SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K le80 Va leta K 3-50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	„ 2*30	,	„ 4*50	и	„ 9-—		Redakcija in administracija : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto 1.	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 41.
Štirideset let župan.
X Gosp. Anton Klančič s starešinstvom in zastopnikom okrajnega glavarstva gosp. nadkomisarjem
XX dr. Baitičem.
Vse one, ki nam dolgujejo naročnino ali pristojbino za inserate, nujno prosimo, da takoj plačajo. V zadnji številki smo pridjali vsem, ki dolgujejo naročnino položnice, onim pa, ki dolgujejo oglasnino, smo poslali račune, oz. opomine. Kdor ne plača vsaj do 8. decembra 1911, tistim ustavimo list in bomo vse zaostanke s poštnim nalogom iztirjali. To v znanje, da ne bo potem nepotrebne zamere ! Mi moramo tiskarno, klišeje (slike) i. dr. sproti plačevati ::	in upravičeno je, da tudi naročniki in inserenti store svojo dolžnost napram nam. •:
Po petnajstih letih.
Novela. Spisal L. Braun. — Poslovenil Ad. S.
(Dalje.)
V.
Baron se je nasmejal.
„Brezobzirnosti ?... Koliko obzira sem že moral imeti, odkar sva poročena. Po trinajstih letih preneha to. Raje bi bil, da bi se sploh ne začel.“
Lucija je že odprla vrata, a na zadnje besede se je obrnila. Baron jo je gledal z neko ironično radovednostjo.
„Albin“, de resno. Tudi jaz smatram najin zakon za nesrečo, ali jaz ne nosim krivde. Ko si me vzel, me nisi vprašal za moje dovoljenje, očetovo dovoljenje ti je bilo dovolj. Ne zvračaj sedaj krivde na me. Če sem kriva jaz na tem, da si tak, če te ženem jaz k igram, v dolgove, potem odidem rada stran. Zahtevam pa popolno ločitev. Ločitev naju osvobodi.“
„V ločitev ne dovolim, to veš že dolgo. Selhov naj propade, ali brez madeža. Sodnij ske ločitve še ni bilo v moji rodovini in naj je tudi ne bo. Ne govori torej o tem.“
„Torej te prosim, da spoštuješ ženo, ki nosi tvoje ime in me ne žališ.“
„Dovolj pridige“, odvrne baron jezno. „Že vidim, da sem ostal predolgo doma in to ni dobro. “
Pograbil je za zvonec in zazvonil. Služabnik je vstopil.
„Osedlajte mi konja, in hitro.“
Nato je vzel bič in se Luciji ironično priklonil.
„Čast mi je milostiva gospa, da vam smem želeti lahko noč.“
S tem je odšel iz sobe in nekaj minut nato je odjezdil v diru iz grada.
Lucija se je zgrudila na stol in zaihtela : „Brez nade !... Brez najmanjše nade, rešiti se tega življenja !“ —
Josip Majer je vstal poprej, kakor mladi oskrbnik. Na vzhodu je rdela zarja, ozna-nilka mladega dne.
Majer to noč ni niti minute zaspal. Odprl je okno, da se navžije zraka, ki mu je po noči malone primanjkoval, tako ga je dušilo.
Ali je to samo slučaj ali usoda, da ga je privedlo semkaj ? Ali se mu hoče usoda posmehovati s tem, da mu je pokazala prvi dan prihoda v domovino izgubljeno ljubimko, in zbudila vnovič vse demone v prsih, katere je tekom let ukrotil. Kaj naj stori sedaj ? Oskrbnik Pavel mu je povedal vse, kar je hotel vediti o Selhovu, ne da bi slutil, zakaj ga Josip vprašuje. Razmere barona so bile tako zamotane, da je bil polom neizogiben. In kaj potem? Josip se je vprašal, ali ni njegova dolžnost, ostati v bližini žene, katero je ljubil tako iskreno in katero še ljubi. Spoznal je, da je Lucijo primorala prevara do usodepol-nega koraka, da je sledila neljubemu možu.
Ali ni nobenega sredstva, ki bi jo rešilo iz teh žalostnih in za njo nevrednih spon?
In vendar? . . . Kaj more on storiti? Ali ni edino, kar mu preostaja, da izgine od tod, kakor najhitreje mogoče? Lucija gotovo ne misli več nanj, in če bi še vendarle mislila, ali se ji sme sedaj približati? Saj je vendar žena drugega.
Premišljal je sem in tj e, ne da bi prišel do kakega zaključka. Čelo noč je mislil o tem in sedaj mu je glava prazna in težka.
Hrvaške narodne noše v Dalmaciji.
„Moram se odpočiti“, reče sam pri sebi, moram ! Spanec me bo okrepčal. Ko vstanem z jasno glavo in pomirjen, bom se lažje odločil.“
Svež zrak je nekoliko pomiril njegove živce in občutil je trudnost v podvojeni meri. Legel je zopet v posteljo. Nekaj časa so se mu še porajale misli v glavi, ali vedno manj in vedno nejasneje, dokler niso prenehale in objel ga je trden spanec. Pol ure pozneje se je dvignil Pavel, pogledal na Josipa in ko je videl, da še spi, se je tiho oblekel.
Na licu Pavla se je zrcalila veselost in svežost, katero je zapustil sinočji pogovor z Braziljancem. Zakaj Pavel je Josipu zaupal vse, kar je imel na srcu. Natančno še je enkrat pretehtal ves pogovor, vse posameznosti, kakor bi se hotel prepričati, ali se ni motil in če niso ti upi, katere
mu je Josip zbudil le samo sladke sanje. Smehljaj mu je splaval čez ustnice, srce bilo burneje v radosti, ko je pomislil, kako veselo novico bo danes prinesel Jerici. Komaj je čakal ure, dajo vidi. Bilo je še komaj ob štirih, okolo osme ure pride šele v vrt, kjer bo čakala nanj na klopici za ograjo. Ako sta si navadno le lahko voščila i „dobro jutro“, danes se mora najti prilika, da se pogovori z njo vsaj četrt ure, tudi če ju zaloti sestra ali celo oče. Še enkrat se je ozrl pazljivo na Braziljanca.
Nato je pomislil.
„Ta mož ne more varati !“
Vzel je klobuk in odšel na dvorišče, da pogleda k ljudem.
Bil bi še veselejši, ako bi vedel, da so se v šolskem poslopju zasukale razmere j zanj in za njegove načrte ugodno.
Vrnitev Jerice je povzročila pravo vstajo v hiši. Martin sam je obžaloval, da je odgnal brata tako osorno in žaljivo. Po dragocenem darilu, ki ga je dobila Jerica ni bilo dvomiti, da je premožen, morda celo bogat.
Predbacival si je, zakaj se ni bolje informiral o bratovih razmerah, preden je I tako nastopal.
Tudi Marta se je jezila. Mlada deklica je grajala očeta in zavidala Jerico.
Molče je vstal Martin in se zaprl v svojo sobo. Cel večer ga ni bilo več na spregled. In ko je legel pozno k počitku, je za trdno sklenil, da stori potrebne korake in se spravi z bratom.
Drugo jutro se obrazi v učiteljevi rodbini niso zjasnili. Martin je bil resen in zamišljen, žena je hodila okolo z objokanimi očmi, Marta pa se je jezila. Odločila se je, da izvojuje vojno za brilantni kinč in če tudi z lastnim očetom. Nikdo ni izpre-govoril besede, komaj pozdravili so se. Jerica je bila vesela, da je lahko odšla mučnemu molčanju in se skrila za ograjo. Manjkalo je še cele pol ure do osmih, ko je Pavel navadno pohajal po tej poti, vendar Jerice ni strpelo v sobi. V veselo presenečenje najde dragega, ki jo je že čakal. Hodil "je nemirno sem in tja in tu in tam pogledal skozi ograjo na vrt.
„Ti si že tu“, vzklikne Jerica veselo in mu poda roko.
„Nisem mogel več vzdržati“, odvrne Pavel, poljubivši ji roko. „Imam ti nekaj sporočiti. Že pol ure stojim tu. Sedi Jerica, tu naju nikdo ne vidi, zakaj to, kar ti imam povedati se ne da reči z nekaj besedami.“
„Kaj je, Pavel ? . . . Ali se je kaj pripetilo?“
„Sem sedi, Jerica — drugače ti ne-morem povedati,“ se smeji Pavel.
Ona ga pogleda vprašaje, ali govori v šali ali za resno.
„Ali nečeš sesti, ali naj vprašam očeta za dovoljenje“, nadaljuje Pavel. „Ako mora biti, vprašam takoj.“
(Dalje.)
g
S
'§j
s
m
т~гж~ш{-):т?тш%гжтшт-та(. жгтж^ш*	- n,	$
KMETSKA POSOJILNICA JV0/ LJUBLJANSKE OKOLICE 	 r. z. z n. z.	/2/0 V kjnbtyuri»	 obrestuje hranilne vloge po	' '	brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varen naložen denar.	Rezervni zaklad : nad pol milijona.	k m
	
Uvažujte!
Odslej naprej je uredništvo in upravni-štvo „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani v Frančiškanski ulici št. 12. v I. nadstropju. Na vogalu Dunajske ceste in Frančiškanske ulice visi velika izvesna tabla, ki je vidna tudi od glavne pošte.
Uredništvo in upravništvo „Slov. Usti-. Tednika1' se je moralo preseliti nazaj v Ljubljano, ker se promet s strankami, ki naročujejo list, inserate, prinašajo slike itd. čedalje bolj množi in je v Šiški preveč odstranjeno. — Odslej pa bo uredništvo in upravništvo ob jako prometni Dunajski cesti, ob tramvaju, blizu glavne pošte v sredini Ljubljane, tako dagabo vsak lahko našel in ne bo nikomur od rok.
Priporočamo se p. n. strankam, da odslej naravnost v upravništvu naročujejo list in oglase. Pripravno bo odslej tudi za takozvane šifrirane in anonimne inserate, v katerih inserent noče biti imenovan, temveč se naslavljajo pisma na upravništvo lista oz. se izve naslov ali daje pojasnilo o oglasu v upravništvu. — Oglašujte v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“, ki je najbolj razširjen in največ čitan slovenski list! Da imajo inserati v „Slov. Ilustr. Tedniku“ velik uspeh, je najlepši dokaz to, da jih ima čedalje več.
Kdor želi kaj prodati ali kupiti, kdor hoče kaj v najem dati ali vzeti, kdor išče službe ali želi kako službo oddati, itd, itd.
potem podjetniki, trgovci, obrtniki i. dr. oglašujte (inserirajte) v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku", ki je razširjen po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in okolici, v Istriji, Dalmaciji, na Hrvaškem in v Bosniji ter ima mnogo odjemalcev celo na Dunaju, Češkem, Balkanu, v Egiptu in v daljni Ameriki.
Radeckijev veteran in njegova žena.
>,Slovenski Ilustrovani Tednik" čitajo vsi sloji in je razširjen po zasebnih hišah, gostilnah in kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah itd. itd.
„Slovenski Ilustrovani Tednik" čita in prebira gotovo približno pol milijona ljudi ln inserati v takem listu morajo imeti lep uspeh! Inserirajte torej v „Slov. Ilustrovanem Tedniku"!
Odslej bomo zopet priobčevali skrivalnice, ki so se tako zelo priljubile, in za
Štiridesetletnica mature.
Grah Toma. Žiher Franjo. WalIenko}Evarist. Košar^Janko. Arnuž Jurij.
drobiž smo poskrbeli, da bo jako zanimiv. Priobčevali bomo odslej posebno mnogo smešnic, da bo list jako zabaven. Da bo „Slov. Ilustr. Tednik" priobčeval tudi slike o aktuelnih zadevah, je samo ob sebi umljivo, ker je to njegova glavna naloga. Za prihodnje leto pa imamo pripravljena celo dva lepa romana iz jugoslovanske zgodovine izza turških bojev.
Razširjajte „Slov. Ilustrovani Tednik" in pridobivajte mu novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolji po lahko list!
Štirideset let župan.
(Slika na naslovni strani.)
Pač so zelo redki slučaji, da kdo nepretrgoma 40 let načeluje občini, posebno pa tako veliki županiji, kot je Podgorska na Goriškemv ki obstoji iz štirih katastral-nih občin. Zupan v Podgori, g. Anton Klančič je oni mož, ki uživa, odkar je zasedel županski stolec, neomejeno zaupanje vseh Občinarjev. Tako čist in odkrit naroden značaj, kakor je jubilant, peč zasluži to v polni meri, saj so 40 let županovanja, bila tudi leta dela in truda, borba za narodne pravice. Kot 261etni mladenič je prevzel županske posle in svoje najboljše moči je posvetil javnemu . blagru. A ne samo, kot župan, nego tudi kot deželni poslanec in deželni odbornik, predsednik cestnega odbora, član krajnega in okrajnega šolskega sveta in odbornik drugih važnih korporacij je deloval vedno vztrajno in požrtvovalno.
Pod njegovim županovanjem se je občina povzpela do ugleda in blagostanja. Hvaležni zato, so priredili k njegovi iOletnici slavje, ki jim je uspelo v polni meri. Pri seji 4. novembra t. 1., katere so se udeležili vsi starešine in zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva g. nadkomisar dr. Balti č, so ga zvolili častnim občanom in mu izročili zelo okusno diplomo in prav lep tintnik, občinske reveže pa so sklenili obdarovati z dvojno mesečno podporo. — Po seji je prišel častita! otroški vrtec v Pevmi in je slavljencu izročila deklica lep šop cvetlic in mu časti tala v izbranih besedah, da so vsem navzočim porosile oči. G. župan je povabil vse starešine, da je pogosti. Na dvorišču je pa čakalo g. župana novo iznenađenje. Vsa šolska mladina pod vodstvom Podgorskega učiteljstva se je prišla poklonit slavljencu in mu izročila dva krasna šopka.
Na večer „ie postalo 'slavlje splošno. Ob 772, se je zbrala velika množica ljudstva, pevci, Sokoli Kojščanska godba pred krčmo gosp. Ant. Trpina. Baklje, lampijončki in bengalični ognji so zažareli, godba je zasvirala in kot živ val veselja se je zlila množica okoli po Podgori," ki je bila vsa v zastavah. Tako je slavila občina 40letnico svojega župana, tako slavi narod zaslužne može. — Jubilantu naše častitke!
f Janez Gert, slovenski župan. V Framu pri Mariboru je v nedeljo, 12. novembra 1911 umrl veleposestnik in župan g. Janez Gert, star 81 let. Bil je tudi načelnik posojilnice in njen soustanovnik. Odlikovan je bil od cesarja z zlatim zaslužnim križcem. Njegovo življenje je bilo življenje bojev in naporov. Kakor skala je stal vedno za narodove pravice. Še letos se je vkljub
f Janez Gert, slovenski župan v Framu.
nevarnosti za zdravje udežil kot župan framske občine volitev v mariborski okrajni zastop. Žalostilo ga je, ko je videl, kako so mnogi župani izdajali slovensko zastavo. Pogreb, ki se je vršil v torek 14. novembra je pričal, kako je bil spoštovan in priljubljen. Skoro raz vse hiše v vasi so plapolale črne zastave in tudi svetilke, odete v črno, so gorele nepozabnemu pokojniku v zadnji pozdrav.
Pogled na mrtvaški sprevod je bil kr* sen. — Najprvo je korakala šolska mladina.
postajo Št. Jur ob Juž. železnici, ako se pelješ iz Maribora proti Celju se vidi iz kupejev velika stavba, slovenska kmetijska šola. Dolgo smo se morali Slovenci boriti, da smo dobjli vsaj eno slovensko kmetijsko šolo na Štajerskem, in po dol-; gern boju se nam je vendarle posrečilo. Prvi ravnatelj te šole je g. Ivan Belle, poprej potovalni učitelj v Mariboru, vrl Slovenec — narodnjak, znan po svojih strokovnih spisih.
Srbski kralj Peter v Parizu Te dni je obiskal srbski kralj Peter francoskega predsednika. Ta obisk je bil nameravan j že precej časa. Lansko leto je bil že skoraj j »a potu, kar se je pripetila nesreča, da je « padel aeroplan na vojnega ministra in ga ubil. Tedaj je vsled splošne žalosti, ki je I zavladala po Francoskem in posebno v Pa-: rizu, odložil ta obisk. Kralj Peter je bil v Parizu sprejet z vsemi častmi.
nm
Slov. kmetijska šola v Št. Juiju ob j. ž.
Slepa ljubezen. Sedaj v nedeljo 3. t. m. popoldne se uprizori v slovenskem deželnem
Za njo je stopala požarna hramba z zastavo, potem stoglava množica mož in mladenčev in za njo voz s krsto. Voz je bil okrašen z mnogimi venci, ki so jih položili razni prijatelji.
Pogreba so se udeležili med drugimi tudi gg. poslanec Pišek in Novak, grof Schönborn, profesorja Glaser in dr. Turner, več g. županov ter mnogo Mariborčanov.
Ob odprtem grobu so govorili čg. kanonik G a b e r c, g. nadučitelj Pirkmajer in domači župnik čg. Muršič.
Počivaj mirno, vzorni mož, tam gori na pobočju zelenega Pohorja, v zemlji, ki je in mora ostati slovenska.
Radeckijev veteran: 24. novembra 1.1. so pokopali v Laškem trgu ženo Ano Ojsteršek. Slika kaže jubilanta diamantne poroke, ki sta jo imela 12. junija lansko leto. To je bila diamantna poroka, koja je bila po 100 letih zopet v Laški farni cerkvi. Umrla Ana Ojsteršek je bila rojena leta 1826 v Laškem. Njen mož, Ignaciji Ojstršek je bil rojen leta 1825, tudi tam. Poročila sta se leta 1848, in je moral on še isto leto, zapustivši mlado ženo, k vojakom: Služil, je pod očetom Radetzky-jem in se udeležil vse vojne z Italjanom. Mož je za svojo starost še zelo čvrst.
Štiridesetletnica mature. — Zapustili so leta 1871 kot živahni mladeniči Maribor, a kot starčki se sešli zopet letos v Mariboru po 40tih letih bili so prvi iz-vežbanci po novem šolskem zakonu. Izvršil je vsak nižjo realko in tri leta učiteljišča. Prvi ravnatelj je bil Kremer izvrsten pedagog. Bili so, kakor nam pišejo, prosti kakor akademiki, v kavarni so sedeli z ravnateljem pri eni mizi. Poznej, ko je prišel dr. Elschnigg se je precej spremenilo, vender navajene prostosti jim ni mogel preprečiti. Pri maturi jih je bilo osem. Leta 1871 so bili vsi maturanti Slo venci. Eden je padel, sedem, jih je pa dobilo službe. Dva sta iz službe izstopila in sta že umrla; pet jih je pa ostalo pri učiteljskem stanu in še žive. Tomaž Grah živi kot vpokojen učitelj na svojem posestvu v Gaberju pri Celju, Arnuž J. kot vpokojen učitelj in posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Janko Košar je moral iti v pokoj, ker je oslepel. Aktivna sta še W a 1-lenko in Žiher. Prvi je vseh 40 let v Bistrici pri Knittelfeldu, drugi pa že 38. leto v Vurbergu. Žiher je bil z Mikložičem prvi učitelj na dvorazredni vadnici v Mariboru, ki se je otvorila 1. 1871. Arnuž je > služboval ves čas pri Sv. Jakobu. Razven Žiherja so vsi posestniki ter v dobrem
gnotnem stanju ložen v svoiih
a ta ima svoj kapital na-otrocih. Slava jubilantom!

t:-»
üüäS"*""'
gledališču v Ljubljani igra s petjem „Slepa ljubezen“. Petje spremlja orkerster slov. Filharmonije in so uloge v najboljih rokah. — Igra je zajeta iz življa na vasi sedanje dobe, in igrajo glavne uloge otroci, učitelj i starši šolarjev. V okras sta ji hlapec Janez in dekla Micika. katerih idilična ljubezen je kontrast slepi ljubezni staršev do otrok, ki koplje otrokom jamo pogube.
Igra „Slepa ljubezen“ je polna ljubezni do otrok in prosvete in torej naj bi bilo v nedeljo popoldne naše gledališče polno slov. mladine, staršev in učiteljev. Naj bi prišli k predstavi tudi z dežele, ker je igra vredna, da jo vsakdo vidi. Igra ni namenjena le otrokom, temveč je zanimiva in privlačna tudi za odrasle, ker jim nudi polno lepih prizorov.
гтжшштттшштт
Slov. gledališki igralec Josip Molek.
Slovenska kmetiiska šola pri St. lumi ob Južni železnici. Malo pred železniško
Krvava žaloigra na Dunaju. V četrtek se je zgodilo na Dunaju strašno grozodejstvo, kakršno pač more izvršiti le blazen človek. Uničenih je troje mladih, cvetočih življenj, četrto visi le na lasu.
Dogodek se je vršil takole. V rodbino sekcijskega načelnika viteza pl. Holz-„ knechta je zahajal kot domači učitelj pravni I praktikant dr. Matkovič. Bil je s Holzknech-tovo družino v zvezi že kakih deset let.
--- Vsi so ga radi imeli in so ravnali ž njim
kot z domačim sinom. Matkovič je pa čutil do lepe 241etne Holzknechtove hčerke Marije globoko liubezen in je v torek prišel oficijelno prosit za njeno roko. Oče mu
Slov. kmetijska šola v Št. Jurju ob j. ž.
I

i
Slov. kmetijska šola v Št. Jurja ob j. ž.
je sicer ni odklonil, temveč mu je svetoval, da naj odloži vso stvar na poznejši čas in ga opozoril, da sedaj še nima take službe, da bi mogel dostojno skrbeti za svojo družino. Matkovič je nato ves potrt odišel.
V	sredo so praznovali v najožjem krogu srebrno poroko zakonskih Holzknecht in k slavnosti je bil povabljen tudi Matkovič. Bil je veselo razpoložen in nič se mu ni videlo, da bi bil kaj razburjen.
V	četrtek popoldne so bili samo otroci doma, namreč 171etni gimnazijec Jurij, 21 letni jurist Robert in Marija. Obadva starša sta odšla na obiske.
Matkovič je prišel prej, kakor po navadi. Stopil je najprej v učilno sobo, kjer je sedel Jurij in mu pognal krogljo od zadaj v glavo. Bil je takoj mrtev. V tistem hipu je prihitela iz svoje sobe Marija, na katero je tudi streljal in jo takoj smrtno zadel v usta. Ker je slišal strele je priletel tudi Robert, na katerega je Matkovič ustrelil trikrat in ga je s prvo kroglo zadel na ustnico, z drugo v desno stran prs, s tretjo pa v stegno. Robrt ni mrtev, pač pa težko ranjen in je malo upanja, da bi okreval. Nato si je morilec še sam pognal kroglo v glavo.
Bliskoma se je raznesla novica o krvavem zločinu po mestu in na stotine ljudij se je gnetlo pred hišo. Ko sta se vrnila starša domov, in so jima povedali previdno žalostno vest, sta bila vsa iz sebe od obupa.
Celo mesto sočustvuje z ubogo rodbino. Cesar sam je dal izraziti svoje sočutje, kakor tudi vsi ministri in drugi odličnjaki. Posebno žalostno je za starša, ker sta ravno prejšnji dan, kakor omenjeno, obhajala srebrno poroko.
Oče Matkoviča je doma iz Kranjskega, in je bil v vojski pri Kustoci ranjen. Prinesli so ga v bolnico na Dunaj, kjer je okreval in dobil službo pri pošti. Kot Slovenec še je rad obiskoval rodno grudo, a njegovi otroci so pa Nemci.
= Obnovite naročnino!
Drobiž.
Sprejmejo krotilko zverin. Neki londonski list je priobčil oglas, da Mr. Frank Bostok, ravnatelj zverinjaka, sprejme krotilko zverin in da se naj oglasijo, katere se žele izučiti in izuriti ter imajo pogum in veselje za to; za čas poskušenj in učenja dobe 7 funtov šterlingov, t. j. 168 K tedenske plače. — Na ta oglas je dobil Bostok cel kup pisem, v katerih se oglašajo dekleta za to mesto in zatrjujejo, da imajo potreben pogum in veselje. Ponudila so se kmetska dekleta, šivilje, perice, uradnice in celo par guvernant v starosti 16—30 let. Ravnatelj je izbral izmed oglašenih le 20, o katerih je po poslanih pismih sodil, da bi bile sposobne za krotilke zverin ter jih povabil vse na en dan, da naj pridejo k prvi skušnji. Najprej jim je rav-
natelj obširno razložil in pojasnil natanko, kakšna je naloga krotilke zverin, kako se ima vesti in kake nevarnosti jo čakajo. Posledica tega pouka je bila, da sta dve mladenki kar odstopili ter izjavili, da se ne čutita sposobne za poklic krotilke zverin. Ostalih 18 je vztrajalo in čeprav je ta in ona trepetala, so vendar šle z ravnateljem, ko jih je peljal v zverinjak, da jim predstavi njih bodoče gojence. Zverine so bile sicer v železnih kletkah, a vendar je pobegnilo kar devet deklet, ko so zveri začele tuliti, ko so zagledale svoje bodoče »krotilke«. Ravnatelj je šel z ostalimi devetimi nazaj v pisarno, kjer jim je predložil v podpis izjavo, da mlade dame ne zahtevajo od vodstva zverinjaka ni kake odškodnine, če bi se kateri pripetila kaka »n ezg o d a«. Beseda »nezgoda« je vplivala na dve dekleti tako, da nista hoteli podpisati izjave, temveč sta raje odšli. Ostalo jih je torej le še 7 in te je peljal ravnatelj v neki predor, ki je držal do kletke, v kateri sta bili dve afrikanski levinji. Čuvaj je odprl vratca kletke ter dejal smehljaje ; »Tu bodete videle prvi svoji bodoči gojenki — sta pravi živi levinji, ki so ju ujeli v srednji Afriki«. Brž ko sta zveri zaslišali čuvajev glas, sta prihiteli k vhodu, pomolili glavi iz kletke, odprli žrela in zarjoveli do-šlecem v pozdrav, a ta pozdrav se službe željnim dekletom menda ni zdel nič kaj prijazen, kajti pet jih je kar pobegnilo ter kričalo na pomoč in ostali sta le še dve. Ko je čuvaj zaprl kletko, ter šel k drugi, sta mu sicer sledili, a sta bili bledi in trepetali sta kakor bilka na vodi.
V drugi kletki je bil mlad bengališki tiger in ko je Čuvaj odprl vrata, je skočil tiger z naglim skokom k vratom, da bi ušel ven. Čuvaj ga je sicer udaril z bičem ter vratca takoj zaloputnil, a zver je že vendar pomolela eno taco ven ter se zapletla z njo v obleko dekleta Will, ki je strahu omedlela, da so jo morali odnesti. Dolgo je niso mogli prebuditi, kajti njen strah je bil prevelik, ter so jo slednjič z avtomobilom prepeljali v bolnišnico.
Edina mis Colins je še ostala in izjavila je, da je še toliko pogumna, da bi napravila še en „obisk“ pri zverinah. Peljali so jo v kletko leva „Leona", ki je mirno ležal v kotu ter se mu ni zdelo niti vredno, da bi vstal v pozdrav, ko je vstopil čuvaj s „krotilko" v njegovo kletko. V druge kletke je ravnatelj ni več pustil. Pohvalil jo je za njeno srčnost in vztrajnost. Gospodična je poslušala ravnateljevo pohvalo s prisiljenim
Rodbina Holzknecht na Dunaju''(P° fotografiji pred petimi leti). Zgoraj umorjena učiteljica Marija Holzknecht (po fotografiji iz t. 1.)
Da razprodam zalogo, dam po znižani ceni knjigo „Slepa ljubezen“. Igrokaz v 5 dejanjih s petjem. Spisal Ant. Pesek, uglasbil E. Adamič. Ko je izšla 1908 je dosegla ta knjiga nenavadno velik uspeh, kajti v dveh mesecih se je prodalo 2000 izvodov. Sedaj je prestavljena že na češko in srbsko. — Dobi se knjiga pri pisatelju A. Peseku v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 12 po znižani ceni izvod s poštnino vred le 80 h (prej 1 K 10 h). Denarje vposlati v naprej (tudi v znamkah). — Naročite brž, dokler je še kaj zaloge ! —
smehljajem ter dejala, da jo sicer veseli, da je bila vsaj enkrat v kletki poleg pravega živega leva, da je pa 7 funtov šterlingov na teden premajhna plača in da je nikakor ne mika delati še nadaljnje poskušnje, ker je krotenje zverin vendarle nevarnejše, kakor si je mislila.
Zavrnitev.
„ Gospića Jelica, ali res nimate prav nič za me?“
„Vprašati hočem kuharico, če je kaj ostalo !“
Varno je varno.
POZOR!
50.01)0 parov čevljev!
4 pare čevljev za samo K 7-50.
Zaradi denarnih zadreg vec velikih tvornic sem dobil naročilo, da prodam veliko množino čevljev mnogo pod izdelovalno ceno. Prodalam torej vsakomur 2 para čevljev na zalego za gospode in 2 para čevljev na zalego za dame, usnje rjavo ali črno, galoširano, močno kovan podplat, jako elegantna najnovejsa oblika. Velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo le K 7*50. pošiljam po povzetiu.
F. Windisch, iztuz čevljev
Srbski kralj Peter v Parizu: Predsednik francoske vlade Fallières se pelje s kraljem Petrom s kolodvora.
„Vaša tašča je umrla; ali jo naj pokopljemo ali sežgemo?“
Zet: „Sežge se naj, kajti varno je varno, da se ne prebudi več.“
Praktičen Amerikanec.
Najbolj zadovoljna je vsaka slovenska gospodinja s Kolinsko kavno primesjo, ki je najizbornejši kavni pridatek, obenem pa tudi edino pristno domače blago te vrste. Ti dve dejstvi sta vzrok, da slovenske gospodinje kupujejo samo Kolinsko kavno primes.
Krakau štev. S/25. Zamena dopustna ali denar nazaj.
Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in pridobiva novih naročnikov)
Vukovič se je preselil v Ameriko ter tam obogatel. Oženil se je z Amerikanko ter svoja otroka tudi vzgojil po amerikansko. Čez dolgo let se je vrnil domov na obisk in babica je imela veliko veselje z vnukoma, Slavkom in Milico ter jima je pravila pravljice in bajke, kakor je to že navada starih ljudij.
Nekoč jima je pripovedovala pravljico o treh željah:
Nekdaj sta živela mož in žena in k njima je prišla dobra vila ter rekla : „Tri želje, katere imata, se vama naj izpolnijo.“
„0“, je rekla žena, „potem si želim lepo krvavo klobaso.“ — In že je bila krvava klobasa na mizi.
„Da bi te strela . . .“ je zaklical mož ves razjarjen, „ali si nisi mogla želeti nič boljšega? Da bi se ti le prirasla klobasa na nos !“
In takoj je visela klobasa ženi pod nosom, kakor mustače. In z zadnjo željo, ki je še preostala, je moral želeti mož, da izgubi njegova žena nenavadne brke“ ----------
„Ali je bil mož neumen, babica“, je rekel mali Amerikanec Slavko. „Če bi bil pameten, bi si želel milijon in se pustil ločiti od žene s krvavo klobaso pod nosom.“
Velika vseslovenska čitalniška slavnost v Ljubljani. Kakor smo v našem listu že poročali, praznuje Narodna čitalnica ljubljanska v soboto dne 6. januarja, na dan treh kraljev svojo 50 letnico, združeno s proslavo vsega čitalništva na Slovenskem, kulturne institucije, ki je bila ob političnem rojstvu Slovencev eminentnega pomena. Zato bo tudi značaj vse prireditve imel na sebi nekaj slo-vensko-narodnega in bo kazal napredek slovenstva tekom zadnjih 50 let. Slavnost bo obstajala dopoldne v slavnostnem zborovanju slovenskih čitalnic in bralnih društev, ter drugih narodno-kulturnih društev in zavodov. Popoldne bo v slovenskem deželnem gledališču slavnostna predstava; zvečer pa v Narodnem domu velik narodni ples. Ta prireditev, ki je bila ob prvi napovedbi z veseljem pozdravljena, bo združila Slovence vseh pokrajin in zastopnike vseh čitalničnih in bralnih, kakor kulturnih društev sploh na proslavo našega prosvetnega napredka.
Slovensko gledališče v Mariboru uprizori 3. t. m. „Trnjulčico“, pravljico s petjem v petih slikah. Začetek ob 4. uri popoldne. Po igri je nastop Miklavža in obdarovanje otrok.
„Kaj je vzrok, da so brzojavne žice tako skrivljene?“ „Preobilica bojnih poročil iz Tripolisa.“
Rabite Nar. kolek!
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir I. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Zgor. Šiški št. 100 pri Ljubljani.
Vljudno priporočam svojo
knjigoveznico
v mestu in na deželi.
Albert Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Ceno posteljno perje!
- Najboljši češki nakupni vir. ------
1	kg sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega
2	80 K, belega 4 K ; belega puhastega 5 1C K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K", puha sivega 6 K, belega, finega 10 K ; naj-, finejši prsni puh 12 K-Naročila od 5 kg naprej franko.
ZEOlovljeie postelje	'it
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K ; napol pub 20 K ; pub 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16 K, zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70, 17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5-20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej banko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan, cen gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 180, Češko.
= Vaš obraz =
postane milo krasen, fin in čist kakor ala-baster. Pege, pike, rumenost in rdečica obličja in nosu, brezde od koz, mozob, gube, uvelost izginejo popolnoma zajamčeno v 6 dneh z „Vladicca balsaminom“. Steklenica K 2 50. „Vladicca balsam krema“ K 2-—
= Neprijetne dlačice =
z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 mioutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50.
Bujna rast las in brk =
se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom) „Toarine“. Cena K 4-2. Dobi se in razpošilja edino Ord. laboratorij V. Ha-velka, Praga-Vršovice št. 752. V lastnem interesu si zapomnite adreso
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga : :	zavarovalnica.	: :
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi ::	se vplačili.	::
: Rezervni fondi : K 53,758.285-24.
„SLAVIJA“
Izplačane odškod-in kapitalije : K 115,390.603-65. :
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-nar. upravo
Vsa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo v Ljubjani	v Gosposki ul. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in ::	občnokoristne namene. ::
STAROGORSKI :
Trije prijatelji.
Šaljiva povest.
(Dalje.)
„Če dijakov ne bo, sterem to peč na tvoji zabiti glavi!“
Bombardon se je začudil in djal:
„Na moji? Ali morem kaj za to, če bi ne prišli. Zdi se mi, da te je peč upehala tako, da še misliti ne znaš.“ Fekeleš pa je vedno ponavljal:
„Če jih ne bo, sterem peč na tvoji zabiti glavi.“
In „zabiti“ je posebno poudarjal, tako da je končno Bombardon jezno vzkliknil: „Rebra ti polomim, če ne nehaš zabavljati!“
Gotovo bi se jela še prepirati huje da, ni Jezik zaklical :
„Molčita no, kaj se vjedavata?“ ^ekeleš se je obrnil k Jeziku in rekel: „Ali nisi slišal, kako je zabobnelo, ko je vrgel Bombardon na tla peč? ... In če so bili dijaki že kje v bližini, so to čuli, in ni zlodej, da bi ne zbežali. Zato pa se ne čudi, če temu oslu res razbijem glavo.“ „O tem se zmenita pozneje, sedaj čujta, kako si mislim, da bo najbolje narediti.“ Fekeleš in Bombardon sta obmolknila, vendar sta sopihala še oba. Jezik pa je razlagal načrt.
„Fekeleš, ti vzameš ta drog, Bombardon vzame peč, jaz pa zlezem na streho. Od tam bom gledal v kuhinjo, da vidim, kaj delajo. Vidva se držita povsem mirno. Ko bom pa jaz zažvižgal, tedaj boš ti, Fekeleš, razbijal z drogom po strehi, in če podreš celo streho. Ti, Bombardon, pa boš valjal peč po diljah in jo metal sem in tja, da bo treskalo in grmelo. Ko zopet zažvižgam, pa morata takoj vtihniti.“
Slovensko Amerikanski koledar za leto 1912 je izšel ter stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in poučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. priporočamo ga rojakom v nakup. Naročila sprejema: „Glas Naroda“, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. in podružnica Frank Sakser, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
Res je.
Pisarniški predstojnik (novovstopivšemu uradniku): „Previsoko plačo zahtevate; pomislite vendar, da nimate še nič izkušenj.“ „Da, toda zame je delo pa tudi veliko težje, ker nimam izkušenj.“
To že veste?!
T
i
Viktorija Sterniša
= Jurčičev trg štev. 3 =
ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst.
Eksport
W
T
1
Načrt je bil sprejet.
Jezik je snel nekaj opeke in zlezel na streho. Fekeleš in Bombardon sta posedla na podstrešju.
Hrvaške narodne noše v Dalmaciji.
„Nu, moja gospodinja bo gledala, ko bo jutri krtačila te pajčevine“, je vzdihnil Bombardon. „Desetico več bom moral pri-djati k stanarini.“
Zahtevajte gratis in franko ilustrirani cenik o
enem milijonu razglednic za Božič —	in Novo leto, '
kakor tudi tisoč različnih, lahko razpečevalnih predmetov.
Adler, Zeisel&Co.,DunajII .Praterstraße66/19
Izvleček iz naših cenikov za poskusno naročbo : Božične in novoletne razglednice se razpošiljajo v vseh jezikih.
V barvotisku.	i V barvotisku in blesku.
12 kom. sortiranih K	—‘45	'	12	kom.	sortiranih	K	—‘60
25	„	„	„	-‘85	;	25	„	„	„	1-20
50	„	„	1-60	50	„	„	„	2-20
100	„	„	„	3‘—	!	100	„	„	,	4‘—
V barvotisku in električnem blesku. Najnovejše in najlepše. 12	kom. sortiranih K	— 85 25	„	„	„	1-65 50	„	„	3*— 100	„	„	5-50	Pošilja se po poštnem povzetju ali če se vpošlje denar naprej. Pri naročilih pod 2 K je v znesku v poštnih znamkah istočasno priložiti 90 vin. za poštnino.
	
&VETO VNOZX AXO !
je posebno tanka amerik. 14 kar. zlata double anker rem. žepna ura idoča 36 ur, z večkrat odlikovano znamko „Sirena“. Le jaz sam sem v stanu, da razpošiljam ure za tako nizko ceno 4 K 95 v. Ura ima prima švicarsko kolesje in se ne razločuje od zlate ure, ki stane 100 K. Za točni tek ure garantiram 5 let.
1 komad 4 K 95 vin., 2 komada 9 K 60 vin
Nadalje razpošiljam „Gloria“-srebrno žepno uro za 3 K 60. Vsaki uri se zastonj priloži eleg. pozlačena verižica. — Riziko je izključen, zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošilja se po poštnem povzetju.
S. KOHANS 1. Razpošiljalnica ur.
Krakov, Sebastiany štev. 891. * v
Uradnik, ki je priznan
pOrtrCtm Slikar, Si želi postranskega
zaslužka s slikanjem portretov, bodisi po fotografijah ali po naravi — bolje po naravi — na platno
v oljnatih ali akvarelnih barvah. Delo izvršuje na svojem domu, ali na domu naročnika po dogovoru. Za popolno podobnost se jamči. — Vse ponudbe in vprašanja naj se naslove na uredništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika“.
„Tudi meni se ne bo godilo drugače. Jezik ima prav za prav najbolje. Na strehi čepi, kakor sova in ima vsaj zvezde, ki mu svetijo, tu pa druzega ne vidiš, kakor žarečo od cigarete.“
Dolgo so čakali.
Kar pomoli Fekeleš glavo skozi odprtino in pravi:
„Jezik!“
„Kaj?“
„Ali jih še ni?“
„Se ne.“
Tedaj pa se je Fekeleš vnovič spomnil, da bi jih utegnila Bombardonova neumnost odgnati, in polastila se ga je jeza. „Mogoče si jih odgnal.“
„Ni mogoče!“
„Lahko!“
„Kaj pa, če nas je potegnil September.“ Fekeleš je sunil v opeko, da je zarožljalo in zaklical :
„Öderem ga, hudiča!“
„Tiho!“
Jezik seje vspel in poslušal ter rekel: „Tiho . . . Zdi se mi, da gredo!“ Slišal se je šum in čez nekaj časa so se začuli mnogoštevilni koraki in pri-tajeno^ govorjenje.
„Že gredo!“
Fekeleš in Bombardon sta se zravnala in poiskala vsak svoje orodje. Bombardonu so se napele žile in prijel je za peč, kakor bi se hotel odškodovati v trenotku za to dolgo čakanje.
Dijaki so prišli. Vrata so se odprla in vstopili so, nekateri čudeč se, kako da so vrata nezaklenjena.
Fekeleš pa je na podstrešju pomislil: „Aha, nekateri so že stari znanci te podrtije. Nü, nocoj vam posvetim, da se vam bo polleta sanjalo o tem!“
Dijaki so prižgali nekaj sveč, katere so prinesli s seboj in jeli pripravljati sedeže
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku!
Za Božic 1911 !
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14-4<) in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo ;
6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega kom.;
6 kom. amer pat. srebrnih jedilnih žlic ;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavinih žlic ;
1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za juho ;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado ;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov ;
1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14-40.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K SO1 — ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 14,40. Američansko pat. srebro je znano, je skozinskoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le ta Inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
BOŽIČNO DARILO
kakor tako za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. HìrSChbCrge3
eksportni hiši amer. pat, srebrnega blaga na Dunaju II.. Rembrandtstrasse 10, 0.
Telefon Nr. 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Jse se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za njo 20 vin. — Pristno le z zraven natisnjeno varstv. znamko (zdrava kovina). — Izvleček iz pohvaln. pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen, Ljubljana, Oton Bar-tusch, c. kr. stotnik v 27. pešpolku. — S patent, srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša gami-tura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še eno. Šent Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljem. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožnih uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904.	3108
V sobo ni šel nobéden, razen onih, ki so bili v prvič tukaj, a še ti so se koj vrnili s plašnimi obrazi.
„Šegeče jih po hrbtu“, je pomislil vnovič Fekeleš in to ga je močno razveselilo. „Ej, pa bo še vas, le potrpite !“
Dva, ki sta se menda najbolj razumela na kuhanje, sta se spravila na delo in jela skubsti goske. Ostali pa so posedli po kuhinji in jeli pušiti in piti vince.
Bombardon je poželjevo gledal na polne steklenice in kar z očmi požiral vsak požirek. Pri tem seje nemirno oziral na streho, če se bo kmalu slišal usodepolni žvižg.
Jezik pa je skrbno opazoval početje dijakov in po njegovi glavi so švigale misli.
„Zažvižgam? ... Ne . . . Naj nam vsaj oskubijo goske, spekli jih bomo že mi!“ Fekeleš je potipal narahlo po temi in otipal Bombardona.
Ta se je vstrašil in zašepetal :
„Kdo je tu?“
„Jaz.“ n Kaj je?“
„Ali vidiš?“
„Vidim.“
„Spili bodo vse!“
„In skadili.“
Nato je začel Bombardon jezno :
„Ali ne bo zažvižgal. .. Za Boga, zastonj sem čepel tu gori, zakaj teh 30 žejnih grl popije vse v eni minuti.“
Fekeleš pa je otipal odprtino na strehi in pograbil Jezika tako močno za nogo, da je skoro zaječal.
„Kaj si zblaznel?“
„Zažvižgaj, ali pa skočim z drogom v kuhinjo!“
Jezik je izprevidel, da je to tudi najpametnejše, zakaj v steklenicah je vidno zmanjkovalo vina. Vtaknil je prst v usta in zažvižgal tako presunljivo, da se je malone sam vstrašil. V bližnjem gozdu pa so se plašno dvignile vrane in prhutaje odletele.
Fekeleš je zamahnil po opeki, da je kar zažvenketalo in cele gruče zdrobljene opeke se je vsulo v kuhinjo. Bombardan pa je s strašnim srdom valjal peč in jo metal iz kota v kot, da se je stresala vsa hiša in grmelo, kakor na sodnji dan.
(Dalje.)
Skrivalnica.
Kje je stari gospod?
Naročajte razglednice, ki jih izdaja „Slovenski Ilustrovani Tednik“!
Vojaštvo Josip Ahčin
Dunajska cesta 5, Gajeva ulica št. 2.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejsega do najcenejsega vedno v zalogi. — Kulantni plačilni
11_____pogoji-___11
Opozarjamo
na božično številko!
„Slov. Ilastr. Tednika“,
ki izide 22. t. m. ter bo obširna in posebno lepa. Izšla bo v pomnoženi izdaji, ker jo bomo razposlali po vsem Slovenskem na ogled.
Vpošljite oglase za to številko! Cim prej tem bolje, naj pozneje pa do torka 19. t. m. Pozneje došle inserate ne moremo več sprejeti v božično številko.
za na dom, za fante in dekleta že od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zaslužijo 20—40 vin. na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 v v znamkah, katere se mu pa vrnejo, ako delo sprejme.
Izrezljarska trgovina trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah.
BI
Mestna hranilnica ljubljanska
BB
Kdor želi
kupiti
kako posestvo i. dr. na slovenskem Koroškem naj se obrne pod „Goro-tan na upravništva Tednika.
хрЗЗа32ВШЗСС£СВШ&
6 rjuh
iz preje izvrstne kakovosti 150/200 cm K 15, 30 m finih ostankov odbranih K 18. , Vzorci najboljšega lanenega in bombaža-stega blaga in modernih flanelov in barhen-tov zastonj in franko.
Tkalnica lanenega in bombažastega blaga
Bratje Kr ej carevi
Dobruška, Češko.
Trgovski učenec
z dobrim šolskim izpriče-valom se sprejme v trgovini A. Pinter v Slov. Bistrici. Tukaj obiskuje učenec tudi trgov, šolo.
II ■ I IB BI
v Ljubljani.
največji, najvarnejši slovenski == denarni zavod. —
Denarnega prometa do konca 1. 1910 nad 364 mil. kron
vloženega denarja nad.......144 mil. kron
zdaj obstoječe vloge znašajo nad .	.	40 mil. kron
rezervni zaklad........1 mil. 200 tisoč kron
II
BI
BB
IB
Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov, vloge obrestuje po
41; o
r 4
Vpeljane ima domače hranilnike = in kreditno društvo,
Posoja na zemljišča po 5°jo obresti in najmanj 12°o amortizacije dolga. Daje posojila na menice : :	:	in vrednostne papirje,	:
, -'l •:
pleme Seifert
povsod s Imi in častnimi cenami odlikovani. Dnevni in večerni pevci v bogati izberi od 10 K naprej razpošilja
največji zavod za kanarčke
I. B. Falfr,
Praga, Letna, Ovenecka ulica. Vila Kanaria.
Spis o vzgoji kanarčkov 40 vin. v znamkah. Cenik brezplačno.
Kavarna
ležeča na glavnem trgu v Novem Mestu se radi smrti soproga takoj z vso opravo proda. Več se izve pd lastnice Anice Žgur.
Prva štajerska trs-ničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju ima na prodaj
cepljene
-	trte -
najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. — Ceniki so brezplačno na razpolago.
-	Vsak gospod, -
ki vpošlje 50 vinarjev v znamkah, dobi zanimivo knjižico, — Robert Kra-tochwil. Toplice, Češko,