodajajo vstopnice v soboto popoldne pri Matični blagajni. — Schubertova proslava v Mariboru.
Poleg vse ostale Evrope bo tudi Maribor na dostojen in svečan način proslavil stoletnico smrti velikega Schuberta in sicer se bo proslava vršila v torek, dne 4. decembra v slavnostni dvorani Union. Izvedel bo proslavo znameniti Dunajski deški zbor (Wiener Sangerknaben), ki so že lani nastopili v Mariboru z nepričakovanim uspehom pri razprodani dvoran*. Poleg Schubertovih skladb bo ta najodličnejši zbor izvajal pod vodstvom prof. Miillerja več nalašč za ta zbor prirejenih skladb upoštevanih skladateljev, višek proslave pa bo tvorila Schubertova opera »Štiriletna straža« pod muzikalnim vodstvom prof. Miillerja in v režiii člana dunajske opere Edvarda Voltersa. Ker vlada za ta nastop dunajskih dečkov razumljivo še večje zanimanje kot lani, bo dvorana tudi letos gotovo nabito polna, zato prlooročamo takojšnje rezerviranje sedežev v trtrovinab gg. Zlate Brišnik in Jos. Hoferi*
flDariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 30. novembra. Zaprto.
Sobota, 1. decembra ob 17. (5.) uri »Slav nostna akademija«. — Ob 20. uri »Dobri vojak Svejk«. Gostovanje gosp. Daneša.
Nedelja 2. decembra ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«, gostovanje g. Daneša. —Ob 20. uri »Adieu Mimi«.
Ptujsko gledališče. V pondeljek 3. decembra tretje gostovanje Mariborčanov: izredno zabavna moderna komedija »Ognjenik«. Za deco neprimerna.
Ljudska univerza v Mariboru.
V	pondeljek, 3. decembra, ob 8. zvečer predava o krasoti naših alpskih pokrajin na podlagi lepih skiopt. slik naš alpinist, pisatelj in predavatelj g. prof. Mlakar iz Ljubljane.
Ta prireditev je skupna z marib. planinskim društvom in se pozivajo vsi lju-bitehi naših gora, da se sigurno udeleže tega planinskega večera.
Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico
je na občnem zboru dne 21. nov. povodom lOletnice osvobojenja Maribora in v zvezi s tem velikega kosa okoliške slovenske zemlje izreklo soglasno in navdušeno generalu Maistru zahvalo za njegov herojski čin pred desetimi leti. Enodušno se je izrazila želja, naj ta naš velezaslužni narodni junak doživi srečno tudi 25 letnico osvobojenega Maribora. — Dva hleba sira je trgovka z Meljske ceste izročila Nadi S. z naročilom, da ju proda. Toda Nada se je nazajgrede nekje zamotila in prinesla gospodinji le 19 Din gotovine, češ da ji stranke niso izplačale. Takoj nato pa se je ugotovilo, da je denarje noneverila. Zadevo bo likvidiralo sodišče.
Sleparska Julčka pred sodniki.
Julijana R. iz Loč pri Ponikvi je že več mesecev v Mariboru. Sicer ima komaj 22 let, vendar mrzi delo na vso moč in ji ni nobeno sredstvo prenizkotno, samo da se prehrani brez dela. Nad teden dni se je. zadrževala v okolici koroškega kolodvora. Ustavljala je deželane in jih prosila miloščine, češ da nima denarja za povratek. Dobri ljudje so spretni sle-parki vedno nasedali in ji poklanjali tudi večje zneske, tako da se je Julčki prav dobro godilo. Od časa do časa si je najela tudi kakega gostoljubnega in radodarnega kavalirja in spretno izrabljala vse prednost: nežnega spoia. Toplejše no či pa je iz razlogov varčnosti prespala v udobnih železniških vozovih. Toda j sreča, ki ji je bila sprva naklonjena, jo je zapustila. Minulo noč jo je na mehkem ležišču v vagonu iztaknil stražnik in Julčka je morala na policijo, kjer se je zagovarjala z bedo, revščino in brezposelnostjo. Govorila je mehko in proseče, da H s * vsakomur omehčalo srce. Vendar gospodje na policiji ne poznajo šale, niti milosti. Julčka bo polagala račun pred sodiščem, ki jo bo poslalo domov z eskorto, da ji ne bo treba beračiti sredstev za povratek.' —
Požar v smeri slovenske Kalvarije
je javila zvesta čuvarica na stolpu stolnice g. Weifs kmalu po 6. zjutraj. Požarna hramba je hitro mobilizirala svoje moštvo in ko so brizgalne prispele na »kraj nesreče«, so se naši po žarniki, ki so v jutranji megli slutili velik požar, — prepričali, da so delavci sežigali ogromne grmade stare šare. Ker ni bilo potrebno posredovanje požarne hrambe, so se ognje-gasci vrnili v svojo matico. — Ob tej priliki smo naprošeni za opozorilo javnosti. da se mora vsako nameravano sežiganje smeti in odpadkov telefonskim potom sporočiti požarni hrambi, da ne bo nepotrebnih alarmov. —
Sokolstvo
Sokoli in sokolice! V najbližjih dnevih ne pozabite svojo dolžnost in točnost: 1. Akademija 30. novembra ob 20. url 2. Zbirališče k obhodu 1. decembra ob pol 10. url. 3. Sokolska proslava in zaobljuba novega članstva ob 10. uri. \s» Irikrat v Narodnem domu.
Ustanovljeno 1860.
Ali ste že videli
ROZICNO RAZSTAVO
urarja M. JlGE3-jev sin
Gosposka ulica 15
Ne zamudite te razstave ker najdete tam primerno darilo. Nedosežna izbira
—	izredno nizke cene! Prodaja na obro. ke brez povišanja cen. Trgovina za darila: ure zlatnina in srebrnina.
Z alkoholom se je zastrupil
komaj 141etni Vrane Jakob iz Sv. Mar jete ob Pesnici. Na telefonski poziv policije ga je rešilni oddelek naložil nezavestnega na avto in odpremil v policijske zapore. —
Poizkus samomora z lizolom.
Včeraj popoldne je morala rešilna postaja nujno intervenirati v Levstikovi ulici v Melju, kjer se je mizar Josip P. skušal zastrupiti z lizolom. V stanovanju je izvršil obupni poizkus iz neznanih razlogov. Osobje rešilne postaje ga je našlo pred pragom popolnoma onemoglega, nakar je bil z avtom prepeljan v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Državna loterija.
Pri včerajšnjem žrebanju je bila izžrebana št 3 317 z dobitkom 40.000 Din in št. 110.260 Din 10.000. Srečki sta bili pro dani pri Goiežii v Mariboru. 2301 Podružnica Narodno-strokovne zveze za mesto Maribor vabi svoje člane k seji, ki bo v nedeljo, dne 2. dec. ob 10. dopoldne v pred sobi pisarne SDS, Cankarjeva ul. 1.
Koncert Glasbene Matice se prične jutri točno ob 20. radi po-setnikov z dežele. Ker so trgovine jutri zaprte, se dobijo vstopnice popoldne pri Matični blagajni. — Uradni dan Trgovske zbornice pri trgovskem gremiju v Mariboru prihodnji teden odpade radi zborničnih sej v Ljubljani in se bo vršil prihodnji uradni dan zbornice šele v sredo, dne 12. decembra. —
Ali ste že član »Ljudske samopomoč!«
v Mariboru, Aleksandrova cesta 45? Ako ne, zahtevajte še danes zastonj pristopno izjavo- Društvo šteje danes nad 10 tisoč članov in je izplačalo v slučajih smrti do danes že nad 200.000 Din podpore.-—_____________ 2304
AKADEMIJA
/OKOLA V MARIBORU
DNE 30. NOVEMBRA
Ure, zlatnina na obroke
brez poviška — Ji-rer, Maribor, Go;r>o« ska ulica 15. —	IX
Na Miklavževo gasilnega društva v Pobrežju v soboto zvečer pri g. Balonu bo prav prijetno. Zato gremo ■ vsi. Darila pošljite pravočasno! —	2267
Razpis dobave.
Oblastni odbor mariborske oblasti jo razpisal dobavo živil in drugih potreb-Ščin za leto 1929 za splošno bolnico V Mariboru. Interesenti se opozarjajo na ta razpis. Podrobni dobavni pogoji so na razpolago pri upravi bolnice. Ponudbe je položiti najkasneje do 10. decembra ob
11.	dop. s potrebno kavcijo upravi bol* nice. —~ ____________________________ 2268
Bodoče ma ere lahko preprečijo težki stol z uporabo Franc-Jožefove vode. Šefi univerzitetnih ženskih klinik hvalijo naravno Eraflc "Jožefovo gorko vodo, ker je lahko za* užitna in sigurno deluje brez neprijetnih ■ sporednih pojavov. Dobi se vseh !?* I karnah. -	20$
V MarlEorfi, cine 30. Tl 1928,
DeBovanJ« našiti planincev v Ljubljansko gledališko pismo minuli sezoni
POŽRTVOVALNO DELO IN ČASTENUSPEH NAŠIH PODRUŽNIC SPD.
Počasi toda s sigurnimi koraki se nam približuje zima in prenehalo bo delo naših planincev po .planinskih postojankah in v terenu. Razna dela pri planinskih kočah so že ustavljena, markacijski čopič in barvni lonci že shranjeni, nadela ve potov in gradnje mostičkov dokončane ter postojanke že preskrbljene z zimskimi zalogami. Mnogo je bilo treba nesebičnega in požrtvovalnega dela, da se je s pomočjo^pičlih razpoložljivih denarnih sredstev'moglo izvesti vsaj najpotrebnejše, kar zahteva današnji turi-stovski promet v naših gorah na teritoriju mariborske oblasti. Brezdvomno so bile podružnice SPD oni faktorji, ki sov tem pogledu največ storile. Mislim, da ne bo odveč, ako na tem mestu omenimo najvažnejše, kar se je Vse izvršilo.
Med najvažnejše pridobitve smemo pač šteti postavitev »Uletove koče« pod Peco, ki jo je z brežprimero požrtvovalnostjo celokupnega članstva zgradila podružnica SPD »Peca« v Mežici. S to postojanko je sedaj omogočen poset obmejne »Pece«, ki je bil do sedaj združen z večjimi neprilikami.
Ruška podružnica je povečala »Ruško kočo« in pridobila s to povečavo dovolj prostora, da bo zlasti v letnem času mogla ustreči z dobrimi prenočišči i leto-vičarjem i turistom.
v Mariborska podružnica SPD je izvršila povečavo »Koče na Klopnem vrhu« ter kočo tudi zadostno opremila. Pri naraščajočem prometu turistov baš v te predele Pohorja je bilo to delo že nujno Potrebno! Dejstvo, da je sedaj na razpolago velike štev'lo postelj in lež’šč za prenočevanie, bo obisk te postoianke še Povečalo, zlasti pa tvorilo priljubljeno izletno točko in oporišče vsem zimskim športnikom.
Prav v zadnjem času je podravinjska podružnica SPD v Konjicah, z nakupom Winterjeve ko"e ustanovila' novo važno postO''anko na Pesku pod Roglo.,Po svoj; legi bo koča ustregla vsem izletnikom zlasti zimskim snortmkom pri izletih na srednje in zapadno Pohorje.
Celjska podružnica SPD je izpolnila uredbo »Celjske koče«, ki se je zelo priljubila ne samo Čekanom temveč tudi turistom iz oddaljenejših kraiev. Razven tega pa je podružnica vse leto vršila intenzivno priprave za povečavo Koče na Koroš ci, ki se bo izvršila v prihodmem letu. Kdor je imel priliko posetiti Korošico v Savinjskih alpah zlasti v času številnega turisfovskega prometa, ta bo namero ceHske podružnice z veseljem pozdravil. Saj bode z graditvijo povečane koče možno nuditi kolikortoliko pri merno prenočišče in zavetišče, ki se je v dosedanji mali zgradbi tako zelo pogrešalo.
Mislinjska podružnica SPD v Slovenj-gradcu je turistovski dom na Urški gori
na novo preuredila in opremila z udob nimi posteljami ter vpeljala v koči prvovrstno oskrbo! S tem bo »Urška«, ki že itak prav posebno »vleče« naše planince, privabila in pridobila še večje število oboževalcev in posetnikov! Saj razgled je pač malo kje tako lep in obširen kot baš iz »Urške«.
Rogaška podružnica SPD je namera' vala zgraditi zavetišče na Donaški gori, vendar pa je morala to namero opustiti, ker ji je finančno vprašanje delalo nepremostljive težkoče. Radi verujemo, da je v današnji splošni gospodarski krizi prav težko pridobiti potrebna denarna sredstva, vendar bi bila baš na Donaški gori z ozirom na bližino Rogaške Slatine gradnja primerne planinske po« stojanke nujno potrebna. Ker podružnica SPD sama ne zmore tega bremena, bi bilo umestno, da ji priskočijo druge kor poraclje in ustanove na,pomoč. Z ozirom na številne posetnike Rogaške Slatine bi bila postojanka vrh Donačke gore s svojim krasnim razgledom velikega propagandnega pomena za naše kraje.
Mimo omenjenega dela so malodatte vse podružnice SPD izvršile številne markacije gorskih potov, kar pride zlasti tujim posetnikom v svrho lažje orientacije in potovanja v prid. V Območju po-jedinih podružnic so se ustanovili razni odseki kot zimskošportni za intenzivneje gojenje gorske turistlke, propagan dni, ki vrš;jo propagando in širijo zanimanje za poset naših gora. in drugi. Na novo se je ustanovila v območju mari borske oblasti podravinjska podružnica SPD v Konjicah, ki se je začela daši mlada prav živahno udejstvovati V pla ninškem delovanju.	>
S sodelovanjem številnih podružnic SPD se je ustanovila v Mariboru planinska stavbena zadruga »Ribniška koča«, koje prvi namen je zgraditi vrh Pohorja v bližini »Ribniškega jezera« prepotreb no planinsko postojanko.
Z velik:m trudom in ob skrajnem pomanjkanju .gmotnih sredstev so vršile podružnice SPD svojo nalogo v tem letu. Dosegle so častne »spehe. Priznanja za ves njihov trud je bilo bolj malo, zato pa tem več kritike predvsem od onih, ki so najmanie pripomogli k ,uspešnemu delovanju! Denarnih podpor razven redne Članarine bore malo! Edino mariborski oblastni odbor je, upošteva' joč potrebo uspešnega delovanja podruž nje SPD, podprl veje število podružnic z znatmmi denarnimi podporami, katere so podružnice uporabile za kritje svo-iih investicij. Želeti je. da bi vzgledu o-blastnega odbora sledila še druga obla-stva in merodajne korporacije! Podružnice pa bi naj na začrtani delovni poti za povzdigo turizma korakale nevzdrže-ma nazaj!
I.
Letošnja sezona je deseta, odkar je koncem leta 1918 zraslo po petletnem neprostovoljnem presledku naše ljubljansko Narodno gledališče iz , ruševin nekdanjega Deželnega gledališča. S takšnim svetim ognjem so ustanavljali rodoljubi sredi največjega bojnega hrupa in silnega pomanjkanja Talijin hram, s kakšnim brezprimernim navdušenjem je ves narod znašal denar za izgraditev temeljev Narodnega gledališča! Kar neverjetno se danes, po desetih letih komaj, zdi človeku, da so bili Slovenci sploh zmožni take prav fanatične požrtvovalnosti in ljubezni do Svojega gledališča. Menda je tudi tu veljala stara modrost, da prav cenimo vsako stvar šele, kadar je nimamo več. In pet let mol ka, ko je v našem gledališču kraljeval — kino, je vzbudilo in oživelo vso ljubezen do odrske umetnosti.
Sredi vojne se je Narodno gledališče otvarjalo, v jeseni usodnega leta 1918. Otvoritev je stala v znamenju k. k. cenzure, ki je v tem umetnostnem zavodu videlo panslavistično in prekucuško. postojanko in ji oviralo razmah na vso moč. S šikanami je vlada skušala onemogočiti začetek in uspešno delovanje k novemu življenju prebujenega slovenskega gledališča. Angažirani glasbeniki in pevci niso dobili dopustov od vojakov, prepovedala se je uprizoritev Finž-garjeve »Naše krvi« zaradi »frankofil-ske« vsebine, skušalo se je zabraniti uprizoritev »Prodane neveste«, ki je bila namenjena za otvoritveno predstavo. Vse te ovire, vse te šikane so le še poglobile ljubezen In zanimanje za naše prvo gledališče. In tako se je začela sezona s slavnostno akademijo, kjer je režiser Hinko Nučič recitiral markantno »Našo besedo«, s katero je Oton Župančič zaj|l čustva sveh Slovencev v času, ko se je po Štirih letih groze narod zavedel življenja in poskušal prosto za dihati.
Deset let je preteklo od te heroične dobe našega Talijinega hrama. Deset let doni slovenska beseda s teh desk, ki po-menijersvet, deset let se že trudijo naši najboljši možje, da bi dvignili naše gledališče, ga povzdignili v zavod čiste umetnosti in ga spopolnili do skrajnih možnosti. Uspehi so že tu. Velikega napredka v vseh smereh ni več mogoče zanikati. Plodovi tega desetletnega skup nega napora se že kažejo. Posebno drama se je razvila v umetnostnem oziru kar najlepše, a tudi ljubljanska opera je dosegla višino, ki vzbuja spoštovanje v državi in lahko častno zastopa slovensko glasbeno umetnost tudi pred tujino.
Turizem
Deio naših planincev zimskih športnikov v nastopajoči sezoni.
Uživati krasote zasneženih gorskih vrhov in ravan jo mogdče pač le onemu turistu planincu, ki more premagati one številne zapreke, ki jih stavlja zimska Sorska pokrajina v veliko večji meri kot krajina v poletnem času. Predvsem je Potrebno, da je turist vešč smučanja, kar mu omogoča brzo in manj utrudljivo potovanje po zasneženih poljanah. Da se vsem nudi prilika izvežbanja v tej panogi zimskega športa, je zimskošportni odsek SPD v Mariboru že uredil vse potrebno za smuški tečaj, ki se bo vršil za začetnike in one, ki so v smučanju že nekoliko napredovali, smuški tečaj na Klopnem vrhu in to v slučaju ugodnih snežnih razmer nepretrgoma od pribl. 20. XII. da 5. I. Tečaj je dostopen vsem, ki se zanj zanimajo in to vsak dan za časa trajanja ne glede na to, kako dolgo se ga namerava posameznik udeleževati.
odrobnosti se bodo pravočasno objavile. Razventega se bodo takoj, ko zapade sneg o dohni prirejali praktični tečaji' vsak dan v najbhžji mestni okolici. Pr! »Mariborski koči« bo vsako nedeljo na razpolago odsekov vaditelj, ki bo začetke praktično seznanjal s temeljnimi
pojmi smučanja. Sredi meseca januarja priredi odsek za svoje člane skupinski tek, začetkom februarja pa tekmo v smučanju za prvenstvo. mariborske oblasti vseh na tem teritoriju obstoječih klubov in društev. Poleg praktičnih tečajev in izletov pa bo odsek prirejal tudi Propagandna predavanja in to kot prvo predavanje s predvajanjem skioptičnih slik g. Arwed Mfihna, priznanega alpini-sta-smučarja iz Monakovega dne 7. XII.
en?Uv,prcdavaniu bo sledilo predavanje angleškega veleturista g. kapetana Fin-cna, o ekspediciji po ledenih in snežnih krajinah na Mont Evere?t, katere ekspedicije se je predavatelj osebno udeležil. Razven tega bo priredil tudi predavanje naših domačih priznanih alpini-stov-zimskih športnikov.
lako je upati, da bo zimskošportni od sek mariborske pddružnice SPD tudi v nasb liočl zimski sezoni izvršil mnogo plodonosnega dela za povzpeševanje zimske turistike. Ako želi kdo pristopiti k odseku kot Član, naj to prijavi g. Fr. Majerju, trgovcu v Mariboru na Olav-nem trgu.
1. decembra na) bo mesto v zastavah!
Sezona je bila otvorjena dne 22. septembra s Shakespearjem. Deseto njegovo delo je ta »Romeo in Julija«, ki smo ga po dolgih letih spet videli na našem odru. Deset uprizoritev Shakespearja v desetih letih! To je rezultat, na katerega bi mogel biti ponosen vsak gledališki vodja. Značilno je pa še posebno dejstvo, da vlada za Shakespearja med občinstvom stalno in nezmanjšano zanimanje, da celo še narašča in da baš ta veliki angleški klasik neprestano osvaja vse širše kroge publike. »Hamlet« je postal prava ljudska igra, nad petindvajsetkrat so ga dali v prošlem desetletju. Najboljši dokaz za, priljubljenost Shakespearja je pa blagajniški- izkaz, po katerem stojijo glede obiska dela »laboda Avonskega« na prvem mestu. Sprejem, katerega je bila tudi letošnja dramska otvoritvena predstava deležna, kaže, da privlačnost Shakespearja ni prav nič ponehala. Ot voritvena predstava sama je značila velik uspeh ln povsem posrečen uvod v novo sezono.
Igrali so »Romea in Julijo«, ta večno lepi slavospev zvesti ljubezni, v sočnem Cankarjevem prevodu, ki ga je g. Župančič le mestoma opilil in mu nanovo prebl prolog. Ne vem natančno, ali je ta klasična igra po svoji nenavadno Vabljivi vsebini to povzročila, ali je v našem dramskem ansamblu in tudi v publiki že toliko prave Shakespearske tradicije — delo je uspelo v polni meri. Posamezne figure so se zlivale v živo celoto, ton igre je bil skladen, igranje enotno. Režijo je spretno vodil višji režiser g. Osip Sest, scenerijo je izdelal gled« slikar g. Skružntf ml. Nekateri
j prospekti (n. pr. ulica v Veroni in park 's cipresami) so mu nadpovprečno uspeli. Igro so dali nekoliko skrajšano, me-tijava scene se je poenostavila in vršila, na odprtem odru in se s tem reducirala na minimum, vendar delo zaradi tega ni trpelo.
Glavni vlogi sta bili v spretnih rokah ge Šaričeve (ki je alternirala z gdčnoc Vido Juvanovo) in g. Jana. Osrednja dvojica je dobro podala svoji vlogi, vendar se mi zdi, da je bila vsa intonacija malce preveč sentimentalna, preveč v duhu našega časa pojmovana in zato v izvestnem nesoglasju s celotnim stilom dela. Julija, navzlic svojim petnajstim letom, ni samo nevedno, solzavo dekletce, temveč divje-strastna in obenem vsa v ljubezni se potapljajoča, vdana ljubimka. Romeo je sin divje, okrutne in moško surove dobe, ki je pa rodila naj-! nežnejšo umetnost in najbolj žgoče, strastno izklesane osebnosti. Nekaj več moškosti bi mu ne bilo škodovalo. Prh zori, kakor prvo srečanje ljubimcev in balkonka scena, so bili pav dobro, res s čustvom odigrani. — GdČne Juvanove pa žal nisem videl.
Tudi vsi ostali so svoje vloge rešil! prav pohvalno. Kabinetna, vloga Je bila dojilja ge Medvedove, ki se je z njo pokazala iznova kot resna, res umetniško usmerjena interpretinja. G. Lipah je v podobi patra Lorenza posavil z diskretnimi sredstvi nepozaben tip vrlega doi bričine. — Dober okus je kazala markantna pojava vojvode veronskega (g. C. Debevec), res lepo je tudi ga Marija Vera kot grofica Capuletova rešila svojo nalogo. V slog igre, ki ga je tudi scenični dekor močno podpiral, sta se sijajno zlili resnično življenski renesančni figuri plemičev Mercutia (g, Levar) in Benvolia (g. Cesar). G. Milan Skrbinšek kot Tybalt je pa dosegel s svojo res rafinirano kreacijo, ki se je njegovemu temperamentu izredno podajala, veljk učinek. Malce večja ekonomija z glasovnimi sredstvi bi k efektu le še pripomogla.
Delo je pri ljubljanskem občinstva našlo mnogo odziva, ter je iznova potrdilo, da publika noče praznih in puhlih banalnosti, plehkih komedij in umetniških pustolovin, temveč da se ji hoče zdrave, res krepke in polnokrvne umetnostne hrane, kakor jo baš Shakespeare nudi vsakomur v toliki meri.
Sledile so v naglem toku uprizoritve Cankarjevega »Pohujšanja«, Klabundb-yega »Kroga s kredo«, komediji »Kuku-li« in »Noblova nagrada« ter Čapkove igre »Stvar Makropulos«. Vmes so igrali še NovaČanovega »Hermana Celjskega« in komedijo »Fanny, tete, strici itd.« O tem pa prihodnjič.	D.
Planinsko predavanje.
V pondeljek, dne 3. decembra ob 20. uri priredi mariborska- podružnica S. P.
[ D. pod okriljem Ljudske univerze prav zanimivo predavanje v dvorani Ljudske univerze. G. prof. Janko Mlakar bo na podlagi skioptičnih slik govoril o temi; »Iz naših gora«. Poznavajoč prof, Mlakarja kot izbornega predavatelja, ki,ume s svojimi, z zdravim in neprisiljenim humorjem prežetimi predavanji vzbuditi zanimanje in ljubezen do naših krasnih gorskih krajev ter navdušiti poslušalce, smemo upravičeno že vnaprej trditi, d* bo našemu občinstvu nudilo to' predavanje največji užitek. Zato pozivamo vse, zlasti pa naše planince, da se predavanja udeleže v čim večjem številu.
Švicarski pevci v Mariboru!
V vseh švicarskih mestih, kjer je nastopala mariborska Glasbena Matica, se je po koncertih razpredla rrioč-na prijateljska vež med tamoSnjlmf vodečimj zbori in Matico. ,So to zbori, ki Štejejo 400 do 600 Članov, ki se v slučaju potrebe dvignejo celo do tisoč pevcev. Tak roj se seveda ta vsak polet' skrbno pripravlja, Ža njegove koncerte pridejo v poštevzarito velemesta in največje dvorane. Malo izjemo bo napravilo curiško pevsko društvo »Ziiricher Harmonie«, ki šteje 600 grl. Na svoji turneji Dunaj—
Budimpešta—Maribor—Gradec se ustavi tudi v Mariboru. Glasbena Matica bo seveda storila vse, da čast no sprejme svoje nainovejše prijatelje
Marffmnlrt V F C F P S T IT Intel
V	M a t? Horn. 'dne .T). XI. I92S.
BBBtU—
Speri
Pokal Tonetu Uahtariu v spomin!
Pokal ima ime po g. Tonetu Vahtarju, bratu darovalca tega pokala. Tone Vah-tar se je tekom dolge vrste let svojega bivanja v Opatiji udejstvoval v vsem tamkajšnjem življenju. Bil je ustanovitelj in predsednik Slovenskega izobraževalnega in podpornega društva, soustanovitelj Sokola, pevskega društva »Lovor«, ustanovitelj in poveljnik Gasilnega društva v Opatiji, katero je ustanovil na strogo narodni podlagi proti že obstoječemu »Feuervvehr« in bil odbornik v vseh društvih, ki so imela narodne smernice. Ob nastopu svetovne vojne je bil med prvimi deležen zloglasnega P. U., .kateri ga je vedno sledil v obliki neprestano naraščajočega zasledovalnega akta, kar ga pa ni motilo pri širjenju narodne zavednosti med tovariši v strelskih jarkih. Takoj ob prevratu je pohitel
v	Opatijo, da nadaljuje svoje započeto 'delo, vendar pa je moral kmalu vsled zasedbe Italijanov zapustiti svojo družin), ker so ga Italijani spoznali za nevarnega slovenskega narodnjaka, posebno še, ker je bil Član Narodnega Veča fter poveljnik prve obrambne stotnije v 'Opatiji. Da posveti vso svoje delovanje ^ustvarjanju Jugoslavije, se je podal v [Ljubljano in se pridružil organiziranju tyračajočih se vojakov iz fronte. Sestavil jje prvo ljubljansko topniško bitnico, ki je bila kmalu potem dodeljena obrambi [paše severne meje v Ljutomer in se po-
združenih ter
rijezdil na čelu čet ob zasedbi Murske [Sobote. Ko so pa v teh krajih nastali anirni odnošaji, si je želel poiskati pri-jjhernepa narodnega dela in ga kmalu v jpbilni meri našel v plebiscitnem ozemlju itia Koroškem. Bil je član in poročevalec [Narodnega sveta v Borovljah in je s ifivojo vsestransko uporabljivostjo in [vnetim navdušenjem za plebiscitno delo ital vedno v ospredju narodnih borcev. :]Ker po nesrečnem plebiscitu še vedno ni imogel domov v Opatijo, se je preselil v jursko Soboto, kjer ga je v njegovi jnajlepšl dobi ugrabila prerana smrt, ka-jtero si je nakopal ob prenapornem delu ;Za časa plebiscita. Počiva v Murski -•Soboti.
Tek se bo vršil jutri popoldne ob 15. Start pri moškem učiteljišču - Koroščeva - Maistrova - Kolodvorska - Aleksandrova - Slovenska in Gosposka ulica fccilj na Glavnem trgu. — Pravico starkah ja imajo: vojaki, dijaki, verificirani |n. neverificirani atleti, ki morajo biti giajkasneje ob pol 3. uri popoldne na fertu. Vsi tekači, ki sodelujejo, se vpi-k$o v zlato spominsko knjigo, ki jo hra-|rt ISSK Maribor. Vsak srednješolski za-tiaj določi po 10 rediteljev. Na progi ij tekači ne izstopajo, ker se bo na cilju skalo tudi poslednje tekače. Prijavo sprejema prireditelj tik do starta.
jsffcno odlikoval ob napadu iNemcev in Madžarov na Radgono
Zaključek nogometnega pruenstua
ISSK MtrlborJSK Svoboda.
•Jutri, na praznik, bosta ob pol 15. uri »Maribor« in »Svoboda« nadaljevala predčasno prekinjeno prvenstveno tek-§po. Odigrati še imata 25 minut, nakar se pp vršila prijateljska, tako da bo občinstvo docela prišlo na račun. Sodil bo g. Mohorko.
ZAGREBČANI V MARIBORU. Železničar (Zagreb) : Železničar (Mari. bor).
Istočasno t, j. v soboto ob pol 15. se phideta na igrišču »Železničarja« prvo-
I
razredni zagrebški team SK Železničarja z našimi Železničarji. To je v letošnji sezoni edini nastop zagrebških gostov, ki so pri vseh gostovanjih dokazali, da je Zagreb v jugoslovanskem športu res na vodilnem mestu. Pričakovati je, da bo tekma nudila prvovrstno igro, zlasti ker bodo odlični gostje hoteli uveljaviti prestiž športne centrale, dočim bodo domačini zastavili vse moči, da dosežejo ugoden rezultat. — Sodil bo g Nemec.
ZA ILGERJEV POKAL.
ISSK Maribor : SK Železničar.
V	nedeljo 2. decembra ob 14. nastopita na igrišču »Maribora« letošnja finalista za Ilgerjev pokal ISSK Maribor in SK Železničar. Srečanjem »Maribora« in »Železničarja« posveča športna publika mnogo pozornosti, kajti SK Železničar se je močno približal vodilnima kluboma, kar je dokazal tudi v zadnjem srečanju z »Rapidom«, ki je s težavo izsilil pičlo zmago v razmerju 3:2. »Maribor« je s kvalitativno boljšo igro v prvenstveni tekmi zmagal nad »Železničarji« sigurno z rezultatom 6:1, toda vprašanje je, ako bo tudi v finalni tekmi za Ilgerjev pokal startal z Isto odločnostjo. Brez dvoma ima več izgledov in bo tudi pred-vedel boljšo igro, vendar je »Železničar« nevaren protivnik, ki bo za vsako ceno skušal izboljšati porazen rezultat prvenstvene tekme.
To le prava znamka
s« zimska častna In Itrapac Invtjn
KARO. MARIBOR
Korošca cesta 19.
Kaznovani zagrebški Igralci.
Petorica zagrebških nogometašev, ki ni hotela nastopiti v državni reprezen' tanci proti ČSR v Pragi ob priliki slovanskega turnirja, je bila kakor znano po kazenskem odboru nogometne zveze kaznovana z najblažjo kaznijo —• ukorom. Druga instanca, upravni odbor zve ze, pa se ni zadovoljila s to milo sodbo in je uvedla še s svoje strani preiskavo, Na predsinočnji seji je bila izrečena stro žja obsodba, da se namreč prepove Per-ški nastopati skozi leto dni v reprezen tativnih tekmah; Babiču I, Mihelčiču,. Premerlu in Kornfeldu pa se podeli ukor.
ISSK Maribor, zimsko-sportni odsek.
Člane pozivam, da se udeleže razpisa-, hin izletov. Prva skupina odhaja danes ob 17.10, odnosno 18.34 na Klopni vrh, Roglo in Planinko. — Druga skupina odhaja jutri ob 5.40 v Dravograd in na Košenjak. Oprema popolnoma zimska. Hrano za en dan. Povratek v Maribor v nedeljo ob 17.24.
MOLNP (službeno).
Službo vršijo v soboto: »Zeleznlčar«-»Zelezničar« g. Winterhalter; v nedeljo »Maribor«-»Zelezničar« gg. Žunkovič in Ilovar.
OTVORITVENO NAZNANILO!
T5. n. občinstvu naznanjam, da prevzamem s I. decembrom 1928 gostilno »EVROPA«
(▼ Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 45, nasproti glavnega kolodvora. — Točila se bodo pristna dalmatinska vina, mrzla in £ o r k a jedila bodo cenj. gostom vedno na razpolago!
Zmerne cene! — Postrežba solidna!
«295	Za	obilen	obisk	se	priporoča
gostilničar
Rokavice
In
nogavica
vseh vrst, kupite najceneje pri Pr. Podgoršek nasl.,
Fr. Beta
Slovanska ulica it. 7
ISSK Maribor, nogometna sekcija.
Proti Svobodi nastopi moštvo v sledeči postavi: Geuer; Koren, Marijano-vič; Prevo, Unterreiter, Hreščak; Starc, Vodeb, Bandič, Pepček, Neža. Vsi igralci morajo biti najkasneje ob 14. v obla-čilnicah. Postava rezerve je objavljena na oglasni deski. — Načelnik.
ISSK Maribor, lahkoatletska sekcija: Lahkoatleti, ki startajo za pokal v spomin Toneta Vahtarja, se zbero ob 14. v oblačilnicah na igrišču. — Načelnik.
Prosveta
Dolgouhi 1erne}čefc iu Princesa u pomaranči
Za otroke izdajati knjige, da jih pritegnejo in zabavajo, je najtežje. Najboljše otroške knjige so zanje še preslabe. Letoštre. ki jih je izdala Tiskov na zadruga v Ljubljani, za Miklavža, moramo z največjim zadovoljstvom pozdraviti glede opreme kot glede vsebine. Vsebinsko so polne bujne pravljične fantazije in sanj, resnice in prividov, pestrih šegavih prizorov in fletnih šal. To se bo mladina smejala Jurčku, Jernejčku Dolgouhemu, z veseljem spremljala Liziko, ribiča Marka, pogumnega Mikca, ali občudovala princese, škrateljčke, vile itd. Oprema pravljic je naravnost vzorna in dela vso čast slikarjema inž. Omahnu in inž. Serajniku, baktofisku Delniške tiskarne in izdajateljici. — Že ovitek je silno originalen in pester, poln raznih pravljičnih ptičev in konji čev v najživahnejših barvah. Med pravljicami samimi je osem večbarvnih celostranskih slik, ki so izvedene otroški fantaziji in otroškemu duhu primerno. Otroci jih bodo res občudovali. — Cena vsakemu broširanemu zvezku je 12 Din, vezanemu 16 Din, poštnina za vsako knjigo Din 1.50. Knjige se dobe v Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrbva cesta št. J3-
Narodne pravljice Iz Prekmurja
Za Miklavža in Božič bo ustreženo mnogim našim staršem z ravnokar izšlo mladinsko knjižico »Narodne pravljice iz Prekmurja« II. zvezek. Lična knjižica obsega 19 mičnih pravljc z 10. ilustracijami. Izdal jo je Učiteljski dom v Mariboru. Knjižica obsega 130 strani ter stane trdo vezana 16, broširana pa U Din. Dobi se v vseh knjigarnah. —
Nova esperantska učna knjiga
Z izdajo novega lično opremljenega učbenika esperantskega jezika je Espe-rantski klub v Ljubljani zadostil nujni
potrebi. Odkar se je pred približno 20 leti esperanto začel širiti tudi v Sloveniji, so bile razprodane že tri izdaje slovenskih učnih knjig mednarodnega jezika. Sedanja izdaja pa pomeni za espe-rantsko gibanje v naši ožji domovini tem važnejši dogodek, ker je nova knjiga prvi zares slovenski esperantski učbenik. Tudi v tej knjigi sledi prevajate!j g. F. Dobravc sicer besedilu znanega izvrstnega hrvatskega učbenika, ki ga je priredil docent esperantskega jezika na zagrebški F.konomsko-komercijalni šoli dr. Dušan Maruzzi. Prevajatelj pa je pri tem, oziraje se na posebnosti slovenskega iezika in potrebe slov. učenca hrvatsko besedilo bistveno spremenil in ga prredil tako, da dajejo t dodatki no-
vi	učni knjigi stalno vrednost Praktični učbenik, ki bo vsled preglednega in razumljivega obravnavanja učne snovi dobro služil tudi samoukom, toplo priporočamo.
Cena knjige je malenkostna (15 Din za komad pri nakuou vsaj 10 komadov 25% popusta). Knjiga se dobi v Mariboru v knjigarnah Weixl, Heinz in pri Tiskovni zadrugi na Aleksandrovi cesti.
Ljubezenska statistika zakoncev
Zanimive stvari ugotavlja londonski urad za socijalno higijeno. Pravi, da je v povprečnem življenju poročene osebe
—	bodisi da je srečno ali nesrečno poročena — sedem ljubavnih afer. Cela štiri leta so baje študirali in »preizkušali« razne kandidate: vzeli so sto mož in sto žensk v starosti 23 do 59 let, večina je bilo starih med 30 in 40 leti ter poročenih že 5 do 15 let. Teh sto mož je imelo skupaj 681 ljubavnih afer, ženske pa 677. Troje dam je izjavilo, da niso nikdar ljubile moškega. Večina teh »afer« je bila zaključena pred oltarjem. Znatna manjšina ph je ljubila še naprej izven zkona. 29 mož in 41 žena je dejalo, da jim ni zadostovala zakonska ljubezen. Omembe vredno je tudi, da so se dame šele od 30. leta naprej zanimale za mlajše moške. Pri ženah so se običajno Ijubavne afere končale tako, da so se zaljubile v drugega moškega, da se je vmešala familija, da je oboževana oseba umrla ali da je bil eden ali pa oba poročena. Najbolj pošteno je izpovedal menda neki moški, ki je izjavil, da je bil enkrat nesrečno poročen, za tem pa 27 krat srečno zaljubljen!
6rči|a reducira vojsko
Venizelos je predložil reformo grške vojske, ki se bo v najkrajšem času izvedla. Celokupna vojska bo štela v novi foimaciji le devet divizij in še tem divizijam bo odvzet po eden polk. Pen-zijska doba za oficirje je določena na 20 let. Računa se, da bo najmanj 500 oficirjev izstopilo iz aktivne službe in bodo lahko sodelovali v javnem življenju.
IET
setaat\\a
Velika izbira primernih daril za Miklavža
2966
HUMANI«
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 17 CBLJC, AUKSANDROVA CliTA 1 RTUJ, SLOVINSKI TRO, ..PCTOVIA"
sioi
Marlfiorsfcl V F C F R N ! K Infra,
livarski
»rgovisia z delikatesami
Maribor
J&ieksandrova 18	228(
se «©!»J. o&lainsSvu Ralt©pialQ priporoma
in angleški kovaški premog dospel. Kovaški in kurilni koks stalno v zalogi
Mejovšek
Tattenbachova 13, tel. 475
Amerikanske pisalne stroje
MaUc(*bic! M efoiijo v p#«r*-dovaice in »cctj*!*« rwn»n« fcbfiiivst** - T«ak« biMcd« 30 p. •*jman;št cnos-Sc Din 5 —
• Žanftwa. doptMMB)* ta agta. f “ trtavafcega ■* reMaranega
cnoAaja: mM baaada SO p, nejmas))# oiaaak Dni 10'—
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse fo izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
2147
male in velike prodaja na obroke
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Maribor, slovenska ul. 12. Najstarejša po-pravljalnica za gumi čevlje.	1848
Velika izbira sukna
za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor,'Glavni trg 17.	XX
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posezite po njih, dokler traja zaloga-Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
2148
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din '2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«,. Tattenbachova ulica 14.	2232
Singer šivalni stroj
prodam po nizki ceni. Daris, Gosposkr ulica 28, dvorišče.	2246
Maribor
Tattenbachova Dl. 14
Zahtevajte cenike 1
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-iev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X
Lep orpinyton - petelin,
za pleme na prodaj. Studenci, Slomšk. ul. 17.____________________________ 2272
Učenec se sprejme
J. Stiberc, trgovina z meš. blagom. Cvetlična ulica 29.	2271
Eno do dve lepi meblovani sobi
v sredini mesta oddam takoj. — Naslov pove uprava lista.	2275
Čevljarskega vajenca
sprejme Sulič, Aleksandrova cesta 30.
2273
Dva močna mlada konja
z uprego in težkm vozom na prodaj. Naslov pove uprava lista. 2302
Blagajno!
National registr. s seštevalcem dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »National« na upravo lista. —	2205
Krasno solnčno sobo
z uporabo kopalnice oddam eni ali dvem boljšim osebam. — Naslov pove uprava lista.	2250
Meblovano solnčno sobo oddam s 1. decembrom. Pristan štev.
6.	— *___________________________ 2247
Učence
se sprejme. Foto-atelje M. Japelj.
2250
Krojači - Čevljarji
ali drugi manjši obrtniki — lep, svetel, suh lokal oddam takoj v najem. Koroška cesta 101.	2265
Žaganje drv po najnižji ceni izvršuje Franc Krošl,
Krekova ul. 4.______________2269
Sostanovalca sprejmem. Židovska ul. 12 I.	2270
Suha bukova drva,
premog, kolobarji In vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	1872
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Velurje za damske plašče,
pliš, barbente, flanele kupite najcenej« v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. > 1991
Prvovrstna maserka
se priporoča. Gosposka ulica 9.
Baržun	1	\
v veliki Izbiri že od Din 22—. naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Sobo- in črkosKkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
V	gostilni »Mesto Trst«,
Tržaška cesta 8 (nasproti bolnice) se točijo pristna štajerska vina. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporočata A. M. Beranič.	2187
Hitro popravilo ur,	* \
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na doml	1837,
Srečke
razredne loterije
za 17. kolo bo izdala državna razredna loterija 10. decembra 1928. Žrebanje se bo vršilo za I. razred 15. januarja 1929, na kar se cenj. igralci že sedaj opozarjajo. — Žrebanje V. razreda 16. kola traja do 6. decembra 1.1. V tem žrebanjh	je bila izžrebana večja množina	srečk	z večjimi
dobitki prodanih pri podpisani tvrdki, med njimi št. 74.647 Din 40.000, št. 54.951 in 110.211 pa	po Din 30.000. —	Dosedaj	so	bile v	celotnem
sledeče srečke izžrebane: 2613, 63578, 113.409 po Din 80.000-—, 36.189, 11.319, 76.766, 99.201 in 124.539 po Din 60.000’—, 6315, 29.780* 72.927 in 117.778 po Din 50.000—, 17.717, 27.302, 33.845, 61.211, 74.647 in 111.913 po Din 40.000-—, in mnogo	dobitkov	po	Din 30.000—,
20.000-—, 10.000-—, 8000’— i. t. d.	*	'
Stem se je pokazalo, da so pri nas kupljene srečke najsrečnejše. — Kdor ne želi srečk osebno
kupovati, naj naroči, da se srečke dostavijo po pošti, vsota se pa nakaže po poštni nakaznici.
22S6
Prodajalna srečk državne razredne loterije Anton Golež, Maribor, Aleksandrova c- 42.
Loden
Manufakturna trgovina
Delikatesna trgovina in zajtrkovalnica
Slavko in Josipina FABJAN MARIBOR, Aleksandrova cesta 31
Srečko Pihlar
za smučarske kroje in spe-cljalne smučarske pletene jopice dobite pri tvrdki
F. MAJER, Maribor
Glavni trg št. 9	2277
Maribor, Gosposka ul. 5
SE PRIPOROČA
se cenj. občinstvu najtopleje priporočata
Najprlm«rne]la
Kavarna Jadran
Miklavževa darila!
vsako soboto in nedeSjfo
Največja izbira vsakovrstnih pletenirtT kakor pletenih oblek,
kostumov,
jopic,
vest,
puloverjev i. t. d. q vseh barvah in velikostih se dobi edino v pletarni
H. VEZJAK, Maribor, Vetriniska 17
Kadi prevelike zaloge zelo znižane cene! 2285
KONCERT
Novo-otvorjeno! StoSna uiica 6 Parfumerija
Vsakovrstni parfumi, milaf toaletni predmeti in sredstva za pranje
Vedno sortirana zaloga
Primerna darila
Vsi
kupujejo potrebščine za radio pri
Višek
Maribor
Aleksandrova cesta 32
Prvovrstna kakovost! Najnižje cene! Strokovnjaški nasveti Najboljši laboratorij 1 Popolno jamstvo 1
Maribor
Trg Svobode 9
RAJNIH KODROV
Stolna ulica 6 „Pri sladkorčku"
Kandite, bomboiere, čokolade in keksi. — Največja in najcenejša izbira vedno svežega blaga
Praktična mikEavževa in in boiičn* darila
Novo - otvorjeno I
^	228h
priporočata cenj. občinstvu svojo bogato zalogo moških in ženskih klobukov najnovejše mode ter po jako nizkih cenah. - Popravila hitro in ceneno!
po sedaj najboljših uspehih negovanja las i oljem, priporoča
SALON DOBAJ
I. saloa za trajne kodre v Sloveniji
Maribor, Gosposka ui. 38
drobnarijo, parfumerijo, pletenino, papir, šolske potrebščine motvoz, vrvarske izdelke, čevljarske potrebščine, kremo in vazelino za čevlje, baterije
okras In svečice za boilčno drevo
na debelo in drobno priporoča
DRAGO ROSINA, MARIBOR
VETRINJSKA ULICA 3«.
pnporcca
VELIKA IZBICA BAZNEGA BLAGA
Izborno
izborno
Eksportna hiša „LUNA
Maribor, Aleksandrova c. 19
Je: obleka, perilo Itd., katero dobite najcene e pri tvrdki
I. Trpin - Maribor
Glavni trg 17
Maribor, Mskiandroia 9
/STfaTŽ.____________________________ _jl-......J______'Mariborski VEČERNI K Mra.___________________________________V	Mariboru,	cfne	50.	XI.	1928.
4Tv« s ^meteor!
PRIPOROČA SE
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ZEISS
k. PUNKTAL.
PUNKTAL STEKLO SUM O ISIS ZADOSTUJE?
MARIBOR GRAJSKI TRG ŠTEV. 1
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvidite takoj, če si nabavite
Petelnova očala z Zeiss-punktal steklom
Ta najnatsSčneiša umerjena očala so naipopol-neiša opora. Špedjaina delavnica za očesno
optiko pod vodstvom diplomiianega optika E. PETEB. M. absolventa stiokovne visoke šole za optiko v Jeni.
ETEOR
Maribor, Aleksandrova cesta 18.
Dobra domača kuhinja ter prvovrstna štajerska vina. Dnevno sveže pivo iz sodčka-
Postrežba točna!	Postrežba	točna!
2279
DOBITE SAMO P3I TVRDKI
JOJ. MGRAVEC, MARIBOR, flOVENfKA12
Modna trgovina IHL & KUHAR, Maribor
Od S, decembra 1.1. naprej naprej, se prodaja vsake vrste modno in manufakturno blago ter pletenine po znatno znižanih božičnih cenah.	2284
IHL & KUHAR, modna manufakturna trgovina Maribor
Aleksandrova cesta 9.	Prešernova ulica 2.
na vogalu Vetrinjske in Jurč.čeve ulice
Restavracija
-iOrn/e,
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega in konfekcijskega blaga po zmernih cenah.
•jRie®
Mem in Mond-extra rezila za brivske aparate in razne brivske potrebščine najugodneje v trgovini
Drago Rosina, Maribor
2291 Vetrinjska ul. št. 26
Zastopniki se iščejo 1
trgovina s čevlji
= Maribor =
Aleksandrova cesta 30
se priporoča 2281
ProRrilalte se SAMI!
Modna trgovina
se cenj. občinstvu priporoča - Izvrstna kuhinja! - Dnevno sveže pivo! - Prvovrstna vina!
Maribor, Slovenska ul. 4
Potrebščine za krojače in šivilje
Zahtevajte povsod „Večermk
MMOMMMMMMM
Spomnte se CMD!
r^raEsftiigita n _Wav|£wa_darS|aJ
Galanterija, parfumerija, perilo, trikotaža, snežni čevlji.
Siavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova 13
MILAN VRABIČ
Kovčeki in torbice za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne torbice od priproste do najfinejše, spisne, šolske in tržne torbice, listnice, tobačnice, denarnice i. t. d. v največji izbiri. 2198
Gamaše in nahrbtniki. Nagobčniki, ovratniki, biči in vrvice za pse.
RAZPRODAJAM
Konjske opreme in pritikline, ponjav* za konje in vozove, gonilni
ferment
Vzorčni kovčeki in torbice se po naro-čiluizgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trga štev. S
temveč nudim vse svoje blago po izrednonlzkltl CSnah Izredna prilika za Miklavža in Božič !	Pridite	in prepričajte se 1
Oglejte sl Izložbe!	2300
RSBHKKBMBS3;:
mmmBsmmaEEmiammaaasai
BBBBBHBHBBB v	scracarz	g—gg.
■SffSn’8.
Mariborski V F. C E R N 1 K Jiifra
V M a rib oni. 'dne 30. XT. 1923.
Primerna božična in novoletna darila, kupite letos mnogo ceneje kakor prejšnja leta le pri tvrdki
F Kneser, Maribor
Aleksandrova cesta 27
blizu Glavnega kolodvora.
2297
Lepa izbirna zaloga
KRZNA
pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA 9	1787
je dosegla z zadnjimi pošiljatvami iz Leipziga vrhunec. — Le sedaj ima vsak pri-U ložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in Čeških tvornic, letos v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje.
Miiia JII Dl'
v Mariboru
sprejema
ABONENTE DNEVNO
na izborno domačo hrano. Cenj. abonente opozarjamo na izvrstna štajerska vina, med katerimi se pa prav posebno odlikuje muškatelc. Pridite in prepričajte se sami, da je to resnica! 2275	Se	priporoča
Marija DRČAR.
najnižje cene	2263
Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska 11
Kabaret »Evropa
nudi s 1. decembrom največji senzacijonalni program in sicer: najmanjša umetnica v pre-oblačevanju, katera ne presega velikosti dietnega otroka. LU MARY.
Kot druga točka nastopa g. OSKARY z dresiranim psom, nakar sledijo nadaljne zanimive atrakcije in plesi.
V	soboto, dne 1. in nedeljo, dne 2. decembra čera pojačana godba. — Po programu ponoldan velika družinska predstava. Oba ve-2257 prosta zabava s plesom!
RAZGLAS.
Mestna občina mariborska razpisuje za leto 1929 sledeča tekoča dela in dobave:
t. Zidarska in težaška dela;
2. tesarska dela;
3. betonska dela;
4. kleparska dela;
5. mizarska dela;
6. dimnikarska dela;
7. kovaška dela;
8. pečarska dela;
9. kolarska dela;
10. ključavničarska dela;	2356
11. steklarska dela;
12. slikarska dela;
13. pleskarska dela;
14. sedlarska dela;
f) Obrtftlki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gorinavedena tekoča dela pri mellm občini v letu 1929, se vabijo, da predložijo tozadevne s Din 5-— kolekoin opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 10. decembra 192(8, 12. ure v vložišču mestnega magistrata. *
,Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela >1929*. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici.
Enotne^ cene je vpisati v izkaz, opremljen z Din 2 — kolekom ter ga priložiti! prošnji;
V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik pri mestnem grad-Dei^em|Utadu 'razpoložene pogoje že pregledal ter na iste popolnoma pristaja.
. ^Mestni ‘občinski svet si pridržuje 'pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje i^nffnfjntžje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu; „
Pletenine
kakor fooice telovniki puiloverli plašči
kositrni
večerne rute otroške garniture etc.
iz čiste volne in po nizkih cenah priporoča pletarna
M. VEZJAK • MARIBOR
VETRINJSKA ULICA 17 Na drobno!	Ka	debeloI
Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega materijala, 2259 se izvršujejo hitro in pocenil
i '
*
V
življenja preživite v
IDI
SMd*:
Zato polagajte važnost na
posteljno
opremo
Jamčeno kemično čiščeno
posteljno perje in puh Odeje iz vate in puha
Velika izbira v vseh cenah!
22S6
Jeka' Maribor
DOTH
Din 20.000*— v oddelku A w 10.000*—	B
w 5.000*- „ „ C
se Vam izplača v osmih mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi reglstr. pomožni blagajni v Mariboru
Plača se v oddelku A pristopnina 110 Din ter za	vsak poročni slučaj 30 Din
-	.	B „	80 .	,	.	„	„	„	10 „
II II	C	M	^	99	99	,»	M	M	99	>»
Vsakdo se lahko zavaruje v vseh treh i oddelkih. Navodila pošilja proti znamkam
Kreditna zadruga regist. pomož. blagajne v Mariboru
Palača pokojninskega zavoda
2260
k*Ji|tr*«,.v. LiubliarUj..|^tiivn»_tBd»j»teJ}a ta urednik: F r
an Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. oredstavoUk t e la^Maribors,	,