Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upraJi, naročnina 4 Din, na dom in polti dostavljen 5 Din. • Celoletna naročnina je SO Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratcm po dogovoru
PONEDELJSICI
Jfft.
list1

VENEC
tarjeva ul. it. 6/1 Telefon H. 2050 in 29%. — List izha-ia vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. ratnn. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992
Junaštvo brez primere
Kadeti se b ranijo dalje in so rdeče pognali v beg
Toledo. 20. septembra. Poseben dopisnik United Pressa, ki je v taboru rdeče milice prisostvoval obleganju Alcazarja, ki se dviga nad Toledom, opisuje, kako so rdeči skušali zagnati to trdnjavo v zrak.
Po več ko dvomesečnem obleganju, za časa katerega so gojenci vojaške šole v Toledu, ki so se utrdili v srednjeveški trdnjavi Alcazar, z brez-primerno hrabrostjo odbijali vse napade rdečih polkov, kateri so hoteli za vsako ceno to ločko zavzeti, je prišel čas, ko bi morali svoje junaštvo zapečatiti s smrtjo. Rdeča milica, ki ni mogla na noben način zlomiti odpora branilcev, ki jih je bilo z ženami, otroci in starčki vred, kateri se ni.-o marali vdati komunistom, 1800 duš, se je odločila, da ogromno trdnjavo po podzemskih hodnikih z minami požene v zrak.
„Rajši umremo, ko da se predamo"
Že par tednov prej so rdeči poskušali po posredovalcih pregovoriti kadete, da se predajo ter so najperj ženam in otrokom, potem pa kadetom samim dovolili prost odhod, ne da bi bili pozvani na odgovornost. Naj so rdeči mislili, kar se ti j« kadetov, odkritosrčno ali ne, dejstvo je, da je naštvo teh mladih fantov tudi nanje naprav,,j globok vtis. Na vsak način pa so hoteli rešiti žene. starčke in otroke. Toda odgovor obleganih je bil vedno isti: »Rajši umremo, ko da se predamo!« Dne 10. septembra so poslali h kadetom majorja Rojo, ki je bil svojčas učitelj v toledski kadetnici. Opravil ni ničesar, dasi je oblegance dolgo pregovarjal; njihov ponos jim ni dovolil drugega ko da prosijo za duhovnika. Dne 13. septembra jim je madridska vlada poslala kanonika madridske stolne cerkve, don Enrique Vasquez Caitiarasasa. Rdeči gardist na straži je bil globoko začuden, ko je naenkrat zagledal pred seboj duhovnika s propustnico madridske vlade. Poveljnik oblegovalcev. polkovmk Barcelo, je z miličnikom, ki je nosil pred njun belo zastavo, ter z duhovnikom, ki je držal predse moreno razpelo iz bronce ter burzo s svetim Rešnjim Telesom na prsih, v drugi roki pa mal kovčeg z raznimi svetimi predmeti, korakal proti mogočni trdnjavi, kjer so straže vsem zavezale oči in jih peljale v podzemske katakombe Alcazarja, ki so vstane 65 metrov globoko v skalo pod zemljo. Tam je duhovnika čakalo 1800 duš, kadetov, žena f: otrok ter starčkov in nekaj drugih civilistov, /-i so se odločili za obrambo mesta pred rdečimi, rrizor je bil nepopisen, tako da jc bil tudi polkovnik, ki so ga tudi spustili v podzemsko dvorano, kjer so mu odvezali obvezo z oči, do dna duše pretresen. Ko je skušal navzoče pregovarjati, naj vendar opustijo brezkoristni odpor, ker bodo inače zleteli v zrak, so ga takoj prekinili in mu veleli molčati, ker se hočejo kot kristjani spraviti z Bogom. Nato so vsi skupaj na glas odmolili Confi: teor, se potem posamič izpovedali, nato poslušali sveto mašo — potrebne svete predmete in para-mente so bili že prej prinesli iz trdnjavske cerkve _ jn sprejeli sveto obhajilo. Duhovnik jc nato še krstil dva otroka, ki sta sc bila med obleganjem v Alcazarju rodila. K sklepu so molili litanije. Vsi obrazi so bili zbrani in resni, toda solze ni bilo v nobenem očesu razen v duhovnikem, zakaj hoteli so umreti ponosni kot Španci in možje — tudi žene so se hotele pokazati kot junakinje in so se zdr-ževale.
Vse zaman
Tri dni pozneje je prišel v Alcazar čilenski poslanec ki je bil poslan od madridske vlade s zadnjim pozivom, da naj se predajo in slovesnim zagotovilom, da se jim ne bo ničesar zgodilo. Razgovor je bil topot zelo kratek. Kadeti so rezko odgovorili, da madridske vlade ne priznavajo, da jim more ukazovati samo vlada v Burgosu in da so izbrali smrt. Torej vse zman!
Strašna eksplozija
Oblegovalci so bil imed tem z ogromnim trudom in najmodernejšimi tehničnimi sredstvi s pomočjo asturskih rudarjev izkopali dolg rov, v katerega so pustili poročevalca United Pressa. Glo; boko pod Alcazarjem sta bili položeni dve ogromni mini z največjo eksplozivnostjo. Mini so potem sprožili z električnim gumbom. Branilci so slišali, kako so pod njimi kopali rov. Ob 6.20 v petek zjutraj sta mini razpočili. Del Alcazarja je zletel v zrak, v mestu Toledu samem pa se je podrlo več hiš v bližini Alcazarja in 60 popokale vse šipe. Nek tovorni avto je dvignil zračni pritisk tako visoko, da je priletel v drugo nadstropje nasproti ležeče hiše in najjravil veliko luknjo v zid. Prebivalci sami so bili mesto spraznili, ker jih je rdeča milica k temu pozvala, preden so pritisnili na električni gumb. Nato so oblegovalci, tisoč mož, z bajonetom na puški in ročnimi granatami napravili čez ruševine naskok, prepričani, da je vse pobito in mrtvo. Toda čudo! Bili so sprejeti od strašnega ognja strojnic, za katerimi so stali kadeti kj se jim ni bilo ničesar zgodilo! Vsaj večini ne. Očividno mine niso mogle razdreti podzemskih prostorov.
Kadeti so pognal« rdeče iz Alcazarja
Vladne Cele so bile zagnane v divjem begu nazaj. Nalo je začelo vladno »°P"'J'v°.b°^arvd': rali ruševine Alcazrja ler zgradbo bivšega vojaškega poveljstva, ki so jo u p o r n i ki v če -raj z nenadnim napadom zavzeli. Vladne čete so v zgodnjih urah evakuirale oni del Alca-zara ki so ga bile zavzele. Okrog poldne je general Asenzio, poveljnik republikanske voiske, ki je ponoči prispel v Toledo, odredil, da se pripravijo velike brizaalne cevi in bencin, ki se ie imel
brizgali na poslednje zaklone upornikov. Miličniki so ukaz izvršili pod zaščito ognja, ki so ga sipali njihovi tovariši na zgradbo vojne komande. Ko so miličniki prispeli do zgradbe in ko so že pričeli polivati jo z bencinom, so uporniki nenadoma izvršili napad iz nje in po kratki borbi so se polastili cevi z bencinom in jih naperili proti vladnim postojankam. Sicer |im namera ni uspela, loda poskus milčnikov je jrropadel. Uporniki so takoj nato prešli v protinapad in potisnili miličnike nazaj. Ze jx>poldne pa se je razvila nova krvava borba sredi eksplo-diruiočih granat in dinamitnih bomb. Miličniki so prisilili upornike, da so se umaknili v kleti, odkoder so se vgnezdili okrog svojih strojnic. Miličniki so zasedli tedaj vse vhode v kleli. Topovi kal. po 155 mm, s katerimi so dotlej bombardirali zgradbo, so utihnili. Posebni oddelki miličnikov, sestavljen iz iberskih anarhistov, so izkopali v kletno steno zgradbe veliko luknjo in vrgli v notranjost 10 dinamitnih patron. Patrone pa niso napravile mnogo škode, ker so temelji zgradbe zgrajeni iz granita in so zidovi zelo debeli. Vendar so uporniki nehali streljati. Obleganje zgradbe se nadaljuje.
Toledo gori
katalonske svobode. Katalonska vlada v tem oziru že sondira teren in se je obrnila po svojih zaupnikih nn velesile, da hi Katalonijo podpirale. Zlasti je Kataloniji veliko ua tem. dn bi se pobotala z Italijo, ki ima svoje posebne načrte glede Bale-arskili otokov. V Londonu se katalonskega vpra Sanja zelo boje, ker ho nujno vedlo do mednarodnega konflikta.
Poziv generala Mola rdečim
Valladolid, 20. septembra. AA. General Mola je odredil, da nekaj uporniških letal raztrese po Santandru in IVilbau letake z njegovim proglasom, v katerem zahteva, naj se žene, otroci, neborci in oni, ki bi hoteli prestopiti na uporniško slran, nemudoma izselijo iz obeh mest, da se ne bi prelivala nedolžna kri. Rdeči uporniki, ki bodo prostovoljno odložili orožje, nc bodo kaznovani Pred sodišče bodo postavljeni le oni, ki so izvršila kakšno kazensko dejanje.
Tihotapska alera na meji
Maribor, dne 20. septembra
Tovorni vlak, ki prihaja iz Spiolfelda ob 11 ponoči proti St. Iliu, so obmejni organi upravičeno sumih, da se bo z njim uhhotupilo monopol, blago iz Avstrije v Jugoslavijo. Ker sc sedaj vlaki od Spiielfclda do Maribora nc ustavljajo, jc težko kontrolirali cclo progo do Maribora, kjer tihotapci iz vlaka na določenih mestih mečejo tihotapsko blago svojim zaupnikom ob progi. Bilo jc torei potrebno, da se vlak nekje na določenem mestu nenadoma ustavi. To sc je zgodilo v soboto zvečer v tesnem prostoru pred i>ostojo St. lit. kier ic proga zelo zavarovana z globokimi zasekami.
Plen je bil izdaten. Dva živa tihotapca in obilo blaga, kakor 4« kg saharina, 14 500 kamenčkov za vžigalnike, 110 najfinejših vžigalnikov, 6 paketov igralnih kart, 100 komadov garnitur /a vžigalnike m 3 kg tobaka za noslanic. Iz raznih zapiskov, ki sla jih imela tihotapca v žepu, je balo ločno dognano, da je bilo vse to blago njuna losi.
Franca Napasla, ki je 24 let star ter doma i/ Pobrežja, so obmejni organi ujeli, ko v: jc vlak ustavil. Ivan Zorčič pa se je M ure skrival pod in nad vagoni. Zorčič jc doma iz Maribora in ic tihotapstvo njegov poklic.
W
Človekoljubni namen
. kriza
Sestdeseiletnica Rdečega križa Jugoslavije
Toledo, 20. septembra AA. Mesto je v plamenih. Požara ni |>ogasil niti velik naliv, ki je trajal včeraj popoldne skoro celo uro. Od daleč mesta sploh ni ojjaziti, ker ga zakrivajo gosti oblaki dima.
Na fronti pri Tataveri so vladne čete ponovno z vso silo napadle uporniške jKistojanke. Več vladnih letal je preletelo Toledo in pregnalo uporniška letala, ki so skušala pomagati upornikom na bližnji fronti.
Na Majorci so se izkrcali Italijani
Barcelona, 20. septembra AA. Tukajšnji li;l »Solidaridad Obrcra« poroča, da se je na balear-skem otoku Majorci izkrcal večji oddelek italijanskih čet, tako da jc sedaj ves olok dejansko v | njihovi oblasti. Na mnogih zgradbah je opaziti , poleg španskih tudi italijanske zastave. Vrhovni l poveljnik na otoku je stvarno italijanski poročnik bojnega broda Rossi. List pravi dalje, da so po poslednjem napadu vladnih letal na Majorco poslali na otok iz Italije večje število letal, ki jih je kupil znani šjoanski milijonar )uan March.
Burgos, 20 septembra. AA. Uporniki so na aragonsk fronti dosegli važne uspehe Pri Tieu so pregnali vladne čete z njihovih postojank blizu tamkajšnje bolnišnice za duševne bolezni. Na bojišču jc obležalo 500 mrtvili.
Burgos, 20. septembra. AA. Nacionalistični rušilec »Velasco« je s pomočjo dveh oboroženih ribiških ladij potopil neko vladno j>odmornico.
Nacionalisti prodirajo proti Madridu
Pariz. 20. septembra. A A. Posebni dopisnik ! Havasa poroča iz Burgosa: Priprave za koncentrični napad na Madrid so jirišle v poslednjo fazo. Včeraj so nacionalistične čete zavzele Navafrijo in zasedle tudi glavni rezervoar madridskega vo- j dovoda. Strateški pomen te. zmage je v tem, da so J miličinki na Guadarami obkoljeni z dolino vzpo- : redno s Sierrn. Miličniki so izgubili v teh bojih , 200 mož in pustili na bojišču dva topa.
To prodiranje severno od prestolnice je podprto s prodiranjem na zahodu in na jugu od pre- . stolnice. Nacionalistične čete prodirajo proti Ma- j dridu po dveh cestah, in sicer po veliki cesti , Talavera—Toledo in z vzporedno cesto, oddaljeno od prve kakih 30 km proti severu.
Nevarnost katalonskega vprašanja
Barcelona, 20. Katalonska vlada pripravlja splošno mobilizacijo. Ccte bodo takoj odposlane na pomoč Madridu. Ce bi pa Madrid padel, nameravajo v Barceloni takoj proglasiti neodvisno katalonsko republiko in jo braniti z orožjem v roki proti nacionalistom, ki so zakleti sovražniki
Ljubljana. 20. septembra. (
Rdeči križ Jugoslavije slavi letos jubilej 60 let svojega obstoja, namreč, ako računamo njegov za-; četek od ustanovitve Rdečega križa v nekdanji i skromni kneževini Srbiji, prvem začetku sedanje velike Jugoslavije. V proslavo tega jubileja je Rdeči križ pripravil za ta teden nekaj prireditev, med temi snočnjo proslavo v dramskem gledališču ! ter današnji nabiralni dan.
Ob prilično dobri udeležbi je bila snoči ob 8 proslava v drami. Udeležili so so je tako zastopniki banske u; ia"e, mestne občine, vojske, raznih drugih oblasti in ustanov, zastojiniki humanitarnih društev ter še precej mnogo občinstva. Proslava se je pričela z uverturo, ki jo jo igrala vojaška 'gidbn, nato j»u je imel
INŠPEKTOR WESTER,
podpredsednik odbora Rdečega križa slavnostni govor. Naglašal je predvsem:
Šestdeset let je minulo, ko je bil v Belgradu, ledaj samo v glavnem mestu male kneževine Srbije, ustanovljen Rdeči križ. To društvo se je jki zaključeni svetovni vojni in političnem prevratu leta 1018 preosnovalo v Ildeči križ kraljevine Jugoslavije. Zakon o društvu Rdečega križa in njegovem delovanju je [rotrdil kralj Aleksander I. Ta zakon določa vse dobrodelne naloge Rdečega križa, lako v primeru vojne, kakor tudi v miru. Napačno je mnenje, da je delo Rdečega križa priprava za vojno. Naloga Rdečega križa za primer vojne je le skrb za bolnike in ranjence, saj je bil ustanovitelj Rdečega križa Švicar Honri Dunant, ki si je jx> bitki pri Solferinu leta 1859 sam ogledal vojne strahote. Nekaj let nato je osnoval mednarodno društvo Rdeči križ.
Takoj jx> vojni je predsednik najmočnejše organizacije Rdečega kriza, to je ameriške, zaklical v svet: »Ne demobilizirati! Rdeči križ je za svojo, po vsem svetu razširjeno organizacijo, s svojo vzorno delovno metodo in spričo požrtvovalnosti svojih članov edini sposoben in poklican, da obnovi zdravstveno in nravno stanje človeške družbe. Zato mora Rdeči križ že v miru svojo organizacijo okrepiti v korist in srečo človeštva U
Rdeči križ se je razvil po vojni v vsestransko humanitarno ustanovo, ki povsod pomaga, tako pri jiovodnjih, potresih, lakoti in kužnih boleznih. Rdeči križ skrbi za zboljšanje narodnega zdravja 7. higijenskim poukom, skrbjo za otroke in bolnike, prireja samarijanske tečaje in vzgaja samarijane ter skrbi za naraščaj bolničarjev in bolničark. Vzgoja samarijanov je pri nas dosegla lepe uspehe, predvsem pa 6e odlikuje ljubljanski samari-janski odred.
Rdeči križ pa tudi dejansko pomaga potrebnim. Pred 10 leti smo imeli na Slovenskem velike povodnji. Samo tedaj je Rdeči križ razdal potrebnim okoli 1,500.000 Din v gotovini, v živilih in blagu, glavni odbor Rdečega križa pa je dal znesek 2,000.000 Dir. kot brezobrestno jiosojilo za fiorušene domove Nad 100 posestnikov [>o povodnji porušenih domov je bilo deležno tega posojila.
V nadaljnem govoru je govornik inšpektor Westcr izrekel osnovno misel Rdečega križa: >Bog daj, da Rdečemu križu ne bi bilo treba več udejstvovati se v kakšni vojni k Dalje je naglašal načelo, da člani Rdečega križa no smejo bili samo plačniki članarine, temveč da morajo imeti ob vsaki priliki dobrotljivo srce in radodarno roko. Biti morajo zavedni in neomajni glasniki človečnosti in idej o boljšem človeku. To podpratn tudi dve izjavi, ki sta jih ob 60 letnici Rdečega križa nnpisali v društveno sfiomenico gg. notranji minister in ban dravske banovine.
Prvi je v sjiomenici izjavil: Rdečemu križu pritiče v sestavi organizacij vidno in častno mesto, tako po ideji, kateri služi, kakor tudi j*> ustroju svoje organizacije, jki delu, ki ga je doslej opravljal, ga 5e opravlja in pa jki nalogah, ki ga še čakajo.«
Ban dravske banovine pa je na koncu svoje izjave v sjKiiiienici poudaril: >Z ozimni na človekoljubni in vzgojevnlni ihiiiicii društva Rdečega kriza moram pač želeti, da bi se pri delu za Rdeči križ našli vsi brez razlike slrank in svetovnega naziranja. vsi, ki jim je zapoved ljubezen do bližnjega sveta in ki resnično ljubijo svojo domovino !<
Govornik insp. \Vester je ob koncu svojega govora še jionovil človekoljubna gesla Rdečega križa, nato pn je vzkliknil dvema najvišjima zaščitnikoma Rdečega križa Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljici Mariji ter predsedniku knezu-nniiest-niku Pavlu in vsemu kraljevskemu domu. Vsi navzoči so se z navdušenjem odzvali tem vzklikom. Po slavnostnem govoru je bila vprizorjena drama Mauriceja Rostanda >Vesli, ki jo sicer naše občinstvo že jioziia, ki pa jo je režiser Ciril Debevcc nn novo zrežiral. Drama ima miroljubno tendenco ter je žela velik usjieh. Glavno vlogo v njej je imel g. Ciril Debevec, nastopiti pa so tudi drugi odlični člani ljubljanske drame.
Danes dopoldne je bil v >Zvi«di< proinenadni koncert vojaške godbe, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva in upajmo, da je tudi nabiralna akcija Rdečega križa usjiela prav ugodno.
Proslava v Belgradu
Izjava predsednika Beneša
Kulturni boj je izraz nazadnjaštva in zaostalosti
Praga, 20. septembra. AA. CTK poroča: Predsednik republiko dr. Edvard Beneš je odpotoval iz svoje rezidence Topolčijanke, da nekaj dni prebije na potovanju po zahodni Slovaški. Danes je obiskal glavno mesto Slovaške, Bratislavo. Mesto je dobilo zunanjost, kakor na velikih narodnih svečanostih, ter je priredilo predsedniku republike prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili poleg Slovakov tudi zastopniki madžarske in nemške manjšine. Po dobrodošlicah predsednika deželno vlade Orsaglia, bratislavskega župana Krna in drugih osebnosti, je predsednik odgovoril z govorom, v katerem je med drugim dejal:
Kaj bi bila brez Slovaške za nas Mala an-tanta, kakšno bi bilo naše razmerje do sovjetske Rusije? Glede Poljske, ki pripadajo nesoglasja z njo, kakor mislimo, preteklosti, bi vprašal, kakšno bi bilo naše razmerje do nje, dn nimamo razen meje v Tješinu s to državo še važno slovaško mejo?
Govoreč o inodusu vivendi z Vatikanom je dr. Beneš izjavil, da bi v demokratski državi, ka-
kor je Češkoslovaška, bil kulturni boj izraz nazadnjaštva in intelektualne zaostalosti.
S tem dogovorom smo hoteli dati Slovaški verski mir. Ta dogovor z Vatikanom vpošteva po dr. Beneševih besedah posebno razmerje na Češkoslovaškem.
Glede madžarske manjšine je jiredsednik lie-neš podčrtal voljo Češkoslovaške, da spoštuje manjšinski statut v skladu z obstoječimi zakoni. Na vse tisto, knr navajajo v tem jiogledu kot kritiko razmer na Češkoslovaškem, je dejal dr. Benes, odgovarja Češkoslovaška s tem, da je pripravljena storiti za svoje manjšine vse tisto, kar se v teh državah, ki jih kritikujejo, stori za njihove manjšine.
Govoreč o zunanjepolitičnem jioložaju, je predsednik Beneš dejal: Ne bojimo se vojne. Storili bomo vse, da jo preprečimo. Ce ho treba, se bomo pa branili do konca. Konferenca Male antante. ki se je vršila pri Vas v Bratislavi, je to vnovič pokazala. Imamo zanesljivo prijatelje in upamo, da se bomo sporazumeli tudi z drugimi sosedi.
Belgrad 20. septembra m. Današnja proslava 60-lctnice društvu Rdečega križa ic potekla iuu-svečanerc. Pred narodnim gledališčem, kier sc ic vršila proslava, sc jc zbrala velika množica občinstva in šolske mladine. Svečanosti v narodnem gledališču je prisostvoval kraljevski namestnik dr. Pcrovič in r>a člani vlade: vojni minister Maric, prometni minister dr. Spaho in pravosodni minister dr. Subotič. Narodno skupščino jc zastopal podpredsednik Markič. Svečanost je otvoril prvi podpredsednik Rdečega križa senator Svc-tozar Tomič, ki jc s primernim nagovorom orisal pomen proslave, nato pa jc prečilal pozdravne brzojavke iz skoraj vseli dižav svela in pa od vseh humanitarnih društev in ustanov v državi. Nato jc govorit v imenu vlade vojni minister <je-neral Ljubomir Marič in podal zgodovino Rdečega križa ter razložil njegovo zaslužno delo od začetka do današnjih dni Za njim so čestitali v imenu senata dr. Uroš Kruli in v imenu narodne skupščine podpredsednik Markič in šc drugi zastopnika raznih ustanov. Nato sc jc vršila akademija naraščaja Rdečega križa, nakar jc bila svečanost zaključena.
I>rcd narodnim gledališčem sc jc nalo razvil sprevod mladine ljudskih in srednjih šol, ki je korakal od Kakimc.gdana do poslopja Rdečega križa. V sprevodu je bilo mnogo slovenskih narodnih noš, ki so liilc prisrčno pozdravljanc. Ko je sprevod prišel pred tkan Rdečega križa, jc pozdravil navzočne drugi podpredsednik Rdečega križa senator dr. Silovič, nakar ic načelnik prosvetnega ministrstva Ilija Maričič otvoril v |h>-slopju razstavo Rdečega križu. Pri otvoril vi mi bili kr. namestnik dr. I. Perovič s soproqo, ministri Murič, Spaho in Subotič ter mnogi drugi od ličinki.
Gobbefs v Belgradu
Belgrad, 20. septembra. AA. Nemški minister zo propagando dr. Gobbels jc danes popoldne ob 14 prispel na letališče v Zemun. Tam so ga sprejeli svetnik nemškega jrosloništva )onson, poveljnik letališča z nekaj oficirji in novinarji. Minister sc jc eno uro mudil na letališču, nakar jc odpotoval z istmi letalom dalje proli Atenam.
Volitve v 12 občinah
JRZ je zmagala v devetih občinah, združeni nasprotniki so si priborili z neznatno večino 3 občine
Dev. Marija v Polju: Volivnih upravičencev 1515, volilo 934 (62%). JRZ dobila 507 glasov in 25 odbornikov, združeni nasprotniki 427 in 5 odbornikov. — Pri občinskih volitvah leta 1933 je bilo volivnih upravičencev 1401. JNS je dobila 543 glasov, kompromisna lista z nosilcem Gartrožo
257, delavska lista 270 glasov.
»
Volivna borba v Devici Mariji v Polju je bila zelo ostra, ker so nasprotniki .IKZ uporabili vsa sredstva, da preprečijo njeno zmago. Od sobote na nedeljo so nasprotniki napadli stražo ,1RZ in so kandidata Steleta tako pretepli, da ima razbito ia zlomljeno roko. Tudi dva druga, ki sta bila z njim na straži, sta bila tepena, četrti pa je moral pobegniti. Napadalcev je bilo 10 do 12 in so znani. V nedeljo so pa nasprotniki ves prostor pred šolo, kjer je bilo volišče, zasedli in bili tam do druge ure popoldne, tako da volivci JRZ sploh niso mogli na volišče. Šele ob 2 popoldne je orožništvo trg in šolsko poslopje, ki so ga tudi zasedli nasprotniki, izpraznilo. Kakor v Devici Mariji v Polju, tako so tudi v Zalogu nasprotniki uganjali pravo nasilje. Tudi tukaj so morali nastopiti orožniki, ker so nasprotniki prepovedali našim ljudem dostop na volišče, ali pa jih kratko-malo z grožnjami prisilili, da so volili nje. Ravno včeraj se je jasno pokazalo, kako nasprotniki JRZ
pojmujejo svobodo, ki o njej toliko besedičijo. •
Dobrunjt: Volivnih upravičencev 1230, volilo 736 (08.6°',;). JRZ dobila 553 glasov in 27 odbornikov, združena opozicija 2S3 glasov in 3 odbornike. — Leta 1033 je bilo volivcev 1418. JNS 466, kompromisna lista z nosilcem Goršetoin 195, opo zicija z nosilcem Trkovom 344 glasov.
Blagovica: Volivnih upravičencev M7, volilo 201 (63.47e). Vložena je bila samo lista JRZ. ki je dobila vseli 18 odbornikov. — Leta 1933 je bilo volivcev 373, JNS je dobila 138, opozicija pa 154 glasov.
Tuhinj: Volivnih upravičencev 6(17, volilo 446 (73.5^). Za JRZ je bilo oddanih 321 glasov, za opozicijo pa 125 glasov. JRZ je dobila 17 odbornikom, opozicija 1. — Leta 1033: Volivcev 730, JNS 271, opozicija 308.
Mavčiče (nova občina): Volivnih upravičencev 245, volilo 105. Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila vseli 18 občinskih odbornikov.
Sromlje: Volivnih upravičencev 'J!)0, volilo 115 (50%). Vložena ie bila samo lista JRZ, ki je dobila vse glasove in 18 odbornikov.Leta 1933 je bilo 336 volivnih upravičencev. Za JNS je glasovalo 133, za opozicijo pa 99 volivcev.
■Šmarje: Volivnih upravičencev 1443, odbor-niških mest 30. Oddanih glasov 828 (57%). Lista JRZ z nosilcem g. Turkom Ivanom je dobila 687 glasov in 29 odbornikov, združena opozicija z nosilcem g. CujeSem Miho 141 in 1 odbornika.
St. Vid pri Grobelnein: Volivnih upravičencev 353. odborniskih mest 18. Oddanih glasov 255 (72.2%). Lista JRZ z nosilcem Oajškom Florija-noni je dobila 193 glasov in 17 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem Hrovatom pa 62 in 1 odbornika.
Ponikva: Volivnih upravičencev 710. volilo 422 ali 51^. JRZ je dobila 163 glasov in 2 odbornika, lista opozicije pa 2M glasov iu 16 odbornikov. — Leta 1933 je bilo 734 volivcev. Vložena je bila samo lista JNS, za katero je glasovalo 448 volivcev.
Št. Vid pri Grnhelnom (nova občina): Volivnih upravičencev 353, volilp 255 (72.2%). Za JRZ je glasovalo 193 volivcev in je dobila 17 odbornikov, za ojiozicijo 62 volivcev (1 odbornik).
Planina pri Rakeku: Volivnih upravičencev 412, volilo 329 (79.9%). JRZ je dobila 157 glasov in 15 odbornikov, prva opozicijska lista z nosilcem g. Blažonom 40 glasov (nobenega odbornika), druga opozicijska lista z g. Kiautom na čelu 132 glasov in 3 odbornike. Leta 1933 je bilo 215 volivcev. JNS je dobila 122, ojiozicija 57 glasov.
Dolenji Logatec: Volivnih upravičencev 612, volilo 553 (90'/o). JRZ je dobila 274 glasov in 3 odbornike, JNS, v kateri so se združili vsi nsprotniki in vse uradništvo, 279 glasov in 15 odbornikov. — Leta 1033 je bilo volivcev 702. JNS je dobila 468, opozicija pa 102. JNS je torej od zadnjih volitev nazadovala za 189 glasov, naša stranka pa je napredovala za 152 glasov. Razlika pri današnjih volitvah, o katerih posebej še spodaj poročamo, znaša samo 5 glasov.
Gorenji Logatec: Volivnih upravičencev 305, volilo 240 (78.7%). Za JRZ je glasovalo 117 volivcev, za združeno opozicijo pa 125. JRZ dobi 3 mandate, opozicja pa 15. l.cta 1933 je bilo 314 volivcev. Za JNS je bilo oddanih 215, za opozicijo pa 39 glasov. Tudi v stari liberalni trdnjavi Gornji Logatec poka. Naša stranka je od zadnjih volitev napredovala za 78 glasov, nasprotniki so pa nazadovali za 92 glasov.
Logatec, 20. septembra.
Ob občinskih volitvah smo doživeli pri nas edinstvene dogodke, ki jim menda ni zlepa najti primere v kateremkoli slovenskem kraju ob kakršnihkoli volitvah. Uvod v današnji dan so nam pripravili naši nasprotniki že v predhodni noči. ko so priredili nekako strahovlado nad našim trgom. Skupina okrog 50 razgrajačev, ki so^ krožili najprej po trgu ler vzklikali nosilcu JNS-liste in z dol -klici častili nosilca JRZ-liste, se je zbrala pod nekim kozolcem. Ko so prihajali tod mimo naši ljudje, so jih kozolčarji napadali nekako tako. kakor v dobi rokovnjaštva: z ročicami, koli itd. Že prej pn so kričali okrog: iNocoj se bomo še tepli — orožniki držijo z nami!« Ljudje so vedeli, kaj je v takih primerih dolžnost čuvarjev postave.
Na vse zgodaj nas je spravilo na cesto čudno tuljenje. Kmalu smo vedeli, za kaj gre: na tovornem avtomobilu je skupina kakih 15 do 20 hlapcev in delavcev krožila |K> trgu ter kričala na vse pretege: >Vsi za Tršarja — Zivio Tršar — Dol Maček — Dol klerikalci — Dol Korošec!« Mislili smo, da se bodo fantje, ki so se vozili na plačanem avtomobilu, tega heca vendarle enkrat naveličali. Saj bi najbrž tudi res prenehali s takim počenjanjem. Toda, ko je hotelo heca biti konec, je prišlo — vino, ki je storilo svoje, da se je kraval nadaljeval ves dan do zaključka volitev. Kdor je avtomobilsko ekspedicijo videl, se mu je moralo vzbuditi sožalje. da se puste naši uslužbenci za plačane litre tako izrabljati: sredi velikega tovorngea avtomobila je sedel harmonikar, okrog njega pa so stali natrpani kakor sardine ostali, ki so se proti jioldnevu in popoldne zafc»!i pod vplivom vina in med neprestanim tuljenjem že prav sumljivo nagibati čez karoserijo avtomobila. Dobro je bilo pri stvari edino to, da je imel avtomobil visoke ograje ...
Lep fantovski tabor na Križni gori
Davorin Jenkova
proslava v Cerkljah
Cerklje, 20. septembra.
Danes jc cerkljanska fara z lepo prircditvpjo in odkritjem spomenika dostojno proslavila spomin svoiega rojaka, slovenskega in jugoslovanskega skladatelja Davorina Jenka. Ccrklic so se dolgo pripravljale na ta slavnostni dan, sai šc živi rod, ki ie Jenka poznal, ko ic šc kot študent hodil v Ceklje na počitnice, vedno molčeč, vase poglobljen, kakor da sc hoče naužiti polj in duha gozdov, kar ie pozneie v tujem svetu tako zelo pogrešal. Takrat so se zbrali v Cerkljah trije, ki so povzdignili slovensko pesem: učitelj Vavkcn, Davorin Jenko in mladi dijak Kimovec, ki sc je žc zelo pečal z glasbo, pa v njihovi druščini nikdar ni bilo pogovora, da so io trije skadatelii. Govorili so o vseh mogočih stvareh, o domovini, o narodu, samo svoie glasbene žilice niso razodcli j drug drugemu.
Cerklje, lepa in zavedna vas, so hotele proslaviti tega svojega moža, ki je poglobil slovensko glasbo in se s svojim glasbenim talentom proslavil daleč izven ozke slovenske domovine. Danes so mu v Cerkljah na prostoru pred kapla-nijo odkrili spomenik, v Dvorjah pa spominsko piramido na mestu, kjer je nekdaj stala hiša, v kateri sc je rodil. Ze cele tedne prej so dekleta pridno pletle vence po hišah m vezale šopke. Veliko so pm pomagale nekatere žene cerkljanskih irrteligrntov, zlasti gospa dr. tiacinova, fantje pa »o po gozdovih zbirali in podirali mlaje, tako, da jc bila danes proslava res slavnostna.
Proslava se ie začela že danes dopoldne in jc takorekoč trajala ves dan. Dopoldne ob 10 ie bila v farni cerkvi sveto maša, ki jo je daroval univ. prof. dr. Lnkman, predsednik Pto-v e ■ zveze, in pri kateri sc je v odlični meri pokazal glasbeni čirt našega ljudstva in uspeh 10-lcinega glasbeno-vzgojnega dela naših ljudskih skladateljev. Ljudsko petje je bilo nekaj tako lepega, da jc prevzelo vso cerkev, ki ic bila nabilo polna. Vodil ga je priznani veljak na glasbenem polju, cerkljanski rojak, stolni dekan dr. Kimovec, na or-glah pa je petje spremlja! cerkljanski orgomst in knpelnik domače godbe g. Košnik. Ljudstvo je najprej zapelo »Sveti križ življenja luč« in »Lepa si lepa sii roža Marta«. Nato pa so vsi zbori domačih podružnic zapeli silno lepo »Kentbinsko pesem«, o kateri vsi navzočni strokovnjaki pravijo da ie bila silno lepo in globoko podana.
'popoldne so bile najprej pete litanije z mo-gočrnim ljudskim petjem. Po litomjah pa se je razvil lep sprevod do prostora, kjer st-oti spomenik Davorinu Jenku. Stolni dekain dr. Kimovec, predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika, jc najprej pozdravil številne navzocnc dostojanstvenike in s tem otvoril slavnost odkritja spomenika. Kranjski moški zbor ic pod vodstvom g. Cirila Mohorja zapel Jenkovo »Molitev«, ki R) je podal z vso dovršenostjo po kateri ie ta zbor ž.e znan. Nato je dekan dr. Kimovec kot zastopnik škofa spomenik bogoslovij. Cerkljanski žup>an ga je pa j>o odkritju v imenu občine prevzel v varstvo. Cerkljanska godba ie nato mogočno zasvirala »Naprej zastava Slave« in proti Dvorjani sc je sredi gostega špalirja začel pre-
Lož, 30. septembra.
Pri starodavni romarski cerkvi na Križni gori, ki se dviga nad Cerkniškim jezerom in kamor so romali Notranjci in Kraševci že sto in sto let, se je zbralo včeraj in danes na stotine slovenskih fantov iz vsega predela slovenske zemlje, ki leži med gozdovi in holmi ob italijanski meji.
Že snoči so številni kresovi raz notranjske hribe oznanjali, da bo danes fantovski praznik. Fantje so se na tabor pripravili, kakor je to že od nekdaj običaj v slovenskih krajih: cele gruče so prihajale snoči k sjiovedi, danes pa so pristopali k ohhajilni mizi. Tako je bil verski del fantovskega tabora kar najdostojnejše opravljen. Pri dojx>ldanski službi božji je imel na fante, ki so cerkev popolnoma napolnili, krasen cerkveni nagovor o veri in o službi narodu salezijanec Šfefan T e m 1 i n.
Zborovanje pred cerkvijo
Po službi božji so se fantje in možje zbrali pred cerkvijo ter olietopili govorniški oder, raz katerega je otvoril zborovanje šolski upravitelj iz Cerknice Skubic Cene, podpredsednik^ fantovskega okrožja in znana žrtev bivšega režima. Z lepim nagovorom je pozdravil zborovalee, nakar je predlagal pozdravna pisma knezu-namestniku Pavlu, ministru notranjih zadev in voditelju slo-venskega naroda dr. Antonu Korošcu, knezoškofu ljubljanskemu dr. Gregoriju Rožmanu ter banu dr. Marku Natlačenu. Vsako pozdravno pismo so fantje navdušeno sprejeti. Nato je povzel besedo znani delavec naših fantovskih organizacij France Pernišek iz Ljubljane.
Slovenski tabor • čuvar naše zemlje
V lepem govoru jo Pernišek poudaril zgodovinski pomen slovenskih taborov, ki so bili že od nekdaj strah sovražnikov slovenske zemlje, slovenske krščanske kulture. Slovenski tabor je bil vedno urejena vojska mož in fantov, pripravljenih na boj za življenje in smrt za svobodo slovenske zemlje in krščanske vere. Kakor je bilo nekdaj, tako je ostalo in mora ostati tudi odslej: slovenski tabornik naj bo čuvar naše zemlje!
Nato je Pernišek nazorno prikazal razmere malega slovenskega človeka. Dela in gara za be-raške denarje; ure in ure daleč hodijo naši kmečki ljudje v tovarne, premočeni, prehlajeni, prezebli se vračajo domov. Neprestano se pehajo družinski očetje za kruh, da bi prehranili svoje družinice tako, kakor je dostojno za človeka. Tudi kmečki dom propada, ker so ga otroci po sili razmer morali zapustiti; gospodar nima denarja, da bi najel delavce.
mikati dolg m prazničen sr>revod. V sprevodu smo opazili zastopnika Ni. Vel. kralja zastavnega podpolkovnika Jakliča, zastopnika ministrstva vojske in mornarice podpolkovnika ing. Paunovi-ča, zastopnika komandanta dravske diviz. oblasti inž. kepetana Golubiča, zastopnika kr. vlade in dravske banovine, podbana dr. Stanka Majcna, zastopnika senata kraljevine Jugoslavije ministra Ivana Hribarja, zastopnika narodne skupščine poslanca dr. Šemrova, zastopnika prosvetnega ministrstva ravnatelja Dolarja. Dalje so bili na proslavi zastopnik univerze imiv. prof. dr. Kos, prof. Kranjc ild. Poleg tega so bile zastopane vse naše kulturne in prosvetne ustanove, zlasti v velikem številu pa vse pevske organizacije m močnejši pevski zbori. V velikem številu so bile zastopane v sprevodu tudi gasilske organizacije iz vse cerkljanske fare in šolska mladina, ki ie zelo požrtvovalno sodelovala v vsej proslavi. V Dvoriah na dvorišču g. Jenkove, kjer je nekdaj stala hiša, v kateri ie bi! roien Davorin Jenko, se je sprevod' ustavil iri obkrožil prostor, kjer danes stoji lepa piramida s pomebnimi napisi, ki kažejo na kulturno delo Davorina Jenka. Najprej je spregovoril tu v imenu domačinov Ciril Hudobivnik, nato je spomenik blagoslovil stolni dekan dr. Kimovec kot zastopnik škofa, godba pa ie zaigrala Jenkovo sklodbo, ki ie danes državna himna: »Bože pravde«. —
Vsa proslava je bila izrazito ljudska slavnost. Ves dan ie sodelovala večina kmetskega ljudstva, uirujenega od težkega poletnega delo pri vročini, ki pa je jaokazalo toliko smisla za pravo in globoko kulturo, zlasti za našo glasbo v ljudski pesmi, da morajo vsi, ki so naš narod v tem smislu vzgajali in izobraževali v zadnjih 10 letih, biti tega dne resnično veseli. Ljudstvo ic obenem pokazalo, da zna ccnili kulturno delo naših mož, čeprav so svoje veliko delo ustvarjali večidel izven domačih tal.
Danes stoji v Cerkjah lep spomenik prvega jugoslovanskega skladatelja Davorina Jenka — | spomenik ie delo kiparja Dolinaria — v Dvorjah pa lepa piramido, ki ima isti namen, izraziti ljudsko spoštovanje do velikih duhov našega rodu.
Velik požar na Topushem
Sisak, 20. sept. b. Ponoči k pri Topuskem iz bruhnil v rudarskem združenji) železnih rudnikov in topilnic v Petrovi gori ogromen jx>žar, ki grozi da bo uničil 250 vagonov oglja, ki ga ie tovarna nabavila za normalno poslovanje čez zimo. Oglic ic ležalo v višini pet metrov, dolžini 100 metrov in širini 12 metrov. Ob pol 6 zvečer ie opazil neki delavec, dn se iz nekega skladišča kadi. Ogenj ic nastal pri strehi, skoraj na krovu, tako da niso mogli drugače gasiti, da so streho odkrili. Ko pa so streho odkrili, jc začelo goreti s polnim pla> menom. Vsi kmetje iz okolice so prihiteli s po. sodnmi za vodo ter pričeli naglo gasiti, toda vročina je bila kmalu tako huda, da ni mogel nihče več vzdržati. Končno ie prišla iz Siskn motorna črpaka, ki ie zaenkrat požar 'samo omejila. Dosedaj znaša škoda pol milijona Din na samem
Krepka in zdrava družina bodočnost naroda
Nato je govornik obrazložil, kako prihaja do takega stanja. Spričo razmer, ki so nastale, ni ni čuda, če imajo danes socialni nauki trnjevo pot. Tako smo že zaslepljeni, da starega nauka o krščanski ljubezni in pravičnosti ter ljubezni do bližnjega in o dostojanstvu dela ne razumemo več. To je tudi vzrok, da opomini sv. očeta in njegove socialne okrožnice med katoličani samimi ne najdejo zadosti razumevanja.
Opominjajoče je pozval može in fante — bodoče gospodarje slovenskih domov k pravemu krščansko urejenemu življenju. Bodočnost naroda je v krepki in zdravi krščanski družini.
Govornika, ki je še obširno govoril o socialnih problemih, o brezidejnem in bobnečem komunizmu in o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo malega slovenskega človeka, so fantje večkrat prekinjali ter z vzklikanjem odobravali njegova izvajanja.
Biti Slovenec - biti čuvar slovenskih pravic
Zborovalci so nato jiozdravili kot naslednjega govornika domačina Mirka Javornika, urednika iz Ljubljane. V temperamentnem govoru je Ja-vortiik opisal dosedanje in sedanje razmere, ki so v zvezi s slovenskim narodnostnim vprašanjem. Bičal je našo lastno malodušnost, ki je dosegla višek jx>d fašističnimi režimi. Le štirje Slovenci so ai upali tedaj izpričati svoje slovenstvo. Bili so internirani. In slovenska roka, ki je stoletja predstavljala le žulje za tuje mogočnike, ki se še prav posebno pod fašističnimi režimi ni smela ganiti, se tnkrat ni skrčila v pest in ni udarila. Tako je bilo in je — še sedaj. K nam prihajajo ljudje, ki se jim kljub temu, da je to slovenski kruh, ne zljubi, da bi se naučili našega jezika in spregovorili tako, kakor hoče slovenski narod, ki jih živi. Sami smo se osvobodili in sami si hočemo krojiti tudi svojo narodno politiko. Če kedaj, potem je sedaj skrajni čas, da bi vsaj enkrat v zgodovini postali v polnosti deležni tistih pravic, ki nam kot narodu gredo, da bi vsaj enkrat v zgodovini sami uživali to, kar pridelajo naši lastni žulji. Biti Slovenec se pravi — biti čuvar slovenskega kruha in slovenske zemlje, biti čuvar slovenskih pravic v naši veliki in ljubljeni Jugoslaviji I
Govornikove besede so zapustile v stotinah slovenskih fantov mogočen vtis. Zastava, ki je vihrala na zvoniku, je jx>stala simbol odhajajočih fantov in mož, ki so se podali na domove kot oju-načeni borci in čuvarji slovenskih pravic.
Kraljica odao!ovafa v Miločer
Belgrad, 20. septembra. Danes ob Ifi sta odpotovali s topčiderske postaic romimska kraljica Marija in naša kraliica Marija preko Splita v Miločer. Na postojo so prišli k slovesu kralj Pc.Ict II., princa Tamislav in Andrej ter razni civilni in vojaški dostojanstveniki.
Nazadnjaki
Subotiea, 20. sept. m. V slavnostni dvorani Mestnega doma je bil kongres trgovcev iz področja novosadske zbornice za TOI. Izglasovali so resolucijo, v kateri se upirnjo uvedbi pokojnin skega zavarovanja za zasebne nameščence.
Zborovanje na Dobrovi
Dobrova, 20. septembra.
Današnje zborovanje JRZ nn Dohrori je bila sijajna manifestacija slovenstva za politično delo JRZ. Ob čelrt na enajst dojioldne se je pred vasjo zbrala velikanska množica ljudstva, ki se je potem razporedila v sprevod, v katerem so šli na čelu kolesarji, narodne noše ter četa nad 30 konjenikov, ki so imeli v rokah sulice, na katerih so vihrale narodne zastave. Pred sprevodom je korakala godba, ki je igrala slovenske koračnice. Zborovalni prostor je množica v hipu zagrnila, lako da je bilo kmalu na zborovališču do 2000 ljudi.
Zborovanje je začel in vodil g. Ambrožič, ki je dal besedo g. Smodeju. Ta je v obširnem govoru razgrnil zborovalceni politiko JRZ ter zlasti poudaril, kako se jugoslovanski nacoinalizem v zadnjem času sumljivo druži s komunizmom. Jugoslovanski nacionalizem povsod podpira razdiralno delo komunistov v želji, da bi prišlo po zaslugi komunistov do neredov, kateri naj bi JNS bili dobrodošli, da bi vlado lahko prevzel g. Živ-kovič. Značilno je. da se JNS-arji poslužujejo v Rosni posebnih letakov, katere dele ljudem. Na letakih je Zivkovičeva slika z napisom: Rešitelj države.
Nato je govoril g. Miloš Stare, ki je naglašal slovensko in gospodarsko delovanje naše stranke. Za njim je govoril urednik g. Kremžar, ki se je v glavnem pečal z rovarjenjt komunistov v zadnjem času, ter naglašal, kako je ravno ban dr. Natlačen s svojim pametnim in previdnim nastopom preprečil marsikako veliko nesrečo in obenem omogočil delavcem uspeh.
G. Miloš Stare je predlagal zboru udanostne brzojavke kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki voditelju dr. Korošcu in ministru dr. Kreku, kar je zbor z navdušenjem sprejel. Oh pol 1 je bilo veličastno zborovanje končano.
Mariborski drobiž
Maribor, 20 septembra.
Obisk francoskih rudarjev v domovini. Včeraj popoldne so prispeli pri St. Hju čez mejo naši rojaki, ki rudarijo v Franciji. 30 rudarjev, nekateri s svojimi ženamii, se je pripeljalo na velikem avtobusu iz rudarskega mesta Lensa v Fromciji. Prišli so na 14-dnevni dopust, katerega jim rudarsko podjetje plača. Potovali so čez Nemčijo in Avstrijo. Lens so zapustili v četrtek, v domovino pa so prispeli po dvodnevni vožnji. Večina rudariev i|C Irboveljčonov iz Zn.jo-čiviov V Mariboru ^o se mudil, jedva dobro uro, da so se malo okrepčali in si ogledali mesto, potem pa so nadiihcvali pot pioti Imbljnni V Maiiboru so pripovedovali, da se jim v Franciji it lo dobro god: in zaslužijo prav lepo.
Skavti so rboioviili. Danes dopoldne je v realni gimnaziji zboroval mariborski sleg skavtov, ki obsega poleg Manlvora Je jiodročje Ptuja,
oglju in 200.000 Din nn zgradbi. Ce ne bo mogoče rešili preostalih 60 vagonov oglja, bo škodo prekoračila milijon Din.
Celja, Slovenske Bistrice, Prevalin. Stegu nače-ljuje starešina znani mariborski zdravnik dr. Fr. Marinič. Na današnjem zboru so sc vršile volilve članov odlioro, ki ijih v njihovih funkcijah polem imenuje starešina. Zo načelnika je bil imenovan tehnik Dabinovič, za nameslnika pa gimnazijec Lovše.
Nebo žari. V Slovenskih goricah" ie gorelo kor na treh krajih. V Crkvenjaku pri Sv. Trojici je zgorilo gospodarsko poslopje poststročji (.Gere Zoreč. Uničeno je poslopje, svinjaki, ys$ mVenlar in dve svinii ter je škode 20.000 Din. — Ker ie posestnica kot vdova imela več snubačev, sumijo, da sc je na ta način maščeval kak zavržen ženin. — V Ivanjskem vrhu, občina Cerkveniak ie zgorela viničarija posestreice Podgoršek Marije. Plameni so uničil viničarsko stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Škode jc 20.000 Din. — Tretji požar je bil v Hercegovščaku pri posestniku Ivanu Boroviču. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vso zalogo krme, siroti itd. Skoda ic 40 tisoč dinarjev.
Posledice vroče krvi. V graščini Hompoš ie udaril tovariš hlapca Ludovika Ferenca s hlevsko svetilko s tako silo po glavi, da ga jc hudo poškodoval ter so morali Ferenca spraviti v bolnišnico. — Blizu kadetnice so se sprli fantič ter ie dobil pri tem Emerik Pilih nevarne bunke po glavi. Tudi njega so spravili v bolnišnico.
Kolesar pod avtomobilom. Med opekarno v Košakih tn Veleievo tovarno je našla orožniška patrulja v noči na nedelio ob cesti nezavestnega moškega, poleg njega pa strto kolo. Ugotovilo se je, da je to 22-letni delavec Dobroslav Stojilko-vič, ki se ie vračal ponoči v Maribor, pa ie prišel pod neznan avlo, ki ga je povozil ter vrgel v grabo. Avtomobilist je zdrvel naprej ter pustil Stojilkoviča nezavestnega ob cesti. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Dvojna narodnost
V francoski javnosti se je pod vplivom vedno naraščajočega marksizma, ki ga vodijo židovski ideologi in finančniki, sprožilo vprašanje, ali more biti kdo istočasno Zid in Francoz, t. j. ud dveh narodnosti. To vprašanje se je v največji meri nanašalo na predsednika vlade Leoua Bluma, ki se je hitro čutil prizadetega in tudi odgovora ni ostal dolžan; v cionističnem glasilu »Jiidische Rundschau« je v uvodniku pod naslovom »Jude und Franzose —- Leon Blum tiber »zvveifache nationale Loyalitat< (Žid in Francoz — Leon Blum o »dvojni nacionalni lojaliteti«) rešil to vprašanje v svoj prid. Za dokaz francoskega značaja svoje osebnosti se. Blum sklicuje na dejstvo, da je bil rojen v Parizu, da je bil francosko vzgojen in da so njegovi predniki prišli iz Alzacije, da fq torej »že oni bili Francozi«, da pozna vse elemente francoske kulture in da je vedno delal samo za Francijo. Po teh izvajanjih pa nadaljuje: »Toda kljub temu, da so čutim za pravega Francoza, vem tudi, da sem istočasno Zid. V teh dveb straneh moje zavesti nisem nikdar občutil nobenega protislovja. Isti človek prav lahko spada pod dvojno nacionalno lojalnost. Pripadnost k neki državi ne izključuje, da se po-, sameznik ne bi mogel čutiti kot del neke drugo j skupine, neke druge človeške družbe. — Mi lahko ; spadamo k židovski skupnosti z dušo in telesom in ohenem lahko popolnoma francosko čutimo. Tu i ni težav, niti protislovja. Zid more biti Francoz v ! vsakem oziru, ne da bi s tem trgal vezi, ki ga ve-; žejo i njegovo židovsko skupino.«
Nesreča na Tržaški cesti. Na Tržaški cesti, nasproti milarne, torej na kraju, kjer se je pri-
i petilo že toliko nesreč, se je dogodila včeraj zopet hujša nesreča. Nekako ob 10 dopoldne je pritekel iz Glinške ulice, ki meri pravokotno na Tržaško cesto, majhen, komaj 4 leta star otrok, ter se zaletel naravnost pod tramvaj. Voznik je imel toliko duševne prisebnosti, da je naglo spustil varnostno mrežo pred voz, v katero se je otrok ujel. Kljub temu je otrok dobil nevarne poškodbe na glavi in po telesu. Otrok je bil oddan v domačo oskrbo.
Nedel/shi spori
Državno kolesarsko prvenstvo
Prosi nek prvi, Oblak dragi
Zagreb, 20. septembra.
Danes je bila zadnja letošnja kolesarska dirka v priredbi Jugoslovanske kolesarske zveze v Zagrebu, Proga je znašala 150 km, in sicer je bil start pri gostilni gosp. Jelačina na Dolenjski cesti v Ljubljani, čez Višnjo goro, Novo mesto in Brežice v Zagreb. Za tekmo se je prijavilo mnogo najboljših tekmovalcev, med njimi zelo znana itne na, kakor Prosinek, Oartner, Valant, Oblak, Poku-pec, Kačič itd., vsled česar ie bilo pričakovati izredno ostro borbo. Startati bi morali že okrog 7 zjutraj, vendar pa se je tekma nekoliko zakasnila radi protesta slovensih tekmovalcev. Zveza je namreč dovolila tudi dirkačema Prosineku in Pokujicu, ki 6ta, kakor znano, pred kratkim nastopila v Romuniji na dirki Tottr de Roumaine skupaj z dvema našima profesionalnima tekmovalcema Orgcem in Abulnarjem. Ker pa je zveza zagotovila, da omenjena dva tekmovalca nista sprejela nobenih nagrad, ampak je vse nagrade iz Romunije prejela zveza sama, so delegati ljubljanske podzveze pristali za njun nastop. Startalo je 24 tekmovalcev ob četrt na 8 izpred gostilne Jelačin na Dolenjski ce-Mi Od teh je bilo 12 vozačev slovenskih klubov, ostali pa člani zagrebških klubov. Do višnjegor-skega klanca so vozili vsi v skupini. Na vrh klanca je najprej privozil Rozman (Železničar, Maribor), za njim pa Oartner (Ljubljanica), nato pa so sledili Prosinek (HKB. Zagreb), Valant (Herme.?), Oblak (Vrhnika). V kratkem presledku so sledili nato ostali tekmovalci. Toda spodaj v Višnji .»on so bile zaprle železniške zapornice in t ikaj so zad nji dirkači prve že dohiteli. Za Trebnjem se je majhna skupina zopet odtrgala, vendar jih v Novem mestu na okrepčevališču vidimo zopet vse razen Žerjala, ki je nesrečno padel na klancu pred sjr.imi mestom. Tudi Oartnerja ni bilo. ker je imel defekt na verigi. Gartner jc prvo skupino za Novim mestom zopet dohitel. Žerjal pa je radi poškodb mo; ralo odstopiti. Od Novega mesta do Brežic so imeli
že skoraj vsi ostali defekte na kolesih, kar je pri; pisati slabi cesti. Tukaj so vozači že popustili na hitrosti. Kmalu sta zaostala Kačič in llamber-ger. Blizu Brežic sta Zagrebčana Predovič in So-štarko nesrečno padla drug čez drugega in se ie slednji občutno ranil levo oko. Tudi Valant in Pokupec sta imela defekte na pnevmatiki, vendar sta kmalu dohitela vodiino skupino. V Satnoboru je kot zadnji radi defekta zaostal Mariborčan Rozman. Nekaj kilometrov pred Brežicami, v bližini svojega doma, se je od skupine z ostrim spur-lom odtrgal letošnji juniorski prvak Prosinek, ki |e razdaljo vse do Zagreba vedno bolj večal Ostali vozači ga niti niso skušali dohiteti, ker so hranili svoje moči za spurt pred ciljem. Kot prvi je privozil na cilj mladi Prosinek Avgust v času 4:46:57, kar daie povprečno hitrost 31.350 km na uro. Bil je burno pozdravljen od gledalcev, ki se jih je nabralo rekordno število (nad 800). Cil je bil tokrat jiomaknjen kakih 300 metrov naprej proti Savi, kar pa slovenskim vozačem ni bilo sporočeno In tako ?o se v zadnjem spurtu prenaglili ter r a ponovni spurt niso imeli več moči. Tako -ta Gartner in Valant, ki sta bila 400 metrov pred ciljem 10 nif trov pred ostalo skupino, pozneje zaostala. Na cilj je prišel kot drugi Obl.-k (Vrhnika) in s tem dokazal, da bi tudi on spadal v olimpijsko vrsto in da je bilo nepravično, da so ga na kvalifikacijskih tekmah i.Okvalificirali. Za njima so v skupini pri vozili v sledečem redu: Simunovič (železničar, /a greb). Pokupec (Oradlanski. Zagreb), Rozman (Železničar. Maribor), Ormož (Železničar Zagreb, Pavletič (Slavija. Varaždin). Ivkovič (Gradjanski, Zagreb). Gartner (I jubli.inica), Duhanovi (HKB. 7agreb), Valant (Jesenice). Na cilj je nrišlo 15 tekmovalcev. Po tekmi so bili razglašeni rezultati in razdeljene nagrade. Prvo nagrado je dobil Prosinek. len pokal in državni dre? ter naslov državnega seniorskega prvaka za leto 1036 drurri je dobil fiokal. tretji uro. vsi naslednji do desetega pa srebrne ozir bronaste kolajne.
Nihče se ne pritožuje
zaradi cene, kakovosti ia lepega izgleda našega blaga. To pa pomeni več kot vsaka hvala.
Cene našega blaga za obleke so od 120 — do 180 - dinarjev po metru
VLADA TEOKAROVIČi KOMR
p a r « č t n
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Graditfe 4 in v »takem vetjem mettu jugoiiavije
Hermes:Slovan 3:1 (i:i)
Ljubljana. 20. septembra.
V	prvenstveni tekmi za podzvezno prvenstvo sta se danes sjioprijela pred maloštevilnimi glo dalci na Hermesovem igrišču Hermes in Slovan. V začetku sla nam jiodali enajstorici prav za nimiv nogomet: Hermesovo moštvo je znano, da dobro zaigra, kadar gre zares, Slovan se je pa tudi že povzpel na višino, da se lahko tudi v težjih tekmah pokaže. Njegovo moštvo je Se celo ojačeno z igralci bivše nogometne sekcije Ilirije.
Icra je bila ves čas odprta in je bil v prvi polovici precej oster temjio, ki sta ga diktirali obe enajstorici. V drugi polovici se je pa obema poznala utrujenost, kar velja še prav posebno za "SlovHnS: Hermes je bil več v premoči kakor Slovar) vendar je tudi Slovanova enajstortca opeto-vanft ogrožala vrata šiškarjev. ""V1?" Sfcvan je takoj začel močno pritiskati in posledica je bil lej->o streljan gol jio Vanetu. Toda Siškarjem očividno ni šlo v glavo, kako da so njihovi nasprotniki pretresli njihovo svetišče in so oblegali vrata Slovanovcev, dokler ni izenačil Brodnik. Teni|x> tudi potem ni popustit, vendar se niti enemu niti drugemu ni posrečilo spremeniti stanja prvega polčasa, ki je končal neodločeno.
V	drugi polovici so pa vsi vidno popustili, vendar so šiškarji bili rutiniranejši, zato jim je ta polovica prinesla zasluženo zmago in dve dragoceni točki. Oba gola je dal Brodnik, in sicer prvega iz enajstmetrovke, drugega pa po lepem in precej ostrem strelu. Slovan si je sicer še. prizadeval. vendar tega ni mogel več doprinesti, da bi izenačil.
Sodil je g. Jordan, ki pa ni imel ravno najboljšega dneva.
Prvenstvo drugega razreda
Jadran:Korolan 4:0 (2:0)
Ta tekma se je vršila na igrišču Jadrana v Koleziji. Zmaga Jadrana je zaslužena. Korotan je igral s skoraj samimi juniorji, katerim še manjka jxitrebne rutine in za je povsem jasno, da ni mogel parirati starini borcem od Jadrana. Gledalcev malo.
Mars: Svoboda 1:1 (1:0) Mladika: Grafika 2:2 (1:0)
Na igrišču Slovana so se odigrale prvenstvene tekme, v katerih so se klubi podelili točke. V prvi igri med Marsom in Svobodo je Svoboda bila boljše moštvo, vendar je Marsu uspelo držati neodločen rezultat.
Sodil je Beletto dobro. Tudi druga tekma med Mla-diko in Grafiko, kjer je nastopila Grafika kot favorit, se je končala neodločeno.
Reka:Olimp (Cehe) 3:0 (1:0)
Reka ie bila v prvem polen*"' brez pravega polela, dočim ie v drugem jx>lčasn zaigrala ccla enajstorica prav dobro in zasluženo zmagala. Najboljše moči ima Reka v obrambi, kjer se je izkazal Mor kič in je parkrat odlično posegel v dogodke in nevarne žoge lovil v odličnem stilu. V napadu je Erman vodja kombinacij in je imel tudi danes v Cankarju dobrega pomagača. Prija-idi na desnem krilu očividno nc sjKida na to mesto in je več škodil kaikor koristil.
Olimp je tehnično in kombinatomo zelo ugajal io svojega nasprotnika v tem prekašal, vendar pa napad nima pravega strelca, a obenem jiih je spremljala smola tako, da niso prišli niti do častnega gola, katerega bi vsekakor zaslužili. Izkazala sc jc obramba z vratarjem na čelu. Napad je igral prav lepo do 16 melrov, lcdaj pa se je njihovo znanje nehalo. Najbolj je ugaial Uršic na levem krilu in Ključar v sredini.
Sodil Držaj odlično.
V predtekmi so juniorji Ljubljane premagali rezervo Reke z 5:0 (3:0) in predvedli igro, ki tc gledalce navdušila.
Sodil g. Kos dobro in objektivno.
Mariborski spori
Maribor, 20. sejitembra.
in si s tem osvojil prve dragocene točke. Tekma, ki se je odigrala na igrišču Rapida. je v začetku obetala dober šport. Obe moštvi sta začeli z velikim elanom in v silnem tempu, ki pa je začel kmalu pojenjavati. Tudi vročina je precej vplivala na potek igre. Železničar je nastopil v običajni j postavi z Mahanjcem v golu, dočim je Rapid moral resigniratl na Barloviča in vratarja SinkoviČa. V gol je moral vskočiti Pelko, ki pa ni mogel vzdržati razburljivega toka igre. Sodil je g. Morocruti iz Ljubljane strogo in pravično. Občinstva okroa 500. ' —
Predtekma: Rezervi obeh moštev. Zmagalo je tudi tu moštvo Železničarja z izidom 6:1 (3:0). Dobro je sodil g. Konič.
CelrsftI spori
SK Celje : SK Atletiki 2:0(1:0)
Celje. 20. septembra.
Danes popoldne je bila na igrišču pri Skalni kleti prva prvorazredna prvenstvena tekma SK Celje • SK Atletiki. Celje je postavilo boljšo rnaj-storico. ki je zaigrala jKivezano in z elanom. Atletikom se je poznalo, da jim manjka treninga. Gledalcev je bilo nad 500.
SK Laško : SK Jugoslavija 3:2.
Sarajevo. 20. septembra b. Slavija (Sarajevo) : Jugoslavija (Belgrad) 1:2.
Osijek. 20. sptembra. b. Slavija (Osijek) : Gra djanski (Zagreb) 4:3.
Zagreb, 20. septembra, b. Concordia (Zagreb) : BSK (Belgrad) 0:5
Belgrad, 20. septembra, b BASK : Hajduk 2.0.
('urili, 20. sept. b. Hašk : Grosshoper 0:7.
Hazena
Ilirija:Jadran 16:0 (7:0)
Ljubljana, 20. septembra.
- Danes dopoldne, sta na igrišču Jadrana od-ierali družini Ilirije in Jadrana začetno tekmo prvega dela kvalifikacijskega tekmovanja za prvenstvo I. 1936/37. Tekmi je prisostvovalo prav malo gledalcev, kar je jiri našem ženskem šjiortu že nekaj običajnega.
Družina Jadrana je nastojiila precej oslabljena — s 6 juniorkami. Mnenja smo, da naj Jadran preizkuša svoje nove, mlade moči v trening-tekmah, ne pa v prvenstveni borbi z družino Ilirije, ki je trenotno sigurno najboljša v našem okrožju, ter s tem po nejKitrebnem riskira dragocene točke.
Igra je potekla v veliki premoči Ilirijank. ki so stalno napadale, ter so zmago kakor tudi 2 točki zasluženo odnesle. Prezreti pa ne smemo tudi velike j>ožrtvovalnosti Jadranovili juniork, ki so od časa do časa tudi pokazale smiselno igro in prav nevarne napade proti nasprotnikovemu golu. Malo več odločnosti pred <zolom Ilirije bi vsekakor izpremenilo rezultat.
Družina Ilirije se je zopet znašla, saj je kader rutiniranih igralk danes pokazal, da ji dolgi odmor ni dosti škodil. Ako bodo dekleta vztrajale in zaigrale s takim elanom, kakor smo jih videti danes, potem jim prvenstvo ne odide.
Gole so zabile: V prvem polčasu Bernikova 5, Ruplova 2: v drugi polovici pa Bernikova 6. Ruplova 2, Metlarjeva pa 1. Rekord je vsekakor dosegla Bernikova. ki je sama nič manj kakor enajstkrat pretresla nasprotnikovo mrežo.
Družini sta nastopili v naslednjih postavah: Ilirija: Pajiež Ivica — Pribošek - Perdan, Papež Darinka — Rupel, Bernik, Metlar.
Jadran: Dejak — Buh — Erber. Macarol — Sloša. Werner, llalik.
Tekmo je sodil g. Doberlet prav dobro in zelo objektivno.
Pribicevičevci in Davidovi• čevci se združijo
Praga, 20. sept. m. Daues dopoldne so se sestali na konferenco člani predsedstva bivše SDS dr. Milan Kostič, Budisavljevič, Boškovič, Kosa-novič in drugi. Značilno je, dn je celi seji prisostvoval zastopnik Ljube Dovidoviča in član vodstva demokratske stranke dr. Boža Markovič. Navzoč je bil tudi zastopnik bivše zemljoradniške stranke Gavrilovič. Na sestanku se je govorilo o fuziii med Pribičevičevimi in Davidovičevimi demokrati. Ta novica sc potrjuje tudi iz Zagreba.
Najhitrejši športnih na berlinski olimpijadi
Bolj ko se oddaljujemo od velikih olimpijskih dni v Berlinu, bolj občudujemo mogočne naprave na katerih so postavljali svetovni mojstri bajne rezultate, in liolj premišljujemo, ali je bilo vse to resnično doživetje ali ni bil morda samo sen. In če upoštevamo še tempo, s katerim so se razvijali dogodki v šjiortnili prostorih in promet na zemlji, [>od zemljo in v zraku, potem se človeku dozdeva vse to kakor pravljica. Ze samo športni dogodki so spravili celo največje hladnokrvneže iz ravnovesja
Tedaj so v Berlinu vsi občudovali samo zmagovalce in njihove uspehe. Nihče pa menda ni jxi-mlslil, kdo je med vsemi športniki, ki so hili tedaj v Berlinu zbrani, najboljši. To bomo skušali sedaj po olimpijadi. ko se je stvar umirila, ko Je prešlo življenje športnika zopet v normalni tir, ugotoviti in bomo primerjali dosežene hitrosti j>osameznih športnikov in na podlagi lega se bodo pokazale največje brzine. Toda primerjava najboljših rezultatov v raznih špiortnih panogah je zelo intere-santna: tekača proti kolesarju, jahalen proli veslaču, plavalca proli tekmovalcu za hojo.
č'e takole, rekli bi v olimpijskem tekmovanju primerjamo uspehe vseli športnih panog, vidimo, da so bili kolesarji pri vožnji na 1000 m s j>ovpreč-nostjo 13.88 m na sekundo absolutno najhitrejši in da so edini njihovi tovariši, cestni dirkači, prevozili 10 m v sekundi.
Na tretjem mestu sledi olimpijski zmagovalec Josse Owens, ki je pretekel 100 m v 10.2 sekundah. Ta fenomennlni tekač je preletel v eni sekundi 9.81 m. On je namreč hitrejši v teku kakor v zraku, kajti za 8 meterski skok v daljavo potrebuje več kakor eno sekundo. Nato pa pridejo na vrsto tekači in sicer po temle redu: Nn 200, 100, 800, 4500, 5000, in 10.000 m. Olimpijski zmagovalci na omenjene proge so pretekli v eni sekundi: 9.66, 8.60, 7.086, 6.584, 5.799 in 5.507 m. — Najhitrejše dekle je rabila za 100 m 11.5 sek. in je s tem za en dober meter počnsnejša pri vsaki sekundi kot najhitrejši moški. Zelo se ji približa Forest Tovvns, ki je pretekel 110 m čez za|>reke v 13.7 sekundah, ki je prešel pri tem 10 zaprek; v eni sekundi je pretekel 8.003 m.
Rajna hitrost ameriške štafete na 4X100 m se pri tej primerjavi šele pokaže v pravi luči. Na eno sekundo pride 10.05 m.
Tekači so pa še vedno vsi hitrejši kakor 8 mož v čolnu, ki so rabili v Grfinau za 5.189 m eno sekundo. Mnratonski tekač, ki je pretekel v eni sekundi 4.71 m jia vendar zasluži največje priznanje, kajti on je pretekel v eni uri jKivprečno 16.956 km in sicer dejansko, ne samo teoretično. To se nikakor ne da primerjati s tekom na 10(1 m, kjer je dosegel tekač hitrost 35 kili na uro; kajti ta je tekel samo 100 m.
Tudi oni, ki je tekmoval v hoji, je prehodil v eni sekundi 3.078 m in nekaj več kakor 14 km v eni uri.
Najbolj počasna pa je stvar v vodi. Najhitrejši plavač je preplaval v eni sekundi 1.736 m, samo za 20 cm več kakor najbitreja plavalka, ki je preplavala v eni sekundi 1.517 m. Toda moškim s.- jo jKMiečilo doseči v hrbtnem plavanju isto hitrost kakor ženskam v kravlu.
Tako smo si ogledali najhitrejše športniko sveta odnortiio š|>ortne jianoge z najhitrejšim tempom. Nastane j>a sedaj vjirašunje, kje l>o meja te hitrosti in rekordov. Nekateri jiravijo, da smo že prav blizu nje, drugi so zopet nasprotnega mnenja; vsekakor pa bo prihodnjost prinesla še mnogo presenečenj, ker rekordi bodo še precej dolgo jiadali.
Najboljši evropski lahkoatleti
Zadnje olimpijske igre v Berlinu so prinesle v jKigledu kvalitete evro|iskih lahkoatletov j>o-vsem jasno sliko. V tehničnih jmnogah (pri moških) so zmagali samo trije Kvropejci. V kroeli Woellkc v kopm St<ir k m v klodmi I tem V evropski listi najboliših atletov so se Nem< i i/borno odrezali.
V skoku v daljavo je doseglo devet F.vropej-cev znamko 7.40 in, Long (Nemčija) je skoi lt 7.87 m, njegov rojak Leichum 7.76 m, Italijan Mafffei pa je |>rišel na 7.73 m.
Pri skoku v višino so v ospredju Finci. Kotkas vodi s skokom 2,04 m pred kalima, ki je skočil ] 2.01 m. Nato pride Nemec \Veinkotz s skokom j 1.99 m. V troskoku stoji na čelu evropske tabele ! Nemec \Vdllner z znamko 15.27 ni. Poljak Luck-t haus je prišel na 15.21 m, Norvežan llaugland pa ! na 15.13 ni. V skoku s |ialico je na čelu Danec I Larsen. ki se je |>ognal 4.10 m visoko, sledi mu | Nemec MUlIer s skokom 1.09 m, nato pa |>ride Ma-djar Bacsalmasi z višino 4.04 m.
In metli Najboljši evropski mož pri suvanju krogle je Nemec \Voellke, ki jo je zalučal 16.60 m daleč. Finec, Biirluud jo je sunil 16.23 m. z znamko 16.06 m pa je bil Estlamier Viiding tretji Evropejec. V disku sla na vrhu zopet dva Nemca. Lamport ga je vrgel 52.81 m, Schroder pa 51.72 m. Na tretje mesto se je plasiral Šved Berg z metom 51.72m. Veliki so bili uspehi pri olimpijskih igrah v metu kladiva. Na čelu tabele sta Nemca Hein in Black, katerima sledi Šved Warngard. Dosegli so |>a le-le rezultate: 56.49 m, 55.04 in 54.83 m.
Olimpijski zmagovalec v kopju pn je bil Nemec Stfick. Svetovni rekorder Finec JHrvinen v olimpijskem stadionu ni mogel doseči svoje najboljše forme. Prvi na listi pa je s svojim bajnim metom še vedno Jilrvinen, ki je zalučal kopje 77.23 metrov, na drugem mestu 11111 sledi Sliirk z metom 73.37 m (>red Poljakom Lokajskijem ter Fincem Nikkaneuom, ki sta ga oba vrgla |>o 73.27 m.
Na Koroškem teče kri
Globoko je odjeknilo v srcih koroških Slovencev, ko se je v sredo raznesla vest, da je utihnilo življenje 31 letnega nadebudnega pevca in prosve-tarja g. M. flabicha, kmečkega sina v llodišah. Postal je žrtev tistih sil. ki ne dovoljujejo, da bi sc mogel slovenski kmet in prosvetar počutiti varnega ua svoji zemlji in da bi Slovcnec v polnem za upanju na poštenost mogel prožiti svojo žuljavo, a tudi žilavo roko svojemu nemškemu sosedu v deželi. da bi skupno delovala za blagor in procvit dežele, ki jo oba ljubita z istim veseljem in z istim ponosom, saj je vendar lepa in — njuna. Kot uničujoča megla leži ta temna sila nad slovensko koroško zemljo, jiokriva lepoto gora in gričev, jezer in dolin, pači obraze usirašenega prebivalstva in uničuje krasne lastnosti tega dragocenega kosa slovenskega naroda.
Kakor bi bil sistem v radikalnih znakih te moreče sile. tako ti udarjajo v najobčutnejših trenutkih kulturnega doživetia koroških Slovencev. Lan sko leto so kliub močnemu orožniškenm kordonu padali ob priliki slovenskega pevskega koncerta v Kotmari vasi kamni in gnila jajca na oder. Jeseni lanskega leta se jc v Dobrli vasi pokazala vsa niz-kota degenerirane in plačane tolpe, ki je po slo venskem pevskem koncertu močno ranilo gdč. Milko Hartmanovo. In letošnjo sezono kulturnega delovanja koroških Slovencev spremljajo isti znaki, samo v močnejšem obsegu.
V nedeljo, dne 13. t m se je zbralo slovensko prebivalstvo južno in zapadno od Vrbskega jezera v velikem številu na vrtu Šlajharjeve gostilne v Logi vasi, da proslavi praznik slovenske jiesnii. Pevci iz Bilčovsa, Št. Ilja. Rožeka, Skofič in Logavesi so na lep, nekateri celo na dovršen način podajali koroške narodne pesmi. Med odmori pa je marljivo sviral spretno izvežbani tambura-ski zbor iz Skofič. Gosp. prof. Tischler je kot zastopnik slovenske prosvetne zveze jasno in močno izrazil željo po miru in skupnem kulturnem delovanju v koroški deželi ter izjavil, da so Slovenci vedno bili za dostojen in pravičen sporazum. Po končani prireditvi se je zbrana množica zadovoljna spravljala proti svojim domovom. Tudi hodiški pevci, ki so bili v velikem številu zastopani in so prišli s kolesi, so se proti noči podali proti domu. Ko se vozijo »kozi sosednjo vas Skofiče. je Uabichovo kolo dobilo "deickt. Odšel je v bližnjo gostilno, da bi popravil kolo. Tam so ga začeli gostje jisovati z besedami wCuš#, »iredentist« itd. Četudi je jjnšlo do prepira, je Miha Habich odšel sam z gostilne. Kar ga koncu vasi napadeta dva lanta, od katerih ie eden držal svetiljko, drugi pa močan kol v rokah, s katerim jc brez vsakega prerekanja začel |.rcte pati nič nevarnega slutečega Habicha. Allescli, Stihov sin iz Skofiča, po poklicu mesar in največji pretepač, katerega se vsa okolica boji. m najbrž raditega tudi lokalni vodja Heimatschutza, jc udri hal s kolom po Habichu kakor po g,vedi, ki je bila prine'jana v klavnico. Ni nehal, ko ie ubogi že nezavesten ležal na tleh. Ko je ubijaleč bil že utrujen in prepričan, da je revež že mrtev, ga je pustil ležali v nezavesti. Proti jutru je prišel Habich domov ves otekel, z razbitim očesom in velikimi ranami na glavi. C.ez nekaj ur je hgiibil zavest in v hudih bolečinah še živel do srede dopoldne. Truplo jc preiskala sodnijska komi?ii?, ki jc konšlati-
rala. da jc bila razbita lobanja 111 d.i je smrt nastala vsled okrvavelosti in odrevenelosti možganov. Orožništvo pa jc šele na jx>ziv sodnijske komisije aretiralo zločince
Ni prvi slučaj, da je moral koroški Slovenec plačati svojo narodno značajnost s svojim življe njem. Prvič pa je v borbi koroških Slovencev z.t svoj obstoj, da so pobili mladega nadebudnega I fanta in prosvetarja kakor govedo in ga pustili * ležati v nezavesti dolge ure, ne da bi mu kdo izmed I tistih oseb. ki so prizor o|iazovali iz sosednjih, j ravnotako od nemčurjev zasedenih hiš, priskočil na I pomoč ali poklical zdravnika.
Zavorčevega Miha ni več med nami! flodisko pevsko društvo ie izgubilo dobrega tenorista in marljivega sotrudnika. /avorčeva hiša pa svojega najmlajšega in zvestega drtižinrkega člar.:
Ob njegovem grobu pa stoji vsa slovenska Koroška in slavi borca, ki je postal žrtev nemške kulture. kakor sc propagira med koroškimi Slovenci.
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 20. septembra.
Jugoslovansko bolgarska liga v Ljubljani |>o-ziva svoje člane, da se udeleže danes ob 9.30 na glavnem kolodvoru sprejema bratskih bolgarskih veterinarjev. Pripeljejo se 7. brzovlakom iz Zagreba. Iz Ljubljane se odpeljejo dne 23. I. 111. zjutraj v Sjilit. Točen čas odhoda bomo naknadno javili.	Odbor JBL.
Avtoizleti: Trst, Gorica—-Trst. eno-, dvo- in tridnevni; Benetke—Padova štiridnevni. — Brin->lak: Belgrad Oplenac (kraljev grob). — Rim— Neapelj, 12 dni jxi Italiji. Pojasnila zastonj. — Uprava »Po božjem svetu , Ljubljana, Wollova 1.
Bivša tovarna Karla Pollaka na Vrhniki s" 1)0 dala v zakup. Ta tovarna že več let ne obra tuje. Sedaj je v teku akcija, da bi se zopet jiri-čelo obratovanje v tej tovarni na ta način, da bi se tovarniški objekti dali v zakup. S prič-dkom obratovanja le tovarne bi dobili delavci in nameščenci bivše tovarne Karla Pollaka jionovno svoj zaslužek. Ostali dve PollakOVi tovarni zn uuii" obratujeta normalno. Ljubljansko tovarno vodi družba -lndus- d. z o. z., kranjsko tovarno pa ima v zakupu tvrdka »Standard« d. 7. o. 7.
Mezdno Kihanje mesarskih pomočnikov. Za drugimi poklici so začeli mezdno gibanje ludi ljubljanski mesarski (»močniki. Zahtevajo predvsem ureditev delovnega časa in zboljšanje 111e7.1l. V tem mezdnem sporu je javnosti težko zavzeti pravične odnošaje, ker trdijo delodajalci, da so mesarski pomočniki za svoje delo že primerno plačani in da imajo |>ovoljne delovne razmere, na drugi strani pa zatrjujejo j>omočiiiki o socialnem zapostavljanju. Zaradi posebnih razmer v tej važni živilski obrti pa je upati, dn ne pride do stavke, temveč, da se bodo mojstri in jiomor-niki ined sel>oj sporazumeli, knr bo javnost 7. zadovoljstvom pozdravila.
Naša vera v pravico
Zadnji »Koroški Slovenec« je objavil na uvodnem mestu naslednji članek:
»0 rajnem velikem kanclerju Seiplu trdijo, da je bil najlepši v svoji veri v dobro vsakega človeka, tudi svojega osebnega nasprotnika, lo njegovo lastnost pripisujejo življenjepisa kanc-lerjevi izredni plemenitosti in pravicoljubnosti. M, Slovenci na Koroškem verujemo v dobro nemškega človeka, v pravičnost nemškega naroda. Ta naša vera ni nikakor izraz narodne slabosti, marveč dokaz, silnega slovenskega moralnega čuta. V svojo narodno pravico verujemo ianes bolj nego sploh kedaj in vera v njo je v nas tako silna/ da jo pričakujemo od nemškega soseda tudi še po stoletju naše borbe zanjo. Ali zamore biti torej tudi vera otroška, neprevidna ali nizkotna7 Ali naj se je sramujemo?	....	„
Ob zadnji akciji znane organizacije z imenom »domovinska zveza - Heimatbund« se je ta naša vera v nemško pravičnost omajala — to prostodušno priznamo. Dejstvo da bi po nepoštenju in nekorektnosti Heimatbunda naši kmetje prišli ob pravično zastopstvo v občinskih kmečkih svetih, vzbuja v nas upravičen odpor. Nekorektni in proti pomirjenju v vrstah slovenskega ljudstva naperjeni korak nas boli, ker stojimo pred novim dokazom nestrpnosti imenovane nemške organizacije. Slovenski kmetje nadalje upravičeno nimajo nobenega interesa na nacionalno-političnem boju v svoji stanovski organizaciji. Kot zvestim državljanom in katoličanom jim končno ne more biti vse eno, če spremljajo na deželi imenovano arfcrjo parole kot -sedaj vržemo črne«,_ »dez. kmečki vodja posl. Gruber mora izginiti« i. dr.
Ob zadnjem dejstvu je vidna tezkoča okoli rešitve našega narodnega vprašanja na Koroškem. Nam sicer najnovejša akcija Heimatbunda ni nikako presenečenje in tuli ni osamljena J nizu zadnjih let, nazorno pa dokazuje neiskrenost gotovih krogov, ki govorijo v nasprotni z nami o rešitvi slovenskega vprašanja na podlagi iz|av poe-dincev h temu ali onemu narodu. Očitno je danes, da bi se s pristankom na to stališče podvrgli silnemu moralnemu terorju, ki ga izvajajo mnog. ne-strpneži nemških nacionalnih krogov med nami do danes V zavesti, da obvarujemo naše vasi ogabne in neznačajne borbe za vsakega poedinca, moremo nosilce mtake nestrpnosti in neiskrenosti kvečje-
mu odreči pravico stališča in vmešavanja v naše zadeve. V tej zvezi poudarjamo, da ne moremo razumeti, zakaj naj bi bila v očiglel nepomirlji-vosti sedaj merodajnih nemških nacionalnih krogov naša zadeva po razpustu ali temeljiti preosno-vi koroškega Heimatbunda naperjena proti državi ali deželi. .	. ,
Ni v naši moči, da omajamo zaupanje v nemško pravičnost spet uredimo. Bojimo se celo, da bo, če se izvedejo oktoberske volitve v kmečko zvezo v smislu Heimatbundovih teženj, to naše zaupanje dokončno razveljavljeno. Atmosfera nove nacionalne nestrpnosti in novega nezaupanja je že po sebi malo pripravna za reševanje vprašanj tolike važnosti in kočljivosti, kot je narodnostno vprašanje na Koroškem. Volitve bi vrhutega ustvarile sliko južne Koroške, ki bi v svoji absurdnosti v ničemer ne zaostajala za ono ookll zadnjega ljudskega štetja. Nepopravljena krivica pa bi v nas nujno morala buditi mnenje, da gledajo poklicani krogi naše vprašanje z očmi koroškega Heimatbunda.
Da se krivica nekorektnosti in nestrpnosti popravi, je vodstvo manjšinske organizacije ukrenilo vse potrebne korake. Ostane sedaj le še poziv rojakom: Mirno kri in trezno razsodnost! Koroški Slovenci smo se napram svoji državi zadržali od njenega početka do danes tako, da je neupravičen tudi najmlajši sum nelojalnosti. Kar se posebej tiče kmečke stanovske organizacije v deželi, smo bili prvi, ki smo priznali njeno upravičenost ter smo jo s prvim dnem našega vstopa stvarno in moralno podprli. Tudi danes greio naše želje za tem, da izide iz volitev solidno utrjena na znotraj in zunaj. V koliko je podana njena notranja utrje-nost in solidnost v slučaju, da se vmešava v njene zadeve tuja, nacionalno-politična organizacija s kupovanjem kmečkih glasov, bo vedelo vodstvo koroške kmečke zveze samo presoditi. Mi prosimo samo naše kmete in kmečke volilce, naj ostanejo tudi zanaprej mirni in razsodni! Tudi v bodoče jim bolita njihova nravna sila in pravicoljubnost zvezdi-vodnici!
Uvodno smo zapisali besedo o naši veri v nemško pravičnost. In sedaj zapišemo: te naše vere nas tudi danes ni sram! In ne bi se je sramovali tudi ne v slučaju, da bi jo dogodki bližnje bodočnosti razveljavili. Senca ne pade nobena na nas.«
Človek - tehnika - kriza
Slovenski jezik v primorskih cerkvah
Slovenski jezik v cerkvah tržaških predme- | slij to ic v Barkovljah, Rojanu, Sv. Ivanu, Skednju in pri Sv Jakobu je zopet dovoljen. Kakor znano, . je bivši prefekt tržaške province Tiengo, ki je bil ( med tem prestavljen v Bologno, letos spomladi poslal vsem župnikom omenjenih cerkva po policiji ■ dekret da se v njihovih cerkvah ne sme več slo- ] ven«ko pridigovati, da se ne smejo opravljati v tem ; jeziku nobene obredne in druge molitve in da mora | prenehati tudi slovensko petje. Poklicana vrhovna cerkvena oblast v Trstu je proti temu vozila od- , ločen protest, ker je prefekt očitno kršil določbe konkordata, ki rabo slovenskega jezika, povsod, kjer so verniki slovenske narodnosti, izrecno sciti, in ker je prefekt posegel v področje, ki ga zakon priznava izključno le cerkveni oblasti. Bila je poslana spomenica tudi svetemu Očetu v Rim. 1 re-fektova prepoved pa je imela močan odmev tudi po vsem katoliškem svetu sploh in je zbudila ogor-čcrc proteste tudi v Jugoslaviji, kjer je zlasti -Slovenec- odločno protestiral proti takemu samovoljnemu koraku tržaškega pretekla, ki je imel zelo žalostne posledice. Slovenski verniki so namreč bojkotirali svoje lastne farne cerkve in hodili k sveti maši v oddaljene cerkve zgornje tržaške okolice na Prosek. Opčine, Bazovico, Katinaro, Sv. Kri/ itd., tako da so ostale cerkve tržaških predmestij prazne in da na primer na dan domačega farnega patrona sv. Jerneja v Barkovljah m pnsel v cerkev noben slovenski domačin.
Ker so preti takemu stanju protestirali tudi pošteni tržaški Italijani, ki so poklicanim oblastem predočevali, da se na la način od zgoraj razburja slovensko prebivalstvo in škoduje državi sami, ki v sedaniih težkih časih rabi'zadovoljne državljane, se ie oblast zdaj končno udala in Tiengovo ol-redbo preklicala. Fašisti so sami uvideli, da so napravili napako in tajnik tržaške fašistične organizacije je zvalil vso krivdo na Tienga, ki je tudi v drugih rečeh prišel s svojimi lastnimi somišljeniki v konflikt ter moral oditi.
Toda zopetni vposlavitvi slovenščine v tržaških predmestnih cerkvah ni veliko zaupati, ker sc ie me"d tem začela akcija zoper slovenščino v goriških cerkvah. Istega dne namreč, ko je policija v Trstu župnikom predmestnih cerkva dovolila da se v njihovih cerkvah sme zopet rabiti slovenščina — oblast je, kakor se vidi, zopet obšla pristojno škofovo oblast! — lo je 27. avgusta, je poslal goriški policijski načelnik župnikoma stolne cerkve in cerkve sv. Ignacija ukaz, da morata prenehati s slovenskimi pridigami, molitvami in petjem. Župnika sta se temu protivila, ker jima posvetna oblast ne sme v tem oziru ničesar ne prepovedovati ne ukazovati, sta se pa naposled morala pred silo dejstva udati.
Iz tega je razvidno, da posvetna oblast od svoje namere, da sčasom odpravi slovenščino vsaj iz vseh večjih certrov Primorja, ne bo odnehala. V Trstu se je navidezno za čas udala, zato pa je zastavila sedaj svoje delo v Gorici, kjer upa, da ne bo naletela na oipor ali vsaj ne na tako odločni, kakor v Trstu. Če se bo stvar v Gorici posrečila — tako računa fašistični režim — bo dan položaj, ki bo omogočal ofenzivo v Trstu ponoviti. Gre torej izključno za taktičen odmor.
Iz konfinacije so se vrnili Rudolf Veljak in Valerij Tedesco iz Pobregov, Franc Bonin iz Bo-ninov in Benjamin Bertok iz Bertokov, vsi iz ko-prškega okraja Bili so svojčas zaprti in obsojeni v izgnanstvo zaradi svojega antifašističnega mišljenja,'med drugim so jim očitali tudi, da so prepevali slovenske pesmi. V izgnanstvu so bili pet let in so bili zdaj pomiloščeni.
Komunistično mišljenje je med delavstvom v Primorju še vedno precej zakoreninjeno. Deloma gre za zavestni pragmatični komunizem, deloma, in to v večini slučajev, za nezadovoljnost s fašističnim režimom, ki se v ostrejši obliki javlja baš sedaj, ko se kažejo posledice abesinske ekspeii-cije, ki je, kakor hitro so bile vojne operacije končane, zaradi svojega končnega finančnega efekta povzročila gospodarsko krizo. Temu antirežimske-mu pokretu so se postavili na čelo italijanski komunisti, ki žive v emigraciji, bore se pač pod izrecno komunističnim programom, ampak se po svoji najnovejši taktiki poživljajo na nacionalne interese Italije in italijanskega naroda. Tega meseca so izdali v veliki množini letake malega formata, v
katerem poživljajo stare fašiste in pa doraščajočo lašistično mladino, naj se upre sedanjim fašističnim , diktatorjem, »ki so fašistični program od leta 1919 izdali«. V smislu tega prvotnega programa zahtevajo minimalne mezde, zemljo kmetom, ki jo obdelujejo, nacionalizacijo vojne industrije, progresivni davek na kapital in razlaščenje prevelikih premoženj, 85 odstotkov konfiskacije vojnih dobičkov veleindustrije ter demokratizacijo režima. Glede vprašanja narodnih manjšin pravi letak: »Borili se bomo za skupno fronto delavcev in kmetov, za slogo med severom in jugom in za edinstvo Italijanov z narodnima manjšinama Južnega Tirola j in Julijske pokrajine v smislu narodne in socialne pravičnosti.« Za tem letakom stoje komunisti in z i njimi združeni socialisti, ki so pod letak podpisani, j Med imeni iz Julijske pokrajine čitamo imena Ivana Regenta, znanega tržaškega socialista, Albina Vodopivca, študenta iz Vipave, Leo Weizc.ia iz I Reke, Feruccio Marijina iz Pulja, Viktorja Vidalija j iz Trsta in drugih. Policija je seve la vsa na nogah | in izvršuje številne aretacije. O teh aretacijah, oziroma o odkritju komunistične zarote v Italiji je po- j ročal dopisnik znane ameriške »United Press«, g. i Gorel v Rimu, pa ga jc zato policija izgnala, njegove trditve pa označila kot izmišljene (da so namreč polovili kup ljudi v Milanu, Turinu, Terniju Genovi, Benetkah, po vsem Toskanskem itd.). Toda vse pa le ne bo izmišljeno, kajti te aretacije so se vršile in se še vrše v Primorju. Tako na primer so zaprli veliko delavcev, ki delajo v ladjedelnicah San Marco v Trstu, v tržaški ladjedelnici in v Pulju, kjer je ra primer bilo razpečanih cel kup komunističnih letakov. Ti delavci so obtoženi tudi tega, Ja so nabrali za špansko rdečo vlado okoli 30.000 lir.
Trije otroci zgoreli. V noči od 14. na 15. tega meseca, ko je po vsem Primorju divjal hud vihar, je gorelo ludi v rihenberškem okraju, in sicer v Brijah pri Alojziju Ličanu. Hiša se je vnela najbrž od isker iz kuhinje, ki jih je veter zanesel na streho. Pri tem so zgoreli trije otroci, ki so spali v sobi, katera je prva začela goreti. Starši, ki so z drugimi otroci spali v drugi sobi, so jih hoteli rešiti, pa jih niso mogli, in so komaj sami utekli smrti. Bajta je popolnoma zgorela, revna družina je pa našla zavetje pri sosedih. — V isti noči je strela ubila 15. t. m. 13-letnega Bogomila Breliha na Bukovem pri Cerknem. Bila je namreč viharna noč in je udarila strela v hišo Franca Mavriča, ki je začela goreti, pri čemer je zgorelo tudi veliko sena in živine v hlevu. Fanta so našli čisto zoglenelega. Ostale škode je nad 20.000 lir. Tudi na Jasnem pri Cerknem je ta čas gorelo v hiši Jožefa Zajca, pa na Zgornji Kanomlji pri Ivanu Močniku. Oba imata ogromno škodo zlasti na senu. — V isti noči je v Istri požar uničil nad 10.000 kvadratnih metrov gozda med Vodnjanom in Perojcm v puljskem okraju. V Peroju samem je ogenj uničil več sena kmetu Ivanu Matiču. — Tudi na Stari gori pri Gorici je gorelo pri Francu Hrovatinu. Ogenj je uniči! skoro vso hišo ter ogromno množino sena; škode je nad 25.C00 lir. Pa tudi v številnih drugih krajih so požari napravili večjo ali manjšo škodo.
Strog režim je uveden napram vsem trgovcem, in sicer zaradi nenadnega močnega dviga cen, zlasti kruha. Korporacijski svet mora v soglasju z županom in fašistično organizacijo določiti maksimalne cene za vse proizvode v dotičnem kraju, ki morajo cenik v svojih prodajalnah imeti na vidnem mestu, pa so dolžni strogp držati se teh cen. Ako trgovec nima zahtevane vrste blaga, mora prodati blago višje vrste, ki ga ima (na primer moko), po isti ceni, kakor stane nižja kvaliteta, katere nima v zalogi. Za prestopke čaka trgovca huda kazen, v najhujšem slučaju pa mu bodo trgovino zaprli. Da se dvig cen paralizira, zvišuje vlada mezde vsem kategorijam dela od 6 do 10 odstotkov, toda to zvišanje ne izda toliko, kolikor bi bilo treba in je mišljeno, ker se cene v veliko večji meri dvigajo dalje.
Zaprli so karabinerji v Slapu pri Vipavi 67-let-nega Franca Kosmača, ker so v njegovi hiši našli nekaj dinamita.
Predvojaške kurze, v katerih se mladina, ki še ni godna za vojaško službo, vadi v vojaških vajah in osnovnih pojmih vojaščine, so se letos po vsem Krasu, Divači, Dutovljah, Tomaju, Dornbergu, na Proseku, v Dolini, Devinu, Sesljanu, Suhorju, Sv. Križu na Opčinah, v Hruševju, Postojni, Senožečah, Studencu in Slavini.
V najstarejši dobi je človek živel — če govorimo samo o materijelni strani njegovega življenja — le z dneva v d«n. Ectini smoter mu je bila samoohranitev, usmerjen« po njegovem nagonu, preživljal se ie lc z lovom, z nabiranjem sadežev in užitnih zelišč. Polagoma si je udomačil živino, v čemer je že zasledoval najprimitivtieiSi smoter urejenega življenja. Kot pastir se je pričd seliti iz kraja v kraj,, da je taiko poskrbel živini novo pašo. Primitiven v.svojem načinu življenja, je bil zadovoljen z vsem, kar mu ije nudila njegova najbližja okolica. Rozvorna stopnja človeka pastirja je od tu sicer počasi vendar vztrajno napredovala, saij sc človek odlikuje od ostalih bitij s svojim izrazito razvitim razumom ler večnim stremljenjem po napredku. Ni bilo dneva, da bi si človek ne biil izboljšal načina svojega življenja. Tako smo sc po krivuljah časa znašli v sedanjosti, ko sc jc znanost tako razmahnila, da je dosegla meje daimištuih dnu Nikakor pa m rečeno, da je s tem človekovega napredka konec. Naslednji rodovi bodo naše izsledke nenehoma izpopolnjevala dalje. — Toda tu sc nam nehote vsiljuje vprašanje, ali je človeštvo tega napredka v današnjem pomenu tudi deležno, ali si je v resnici izboljšalo življenjski položaj, kakor mu je namen, ali sa ie ustvarilo le trohico sreče, za katero sanja vekovc? Aln in v koliko sc razlikuje njegova borba za obstanek od onega primitivnega človeka? Odgovor na ta vprašanja ie na dlani Če je bil pra-človek v svoji skromnosti nesrečen, je današnji človek v razkošju vsesplošnega napredka dvakrat nesrečen, pretresen do dna svojega bistva. Ironija! K;nkor do bi namen napredka in znanosti šel za tem, d« upropaščuta čim najširše plasti človeštva, da služita kvečjemu redkim poedin-cem-zvezdniikom. Da — ves napredek jc tržno blago, ki je za navadnega Zemljana nedosegljiv ideal!
Vzroki neznosnega življenja rn splošne stiske so v bistvu zlorabe napredka posameznih panog znanos>ti v sebične namene. Morala človeka ie pač padla tako nizko, da je ta pozabil na svojo prirod.no poslanstvo: delati in skrbeti za obči človeški blagor. To vodilo človeka ie opažati vse dotlej, dokler ne prestopi njihovega praga človek egoist in materijalist, tako zvare kuHuronoscc. Dejstvo jc, da so vodili kulturne delavce in znanstvenike v njihovem ustvarjanju in uresničenju idej najplcmenitejši cilji — za obče dobro človeštva. Na eni strani so premnogi v svojem neskaljenem idealizmu za lepšo bodočnost človeka žrtvovali svojo življenje, na drugi strani pa je peščica, ki sc je na teh žrtvah povzpela, vzela dobrine v zakup in z njimi gospodari po lastni volji.
Poglejmo samo v tehniko, ki predstavlja lc vejico košatega drevesa znanosti. Ta panoga je v zadnjih desetletjih tako napredovala, da koraka na čelu vseli ostalih panog znanosti in ved. Smoter tehnike je, da ustvari na zemlji nekak raj. Njene koristi bi morale biti porazdeljene pravično na vse. V nasprotju s tem pa vidimo na čelu izkoriščanju tehnike edino velekapital, ki na račun modernega stroja vrže v brezdelje maso človeških moči, medtem ko ostanejo cene produktom tieizprcmcnjenc. Na ta način doseže do ali celo nad sto odstotkov čistega zaslužka. Tako rmt jc kljub decimaranemu številu delavcev produkcija neizpremenjena ali se mu celo j>omnoži. — Poznam podjetje, ki jc imelo svojčas 5000 delavcev, pa danes obratuje le še s pičlo tretjino tega. Ti delavci z modernimi stroji danes produoirajo več kr.kor onih nekdanjih 5000, pa cenc produktom niso padle. Raje obratuje podjetje danes s preostalimi delavskimi močmi v presledkih, kakor pa da bi ccne znižalo in jih tako prilagodilo trenutnim razmeram kupne moči.
Pri nekem podjetju v praksi sem nekoč vprašal skupino delavccv, ki so čatkaili na šiht, kaj in kako mislijo o današnji tehniki. Nepričakovano so mi z ogorčenjem odgovorili, do jc treba vso tehniko tn inženjeric pobiti, češ, vi ste krivi današnje krize. Kakor izgleda to hipno res tako, je vendar pomisliti na cilje tehnike in na one idealne nesc-liične ljudi, ki so imeli pri tem !c najboljše namene. Temu zlu časa so krive le osebe svetovnega kapitala, ki so si znale pridobitve tehnike prisvojili. Ti ljudje ne poznajo ne državnih nc narodnostnih meja ter iim je prav vseeno, kaj in koliko propade na račun njihovega pohlepa po dobrinah, na račun njihove sreče in zadovoljstva. To so ljudje neomejenih možnosti.
Znašli smo se tako v dobi in trenutku, ko brez uvedbe načrtnega gospodarstva v pogledu tehnike in njenega območja ne moremo naprej. Zakoni bi morali zaščititi človeka tako, da bi se mu nc bilo treba ubijati za zaslužek, ki ga terja njegov eksistenčni minimum. — Kljub splošni modernizaciji tovarn bi morali delavci ostati na svojih mestih, cene proizvodnji pa so še znatno znižali. Moderen stroj namreč zniža cene produktom teko globoko, da si velekapital pri vsej modernizaciji tovarn na račun krčenja delavskih moči in neizpremenjonih cen v razmeroma kratkem času svojo premoženje podvoji ali celo potroji. In to na račun izumov tehnike. — Umestno in potrebno bi bilo uvesti splošen zakon o pobijanju zlorabe tehničnih in znanstvenih pridobitev, saj jc brezvestno izkoriščanje v tem praven v precejšnji meri povzročilo današnjo svctovfao krizo. Enoten zakon bi morale uvesti vse dTŽavc, kaijti sicer bi obrati v državah brez takega zakona pro-spevah na račun onih držav, kjer bi bil zaikon uveden in bi tako bil v stvari efekt enak ničli.
Nezdravo razmerje med današnjo tehniko in človekom zarezuje sicer precej v živo, vendar vzroki s vetov ng a kaosa in krize korninijo globlje. Štiriletna svetovna vojna ie privedla vojskujoče se države, posebno evropske, v obupen položaj. Vse naokrog ie obubožalo. Trgovina je zastajala, ker so tovarne fabrictrale le orožje. Nevojskujo-čc se države so se mrzlično industrij afoirale m se tako osamosvojile od evropskih tovarniških proizvodov. Po vojni je večina vojskujočih se držav le s težavo obdržala red v svojih pokrajinah. 5orili so se morale na eni strani proti masi, ki ije stremela po razdelitvi premoženja, na drugi strani pa preprečiti voleikapitalu, do ne dobi v svoje roke vso gospodarsko in politično moč. V ta namen so vlade izdale zakone, s katerimi so zaščitile privatno imovino, gospodarsko šibkejše sloje in delavce. Proti temu sc je dvignil kapital ter je z budno propagando, da bo to poseganje države v privatno gospodarstvo dovedlo do gospodarskega poloma, doseglo nezaupanje človeštva, 'ki je tako izgubilo vse veselje in voljo do smotrenega dela.
Nadalinc in tehtne vzroke krize je iskati v nad produkciji poljskih in industrijskih proizvodov — zopet zaradi, pohlepa po profilu, kar je dokaz nesmiselnega gospodarstva.
Vsi dosedanji ukrepi za omiljenje ali reševanje krize so bili po večini 'le trenutnega značaja in zato tudi trenutne vredmosti. Za popolno odpravo krize bi sc moral hkrati zavzeti ves svet.
— Uvesti bi se moralo splošno načrtno gospodarstvo* uvesti tudi zakon o maksimalnih im minimalnih zaslužkih. V svrho znižanja cen industrijskim proizvodom bi bila prva skrb odprava kar-telov. S tem bd se dvignila kupna moč delovnega Hudstva, poživda prepotrebna industrija in zaposlilo čim večje število delavstva. Preprečiti bi se moralo vsako umetno držanje visokih cen proizvodom, 'ki se izsiljujejo, n. pr. z metanjem žita v morje, s sežigamem kave, bombaža mi podobno.
Kako si zamišljam odpravo krize pri nas?
Državam upnicam bi nujno kazalo predložiti gospodarsko stanje naše države ter doseči črtanje posojil ali vsaj znatno znižanje teh. Nujno naj bi se dalje izdal ukaz, da se ves v inozemstvu naloženi denar v določenem roku vrne v državo. Po preteku tega roka bi v nasprotnem slučaju zapadd denar v korist države. Inozemskim kakor tudi našim tvrdkam naij bi veljala najstrožja prepoved nalaganja našega denarja v inozemstvu. Sploh naj se ves promet z inozemstvom vrši pod državno kontrolo, ki naj ji bo cilj zaščita odtoka našega denarja. Uvedel na bi se dalje zakon o strogi zaščiti domačih ljudi (intelektualcev, fizičnih delavcev). Z uvedbo davka na plače tujcev, zaposlenih pri nos, na,j bi se pošiljali v inozemstvo v svrho specializacije naši ljudje. — Gospodarska politika naj bi težila za preskrbo navili (direktnih) tržišč (brez vsakršnih posredovalcev). Cim prej naj bi se korenito izvedla pravična agrarna reforma, da bi bilo narodno premoženje pravičneje porazdeljeno. S temi ukrepi bi si mogli ustvariti podlago za osamosvojitev, kolikor nam to nud*i naše naravno bogastvo. — S pridobljenim denarjem bi mogli izvesti zdravo in pravilno znižanje davkov, doseči izpopolnitev prometnih zvez, asanacijo mest in vasi, osuševanje zemljišč, povzdigniti letovišča in industrijo (predvsem v pasivnih krajih, kjer sta v neposredna bližini na razpolago ruda in premog). Vse to bi se moralo izvršili po skrbno izdelanih načrtih, tako da bi se regulirala ne samo najpotrebnejša dela, marveč tudi produkcija tn konzum.
Primerjajmo državo s kmetijo, ki je tem trdnejša, čim več pridela in čim manj kupuje. Toliko trdnejša bo še, če pridela toliko, da od svojega pridetka še lahko prodaja. — Z osamosvojitvijo, s povzdigo industrije in oživljen jem del bo mogoče prihraniti milijarde na uvozu, zaposliti brezposelne in delovne moči boljše plačevati. Lc tako bo našo domovina kakor trdna kmetija, ki bo v slučaju prenizkih cen raje pridelek porabila doma, kakor ga prodajala pod ceno; na ta način bi se analogno zboljšala tudi domača kupna moč. Treba se bo Ic temeljiteje seznaniti s prirodnim bogastvom naše države in uvideli bomo, kaj in koliko nam vsega nudi, — da je tako rekoč ena izmed prvih držav v Evropi, če ne na svetu. Tu si moramo priznati, da smo v resnici prav mladi, nezaupljivi in boječi, če si nc moremo in ne upamo samostojno opomoči.
Upam, da sc bomo kaj kmalu tudi na gospodarskem polju izkazali tako hrabri in bojeviti, kakor smo sicer na bojnih in političnih poljanah. In tako gotovo nam posije lepše solncc.
^^	Inž. G.
Novo pristanišče
Belgrad, 20. septembra AA. V okviru programa o gradnji novih pristanišč na plovnih rekah jc uprava pomorstva In rednega prometa dno 1. julija začela graditi pristanišče v Prahovu. Čeprav je bila zadnja leta zaradi prevoza inaterijala v borski rudnik letna kapaciteta pristanišč ogromna. so v Prahovu leta in leta pristajale ladje ob prirodnent obrežju. Zato je uprava jjomorslva in rečnega prometa začela graditi novo in moderno pristanišče na Donavi. Gradi se iz posebnega cestnega londa prahorske občine. Proračun znaša 2 milijona din. Dolžina koja je 175 m. Pristanišče je urejeno za potniški in tovorni promet. Pristaniški plateu se gradi v dve nadstropji, za nizko in visoko vodo. Deta za to novo pristanišče bodo, tako računajo, gotova prihodnjo gradbeno sezono. V zvezi z gradnjo pristanišča v Prahovu bodo prihodnje leto preuredili tudi železniško postajo Prahovo-Dunav.
Detektiv V humorističnem li6tu
V življenju
Nekdaj
Vlomile«
Sedaj