44. Številka.
Ljabljana, t petek 22. febrnvarja 1901.
XXXIV. leto
Uhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol sta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira — Zs oznsnlls plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trgu fit 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod t uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna TIskarna- telefon *L 85.
Ravnopravnost v državnem zboru.
V parlamentu divja zopet vihar, skoro takšen, kakor zadnje dni Badenijeva gospodovanja. Ta vihar je izzvala tista nemška prepotentnost, kateri se dandanes vse uklanja, in kateri je jedini smoter, £a liti in poniževati slovanske narode ter Jim iztrgati kos za kesom tisto mrvico ravno pravnosti, ki so si jo priborili s toliko težavo
Nemci zahtevajo nemški državni je zik, da bi ž njm zagotovili svoje gospod-stvo nad Slovani, in državi dali popolnoma nemški značaj. V tem stremljenju so desledni in hočejo povsod, koder je mogoče in vselej, kadar nanese prilika, nemškemu jeziku zagotoviti izključno veljavo ter slovanske jezike oropati vsake najmanjše ravnopravnosti. Letos so to poskusili tudi v parlamentu in prav brez vsakega vzroka provccirali slovanske narode z impertinentno zahtevo, da se nenemške interpelacije ne smejo več sprejemati in objavljati v zapisniku. Prezident Vetter se je res ndal. Zasluga na tem gre Šusteršičevim protektorjam nemškim klerikalcem v prvi vrsti dr. Kathreinu, ki je prezidenta Vetterja pregovoril, da je v tej zadevi izdal znano odredbo glede sprejemanja nenemških interpelacij.
Slovanom se gre v tej stvari za načelo ravnopravnosti. Praksa svedoči, da so se slovanski poslanci le v najmanjši meri posluževali pravice, govoriti v parlamentu v svojem jeziku in podajati v svojem jeziku pisane interpelacije, in gotovo bi bilo tudi pri tem ostalo, da niso Nemci zahtevali slovesnega razveljavljenja te pravice.
Slovanski poslanci bi se, to je ob
sebi umevno, gotovo tudi v prihodnje posluževali tistega jezika, ki ga razume veČina parlamenta, Nemcem pa se gotOTO ne zgodi nikaka krivica, ako se sprejmejo slovanske interpelacije in ako se prečitajo in priobčijo v zapisniku ne le v nemikem prevodu, nego tudi v slovanskem izvirniku.
Toda Nemci so s to zadevo hoteli zadeti narodno občutljivost Slovanov, ho-
teli so s tem ponižati slovanske narode in
njih jezike. To pričajo vsi govori in medklici nemških parlamentarcev. Pa Se nekaj so hoteli doseči. Izzvati so hoteli odpor Slovanov, če mogoče obstrokcijo in prezident Vetter jim je pri tem Sel na roke tako, da so bile popolnoma opravičene tudi najostrejše besede, kar jih je bilo slišati v sredo in včeraj.
Ako bi bil hotel prezident postopati honetno in pravilno, bi bil moral vpra Sati zbornico, če bi mu bila ta pritrdila, bi se bili tudi naj radikalnejši Slovani udali. Toda prezident ni vprašal zbornice, ker je dobro vedel, da bi bila ta njegovo stališče zavrnila, da bi bila odbila nameravani atentat na načelo ravnopravnosti, iu zato je kar sam svojevoljno izdal za Slovane žaljivo odredbo.
Nemška stranke so torej krive viharjev v zadnjih dveh sejah. Izzvali so te viharje z največjo frivolnostjo ter s tem po-svedočili, kako malo jim je na tem, da bi državni zbor res deloval. Strankam, ki hočejo delati, bi moralo biti pred vsem na tem, da se ne zgodi ničesar, kar bi izzvalo odpor. Kaj bi bilo državni zbor in Nemce motilo, če bi ostalo vse tako, kakor je bilo lani? Gotovo nič. A Nemci so vendar sprožili to zadevo, jo s pomočjo utelešene ne sposobnosti, ki čuje na ime Vetter, zasukali tako, da se čutijo vsi slovanski narodi ža ljene v svojih narodnih čntilih.
Blazni nemSki Šovinizem je pač prešinil vse nemSke stranke, in tema nemSkemu Šovinizma se ima država zahvaliti, da v parlamentu ne nastane mir, da parlament ne pride do dela.
Patentovani klerikalci in še marsikaj.
(Dalje.)
Poglejmo, kakšen je m;; erijal, iz katerega je zgrajena častivredna stavba .katoliške" (Ü) stranke, po volitvah, če sem prav poučen, katoliškega ljudstva. Anali zujmo najprej ime. Kriterij „katohSka" za služi brez ugovora, kajti patent laži, obrekovanje, natolcevanje, dennncijanstvo, aničba svojih političnih nasprotnikov, hinavstvo, zapeljevanje v brezverstvo ji daje pravico
samotržja z navedenimi ideali. Poklanjamo se Vam, častivredneii! Kmalo odložimo bojno kopje, VaSa plemenitost nas je očarala, vid nam je vzel krepki soj, ki, pri ha jajoč od vaS'h originalno katoliških del prve kakovosti, a čudno gorkoto sili k na Semu liberalnemu srcu, da bi ga navdahnil 8 svetim navdušenjem za pristno katoliške vzore. Tableau! čeizpolnnje liberalec svoje verske dolžnosti, so kar zeleni same zavisti in jeze, ker vidi njih pokorni sluga duho-revež, da liberalci niso brezverci. Tuda prebrisana klerikalna veleumnost si zna takoj pomagati, če hodi liberalec v cerkev, je to le hinavstvo, hudičevo delo. Sedaj veš kaj dela liberalec v carkvi Res je to tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, saj so župnik rekli!
Kako bi bili vendar ti „katoliSki" blago-duSniki zadovoljni in srečni, da bi bili liberalci res brezverni. Kdo bi mogel popisati njih veselje, da bi se zgodilo kaj ta-cega! Das wäre ein Fressen für die gierige Meute! Nočem tajiti istine, da je pri mar sikaterem izmed nas ohladilo versko gorečnost čudovito početje mnogh slovensk h duhovnikov, ker so spoznali tiste veroverne božje namestnike, katerim je vera dobrodošel orodek, ki jim je priboril pri neukem ljudstvu posvetni vpliv, in ki ga naj okrepi za vekov veke. Ti Ijndje grdijo, čitijo, preganjajo vsacega, celo v pravem pomena besede katoliškega duhovnika, ki hoče, da se naj drže" svojega vzvišenega poklica, da naj ne ponižujejo vere v debelo molzno kravo, ki jim daje kar maslo. Katoliški so ti gospodje v taki meri, da toži katoliški duhovnik svojega .sotrpina" pri — prote stanovskem advokatu! Toda o vzornem življenju takih duhovnikov Se več o prilikah!
Glavni kontigent klerikalnih glasov daje narod na dež-di, v prvi vrsti analfa beti, s katerimi smo na Slovenskem Se preoej dobroletno preskrbljeni, torej ljudje, ki le tavajo v neprodirni duSevni tm<ni. Ker večina naSib klerikalcev dobro ve, da le v temi lab ko počenja brezkazneno svoja plemenita dela, je treba luč ogaSati, da ne očiti skrbno prikrite gndobe. Kmet, revež, siromak, Tebi se ne sme nikdar sv.tati v Tvoji glavi, Ti ne smeS nikdar do napačnega prepričanja priti, da si človek, da na
tem svetu zaslužijo vsi, kateri delajo, da imajo vsaj dosti jesti. Tvoj želodec ni sposoben, da bi prenaSal n. pr. purane, peteline, kokoSi, čisto gotovo pa ni vstvarjen za nežnomesno piSče. 0 jajcih in sličnih finesah Se ne govorim. Studiti se mora človeku, če pomisli, kako požrešni so nekateri naši duhovniki. Le škoda, da čut studa nad njihovim požeruštvem ne poganja kali tam, kjer bi rodil blage posledice! Ko sem bil Se kot fantek sliäal duhovnika raz ltco opominjati neko gospodinjo, da mu naj Se prinese par lepih piščet, ki 80 se pred nekoliko dnevi veselili Se na dvorišču življenja prostosti, in skrbnosti svoja pridne gospodinje in pri tej priliki bili tako nesrečni, da jih je zagledalo tanko župni-kovo oko ter jim v istem hipu sklenlo cdrezati nit brezskrbnega nadogoječega življenja, se mi je zdelo to čisto naravno, ker sem trdno mislil, da bi ajdovski ali koruzni žganjci preveč obtežili »gospoda* želodec.
»Gospod" so velikokrat pravili: V nebesih bomo pa vsi jednaki, tam bomo vživali vsi brezkončno, tukaj Se nikdar mišljeno veselje. Gospod so bili res dobri. Vsi smo že bili v duhu avanzirali do ne-beSčanov. Toda čudno se mi zdi sedaj, da niso nikdar rekli: tudi na sveta imamo vsi, ki se trudimo, isto pravico, da jemo vsaj v pota svojega obraza pridelan kruh! Ali je to res, gospodje?! —
Da ostane kmet neumen, zato skrbeti sa čutijo pred vsemi za dobro, brezskrbno življenje navdušeni klerikalci in njih ad-j uta nt i. Da dosežejo ta svoj blagi smoter, morajo najprej uničiti, učitelje seveda samo bud'ttdje naroda, onih ne, ki jim stražijo posvetno gospodstvo.
B g ne daj! Ali veste, gospodje klerikale*, kaj počenjate, na kak nečloveški na-čm odvračate l|u istvo od osrečujočih blagot bežečega časa ? Kako izpolnujete krSč. dolžnosti do Boga in bližnjega ? Blagočutja pri Vas ni več. Kruto, neodpustno lahkomiselno trgate iz nežnih src zaupanje do nčiteljstva, katero blatite, obrekujete, proti kateremu Sčaj ■ ta stariše, kateri neuki in nerazsodni, smatrajo vsako vašo besedo, tudi najnižji duševni izrodek duhovniški, za božji glas ter pred otroki zaničujete odgojitelje njihove,
"iL* X S T elf JEČ*
„Kar je bilo — kar bo."
(Stoletna „Sokolova" maskarada) (Konec.)
In veselo, živahno in zabavno je bilo to občinstvo, prav kakor Italijani na nefc-danjh benečanskih, maskaradah. To je bilo življenja, vrvenja, dirjanja, skakanja, lovenja, smeha, krika in biupa, prav kakor da je vse mlado in zaljubljeno. Čmernega lica, otožnega srca ni bilo v vsej pisani množici. Sreča, radost, dobrota je sijala vsakomur iz oči, kakor bi trepetala na vseh ustnicah ista želja:
„Seid umschlungen, Millionen,
diesen Kuss der ganzen Welt!"
V istini! Toda izvestno ni ostalo ta večer samo pri taki platonični želji.. . saj je bilo v dvorani nakopičeno toliko eksplozivnega temperamenta! —
Vsaj v rajanja veselo objemajočih se parov je bilo uprav ogromno. Pod redi-teljstvom gosp. Iv. K ende in Iv. G Ottlar da je plesalo četvorke 100—180 pa-r°v. V stranskih prostorih, na galeriji ter
v restavracijskih lokalih pa se je razen teh gnetlo in prerivalo najmanj Se 900 oseb Družba je bila torej naravnost velikanska, presenetljiva. In sicer zgolj elita ljubljanskega in podeželnega narodnega občinstva !
Mej bujnimi akordi neumorno igrajoče meščanske godbe pod osebnim vodstvom g gledališkega kapelnika H. BeniSka pa so Skrtali mozeg prodirajoči „kri kri" ji, so prasketale iskre in papirnat dež razsipajoče petarde, so pokale takozvane Bmeglit bombe" ter so frčale kakor kačaste strele raznobojne papirnate rakete. Ia tu in tam, ondi in tamkaj, spredaj in zadaj so se bile ljute bitke med celimi skupinami in med posamezniki. Celi oblaki megle so zavijali bojevnike, in čujte prijatelji ženske emancipacije, med meglenimi vojSčaki so bile najsrditejše in najneizprosnejSe naSe Slovenke! Marsikak možakar in možiček je moral ta večer sramotno bežati pred strastnonasilnimi Amazonkami. Zato pa: Alaaf, prvoboriteljice z meglo!
A kakšna dražba je vendar to I Štirje jako karakteristično kostomirani cestarji-snegarji v raztrganih in zašitih .kamižolah", s kučmami, polhovkami
na glavi in s cunjami ovitih Škorenj so privlekli na toriSče gare, polne sneženih kep. In zavihteli so svoje velikanske brezove metle ter pometli vse po tleh nabrano meglo. Kot nadomestek pa so pometali med prijetnoogorčeno občinstvo bomba-Ževskosneiene kepe in nebroj dehtečih Šopkov.
A jedva so izginili ti veleodlični .sneženi možje", se je pojavil nov vehikel, poln predražestnih Colombin in duho vitodovtipnih ter elastičnih Pierrotov v izredno okusnih belih kostumih Dva para Pierrotov je vleklo prelepo aranžirani in dekorirani voz, vodil pa jih je s svilenimi brzdami fikrlatastorndeč kralj z veliko zlato verigo okoli vrata. Poredne Colombine so metale cvetje in konfeti iz velikan skih „Skrniceljev" ter polnile dvorano s svojim srebrnočistim smehom. Štirje drzni Pierroti pa so se obenem spustili vrvi z galerije v dvorano, pridraživSi se tovarišem
Toda kakšna pošastna dražba se pomika sedaj v dvorano? Na črnem hiper-modernem avtomobila se je pridrvila tolpa Črnih vragov in vragaljic. Hej, to j« bila uprav ptklenakolepa tovarlija
vr*žj* elegance in hudičevorafiairane fiao-sti Krmar|U je žarel na prsih zlodejski red, na kotlu avtomobila pa je prestoloval Bel-zebub. Vse te imponujoče vraguljice stasi-tib, idealnih teles so imele črna žezla, na katera so nabadale prenasilne občudovalce. Avtomobil je dirjal s svojo originalno družbo okoli po dvorani, Sirec radost in začu-jenje. Saj pa se tudi niso videli Se nikdar salonski hudiči in salonske hudičevke. To so bili menda sami potomci duhovitega in elegantnohndoboega MefUta, pokrovitelja rajnega gosp. dr. Fausta. Vsekakor so zbujali največje zanimanje ter si mahoma pridobili ogromno čestilcev!
Hrup in zmeSnjava sta bila že narasla do impozantne viSine; ali Se ju ni bilo dosti. Veleslavni cirkus „Bum-Bum" a« je pripeljal s svojo mena žari j o, katero je vozila čvetorica mladih, nadebudnih brno. Videli amo slona, medveda, muzikalično zver Vau-vau i. dr. eksotične, anonimne životinje.
Ali med tem se je bilo v dvorani nabralo toliko megle, da ni moglo občinstvo niti hoditi več. Zgodila ae je namreč nesreča, da je ,prva kranjska priv. tovarna za preianje megla" okoli polnoči napove-
ker ne vedo, da o vete pijeteta le tam, kjer se v očetovi bili oepi v mlada srca spoštovanje do vseh avtoritet in hvaležnost do dobrotnikov. Klevetniki, ali ne veste, da Sinite satansko službo? Ali se nam je le čuditi, da otrooi, izgubiva! vso ljubezen do stariSev, ker so jo ti, slabo poučeni od kle ri kal ni h obrekovalcev, sami zamorili ob jed-nem z nesramnim, ker neosnovanim, za bavljanjem nad učitelji, sovražijo, preganjajo, trpinčijo svoje največje dobrotnike! Ta prikazen je največkrat prokleti sad, katerega rodi nepremišljeno na rodovitna tla vrženo slabo seme. Torej žetev lastne setve.! Gospoda, laživenčane glave, studenec obrekovanja in Škodoželjnosti, jnnaki denuncijant* stva, povejte nam jedenkrat ime le jednega učitelja, ki nči ali vsaj zagovarja v Soli brezverstvo, da ga bomo devali tndi mi li beralci iz kože. Tak učitelj je zgreSil pravo pot, in kdor v resnici ljubi narod, se bo potrudil, da odstrani in zaceli rano na nje govem telesu Mi liberalci se med prvimi udeležimo plemenitega dela. Toda ali naj mečemo kamenje na nedolžne glave? Pa saj se poznamo, žlahtna gospoda! Boli Vas, usmiljenja vredni preganjanci, da se drznejo trditi učitelji, da imajo s svojimi možgani misliti. Čas beži! O nebeSko lepi časi rajskega počutja, sladki trenotki brezmadež nega bleska duhovniških črevljev, kedaj se vrnete zopet! Hlapci invladodržne kuharice se ne razumejo zadosti na .biksanje"! Re pristinacija, repristinacija! Veleumna gospoda okoli „Slovenca", odgovorite mi samo na to vprašanje: Zametuje li krojač, ki bacne črevljarja, ki ga je prišel nadzorovat v njegovo delavnico, na cesto z o pravi če nimi besedami: aLe črevlje sodi naj kopitar", zaradi tega tudi smolno obrt moža kopitnega? — Dalje! Ali ni vandalstvo, preganjati, sramotiti nedolžnih otrok libe ralnih stariSev, ko bi bili ti tudi živi hu diči, bodi kjerkoli, zlasti pa v šoli ali cer kvi! Mislim, da izobražencu ni treba po sebne doze rahločutja, da ne bo očital ka kemu otroku resničnih — koliko manj pa Se dozdevnih! — napak roditeljev. Kaj mo rejo oni za to. če so ti grešili! Lepo bi bilo, da bi začeli tudi drugi stanovi zlorabljati svojo službeno oblast v tako nizke namene, takcr da bi na pr. zdravniki brevi manu ekspsdovali umetnim načinom v boljSo de želo klerikalce brez razlike stanu in starosti ter spola, sodniki jih krivično obsojali, profesorji s slabim klasikovanjem morili otroke svojih političnih nasprotnikov ter dušili nadebudni naraščaj jedino opravičenih neba ških kandidatov! Cenjeni gospodje, lep recept ste iznašli. Čestitamo iskreno na duhovitem izumku! Brž patent nanj!
No pa saj se pri znani gonji proti učiteljem ne gre za drago, kakor da si ta kozvani slovenski klerikalci pribore rekord v svojem elementu. Kakor vsak človek tako vedo tudi oni, da liberalni učitelji izpolnu jejo svoje verske in stanovske dolžnosti ravno tako vestno kakor klerikalni. Ali ker teže oni po samostojnosti in neodvisnosti, katere je treba pri njih plemenitem delu, ker so si svesti svoje važnosti v človeSki družbi, ker nočejo polagati več tilnika pod farovSko kladivo, ker se upirajo kakor vsak pameten človek, kateremu je drag blagor naroda in njegova vera, posvetni klerikalni
dala konkurz. Na borzi je nastala strahovita panika in papirji so padali s strelo-vito naglico. Vsled konkurenčnega podjetja, katero so etablirali na galeriji nekateri nedosežni pivci, katerim se je noeglilo z uprav električno hitrico, je izgubila tovarniška megla vse cene, in odjemniki so jo metali kar cele vreče v dvorano. V tem sila kritičnem času pa je nastooil Long Tum de 116 megle (sistem Bonacovsfey) ter so začeli dajati meglostrelci cele salve. In hipoma se je razpršila konku renčna megla, se je očistil vzdah in so se pomela tla. Tovarna pa je začela poslovati iznova, kar se je naznanilo vzrado&čenemu slav. občinstvu s primernimi reklamnimi plakati
Ljubljanski Lintvern in barjanski po-vodnji mož sta omedlevala od zadivljenja. To je napredek! Velikansko!
Toda to Se vedno ni bilo vse. Tudi ostala družba je bila nezaslišano zanimiva, krasna in elegantna.
Tu sta se koSatili dve visokostaani, finesarski, zelenkastobeli, svileni Kri no lini; pompozna Parižanka iz Napoleonove dobe in impooujoč ženaki črn Empirdomino z dolgimi, belokodrastimi
vladi, zaradi tega so brezverci, sapeljivci in kvaritelji ljudstva, njih klerikalni kolege, daai a večine lioemeroi, pa vzorni katoliški možje. Ker trde to nesmotni klerikalci, je gotovo resnično in pravično I Tableaul
čisto napačno bi bilo o slovenskem priprostem ljudstva govoriti, da je klerikalno ali liberalno. Sedaj še šivi v taki duševni tmini, da ne razume ne jednega ne drugega pojma, kratko rečeno, slovenski kmet ie v pretesni večini politično še po polnoma zelen! Ker je jako pobožen, je svojemu .dušnemu" pastirju slepo vdan in mu veruje vsako bedarijo, n. pr. da tisti, ki voli klerikalca, voli Boga, drogi pa hudiča, da bodo liberalci hodili le tedaj s .po božnim" (reote: podevičnim!) veseljem v cerkev, ko bodo namesto oblečenih svetnic oble oblike golih devic (bab!) na altarjih vzbujale in mikale njih mesno poželjivost.
V kako živih, vidnih bojah slikajo ti duSogledci pregreSne namene izgubljenih liberalcev. In kako zvesto poslušajo ti največjega obžalovanja in usmiljenja vredni pozemljaki take in jednake pripovedke in prorokovanja iz posvečenih ost. če spi utiuien siromak tam pod korom s .čikom" v ust h .nevzdramno spanje", in sanja zarjavela devica, z nosom mahaje po klopi, o nadležni ljubeznivosti črnosnknjega vroče-krvca, kadar začne govoriti duhovnovnik o .finih* okusih liberalcev, takoj se zbudi verni ljud in stiska roko v trdo pest, katero bi najrajši dal hipoma čutiti tako razuzdanemu svetu, če poreče pameten človek: takih čenč vendar ne bodete verjeli, planejo nanj ter so pripravljeni križati brezverca, ko bi se ne bali .krivičnega" časnega plačila za preveliko skrb za večno življenje. Da Se ljudstvo dandanes pripisuje duhovniku različne lastnosti višjih bitij, n pr. da zna točo delati, odpravljati jo, copernice panati, da vidi v nebo itd, je znano dovelj. Da bi tako .razsvetljen" Človek izprevidel, da njegov .pravi prija telj" sistematično goji njegovo duševno temoto. da jo rabi v podel lasten dobiček in zgodnje kipnienje svojega boga, o tem Se misliti ni. Takega človeka dobi duhovnik za vse, celo za krivo prisego, če mu le obljubi nebeško kraljestvo, s katerim so novodobni dnhovniki proti ljudem omenjene kategorije zlasti za časa volitev posebno radodarni. In to je tisto ljudstvo, o katerega nekaljeni nravnosti in radi tega pravi politični razsodnosti je spuščal .Slovenec" po volitvah navduSene panegirike v svet katero je ponos klerikalcev in zanesljiva zaslomba, katero se mora ohraniti v tej dnSevni zrelosti, da potem gotovo doseže veselo, breztrudno življenje okraj groba
Čestitam Vam zopet, iskreno cesti tam, plemeniti klerikalci, na VaSem blagem namenu in nadčloveškem prizadevanju ! Se li da d biti tudi za tako človekoljubna prvenstva patent?! No, mi razumemo po polnoma, da gledate, da .duha svit" ne Sine v glavo teh nesrečnežev, kajti dobro veste, da Vas misleč človek, tudi vsaj ne koliko omikan kmet spoštuje le tedaj, če vestno opravljate nalogo svojega poklica, če Vam je na srcu izveličanje svojih ovc, ne pa začasno lastno življenje pohotnosti in bre/skrbnosti.
Gnspodie Slovencevci.  mi Vam pri
lasmi — sta bila prav francoski ljubezniva; v njiju družbo pa je sodila tudi rafiniranka madame Pompadour, krasna dama vznemirljivih telesnih čarov. Fini in poredna živahni sta bili dve Dunajčanki iz kongresne dobe, pikantnodražestni sta bili sestri Barrisson, obžalujoči v svojih prelepih črnih kostumih troje svojih na mfiaenci obolelih sestric Šastorica rudeče-beiih MuSnic je trosila med družbo strupene zabavljice, četvorica elegantnih Postil j o no v v finih karakternih maskah in dvojica lepih rudečih — Roko ko-pismonoš pa je skrbela za poštni promet Bila sta tu nadalje dva para vroče krvnih Š p a no e v i n Špank, troje izredno elegantnih Geis h različnih fantastičnih pokrival. krasenSecesi oni stičen domino, mnogoobčudovana vitka Vešča z električ nim plameoom v zlatih laseh, imeniten, dragocen Večerni mrak, jako fina in nežna Šahova kraljica, resen modernŽenski doktor, preljubka Cvetličarica, dvoje vranjelasih in žarkookih Carmen in dvoje dražestnih Povodnjih vil, jako lep Cy. clamen, ljubezniva Vratarioa in sanjava Noč. In videl ai tu: Ovčarioo, Grkinjo boginjo Luno, Metulja, Hrva-
voščimo Vale veselje nad ogromno večino glasov pri volitvah. Radujte se, saj je nedolžno veselje nad razsodnostjo kmetiškega duha. Plemeniti rodoliubi! Toda tudi mi se veselimo. Prikazuje se že zora nastopajočega dne. S tem pa nočem reči, da so že vsi prosvečeni, ki so glasovali za liberalce. Mnogo je storila tudi tukaj agitacija. Z mirno vestjo pa rečem, da jih za klerikalce iz prepričanja ni glasovalo 5°/« Duhovnik, leteč od hiše do hiSe, je popisal volilcem glasovnice ter jim s peklom in hudičem zagrozil, če jih ne bodo prinesli na volišče. In priSli so in oddali jih pod zopetno du hovniSko kontrolo, za koga, ša ponajveč vedli niso, prepričani, da je dobro storjeno, kar duhovnik naredi. O volji ljudstva se pri takih razmerah pri zdravi pameti govoriti ne more, le o volji dvhovmkov ni posluSnosti nesrečnih analfabetov. Po pravični sodbi se skrčijo klerikalne ogromae večine na jako skromne manjšine. Saj je vendar znano, da so duhovniki in njihovi agitatorji popisali 98% glasovnie Ča pra Saš: oče, koga ste pa volili, odgovori se ti: tistega, tistega a — a — šastara Ztkaj pa ? ,Ker so gospod kaplan tako rekli." Zakaj pa Jelenca niste? .Ker bi morala občina, ko bi bil ta izvoljen, učiteljem po 100 gl d več plačati, gosp žopmku hi pa ostalo le toliko, da bi Se ovsenega brüh* in koruznih žgancev ne imeli dosti" Brezmejno zapravljiv iu brezsrčen bi pač moral biti tisti, katerega bi ne spravili tako čutni nauki na pravo tir, ki se ne bi vklond sveti volji svojega resnično za blagor svojih župljauov vnetega duSoega pastirja!!
Označenim revežem duševno jednaki 80 premnogi meščani in tržani, zlasti mali obrtniki. Različna klerikalna društva, ki jih spravljajo v svoje zavetje liki kcki.a piščeta pod svoje peruti, uničijo ša to, kar so se ljudje v šoli naučili, ter pitajo ne vedne ljudi, ki ne vzamejo svoje žive dai nobenega časopisa v roke, izvzemši kakega resnicoljubnega .Slovenca" ali Tu;celjnba večjidel s samimi lažmi in zgodovinskimi falz fisati, premišljeno izpustivši kričeča dejstva, kako poguben je bil vselej kleri kalizem za države in prosvetni razvitek. Ti, gospodje brumni pri „Slovenca", samo ti so glasovali poleg par premetenih vzori tih Špekulantov, pri katerih naročajo kleri kalci s veje telesne potrebščine, katerim torej klerikalstvo nese, za Vaše .narodne* kandidate po mestih. Lnhko ste ponosni na njih plemeniti motiv klen kalnosti in njihovo duševno težo. Le študirajte jih po imenikih, in prepričali se bodate o istioi tosti moje trditve. Meščanje, ki so slišali kaj o svetu iu njega teku in videli poleg svojega domačega krajf* tuli kos tuje zemlje, so prepričani in zanesljivi pristaši narodne stranke. To je drugi steber trdne klerikalne stavbe. (Da'io prih.)
V IJiiIiIJmiiI. 22 februvarja.
K položaju. Cesar je sprejel piedsedstvo državne zbornice, ki mu je sporočilo lojalnost parlamenta. Cesar je na ogovor predsedaika, grofa Vetterja dejal, da upa, da je trenotek, ko začne zbornica uspešno delati, bližje kot doslej, dasiravno se pripeti še marsikateri buren prizor Dokaz, da je ta nada opravi-
tico, Poljakinjo, Tirolfco, Rokoko, Sokolko, Snežne kepe, Satanele> Aspazijo, različne bebeie, domine vseh barv, fl ro pa so krasno zastopali: Mak, Nagelj in Potonka. Bili so tu končno: Faust, Lytzovski lovec, tujcem prijazni princ Č<ng, zelena Žaba, zamorski harmonikar, Gorenjec, Anglež, huzar. barlekini, konfetarji, razpečevalci megle in različne fantastične maske.
Vsa ta bujnopestra ma ž c* je bila složna v največji „pervzd'gavoosti", raz posajenosti in agresivno-epidemični skaka vosti. Pri tretji četvorki pa je dospela ve-seiost do kulminacije. Z galerije, iz megle nih lož. z godb*nega odra, od vseh stranij in plati j so fičale, Švigale in frleie preko plesalcev in plesalk neštevilne papirnate rakete, so grmele meglit-bombe" in praske tale .meglene petarde"; zrak pa je polnila nevzdržna in^ brezkrajna ploha coriando-lija, konfetija. Bfla ae je splošna bitka na vseh koncih in krajih.  Krasen, divoten, nepozaben prizor!  Nepregledne vrste ple aalk in plesalcev so bile uprav prepletene v ogromno pisano mrežo. Sto in sto razno-bojnih pentelj in trakov se je ovijalo okoli
cena, je cesarju skoraj složna izvolitev predsednika, od katerega upa, da bode opravljal 8voj teški posel premišljeno, ter da bo porabil vso svojo energijo v ta namen, da se spozna visoka vrednost parlamentarnega delovanja. Graški .Tagespost" je označil sedanji parlamentarni položaj neki odličen član desnice z besedami: .Zbornica je vneta, a nesposobna za delo". .Neues Wiener Tag blatt' piše: Novoizvoljeni avstrijski parla ment je v čudnem položaju. V svoji večini je zavzet za redno poslovanje in za pozi tivno delo. in vendar se posreči prav majhnim skupinam, da voz docela ustavijo, ter da zbornico s škandali korenito kompromitirajo. .Reichswehr" piše, da to stanje ne more ostati dolgo. V zadnji seji so delali nemir le nemški radikalci in češki radikalci. Mladočehi Klof-tča in tovariš.-v ue podpirajo, na drugi strani pa tudi Wolf pri nem ških strankah na najde posebne podpore. Ali naj ae da torej zbornica le Wulfu in Klofaču terorizirati?! Stranke morajo končno najti sredstva iu pota, da se takega terorizma otresd. Predsedstvu namerava začeti tudi 8 ponočnimi sejami. « Dogodki na Kitajskem. Kitajska vlada in poslaniki so se končno pogodili glede kazni, ki zadenejo glavne provzročitelje vojne in različnih masakrov priseljen h tujcev. I« Pekina poročajo londonski .Mor n ing Post", da, so poslaniki dovolili, naj kitaiski dvor in vlada izvršita tela kazni: Tuan, Lan iu Tung fuhsiang naj se obsodijo k smrti, a naj se pomiloste na dosmrtno izgoauje, princa Cbuanga je zadaviti, Yuhsiena pa ob glaviti. Chaoshuchiao in Yingnien naj se zadavita sama. Chihsina in Hen-chengyna pa ja obglaviti v Pakmu. Če dvor ne bo delal novih težav, je s tem prva točka mirovnih pogajanj dognana. Grof Walderaee namerava očistiti pokra jino Čili boksarjev, zato se čete še . na vrnejo.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Londona poročajo, da je prišel Kit-chener v Da Aar, da ja osebno vodil preganjanje in lovenje Daweta. Sedaj pa se ja vrnil nakrat v Pretorijo. .Daily Mail" sklepa iz tega, da je bilo preganjanje De-weta brezuspešno. Iz Kapstadt« poročajo v Lcmdon: Čete generala Kncxa sa pomikajo za kolonami, ki preganjajo Deweta. S tem hočejo preprečiti eventualni Dewatov poskus, vdreti nazaj preko reke Oranje. Polkovnik Piumer p<..di pred seboj ša vedoo oni del Dewetovih čet, ki so na zahodu. Iz Pretorije javijr.ji v London: Tri dni ni že nobenih Fienchovih poroč'1 French preganja kakor znano, Botho. Angleži mislijo, da je uš'o sicer nekaj manjših barskih oddelkov, a da je večji dal Bucov, 4000 mož z otroci
.-4
in ženami ter z mnogimi vozovi in topovi ša pred fronto Frencha. Nadejati se je baje Angležem velikih uspehov kombiniranega operiranja na vshodu Transvaala. V Kap--tadtu je krožila govorica, da sta Steijn in Dewet uj*ta. Ad v Londonu ne vedo o tem ničesar. Bižčas ai je vse izmisld kak sen-zacijo ljubeč reporter. Zanimiva pa je vest, da Me Nova Seelandija, Novi Južni Wales in kolonije Viktorija branijo nabirati prostovoljce za vojsko v Južni Afriki.
vseh tistih prožnih, nemirn>h teles ter viselo nizdoli z lestencev kakor čarobni de ževni curki.
Dä, da, na pus'ni torek je bila v Sokolovi dvorani veselost in zabavnost Slovencev v najkrasnejšem cvetu. Soglasna sodba vseh došlih mno'Obrojuih višjih, štabnih častnikov, mestnih in deželnih od ličnjakov, umetnikov slovenskega in nem škega gledališča ter vseh el tnih gostov od blizu in daleč je bila, da si je vložil vrli ljubljanski .Sokol" s tem dnem nov krasen list v svojo zgodovino ter da zaslužijo aranžerji (gg. odborniki Terglav, Skale in Jagodio, dekoracijski slikar g. Ver-bič, g. dr. M Zarnik in Vesel) neomejeno in največje priznanje.
,Kar je bilo — kar je — kar bo", sta Šepetala za odrom Lintvern in povodnji mož, .vse je in mora ostati Slovencem in Slovenkam na čast Malo jih je, a duha in požrtvovanja so polni kadarkoli treba — vzlio vsemu. Vivant, fioreant oresoantque!"
In dvignila sta svoji čaSi ter ju izpila do dna..
Kako sta hodila domov in ali je bil tudi njun .maček" hud, o tem pa molče vsi viri. Nemo.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi, 19. febrnvarja. Dasi je bilo veliko zanimanja za maskarado, vendar nismo mislili, da se strelskemu klnbn tako dobro obnese ta pri sedanjih tukajšnjih razmerah vsekako riskirani poskus. Točno ob 8. uri jele so prihajati maske. Ob 10. ari našteli smo jih 38. Bile pa to niso morda kake takozvane postne Seme, ampak ves elegantne maske, kakršnih je po deželi le redkokdaj in redkokje videti Oodba g L- Habata, poznata kot neutrudljiva. morala je vsakemu kosu navreči, ker vse je hotelo le in le še plesati Šele ko je g. Smger, ki ]e tudi sinoči bil toli prijazen prevzeti vodstvo Četvork, dal godbi znamenje za če-tvorko, bilo je nekoliko presledka. Po prvi četvorki nastopil je tndi pevski klub, ki je izborno zapel tri pesmi.
Cul se je le jeden glas: Maskarada prekosila je plesni venček, le škoda, da je nocojšnja noč tako hitro minula — Maskarada je torej uspela sijajno, in to je, kar nekaternikom ne bo všeč. dasi strelski klub nima druzega namena, nego prirejati pozimi strelske večere, nikakor pa ne delati domačim društvom kak'h ovir. Ker letos nobeno narodnih društev ni priredilo veselice, priredil je strelski klub dve veselici, za koji so mu vsi udeleženci gotovo prav bvale?ni. — Trn v peti je pa strelski klub posebno nekemu železničnemu uradniku.
Gospa Mflllerjeva naročila je v Liub-Ijani za strelski klub kostume. Ker jih do-tična tvrdka ni mogla odposlati s popolu-danskim poStnim vlakom, pripeljal jih je zvečer sprevodnik lokalnega vlaka. — Kakor orel na jagnje padel je omenjeni gosD. uradnik po zavitku ter ga koDfisciral, in ga šele po dolgi borbi izročil adresatinji.
Dne
v ne
vesti.
V Ljubljani, 22 februvarja.
— Osebne vesti. Računski svetnik v Celovcu, g. Jakob Hren, je imenovan računskim nadsvetnikom.
— „Rodoljub" je bil dane3 konfi^ci-ran. Državno pravdništvo je zaplenilo ves ironično pisani uvodni članek, v katerem so bil\ zbrani tisti novi verski nauki, ki jih v boju zoper napredno stranko razšir jajo klerikalni listi. V tem članku se za imebujejo nauki „Slovenca« in .Domoljuba* glede liberalne kritike duhovnikov. Nadalje je bil tudi korfi-iciran kratek odstavek iz .Nedeljskih premišljevanj". Kdor prečita to zaplenjeno števiiko »Rodoljuba" in jo primerja n. pr. s tisto številko „S!o venca", v kateri se ja v članku p. „muSe-nisu" Ferjančiču na nezaslišan način ščuvalo zot.er justico, tisti bo dobro spoznal, kakšen veter sedaj na Kranjskem piha. ,Rodoljub" izide sedela v drugi izdaji
— Strašno nevarnost za Ljubljano je iztakuil .Slovenec" v našem poročilu o Sjkolovi maskaradi, češ, ker poročamo o laaskaradi, ut»-gne vlada reči, da se Ljub -iančanom prav za prav dobro godi, in ne bo odpisala potrebnega posojila. Če ga ne bo odpisala, bodo tega krividr Šu steršič s svojim popolnoma ponesrečenim predlogom in pa Ljubljančan je, ker so tako velikodušni, da ne zahtevajo ti3tih tisočakov, ki so bili po potresu nabrani po cer-=fv-ah za prebivalstvo, ki pa so izginili v škofiji. Viada res lahko reče: Ca so Ljubljanč*nje škofij ^tvu darovali zanje üabranih šestdeset tisoč kron. potem se jim mora prav dobro goditi in jim ni treba ničesar oipisati. Koüko prizadetim Ljubljančanom, ki z Jaj ne morejo mirno spati, ker jih tare skrb, kako bodo plačali državno posojilo, bi büo pomagano iz vseh stisk, če bi se od Sk< fije dobil omenjeni denar. Torej ven s tem denarjem, ki je bil aabran za Ljubljančane, o katerem Pa šk< fijstvo še povedali neče, kako ga je porabilo. Liberalci so potrebni podpore. Na oiaskaradi smo videli mnogo odličnih klerikalcev z njih rodbinami Dražestne gospodične iz klerikalnih rodbin so se je vdele--!- v dragocenih maskah. Klerikalcem se torej ne godi slabo. To dokazujejo tudi »Sioveaeeva« poročila o .sijajnih veselicah" v .Meščanskem klubu", dočim se liberalcem teko slabo godi, da je na zadnji čitalnični ^•dici plesalo samo 36 parov. Samo 36 parov! To pač dokazuje, da liberalci niso v dobrih razmerah in potrebni, da se jim od-P'*ejo potresna posojila. Klerikalci tiče tako
▼ denarju, da so ti klerikalne dama a radostjo naročile svilena krila, na kakršna pač niso vajene, ko ata prišli gospodični hčerki tistega klerikalnega prvaka, ki v svoji atranki veliko ulogo igra, kadar mu tu dovoli dr. ŠusterSič, in jih rotile, naj pridejo na vsak način v svileni obleki, da ples v .Meščanskem klnbn" ne bo tako .Šofel" kakor po navadi. In res so prišle dame v svilenih oblekah in se okrasile s škofovimi Šopki, v tem ko tiče liberalci v do'geh Zatorej prosimo vlado, naj uvažuje pri rešitvi prošenj zastran potresnih posoiil, da so liberalci podpore potrebni, klerikalci pa ne, in prosimo jo tudi, naj že poskrbi, da se razdeli tistih 60 000 K, ki jih je prejelo škofijstvo, pa jih ne da iz rok.
— šusteršič — zblaznel. , Slovenec" je včeraj puobčil brzojavko z Dunaja, v kateri je rečeno, da je dr. Šusteršič zaradi razsodbe c kr sodnije v Kam niku, s katero je bil župan Svetlin oproščen, vložil brzojavno disciplinarno pri tožbo na deželno nadsodnijo v Gradcu proti g. adjunktu Vid cu Ko smo to brzojavko prečitali, se nam je pri srcu prav milo storilo, kajti ta brzojavkapriča, da je dr. Šusteršič zblaznel Samo blazen Človek zamoreradi kake razsodbe c. kr. soduije zahtevati disciplinarno postopanje zoper sodnika. Normalen človek, tudi če ni Jurist, tega ne bo stoiil. R-iz-sodba c kr. sodnije je sicer za dr. Šuster-šiča s t r a š e n udarec in bo iz nje spoznalo c. kr poljedelsko ministrstvo, s kakimi sredstvi je dr. Šnsteršičeva .G os p. zveza* vodila boj zoper kmetijsko družbo, dasi je dr B.ejc v Kamniku dejal, da si mora dr. Šusteršič pognati krogljo v glavo, če g>sp. Svetlin ne bo obsojen, vender nismo ver jeli, da bo razsodba tako žalostno vplivala na duševno stanje dr. Šusteršiča, da bo radi razsodbe zahteval discipliniranje sodnika, prav kakor bi imel sodnik dolžnost, da ugodi vsaki tožbi dr. Šusteršiča, in da obsodi vsacega, kogar se bo Šjster-šiču zlj ubilo pri tirati pred sodišče, tudi če doprinese dokaz resnice. Stvar se bo seveda končala z novo blamažo dr. Šuster šiča. Zakaj je razsodba kamniške sodnije tako strašno vplivala na dr. Šusteršiča, to spoznajo čitatelji, kadar bomo v položaju jim podati končno in natančno poročilo o tem, kar se je pred sodnijo dokazalo glede žlindre in Šusteršičevega boja zoper kme tijsko družbo.
— Končnik, Proft in dr. Šusterši 6. .Slovenec" je, boteč oprati dr. Šusteršiča v zadevi imenovanja gg. Končnika in Profta, navedel nekaj jako zanimivih detajlov. Kdor jö morda poprej še dvomil, če je naš dopis utemeljen, t-ga so minili vsi dvomi, ko je iz .Slovenca" izvedel, da se ta zadevana Štajerskem splošno razpravlja, in da je o njej govoril tudi dr. Dečko na za up nem shodu v Mariboru. Dr. Dečko je tako lojalen in previden mož ter tako vnet za slogo mej štajerskimi Slovenci, da ve vsakdo, koliko je bila ura, kadar čuje, da je ta isti dr. Dečko to zadevo na mariborskem shodu spravil na razgovor. Ker smo to rahlo konstatirali, zadrla sta se Lampe in Štefe prav pobalinsko na nas, boteč s tem vpitjem preslepiti javno mnenje Tako delajo ti klerikalci vedno, če se jim dokaže kako lopovstvo.
— Izza polpreteklih časov. Piše se nam: Ad vocem: Uljudno vprašanje v številki 40 .Slovenskega Naroda' od 18 t. m. V svoji otročji dobi st-m bil kac h 6—7 let ministrant v špitalski cerkvi sv. Križa. Te daj je tamkaj cerkvenikoval neki Ant. Mer gole" sila pobožen mož. Poleg cerkvemko-vanja mu je bil poverjen tudi posel, da je oskrboval razsvetljevanje bolnišničnih kori dorov in luč pred znamenjem sv. Trojioe pred bolnišnico. Na sprednji strani razsež-nega postamenta tega znamenja se je na bajala pločevinasta, rumeno broncirana svetilka s stekleno rndečim ospredjem, v po dobi monšt ranče. Ko sva nekoč z Mergo-letom vžigala to luč. ga vprašam, je li to znamenje .naSe?" Kaj Se, mi zavrne on; mi le oskrbuiemo razsvetljavo, za katere večno luč je gospa Jalenova založila denar. Iz tega sklepam, da je moral red usmiljenk ali prevzeti votuaoo vsoto iz Jalenovkine zapuščine, ali vsaj dobival obresti v avrho, da oskrbuje .večno luč" pri sv. Trojici. Od kar pa se je red preselil, je jedoostavno — pozabil na svojo zavezo. Kje je zdaj dotična
glavnica, oziroma, kdo dobiva sedaj njene obresti? — Da so se na nekdanji Jelenov-kini posesti, ki je mejila na samostan, ozi roma staro bolnico, izkopala človelka ogrodja, se lahko tolmači tako, da je okrog cerkve sv. Križa bilo morda nekdaj grobje. Nasproti rizničnim (zakristijskim) vratom, se daj tudi podrte c«rkve, je bil uhod v pod zemlje zdaj tndi porušenega samostana, od-nosno stare bolnice, kamor sva s cerkvencem M-rgo!6tom nosila krstno vodo in drevesno volno, rabljeno pri krstih In v teh podzemskih prostorih je bilo videti mnogo, mnogo starih človeških kostij. Ta je morala torej biti grobnica samostanska. Mogoče so pa bile te kosti izkopane v cerkvenem obližju, ter shranjene le-tu. čital sem pa tndi v neki razpravi, če se ne motim, v .Izvestjih muzejskega društva", da so v 16 veku naši luteranoi svoje mrliče peko pavali tam nekje na Dunajski cesti, v obližju sedanje sobe sv. Trojice In tako so morda ona ogrodja iz omenjene dobe — luterških ljudij.
— Meščanska godba. V areni .Narodnega d'<ma* se je vršilo včeraj ustanovno zborovanje društva za vzdižavanje meščan ske godbe. Navzočnike je pozdravil odborov načelnik go.»p L Stricelj, ki se je tudi zahvalil tako občinskemu svetu kakor vsem podpornim ud rn za dosedanje podpiranje godbe. G J. Barle je potem na kratko pojasnil zgodovino meščanske godbe, orne nivši. da je ista od 1 oktobra sodelovala pri 25 koncertih, 2 serenadah in 40 plesnih veselicah, ter d kazal potrebo, da se vzdr-žavanje godbe poveri posebnemu društvu. Shod se je »oglasno izrekel za ustanovitev tacega društva, odobril predložena pravila in določil letni prispevek rednih članov na 12 kron Zajedao je bil sprejet predlog g. dr. K u šari a, da naj godba posebno slo-van»ko glasbo goji. Društvena pravila se prediože sedaj vladi, in kadar jih ta odobri, se skliče občni zbor. Zborovanju je sledila prosta zabava, pri kateri je godba prav marljivo svirala.
— Himen. V Vratislavi se je poročila danes gdč. operna pevka Fanika Verhülle z gospodom opernim tenrristom Adalbertorn Holzapfelom Čestitamo!
— Gospod Karol Jeraj, bivši učitelj .Glasbene Matice" imenovan je od 1. marca t. 1. d-fio'tivnim članom c. kr. dvorne opere na Dunaju. Gospod Jeraj je znan Ijub'ianskerau občinstvu po svojih nastopih pri koncertih .Glasbene Matice* kot i zboren umetbik vijolinist. Sode'oval je tudi pri raznih koncertih slovenskih akademikov v .Sloveniji" na Dunaju in drugih društev, čestitamo!
— ,,Glasbena Matica".  Jutri, v so boto zvečer ob 8 uri skušnja moškega zbora za kote rt .Glasbene Matice'. Vsi gospodje pevci naj se je točno udeleže!
— Žensko pomožno društvo Rude-čega križa v Ljubljani ima 27. t. m. ob 11 uri dop v stanovanju predsedaice gospe C. Sch ffer na Turjaškem trga št. 5 svoj redni občni zbor.
— Potres. Iz Gor. Ponikve pri Trebnjem se nam poroča, da je bil tamkaj dne 20 t. m ob 4 uri 20 m. m o č a n potresni sunek, kojega je spremljalo podzemsko bobnenje. Smer mu je bila od severa proti jugu
— Konj splašil se je včeraj popoldne na Žabjeku Žužkovemu hlapcu Jakobu Jorkarju. Konj je dirjal naravnost domu v hlev.
— Okradena je bila delavka v Bam-bergovi knjigoveznici Z. V. Vzeta jej je bila iz žepa denarnica s 5 kronami.
— Brzojavni in telefonski promet meseca januvarja 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca januvana 1901, in sicer na Primorskem oddanih 48.614, došlih 53 756, tranzitujočih 143.432, skupaj 245.802 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.778, došlih 35603, tranzitujočih 130.762, skupaj 199143 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7.189, došlih 9.178, tranzitujočih 14.704, skupaj 31.071 brzojavk. V interurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1924, v Opatiji 344, v Pulju 167 in v Ljubljani 217 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 300.000krat, v Pulju 6434krat, v Gorici 7223krat, v Opatiji 2437krat in v Ljubljani 21.3O0krat.
— Današnji številki priložen je p. n. naročnikom prospekt na naročbo knjige: .Zemljepis Hrvatske".
* Franooski pisatelj Armand Silvestre je te dni 63 let star umrl. L. 1866. je izdal zbirko pesni, katerim je napisala George Sanduvod. Poslej je izdal skoraj vsako leto nov zvezek pesni. Pisal je tudi duhovito in elegantnopikatne novelete, katere so pa moralisti nazivali seveda por-nografične. Silvester pa ni estetskega čuta žalil nikdar, nego bil vedno umetnik. Tudi gledališke ocene in drame je pisal z uspehom.
* Tatvine  na  italijsnskih poštah.
Znano je, da so tatvine na italijanskih vlakih nekaj navadnega. Sedaj pa je razkril bivši fioančni minister Luzzatti, da ni na poštah nič bolje. Ta je v listu „Sole" objavil odprto pismo proti poštnemu ministru. Največ tatvin pretrpi švicarski trgovci. Luzzatti je navedel več zgledov. Tatvine se izvršujejo sda rafiairaoo in menda z vednostjo višjih poštnih uradnikov.
Književnost.
— Ruski Prešeren. Stoletnico našega velikega Prešerna so med vsemi slovanskimi narodi najlepše praznovali bratje Rusi. Izšel je namreč ob tej priliki popolni ruski prevod Prešernovih pt^zij slovenskih in nemških. Prevod Koršev je lep in se povsod ttfsno drži izvirnika. Priporočamo vsem ruščine veščim Slovencem, da si ga nabavijo in slast Prešernovih poezij okušajo v sorodnem blftgf gla&nem jeziku. Cena jako lični in priročni knjigi (8°. Str. 244 -f XCXIX) broš. 4 K 50 b, po pošti 4 K 70 h. Dobiva se v knjigarni Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 22. februvarja V današnji seji poslanske zbornice so češki poslanci zopet vprizorili vihar zaradi pre-zidentove odredbe glede nenemških interpelacij. Prezident Vetter je dal namreč danes prečitati nemške prevode treh čeških interpelacij. Brzorad ga je radi tega ostro prijel, očitajoč mu, da nadaljuje svoje nasilstvo, in vprašaje ga, kaj se zgodi z drugimi češkimi interpelacijami. FoH je vprašal, kje je garancija, da je češki izvirnik pravilno prestavljen na nemški jezik. Prezident Vetter je rekel, da prevoda ostalih interpelacij še ni bilo možno izvršiti, (Velik vihar) in da prevaja interpelacije urad za prevajanje državnega zakonika. (Velik vihar. Klici: „Kaj nas brga ta urad Ta lahko falsificira") Krama * je Vetterju očital, da so vsa njegova dejanja sama kršenja zakona. Z..kon določa, da se morajo interpelacije takoj prečitati, prezident pa prezira ta zakon. Končno je Kramaf vprašal prezi-deuta, kdo mu je dal pravico, da pusti interpelacije prevajati v uradu za prevajanje državnega zakonika. Vetter je v očividni zadregi rekel, da odgovori na to vprašanje jutri. (Viharna veselost. Porogljivi klici: Bravo! klici: Takoj odgovorite!) Šele po daljšem presledku je nastal mir, na kar je Bi an k i ni začel utemeljevati nujnost svojega predloga glede odprave vinske klavzule. Ob viharnem pritrjevanju Slovanov je začel govoriti v hrvatskem jeziku, rekši, da bo delal prezidentu odločno opozicijo, dokler ne prekliče odredbe glede sprejemanja nenemških interpelacij. Zbornica je nujnost Biankinijevega predloga odklonila. Besedo je potem dobil Kaftan, ki je utemeljeval svoj nujni predlog glede zgradbe kanalov. Vnela se je velika debata, v kateri je Kaiser predlagal, naj se vsi nujni predlogi odkažejo odsekom, da se tako spravijo s pota. Seja traja še.
Dunaj 22. februvarja. Prihodnja seja poslanske zbornice bo bržčas v torek.
Dunaj 22. februvarja Razne slovanske stranke delajo na to, naj pridejo čim prej vse nagodbe tikajoče se predloge na dnevni red.
Dunaj 22. februvarja. Češki klub je danes sklenil, da prepusti svoje tri mandate v odseku za vinsko klavzulo hrvatsko-slovenskemu klubu, imenoma poslancem Robiču, Borčiču inVu-koviču.
Proti zofcotolu ln gnjilobi zob
iibono dolnje
Melnsina nstna in zobna voda
otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. Cena 1 steklenici > rabilnim narodom SO Ser. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po posti raspo&üja se vsak dan dvakrat.
•ledina salona (28—8)
dež. lekarna M. Leustek, LJubljana
Realjeva cesta Btev. 1, zraven mesarskega mosta.
Meteorologično poročilo.
VUlna ud morjem 80«-J m. Srednji mini tUk TMO mm.
I	čas opazovanja	Stanje			Li
		barometra	2.»	Vetrovi	Nebo I|
£		v mm.	m		H*
21 22
9. aveCer
7. zjutraj 2. popol.
7393 — 8-2 si. j vzhod
7414 —16 3 al. svzhod 7410 — 3*6 si. jjvzh.
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura —8-8', normale: 04°.
Dunajska borza
dne 22. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4'/, .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4'/,.....
Avstro-ogrske bančno delnice   .  .  . .
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 maak............
20 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9840
9830 117 85 98 — 11796 93 60 1671 — 67260 240\ 2l/i 117'40 23 48 19 08 90 35 1132
Prodajalka
(389-2)
izurjena v trgovini z mešanim blagom, 2možna obeh deželnih jezikov v govoru in tisavi, želi vstopiti v trgovino kje na deželi. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvu „Slov. Nar." pod M. L. št. 106.
6000 kis*. («*-*)
srednjelepega
se ceno proda. Naslov v Oradišoah it 7, I. nadstr.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod lf IJuhlJane jot. kol. Proga cos Trhli. Ob 12. nri 24 m po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransenafeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussce, Solnograd; če« Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljuboo, Dunaj; fies Selzthal v Sjlnograd, Ino-most; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne oaobni vlak v Trbii. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomoat Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Beb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob >0. uri po noči oaobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ia Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straia-Toplice, Kočevie. — Ob 1. uri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer oaobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihcd t Ljabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Stey< a, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qasteina, Ljubua, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob H. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob /.. uri b'2 m pop< ludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Koči-vja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod il Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2» m zjutraj, ob 'l uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvo, posebno cenjenim podjetnikom, stavbenikom in cestiti duhovščini uljudno naznanjam, da sem kupnim potom prevzel znano
teljučarsteo obrt
gospoda J. Spreitzer-ja v Ljubljani.
Priporočam se za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, bodisi stavbinska ali umetniška, ter zagotavljam, da bodem ista izvršil točno in najsolidneje po primerno nizki ceni.
Mnogoletne izkušnje v tej obrti, katere sem imel kot večletni poslovodja tvrdke gospoda Žabkarja, vsposobljajo me, da bodem kos vsakemu delu te stroke, in z lahko vestjo dajem zagotovilo, da bodem vsakomur najbolje postregel.
PriporoCujoč se za mnogobrojna naroČila, beležim z velespoStovanjem
(418-1)
Josip Weibl
Slomškove ulice št. 4 v Ljubljani.
-&{| Založena 1847. |a
1 .ag-.    Tovarna pohištva i
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 8
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7        Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
ttll
(18-43)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topil Tu gor* mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
»Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Maraerja ,,Ti-lglaw«* !
Varuj
*Z. Tiako rodbino uqJTaJn.jiol FkbÜgo t otr«ikih ndinh i J tiio* aahT.lnini piani poiilji I di.kr.tno   M tO Tin. t ».»tr. ■niiiktb (odprto tO rin.) fotp* A. lis upa, B.rhu S. W. 110 Lm-dinitruM. ti.
(300-6)
Občni zbor.
Posojilnica v IVnoiniji
registr. zadruga z neomejeno zavezo
imela bode svoj
redni občni zbor
djn.e lO- marca 1901
ob 3. uri popoludne
v posojilnični sobi.
Dnevni red:
1.) Poročilo ravnate!|a.
2) Predloži se račun za 1. 1900, določi se
odboru remnneracija in razdeli se čisti
dobiček. 3.) Nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
(419) načelstvo.
Trgovski pomočnik
prva moč, se takoj vsprejme pri tvrdki And. Suppanz, Pristova. (401-2
Prodajalka
dobro izurjena za trgovino mešanega blaga, se takoj vsprejme. (402-2)
Kj.-? pove upravniätvo »Slov. Nar,"
Trgovsko in obrtno društvo
priredi
v nedeljo, dn6 24. februvarja
ob 10. uri dopoludne
v dvorani »Mestnega doma"
javen shod
na katerem se bode razpravlja!.) in sklepalo.
0 dri potresnem posojili,
Hišni posestniki, trgovci in obrtniki se vabijo, naj se mnogoštevilno ude-leže tega sh:>da.
V Ljubljani, dne" 19. februvarja 1901
Za trgovsko in obrtno društvo: (400 - 2) Fr. Terdina.
Prym trpežna peresa
Iz najbolj m «»Ka jekltt, obdrže" do Okratnc toliko črnila kot navadna peresa, da«i v cen> niso dražja
K^jr-yjaaa—peVO ima tudi to dojfaro lastnost, da ne dela madežev, ako se pregloboke v Črnilo pomoči. (418—1:
Izditja je v treli vr«t«Ii: Znamka 91.63» E F za tanko pisavo,
, t,      W      „ malo debelejši pisav
„ tt      H      , navadno debelo pisav
1 fikatlja = 144 peres K ««40, poŠta 10 h,
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Bonač
nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljani.
Istotam dobe* se vsak teden najnovejše lt.*\
umetne razglednee. •
§     Dr. Fran Karfik |
5 c. kr. rudniški zdravnik v Idriji ooe-a) 0
* 0 tk J® začel dne 20. svečana zopet ordinovati. 0
^        (Za zobe ordinuje od 10.—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne.) |
00000000000000000000000000000000c
Ustrezajoč splošni želji, prodajamo odslej razun pasteriziranega piva v steklenicah tudi
nepasterizirano pivo v steklenicah
v zabojih po 25 steklenic po primernih cenah.
Zaloga piva bratov Reininghans Ljubljana (Šiška).
Telefon št. €33.
(345-2)
I
8
Ustanov-
Brata Eberl
lila
1848.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. dri. in c. kr. priv. 8 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-oviä
teirr v tubah za akad. slikarje.
■»*»■ Zaloga *e* vsakovrstnih čopičev xa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnera mazila za hrastov« pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo M likanje
sobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
W*. W. Zajec
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28 [
Si poroča svojo veliko zalogo raznovrstnih vlraniblh žepnih Ist stenskih ur.;
Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. ■••>•/ Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4>—. [ Trgovina vseh optlenlh prednetovi očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m izvršujejo natančno ln s jamstvom.
I Anton Presker
\
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 J
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 8 jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih m po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ruske, angleške in avstrijske
galoše
iz prvih tovarn.
w*~ Najnovejše v -mt
kožuhovini
priporoča
J. S. Benedikt
M,femM|
lts*n*l 4m*ff•
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Holii.
fdsatnftw in tisk .Narodne Tiskarn«"