'I t d Izhaja v Trstu TOo soboto ouolndae. fiokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. UreOiištvo is npravsištvo ul* del Lavatoio $t. I, |. 1 TELEFON 18-67. f Pr 1 /Samezne štev. se r prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v airo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4‘—; za pol leta in za četrt leta razmerno. =■ Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. «se gospodarstvo delavstva povzdiguje pod vlado kapitalizma? To je delikatno vprašanje, ki zabavlja ze dlje časa vae socijologe in praktične Politike. To je os, okoli katere se suče Polemika v časopisih, takozvanih meščan-8ai“ in socialističnih strank. Mnenja so se*eda različna, ker je različno naziranje 0 oiaterijalnem razvoju človeške družbe in Posebno delavstva. Dočim eni trdijo, da se gospodarski položaj delavstva nepretržno zoolj8uje in je to zboljševanje opazovati vže ?e<1®b to je ca podlagi bi daj obstoječega, kapitalističnega sistema, zavračajo socija-osti odločno to trditev, češ, da so vsi na-!,r«dki delavstva v okvirju sedaj gospodu-•j°cega gospodarskega ustroja le navidezni la e°nQeinb t®1’ da emancipacijski boj de-^tva sili v Qdstranitev sedanjega kapita-'stičdega sistema in njega nadomestitev s °lektivističnim gospodarskim sistemom. ne le „meščani;‘ in socijalisti stojijo * tem vprašanju v večni bojni fronti, am- celo socijalisti in socijalisti zavzemajo tem vprašanju različno stališče. Ali je ožna resnična povzdiga delavskega gozdarstva pod razmerami, ki vladajo sedaj ? • e> odgovarjajo ortodoksni socijalisti ; da, ? odgovor zmernih socijalistov. K tem ®dnjim spada tudi Rihard Gal iver, ki je Priobčil lansko leto v berolinski socijalno-ettiokratični revizi ,.Sozialistische Monats-zelo zanimiv in poučen članek. Podajmo glavne misli iz tega članka! Y strankarskih krogih se včasih no Pft nihče priznati, da se je položai delav-. ®?a prebivalstva zboljšal, ali da se zbolj-s^e* Oporeka se temu dejstvu, ker se ^atra nedopustnim priznanje, da je vže j okvirju zasebno-kapitalističnega gospo* krškega reda možno zboljšanje gospodar-kega položaja delavstva, kajti s tem pri-‘ kojem bi se, tako se meni, odložilo eno ^kJvažnejših orožij v boju delavstva. S tem, a se priznava možnost stopnjevalnega namaka delavstva pri sedanjih razmerah, se 1 ,etlom ublažuje spor med izkoriščanim in ^koriščevalcem, in vtrjuje nado v evolucijo, ktkbi stremljenje po revoluciji, j. Dokaz o resničnosti ene a’i druge Pr®apostavke, pa ne more doprinesti ni-teorija, marveč stvarna preiskava o ‘}koju mezdne visočine in o spre-6lnbah kupne sile denarja. , Kar se tiče razvoja delavčeve mezde, v: . konstatira člankar. po avtentčnih jria) da je padlo na Nemškem na vsakega ®tavca v strokovno zadružno organiziranih laktih: 1. 1895. — 746.68 inarkov; 1. J"01- — 840 — m. in 1. 1906. — 1027.55 Dd 1. 1895. do 1901. znaša torej /višek PODLISTEK. Od smrti vstali. italijanski spisal: Manuele Oris. Prevel F. Pirman.) (Nadaljevanje.) je i^a ^ tega nikdar ne bil rekel. Šali j kkočil proti meni, iztrgal mi iz roke ^goceno stekleničico „elixirija večnosti* t). zagnal proti steni, da se je razletela tisoč koščekov. ti ,Ničvrednež — je zavpil na to — ^ 1 se drznil storiti kaj tacega ? Pusti Ve> kjer so, naj živeči vladaio. j?. Dal me je za tem zapreti v temno 14)06. pridu.* bila na celili 22'30/«, cena blaga za 7‘2%, oziroma z doklado male trgovine za 9'5°/o, tako da faktični povišek mezde znaša 13*8°/o, oziroma 2‘767<> na leto. Kaj nam stopa v oči ? Moderno veleindustrijalno delavstvo je smelo povečati svoje zahteve na življenju : rezultat, ki ga mora vsaki socijolog pozdraviti velikim zadoščenjem. In to je gola resnica. Ali se more oporekati, da niso moderno delavsko gibanje, stroga asocijacija delavskih mas, strokovne organizacije v večletnem trudapolnem boju dosegli resnično nekaj zboljšanja v delavčevem gospodarstvu ? Mari ni gospodarski razvoj vvtčnemteku? Gotovo ! Današnji gospodarski red ni nikak stalen, neupogl|ivi red, marveč je izpostavljen preosnovi in razvoju : velike trgovske tvrdke, razni kombinirani obrati, velike delavske in delodajalske organizacije so od 1. 1895. naprej znatno spremenile obličje gospodarskemu redu, in sicer v smislu, ki se vedno več približuje socijalističuo-kolektivističnim stremljenjim. Nekdanji prevladujoči liberalni princip zasebno kapitalističnega gospodarskega reda je v marsičem zgubil na moči škili čet. Njegova mlada vdova, ladyLucy Fulton, je bridko plakala in ni je bilo možno vtešiti. — Gospa ! — sem jej rekel prišedši k njej. — Jaz vam prinašam vteho in srečo. Posušite vaše silze, ki niso vredne, da močijo tako lep obraz. Evo vam tu „elemrja večnostikterega bodete vi vlili v grlo vašemu pokojnemu soprogu, in videli ga bodete takoj ptobuditi se iz smrtnega spanja. Krasna vdova je bila videti potolažena. Vzela je iz moje roke malo stekleničico in me prosila, naj se vrnem čez nekaj dni, da me bo nagradila. Želeč novih vspeliov, novih probujenj od smrti, sem takoj odšel dalje in se vrnil v Kalkuto še le mesec dni pozneje. Hottč se poklo iti lordu Fultonu in obenem dobiti obljubljeno nagrado, sem šel v njegovo razkošno palačo. — Koga iščete vi? — je zavpil za menoj neki vrojenec, ki je opravljal službo vratarja, ko me je videl prestopiti prag. — Grem za hip poklonit se lordu Fultonu. — Kakega lorda F ultona iščete, norec vi, neumni! A i no ve te, da je lord Fulton vmrl pred enim mesecem? in veljavi. Gospodarski položaj delavstva se je res zboljšal. Če je pa temu tako, potem čemu zakrivati resnico ? Mesto, da se zasuče dejstva in predstavlja delavstvu tr/išče kot obupno, ni li boye, da mu je predstavljamo v pravi, fotografični sliki ? Vsako tendencijozno prikazovanje tržišča je škodljivo, in sicer v prvi vrsti za delavca samega, ki na tržišču prodaja svoje blago: delavsko moč. Vsako neresnično potemnjevanje dejanskih razmer, češ, da se delavčevo gospodarstvo ne more postaviti na ugodnejše stališče vže na podlagi sedanjega kapitalističnega sistema je protiljudsko, v kolikor omogoča delodajalcu, da vtesnjuje mezdno ceno. Treba torej pogledati resnici naravnost v obraz in poučiti delavstvo o pravih razmerah, o dosedanjem razvoju, ki priča, da je možna povzdiga delavskega gospodarskega položaja že ob sedanjih kapitalističnih razmerah. Mesto, da sanjarimo o nedogledni bodočnosti in o bodoči socijalni revoluciji, zavihajmo rokave za vspešno in koristno zboljšanje delavskega gospodarstva v sedanjosti, ki mu ne more in ne sme biti indiferentna, : 0 jam varstrn zdravja. Vsled občega kulturnega napredovanja pojavila so se v novi dobi mnoga in raznovrstna vprašanja, za katera se doslej ni vedelo, a ki sedaj vzbujajo vže splošno zanimanje in pozornost. Spoznalo se je, da ni možno misliti na pravilno in koristno napredovanje, ako »e načeloma ne pripo-znava ravnopravnost in enako vrednost človeka, katerega si bodi mišljenja in po-koljenja, in da ni možno nikogar tlačiti in izkoriščati zgolj za to ceno, da se plača njegov trud in njegovo službo s komadom kruha in novcem. Rsvnotako ne more biti govora o resničnem napredku in blagostanju, dokler primanjkuje splošne izobrazbe in primerne šolske vzgoje. In baš taka naravna potreba je tudi, da se skrbi za javno zdravstvo vseh slojev, za ohianje-vanje in vtrjevanje zdravja množice, posebej še delavstva in mladine; mej drugim zlasti pa da se zboljšajo stanovanja, nuja boljo hrano varuje soobčane nalezljivih bolezni; ščiti delavce pred poškodbam in obolenjem, v kolikor bi to znalo provzro-čiti delo itd. Ali to spoznanje o potrebi zdravstvenega varstva človešta prodira le prepačasi v javnost. Premogučno je v vsakem posamezniku razvit oni naravni nagon, ki ga imenujejo sebično-t, da se ne bi skoro vsakdo upiral krajšanju svojih koristi, naj si bode to omejevanje še tako očito v splošni hasek. lu kakor opažamo v vsak- —• A lady Fulton vdova Lucy ? — zamrmral sem presenečen. — Lady Lucy se ne imenuje več Fulton, ampak Gilbert, odkar so je na novo omožila z baronom tega imena. Stud me je prevzel, ko sem videl na kakšen način je bila v Aziji vsprejeta moja iznajdba. Sklenil sem, da se vrnem v Evropo. Došedši v domovino sem se takoj podal na trgovinsko ministerstvo, da si tam izposlujem patent, ki ni bil še izdan za mo;o iznajdbo, in da obenem predlagam vladi prodajo te moje iznajdbe. Minister me je dal zaslišati po nekem zaupnem tajn ku. — Kati ra iznajdba? Kakšen patent? — me je vprašal tajnik. nElixir večnosti“. Ah, se že spominjam ! Obstoja že neka naredba, glede te vaše iznajdbe. Prepovedana je namreč razprodaja te vaše tekočine, dokler ne bodete tej vaši iznajdbi našli protiutež z iznajdbo vničenja reproduktivnih funkcij, ali pa vsaj z iznajdbo umetnega prehranjevanja po najuižji ceni. Sami lahko razumete namreč, da bi vaš nelixir“ popolnoma prekrižal vse .naše proračune in bi preveč povspešil vojno za pravico do tkz stence. Mi si pa, vsaj za danjem življenju, da se poravnajo spori in krivice stem da mora vedno nekdo dobro-voljno ali šiloma odjenjati od svoje namišljene lasti ali pravice da jo prepu ti drugemu, prav tako se godi posameznik, da mora v prid javnega blagra in zdravla odrekati se marsikakemu vžitku. In razumljivo je tedaj zakaj ima delodajalec tako malo smisla za javno zdravstvo svojih delavcev, za krajši delavni čas, zakaj se on tako izogiblje vsem varnostnim in obrambenim pripravami* ki jih zakon in oblastvene odredbe zahtevajo: on pač le slepo gleda in vedno skrbi, da mu glavnica ki jo je obrestonosno naložil v delo prinaša čim večji dobiček in da se znižanjem ceni izpodriva nevarne konkurente. Tega on ne vidi, da nezdrave in neprimerne razmere mu kvarijo delavce, to je oni človeški materijal, kateri so vendar zanj tudi kot konsumenti in odjemalci naj večje važnosti. On ne razume, da zdravju kvarno delo oslablja pri delavcih tudi njihovo sposobnost in voljo do dela, ter da delavec izbira mej zdravim in škodljivim delom, tako da gospodar, ki je v tem obziru ■nemaren, gotovo ne vdobi najboljih delavcev na razpolago. Če se je začelo dandanašnji nekoliko upoštevati zahteve in nasvete v prilog boljšanja javnega zdravstva se to ni zgodilo iz golega človekoljubja — ne, nasprotno iz bojazni in skrbi za lastno zdravje in imetje uvažu e se potrebo in korist boljšanja zdravstvenih razmer pii delu in mej delavsko množico. Država dežela, občina čutijo koliko škodo in troški- jn^ toni*«* bolani delavec, ki ničesar ne posedu,e a mnogo potrebuje. Dalje jih pa uči znanstvo, da jetični delavec raznaša in razširja jetiko, to najhujo morilko človeštva mej liudstvora, da je*niso varni ne knezi niti bogataši niti gospoda. Ta spoznanja, da ni le širjim ampak tudi imovitejšim slojem, tedaj človeštvu sploh na korist, ako se skrbi za javno zdravje, je ustvarilo vrsto zakonskih določeb s katerimi se namerava uplivati na zboljšanje žalostnih zdravstvenih razmer mej delavstvom. Da je pa to početje popolnoma nezadostno in da ono potrebuje še mnogo spopt lnjevanja, o tem se lahko vsak dan povsod še prepriča. Kajti zakon je in ostane mrtva črka, brez koristi, dokler nedostaje brezobzirne strogosti v izvrševanju istega, in dokler se delavcu ne odpro dovolj oči, da tudi sam spozna, zakaj so razne zdravstvene in varnostne naredbe upeljane in da ne zahteva le njegova dolžnost, nego še več njegova korist, da jih upošteva. SIRITE JflRODHEGfl DELflUCfl". sedaj, nočemo nakupovati preveč skrbi, Pridite torej zopet, ko se vam posreči iznajti eno že omenjenih sredstev in tedaj.., bomo videli. Na to me je prav prisrčno pozdravil in me odslovil. Meni ni bilo več strpeti. Idočega niz-doli po stopnjicah ministerske palače, me je prešinila misel, da vmorim sam sebe. Skočil sem na kamnito ograjo stopinjic in od tam na dvorišče. Vratar, ki je bil, spodaj stoječ, videl vse m0j6 početje, je bil zagnal grozen krik, a ta njegov krik se je takoj spremenil v groliot. Jaz nisem padal z viška d, li, ampak počasi sem lezel k tlom, kakor spraznjen zrakoplov. Ko sem bil že tako blizu tal, da me je lahko dosegel, me je dobri mož prijel za noge in me potegnil na tla ter me potem spremil do vrat, svetovaje mi, naj nikar ne ponovim več takega eksperimenta. Kaj še! Od onega dne sem več nego dvajsetkrat poskušul, da bi si končal življenje : „bli.eir večnosti“ mi ni pustil vmreti. Jaz namreč, gospod, nisem le od smrti vstali človek, ampak sem tudi večni človek. Muja tekočina, od katere sem se Pod imuniteto. Ali: Če človek postane plača podpredsednik... Danes sem vsprejel tudi praesidium poslanske zbornice. Tudi gospod Perncrstorfer mi je izkazal to čast. Veseli me, daje bil gos. I’er-nerstorler k meni tako laskav. N. V. cesar dne Hl.jannvarja grofu Ja-rosi. Tkana. Pod ministerialnim predsednikom Korberjem — spregovoril je 18. novembra soc. dem. Pernerstorfer v parlamenta velik govor, s katerega navajamo par citatov. Pripominjamo pa, da tedaj Pernerstorfer še ni bil podpredsednik poslanske zbornice. Cenjeni gospodje! Spomnite se na to, da je zgodovina te dežele (Češke) nepretrgana veriga nesreče in vso nesrečo imamo zahvaliti samo jezuvitskemu klerikalizmu. Slavili bomo v sedemnajstih letih obletnico bitke na Beli gori. Od te dobe bo prošlili 300 let — bila je ta deže a ničena materialno in duševno z eno izjemo cesarja Jožefa na najvšjih mestih — prihajalo je to od vladarjev. Kaj je storila ta dinastija za našo deželo ? Ta dinastija je smatrala našo deželo vedno le za predmet izkor.ščanja. Vprašam vas, gospodje, imate vendar zgodovino pred seboj, zamorete brati v zgodovini — kaj so storili vladarji te države za to deželo? Habsburgi so proizvajali vedno le politiko svojega roda, nikoli politike države. In kam, cenjeni navzoči-z rastočimi potrebami civilne liste in apa-nažami ? Moramo vedno in vedno vzdrževati ljudij, ki za ljudstvo mmajo pomena ? Jn če sedaj učite, da sp morda vendar le ti ljudje odlikujejo po posebnih sposobnostih, — veste vendar, da so žene v teh rodbinah brez izjeme bigotne in možki so klerikalno strankarski in pri tem po večini neolikani in nevešči. * * * Dinastija je nesreča Avstrije, naj se ji konečno razjasni stališče. * * Socialna demokracija špeje k ban-Vrrrirtifc ■ -, -------- Politični razgled. Novo avstrijsko ministerstvo. (Radi pomanjkanja prostora, smo morali v zadnji številki „Narodnega Delavca11 žrtvovati to rubriko. Op. ured.) Takoj po nepričakovanem zaključen u zasedanja državnega zbora, je Bienerthov kabinet podal svojo demisijo. No, tekom nekolikih dnij, je Bienerth sestavil novo ministerstvo. To ministerstvo je sestavljeno iz samih uradnikov in je — po izjavah ministrskega predsednika Bienertha — le provizorično ter mu je namen pripraviti tla parlamentarnemu ministcrstvu. Otvoritev državnega zbora v mesecu marcu ? Včerajšnji dnevniki so prinesli vest, da bo avstrijski državni zbor sklican na novo zasedanje že sredi prihodnjega meseca marca. To zasedanje bi bilo le zadnji 1 poskus. V slučaju, da bi parlament ne mogel funkeijonirati, tedaj — tako pravijo — bo državni zbor razpuščen. Sicer je jako malo nade, da bo mogel parlament redno funkeijonirati. Čehi so nadejal časti in bogatstva, mi ni dala dru-zega, nego revščino, zaničevanje in grozen stud do življenja. Sedaj jaz ne zahtevam od ljudi, potom vašega lista, o gospod, nič druzega, nego samo eno : ali naj se prizna in sprejme moja iznajdba, ali pa naj se najde način, da bi jaz mogel vmreti. Oh !“ Jaz sem ves čas p slušal tega človeka, ne da bi mu bil kaj veroval. Je li bil blazen, ali se je le norčeval iz ljudi in so ljudje imeli prav, da so ga imeli za norca ? Da ga razkrinkam, sčm poskuša! sredstvo, ki se mi je zdelo, da Ue more zgrešiti. — Na ta način — sem mu rekel — morate biti že stari od davna, ko mi pravite, da ste veči/i. — Resnično, imam že stoinpetdeset let. — — Vendar jih toliko ne kažete. — Vzrok temu tiči v dejstvu, da moj „elixiru ohrani od smrti vstalega človeka v oni starosti, v kateri je vmrl. (Pride še.) namreč obljubili nehati z obstrukcijo le pod pogojem, da se skliče prej češki deželni zbor in da nemški poslanci češkega deželnega zbora odnehajo z obstrukcijo. To se ni zgodilo ; vlada ni vgodila želji Čehov in ni sklicala češkega deželnega zbora Poleg tega pa vlada mej Čehi grozno ogorčenje radi preganjanja, ki ga je vlada vprizorila proti češki narodno-30cijaini stranki s hišnimi preiskavami na stanovanih državnih poslancev Klofača, Burivala, Prešla, Cho-ca itd., se zasliševanjem istih na sodišču in z uvedbo kazenske preiskave proti njim in nektnim žurnalistom. Mej tem so je pa pojavil dogodek največe važnosti. Združili so se namreč poslanci vseh čeških in jugoslovanskih strank in vstanovili skupno parlamentarno zvezo. Ta zveza, imenom „Slovanska zveza11 šteje nič manje, nego 125 članov in je torej najmočnejša parlamentarna organizacija v državnem zboru. Nemci so vsled tega dogodka v takem strahu, da že prosijo vlado, naj nikar ne skliče še državnega zbora na zasedanje in naj se raie posluži zloglasnega § 14, da spravi pod streho vse, kar potrebuje. Vse torej kaže, da bomo v kratkem imeli državnozborske volitve. Preganjanje čeških narod, socijalcev. Glavni namen po baronu Bienerthu sestavljenega ministerstva je — tako je razglasil sam predsednik ministerstva bar. Bienerth — doseči, če ne že sporazumljenje pa vsaj pomirjenje med strankami, posebno med Čehi in Nemči in s tem omogočiti funkcij oni ran j e parlamenta. A kako se je vlada podala na to pomirjevalno delo ? Takoj, ko je bilo zaključeno državnozborsko zasedanje in so državni poslanci izgubili imuniteto, namreč absolutno nedotakljivost tudi od strani sodnih oblasti, je vlada vpo-rubila to priliko, da je začela preganjati češke narodne socijalce. Kakor smo že na drugem mestu omenili, so se minolega tedna vršile in se še vrše hišna preiskovanja na stanovanjih nek-terih poslancev (Klolač, Bufival, Choc, Fresl), n kterih novinarjev, po tiskarnah in drugod v Pragi in na deželi, kjer količkaj diši po narodno-socijalni btranki. Na teh preiskovanjih da so, se našli razni spisi, -I*\ »4«v-,)., n«, sovraštvo proti Nemce«, in na bojkot Nemcev. Proti poslancem Bufivalu, Chocu in Klofaču in proti mnogim časnikarjem da se uvede kazensko posipanje radi zloč nov po §§ 91, 68, 85, 302 in 305, torej radi ščuvanja k kazniiviin dejanjem, radi zavajanja, javnega nasilstva, • radi ščuvanja k sovraštvu proti drugim narodnostim in radi proslavljan a kaznjivih dejanj. Mi bi tu vprašali, da li ni tudi Trst pod isto vlado hakor Praga? Ne velja li isti kazenski zikonik za Trst, kakor za Prago ? In če je Trst pod isto vlado kakor Praga, če velja za Trst isti kazenski zakonik kakor za Češko, zakaj se ga potem ne vporabi tu v Trstu kakor se ga vpo-rablja v Pragi ? Tržaški italijanski dnevniki ščuvajo skoraj vsaki dan svoje občinstvo na sovraštvo proti Slovencem. Konkretnih slučajev hi mogli navesti na stotine. A nočemo, ku’ ni naša naloga denuncirati. A tu je vmes nekaj druzega. Vlada se hoče tem potom maščevati nad češkimi radikalci, ki so v prvi vrsti sodelovali na dogodkih v državni zbornici, radi katerih •je vlada zakl učila državnozborsko zasedanje. In že tedaj je bar. Bienerth kuhal v sebi maščevalni namen, kar je jasno razvidno iz t. ga, da je zasedanje zaključil in ne odg. .dil. Kajti če hi b lo zasedanje samo od-godjeno, hi bdi državni poslanci vživali ša dalje imuniteto in niih bi se ne smelo dotakniti. Se zakl j učenjem zasedanja so pa imunitet i i/.gubili, in tako se jih sme pregan ati. Sicer bodo pa ta preganjanja več škodila vladi, nego preganjanim; kajti kakor piše sama »Arbeiter Zeitnng11, ne more ta afera končati drugače, nego z velikim fiasco za vlado in z veliko reklamo za žrtve. Avst o-ogrska in Srbija. Tek'un z? d oj h dni se je spor mej Srbijo in našo monarhijo še poojstril. Da-siravno se z Dunaja to dementira, vendar se v dobro informiranih krogih z vso gotovostjo za rju) , da namerava Avstro-ogrska v kratkem času okupirati Srbijo, če ta po9lennia ne jenja se svojim vedenjem, ki se na Du »ju smatra provokatoričnim za monarhii . Okupacija da bi bila le začasna. Avstro-ogrska pa da bi pntem odpozvala okupacijske čete le proti odškodnina1. Ta kenak da bi se storil le v svrlio ohranit n a miru. Mej tem pa piše rimska „Tribuna“, d preti ohranjenju miru veča nevarno t z Dunaja, nego iz Belegagrada. „Neue Freie Presse11 je v nekem članka naznanjala, da bo Av-tro-ogrska dobila od evropskih velesil mandat, da zasede Srbijo. Zdi se pa, da je ta mandat jako problematičen. Vendar pa — po iznenadonjih, ki jih je svetu podala zadnje čase avstrijska politika — se sme pričakovati vresničenje vsake neverjetnosti. Vozniki tržaške okolice in Brega! — Ne pozabite, da je štrajk napovedan in daje vsako dovažanje gramoza (batude, ja-rine in ješčaJ za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev! DOMAČE VESTI. Pripravljalni odbor za ustanovitev „Konsumne zadruge" članov ,N. D 0.‘ vabi tem potom vse zadružnike na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri predpo-ludne v prostorih »Narodne delavske Organizacije11 v ulici del Lavatio št. 1, I. nadstr., se sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odbora. 2 Prečitanje pravil. 3. Volitev cdbora, nadzorstva in pregledovalcev računov. 4. Slučajnosti. Veliki ples »Narodne delavske Organizacije'1. — Na pustni torek torej, moramo vsi na naš veliki ples Da, na, ta ples moramo vsi, ne le za zabavo, ki se nam bo nudila na ti prireditvi, ampak v prvi vrsti zato, ker je čisti dobiček tega plesa namenjen v podporo našim bolnim in ponesrečenim tovarišem, članom »Narodne delavske Organizacije11. Zadostovati mora že to kakor naj veča privlačna sila. Ples, ki se bo vršil v gledališčni dvorani »Narodnega Doma11 v Trstu, začne že jpb 6. uri Kv«uyr. Plooulo so bo torej ,.nd mraka do dne11, A ne le ples, marveč tudi drugačna raznovrstna zabava se bo nudila na tej prireditvi tudi neplesalcem. Mej družim bo na tem plesu srečolov, a ob 9. uri dramatični intermezzo. K plesu bo sviral popolen rojauski orkester. Vstopnina na ples je K 1.— za osebo. Torej, da se vidimo vsi v torek zvečer na našem velikem plesu! Štrajk voznikov. In zopet je m:nul en teden štrajka, ne da bi se bilo prišlo do končne rešitve. Vendar je popolnoma jasno, da je rešitev pred vratmi. Za to pričajo razni simptomatični dogodki. Dočim štrajkujoči vozniki dajejo vsaki dan nove dokaze brezprimerne vneme, požrtvovalnosti, vstrajnosti in discipline, svesti si pravičnosti svoje stvari in vsp ha iste, so začeli italijanski šovinisti zopet svojo grdo igro, to je, napihovati tudi to, popolnoma gospodarsko zadevo do politične akcije. »Si cederebbe al a violenza?11 (Ali se misli vdati se nadlju ?), pod tem naslovom priobčuje skrajno italijanski list „L’ Indipen dente11 dal ši članek, v katerem se bavi se štrajkom, se zaganja v štrajkujoče voznike, ki da so barbari, vigliacchi (podleži), vil-lani (neotesanci) itd., ter hujska vso italijansko lavnost in posebno mestno delegacijo na skrajni odpor proti štrajkujočim. Nam seveda ne pada na pamet, da bi odgovarjali na te podle izbruhe »Indipendenta11. »In-dipendente11 naj piše za sedaj, kar hoče, naši vozniki pa naj štrajkajo še teh par dni, in potem bomo spregovorili tudi mi 8V0j0. * 4= * Žalostno sliko popolne anarhije je podajala mmuli teden mestna cestna uprava. Ker so vsled Strujka cesto v zelo slabem stanu in ker ni tehnični urad mog-I priti na drug način do gramoza, si je pom gal in si še pomiga s tem, da si daja dovažati po morju nekaj navadnega kamenja, ki ga potem pod varstvom par straža jev na konjih in peš stolče 6—8 delavcev na sanitetnem pomolu, na kar se ta materijal prrvaža vsako toliko v vozovih po raznih ulicah. A pomislite: pred vsacim vozom magistrata jašeta dva c. kr. redar a, a za vozom korakata druga dva pešredarja. Človek bi skoraj mislil, da prevažajo smodnik, ali kakega mrliča. >i * Jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. bo tnčno ob 3 7« popoldne javni shod voznikov na Padričsh v prostorih g. Jusipa Grgiča, vaškega načelnika. Vsi zaupniki so vabljeni na sestanek ki se bo vršil danes zvečer ob 7. uri in pol v prostorih »N. D. O.11. Predmet tega sestanka je jako važno posvetovanje. Ladijedelnica pri sv. Roku je še vedno zaprta. Sicer se sedaj ne gre vec radi Nemca Klonnerja, kajti, kakor se nam poroča, se je Klbnner — naprošen v to od vodstva — sam odpovedal službi. Tako bi bila sedaj stvar ugodno rešena za delavce, ko bi vodstvo ladijedelnice ne gojdp želje, da se maščuje nad onimi C delavci; ki so bili podpisali »ultimatum11, s katerim se je zahtevalo odslovljenje Klonnerja. Vodstvo ladi edelnice je namreč pripravljeno odpreti ladijed>lnico in vsprejeti na delo vseh 600 delavcev izven gori rečenih d. Delavci pa nočejo na delo pod tem pog° jem, ker nočejo žrtvovati onih 6. Znano nam je, da so delavci ladije; delnice pri sv. Roku storili korake, da m pridobili za se tudi delavce ladjedelnic® pri sv. Marku, da bi namreč ti po lednj1 vprizorili štrajk njim v prilog. Tržaški delavci so pa odgovorili miljskim, da n° morejo tega storiti, kajti, dočim inaaj0 miljiki delavci skoraj vsaki svojo hišic®’ so pa tržaški vsi nastanjeni pa stanovanji'1 in morajo plačevati stanarino in jim je torej toliko težje štrajkati. Analfabeta so izvolili za zap|s; nikarja. Dne 3. t. m. se je vršil v ul>cl Giovanni Boccaccio v gostilni renegat*1 Krašne občni zbor socijalno-demokratičn0 podružnice železničarjev št. III. Ker J® število članov t»ko malo, so se morali vsi člani voliti v odbor. A za zapisnikarja s® izvolili nekega Monti-ja, kateri ne zna čita 1 ne pisati. Tržaški slovenski delavci tolovaj in roparji. V torek dne 17. t. m-rekel Jože Kopač na javnem shodu »Mestnem domu11 v Ljubljani, da so 8? venski delavci v Trstu sami tolovaji roparji. Tovariši, slovenski delavci, za,po®j nite si to dobro in vprašajte uri prll‘. Kopača in njegove apostole, kaj da 8° 0 j ako nas poštene slovenske delavce ime® jejo tolovaje. Kako je Jože Kopač v Ljubija^1 jokal. Dne 16. t. m. sta sklicala Tone Etbinook Kristan shod v „Mestnem dol® v Ljubljani. Da je bila zanikrna trojica P polna, sta poklicala tuli Kopača iz lr8e’ kateri je povečal s svojim neumnim klep , tanjeni blamažo shoda. Družeča ni vet ^ povedati kakor to, da je naša N. D. 1 v Trstu zelo nevarna in da obstoji iz sam Trstu zelo nevarna in ua ousiuji . roparjev, kateri socialiste p > ul. in sim pretepavajo s žilovkami in koljejo z no pretepavajo s ziomiami m »uijcj« ~ Precej zanimivo bi pa bilo, ako bi bil pač tudi povedal, kedo je te ljudi vse navadil. Ako bi Kopač pomislil samo V l-t nazaj, kako je hujskal slovenski Ge » ce proti slovenskim narodnjakom in “° kokrat jih je zapeljal v nepripravlj® štrajke, ter jih vedno nazadnje na ce ,fl pustil; potem bi se mu gotovo nez< . čudno, da se je vsa jeza obrnila P1 njemu in rdečemu repu tržaške kani® se nam pa zdi, da nam Čudno Kopač vse to, kar je v Ljubljani g®7 povedal na zadnjem shodu v Sv. K-1’1'g ko je bil vendar navzoč, a ni imel pnS®■ govoriti. Jože, naše naiglobokejo Vry Čanje je, da v Ljubljani ne bode _ orili kruha za Vas, kakor ga v Trstu nb časi se spreminjajo in ž njimi tudi rensko delavstvo. Sodba poštenega socialnega * tnokrata o delavnosti mednarod , poslancev. »Češka Viden" p še • N t’’ , se je vršil v 12 volilnem okraju žižkovs ljudski shod narodno-socijalne organiz*^ la katerem je spregovoril sodrug ■ j)9l Beran naslednje : »Sililo me je kot la se poprimem besede na vašem 8 .g( in pojasnim, da mi, socialni demokr . n jaz govorim v imenu tisočev org8 . « -anili sodrugov, — nismo zadovoj 1 poslanci socijalno - demokratičmmi. J}« )08ianei UUCIJalUU - UCUlumainv.. .g jojim se naslja in če bi me tud' 11 ^ SUjlUl OO uuo v/V --- y ibiti. Priznavam, da nas je na ttsoc imo čakali s pritajenim dihanjem, . iiiS/>on drv/onni rrlvcvf DD^PITl lil 81 „ ■azpuščen državni zbor, potem bi 81 v ^ ili take ljudij, kot jih imate vi, P,)S ^ ieseb one in pogumne zastopnike delavs* ^ udstre. kat rim se mora skazati čast •.... 'd®' h besedah je sledilo nepopisno jj ienje in veselje celega shoda. In *{0 ienje m veselje ceiega »mma. gj. lrup malo polegel, je govornik nada Je ^ ,V meni, kot socialnem demokratu j® J. jj iesto pri zadnjih dogodkih vskipela imatral sem za svojo dolžnost dati ivoji nezadovoljnost. Zgubili smo vse ^ ipanje k stranki, vodeni po voditelju' $ jialno-demokrat čnih in jaz kličem v isočev rnako čutečih nezadovoljnih 8®..jl|' gov vašim poslancem — narodno-s° m rl lr i»i f n cr r P n 7flot' !!t kak- 0,iaki !n Slovenci proti novemu I m tu, »Češka Videi4 piše: »Odpor j 01 novemu kab netu raste tudi pri slo* I lik*] najpr jaznejših strankah. Vt- I Kil i P°'jakega kluba se sploh upira vstopu I iškega poslanca vit. Bilinskega, doseda* (f guvernerja avstr.-ogrske banke, v j Inet za sedanjih okolnosti in proglaša, v ne more podpirati ojačenje nemškega ^Pua v kabinetu. Vit. Bilinškemu se očita, 'J® vstopil v kab net brez privoljenja skegakluba. Slovenci se proglašajo so-s češkimi poslanci ia se staviio KU*2i sjf° 1 novemu kabinetu, v katerem grozi •venski stvari velika nevarnost. Že se je tipi P° ^tajerskem dr. Schreiner in agi-(jva .Pnoti Slovencem in sedaj sta postala H ^ajerska Nemca člana kabineta. Opozicija pri Slovencih je tem po-Ve . nejša, ker češki klerikalci, ki s Slo-v jC1 tvorijo skupni klub „centrum“ še 1 n° vlečejo v vladni tabor. Kot znano češki klerikalci niso udeležili zadnjih vsi (JVladnih kravalov ostanejo sedaj opozicijonalnega razpoloženja Sloven- 8lo>S 8voj'm vladnim »ministriranjem" na vsnski strani popolnoma osamljeni. Skrajna nasilnost proti Čehom. ta]- anski socijnILti so se pokazali kot l,) nekrščahska in podivjana stranka, da j-Slo hoteli nnolonna o noplamunfa Pognati. V M ^ j? .^^gsrevue" to zanimivo podrobnost: ^1 panski socialisti in klerikalci so bili 2b 0, ®ni češke poslance s silo iz irati s čunnice‘ ^er se Pa za ..nal°g°“ n*so j .1 dosti močne, obrnili so se v tej za- kj * la(^ pomoči k socialnim demokratom, p,. 80 J*lu pa odgovorili: „Mi sev ne bomo SoetifPali, pretepajte se sami !“ Šde tedaj p.j ar,.anski socialisti opustili svojo nakano ! j tako zgledajo v resnici zavezniki tejj 'k „Misljiteljev“ ! Pretepati so se lio-r„].ln metati s parlamenta češke poslance (jji 1 tega, ker niio hoteli slušati nemšk-ga brv^a>’ njegovo mnenje priznati in odo-p ‘u blaznih in nepravičnih zahtev nemških v^‘dikov. To si morajo Cehi in vsi Slo-111 dobro zapomniti. dov^r°^es radi ot,dajanja praških vo-j|a- °dnih cevij. Znana je afera radi od-' tv,.;uJa Praških vodovodnih cevij fra coski I jh > pisal/ se je o tem dosti na dolgo Parll'°k°‘ Odk ivalo seje tudi (hvala bogu) ra,,asde, ki so zlorbljali bolje rečeno „zlo-Pil ker kul.kor se more dokazati je im Sa,n° ed n.- narodnost, in narodne svete ^ rese v umazane sebične namene. Ob HlT neuQška fnrioznost žalila in to §rd° ce^e ^ke korporacije, a to se ji je () splačalo. Dotična fudozia elementa p Kestranek, čr-ški renegat in rav-bo Praške železarske družbe in — ne-pfaifsatr,eba redake ja »Prager Tagblatta". pf j! Praškimi porotniki se je. vršil proces pjj * ravnatelju Kestranku, (preje se je u a Kestranek, in proti odgovornemu K l,uilcu »Pr gHr Tagblatta" Hornofovu. č]a^r.atiek je d Jžil svujedobno v nekolikih skii PraSki mestni zastop, zbor občin-V0(j! Svetovalcev in upravni svet praške 5to v*18 Podkupljivosti, katero so baje dov j s zahtevo provizije pri naročilu vo-Zai0°c a*K cevij za praški vodovod. Doka-Pa se jo samo, da se je s Kestr.an-dr Pogajal samo član občinskega sveta sla ^ern°horsky, advokat in državni po* p0’lec; da bi bil pa dr. Černohorski k sli i a,bu za provizijo od mestnega sveta t oruga korporaci e opravičen, se dr. a«ku ni posrečilo dokazati. Vsled str- ■ )0 porotnikov jej bil ravnatelj Ke-osfn*1 r>ldl obdolženja mestnega sveta in p0 'a korporacij obsojen na 14 dnij za-pa ^ 16aP- 3000 K kazni, urednik Hornof Uj-11?a ^0 K globe, radi zanemarjenja ured-h,/. vestnost. Radi obdolž.nja dr. Černo-(j*®®ga sta bila obtoženca oproščena. Dr. kat , orskega je zadeta zaslužena usoda, naj zadene vsakega, ki dela ali pa b0,.Sa dolati i-. narodnih idealov za se iz-Vren*1 »kš< fi“. Toda jednike obsodbe str, 1° tud* počenjanje branitelja Ke-h.rakovega, dr. Boučka; gotovo bi se ne O tem piše nemški list HjlŠol Hiti", nemšk »dvokat, ki bi bil voljan bralni/ali drugega Slovana, ki bi po ksk(1C' P° krivem dolžil občinski zastop Lr ^ nemhkega mesta nepoštenih dejanj. ,eMi • k, ai se buče šteti med prvence za '8tične stranke, je baje dobil za svoje Lr °P»anje 20.0K0 K ; t j seveda pove vse. Hr0‘ Kernohors y se je pod težo svojega °W *fnega poraza odpovedal članstvu Zh0 peiga zastopa in svojega državno-V 0j. mandata na Vyšegra iu. Sodi se Verk88’ da je ta mandat za mladočehe za an° zgubljen. Parili bo prineslo leto 1909, ? Znana pr0r ,a .»jH8nogli-dka“ madam De Thebes Sle{j°. uj« v New Yorškem žurnalu na-hile ye : Ljudske spletke in zmešnjave niso e nikoli tako velike, kot bodo v na- slednjem letu. B\ji in krvoprolitia po celem svetu. Erancija bo zapeljana k veliki vojski, preživela bo mnogo sprememb ia se bi ža novemu razvoju. Med avgustom 1909. in januvarjem 1910 bo nevarnost naj večja. Vzrok, ki bo razplamenil celo Evropo, bo prišel z Afrike, a to ne bo Maroko. Francija zmaguje. Nemčija doživi strašno leto. Strašne reči se dogode v »Reichu" in spravijo v začudenje celi svet. V nemški cesarski rodbini bo slučaj smrti. Tudi Angleška bo veliko trpela. Angleški kralj pride v nevarnost. V Rusiji izbruhne vnovič revolucija, toda Berlin in Pariš preprečita najgrše. Na ju-gozapadu bo kraljestvo zrušeno. V Vatikanu nastopita dva slučaja smrti. Za papeški prestol se vnamejo prepiri. — Radovedni smo koliko tega prorokovanja se spolni! ! Tobakov monopol. Eden najbolj dobičkanosen vir državnih dohodkov tvori pri nas prodaja tobaka in tobakovih iz-d.lkov. Množina pokajenega blaga v obče raste, pravilno so to najslabše vrste, ki izkazujejo ne samo naj višje dohodke, marveč tudi rastoče prebitke in pribitke. Finančno ministerstvo je izdalo o vspebih tobačne prodaje v prvem četrtletju 1907, izkaz, po katerem so celotni dohodki od prodaje izdelkov, uvrščenih v obči proda jalni tarif, iznašali K 107 488.185, s prodaje specijalitet K 7,217.530 in z razpe-čanja tobačnih odpadkov K 1199, skupno torej tudi s prodajo v tujino za K 1,968.541 znesek K 116,575.405. V enem samem obdobju ! S te svote pripada na Češko K 28,511.669, na Moravsko K 1,539.824 in na Šlezko *K 3,780.282. Češka si jo obranila tudi to pot prednost pred vsemi avstrijskimi d-želami. Smodk se je izdelalo v edem 576,696.000 k >madov (na Češkem v lastnih tovarnah 198,784.000), c:garet 2.053,380.000 (na Češkem 694,808.000). Za te se je stržilo na češkem K 9,811.000, na Moravskem K 2,822 000 in na Šlezkem K 1,242.000. Med cigaretami so najpriljubljenejše takozvane „Sportke“ (komad 2 stot.), kater h se je prodalo v tem obdobju 1.110,047.486 komadov in damen, ki sejih je razpečalo 163,991.837 komadov. Športek se je v tem obdobju porabilo za 112,254.147 več kakor v istem četrtletju prošlega leta. Smodk se je pokadilo največ ono vrste ,,mešanega tujezemskega H“ (komad po 5 stot., znane pod imenom „kratke“) in to 226,329 945 komadov, razven t ga 99,347.645 komadov portorik in 32,641.450 vržinlc. Šnoftobaka je bilo prodano v celem za IC 1,801.000, od če-gar na-večji del pada na Galicijo (K 499.000) in na Češko (K 413.000). Rop. V vili »ravnega proletarca« soc. dem. poslanca Vollmara pri Valdenskem jezeru, je b la vprizorjma roparska tatvina. Ukradena je bila vsa obleka, perilo, dragocenosti in razni vrednostni papirji v vrednosti 380 000 mark. Tat je pustil na mestu samo — svojo staro obleko. DOPISI. Iz Brega. D lins kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. skl tropinovec 1 polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najoižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvljc «v. Antona novegaj. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko .GRAND PRIX“ diplomo. Naročbo se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla detle Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvederc 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - T^! priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točn Gostilno društva Jadrni ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vin* Gorka in mrzla jedila so ve^ na razpolago, kakor tudi slovel'5' časopisi. — Najnovejše avtomati^ orgije, katere svirajo izbrane slov5' ske komade. IW Postrežba točna. wm~ Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporo# krčmar Viktor Kosič' Odbor društva „Jadran“ IVAN KOŠMERLl IVANOV F priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Moatorsino št. 7’ J kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonij8'1. In druge jestvine, kakor tudi razne del*' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. J : NOVO POGREBNO PODJETJE? V. v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402 tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna izdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvalke stroke. Zaloga voičenlh sveč, * lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o In v Inozemstvo. VODSTVO. J H Slovenci! Pozor ! Slovenci! Pozor ! Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici || V. Dobauschek _ f| TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST- I 11 proda se vslefl skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. I zamorete kupiti po neverjetno niških oenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Paletdt, ranglao, Telovnike, Hlače, Oblečloe, Pletenine, Spodnje hlače, Srajce, Kape, kakor tudi vse potreblčlne za mOžke. Izvršujejo se naročila za obleke do meri. po JA.K0 NIZKIH CENAH. Govori se slovensko. O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. ;OSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Vloge m Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROB# -JADRANSKA BAAKA v TRSTU- VSa della Cassa di Risparmio sta 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VFtEDflOS TtfE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRJJ0R1TETE, DELNICE, SREČUJE i. t. d.) j ^ VALUTE IjM DEVIZE------------~ I PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. I I I Mm mic la Maso, borna naročila | S#FE-DEPO$lTS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjaliiica 4' Uradne ure: 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ - Trst. — Telefon: 1463 in 793. 01 VLOGE NA KNJIŽICE. [4 |() — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : ! STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------------- a Re!*fT5tf*ija> * Trst - Grand Hotel 5£IiKAN - Trst i = = Kavarna, sS cene zmerne. ~ \ cene zmerne I