VREDNISTVO ZAH.IE je v Ljubljani. Frm^škjinsk« ulica šf 8 |iek«in« 1. naristr.). Uradu; ure zn stranke so od 10. do lt. lopoidne in od 5. do 6. ?>cr oldne vsak dan razen neie'] in jrazm'‘ov- Rokopisi se r.j vračajo. Nefrankirana pisma se ne . ; sprejemajo : : : IjAROCNINA : celoletna no posti ali g pošiljanjem na dom za tvstio-Odrsko m Bosno K 21‘tiO, polletna K lOtiO, četrtletna 5-40, mesečna K 1 'SO; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; o»la!o inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In pr«*nfk'J* ob pol 11. dopoldne. *. \ UPRAVN1STVO se neha;« v ScIenhnr^oTi ultct it«v. 6, 1»., .. oraduje za stranke od R. 6c; -2. dopoldne in od 8. do 7 lnserati: enostopna pelitvr«lica SO »in., poeojeii prostor, po«l0'-f s: in reklame 40 vin. i.u.^iiiL fiejem* nprovnittro. Nehankirana ali premalo frankirana pisma »e ne sprejemi ——— Reklamacije lista so poštnine proste. " St e v. 503. V Ljubljani, v petek dne 7. febuarja 1913 Leto III. Vabilo na naročbo. , Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in .lane naročnina celoletna polletna četrtletna pies- čna Za avstro-ogrske kraje: K 2160 . 10-80 . 540 . 180 Za Nemčijo: ;eloleina.................................K 2640 polletna.....................................1320 fetrtletna....................................660 iiese< na.................................2 20 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron jn sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji n tobakarnah: * Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav I i ? 1 ' o , Za ne ‘ v Ljubljani. Balkanska dedščina. Resnično, začeli so se oglašati. Črnoru-jteni patriotje, ki imajo pod enako barvo zelo tazlične poteze, govore in pišejo o Balkanu, in laelikrat priznavajo, kar so vekomaj tajili. Dostikrat je kdo vprašal, česa pravzaprav išče jvvstrija na Balkanu. A vsakokrat se je ofici-fzus postavil, nategnil užaljene gube po ob-fazu. pa zagodrnjal z basom naučenega prepričanja: »Ničesar! Mi sme nesebični.« Samo »status cino« je hotela varovati ona »Avstrija«, j-i šteje okrog tucata oseb. »Mir in red«, ki je t eno glavno geslo doma. je želela tudi na Bal-fanu. Drugega nič. Verujočih učencev je imel ta nauk sicer yedno malo. Besedica »Solun« je potresala verjetnost nesebične teorije kakor vulkanski pgeni zemeljsko skorjo. Ali glasno ni smel ni-fcče izreči svojih dvomov, zakaj egoizma si ni jlala avstrijska zunanja politika nikdar očitati. Človek brez znanja diplomatične školastike ni prav razumel, čemu igra »prestiž« v naši visoki politiki tako vlogo, da moramo plačevati Ivl militarizem in marinizem več kakor za vse ilruge potrebe; ali če bi bi! kdo dejal, da potrebuje »Avstrija« bajonete, ker uhajajo v sanjah njerte-tfelie preko novopazarskega sandžaka proti Egejskemu morju, bi ga bil kakšen An-drass.v, Goluchovvski ali Aehrenthal uničil z gromom svoje miroljubne in strogo pravične besede. Zdaj pa se gode na Balkanu reči, ki niso bile na programu avstrijske diplomacije. »Balkanske zemlje s: broje« — računico pa imajo v rokah balkanski narodi, ali pa v dialektu visokih političarjev balkanski narodki. Za evropske velikane ne 'ostaja nobena krpica. Med Bolgari in Srbi, Črnogorci in Grki, Albanci in Turki se Balkan lahko razdeli na različen način’. za ufdo Soluna si je lahko misliti-različne formule. Ali terkorijalna lakota evropskih velikanov je prevarjena. Goljatom med državami je zagrajena pot na Balkan. V jezi človek večkrat pove resnico, ki jo 6icer taji. In možje, ki se hudujejo, da se drzne _ »orient« sam reševati »orientalsko vprašanje«, * pripovedujejo sedaj, kar jim prej ni hotelo na jezik. Hudi pa so v obeli taborih: Tam, kjer iz- delujejo visoko politiko, in tam, kjer bi jo radi izdelovali. Tako se zdaj seznanjamo z rečjo, ki je tako stara, da se večni Žid spominja nanjo kakor na bajko iz svojih mladih let: Avstrija je bila, oziroma je hotela biti dedič na Balkanu. Imela je tam »zgodovinsko nalogo.« To se pravi: Imeli smo vedno nekoliko prebrisanih glav, ki so smatrale rop za najvišji ideal politike in menile, da mora Avstrija danes ali jutri ropati na Balkanu. Če se smatra razbojništvo za vsebino politike, je bil to seveda edini mogoči cilj, odkar je dobila Avstrija brci podobno slovo od nemškega bunda. Kajti na drugih straneh je bilo težko pričakovali prilike za okupacije in aneksije. Na jugovzhod sc se zdela pota še ne-izhojena. In Solun se je kazal vsem zunanjim ministrom kakor fata morgana v puščavi. Tej ideologiji je bila prikrojena vsa naša zunanja in notranja politika. Zaradi nje je bila Avstrija vsak hip razdvojena z Rusijo, tako da smo imeli v kratkem času štirikrat nevarnost, da se bomo tepli s carjevimi armadami. In prav zaradi te ideologije so se vnenomer delali poizkusi, da se doseže sporazum z vlado batju-ške Romanova. Zakaj tudi Rusija je imela »zgodovinsko misijo« na Balkanu. In kjer bi dva rada kosila, tam je vedno križ. Pa sta se en dan grdo gledala, drug dan pa sta se hotela pobotati. Delila sta si »interesne sfere«. Zdaj se kaže, da sta se pogajala za medvedovo kožo, in ko sta delala račun zaradi cehe, ni bilo krčmarja zraven. Prihajal pa je takrat tretji, ki bi bil rad kaj podedoval. Italija je imela »interese« v Albaniji: Jadransko morje ji je namreč delalo preglavice. Vsled tega se je naša visoka politika komplicirala. Domača politika pa je postala iz enakih vzrokov zelo enostavna; njeno geslo je bilo: »Več bajonetov, več bark, več vojakov!« in pa: »Plačuj, patriot!« Naš prestiž je rastel, naši žepi so se pa praznili. In zdaj se jeze fabrikentje visoke politike; oni, ki bi radi bili na njihovem mestu, se jim pa ujedljivo rogajo: Kje je ostala naša balkanska dedščina? Sedaj namreč ni več treba, da bi pokrivala tajnost naš, oziroma naših od Boga poslanih bismarkov neizpolnjeni apetit. Resnično, dedščina je splavala po vodi. Zaman smo z ljubeznijo varovali bolezen nad-ložnega moža ob Bospcru in jo imenovali nespremenljivi »status ouo«; zaman smo s tiho radostjo opazovali vse zdražbe, ki so poganjale med malimi narodi na Balkanu. Preko vseh načrtov in teorij je vstala balknaska zveza, in status quo je šel rakom žvižgat. Na mesto njega na smo dobili plot in do Egejskega morja je politčno ravno tako daleč kakor v resnici. To so dejstva. Vpraša se pa, če je res vredno trnati zaradi njih, in si puliti lase, kakor da nas je zadela velika nesreča. Politika, ki je ubirala pot proti Solunu in gledala v duhu avstrijske garnizije po balkanskih mestih, je bila zgrešena. To dokazuje rezultat. Izkušnja je bila draga, kajti avstrijski narodi so zanjo plačevali miljarde. Toda bolje je vendar, da je niso plačali še s svojo krvjo, kar >. pravi patriotje« najbolj obžalujejo. In ket se je cilj izmaknil, bi smeli pričakovati, da bo zdaj vsaj konec te slavne politike; to pa bi morali avstrijski narodi smatrati naravnost za blagoslov. Kar pa se tiče zapuščine, katere ne bomo nastopili, bi pa le želeli, da ne bi podedovali ničesar, prav ničesar z Balkana. Zakaj to bi bila taka dedščina kakor dunajski darovi. Edino, kar more biti zdaj pametno, je to: Usoda je okrepčala naše sosede. Tam so. kjer so. Prepoditi jih ne moremo, požreti jih ne moremo. Živeti moramo v soseščini. Ako ima naša diplomacija kaj sposobnosti, naj poskrbi, da bc to življenje ugodno da dosežemo zdravo, dobro razmerje in da ne bomo v večnem strahu zaradi jutrišnjega dne. To je naša balkanska naloga; vse drugo je od muh. Proč z delavsko knjižico. Leta 1840 so stavkali pariški krojači in ves Pariz je stal pod vtiskom te stavke. Delavci so prodali svojo obleko, da so priskočili na pomoč svojim tovarišem bojevnikom, žene so proda-jaie svoje nakitje in svoje lase, da so pripomogle stavkajočim krojačem do zmage. Vsak delavec v Parizu je tedaj smatral za svojo častno dolžnost, da pomaga preprečiti udarec, namenjen krojaškim pomočnikom. Proti čemu se je obračal boj, ki je rodil toliko lepih in plemenitih sadov delavske solidarnosti? Proti uvedbi delavskih knjižic! Delavstvo je že tedaj čutilo sramoto, ki je izražena v delavski knjižici, sramota, da zapisuje v delavsko legitimacijo podjetnik svojo sodbo o delavskih sposobnostih in o njegovem značaju. In vendar je bila tedaj delavska knjižica v primeri z današnjimi časi nedolžna stvar, ki se je pač dotikala delavske časti, a mu ni je-maia kruha. Tedaj še ni bilo obsežnih podjetniških organizacij, ki so izpremenile delavsko izkaznico v nevarno tiralico, nevarno tistemu, ki jo nosi s seboj. Vzrok, da se dandanašnji delavstvo pri nas ne bojuje s stavkami zoper to sramotno znamenje, je v tem, ker se slabe postave podedujejo kakor bolezni od roda do roda in se jih ljudje sčasoma privadijo. Ampak denimo, da delavskih knjižic doslej ni bilo in da bi jih reakcionarna vlada hotela nanovo uvesti — kakšen vihar bi zbudila v delavstvu, ob kakšen odpor bi zadela! Pariška stavka leta 1840 bi izgledala kakor otroška igrača v primeri s tem gibanjem! Socialna demokracija se že dolgo trudi, da odpravi delavske knjižice in da odpravi to sramotno pego iz avstrijske delavske zakonodaje. Vsak razumen in razsoden človek leliko uvidi, da je socialno demokratična zahteva opravičena, zakaj delavska knjižica, četudi ne bi bila sramotna in škodljiva, je nepotrebna in napravlja obrtnikom in oblastem same sitnosti. V poročilih obrtnih nadzornikov so večne tožbe zastran delavske knjižice stalna rubrika. Le slepo sovraštvo do delavstva se more ustavljati tej reformi, ki je v drugih naprednejših državah že davno izvedena. Socialno politični odsek se je že pred petimi leti pečal s socialno demokratičnim predlogom, ampak po zaslugi nacionalcev in kristjanov je romal v razne sovete, ki so ga v tem času tudi že temeljito obdelali. Odprava delavske knjižice je prezrela stvar, da bi se zavlačevala še naprej in minoli teden ie moral celo zastopnik vlade, ki nastopa tudi pri tem vprašanju neiskreno in dvoumno, priznati, da načelnih pomislekov zoper socialno demokratično zahtevo tudi vlada nima. Meščanska večina odseka je bila moralno priseljena, da ustavi svoj odpor in tako se je rodil sklep, da sestavi odsek posebno poročilo na poslansko zbornico in io povpraša, ali bi kazalo pozvati vlado, da vloži zakon o odpiavi delavske knjižice. Ob tej priliki bo poslanska zbornica prisiljena pred vso javnostjo razpravljati o tej častni zahtevi delavstva in socialno demokratični poslanci bodo že poskrbeli, da odkrijejo in pokažejo sramotno ustanovo v jarki luči in da zavežejo jezike tistim najhujšim kapitalističnim petelinom, ki še sedaj ne mirujejo in bi v zadnjem trenotku najrajši pokopali prezrelo zahtevo. j, ■ ■ Ljubljana in Kranjsko. — Kranjski šolski škandal. Kranjsko ljudsko šolstvo je klasična priča nerodovitnosti meščanskih strank na polju šolske politike. Vse narodno delo jim je pusta demagogija: dočim kokodakajo in kokodakajo, če s slovensko šolo na narodni meji ohranijo nekaj stotin slovenskih otrok slovenstvu — kar je samo na sebi koristno, ampak s širšega narodnega vidika in po svojem efektu ne tako znamenito delo, kakor ga narodnjaki po poklicu popisujejo! — pa se ne zmenijo za tisoče in tisoče otrok v osrčju slovenstva, v deželi, kjer imajo vso oblast v rokah, in brez očitkov vesti prepuščajo mlada pokolenja duševnemu zanemarjenju. Sad liberalne in klerikalne šolske politike v poslednjih tridesetih letih je, da je na Kranjskem še danes tipična in normalna šola — enorazrednica. Eno-razrednica je takorekoč kranjska specialiteta in v naprednih deželah, kjer ne odločujejo o usodi ljudskega šolstva klerikalci in kjer ne odločujejo »naprednjaki« kranjskega kova, je enorazrednica le še rariteta. Kar je drugod po svetu redka izjema, to je pri nas navada! Od 321 kranjskih ljudskih šol je enorazrednic 188, dvo-razrednic 110, trirazrednic 45, štirirazredme 41, petrazrednic 23, šestrazrednic 10, sedem-razrednica 1 in osemrazrednice 3. Ali v odstotkih povedano? Na Kranjskem je 44,6 % vseh obstoječih ljudskih šol, t. j. skojo polovica enorazrednic in niti vsaka peta šola v deželi ne šteje po več kot tri razrede. Saj je enorazredna šola jako idilična in razmerje učitelja do šolske mladine intimno, kar morda celo v vzgojnem pogledu dobro vpliva — ampak v učnem pogledu je enorazrednica šolska iluzija, in znanje, ki ga daje, je komaj imena vredno. Na podlagi uradnih podatkov smo nedavno dokazali, ua bi bilo na Kranjskem treba do 600 novih razredov, da bi bila odpravljena grozna prenapolnjenost šolskih prostorov, ki onemogočuje učni uspeh in ki je velika zdravstvena nevarnost za učitelje in za mladino. 1000 novih razredov bi bilo treba, da se na Kranjskem odpravi prokleti sistem enorazrednic, podvojiti bi bilo treba sedanje učno osobje, da bi ljudska šola ustrezala svojemu namenu in dajala našemu ljudstvu elementarno izobrazbo. Namesto da bi stranka, ki je v deželi na krmilu, s pošteno regulacijo učiteljskih plač in s pošteno personalno politiko skušala privabiti čim več nadarjenih in sposobnih moči v učiteljski poklic, jih s svojim sovražnim terorizmom in korupcijsko maščevalnostjo odbija. Uradno poročilo deželnega šolskega sveta razodeva, da je 165 definitivno sistemiziranih mest na kranjskih ljudskih šolah nezasedenih, deloma vsled pomanjkanja kvalificiranih moči, deloma vsled pomanjkanja učnih prostorov. — Resnično, kjerkoli odpreš uradno poročilo o stanju ljudskega šolstva, vsaka stran, vsaka vrsta je najostrejša obtožnica obeh me- fcMiLE ZOLA: Rim, »Da, tako je, da!« je vzkliknil Orlando. »Neprenehoma ponavljam to: Italijo je treba ustvariti. Lahko bi kdo mislil, da je vzhoden veter zanesel seme, človeško seme, seme krepkih, močnih narodov drugam, proč od naše stare zemlje. Naš narod ni kakor vaš francoski shramba ljudi in denarja, iz katere se lahko neprenehoma zajema s polnimi rokami. Ali rad bi videl, da nastane pri nas tak rezervar. Da, od spodaj gor je treba delovati! Povsod je treba ustanavljati šole, preganjati je treba nevednost, pobijati surovost in lenobo s pomočjo knjig, duševno in moralno vzgojo nam mora dati delavno ljudstvo, katero potrebujemo, če nočemo izginiti iz vzajemnosti velikih narodov. Še enkrat pravim: Za koga smo pa delali, ko smo osvojali Rim, ko smo mu hoteli pripraviti tretjo dobo sijaja, če ne za demokracijo, ki pride? In kako je razumljivo, da vse propada, da noče jiič več krepko poganjati, ko nam popolnoma fiedostaja te demokracije! . . . Da, da, Ie tam je rešitev problema! Ustvariti se mora narod, italijanska demokracija!« Pierre je nemiren utihnil; ni se upal reči, la se narod ne izpreminja lahko, da je bila lta-ija to, kar je iz nje napravila zemlja, zgodovina, pleme, in da bi bilo nevarno, če bi ga hodi nenadoma popolnoma izpreminjati. Nimajo i narodi kakor posamezne kreature delavno fnladost, žarečo dob zrelosti, pa hitreje ali po- i:asneje v smrt vodečo starost? Veliki Bog, mo-lerni, demokratični Rim! Modernim Rimom je me Pariz, London, Chicago. Dejal je torej previdno le to: .... »Ne mislite li, da bi bilo dobro, ce bi, pričakujoči veliko delo obnovitve od ljudstva, bili Razumni? Vaše finance so v takem slaben stanju, tako velike socialne in narodnogospodar- ske težave vas ovirajo, da se izpostavljate nevarnosti še večjih katastrof, preden boste imeli dovolj ljudi in denarja. Ej, kako moder bi bil tisti Vaš minister, ki bi dejal na govorniškem odru: »Dobro, naš ponos se je zmotil, napak je bilo, da smo se hoteli preko noči improvizirati kot velik narod; za to je treba več časa, več denarja, več potrpljenja. Zadovoljimo se torej s tem, da nismo nič druzega kakor mlad narod, ki se šele zbira, ki dela v svojem kotičku, da se okrepča, ne da bi za sedaj hotel igrati vladajočo vlogo; razorožili bomo, omejili bomo vojni proračun, mornariški proračun, vse proračune zunanje baharije, pa se posvetimo notranjemu blagostanju, pouku, telesni in duševni vzgoji velikega naroda, ki postane iz nas — to prisegamo — v petdesetih letih. Zavirati je treba. V tem je Vaša rešitev!« Orlando ga je poslušal; polagoma se je zopet zmračil in se pogreznil v svoje plašno raz-mišljenje. Z nedoločeno, medlo kretnjo je polglasno izpregovoril: »Ne, ne. ministru, ki bi govoril kaj takega, bi žvižgali. Tako krutega priznanja ni mogoče zahtevati od nobenega naroda. Vsa srca bi napolnil gnus, ki bi razdelal prsi. In pa, ne bi li bilo j še bolj nevarno, če bi pustili, da se poruši vse, kar je že storjenega? Koliko bi bilo razočaranih nad, koliko razvalin, koliko zaman potratenega materia1/? Ne, rešiti nas more le še potrpežljivost in pogum, če gremo naprej, venomer naprej! Zelo mlad narod smo; v petdesetih letih smo hoteli ustvariti edinost, katero so morali drugi narodi graditi po dvesto let. Dobro, to prenagljenje moramo plačati, čakati moramo, da žetev dozori in napolni naše skednje.« S ponovno, močnejšo, razsežnejšo kretnjo je označil, da okorno vztraja na svoji nadi. »Saj veste, da sem bil vedno proti zvezi z Nemčijo. Napovedoval sem tako, in ugonobila nas ie. Tako veliki še nismo bili. da bi bili mogli korakati vštric s tako bogato ii^ mogočno veli- čino; le zaradi obzira na vedno pričakovano, navidezno neizogibno vojno trpimo zdaj tako kruto pod uničujočo težo proračunov velikega naroda. Oj, da vojna, ki ni prišla, nam je izsesala najboljšo kri, najboljši mozeg, pogoltnila je naše zlato, ne da smo imeli količkaj dobička. Danes nam ne kaže nič druzega, kakor da odpovemo zavezniku, ki se je igral z našo prevzetnostjo, ne da bi nam bil kdaj kaj koristil, ne da bi bili dobili od njega kdaj kaj druzega kakor nezaupanje in nesrečne svete ... Ali vse to je bilo neizogibno, in tega nočejo priznati na Francoskem. Jaz lahko prosto govorim, zakaj Franciji sem priznan prijatelj; zato so celo hudi name. Razložite torej svojim rojakom, ki v trdovartnosti nočejo razumeti, da smo morali prvi dan po osvojitvi Rima, v blazni želji, da pridemo zopet do svoje nekdanje veljave in da bi morali igrati svojo vlogo v Evropi, nastopati kot sila, s katero se mora poslej računati Obotavljanje ni bilo dovoljeno; vsi naši interesi so nas navidez gnali Nemčiji naproti; z bleščečo jasnostjo se nam je to vsiljevalo. Trdi zakon boja za življenje tlači narode enako usode-polno kakor posameznike; to razlaga in opravičuje razkol obeh sester, pozabljenje na toliko skupnih vezi, na pleme, na trgovinske odnošaje, celo na izvršene službe . . . Dvoje sester! Da, in zdaj se mrcvarite, zdaj se preganjata s tolikim sovraštvom, da je na obeh straneh izginil ves zdravi razum; moje ubogo staro srce krvavi od bolesti; kadar čitam članke, ki jih izmenjavajo Vaši in naši časopisi kakor zastrupljene puščice. Kdaj bo konec tega bratomornega klanja? Kdo bo prvi razumel, kako potreben je mir iri zveza latinskih plemen, če si hočejo ohraniti življenje sredi venomer naraščajoče poplave ostalih pasem?« In z dobrosrčnostjo od starosti razoroze-nega junaka, ki se je zatekel k sanjam, je veselo nadaljeval: »Cujte me, ljubi gospod Froment, obljubiti mi morate, da nam pomagate, kadar se vrnete v Pariz. Prisezite mi, da boste delovali v svojem delokrogu, naj bo še tako majhen, za^ mir med Francijo in Italijo. Zakaj ni ga svetejšega dela. Živeli- ste tri mesece med nami, pa lahko poveste, kaj ste videli, kaj slišali. O, storite to odkritosrčno! Ce mi nimamo prav, pa gotovo tudi vi ne. Za vraga, obiteljski prepiri vendar ne morejo trajati večno!« »Gotovo,« je odgovoril Pierre, in tesno mu je bilo. »Zal da so taki prepiri najvztrajnejši. Ce se ogorči v obitelji kii zop^r lastno kri. prihaja na nož in strup. Tu si ne znajo odpuščati.« Ni se upal izreči celo svojo misel. Odkar je bil v Rimu, odKar je poslušal in socbl, se je t”. spor Francije in Italije prelevijal v lepo, ii*-gično pravljico. ti ’o je cr.Krat dvoje princes, porojenih od mogočne kraljice, g'Svoditije sveta. Starejša, ki | je po materi podedoval Jižavo, je s tajno sku jo opazovala, da je . »lajša, ki se je naselila v sosednji deželi, polagoma pridobivala bogastva moči in slave, v tem ko je sama, kakor oslabljena od starosti, razkosana,pojemala in bila tako izčrpana, ^ako zdrobljena, da se je videla premagano tisti dan, ko se je dvignila v zadnjem naporu, da bi zopet osvoiila vlado sveta. Z veliko bridkostjo, z večno nezaceljeno rano je morala gledati, kako okreva *e^a.x0pfi‘ nih idarcev, kako se ji vrača bleščeči • iM, kako vlada na zemlji s svojo močjo, s svojo milino in s sv»*>mi cuhom. 1 ega ji ne odpusti koli. pa naj nastopa slavljena m sovražena sestra kakorkoli napram njej. To je bila nezace-ijiva i; na v njenih prsih; življenje ene je stru-pilo življenje druge, in to sovraštvo stare krvi do mlade krvi mine šele s smrtjo. Nemara si ohrani star-*sa i.stra neskončno bolest, da je starejša in *azalka, vpričo očitnega triumfa mlajše celo tistega bližnjega dne, ko se sklene mir med njima. (Dalje.) ščanskih strank, ki nista znali aH pa ne hoteli organizirati ljudstvu dobre šole. — Zagorje ob Savi. Dne 3. svečana se je vršila seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bilo 24 točk in sicer občinski račun, oskrbovanje cest, revizija občinskih podpor, revizija zemljiškega katastra, tri okrožnice deželnega odbora, osem prošenj za sprejem v občinsko zvezo, šest prošenj za podporo in oskrbo. Občinski račun se je odobril, glede na oskrbovanje cest je občinski odbor sklenil v prihodnje plačati od kubičnega metra za vožnjo gramoza; sklenjena je bila prošnja na finančno direkcijo za revizijo zemljiškega katastra. Vse tri okrožnice deželnega odbora so se vzele na znanje. V občinski odbor so bili sprejeti vsi prosilci. Podpora se je enemu prosilcu zvišala od 8 K na 12 K, dvema pa podelila na novo in sicer enemu 5 K in drugemu 6 K, enega mladoletnega fanta je skleni! občinski odbor oddati v preskrbo. Narodnemu bralnemu društvu se je dala podpora 50 K rudarskemu društvu 50 K, obema za nabavo knjig za knjižnic^. Drugih predlogov ni bilo in bi bila seja tudi prav mirna, če ne bi bilo nekaj znanih »liberalnih« razgrajačev, ki nimajo druzega opravila, kakor da pri vsaki seji nekoliko zabavljajo, enkrat čez socialne demokrate, drugič pa čez svoje somišljenike. — Zagorje ob Savi. Dne 4. svečana so se vršile pri nas v oba krajna šolska sveta volitve. Voljeni so bili v krajni šolski svet za Zagorje: Cobal Melhijor, Polšak Ferdo, Koprivc Tomo, DrnovSek Josip za odbornike; za namestnike pa: Zahorik Anton, Čebin Franc, Ger-čar Albin, Lebar Franc. V topliški krajni šolski svet: Peterlin Franc, Koželj Simon, Korbar Dragotin, Mihelčič Rihard; namestniki: Majdič Gašpar, Sršen Anton, Uscessanegg Albert in Bajcer Ivan. Voljeni so torej v Zagorju po en socialno demokratičen odbornik in namestnik, na Toplicah po dva socialno demokratična odbornika in dva namestnika. V ta dva šolska okoliša so všolane tri občine, in sicer Zagorje, Aržiše in Kotredež. K tej volitvi nam je omeniti sledeče: Poprejšnji župan Fran Weinberger in znani kričač Karl Flisek sta hotela biti za vsako ceno v šolskem svetu. Wein-berger je čisto očitno agitiral proti kandidatu svoje lasne stranke Koprivcu. Zaletel se je celo k socialno demokratičnim občinskim odbornikom ter dejal sledeče: Menda ne boste volili Koprivca, ker kupuje premog za šolo in ga vozi domov zase, kar je seveda čisto zlagano. Seveda ni imel s svojo agitacijo uspeha; propadel je s svojim kolegom Fliskom. Po končani volitvi. ko so kričači slišali, da je izvoljen tudi sodr. Cobal, se je začel Flisek dušati, Bajcar, Blažič, Wake, Weinberger pa so mu seveda sekundirali. Seveda ni manjkalo zabavljanja na svoje lastne pristaše. Kdaj smo že tem ljudem napovedali, da pride čas, ko se bo tudi v Zagorju začel v liberalni stranki boj proti ne-zijačajnosti. — Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 8. februarja zadnjič v sezoni za nepar »Hoffman-nove pripovesti«, z gospo Cilko Otahalovo v vlogi Olimpije. Gospa Otahalova je bila več sezon prva kolraturna pevka pri narodnem di-vadlu v Pragi in na dvornem gledališču v Stuttgartu. Sloviti češki glasbeni kritik Chvala jo je imenoval »češki škrjanček«. V nedeljo popoldne (izven abonnemena, za lože nepar) Gavaultova veseloigra «Mala čokoladarica«, ki Jo je sprejelo občinstvo z lepo simpatijo. Zvečer (izven abonnementa, lože par) desetič in zadnjič v sezoni priljubljena opereta »Boc-caccio«. Prihodnji teden se uprizore Birinskega »Vrtoglavci«, tragikomedija iz ruskega revolucionarnega gibanja in Puccinijeva »Madame Butterf!y«. — 400 Turkov se je peljalo s posebnim vlakom skozi Ljubljano. Pripeljali so se iz Soluna ter odhajajo v Bosno. — Cigani v ljubljanski okolici. V sredo okoli poldneva so pri Rdečem križu, občina Dobrunje, zadeli orožniki na 30 oseb broječo cigansko četo, ki se je takoj razkropila na vse vetrove, ko so cigani zagledali orožnike. Med bežečimi cigani so bili tudi policijsko zasledovani Matija, vulgo Pepi, Miha in Jožef Hudo-Vovič. Orožniki so prijeli in sodišču izročili cigana Pavla in Valentina Hudoroviča. — Vlom. V noči od 4. na 5. t. m. je bilo v Novem Vodmatu vlomljeno v trgovino ‘ in ukradenega 700 kron denarja v bankovcih po 20 in 10 K in za 28 K drobiža. Tatovi so poleg denarja odnesli tudi dve zlati verižici, vredni 240 kron. O tatovih ni nobenega sledu. — Zopet tatvina Iz Izložbenega okna. Trgovcu Hinku Richterju je bilo na Cojzovi cesti št. 1 iz izložbenega okna ukradenih več steklenic konjaka in rum-esenca. — Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretirana slaboglasni Ivan Presetnik iz Šmartna in Ivana Vindiševa, rodom od sv. Lovrenca na Štajerskem. Oba so izročili sodišču. — Izgubljeno In najdeno. Posestnica Margareta Auernik je izgubila zlato zapestnico v obliki pancer—verižice, na kateri je bil kot obesek tolar sv. Jurja. — Delavka .los. Jankovič Je izgubila zlat prstan z modrim in belim kamnom. — Delavčeva žena Ana Kosec je izgubila črno denarnico z malo vsoto denarja. — Prodajalka Ana Eržen je izgubila rdečo baržunasto denarnico z malo vsoto denarja. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 7. t. m.: Specialni večer. 1. Farma za rejo kokoši, nojev in aligatorjev v Mehiki. (Naravni posnetek.) 2. Odvedenje. (Veseloigra Nordisk-film-Co.) 3. Tekmeci. (Drama.) 4. Kratkorepi rak. (Znanstveno.) 5. Teddy, snažilec oken. (Komično.) 6. I. del: Gospodična z jezera. (Drama v dveh delih. Pri vseh predstavah.) 7. Nauke gre na počitnice. (Velekomično.) Jutri: »Vžig.« (Senzacijska učinkovitost v treh delih.) — V torek: Napoleonov pohod na Rusko. (S sodelovanjem celotnega ruskega armadnega zbora. V dveh delih.) Idrija. — Agitacija za volitev volilnih mož v glavni zbor bratovske skladnice se od strani gotovih rju3f prav prltfno vodi za klerikalne kandidate. Pri tem se posebno odlikuje tudi sin bivšega blagajnika občnega konsumnega društva Janez Podobnikar. Pa naj še reče kdo, da ni res to družba najboljših ljudi, ki imajo že najlepše zasluge napram delavskim načelom. — Javen shod sklicuje podružnica «Unije« rudarjev v Idriji za soboto dne 8. svečana 1913 ob pol 9. zvečer v plvarnl pri »Črnem orlu«. Dnevni red je: 1. Rudniška industrija in položaj delavstva. Poroča sodr. Miha Čobal, zastopnik »Unije avstrijskih rudarjev«. 2. Protest proti nameri, da bi se premestila c. kr. državna realka iz Idrije v Ljubljano. 3. Slučajnosti. De-lavcl-rudarjl in občinstvo sploh se opozarja na važnost tega velikega shoda, in je želeti najštevilnejšo udeležbo. Gre za naše vitalne Interese, pokazati je treba vsem zakulisnim spletkarjem, da delajo račun brez krčmarja. Zato v soboto vsi na shodi Štajersko. — Trbovlje. Vaja rudarskega pevskega zbora bo v nedeljo dne 9. februarja. Sodrugi pevci naj se vaje polnoštevilno udeleže. — Zdravstvene razmere v Trbovljah. Iz Trbovelj nam poročajo: V trboveljski občini se je pojavil legar, ki neusmiljeno razsaja. Zahteval je tudi že žrtev. Od nedelje na pone-neljek je umrl v izolirani bolnišnici rudar Bec, star 20 let. Legar ni sicer za Trbovlje nov pojav, ker se ponavlja redno vsako leto. Vendar pa ne pomnijo ljudje, da bi bila nastopila ta epidemija kdaj poprej s tako silo in se tako močno razširila kakor zdaj. Ce pa upoštevamo, da smo sedaj sredi zime in da nastopa legar običajno v vročih poletnih mesecih, tedaj vsakdo lehko presodi, kako da je v naši veliki občini preskrbljeno v zdravstvenem oziru za prebivalstvo, zlasti pa še za delavce. Dne 5. t. m. Je bilo v izolirani bolnišnici 28 oseb, ki so vse obolele za legarjem. Bolniki so zvečine rudarji. Pravijo, da je slaba pitna voda vzrok epidemije. Ker se je pa legar že tolikokrat pojavil v naši občini in so ob vsakem pojavu merodajni faktorji dejali, da ga je povzročila voda, tedaj je le čudno, da že zdavnaj niso odpravili vzrok strahotne bolezni. Kako to, da še vedno nimamo vodovoda, ki bi nam dajal zdravo, pitno vodo? Kolikokrat naj nas še obišče strupena bolezen, da se bodo zdramili merodajni faktorji? Koliko mladih, čvrstih ljudi naj leže še v prezgodjni grob le zato, ker so gotovi ljudie prepočasni? Poleg vodovoda, ki je za Trbovlje življenskega pomena, je pa v naši občini še drug nedostatek, ki smrdi do neba. Veliko vlogo igra pri zdravstvu snaga. To je tako nekaj enostavnega, da je znano že abecedarjem. Ali o snagi ni v Trbovljah mnogo videti, tem več pa o nesnagi. Jarki, po katerih se pretaka prav počasi voda, razširjajo v poletnih mesecih neznosen smrad. Saj pa tudi to ni nič čudnega, ker mečejo v jarke ostanke jedi, mačke, pse, ki poginejo itd. In stanovanja! Naravnost neverjetno je, da zdravstvena oblast ne ukrene ničesar, ker so stanovanja, zlasti rudniška, prava semenišča za bacile vsakovrstnih bolezni. Ne vemo, če bo kmalu bolje v naši občini. Toliko časa pa prav gotovo ne, dokler delastvo, ki je najvažnejši činitelj v občini, tako radovoljno prenaša go-spodstvo gospoda rudniškega ravnatelja nad občino. Ravnatelj ščiti le koristi trboveljske premogokopne družbe, delavec mu je le blago. — Med svatbo je zblaznel. Iz Brežic poročajo, da je bila 29. januarja v gostilni v Kapelah svatba, na kateri je bil tudi posestnikov sin Anton Sepec iz Rakovca za godca. Med gostijo pa je Sepec naenkrat planil iz sobe na cesto, kjer se je popolnoma slekel, vpregel konja v voz, zajezdil konja in jahal čisto nag pred gostilno gor in dol. Sepec je bil zblaznel in z največjim trudom so ga spravili s konja. — Pazite na otroke! Iz Slovenjgradca poročajo: Na svečnico je bil dveletni posestnikov sinček Franc Marzek v Podgorju nekaj trenot-kov brez nadzorstva. V kuhinj^ je bila steklenica z oetovo kislino. Otrok je pil iz steklenice, takoj nato pa strašno zavpil in se zgrudil. Čeprav so fantiča takoj prepeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli več pomagati. V groznih bolečinah je otrok še isti dan umrl. — Samomor. Iz Celja poročajo: V torek zvečer se je tukaj ustrelil bivši trgovec v Ljubljani Anton Bohinski. Pravzaprav se je pisal Bovha. Pred kratkim je prestopil k protestantizmu ter si svoje ime spremenil. V enem izmed pisem, katere je pred smrtjo pisal, zahteva, da se mora na protestantovskem pokopališču pokopati. Pustil je za nekatere osebe zelo kom-promitujoče pismo, katero je vzela sodnija. Koroško. — Leše. V nedeljo dne 9. februarja bo celoletni občni zbor podružnice »Leše« Unije rudarjev avstrijskih v rudniški restavraciji gospe A. Meisterle. Pričetek ob 2. popoldne. Rudarji, udeležite se občnega zbora v polnem številu. — Kako skrbi država za družine vpoklicanih rezervistov. Iz Leš pri Prevalju poroča graški »Arbeiterwille«: Da se ne godi našim vojakom ob mejah kar najbolje, to že vemo. Saj je morala celo »Osterreichische Militarzeitung« udariti na veliki boben, da se odstranijo nedo-statki, ki so tako strašni, da je izginil še zadnji ostanek patriotizma pri naših vojakih. Kako pa izpolnjuje država dolžnosti naproti družinam vpoklicanih brambovcev? Dovelj Je, če povemo, da do danes še mnogo družin ni dobilo še prav nobene podpore, čeprav so njihovi reditelji že več kakor dva meseca od doma. Ali naj žive družine od zraka, kako naj nasitijo otroke? V kakšno razpoloženje spravi pač očete rezerviste ob mejah dejstvo, da njihove družine doma stradajo? 17. decembra 1912 je bil vpoklican rudar Andrej Vuga. Odšel je v Kotor. Doma je ostala njegova soproga s štirimi nedoraslimi otročiči. Od dneva vpoklica-nja je potekel že več kakor poldrug mesec, a žena ni prejela niti vinarja podpore. Vsakdo, ki pozna mezdne razmere našega delavstva, ve, kaj to pomeni za ženo in otroke. Mož je zaslužil tako malo, da si ni mogel prihraniti prav nič. Država pograbi očeta reditelja, za družino se ne zmeni. 2e davno bi morala umreti lakote, da se je niso usmilili dobrosrčni ljudje. Kako bi se šele godilo družinam vpoklicanih, če bi bila res izbruhnila vojna, za katero bi porabila država ves denar. — Smrtna nezgoda. Dne 1. t. m. je vozil 32Ietni posestnik Pirovec iz Goric v občini Zitaraves za najemnika Antona Lesjaka v Globasnici opravo za gostilno. Popoldne je prišel v gostilno in zahteval četrt vina. Ker Lesjak še ni imel vina pripravljenega, je šel Pirovec v vežo, kjer je stal sod s 100 litri vina ter zavalil ta sod sam po stopnicah v 2 in pol metra globoko klet. Pri tem pa mu je spodrsnilo in sod je še! čez njega. Pirovec se je kljub temu še pobral in prišel do prve stopnice, kjer pa je moral sesti. Anton in Fran Lesjak sta ga peljala v kuhinjo, ko pa so mu dali piti vode, mu je pritekla kri skozi nos in ušesa. Umrl je, preden je prišla zdravniška pomoč, v par minutah. Goriško. — V Šempolaju se je poročil dne 30. jan. 1913 g. Janko Furlan, učitelj v Temnici na Krasu z gospodično Natalijo Berginc. Trst — Politični odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke ima v soboto zvečer izredno važno sejo. člane odbora in kontrole vabimo. da se je gotovo pravočasno in polnoštevilno udeležijo. — Predavanji. V četrtek 13. in v petek 14. februarja predava v »Ljudskem odru« sodr. Etbin Kristan o Ameriki. Zanimiva predavanja bodo gotovo privabila v »Delavski dom« veliko število poslušalcev. — Občni zbor društva »Ljudski oder« se vrši y nedeljo dne 23. t. m. Člani in članice društva dobijo vabilo in naznanilo dnevnega reda na dom. Kot gostje smejo prisostvovati občnemu zboru tudi člani politične stranke in strokovnih organizacij. — Društvo »Ljudski oder« ima nocoj svojo sejo. Odbor naj se je udeleži polnoštevilno. Na dnevnem redu so priprave za prihodnji občni zbor. — Listke zadnjega Stankinega plesa, ki so bili razdani v predprodajo raznim sodrugom, je odračunati blagajniku veseličnega odseka, sodr. Vaupotiču. — Shod služkinj se vrši v kratkem v »Delavskem domu«. Dan in predmet shoda naznanimo pravočasno. — Shod proleslonlstov se Je vršil v sredo zvečer v gostilni »International« pri Sv. Andreju. Shod je bil prav lepo obiskan, kar je razveseljivo znamenje, da se prava razredna zavednost širi tudi med zapostavljeno kategorijo uslužbencev državne železnice. Sistem izkoriščanja in preganjanja, ki na Je uvedla uprava državne železnice, občutijo prav kruto tudi profesionisti. Razprave shoda so bile jako zanimive. Sodr. Kopač je v daljšem govoru pojasnil polžaj profesionistov. njih težnje in zahteve. Utemeljeval je potrebo organizacije, ki ustvarja značaj delavca in je edina v stanu izboljšati razmere izkoriščanih. Za njim je govoril sodr. Golouh in drugi. Govor je bil tudi o naši politični in kulturni organizaciji in našem časopisju. — Shod Je bil velike koristi. Navzoči bodo sledili priporočilu na shodu in pristopili razredni delavski organizaciji. — Predpustne priredbe naših organizacij in institucij so se obnesle vse najboljše. Tako prvi slovenski socialistični ples, ki ga je priredil letos naš »Ljudski oder« v soboto 1. februarja, kakor tudi veliki mednarodni socialistični ples v gledališču »Politeama Rossetti«, ki je bil zadnji dan predpusta in ki Je bil prirejen v korist novemu »Delavskemu domu«. Zlasti ta dva plesa sta bila zelo dobro obiskana in sta do-nesla svojim namenom precej čistega dobička. Letos je bil prvi slovenski socialistični ples in sedaj želimo, da nam priredi »Ljudski oder« vsako leto predpustno zabavo. — Tržaški narodni dnevnik si domišljuje, da bi morala biti socialno demokratična stranka pod kuratelo slovenske narodne stranke. Poleg tega si ta otroški dnevnik upa msiliti, da bi morali smatrati mi sveje inštitucije in svoje p- ireditve za manj vredne od narodnih, V svoji predpustni številki je narodni dnevnik podal poročilo o svojem CiriUMetodarskem plesu in se pri tem razjezil, ker je priredil ravno isti dan svoj prvi slovenski socialistični ples naš »Ljudski oder«. Pa se jezi kljub temu, da ne ve, je li bil slučaj, da sta se vršila oba plesa na en dan, ali je »Ljudski oder« storil to namenoma. da prepreči udeležbo socialnih demokratov na Ciril-Metodovem plesu. »Edinosti« povemo, da je pač vseeno, jeli bil to slučaj ali namen. Svoje institucije imamo rajši kakor vsako narodnjaško institucijo. Pri svojih prireditvah se nimajo ozirati naše organizacije na nikogar. Skrbeti morajo v prvi vrsti zase, pa če je to narodnjakom prav a!i ne. Ako je to na škodo Ciril - Metodovi družbi, naj se praskajo narodnjaki sami za ušesi. In dolžnost socialnih demokratov je, da podpirajo v prvi vrsti svoje prireditve in svoje organizacje. Kdor ne stori tega, ni več naš in mi nimamo z njim nič več opraviti. Zlasti bi bila sramota za sodruge, ako bi podpirali take narodnjaške institucije, ki izdajajo umazane protisocialistične »smešne« liste. Socialist, ki bi take stvari podpiral, bi s sebi v obraz pljuval. Tak človek ne bi imel do sebe nobenega spoštovanja, tem manj bi imeli do njega spoštovanja mi. Poleg vsega pa mora »Edinost« tudi obrekovati in pripoveduje neka. o sovražnem stališču, ki ga imajo baje socialistični mestni svetovalci napram Ciril-Meto-dovi drubžbi. V mestnem svetu je šlo do seda; za slovenske šole in socialni demokratje so vedno za slovenske šole glasovali. Pa pustimo pri miru te narodnjakaiske oslarije. Je pač vseeno, kai Bsšsli o nas »Edinost«! — Nesreča na morja. V tržaškem raHvtf Je trčil vsled silne megle Lloydov parnik »Niw pon« v laško jadrnico »Agneze«. Jadrnica bila popolnoma porušena, če bi ne bil kapital parnika v zadnjem trenotku opazil nevarnosl in ukazal strojniku z vso silo nazaj. S tem J* trčenje toliko oslabil, da je jadrnica samo lahko poškodovana. Vsled velike megle se je zgodilo tudi več manjših nesreč, vsi parniki pa srt imeli velike zamude. — Ljubezniv sin. Z revolverjem je hotel ustreliti mater 171etni brezposelni fant v TrstU in sicer zato, ker ga je mati karala in mu ni hotela dati denarja. Nasilneža so sosedje na materin klic zvezali in izročili policiji. Socialno politični pregled. — Gospodarska kriza in mezdne zahteve. Vsled balkanskih homatij se iztekajo, važne pogodbe, ki urejajo delovne razmere avstrijskega delavstva, v času, ko je gospodarsko življenje v Avstriji zelo medlo. Podjetniki nameravajo ta slučaj izkoristiti zase. V mnogih obrtih odklanjajo povišanje mezd in se izgovarjajo na slabe čase. Gotovo je mezdne zahteve težje doseči v, slabih časih nego v ugodni konjunkturi. To vedo tudi strokovne organizacijo in zato zahtevajo v novih pogodbah mnogo manj, nego bi zahtevale, ako ne bi bila skalila našega gospodarskega življenja balkanska vojna. Ampak popolnoma odnehati od mezdnih zahtev organizacije ne morejo. Od leta 1909 in 1910, ko so bile sklenjene sedanje pogodbe, so se živila in stanovanja neznansko podražila. Če ostanejo dosedanje mezde, je delavec pri vsakem mezdnem izplačevajnu ogoljufan: prav toliko kron in vinarjev prejme kot prej, ampak hrana ni več toliko vredna kot prej. Vsled draginje se morajo zvišati tudi mezde. Sedanja kriza je tu-ds za podjetnike neprijetna, ampak pogodbe se ne sklepajo za en dan ali dva, temveč za tri ali štiri leta. Ako mine vojna nevarnost, se vrnejo zopet lepši časi in podjetnikom bodo dobički cveteli. Delavstvo, ki je hudo zadeto od sedanje krize, se ne more odreči malemu deleži ugodne gospodarske konjunkture, ki bo sledil; sedanji krizi. Kriza mine, draginja pa ostane. Zato vsled trenotne krize delavci ne morejo odnehati od zahteve, da se za bodoča leta približajo mezde zdraženim blagovnim cenam. Ako podjetniki ne popuste od svojega stališča, osta-a strokovnim organizacijam samo ta izbera: ali začno vzlic neugodnim razmeram boj in do-cažejo podjetnikom, da so strokovne organi-cije tudi v slabih gospodarskih časih za boj sposobne, ali pa za enkrat ne sklenejo trajne pogodbe in dočakajo ugodnega trenotka, da z vso silo navale na podjetnika. Pametno je za podjetnike, da ne izzovejo boja, ki bi jih nedvomno mnogo več veljal nego ugoditev skromnim delavskim zahtevam. = Stavkovna zavarovalnica podjetnikov. Zveza avstrijskih tovarnarjev namerava ustanoviti nekako stavkovno zavarovalnico za svoje Člane in je že predložila oblasti pravila. Prispevek, ki ga bo mora! vsak podjetnik vplačati, znaša tisočinko za nezgodno zavarovanje izkazane mezdne vsote. Z vplačilom tega prispevka dobi podjetnik pravico do odškodnine v slučaju stavke in sicer znaša odškodnina če-trtinko mezdne vsote, ki jo izplača ob rednem poslovanju. Za prvih osem dni stavke zavarovalnica ne izplačuje odškodnine. — Znano je, da so delavci že davno hoteli ustanoviti stavkovna podporna društva, a pravila so bila vselej zavrnjena: enkrat je »utemeljila« politična oblast odklonitev z zavarovalno tehničnimi pomisleki, drugikrat je izkopala zopet drugačne izgovore. Radovedni smo ,kako se bodo državne oblasti obnašale napram načrtu podjetnikov, ki snujejo enako organizacijo. Prav nemogoča ni, da se pokaže tudi v izvrševanju društvenega zakona dvojna pravica, ki je delavstvu znana iz mnogih panog delavskega prava. = Produkcija petroleja v Zedinjenih državah je znašala pretečeno leto 220 miljonov sodov (sod = 42 galonov). Produkcija to leto je bila za četrt miljona sodov manjša v primeri z letom 1911. Vkljub temu, da je bila produkcija' manjša, je bila njena vrednost vsled podraženja večja od leta 1911. Vrednost lanske produkcije se ceni na 150 miljonov dolarjev. Zedinjene države zalagajo skoro dve tretjini sveta s petrolejem. . = Nezgodno zavarovanje rudarjev in vlada. V enem samem premogovnem rovu, v Eleono-rinem rovu v dulnovskih premogovnikih na severnem Češkem so se v e n e m tednu zgodile sledeče nesreče: 23. januarja je zašel rudar med dva »hunta« in se nevarno poškodoval. Naslednji dan so morali delavci na prostor, kjer je bil strop že prej predrt in je padalo skozi žareče oglje; ko so dospeli na nevarni prostor, jih je silna eksplozija vrgla po tleh. Štirje rudarji so umrli vsled poškodb. Tri dni nato je padel v tem rovu rudarju na glavo težak kos premoga in ga nevarno ranil. Tisti dan .si je tn delavec zlomil nogo in so ga prepeljali V bolnico. Torej v enem samem rovu in v eiiein samem tednu štirje mrliči in trije ranjenci! A še vedno nimajo rudarji nezgodnega zavarovanja! Pohabljenci in njih vdove so navezani ntf tisto piškavo beračijo, ki jim jo dajejo ban-krotne bratovske skladnice! Vlada pa trdovratno štrajka in ne vloži predloge o rudarskem nezgodnem zavarovanju, ki io je 2« davno obljubila. - Pokojninsko zavarovanje otroških vrtnaric. Upravno sodišče je razsodilo, da velja za otroške vrtnarice zavarovalna obveznost = Centralizacija konsumnih društev. Stremljenje, da se mala konsumna društv ;a z.'.nf-žijo v "elike močne Zadruge, se uveljavlja bolj-; inbolj. v delavskem zadružništvu. V nedelid je sklenil občni zbor vordernberškega konsunt-nega društva postaviti spojitev s konsumnirri društvom v Brucku ob Muri na dnevni red prihodnjega občnega zbora. — Pasivna avstrijska trgovinska bilanett Avstrijsko-Ogrska je v minulem letu uvozila blaga za 3487 miljonov kron in izvozila v tem času blaga za 2662 miljonov kron: uvoz presega izvoz za 825 miljonov kron. S čim smo plačali to blago. Da Anglija uvaža mnogo več blaga kot ga izvaža, je to znamenje njene gospodarske moči. Ogromne vsote angleškega (kapitala so naložene v tujini: Nadvrednost, ki jo ustvarjajo indijski, južnoafriški, južnoameriški in egipčanski delavci, teče na Angleško in s temi prispevki plačujejo angleški kapitalisti blago iz tujine. Zato Anglija lehko uvaža mnogo iveČ blaga, kot ga izvaža. Drugače izgleda stvar pri nas! Avstrijskega kapitala je le malo po 'svetu; z nad vrednostjo, ki jo dobivajo avstrijski kapitalisti iz tujine, ne moremo plačati tujega blaga. Da vzlic temu uvažamo več blaga, kot ga izvažamo v tujino, je le mogoče, ker si izposojujemo vedno več denarja v tujini. Naši 'dolgovi rasto venomer in vedno večji del nad-,vrednosti, ki jo ustvarjajo avstrijski delavci, teče kot obresti v žepe tujih upnikov države in dežele, v žepe tujih akcionarjev industrijskih podjetij, v žepe vnanjih upnikov bank in poljedelcev. S tem se ustavlja nabiranje kapitala v Avstriji. Kapital rase počasneje nego prebivalstvo, delo se množi počasneje nego delovne roke. Na tisoče in tisoče ljudi ne dobi dela v domovini. S trebuhom za kruhom gredo po svetu. DoČim je pasivna trgovinska bilanca za Anglijo znamenje njene gospodarske moči, je pri nas vzrok gospodarskega propadanja. Trgovinsko ministrstvo se tolaži s tem, da se v poslednjem četrtletju trgovinska bilanca nekoliko zboljša. Uvoz je upadel, izvoz narastel. Ampak to »zboljšanje« je le znamenje gospodarske krize. Pojemanje uvoza je posledica industrijskega zastanka. Ako predilnice in tkalnice stoje, ne uvažamo bombaža iz ■tujine. Da je poskočil izvoz, pa si je razlagati tako, da so nekatere industrijske panoge z izgube vrgle blago na tuja tržišča, ki ga doma niso mogle vnovčiti. Tudi dozdevno »zboljšanje« v poslednjem četrtletju je torej le znamenje težke bolezni, ki se je zaredila v našem gospodarstvu. Agrarna carinska politika, militaristični davki, bojevita balkanska politika, to so vzroki naše gospodarske slabosti! Obnovljena balkanska vojna. Bolgari so srečni na galipolskem polotoku. Turška ofenziva se je ponesrečila. V Carigradu padajo nade. PRED ODRINOM. * Dobljena trdnjavica. ' London, 6. »Times« poroča: Z nočnim naskokom so Bolgari zavzeli fort severovzhodno od Arnavtkeja In Odrina. Ujeli so osemsto turških vojakov In več častnikov, med njimi nekega/ majorja. Jutri izvrši enajst bolgarskih di-Vizij (?) na vzhodni strani Odrina napad. Naskok bi stal 70.000 mož. Milan, 6. »Corriere della Sera« javlja iz Bel-grada: V srbskih in bolgarskih častniških krogih ne verjamejo, da bo zavzetje Odrina in for-slranje postojank pri Čataldži lahko delo. Bolgarski poslanik Tončev mi je dejal, da po njegovem nazoru in po mnenju, ki prevladuje v merodajnih krogih, zlasti v bolgarskem glavnem stanu, ne bosta ne Odrln ne Čataldža zavzeta v enem tednu, in tudi s samim bombardiranjem ne bosta prisiljena na kapitulacijo. Ob začetku vojne je dejal general Savov, da bi se Odrin z naskokom zavzel v treh dneh, če bi se moglo žrtvovati 50.000 mož. To pa je prevelika žrtev in zato so se Bolgari odločili za sistem obleganja. Medtem so Turki popravili svoje utrdbe in organizirali obrambo, tako da bi se zdaj pri naskoku izgubilo 70.000 mož. Bolgari hočejo izvesti regularne operacije obleganja, ker pričakujejo, da bodo garniziji pošla živila. Odrin mora izčrpati svoje zaloge koncem februarja. Bilo bi torej blazno, žrtvovati toliko tisoč ljudi, če se v enem mesecu ali morda malo več lahko doseže uspeh brez takih hekatomb. Požar v Odrinu. Milan, 6. »Corriere della Sera« poroča: Požar, ki so ga povzročile bolgarske granate v Odrinu, se širi, ni pa še dosegel notranjega mesta. Bombardma ni zelo silen, toda neprekinjen. Vojašnice so razdejane, ravno tako severovzhodna četrt. Džamija sultana Selima je še izven strelne črte. Relativno je škoda od obstreljevanja še majhna. Kakšnih petdeset oseb je zadetih. Če bi začele padati granate v stare četrti, ki so zgrajene iz samega lesa, bi bilo kmalu lahko vse mesto razdejano in ob sedanjem neugodnem vremenu bi bil položaj prebivalstva brezupen. Obstreljevanje fortov je zelo hlldo m tam odgovarjajo Turki z vsemi topovi. Dispozicija oblegovalcev. London, 7. Dispozicija zvezne armade pred Odrinom je sledeča: Srbska peta divizija stoji zapadno od Tundže v polkrogu do Marice; od tam do Arde stoji srbska rezervna divizija, na Jugu oklepa mesto osma bolgarska, vzhodno od Tundže do Marice pa enajsta bolgarska divizija. Turške čete štejejo štiri nizamske brigade, tri bataljone ostrostrelcev, tri topničarske polke in en vozniški bataljon. Poskušen izpad. Sofija, 7. Obstreljevanje Odrina se nadaljuje. Zlasti na južni in južnovzhodni strani je bombardma močno učinkoval. Bolgari so zasedli vas Pavlikoj in pomaknili oblegovalni obroč naprej. Turki so poskusili izpad, ki se ni posrečil. Padec trdnjave zaradi soli? Carigrad, 7. Vesti iz Odrina pravijo, da Je za živež dovolj konserv, dvopeka, mesa in sira, toda prebivalstvo hudo trpi, ker r~* *ianjkuje soli. Zdaj se mora sol že umetno i i dobivati tako, da se izkuhava ovčji sir. Vsled tega se bo mogla trdnjava k večjemu še osem dni držati. Cete so že zelo oslabljene. Težak položaj. Frankobrod, 7. Neki zdravnik bolgarskega »Rdečega križa«, ki se je vrnil z bolgarskega bojišča, pripoveduje »Frankf. Ztg.« o položaju Odrina: »Na kapitulacijo mosta ne bo treba dolgo čakati. 2e začetkom januarja je pošla krma za kavalerijske konje in mule, tako da so jih morali klati. Vsled obstreljevanja se je položaj še poslabšal. Glavna hrana garnizije in prebivalstva Je zdaj konjsko in pasje meso. Slabe nade. Carigrad, 7. Vesti iz Odrina se polagoma slabšajo. Uradne objave delajo vtisk, da se vlada polagoma pripravlja na vest o kapitulaciji in da hoče ravno tako pripraviti prebivalstvo na poročila, ki se ji zde v doglednem času neizogibna. Zadnje vesti, ki jih je vojno ministrstvo objavilo, pravijo, da je armada v Odrinu zelo izmučena, ker morajo častniki In vojaki neprenehoma opravljati službo. Vkljub temu, tia je Šukri-paša izdal ukaze, da se oddelki izmenjavajo v aktivni službi, so nekatere čete tako obremenjene, da nimajo skoraj nič počitka. Tem vestem se seveda nihče ne čudi, opaža se pa, da so v velikem nasprotju z dosedanjim načinom uradnega poročanja. V interesiranih krogih se to živahno komentira. v OKROG GALIPOLIJA. »Odbit bolgarski napad.« Carigrad. 6. Vojno ministrstvo razglaša: Na galipolskem polotoku so se spoprijele prednje straže; nato je naša vojska stopila v kontakt z bolgarsko. Bolgari so naskočili utrdbe pri Bulajiru, pa so bili prisiljeni vrniti se v svoje pozicije. Sofija, 6. Bolgarske čete so včeraj porazile turško vojsko pri Galipoliju južno od reke Kavak. Sovražnik se je v velikem neredu umaknil proti Bulajiru. Vsled tega uspeha je skoraj vse obrežje Marmarskega morja do Bulajira v bolgarskih rokah. Carigrad, 7. Iz previdnih vesti, ki jih je vojno ministrstvo izdalo o predvčerajšnjem boju na galipolskem polotoku, je sklepati, da so Bolgari dosegli znaten uspeh. Uradna opazka, da se je boj zvečer končal v prid Turkom, je le dekorativna fraza. Priznano je, da so se Turki umaknili in v poučenih krogih trdijo, da so se morali umakniti vsled bolgarskih operacij, ne pa vsled kakšnega prejšnjega povelja. Četudi se izkuša uradno poročilo izogniti popolnemu priznanju, je vendar napravilo slab vtisk. Turški neuspeh. Carigrad, 7. Turki so poizkusili na galipolskem polotoku ofenzivo z dvema armadnima zboroma proti Bolgarom, ki so se ta*n utrdili. Zadeli so pa na odpor (to je verjetno!) in ker niso hoteli izzvati odločitve v situaciji, so se v redu umaknili. (To bi se tudi lahko povedalo z besedami, da niso mogli ničesar opraviti. Kdor gre v ofenzivo, mora biti vendar pripravljen na odpor. TURŠKE VESTI. v Carigrad, 6. Snoči se je nadaljevalo obstre-ljavanje Odrina. Bolgarski oddelki so zažgali Izedinkej in nekatere druge vasi ob čatalškl črti. Turški oddelki, ki so rekognoscirali, niso našli nobenega sledu po sovražniku. Iz Galipo-lija poročajo, da so čete, ki so rekognoscirale po polotoku, dognale navzočnost močnih sovražnih sil. Carigrad, 6. Uradno javljajo: Sovražnik, ki je z enim delom svojih sil blizu Galipolija, je predvčerajšnjem poslal nekoliko polkov iz Ha-dikeja proti Kavaku, kjer je bil oddelek turške vojske. Vnel se je boj, ki je trajal do večera, in se je končal ugodno za Turke. Po noči so se naše čete umeknile v zmislu prej izdanih ukazov iz Bulajira, večinoma ne da bi jih bil sovražnik zasledoval. En sovražen oddelek je napredoval proti MIriofitu ob Marmarskem morju in je zasedel mesto, katero je imelo za obrambo samo nekoliko orožnikov. V smeri od Šarkeja je prizadela korveta Zofah sovražniku veliko škode. (To so zelo previdne izjave, ki jih je treba čitati med vrsticami.) SKADER. k-'- Mesto ni padlo. Betgraj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Sodruge stanujoče v kolodvorskem okraju opozarjamo na občni zbor in pričakujemo, da se ga polnoštevilno udeleže. Skrajni čas jc, da se tudi ta podružnica oživi, saj vsebuje vendar okraje v katerih žive delavci v pretežni večini. Agitirajte med somišljeniki, da bo udeležba častna. odnor. Krajna skupina krojačev v IJubljani vabi na redn! letni občni zbor, ki bo v nedeljo 9. februarja 1913 ob pol 10. dopoldan v restavraciji pri Perlesn, Prešernova ulica, poleg glavne pošte. Novice. * Ženska Izvoljena za županjo. V mestu Worrington v državi Oregon (Zedinjene države) so izvolili žensko za županjo in sicer gospodično Klaro Munson, ki je prva županja v državi Oregon. * Suženjstvo otrok. V Ameriki, v deželi miljonarjev, ki žive razkošno kakor pravljični ralji, vlada največja in najstrahotnejša otroška oda. Poročila, ki prihajajo prav sedaj o izko-iščanju otrok iz Amerike, so tako pretresljiva, la se človek začuden vpraša: kaj imajo ti mi-ionarji, ki se pred vesoljnim svetom bahavo ažejo z miljonskimi ustanovami, kamen v pr-ih, da tako brezčutno zro to brezmejno otro-ko siromaštvo? Njihovo bogastvo je zvarjeno ; solz, mozga in krvi otrok in človeka spredi groza, če pomisli na to. Prav vražjo misel 0 imeli tovarnarji konzerv in so ustanovili šole a igranje, kjer otroci »igraje« osem do devet r na dan delajo. Za »usmiljene« tovarnarje lorajo izbirati stročnato sočivje. — Delovna adzorniea gospodična Elizabeta Wadsonova, 1 je prav natančno preiskala delo na domu v ovem Jorku, pripoveduje: »Delo na domu je Novem Jorku neizmerno razširjeno, a stano- anja ne odgovarjajo v nobenem oziru zdrav-veniin predpisom. O stanovanjski liigijeni, ki 1 se morala brezpogojno upoštevati tukaj, kjer toliko oseb v enem prostoru, ni ne duha ne .uha. Z vezenjem se ukvarja 60 do 70 tisoč ieb, zgolj ženske in otroci. Orehe tolčejo le iroci. Skoda na vzgoji vsled otroškega dela ■ neizmerno velika. Zlasti priseljeni Italijani ^usmiljeno izkoriščajo svojo deco. Največ trok j« pa zaposlenih v tovarnah za konzerve, er sortirajo stročnato sočivje. Pri tem delu porabljajo otroke v najnežnejši dobi. Tri- do iriletni otroci capljajo v takozvane »šole za lanje«, kjer dobe velik kup fižola, ki ga mo-ijo izbirati po barvi. Na pol dorasle deklice i dečke zbude na vse zgodaj zjutraj iz spanja, i gredo na delo. V glavni seziji delajo od 8. iutraj do 9. zvečer, dostikrat še dlje. V za-:tku se zdi otrokom res to delo kot igranje, i sčasoma se utrudijo, njihovo igranje jim po-ane breme, ki mu niso kos in potem zaspe, okler jih s sunki in udarci zopet ne spravijo okonci. Večna enoličnost dela — rezanje fi-o!a in zbiranje graha — jim postaja neznosna uika. Najhujše pa trpe otroci, kadar morajo renašati težke zaboje, ker tc - 'o presega nji-ove moči. Za 1 kilogram zre, ;;ega fižola planejo po 10 vinarjev. Otroci, ki morajo izvrše-ati to delo. dobe fižol v zabojih po 10 kilo-■amov. Te zaboje morajo nositi otroci sami ■ delavnico. Posledice so potem mnogošte-ilne bolezni med otroci; in komaj 10 otrok od ‘0'U doraste. Ogrski panamisti. Razkritja miljonskega sleparja Pallosa. Na kratko smo že poročali, da je bil 17. jamarja v Budimpešti aretiran železniški podjet-k Pallos, ki je s ponarejanjem vrednostnih pa-rjev ociganil razne osebe in zavode za šest miljonov kron. Na policiji je izjavil, da je za koncesije in za druge kupčije moral plačevati poslancem in odličnjakom ogromne vsote. Tedaj je v javnost prodrlo le to, da je načelnik ogrskega tiskovnega urada Armin Barat eden tistih, ki so živeli od miljonskega sleparja Pallosa. Oblasti so skrbno izolirale Pallosa in deset dni ni prišel z njim razen preiskovanega sodnika Takacsa in zagovornika dr. Kelemena nihče v dotiko; niti žene niso pustili k zaprtemu goljufu. Šlo jim je za to, da Pallos ne izda svojih odličnih deležnikov. Zagovornik sam ga je obdeloval, da je podpisal časopisju namenjeno izjavo, da ni bil z Baratom v nobeni zvezi. Zagovornik dr. Kelemen je poslanec satmarskega okraja, tisti, ki je lani s pomočjo vlade dobil skoro dva miljona posojila za neko parcelacij-sko upčijo kot nagrado, da je skočil svoji — Justhovi — stranki v hrbet. Med tem je Pallosova rodbina najela družeča odvetnika, dr. Gala. Ta se je obrnil na glavno drž. pravdništvo s prošnjo, da sme Pallosova žena v njegovem spremstvu obiskati jetnika. Končno se je preiskovalni sodnik vdal in pri sestanku je Pallos povedal, da je bila izjava v prilog Barata iz njega izsiljena in da bi moralo namesto njega v zaporu sedeti dvajset drugih odličnih gospodov, ki so zapisani v njegovih kupčijskih knjigah. Imena tudi topot niso prodrla v javnost razen enega. Pred petimi leti je opozicionalni poslanec Bela Egry izposloval Paliosti koncesijo za lokalno železnico iz Pečuha v Battaszek od tedanjega trgovinskega ministra Kossutha. Ministru je dejal, da sc poteza za stvar iz nesebičnih nagibov, zgolj v interesu volilnega okraja. V resnici pa je za svoj »trud« dobil od Pallosa skoro stoindeset tisoč kron, ki so v Pallosovih knjigah označeni kot »honorar za razlastitvenega odvetnika Bela Egry«, dasi tedaj o razlastitvah zemljišč še govora ni bilo in se je železnica začela graditi šele pod ministrstvom grofa Khuena. Vsled premebe političnega sistema je Pallos zamenjal svojega ^ešetarja in namesto Egryja ie najel nečaka trgovinskega ministra, advokata Gabra Varadyja. »Z moralnimi' nauki se ne zidajo železnice« — te znamenite besede železniškega podjetnika Ofenheima, izgovorjene v njegovi korupcijski pravdi, veliajo še dandanašnji, ampak takega panamizma kakor pri zgradbi ogrskih lokalnih železnic ni nikjer drugod na svetu. Vsa javnost z nestrpnostjo pričakuje imena stebrov sedanjega režima na Odrskem, ki so zapletena v to miljonsko go-Ijnfijo! Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdala in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v ljubljani. 'Občno konsumno društvo •-....... v Trbovljah ■ - - V regist ovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na Ksasiari.: redni občni zbor d se vrši v nedeljo, dne 16. svečana 1913 ob 3. popoldne v prostorih ^Delavskega doma“. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o čistem prebitku. 5. Volitev treh članov v nadzorništvo in dva namestnika. 6. Razno. Trbovlje, dne 4. svečana 1913, Nadzorstvo. Naznanilo članom „Konsumnega društva za Lfub-ljano in okolico66 r. z. z o. z., ki stanujejo v Ljubljani in okolici: Prodajalne društva: v Ljubljani (Sodna ulica, Krakovski nasip, Bohoričeva ulica); v Šiški (Celovška c., Kolodvorska c.) ter na Viču-Glincah. se od dne 1. februarja dab#e zapirajo zvečer ob pol 8. izvzemši v sobotah in dnevih pred prazniki. NADZORSTVO. NAČELSTVO. Opomba: Za prodajalne na Gorenjskem se eventualna preuredba naznani po tozadevnem sklepu gorenjskih delegatov. Žepni ko!edarza1913 v Trstu ===== se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v Delavskem domu1, ulica Madonina 15. Naročajte se na Zarjo! Maksim Gorki? = „Mati“.= Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja j<* izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. V smislu §§ 8 in 9 društvenih pravil sklicujemo tem potom VI. redni občni zbor pogrebnega in podpornega društva železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani ki se bo vršil v soboto, dne'l. marca 1913 ob 8. zvečer v salonu gostilne „pri Levu“ na Marije Terezije cesti. DNEVNI RED: M-i ■*> 1. Volitev komisije za pregledovanje mandatov in predlogov; 2. Sklepanje o poročilih in podelitev odveze; 3. Volitev upravnega in nadzorovalnega odbora; 4 Sklepanje o vloženih predlogih in pritožbah; Na občni zbor imajo vstop: 1. Clant upravnega odbora; 2. člani nadzorovalnega odbora-3. društveni nastavJjenci toda brez glasovalne pravice in 4. delegati skain in poJskupn V svrho volitev delegatov skupin in podskupin, ter poročila o društvenem poslovanju leta 1912. in posvetovanja predlogov za občni zbor, sklicujemo sledeče: shode društvenih članov I. skupina državnih železničarjev od začetne črke A do vštevšl črko N dne 10. februarja 1913 ob 8. z ečer v gostilni gosp. Reberšaka v Spodnji Š ški. II. skupina državnih železničarjev od začetne črke O do vštevšl črke Ž dne 11. februarja 1913 ob 8 zvečer v gostilni gosp. Reberšaka v Spodnji Šiški. III. skupina lužnih železničarjev dne 13. februarja 19i 3 ob 8 zvečer v gostilni gosp. Stelzer (južni kolodvor) Kolodvorska ulica IV ssup na državnih uslužbencev in tob. delavstva dne 14, februarja 1913 ob 6, zvečer v gostilni Mathian Perles, Prešernova ulica. V. skupina izvanredriih članov v četrtek, dne 20. februarja ob 7. zvečer v salonu gostilne „pri Levu* Marija Terez!ja cesta. Cenjenim članicam in članom priporočamo najtopleje, da ie teh zborovanj udeleže polnoštevilno in se s Um izognejo nepotrebnem kritikam, ki gotovo ne služijo društvu v korist in dosti- krat po nepotrebnem razburjajo duhove. Le v složnem delu, ki temelji na medseboj em zaupanju, je napredek, ki ie zopet le v korist članov. Nihče naj toraj ne manjka! Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN' FURI ANLiG - vpisana zadruga z omejenim jamstvom. - Skladišče oblačil Trst, ulica Raffineria štev. 3. ■■op mmimiiM m s / Op Evo jzkaz inkasov od 18. septembra do 31. decembra 1912: Manufakture Obuval a Pokriva a I v K V K v K V A v Sept. (13 dni) 5 624 86 6.977 88 2 548 32 1 636 50 16 76? M Oktober 19123 72 10 705 76 6 923 21 3.640 60 40 393 2) November 18.209 42 14 200 19 | 5172 94 2.426 04 ! 40 008 59 December 12.628 60 8 802 67 5 329 74 | 2 250 30 ! 29 011 31 55.586 60 40 686 50 i 19 974 21 | 9 953 44 j 126.200 75 Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponarejena in lažnjiva reMania. One dokazujejo dejstvo, da članom ..Delavskih zadrug" izdatno konvenira kupovati konfekcijsko blago, manufakture, obuvala in pokrivala edino v lasuiem skladiSčn oblačil.